49. Številka.
Ljobljana, v četrtek 28. febravarja 1901.
XXXIV. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praanike, ter vetfa po poeti prejemu aa avatro-ograke datele aa vse leto 36 K, aa pot eta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa jeden messe 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leU 6 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za potttjanje na dom radona se za ves leto 2 K. — Za tuja dežela toliko ved, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvold frankovatL — Rokopisi aa ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo poSüjati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vbod v upravniStvo pa a Kongresnega trga st 12.
»Slovenski Narod" telefon ät 34. — .N&rodna Tiskarna" telefon st 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, starš gospode naročnika pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 5*50 Pol leta .... „ 11-— I En mesec . . . „ 1-00 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2*30
03" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. P3T Ust se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Patentovani klerikalci in še marsikaj.
(Dalje.)
Kakšna je pa posvetna inteligenca klerikalne stranke? Koliko dičnib akademičnih glav časti to brnjavo devico? Spoštovanja vredno prepričanje jih je privedlo bore malo v toplo naročje te plesnive koketke. Število prstov na obeh rokah je brez dvoma večje kakor klerikalcev omenjene kakovosti. Kar jih je, so duševni reveži, tako da morajo klerikalci dvetretjine svojih mandatov oddati bivšim liberalcem, mamonovcem, katerim je drag le cvenk, prepričanje prazen pojem; to so špekulant]©, kupce valci-klerikalci, katerim klerikalna vera , nosi" obilen sad, verstvena kupčija lep dobiček. In ti pleme-nitniki talijo proti trgovcem s pozemeljskim blagom, da so oderuhi, ker gledajo, da zaslužijo toliko, da se jim poplačaj j stroiki in naporni trud, ki je zvezan z njihovim stanom.
Dalje! AH morda kdo resno smatra Šnsteršiče, Vencajze, Pfeiferje, Pogačnike za verne klerikalce po poklicu? To nič ne de, da so jednemu iz te blage četvorice baje .farji" celo smrdeli kakor kozli Gospoda okoli .Slovenca", Če je to res — tudi re-
snicoljubi Jtatr 'ilo-^ry niso tega zanikali — ali Vas ni sram na dno duše, če je Se kaj imate, naj si že bo potem Črna ali brezmadežna, da ste za takega človeka napeli in združili vse moči svojega debelega bitja, da ste ga postavili na klerikalni poslaniSki 8tolec? Kako Vas naj spoštujemo mi liberalci, ko nimate trohice stanovskega ponosa v sebi! Precej drago morate plačevati svoje .akademične" pripadnike in celo .koteriste". Res dosti povoda, da se ponašate s svojo posvetno inteligenco! Smilite se nam, bogati reveži, da za 6 poslancev nimate pristnih svojih ljudij! Dve tretjini Vaših držav nozborskih ljudskih zastopnikov tvorijo bivši liberalci, kateri so srečno uvideli, da je boljše biti klerikalec, kajti kot tak vendar lahko pride poleg drugih udobnosti do po-slaniškega mandata, kakor liberalec, ki ima od svojega trdnega prepričanja le gmotno škodo! 0 Povšetu ne govorim — mogoče, da je bil tudi liberalec — ker ne vem dru zega o njem, kakor to, kar se je o njem pisalo z Goriškega.
Liberalci, kateri izmed Vas je voljan ali celo željen postati poslanec, naj sleče svojo liberalno kožo; a kot plačilo za tako veleznačajni način postane takoj poslanec, Žitnik ali Povše se morata umakniti .stante pede". Dve mesti sta še prazni ali vsaj takoj dosežni za nskoke! Šteli tako kratkovidni, da odlagate z metamorfozo?!
Nobenega nt, nobenega! Gospodje okoli .Slovenca', kaj ne, da se čudite liberalni poštenosti in značajnosti; za drag denar ne dobite niti toliko odpadnikov, kolikor imate mandatov. Kaj bodete napravili vendar, ko se Vam obrabijo sedanje Vaše žilave grče grčastega mišljenja? No, pa za prihodnost bodete preskrbljeni, ker ste srečni posestniki z vabljivo podporo napajanib semenišč kvintesence posvetnih značajev! .Danica", ustanovljena v sveti jezi od znanega, bojevitega, plemenitega zagovornika „mate-rinščine" kot trajen spomenik ponesrečene njegove predsedniške kandidature v .liberalni" .Sloveniji", kmalu bod ä razsvetila temno slovensko zemljo s svetlo lučjo ka toiiških svojih žarkov! Srečni sinovi srečne matere plemenitega izvora, bogato plačani za svoje zvesto mišljenje klerikalnega prepričanja že kot dijaki, v kratkem bodete
osrečili naše ubogo ljudstvo kot patentirani dobrotniki njegovi, osko združeni z svojimi nedosežnimi ideali, plačanimi šele v moški dobi za svoje vzorno katoličanstvo! 0 zlati vek sdaj kmetom .kranjskim" pride!
Da ste si izbrali, veletržci z vero, za svojega vodjo veletržoa z isto robo na debelo, je pač čisto naravno; kajti le tak je zmožen z vnemo zvesto zastopati interese svojega stanu Mogoče se je pa usurpator-ski polastil vodniškega mesta! Izključeno ni! Rekel je, in bilo je. Ravno tako je postal Šaman proti .svoji" volji kandidat, ker je zet tako hotel. In če bo hotel postaviti radi izpremembe jedenkrat svoje brez-kvedraste škornje poleg sebe za kandidata, bodete z veseljem temu prikimali in svojim zaupnikom strogo ukazali napeti vse moči in spraviti na noge zadnjega .zdravopa* metnika" za .vzoritega" kandidata. To sem poučen o Vaših razumanapolnjenih kapito lijih, kaj ne, cenjeni .Slovenčevci" ? Človek mora res misliti, da ste slamoglavci. Pridite malo k liberalcem .v vas", znabiti se Vas kaj prime. Vidite, mi smo s soljo tako nabasani, da so celo naši duševni prole-tarci sposobni za Vaše kandidate, ut facta docent Gospodje, ali je res, da mora vsaka stranka, da more sploh upati spoštovanja, imeti vsaj vodnika značajntga? Vesti li, kaj je značaj? Toda že zopet sem pozabil, da klerikalci vse vedo! Ifroina! Ali sme kazati vestni vodja lahkovernim svojim pitav-oem fige, najsi bodi tudi samo v žepu ? (Dalje prih.)
Raznoterosti.
S hribov, 27. febr. Huda, dolgotrajajoča zima. ki nas zadržuje v delu in nas sili, da ostajamo pod streho in pri peči, nam daje tudi priliko, da čitamo več kakor navadno in premišljujemo o političnih homatijab, ki se pri nas gode. Zadnje dni so nam časnikarska poročila o potresnem posojilu ljubljanskega mesta nudila dosti gradiva, da smo se Ču dili in tudi dosti smejali, čitamo .Slovenca" in .Domoljuba" ravno tako, kakor klerikalni privrženci .Slovenski Narod* in .Rodoljuba", odkar sta jim prepovedan sad. In kdo bi se na vsa usta ne smejal, ko
čita trditve, da je Liguorius Šusteršič s svojo spretnostjo in finim razumom preprečil, da ni šlo vso ljubljansko mesto na boben? Mi, ki si te reči bolj od daleč ogledujemo in smo po skušnjah prišli do spoznanja, da se eksekucije dandanes ne vrše več z onim nasilatvom, ki je bilo kdaj karakteristično v zvršilnem postopanju, smo popolnoma prepričani, ko bi Liguorius Šusteršič tudi z mezincem ne bil mignil in ne besedice zinil, bi bila vsa reč na ravno istem stališču, kakor je sedaj. Pri sodnijah je dandanes tisti uradnik najbolj v časti, ki zna eksekucije, posebno zemljišč, preprečiti in iste za vleči, da se cela stvar vendar-le ugodno reši, in glede ljubljanskega posojila smo isto tako prepričani, da, ko bi bili naši poslanci le prav rahlo postopali, bi bila vlada sama za to skrbela, da se posebna škoda ne dogodi nobenemu Ljubljančanu. Vse postopanje Liguorija ni nič dru-zega, kakor židovska usiljivost, katera se mu je, kakor je tudi predrzen, že toliko naivna dozdevala, da je za zadnji efekt še p p. Vencajza zraven pritegnil, češ, da bodo tisti, ki Liguorija sploh kaj verjamejo, mislili: .Lejte's no, zaista je bila reč težavna, ko si je tak orjak ni upal sam izpeljati."
Prepričani smo, da je p. p. Vencajz, mogoče da tudi na glas, prav gotovo pa na tiho klel, ko ga je Ligaorjeva sitnost v črne hlače in frak potisnila, in si mislil: Kaj me brigajo Ljubljančani, ko me lastni dolgovi žulijo od vseh strani j.
Da je naša sodba o celi stvari popolnoma prava, dokazal je sijajno shod Ljubljančanov, ki se je vršil pretečeno nedeljo. Istina je, da je Liguorius na shod prekasno prišel, da ga ni mogel nihče pozdraviti, in da je, ko hitro je bilo to mogoče, zopet odkuril. Kje pa so bili vsi tisti meščani, ki so se zahvaljevali v .Slovencu" Liguorija in p. p. Vencajza za rešitev Ljubljane? Nikjer jih ni, in tudi nikdar jih ni bilo. To so navadne šenklavške laži, katerih smo na deželi tako vajeni, kakor vran na gnoja. Da se bo to puhlo postopanje Liguorija loiej smešilo, za to skrbi .Slovenec" s tem, da je mesto stvarnega resnega sporočila vso Liguorijevo blamažo raztegnil čez celi list in ga razdrobil v vprašanja in odgo-
LISTEK.
Vojna v Južni Afriki.
Spisal Egon Mosche. (Dalje.)
Proti polnoči pa je prijezdil Zeppelin in prinesel dve steklenici vina; iskal nas je bil ves čas v megli in dežju, a nas ni mogel najti. Šele okoli 4. are, ko smo prebdeli vso noč ter se počutili sila slabo, je došel nadomestni oddelek.
Ko smo se vrnili na postajo, nas je Čakal ondi izvrsten zajutrek. Na vlaku so našli tovariši cele mase najboljših živil: finih gnjatij, dobrih bisquitov, čaja, strsss bnrskih paštet, prekajenih jezikov, kave in tudi mnogo pijače. Najprej nam je ponudil Schiel čašo dobrega šampanjca Končno pa srno si zapalili tudi dobro smodko, po kateri smo hrepeneli že dolgo.
Drugi dan v Elandslaagteju nam je uunil brez dogodka. Schiel je odredil, da 80 šli nekateri — mi, ki smo prebdeli noč, *mo bili prosti — na patruljo. Zategadelj smo popoldne nadomestili kar smo zamudili ponoči ter spali.
Grof Zeppelin je odjezdil z dvema ali tremi možmi svojevoljno na patruljo ter dospel skoraj do Ladysmitha in do omenjenega premogovnika Elandslaagte, kjer si je dal, kakor je bil predrzen, pri ondotnem oskrbniku prirediti dobro kosilo s piščanci in z drugimi dobrotami, pri če mer je — tako mi je pravil smeje zvečer — rabil zopet enkrat vilice, nož in krožnike na lepo belem namiznem prtu ter si s servijeto brisal usta.
Ubogi Zeppelin! Bila je to zadnja njegova vesela povest!
Drugo jutro, ko smo se zopet odpravili na patruljno ježo ter dospeli jedva sto korakov izven postaje, pa je nakrat zagr-melo in zasikalo v zraku, in prva angleška granata je priletela naravnost na streho tistega železniškega skladišča, kjer smo ponoči počivali
To je bilo znamenje, da smo zasedli nemudoma gričevje ob svoji levi strani. Tudi naši topničarji so zapeljali tja gori svoja topa ter zaceli živahno streljati na dva angleška topa, ki sta obrnila svoji ustji na nase gričevje. Le malo strelov js zadoščalo, da je angleško topničarstvo s jadrno naglico   zapreglo in jo odkurilo,
pustivši na mestu voz s streljivom, ker smo bili razstrelili kolo.
To se je zgodilo okoli 7. ure zjutraj. Dasiravno so se Angleži umaknili, smo morali vendarle ostati na svojem zavzetem stališču, ker je bilo možno, da nas napadejo vnovič.
Medtem pa so bile dospele tudi čete Ben-Viljoena in Lombarda ter zasedle ob naši levici levo gričevje ob progi. Schiel, Zeppelin in Albedyll so s 25 možmi odjezdili rekognoscirat.
Naš položaj je bil torej tale: Poraz-stavljeni smo bili na štirih gričih, ki so se izpreminjali proti juga polagoma v neprestan greben. Na vrhu najzadnejšega hriba sta stala naša topa. Levo krilo so imeli Buri in Holandci. Na naši desni strani se je sirila okoli 600 m široka dolina od Elandslaagceja do postaje. Potok Snndayriver (.nedeljska reka") je tekel sporedno s progo proti jugu. Na desnem bregu potoka so se dvigali hribi precej strmo in imeli prost defile" — biggaaberški prelaz. Za našimi štirimi hribi (.kopje") je bilo na dokaj odprtem mesta Schielovo taborišče. Tako porasatavljeni smo ostali nekako do 8. ure pop.
Takrat pa se je v fronti pred nami pripeljala v približnji razdalji 1500 m angleška baterija in kmalu za njo še druga, torej skupaj dvanajst topov. Začeli so nas takoj obsipati s šrapneli. Naše topničarstvo je odgovarjalo prav pogumno, ali kmalo je bilo kolo jednega topa razbito in nadaljevati je bilo možno boj le še a enim. Angleški šrapneli so krepko pokali okoli nas, ali napravili nam niso posebne škode. Angleži pa niso morda streljali slabo, nasprotno, kroglje so eksplodirale prav dobro nad nami, ali skriti smo bili za pečinami, in angleške kroglje niso bile dosti prida, zato ni bil ranjen nihče iz-mej nas.
Dotlej nismo ustrelili niti enkrat, in ko smo premagali prvi neprijetni občutek, katerega nam je povzročilo streljanje sovražnika, smo mirno gledali in čakali kaj še pride.
Okoli 4. ure je začela svoje delo in-fanterija; — kakor smo mogli opazovati s kukali, so bili škotski Hochlandci, ki so nas naskočili prvi. Streljali so vseskozi jako slabo. Zato pa je bil njih napad, katerega so izvrševali kakor pri paradi, vzoren. (Konee prih.)
vore. Gradiva dovalj aa brzonoge in nala dovelj pretrgane kaplančke, da bodo s to ▼ ljubljanski Škofiji prežvekvano hrano pitali svoje .verne duše" osi teden in jim ne dali uganiti, kaj je lat in blamaža.
Mi smo pričakovali in pričakujemo, pa menim da šaman, da bi nam .Slovenec* na enako razširjen način razložil dogodbo na Trsatu nad Reko. Povedal nam je pred prilično 14 dnevi, in to z vso resnobo in kot pravo istino, torej mora to biti resnica, da je par dni poprej, in ne morda pred par stoletji, neki oče z na smrt bolnim otrokom Sel trikrat po golih kolenih krog velikega oltarja, da po prvem in dragem krogu se ni otrok Se kar nič ne zavedel, po tretjem krogu pa kar na noge skočil in proti začudenemu očetu spregovoril: Sedaj sem pa zdrav. No, .Slovenec", to je kaj za obSirno poročilo. Od kod je ta oče, kako mu je ime, kojega imena je otrok, kako bolezen je imel? Kaj pa mati? Kaj so pa Rečani rekli in drugi svet? Kako da drugi časniki o tej, recimo, čudni dogodbi nič ne vedo? Kako da vaS sloveč Liguorius tega čudeža ni Se prijavil v državnem zboru, saj je bila lepa prilika za to pri isti tajni debati, ko so ga s .Suftom" pitali. Na dan s posameznostmi! Liberalce in klerikalce, vsacega bodo zanimale, izmej katerega prvih bodo morda Se potegnile na pravo katoliško podlago.
Naj bo dovelj; že itak menim, da sem preveč Vašega prostora porabil. Le Se neko vprašanje bi Vam stavil. Povejte mi, od kod dobi in s čim plačuje .Slovenec" vse telegrame in telefonska sporočila, katerih ima tako obilico, posebno v sobotnih listih? Res, da so nekatere teh novosti že tako stare, da že po žoltovim diSijo, in res je, da smo jih brali v unanjih večernih listih, in da se vse to, kar se .Slovencu" telegrafira, na haja v .Slovenskem Narodu" isti dan v — političnem pregledu. Ni Ii morda tudi to sama reklama za list, ampak pristna hrana za 38.000 zavednih volilcev V. kurije, katere pitajo s .ta malo žličko" prej omenjeni prefrigani kaplančki? Sosed moj, kateremu sem o tem omenil, mi je rekel, da se .Slo* venec" s temi tolegrami in sporočili tudi radi tega Siri, da je vsaj nekoliko podoben drugim listom, ki imajo dobrega gradiva in anons več kot dovelj. Kaj pravite Vi? Pro sim da porabite za odgovor priloženi kovert z marko, kajti morda mi sporočite, da .Slovenec" klati orehe po ptujih drevesih in taka javnost ni kolegialna. Hrlboveo.
V LJubljani, 28 februvarja Klerikalna morala v teoriji in v praksi.
Monsignor Scheicher je v predzadnji seji slovesno protestiral, da bi se izpremenil avstrijski parlament v — svinjak. Pobožni mož je rabil to besedo neštetokrat in sicer radi tega, ker so nemški radikalei v svoji interpelaciji citirali nekatera mesta iz moralne teologije svetnika Liguorija, — ker so navedli nekatere najznačilnejše točke tega od papežev potrjenega in duhovniStvu kot navodilo priporočanega dela. .Svinjak!" pravi Scheicher, .postane parlament, ako se bodo take stvari čitale in govorile". Po božni mož je mislil, da je obsodil s temi svojimi besedami interpelante, a je obsodil le Liguorija. Scheicher pa se je tudi silno togotil, da se o duhovSčini tako slabo in grdo govori in piše. Dr. ŠusterSič je kričal, da delajo to le opravljivci in obrekovalci. Ali slučaji .Zopet eden" se po časopisju tako strahovito množe\ da je že teSko go voriti o .redkih izjemah". .Bayr. Courier", čegar urednik je duhovnik, zagovarja neko novo podporno društvo duhovnikov. To društvo naj bi ustanovilo za duhovnike kreditno banko in bolniško blagajno. .Courier" zagovarja svoj predlog s tem, da je premnogo duhovnikov v sramotni odvisnosti na svojih farah, ker so zadolženi pri izposojevalcih denarja ali pa pri — izposo-jevalkah. Navadno so te izposojevalke kuharice in oskrbnice duhovnikov. Te ženske terorizirajo duhovnike ter jih komandirajo kakor huda žena bojazljivega moža. Te ženske so duhovnikom, ko postanejo župniki, na Bavarskem neobhodno potrebne, kajti mladi župnik nima dovelj denarja, da se uredi, včasih pa je tudi zaslužek dokaj prepičel Zato pa, da se onemogoči poslej ta sramotna odvisnost župnikov od bogatih žensk in kuharic, predlaga .Courier" ustanovitev omenjenih podpornih druStev, ki naj bi duhovniStvo reSila iz oblasti ženstva. Kako morajo župniki loviti bogate kuharice, naj dokaže tale inserat iz ultramon-
tanske .Post • Zeitung": .lies se redna, pridna ženska, ki ima premoženje, aa oskrbnico pri mlajšem duhovniku. Povrnitev premoženja s zavarovanjem in rednim po vračanjem zajamčena. Trajna, prijetna služba". In vendar ja vse klerikalno časopisje naskočilo duhovnika urednika .Bayr. Courierja" ter protestira, da bi se način odvisnosti duhovništva izpremenil. Rajši od ženstva kot od bank hoče biti odvisna bavarska duhovščina In monsignor Soheicher govori o — svinjakih, in dr. ŠusterSič kriči o — opravljivoih! Lignorijeva morala ima pač še mnogo veljave med nltramontanoi, v katerih piBe duhovnik urednik imenovanega lista takole: .Ultramontanec je hi navstvu in zavijanju ndan reakcijonarec, farizejeo prve vrste, ki trdi, da služi sveti stvari, a je udan samo neplemenitim stra stem ter združnje politiko z vero". Lakota v Italiji. Leta 1896. so se vrSili po gorenji Italiji velikanski nemiri, katere je povzročila beda in lakota. Te dni pa so se pojavili taki#nemiri nakrat v Apuliji. 175 kmetov je delalo na njivah milionarja Depaudija. Zvečer so Sli skupno k posestniku zemlje ter zahtevali hrupno 75 centezimov plače na dan. Ko je policija zaprla več razgra jačev in jih odvedla na magistrat, je 2000 lačnih revežev naskočilo municipij, razbilo in požgalo vse ter oprostilo aretirance. Potem šele je dospelo vojaštvo. Občinstvo je ostalo navidezno mirno, a vre silno. Tudi v albanskih gorah, v Marinu in La-banu vlada beda. Županstva dajejo brezposelnim osebam po 25 centezimov podpore na dan.
Vojna v Južni Afriki. Poročila z južnoafričanskega bojišča so zopet prav zmešana. De vre t je baje potisnjen iz Kaplandije ter je od vseh strani obkoljen od angleških oddelkov, tako da se bo morda moral udati. V taki nevarnosti je bil Dewet doslej že eedem- ali osemkrat. Menda se je je torej že privadil Da se je vrnil preko reke Oranje iz Kaplandije v re publiko Oranje, je menda resnično. Zdi se, da je bil njegov prihod v Kaplandijo le varljiv manever, kakor je bil oni decembra meseca Teško je verjeti, da bi se bil Devret res zapletel v mrežo, iz katere ne bo mogel več. Bržčas se zgodi ž njim kakor z Botho, ki je utekel vzlio temu, da je Kitchener baje že določil dan in uro njegove kapitulacije. V angleški spodnji zbornici je post Lambert predlagal, naj se objavijo zapisniki o preiskavah glede kapitulacije raznih angleških oddelkov. Vojni minister se je iz rekel proti objavi teh zapisnikov, češ, da dežela itak zelo obžaluje, ker se je udalo Barom že toliko angleških oddelkov. Radi 20 različnih operacij se vrte* sodne preiskave, in 10 častnikov je bilo odpuščenih ali upokojenih. Tudi v drugih slučajih so bili krivci kaznovani. Vojni minister je dejal končno, da so v vojski sploh potrebne velike reforme v organizaoiji in izobrazbi. Prvi lord državnega zaklada, Artur J. Balfour je zbornici naznanil, da predloži naknadno kreditno zahtevo za nad milijon funtov šterlingov, ki se porabijo za vojsko in še tri milijone za mornarico. Pri adresni debati je poslanec Dillon predlagal, naj izrazi zbornica svojo najostrejšo obsodbo radi ogromnega požiganja kmetskih posestev Borov in radi deportacije burskih žen in otrok. Tako postopanje se ne eklada z vojevanjem civiliziranih narodov. Buri so porušili zopet nekaj železnic ter je zveza Pretorije z Leu-renzo - Marquesom pri Machadadorpa pretrgana.
Dopisi.
Z Notranjskega, 26. februvarja. Dne 3. t. m se je v neki vaški gostilni tamoSnji župnik v svoji skrivnostno sladki ginjenoati, o tamoSnjem učitelju prav skrajno surovo izrazil, rekoč: Naš učitelj je najslabši človek v oeli občini Neki mož naše stranke, kateri je bil slučajno v omenjeni gostilni in slišal ta surovi napad, je župnika pošteno oštel, ter drugi dan vso stvar povedal dotičnemu g. učitelju. Slišati je bilo, da bode na časti hudo žaljeni učitelj proti erboritemu župniku sodnijsko postopal, kar se pa do danes še ni, in kakor je videti, se tudi ne bode zgodilo. Zakaj ni iskal g. učitelj za ta poba linski napad zadoščenja pri sodniji, nam je največja uganka. Da sta župnik in učitelj politična nasprotnika, se ne da tajiti. Da pa oživa g. učitelj vsled svojega vzglednega življenja in delovanja, in vsled svoje ljubez-
njivosti v oeli občini popolno zaupanje in splošno priljubljenost, to je občeznana resnica. Tudi pri višjih šolskih oblastvih se je njegova marljivost priznala. Vsled tega je zalo težko umljivo, kako mora dotični g učitelj tako občutljivo žavljivko, kar tako udano in mirno prizanesti. Veliko uslugo bi nam žaljeni g. učitelj storil, da nam to uganko reši, zakaj nam se zdi, da ni umetno prizanašati ljudem, ki so hudobni in do skrajnosti nehvaležni.
Z dežele, 26 februvarja (Liberalna patrola v ribniški dolini.) Dne 21 svečana t. L prinesel je umazani list .Domoljub" v svoji zadnji številki pod naslovom .Ribniški novičar" zopet neka dolgočasna podtikanja ondotnim liberalcem. Res je, da na take neslanosti črnega tri-folija skoraj ni vredno odgovarjati, vendar naj odgovorim tem trem maziljenim političnim sršenom. Da so to trije strelci me teorologičnih strelnih kolib, mi ni treba si posebno glave ubijati. Prvi teh je 268krat ribniSki priljubljeo.ee, druzega ni treba natančno opisovati, kar vprašaj farane Sv. Gregorja, kdo se je, iz Ortneka grede, že v vsakem jarka povaljal in z razbitim nosom se vračal domov. Tretji in glavni strelec je seveda poljanski .petelin". Tu je glavna strelna koliba in petelin kot referent vseh strelnih kolib, je v telefonični zvezi z vsemi klerikalnimi listi.
V zadnjem .Domoljubu" spravil se je bil ta slavni strelec na ribniške liberalce Zlasti se je bil oklenil g Peka in njegove malhe VpraSamo pa tega zakotnega junaka, za čegavo malho je pa gosp Picek takrat delal, ko je za poljansko cerkev petak rinil? In za čegavo malho so delali ribniSki liberalci, ko so darovali lepe denarce za isto cerkev — kaj?
.Domoljub" je že večkrat kričal, slava zavednim (?) katoliškim volilcem 1 Vprašam pa Vas, se li more res zvati kdo zaveden, ako pride k .njemu župnik in mu popiše glasovnico? Nasprotno pa naši napredajaki volijo po svoji prosti volji. Vprašal sem na volišču 12. decembra 1900 klerikalnega volilca, koga misli voliti. On pljune mogočno pred me, potem pa pravi: „Našega gaapuda!" Na listku pa je imel zapisanega dra Ivana Šasteršiča. Ali ni to zavednost ? Pri Vas so vsi tisti zavedni, ki za Vami kimajo. Ali imenujete, Vi gospodje, to zavednost, če na botrinjah pri kozarcu rajnega vinca pripovedujete o čudodelni lurški vodi ter trdite, da je najboljše sredstvo za slnčaj težkega poroda, botrčki in botrce pa Vam molče prikimavajo? — Zakaj se pa Vi ne poslužujete te čadotvorne vode, ako zbolite, ter rajSe iščete pomoči pri liberal nih, da, Se celo pri židovskih zdravnikih?
Najbolj zavedne so dopisana tiste občine, ki so eno Jasno volile dra Žlindro. V svoji lastni fari pravi, da ima le par liberalcev. Meni je pa na Vel. Poljanah znano malo več kakor en par liberalcev. Seveda ta dva sta mu menda najbolj pri srca, ker najbrže misli, da je glavnega in najhujšega že uničil, čeprav ga je napadel v imenu občine, v svojem in v imenu Kos lerjeve grajSčine, vendar s tem niste dotičnemu gospodu prav nič Škodili, ker v Beljaku predobro poznajo krščansko ljubezen kranjskih popov. Nasprotno bi Vas on lahko sedaj prijel za ušesa, pa si noče rok umazatl
Vi gospodje vidite pezdir v očeh svo jega bližnjega, a bruna ne vidite v svojih očeh. če se mora g. župnik, ko pride prepozno na železniško postajo, brez vozovnice v R. peljati, je ves Izrael v ognju, če pa g. župnik v nedeljo oznani maSo, ki se bo brala v ponedeljek in ljudje k maSi pridejo, a .njega od nikoder ni", potem se veda morajo ljudje molčati, iti v cerkev in goreče moliti, da bi Bog odvrnil kako ne srečo od njih .skrbnega" duSnega pastirja. Ta skrb je tudi opravičena, če pomislimo, da je Sel v nedeljo popoldne zdrav in krepak k Sv. Gregorju, a drogi dan prileze bolan, in kaj mislite zakaj? — Jedel je jabolka! Jejmene! KakSna so neki bila??
Za danes Vas slavno trojico naša patrola le toliko opomni, da bodite mirni in držite se svojega .gSefta", če padete pri prihodnjem patroliranju zopet v naše roke, povemo Vam, da Vam bomo prav pošteno pretipali Vaše tilnike.
Iz Mengša, 25. februvarja. Pred nekaj leti je bilo v Mengšu skoraj živahneje gibanje, nego je danes. Promet z domačimi pridelki in industrijskimi izdelki sicer tudi danes oživlja naš trg, vendar zaostajamo
malo vsled napačnih gospodarskih in poli. tičnih stremljenj v občini in zunanjih vplivov. Da je tako, to nas ne moti tolikanj, ker vemo, da se sme človeštvo le počasi raz. viiati, ko ima preobilo sebičnih jerobov, ki skrbe, da ostaja človek poln vraž in lenobe. Tudi naše društveno življenje se nekako vaporedno razvija, dejal bi, s temi političnimi pojavi.
Bralno društvo, ki je, bilo ustanovljeno 1. 1887., je v tem časa napredovalo ter naza. dovalo; napredovalo je zlasti od leta 1893. do 1896., pozneje je Slo malo rakovo pot. Takrat je imelo že svoj pevski zbor, svoja igralke, igralce za veseloigre ali burke pri predpuatnih veselicah. Pevski zbor, ki ga je bil izučil društven član, se je izneveril ter pristopil drugemu društvu. Ako je bilo po-zneje prirediti kakšno predpustno ali drugo veselico, je moralo društvo iskati pomoči pri dobrih ljudeh, zlasti učiteljih od drugod.
Zdaj pa kaže nekako, da je naš trg s svojim bralnim društvom prestal najhujšo krizo nazadovanja in osamljenosti, ki se ni zmenila za nobeno duševno zabavo, (saj imamo pod streho 12. in 18 dan grudna lanskega leta) ko je bilo priredilo dne 17. t. m svojo predpustno veselico, ki je posebno lepo uspela. Prišlo je nanjo mnogo občinstva, me| temi odličnjaki, ki jih niimu še nikoli videli na društveni veselici, a jih vselej neradi pogrešali; n. pr gg Anton in Srečko Starč, veleposestnika, gg. tovarnarji Meilitzer, Landstädter, Holzer, Weingärtner, Stemmberger z družinami, učiteljstvo iz I bana i. dr. — Domači čveterospev, ki ga je vodil g Ivan Kocijančič, je pel popolnoma povoljno umetne in narodne pesmi. Namesto gledališke igre sta zabavala občinstvo gg brata Reša, ki sta bila nalašč prijadrala naravnost iz Pariza, kjer sta imela v lanski razstavi razgrnjeno imenitno sliko, ki je do bila takoj drugo darilo. To sliko sta poka zala občinstvu na veselici, ter pojoč razlagala pomen podob. Izmej mnogih podob, ki so bile naslikane na veliki sliki je bila tudi Liubljana brez župana, ki pa ima vendarle župana, Li-Hung Gang, ki je bil narisan prav natanko, potem neki prodajalec, ki po Dunaju za gotov denar žlindro prodaja, 'n« vemo ali tista, ki je 18 ali manj odstotna. Tudi dve krasni maski smo videli, jedna je podarila svoj slamnik v namen, da se proda na javni dražbi na korist Prešernovemu spomoniku. Gospod Srečko Stare je klical: Kdo da več? Ne da nobeden več? K prvemu, drugemu in tretjemu! Izkupil je 12 kron za spomenik. Parižana, ki sta pojoč kazala in razlagala sliko s pariške razstave, sta nabrala 6 kron 6 vin. za dijaško kuhinjo v Kranju. Bralno društvo samo je imelo tudi lep gmoten uspeh. Mladi in po-stareli svet se je veselo sukal po taktih valčkovih, mengiške četvorke, do sedmih zjutraj. Zadnji gostje so odšli šele ob pol desetih zjutraj. Vrla gospa Marija Jenčič, ki je bila prepustila svoje gostilniške prostore društvu za veselico, je skrbela, da so bili vsi gostje prav zadovoljni, ker jim je no stregla s prav dobro pijačo in večerjo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. februvarja. — Klerikalno šouvanje k nasilnostim. Počenjanje klerikalcev v naši deželi je postalo tako, kakor da so zanje razveljavljeni vsi paragrafi kazenskega in tiskovnega zakona. Njim je kratko malo vse dovoljeno, kakor svedoči nekonfiscirani .Slovencev" članek o mučeniku Ferjančiča-Zdaj smo dobili za to nov dokaz v roke. To je oklic za občinske volitve v Vidmu v velikolaSkem sodnem okraju. V tem oklicu, v katerem se bere, da je mož samo tisti, ki ne pozna straha .če tudi trpi pri tem njegova čast ali moš-njiček' je rečeno: .Izvolite si za od* bornike može, katerim zaupate, o katerih veste, da bodo delali v korist občine in vaš" blagor. Ne bojte se nikogar, in ne glejte na botre, ne na žlahto, ne na bogatine ! Sedaj ni čas! Vsak boter ali vsak svak ni dober za odbornika, akoravno je drugače vsega spoštovanja vreden. Pa bodite res možje! Ob dnevu volitve se ni treba skrivati v hleve, ni treba iti za izmišljenimi opravki, ni treba sedeti Široko v zapečku in prerokovati ženi, kako se bodo danes dajali, ampak pojte k volitvi in volite brez strahu po svoji vesti čas je, da se zdramite in vzamete vile v roke." — V tem oklica se ljudstvo naravnost ščuje, naj vzame vile v roke, in naj
svilami pomaga klerikalni stranki do image. Ta oklio se je razširil v brezštevilnih izvodih po oeli občini. Zlasti so se trudili neki dobrepoljski konsumarjl Kateri so to bili, bi iandarmarija te zamo-gla dognati; morda pozna katerega tudi dobrepoljski konsumarski učitelj Jaklič. Nam se zdi popolnoma nemogoče, da bi se bil ta poziv k nasilstvu z vilami razSirjeval z oblastvenim dovoljenjem, slutimo pa tudi, da se ni predložil cenzuri, kajti na tem listku ni zaznamovana tiskarna, v kateri je bil tiskan. Imamo opraviti s celo vrsto pregreSkov zoper veljavne zakore: 1) Vsebina tega oklica obsega fičuvanje k sovražnostim (§ 302. kaz. zak); 2) oklic se je razdajal brez oblastvenega dovoljenja (§ 23. tisk. zak.); 3) na oklicu ni navedena firma tiskarne (§ 9. tisk. zak), in 4) oklic se ni predložil vladi in državnemu pravdniStvu (§ 17. tisk. zak.). Oklic se je brez dvoma tiskal v .Katoliški Tiskarni*. Zdaj pa si dovoljujemo udano vprašanje: Kako da se ni nihče zmenil za vse to pečenj an je, dasi je bila cela videmska občina s temi oklici preplavljena? Kaj amo že res v tistih blaženih razmerah, kakor so popisane v povesti ,4000« ?
— Viktor Koechler na delu. Trnovski kapelan si hoče menda izrednih zaslug pridobiti za krščanstvo v Trnovem. Ne vemo, ali hoče takoj, ali šele čez nekoliko časa postati kanonik, kakor svoj Čas neki njegov prednik na kaplanskem prestolu, ki je umel Trnovcem tako lepo otrobe vezati, da jo je res spravil do te časti. To naše vsiljivoljubeznjivo kaplanče leta že sedaj okoli vdov in ženic-samio ter jim pobira pooblastila za bodoče mestne volitve, ne da bi jim ta poosebljena predrznost povedala, za kaj se prav za prav gre. Če misli to- smelo človeče, da bo na račun svoje karijere še dolgo preobračalo Trnovcem kozle, se kruto moti! Kar nas je zavednih Trnovcev — in tudi nekaj žena je vmes — pokažimo mu vrata I
— Šusteršič contra „Domovina". Kranjski Torquemada, dr. Ivan Šusteršič toži, kakor smo že poročali, celjsko , Domovino". Obravnava se bo vršila pred celjskim porotnim sodiščem. O tej stvari pravi .Edinost": Naša sodba je kratka. Na Kranjskem naj se tožarijo kolikor hočejo, če pa kdo tira svojega rojaka pred tuje ali sovražne sodnike, temu ne priznavamo več naslova slovenskega rodoljuba. Verdikt laških ali nemškutarskih porotnikov proti slovenskemu obtožencu v tiskovnih stvareh ne more v naših očeh čisto nič povišati časti onega, ki je izval ta verdikt.
— Odstavljeni ravnatelj. Ravnatelj celovškega učiteljišča g. Baltazar Knap-pitseh, ki je bil prej dolgo let profesor na ljubljanski realki, je bil pred nekaj dnevi proti svoji volji umirovljen. Mož je uganjal v Celovcu kaj čudne reči, a dokler je imelo njegovo počenjanje samo političen značaj, se ni nihče zanj zmenil. Zdaj pa se je zameril klerikalcem in ti so mu vrat zavili. Knappitsch je bil svojim učencem dovolil prirediti plesni tečaj, dasi je bilo to učiteljski zbor prepovedal in dasi je bil dež. šolski svet to potrdil. To je bilo res brezprimerno drzno postopanje, dasi je šlo za malenkostno stvar. Ministrstvo je Knappitscha radi tega in baje tndi zaradi nekihdruzihstvari nagloma penzijoniralo, prav kakor bi se balo disciplinarne preiskave, ter imenovalo novega ravnatelja, ne da bi se bilo lavnateljsko mesto prej razpisalo.
— ..Slovenske Matice" CXXIII. od-borova seja bo v sredo, dne 6. marca t. 1. ob 5. uri popoludne v društveni pisarni. Spored: 1, Naznanila predsedništva. 2. Po trditev zapisnika o CXXIL odborovi seji. 3. Volitev I. podpredsednika. 4. Poročilo knjižnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 3. Eventualia.
— Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 131. vodstveno sejo dne 21. fe bravarja t. 1. v svojih prostorih v »Narod fisca domu". Navzcčni: Tomo Zupan (prvo cestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trste-oiŠki, Ivan Hribar, Martin Petelin (blagajnik), ^ka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Šubic; od nadzorništva: Ivan »rhovnik. Ob 3. uri popoludne otvori prvo-Bfeatuik sejo, pozdravljajoč navzočne, po-s&bno pa v zmislu § 18. alinea 3. po vab fcnega družbinega razsodnika in pooblašča za dekan Veselovo zapuščino, od-
vetnika dr. Frančiška Štora; Potem se prvo-mestnik s toplimi besedami spominja družbinega dobrotnika, pokojnega dekana Ivana Vesela. Navzcčni se dvignejo raz avoje se deže v počeščenje njegovemu spomina Dr. Frančišek Stor je v svojem obširnem poro čiln prav jasno in temeljito naslikal stanje o tej dekan Veselovi zapuščini. Njegovi predlogi o tej zadevi so se odobrili. Ko se odobri tudi Se skupni drnžbin proračun aa tekoče leto, v znesku 34046 kron 19 vin, in se sprejmd rasni nasveti, mereči na drnžbin prid, zaključi prvomeatnik sejo ob 6 uri zvečer.
— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljeni. Kakor znano, oprostil je deželni zbor kranjski vse nove in prenarejene stavbe 40% deželne doklade za najdaljšo dobo petih let, ako dovoli tudi drsava za isto dobo oprostitve od hišnega davka. C kr. davčna administracija v Ljubljani razpošilja hišnim posestnikom plačilne naloge, v katerih je povsod brez vsake opomba navedena 40°/, deželna doklada C. kr. glavna davkarija pa gotovo nima seznamka onih hiš, katere so opravičene v smislu deželnega zakona od 40% deželne doklade, ker drugače bi do-tični nrad ne zaračunal oproščeni stranki tudi 40% deželne doklade. Gotovo bi bilo v interesu davčnega urada in strank, ako bi pri teh plačilnih nalogih v rubriki 40% deželne doklade stala opomba: .oproščeno". Ker so znane tudi občinske doklade, bi tudi ne škodovalo, če bi se znesek v dotično rubriko postavil, da Ima davkoplačevalec polno davčno svoto pred seboj. Preverjeni smo, da bo slavno c. kr. davčno ravnateljstvo tej opravičeni želji davkoplačevalcev ustreglo. Hišni posestniki se pa v svojih lastnih interesih opozori, da poprašajo pri o. kr. davčnem uradu dotičnega uradnika, so li oproščeni od 40% deželne doklade ali na Pojasnila dobe društveni člani v pisarni I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Dvorni trg št 1 od pol 6. do 7. ure zvečer.
— Slovensko gledališče. Danes se igra prvikrat izvirna narodna igra s petjem „Deseti brat". Razen pevskih vložk po narodnih pesnih je zložil gosp. L. Pahor tudi primerno predigro. Pevske točke pojö: g. Dob rovolny, g. Polašek, g. PavSek, g. Štamcar, g. Lumbar, gdč. Kataninova, novoangaževana gdč. Gart-nerova, gdč. Puhek, gdč. Bitenc, moški in mešani zbor.
— Narodna čitalnica v Ljubljani razpošilja ravnokar svoje letno poročilo, iz katerega je razvideti, da ima društvo 3 častne člane in 297 pravih članov. Naročena je na 54 časopisov.
— Občni zbor russkegs kruika se je vršil včeraj zvečer v .Narodnem domu". Iz poročil posnemamo, da šteje društvo troje ustanovnikov in štirideset pravih členov. Gmotno stanje društva je prav ugodno. Dohodkov je bilo 607 K 20 vin V blagajni je nad 400 K in obligacija Knjižnica obsega 76 zvezkov leposlovnih in znanstvenih del. Sklenilo se je, da bodi letni prispevek rednih členov poslej samo 2 K. Društvena pravila se izpremene* v toliko, da more imeti društvo tudi častne člene. Predsednikom je bil izvoljen z vskli-kom zopet prezaslužni ustanovnik in požrtvovalni učitelj g. dr. L Jenko. Ostali odbor ostane takisto Se v drugem društvenem letu.
— Pri trgovskem sodišču v Ljubljani so imenovani za sodnike lajike gg. K Altmann, S Benedikt, A. Ledenig, I. Luck-mann, V. Moro, V. Rohrmann, Fr. Terdina in U. Zupanec.
— Javno priznanje. Iz Dolenje vasi pri Ribnici se nam piše: Bravo, bravo, gOBpod Žužek! Dopis iz naše vasi dela .Slovencu" vso čast. Pa ste se bali javno nastopiti! Saj gre imenitno! Le korajžo! Vi bodete še imeniten dopisnik, morda Se .Slovencev urednik, in to pa ni malo. Podlago imate za to. A propos! Zakaj so „laži" razprto tiskane? Oregorača ste iz* borno okrcali; prav mu je, zakaj pa vedno javka po miru in spravi, češ, prepir škoduje Vam in nam? Nič za to. Mi smo kar smo bili ter ostanemo vedno liberalci, Vi pa klerikalci, in naj se tudi ves svet z g. Gregoračem vred na glavo postavi Več seveda potem, ko bodete ves članek, začetek in konec, zverižili in zmoto vilili. Servus, za ta čas, in na svidenje ob koncu debate.
Veritas.
— Pevskega društva »Ljubljana" redni občni zbor, kateri as je vršil 241, m v restavracijskih prostorih   „ Narodnega
doma" bil je isborno obiskan. Po običajnem pozdravu predsednika prešlo se je takoj na dnevni red, kateri je obsegal 7 točk. Prva točka bila je poročilo tajnika. Is tega posnemamo da je bilo društveno življenje v prošlem letu jako živahno, ter da je mnogo napredovalo. Ofioialnih nastopov imelo je društvo 32. Med letom poletelo je društvo dvakrat v Kranj, k razvitju zastave .Sokola" in Prešernovi elavnosti, dalje v Na-brežino k razvitju zastave tamoSnjega pevskega društva, v Trat in več druzih krajev ljubljanske okolioe. Povsod bilo je društvo kar najbolje sprejeto in častno rešilo svojo nalogo. S svojim pevskim zborom se je po sebno odlikovalo pod spretnim vodstvom g S ve tka na Prešernovi slavnosti v Ljubljani. Blagajnik poročal je, da je imelo društvo v prošlem letu 3762 kron 40 vin. dohodkov in 3431 kron 22 vin izdatkov. Po kaže ee prebitek 321 kron 24 vin. V odbor voljeni so bili gg.: predsednikom Fran Št ur m st., podpredsednikom Jakob Za-laznik, dalje Josip Maček, Iv. Pavček, Avg. Polašek, Ivan Gotthard, Iv Potnik, Fr. Feldstein, Fr. PuSin Radošturm Pregledovalcema računov pa gg. Ko bal in Po to k ar. Nadalje izrekla se je zahvala vsem tukajšnjim časopisom, sosebno »Slovenskemu Narodu", kateri so droštvo med letom krepko podpirali. Za tem sledilo je Se več druzih predlogov, na kar je predsednik, zahvalivši ee vsem navzočim za obilen poset, zaključil občni zbor ter izrekel željo, naj bi se člani v prihodnjem letu z istim veseljem in unemo poprijeli druStva.
— Umrl je ljubljanski trgovec gosp. Josip Se u ni g v starosti 37 let. Pogreb, ki je bil včeraj, je kazal, kako čislan je bil pokojni vrli narodnjak. N v m. p.!
— Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo dne 3. marca v .Narodnem domu" v Celju gledališko predstavo. Uprizori se burka .Vrban Debeluhar".
* Pisca poslsnoev. Anglija in Nemčija ne plačujeta poslancem nikakih plač. V Nemčiji pa uvedo menda tudi plačo. V avstrijski zbornici dobivajo poslanci na dan 20 K, v češkem dež. zboru 10 K, v ogrskem parlamentu imajo poslanci 0000 K na leto, v Franciji 9000 K in prosto vožnjo na železnici, v Ameriki pa 25.000 K na leto. V Italiji pa le prosto vožnjo. V Nemčiji se je prav te dni stavil predlog, da naj dobe parlamentovi poslanci prosto vožnjo po železnicah in 20 mark na dan plače. Predlog še ni sprejet, ker se je izročil šele odseku.
* Zsksj pešs vers? 6 štev. .Linzer Fliegende Blätter" je prinesla poročilo o senzacionalnem dogodku, ki se je pripetil v Lungau. Glavna junaka sta: župnik Wagner pri sv. Mihelu in .die Rose von Stranach", po domače, hči gostilničarja X Kraj: mrtvašnica. Nekega dne po maši (!) sta Sla župnik in .rosica" zopet v mrtvašnico. Dejanje ni znano, ali neki radovednež, ki je pokukal v mrtvašnico, je videl, da si briše župnik na kolenih prašne hlače, .rožica" pa se je skušala vsa prestrašena skriti, kar pa v prazni mrtvašnici absolutno ni bilo možno. Ko je prihitel gostilničar X. k župniku vprašat, kaj se je godilo v mrtvašnici, mu je župnik dejal, da mu je .rožica" pomagala prazniti darilnik. Gostilničar je nato župniku prepovedal hoditi v njegovo gostilno, hčer pa je poslal v drug kraj, da se dogodek pozabi. — Zakaj peša vera?
* Afera gdč. Ubso. Iz Madrida poročajo : Vzlic ukazu najvišjega sodišča nune nečejo izpustiti gdč. Ubao, da bi se vrnila k materi. Jezaitje so jo nahujskali proti lastni družini, da jo toži radi nasilstva in pretepanja To je nov dokaz, da vlada tudi v samostanih na Španskem upor proti državnim oblastim, ter da si prilaščajo samostana, zlasti jezuitje, nečuvene prostosti I
* Z bičem bodo poslej tepeni klateži, pijanci in pretepači lastnih žen v ameri-Čanski državici Indiani. Kdor zapusti svojo obitelj, dobi 5—100 udarcev. Izkazalo se je ondi namreč, da ee ljudje za navadne kazni, ki telesno ne bolč, ne zmenijo. Zato bode odslej pel bič!
* Pajkov želodeo. Neki naravoslovce je ujel pajka in dognal, koliko hrane rabi na dan. Vse, kar mu dal, je dobro zmeril in stehtal. Tako je preračunal, da je za zajutrek štirikrat, za obad dvakrat, za večerjo pa trinastkrat toliko porabil, kolikor je sam tehtal.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. februvarja. Justični odsek je izvolil posl. dr. Ferjančiča svojim načelnikom.
Dunaj 28. februvarja. Ko je v predvčerajšnji seji Wolf predlagal, naj se o odgovoru justičnega ministra glede justičnih razmer otvori debata, je bil dr. Ploj določen, da govori o justičnih razmerah na Spodnjem Štajerskem. Pri glasovanju je proti otvoritvi debate glasoval tudi Berks. Ker se razprava ni otvorila, tudi Ploj ni prišel do besede.
Dunaj 28 februvarja. V današnji seji poslanske zbornice so poslanci Br-zorad, Hruby in Fressl zopet prijemali predsednika zaradi protokoliranja ne nemških interpelacij. Potem je začel češki poslanec Hajmrih utemeljevati svoj nujni predlog glede termin-kupčije z žitom. Šeja traja še.
Dunaj 28. februvarja. Različni listi poročajo, da se namerava ministrstvo pogajati s Cehi glede pogojev, pod katerimi bi omogočili funkcioniranje parlamenta. Čehi zahtevajo baje ustanovitev vseučilišča v Brnu in še druzih koncesij. Nemški listi pravijo, da per-horescirajo Nemci vsako narodnostno koncesijo Slovanom.
Petrograd 28. februvarja. Včeraj je neki obrtnik Karpovič mej splošnimi avdijencami poskusil umoriti naučnega ministra Bogolepova. Ustrelil je nanj iz revolverja in ga ranil na vratu.
Berolin 28. februvarja. Poljski poslanci so včeraj provzročili zopet veliko razpravo o nasilni germanizaciji Poljakov. Podpirali so jih jedrni socialni demokratje.
Narodno gospodarstvo.
Zanemarjene gospodsrska stroke.
Spisal A. ŽniderBiS. (Dalje.)
Organizovati slovensko čebelarstvo, učiti čebelarje naprednega čebelarjenja, to delo vzelo si je društvo, kise je pred tremi leti ustanovilo, za svojo nalogo.
Z ustanovitvijo društva poskušalo se je že nekaterikrat vzdigniti slovensko čebelarstvo, a dosedaj je še vsakokrat spodletelo.
Vsakokrat bila so nezadostna denarna sredstva vzrok razpadu druStva. Tudi sedanje društvo bori se z enakimi težkočami že od dne svojega obstanka. Doletela ga je namreč nesreča, da mu je prvo leto poneveril blagajnik celo blagajniško imetje.
Slovenska čebelarska druStva, ki bi morala z ozirom na neprecenljivost pasme naše čebele, stati nad vsemi druzimi, so pri nas pravi otroci nesreče. Ne le, da s« nikjer nič ne stori vzdigniti domače čebelarstvo, se v tem prizadevanju niti onih ne podpira, katerim je procvit domačega čebelarstva na srcu.
Porabiti hočemo danes ta prostor, da opozorimo merodajne faktorje na važnost te gospodarske stroke, in da jih storimo odgovorne, če se tndi sedanje društvo radi slabih gmotnih razmer razdere, a s tem tudi kmalu čebelarstvo v naši deželi h koncu pride.
Društvo potrebuje dobre denarne podpore. Potrebno ni drugo, nego o priličnem času na pristojnih mestih svoj glas povzdigniti, da se drnštvo malo boljše kot z drobtinicami podpira. Povemo odkrito, da imamo v mislih si. dež. odbor in si. 'dež. vlado, katera naj store dolžnost, ki ste ga dolžna storiti kranjskemu čebelarstvu; opozarjamo pa vse one, ki imajo tam kaj besede, da vpliva vsak po svoji moči.
Pri tej priliki nočemo zamuditi povedati koliko stori ogrska vlada v prospeh domačega čebelarstva.
Nastavlja potovalne učitelje, daje ho rentne podpore posebe za društvene potrebe, posebe za poučne tečaje, katere dru štva razpisujejo, ima nastavljenega čebe larskega inšpektorja, manj premožnim da raje panje, čebele in orodje, ter razdeli semena in nagrade za sejanje medonosnih rastlin. Letos pa je kupila obširen svet, da sezida na tem čebelarsko šolo, in tam postavi vzorne čebelnjake.  Povedati pa moramo, da nima eksporta čebel, ker nima dobra pasma. (Konec prih.)
Gradiva do valj za bnonoge in nato dovelj pretrgane kaplaneke, da bodo s to ▼ ljubljanski Škofiji prežvekvano hrano pitali svoje averna duše" oel teden in jim ne dali uganiti, kaj je lat in blamaža
Mi smo pričakovali in pričakujemo, pa menim da šaman, da bi nam .Slovenec* na enako rasSirjen način razložil dogodbo na Trsatu nad Reko. Povedal nam je pred priliöno 14 dr/evi, in to z vso resnobo in kot pravo istino, torej mora to biti resnica, da je par dni poprej, in ne morda pred par stoletji, neki oče z na smrt bolnim otrokom Sel trikrat po golih kolenih krog velikega oltarja, da po prvem in drugem krogu se ni otrok Se kar nič ne zavedel, po tretjem krogu pa kar na noge skočil in proti začudenemu očetu spregovoril: Sedaj sem pa zdrav. No, .Slovenec*, to je kaj za obSirno poročilo. Od kod je ta oče, kako mu je ime, kojega imena je otrok, kako bolezen je imel? Kaj pa mati? Kaj so pa Rečani rekli in drugi svet? Kako da drugi časniki o tej, recimo, čudni dogodbi nič ne vedo? Kako da vaS sloveč Liguorius tega čudeža ni Se prijavil v državnem zboru, saj je bila lepa prilika za to pri isti tajni debati, ko so ga s .šuftom" pitali. Na dan s posameznostmi! Liberaloe in klerikalce, vsacega bodo zanimale, izmej katerega prvih bodo morda Se potegnile na pravo katoliško podlago.
Naj bo dovelj; že itak menim, da sem preveč Vašega prostora porabil. Le še neko vprašanje bi Vam stavil. Povejte mi, od kod dobi in s čim plačuje .Slovenec" vse tele* grame in telefonska sporočila, katerih ima tako obilico, posebno v sobotnih listih? Res, da so nekatere teh novosti že tako stare, da že po žoltovim dišijo, in res je, da smo jih brali v unanjih večernih listih, in da se vse to, kar se .Slovencu" telegrafu*, na haja v .Slovenskem Narodu" isti dan v — političnem pregledu. Nili morda tudi to sama reklama za list, ampak pristna hrana za 38.000 zavednih volilcev V. kurije, katere pitajo s .ta malo žličko" prej omenjeni prefrigani kaplančki? Sosed moj, kateremu sem o tem omenil, mi je rekel, da se .Slovenec" s temi tolegrami in sporočili tudi radi tega širi, da je vsaj nekoliko podoben drugim Ustom, ki imajo dobrega gradiva in anons več kot dovelj. Kaj pravite Vi? Prosim da porabite za odgovor priloženi kovert a marko, kajti morda mi sporočite, da .Slovenec" klati orehe po ptnjih drevesih in taka javnost ni kolegialna. Hribovec
V KJublJanl^ 28. februvarja.
Klerikalna morala v teoriji In v praksi.
Monsignor Scbeicher je v predzadnji seji slovesno protestiral, da bi se izpremenil avstrijski parlament v — svinjak. Pobožni mož je rabil to besedo neštetokrat in sicer radi tega, ker so nemški radikalei v svoji interpelaciji citirali nekatera mesta iz moralne teologije svetnika Liguorija, — ker ao navedli nekatere najznačilnejše točke tega od papežev potrjenega in duhovniStvu kot navodilo priporočanega dela. .Svinjak!" pravi Scbeicher, .postane parlament, ako se bodo take stvari čitale in govorile". Po božni mož je mislil, da je obsodil s temi svojimi besedami interpelante, a je obsodil le Liguorija. Scheicher pa se je tudi silno togotil, da se o duhovSčini tako slabo in grdo govori in piSe. Dr. Šusteršič je kričal, da delajo to le opravljivci in obrekovalci. Ali slučaji .Zopet eden" se po časopisju tako strahovito množč, da je že teško go voriti o .redkih izjemah". .Bayr. Courier", čegar urednik je duhovnik, zagovarja neko novo podporno društvo duhovnikov. To društvo naj bi ustanovilo za duhovnike kreditno banko in bolniško blagajno. .Courier" zagovarja svoj predlog s tem, da je premnogo duhovnikov v sramotni odvisnosti na svojih farah, ker so zadolženi pri izposojevalcih denarja ali pa pri — izposo-jevalkah. Navadno so te izposojevalke kuharice in oskrbnice duhovnikov. Te ženske terorizirajo duhovnike ter jih komandirajo kakor huda žena bojazljivega moža. Te ženske so duhovnikom, ko postanejo župniki, na Bavarskem neobhodno potrebne, kajti mladi župnik nima dovelj denarja, da se uredi, včasih pa je tudi zaslužek dokaj prepičel Zato pa, da se onemogoči poslej ta sramotna odvisnost župnikov od bogatih žensk in kuharic, predlaga .Courier" usta novitev omenjenih podpornih društev, ki naj bi duhovništvo rešila iz oblasti ženstva Kako morajo župniki loviti bogate kuharice, naj dokaže tale inserat iz ultramon-
tanske .Post Zeitung": .Išče as redna, pridna šeaeka, U ima premoženje, za oskrbnico pri mlajšem duhovniku. Povrnitev mstauleids s zavarovanjem in rednim po vračanjem zajamčena. Trajna, prijetna služba". In vendar ja vse klerikalno časopisje naskočilo duhovnika urednika .Bayr. Conrierja" ter protestira, da bi se način odvisnosti duhovništva izpremenil. Rajši od ženstva kot od bank hoče biti odvisna bavarska duhovščina. In monsignor Soheioher govori o — svinjakih, in dr. Šusteršič kriči o — opravljivoih! Liguorijeva morala ima pač še mnogo veljave med ultramontanoi, v katerih piše duhovnik urednik imenovanega lista takole: .Ultramontaneo je hinavstvu in zavijanju udan reakoijonarec, farizejec prve vrste, ki trdi, da služi sveti stvari, a je udan samo neplemenitim stra stem ter združnje politiko z vero". Lakota v Italiji. Leta 1896. so se vršili po gorenji Italiji velikanski nemiri, katere je povzročila beda in lakota. Te dni pa so se pojavili taki .nemiri nakrat v Apuliji. 175 kmetov je delalo na njivah milionarja Depaudija Zvečer so šli skupno k posestniku zemlje ter zahtevali hrupno 75 oentezimov plače na dan. Ko je policija zaprla več razgra jačev in jih odvedla na magistrat, je 2000 lačnih revežev naskočilo munioipij, razbilo in požgalo vse ter oprostilo aretirance. Potem šele je dospelo vojaštvo. Občinstvo je ostalo navidezno mirno, a vre silno. Tudi v albanskih gorah, v Marino in La-banu vlada beda. Županstva dajejo brezposelnim osebam po 25 oentezimov podpore na dan.
Vojna v Južni Afriki. Poročila z južnoafričanskega bojišča so zopet prav zmešana. De vre t je baje potisnjen iz Kaplandije ter je od vseh strani obkoljen od angleških oddelkov, tako da se bo morda moral udati. V taki nevarnosti je bil Dewet doslej že eedem- ali osemkrat Menda se je je torej že privadil Da se je vrnil preko reke Oranje is Kaplandije v re publiko Oranje, je menda resnično. Zdi se, da je bil njegov prihod v Kaplandijo le varljiv manever, kakor je bil oni decembra meseca Teško je verjeti, da bi se bil Dewet res zapletel v mrežo, iz katere ne bo mogel več. Bržčas se zgodi ž njim kakor z Botho, ki je utekel vzlio temu, da je Kitchener baje že določil dan in uro njegove kapitulacije. V angleški spodnji zbornici je posl. Lambert predlagal, naj ae objavijo zapisniki o preiskavah glede kapitulacije rasnih angleških oddelkov. Vojni minister se je iz rekel proti objavi teh zapisnikov, češ, da dežela itak zelo obžaluje, ker ae je udalo Borom že toliko angleških oddelkov. Radi 20 različnih operacij ee vrte" sodne preiskave, in 10 častnikov je bilo odpuščenih ali upokojenih. Tudi v drugih slučajih so bili krivci kaznovani. Vojni minister je dejal končno, da so v vojski sploh potrebne velike reforme v organizaciji in izobrazbi. Prvi lord državnega zaklada, Artnr J. Balfour je zbornici naznanil, da predloži naknadno kreditno zahtevo za nad milijon funtov šterlingov, ki ee porabijo za vojsko in še tri milijone za mornarico. Pri adresni debati je poslanec Dillon predlagal, naj izrazi zbornica svojo najostrejšo obsodbo radi ogromnega požiganja kmetskih posestev Bu rov in radi deportacije bnrskih žen in otrok. Tako postopanje ee ne sklada s voje vanjem civiliziranih narodov. Buri so porušili zopet nekaj železnic ter je zveza Pretorije z Len-renzo - Marquesom pri Machadadorpu pretrgana
Dopisi.
Z Notranjskege, 26. februvarja. Dne 3. t. m se je v neki vaški gostilni tamoBnji župnik v svoji skrivnostno sladki ginjenosti, o tamošnjem učitelju prav skrajno surovo izrazil, rekoč: Naš učitelj je najslabši človek v oeli občini Neki mož naše stranke, kateri je bil slučajno v omenjeni gostilni in elišal ta surovi napad, je župnika pošteno oštel, ter drugi dan vso stvar povedal dotičnemu g. učitelju. Slišati je bilo, da bode na časti hudo žaljeni učitelj proti srboritemu župniku sodnij8ko postopal, kar se pa do danes še ni, in kakor je videti, se tudi ne bode zgodilo. Zakaj ni iskal g. učitelj za ta poba linski napad zadoščenja pri sodniji, nam je največja uganka Da sta župnik in učitelj politična nasprotnika, se ne da tajiti. Da pa uživa g. učitelj veled avojega vzglednega življenja in delovanja, in vsled svoje ljubez-
nivosti v oeli občini popolno zaupanje in spletno priljubljenost, to je občeznana resnica. Tudi pri višjih šolskih oblastvih se je njegova marljivost priznala. Vsled tega je zalo težko nmljivo, kako mora dotični g učitelj tako občutljivo žavljivko, kar tako ndano in mirno prizanesti. Veliko uslugo bi nam žaljeni g. učitelj storil, da nam to uganko reši, zakaj nam ee zdi, da ni umetno prizanašati ljudem, ki so hudobni in do skrajnosti nehvaležni.
Z dežele, 26 februvarja (Liberalna patrola v ribniški dolini.) Dne 21 svečana t. L prinesel je umazani list .Domoljub" v svoji zadnji številki pod naslovom .Ribniški novičar" zopet neka dolgočasna podtikanja ondotnim liberalcem. Res je, da na take neslanosti črnega tri-folija skoraj ni vredno odgovarjati, vendar naj odgovorim tem trem maziljenim političnim sršenom. Da so to trije strelci me-teorologičnih strelnih kolib, mi ni treba si posebno glave ubijati. Prvi teh je 268krat ribniški priljubljenec, druzega ni treba natančno opisovati, kar vprašaj farane Sv. Gregorja, kdo se je, iz Ortneka grede, že v vsakem jarku povaljal in z razbitim nosom se vračal domov. Tretji in glavni strelec je se veda poljanski .petelin". Tu je glavna strelna koliba in petelin kot referent vseh strelnih kolib, je v telefonični zvezi z vsemi klerikalnimi listi.
V zadnjem .Domoljubu" spravil se je bil ta slavni strelec na ribniške liberalce. Zlasti se je bil oklenil g. Picka i h njegove malhe Vprašamo pa tega zakotnega junaka, za čegavo malho je pa gosp Picek takrat delal, ko je za poljansko cerkev petak rinil? In za čegavo malho so delali ribniški liberalci, ko so darovali lepe denarce za isto cerkev — kaj?
.Domoljub" je že večkrat kričal, slava zavednim (?) katoliškim volilcem 1 Vprašam pa Vas, se li more res zvati kdo zaveden, ako pride k njemu župnik in mu popiše glasovnico? Nasprotno pa naSi naprednjaki volijo po svoji prosti volji. Vprašal sem na volišču 12. decembra 1900 klerikalnega volilca, koga misli voliti. On pljnne mogočno pred me, potem pa pravi: „Našega gaspuda!" Na listku pa je imel zapisanega dra. Ivana Šusteršiča. Ali ni to zavednost ? Pri Vas so vsi tisti zavedni, ki za Vami kimajo. Ali imenujete, Vi gospodje, to zavednost, če na botrinjah pri kozarcu rajnega vinca pripovedujete o čudodelni lurški vodi ter trdite, da je najboljše sredstvo za slučaj težkega poroda, botrčki in botrce pa Vam molče prikimavajo? — Zakaj se pa Vi ne poslužujete te čudotvorne vode, ako zbolite, ter rajše iščete pomoči pri liberal nih, da, Se celo pri židovskih zdravnikih?
Najbolj zavedne so dopisunu tiste občine, ki so eno-»lasno volile dra Žlindro. V svoji lastni fari pravi, da ima le par liberalcev. Meni je pa na Vel. Poljanah znano malo več kakor en par liberalcev. Seveda ta dva sta mu menda najbolj pri srcu, ker najbrže misli, da je glavnega in najhujšega že uničil, čeprav ga je napadel v imenu občine, v svojem in v imenu Kos lerjeve grajščine, vendar s tem niste dotičnemu gospodu prav nič škodili, ker v Beljaku predobro poznajo krščansko ljubezen kranjskih popov. Nasprotno bi Vas on lahko sedaj prijel za ušesa, pa si noče rok umazatL
Vi gospodje vidite pezdir v očeh svo jega bližnjega, a brana ne vidite v svojih očeh. če se mora g. župnik, ko pride prepozno na železniško postajo, brez vozovnice v R. peljati, je ves Izrael v ognju, če pa g. župnik v nedeljo oznani mašo, ki se bo brala v ponedeljek in ljudje k maši pridejo, a .njega od nikoder ni", potem se veda morajo ljudje molčati, iti v cerkev in goreče moliti, da bi Bog odvrnil kako ne srečo od njih .skrbnega" dušnega pastirja. Ta skrb je tudi opravičena ča pomislimo, da je šel v nedeljo popoldne zdrav in krepak k Sv. Gregorju, a drugi dan prileze bolan, in kaj mislite zakaj? — Jedel je jabolka! Jejmene! Kakšna so neki bila??
Za danes Vas slavno trojico naša patrola le toliko opomni, da bodite mirni in držite ae svojega .gšefta", če padete pri prihodnjem patroliranju zopet v naše roke, povemo Vam, da Vam bomo prav pošteno pretipali Vaše tilnika
Iz Mengša, 25. februvarja Pred nekaj leti je bilo v Mengšn skoraj živahneje gibanje, nego je danes. Promet s domačimi pridelki in industrijskimi izdelki siosr tudi danes oživlja naš trg, vendar zaostajamo
malo vsled napačnih gospodarskih in poli. tičnih stremljenj v občini in zunanjih vplivov Da je tako, to nas ne moti tolikanj, ker vemo, da ee sme človeštvo le počasi raz. viiati, ko ima preobilo sebičnih jerobov, ki skrbe, da ostaja človek poln vraž in lenobe. Tudi naše društveno življenje se nekako vsporedno razvija, dejal bi, s temi političnimi pojavi.
Bralno društvo, ki je, bilo ustanovljeno 1. 1887., je v tem času napredovalo ter naz&. dovalo; napredovalo je zlasti od leta 1893. do 1896., pozneje je Slo malo rakovo pot. Takrat je imelo že svoj pevski zbor, svoje igralke, igralce za veseloigre ali burke pri predpustnih veselicah. Pevski zbor, ki ga je bil izučil društven član, se je izneveril ter pristopil drugemu društvu. Ako je bilo po. zneje prirediti kakšno predpustno ali drugo veselico, je moralo društvo iskati pomoči pri dobrih ljudeh, zlasti učiteljih od drugod.
Zdaj pa kaže nekako, da je naš trg s svojim bralnim društvom prestal najhujšo krizo nazadovanja in osamljenosti, ki se ni zmenila za nobeno duševno zabavo, (saj imamo pod streho 12. in 18 dan grudna lanskega leta) ko je bilo priredilo dne 17. t. m svojo predpustno veselico, ki je posebno lepo uspela. Prišlo je nanjo mnogo občinstva, mej temi odličnjaki, ki jih nismo še nikoli videli na društveni veselici, a jih vselej neradi pogrešali; n. pr gg Anton in Srečko Stare, veleposestnika, gg tovarnarji Mellitzer, Landstädter, Holzer, Weingärtner, Stemmberger z družinami, učiteljstvo is I bana i. dr. — Domači čveterospev, ki ga je vodil g Ivan Kocijančič, je pel popolnoma povoljno umetne in narodne pesmi. Namesto gledališke igre sta zabavala občinstvo gg brata ReSa, ki sta bila nalašč prijadrala naravnost iz Pariza, kjer sta imela v lanski razstavi razgrnjeno imenitno sliko, ki je dobila takoj drugo darilo. To sliko sta pokazala občinstvu na veselici, ter pojoč razlagala pomen podob. Izmej mnogih podob, ki so bile naslikane na veliki sliki je bila tudi Ljubljana brez župana, ki pa ima vendarle župana, Li-Hung čang, ki je bil narisan prav natanko, potem neki prodajalec, ki po Dunaju za gotov denar žlindro prodaja, n« vemo ali tista, ki je 18 ali manj odstotna. Tudi dve krasni maski smo videli, jedna j9 podarila svoj slamnik v namen, da se prod* na javni dražbi na korist Prešernove-spomeniku. Gospod Srečko Stare je klical: Kdo da več? Ne da nobeden veö? K prvemu, drugemu in tretjemu! Izknpil je 12 kron za spomenik. Parižana, ki sta pojoč kazala in razlagala sliko s pariške razstave, sta nabrala 6 kron 6 vin. za dijaško kuhinjo v Kranju. Bralno društvo samo ja imelo tudi lep gmoten uspeh. Mladi in postarali svet se je veselo sukal po taktih valčkovih, mengiške četvorke, do sedmih zjutraj. Zadnji gostje so odSli Sele ob pol desetih zjutraj. Vrla gospa Marija Jenčič, ki je bila prepustila svoje gostilniške prostore društvu za veselico, je skrbela, da so bili vsi gostje prav zadovoljni, ker jim je po stregla s prav dobro pijačo in večerjo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. februvarja. — Klerikalno ščuvanje k nasilno-stim. Počenjanje klerikalcev v naSi deželi je postalo tako, kakor da so zanje razveljavljeni vsi paragrafi kazenskega in tiskovnega zakona. Njim je kratko malo vse dovoljeno, kakor svedoči nekonfiscirani .Slovencev" članek o mučeniku Ferjančiču. Zdaj smo dobili za to nov dokaz v roke To je oklic za občinske volitve v Vidmu v velikolaSkem sodnem okraju. V tem oklicu, v katerem se bere, da je mož samo tisti, ki ne pozna strahu .če tudi trpi pri tem njegova čast ali moš-njiček" je rečeno: .Izvolite si za odbornike može, katerim zaupate, o katerih veste, da bodo delali v korist občine in vaš blagor. Ne bojte se nikogar, in ne glejte na botre, ne na žlahto, ne na bogatine ! Sedaj ni čas! Vsak boter ali vsak svak ni dober za odbornika, akoravno je drugače vsega spoštovanja vreden. Pa bodite res možje! Ob dnevu volitve se ni treba skrivati v hleva ni treba iti za izmišljenimi opravki, ni treba sedeti Široko v zapečku in prerokovati ženi, kako se bodo danes dajali, ampak pojte k volitvi in volite -brez strahu po svoji vesti, čas je, da se zdramite in vzamete vile v roke." — V tem oklicu se ljudstvo naravnost Sčuje, naj vzame vila v roke, in naj
svilami pomaga klerikalni stranki do smage. Ta oklio se je razširil ▼ brez
Številnih izvodih po celi občini. Zlssti so se trudili neki dobrepoljaki konsumarjL Kateri so to bili, bi žandarmarija le zamo-gla dognati; morda posna katerega tudi dobrepoljaki konsumarski učitelj Jaklič. Kam se zdi popolnoma nemogoče, da bi se bil ta poziv k naeilstvu z vilami razSirjeval z oblastvenim dovoljenjem, slutimo pa tudi, da se ni predložil cenzuri, kajti na tem listku ni zaznamovana tiskarna, v kateri je bil tiskan. Imamo opraviti s celo vrsto pregreSkov zoper veljavne zakone: 1) Vsebina tega oklica obsega Sčuvanje k sovražnostim (§ 302. kaz. zak); 2) oklic se je razdajal brez oblastvenega dovoljenja (§ 23. tisk. zak.}; 3) na oklica ni navedena firma tiskarne (§ 9- tisk. zak), in 4) oklic se ni predložil vladi in državnemu pravdništvu (§ 17. tisk. zak.). Oklic se je brez dvoma tiskal v .KatoliSki Tiskarni*. Zdaj pa si dovoljujemo udano vpraSanje: Kako da se ni nihče zmenil za vse to počenjanje, dasi je bila cela videmska občina s temi oklici preplavljena? Kaj smo že res v tistih blaženih razmerah, kakor so popisane v povesti ,4000«?
— Viktor Koechler na delu. Trnovski kapelan si hoče menda izrednih zaslug pridobiti za krSčanstvo v Trnovem. Ne vemo, ali hoče takoj, ali šele čez nekoliko časa postati kanonik, kakor svoj Čas neki njegov prednik na kaplanskem prestolu, ki je umel Trnovcem tako lepo otrobe vezati, da jo je res spravil do te časti. To naše vsiljivoljubeznjivo kaplanče leta že sedaj okoli vdov in ženic-samio ter jim pobira pooblastila za bodoče mestne volitve, ne da bi jim ta poosebljena predrznost povedala, za kaj se prav za prav gre. Če misli to smelo človeče, da bo na račun svoje karijere še dolgo preobračalo Trnovcem kozle, se kruto moti! Kar nas je zavednih Trnovcev — in tudi nekaj žena je vmes — pokažimo mu vrata I
— Susteršič contra ,,Domovina". Kranjski Torquemada, dr. Ivan Susteršič toži, kakor smo že poročali, celjsko B Domovino". Obravnava se bo vršila pred celjskim porotnim sodiščem. O tej stvari pravi .Edinost": Naša sodba je kratka. Na Kranjskem naj se tožarijo kolikor hočejo, če pa kdo tira svojega rojaka pred tuje ali sovražne sodnike, temu ne priznavamo več naslova slovenskega rodoljuba. Verdikt laških ali nemškntarskih porotnikov proti slovenskemu obtožencu v tiskovnih stvareh ne more v naših očeh čisto nič povišati časti onega, ki je izval ta verdikt.
— Odstavljeni ravnatelj. Ravnatelj celovškega učiteljišča g. Baltazar Knap-pitsch, ki je bil prej dolgo let profesor na ljubljanski realki, je bil pred nekaj dnevi proti svoji volji umi r ovij en. Mož je uganjal v Celovcu kaj čudne reči, a dokler je imelo njegovo počenjanje samo političen značaj, se ni nihče zanj zmenil. Zdaj pa se je zameril klerikalcem in ti so mu vrat zavili. Knappitsch je bil svojim ačencem dovolil prirediti plesni tečaj, dasi je bilo to učiteljski zbor prepovedal in dasi je bil dež. šolski svet to potrdil. To je bilo res brezprimerno drzno postopanje, dasi je šlo za malenkostno stvar. Ministrstvo je Knappitscha radi tega in baje tudi zaradi n ekihdruzihstvari nagloma penzijoniralo, prav kakor bi se balo disciplinarne preiskave, ter imenovalo novega ravnatelja, ne da bi se bilo ravnateljsko mesto prej razpisalo.
— »Slovenske Matice" CXXIII. od-borova seja bo v sredo, dne 6. marca t. 1. ob 5. uri popoludne v društveni pisarni. Spored: 1, Naznanila predsedništva. 2. Po trditev zapisnika o CXXII. odborovi seji. 3. Volitev I. podpredsednika. 4. Poročilo knjižnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Eventualia.
— Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 131. vodstveno sejo dne 21. fe bruvarja t. 1. v svojih prostorih v .Narod nem domu". Navzcčui: Tomo Zupan (prvo cestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trste-aiški, Ivan Hribar, Martin Petelin (blagajnik), kuka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Subic; od nadzorništva: Ivan Vrhovnik. Ob 3. uri popoludne otvori prvo-meatnik sejo, pozdravljajoč navzočne, posebno pa v zrni slu § 18. alinea 3. po vab Njenega družbinega razsodnika in pooblaščenca za dekan Veselovo zapuščino, od-
vetnika dr. Frančiška Štora; Potem se prvo-mestnik e toplimi besedami spominja družbinega dobrotnika, pokojnega dekana Ivana Vesela. Navzočni se dvignejo ras svoje ee deže v počeščenje njegovemu spominu Dr. Frančišek Stor je v svojem obširnem poro čilu prav jasno in temeljito naslikal stanje o tej dekan Veselovi zapuščini. Njegovi predlogi o tej zadevi so se odobrili. Ko ee odobri tudi Še skupni družbin proračun za tekoče leto, v znesku 34046 kron 19 vin, in se sprejmö razni nasveti, mereči na družbin prid, zaključi prvomestnik sejo ob 6 uri zvečer.
— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Kakor znano, oprostil je deželni zbor kranjski vse nove in prenarejene stavbe 40% deželne doklade za najdaljšo dobo petih let, ako dovoli tudi drsava za isto dobo oprostitve od hišnega davka. C kr. davčna administracija v Ljubljani razpošilja hišnim posestnikom plačilne naloge, v katerih je povsod brez vsake opombe navedena 40% deželna doklada C kr. glavna davkarija pa gotovo nima seznamka onih hiš, katere so opravičene v smislu deželnega zakona od 40% deželne doklade, ker drugače bi do-tični urad ne zaračunal oproščeni stranki tudi 40% deželne doklade. Gotovo bi bilo v interesu davčnega urada in strank, ako bi pri teh plačilnih nalogih v rubriki 40% deželne doklade stala opomba: .oproščeno*. Ker so znane tudi občinske doklade, bi tudi ne škodovalo, če bi se znesek v dotično rubriko postavil, da ima davkoplačevalec polno davčno svoto pred seboj. Preverjeni smo, da bo slavno a kr. davčno ravnateljstvo tej opravičeni želji davkoplačevalcev ustreglo. Hišni posestniki se pa v svojih lastnih interesih opozorč, da poprašajo pri c. kr. davčnem uradu dotičnega uradnika, so Ii oproščeni od 40% deželne doklade ali na Pojasnila dobe društveni člani v pisarni I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Dvorni trg št 1 od pol 6. do 7. ure zvečer.
— Slovensko gledališče. Danes se igra prvikrat izvirna narodna igra 8 petjem .Deseti brat". Razen pevskih vložk po narodnih pesnih Je zložil gosp. L. Pahor tudi primerno predigro. Pevske točke pojö: g. Dobrovolny, g. Polašek, g. Pavšek, g. Štamcar, g. Lumbar, gdč. Kataninova, novoangaževana gdč. Gart-nerova, gdč. Puhek, gdč. Bitenc, moški in mešani zbor.
— Nerodna čitalnica v Ljubljeni razpošilja ravnokar svoje letno poročilo, is katerega je raz videti, da ima društvo 3 častne člane in 297 pravih članov. Naročena je na 54 časopisov.
— Občni zbor russkegs kružks se je vršil včeraj zvečer v .Narodnem domu". Iz poročil posnemamo, da Šteje društvo troje ustanovnikov in štirideset pravih členov. Gmotno stanje društva je prav ugodno. Dohodkov je bilo 507 K 20 vin V blagajni je nad 400 K in obügicija Knjižnica obsega 76 zvezkov leposlovnih in znanstvenih del. Sklenilo se je, da bodi letni prispevek rednih členov poslej samo 2 K. Društvena pravila se iz premene* v toliko, da more imeti društvo tudi častne člene. Predsednikom je bil izvoljen z vskli-kom zopet prezaslužni ustanovnik in požrtvovalni učitelj g. dr. L. Jenko. Ostali odbor ostane takisto še v drugem društvenem letu.
— Pri trgovskem sodišču v Ljubljani so imenovani za sodnike lajike gg. K. Altmann, S Benedikt, A. Leden*g, I. Lučk-mann, V. Moro, V. Rohrmann, Fr. Terdina in U. Zupanec.
— Javno priznanje. Iz Dolenje vasi pri Ribnici se nam piše: Bravo, bravo, gospod Žužek! Dopis iz naše vasi dela „Slovencu" vso čast. Pa ste se bali javno nastopiti! Saj gre imenitno! Lekorajžo! Vi bodete še imeniten dopisnik, morda še .Slovencev urednik, in to pa ni malo. Podlago imate za to. A propos! Zakaj so „laži" razprto tiskane? Gregorača ste iz-borno okrcali; prav mu je, zakaj pa vedno javka po miru in spravi, češ, prepir škoduje Vam in nam? Nič za to. Mi smo kar smo bili ter ostanemo vedno liberalci, Vi pa klerikalci, in naj se tudi ves svet z g. Gregoračem vred na glavo postavi Več seveda potem, ko bodete ves članek, začetek in konec, zverižili in zmoto vilili. Servus, za ta čas, in na svidenje ob koncu debate.
Veritas.
— Pevskega društva ..Ljubljana" redni občni zbor, kateri ee je vršil 241, m v restavracijskih prostorih   . Narodnega
doma* bil je isborno obiskan. Po običajnem pozdravu predsednika prešlo se je takoj na dnevni red, kateri je obsegal 7 točk. Prva točka bila je poročilo tajnika. Is tega posnemamo da je bilo društveno življenje v prešlem letu jako živahno, ter da je mnogo napredovalo. Ofioialnih nastopov imelo je društvo 32 Med letom poletelo je društvo dvakrat v Kranj, k razvitju zastave .Sokola" in Prešernovi slavnosti, dalje v Na-brežino k razvitju zastave tamošnjega pevskega društva, v Trat in več druzih krajev ljubi lanske okolice. Povsod bilo je društvo kar najbolje sprejeto in častno rešilo svojo nalogo. S svojim pevskim zborom se je po sebno odlikovalo pod spretnim vodstvom g S ve tka na Prešernovi slavnosti v Ljubljani. Blagajnik poročal je, da je imelo dru Stvo v prošlem letu 3752 kron 46 vin. dohodkov in 3431 kron 22 vin izdatkov. Po kaže ee prebitek 321 kron 24 vin. V odbor voljeni ao bili gg.: predsednikom Fran Star m st., podpredsednikom Jakob Za-laznik, dalje Josip Maček, Iv. Pavček, Avg. Polašek, Ivan Gotthard, Iv Potnik, F r. Feldstein, Fr. Pušin Rado Sturm Pregledovalcemaračunov pa gg. Ko bal in Po to k ar. Nadalje izrekla se je zahvala vsem tukajšnjim časopisom, eosebno »Slovenskemu Narodu", kateri so droštvo med letom krepko podpirali. Za tem sledilo je Se več druzih predlogov, na kar je predsednik, zahvalivši se vsem navzočim za obilen poset, zaključil občni zbor ter izrekel željo, naj bi se člani v prihodnjem letu z istim veseljem in unemo poprijeli društva.
— Umrl je ljubljanski trgovec gosp. Josip Se u ni g v starosti 37 let. Pogreb, ki je bil včeraj, je kazal, kako čislan je bil pokojni vrli narodnjak. N v m. p.!
— Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo dne 3. marca v .Narodnem domu" v Celju gledališko predstavo. Uprizori se burka .Vrban Debeluhar".
* Plača poalanoev. Anglija in Nemčija ne plačujeta poslancem nikakih plač. V Nemčiji pa uvedo menda tudi plačo. V avstrijski zbornici dobivajo poslanci na dan 20 K, v češkem dež. zboru 10 K, v ogrskem parlamentu imajo poslanci 6000 K na leto, v Franciji 9000 K in prosto vožnjo na železnici, v Ameriki pa 25.000 K na leto. V Italiji pa le prosto vožnjo. V Nemčiji se je prav te dni stavil predlog, da naj dobe parlamentovi poslanci prosto vožnjo po železnicah in 20 mark na dan plače. Predlog še ni sprejet, ker ee je izročil šele odseku,
* Zsksj pešs vera? 5 štev. .Linzer Fliegende Blätter" je prinesla poročilo o senzacionalnem dogodku, ki se je pripetil v Lungau. Glavna junaka sta: župnik Wagner pri sv. Mihelu in .die Rose von Stranach", po domače, hči gostilničarja X Kraj: mrtvašnica. Nekega dne po maši (!) sta šla župnik in .rožica" zopet v mrtvašnico. Dejanje ni znano, ali neki radovednež, ki je pokukal v mrtvašnico, je videl, da si briše župnik na kolenih prašne hlače, .rožica" pa se je skušala vsa prestrašena skriti, kar pa v prazni mrtvašnici absolutno ni bilo možno. Ko je prihitel gostilničar X. k župniku vprašat, kaj se je godilo v mrtvašnici, mu je župnik dejal, da mu je .rožica" pomagala prazniti darilnik. Gostilničar je nato župniku prepovedal hoditi v njegovo gostilno, hčer pa je poslal v drug kraj, da se dogodek pozabi. — Zakaj peša vera?
* Afera gdč. Ubso. Iz Madrida poročajo: Vzlic ukazu najvišjega sodišča nune nečejo izpustiti gdč. Ubao, da bi se vrnila k materi. Jezaitje so jo nahujskali proti lastni družini, da jo toži radi nasilstva in pretepanja. To je nov dokaz, da vlada tudi v samostanih na Španskem upor proti državnim oblastim, ter da si prilaščajo samostanci, zlasti jezuitje, nečuvene prostosti !
* Z bičem bodo poslej tepeni klateži, pijanci in pretepači lastnih žen v ameri-čanaki državici Indiani. Kdor zapusti svojo obitelj, dobi 5—100 udarcev. Izkazalo se je ondi namreč, da se ljudje za navadne kazni, ki telesno ne bolč, ne zmenijo. Zato bode odslej pel bič!
* Pajkov ialodao. Neki naravoslovec je ujel pajka in dognal, koliko hrane rabi na dan. Vse, kar mn dal, je dobro zmeril in stehtal. Tako je preračunal, da je za zajutrek štirikrat, za obed dvakrat, za večerjo pa trinastkrat toliko porabil, kolikor je sam tehtal.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. februvarja. JustiČni odsek je izvolil posl. dr. Ferjančiča svojim načelnikom.
Dunaj 28. februvarja. Ko je v predvčerajšnji seji Wolf predlagal, naj se o odgovoru justičnega ministra glede justičnih razmer otvori debata, je bil dr. Ploj določen, da govori o justičnih razmerah na Spodnjem Štajerskem. Pri glasovanju je proti otvoritvi debate glasoval tudi Berks. Ker se razprava ni otvorila, tudi Ploj ni prišel do besede.
Dunaj 28 februvarja. V današnji seji poslanske zbornice so poslanci Br-zorad, Hruby in Fressl zopet prijemali predsednika zaradi protokoliranja ne-nemških interpelacij. Potem je začel češki poslanec Hajmrih utemeljevati svoj nujni predlog glede termin-kupčije z žitom. Šeja traja še.
Dunaj 28. februvarja. Različni listi poročajo, da se namerava ministrstvo pogajati s Čehi glede pogojev, pod katerimi bi omogočili funkcioniranje parlamenta. Čehi zahtevajo baje ustanovitev vseučilišča v Brnu in še druzih koncesij. Nemški listi pravijo, da per-horescirajo Nemci vsako narodnostno koncesijo Slovanom.
Petrograd 28. februvarja. Včeraj je neki obrtnik Karpovič mej splošnimi avdijencami poskusil umoriti naučnega ministra Bogolepova. Ustrelil je nanj iz revolverja in ga ranil na vratu.
Berolin 28. februvarja. Poljski poslanci so včeraj provzročili zopet veliko razpravo o nasilni germanizaciji Poljakov. Podpirali so jih jedini socialni demokratje.
Narodno gospodarstvo.
Zanemarjene gospodarska stroka.
Spisal A. ŽniderSiS. (Dalje.)
Organizovati slovensko čebelarstvo, učiti čebelarje naprednega čebelarjenja, to delo vzelo si je društvo, ki se je pred tremi leti ustanovilo, za svojo nalogo.
Z ustanovitvijo društva poskušalo se je že nekaterikrat vzdigniti slovensko čebelarstvo, a dosedaj je še vsakokrat spodletelo.
Vsakokrat bila so nezadostna denarna sredstva vzrok razpadu društva. Tudi sedanje društvo bori se z enakimi tež kočami že od dne svojega obstanka. Doletela ga je namreč nesreča, da mu je prvo leto poneveril blagajnik celo blagajniško imetje.
Slovenska čebelarska društva, ki bi morala z ozirom na neprecenljivost pasme naše čebele, stati nad vsemi druzimi, so pri nas pravi otroci nesreče. Ne le, da se nikjer nič ne stori vzdigniti domače čebelarstvo, se v tem prizadevanju niti onih ne podpira, katerim je procvit domaČega čebelarstva na srcu.
Porabiti hočemo danes ta prostor, da opozorimo merodajne faktorje na važnost te gospodarske stroke, in da jih storimo odgovorne, če se tndi sedanje društvo radi slabih gmotnih razmer razdere, a s tem tudi kmalu čebelarstvo v naši deželi h koncu pride.
Društvo potrebuje dobre denarne podpore. Potrebno ni drugo, nego o priličnem času na pristojnih mestih svoj glas povzdigniti, da se društvo malo boljše kot z drobtinicami podpira Povemo odkrito, da imamo v mislih al. dež. odbor in si. dež. vlado, katera naj store dolžnost, ki ste ga dolžna storiti kranjskemu čebelarstvu; opozarjamo pa vse one, ki imajo tam kaj besede, da vpliva vsak po svoji moči.
Pri tej priliki nočemo zamuditi povedati koliko stori ogrska vlada v prospeh domačega čebelarstva.
Nastavlja potovalne učitelje, daje ho rentne podpore posebe za društvene potrebe, posebe za poučne tečaje, katere dru štva razpisujejo, ima nastavljenega čebe larskega inšpektorja, manj premožnim da raje panje, čebele in orodje, ter razdeli semena in nagrade za sejanje medonosnih rastlin. Letos pa je kupila obširen svet, da sezida na tem čebelarsko šolo, in tam postavi vzorne čebelnjake. Povedati pa moramo, da nima ekeporta čebel, ker nima dobre pasma. (Konec prut)
Zavarovalne vesti.
The Mutual. Naraščanje tega velikan-skega zavoda Se ni našlo vrhunca. Vsako leto rastejo ogromne številke .Mutuala". Ničla se druii ničli in Se vedno se množi neprenehoma produkcija na vseh poljih. Kabelski telegrami so nedavno prijavili najvažnejše Številke minulega leta zavarovalnemu svetu, ki z zavistjo in čudenjem sa-sleduje ogromne uspehe „Mutuala". Zajamčevalni fond je narastel v minulem letu sa okroglo 124 milijone v frankov, tako da snasa sdaj free. 1.687,840 000. Važnost teh številk se nam pokate sele, če jih primerjamo a onimi najimenitnejših evropskih zavarovalnic. Za minulo leto se bodo razdelile na lastnike polic dividende v gotovini v znesku 120 milijonov frankov, kar jednači prirastku dividende za 13 milijonov frankov. V 1. 1900, katero je imenovati izredno srečno, so znašali skupni dohodki okroglo 314 milijonov frankov. Ako se smatra avstrijsko kronsko veljavo za jednakovredno z francosko, se pokaže, da so skupni dohodki „Mutual" v minulem letu bili poltretjikrat tako veliki, kakor svote dohodkov — odStevsi premije za nasprotno zavarovanje — pri vseh življenjsko zavarovalnih družbah avstro-ogerske monarhije, ln da znašajo mnogo več, nego vsa aktiva v naSi monarhiji poslujočih domačih vzajemnih zavodov vseh strok. V 1. 1900 se je sklenilo in po vplačilih premij razvilo novih zavarovanj s kapitalom fres. 911,948,000. Za primero naj navedemo tukaj, da je znašala vsa produkcija avstrijskih ogrskih zavarovalcev življenja v letu 1898 v zasmrtnem in mešanem zavarovanji skupaj 133-2 miljona kron. Številke veljavnih življenskih zavarovanj nas osupnejo ker smo navajeni skromnih Številk, kajti blizu 6 miljard znaša zavarovalna glavnica. Velike svoto so zahtevale lanska izplačila, za katera se je potrebovalo 136*6 milijonov frankov. Blizu toliko kron so vse v Avstro - Ogrski poslujoče življensko-zavarovalne družbe — tudi inozemske — vi. 1899 izdale zavarovancem po izplačilih, premijski povrnitvi, reservnem prirastku, deležih na pridobitku itd. Te Številke zadoščajo v dokaz izredno sijajnega položaja tega ogromnega zavoda, katerega avstrijska podružnica deluje istotako najuspešneje.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad moljem 306-3 m. Srednji zračni tlak 736 8 mm.
,Stanje Cas opa- baro-zovanja metra
v mm.
tU U
Vetrovi
Nebo
27
28
9. zvečer
7. zjutraj 2. popoL
734 6 I    0 2 si. sever | jasno
734 4 — 4 6 8r. sever del. oblač. 733 7 j    7 4 si. sever
jasno §
Srednja včerajšnja temperatura —2 3', normale: 11°.
Dunajska borza
dne 28. februvarja 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 9850
Skupni državni doli v srebru .... 9840
Avstrijska zlata renta....... 11820
Avstrijska kronska renta 4,/0 .... 98"05
Ogrska zlata renta 4°/,....... 11825
Ogrska kronska renta 4V0 ..... 9360
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1673 —
Kreditne delnice......... 672 —
London vista.......... 240471/,
Nem&ki državni bankovci za 100 mark. 117'40
20 maik............ 23 50
20 frankov........... 1907
Italijanski bankovci........ 90 4»
C. kr. cekini........... 1138
Zahvala.
Ginjenim srcem izpolnimo dolžnost, da se sa mnogobrojno častno spremstvo k poslednjemu počitku našega blagega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Ivana Batis
posestnika in mesarja, podpoveljnika gasilnega društva litijskega ter občinskega svetovalca
vsem častitim vdeležencem najiskrenejše zahvaljujemo, posebno pa čast. gg. litijskim pevcem, čast. duhovščini, slavnemu gasilnemu društvu za spremstvo in podarjeni venec, ter vsem prijateljem in znancem, ki so v tolikem Številu prihiteli blagega ranjkega spremiti k večnemu počitku.
... . V Litiji, dne726. svečana 1901. (461) Žalujoča rodbina.
v 1 _ J
' khutaiwrfa (prej
ey&«uvr Marijaceljske kapjice za želodec)
ari   i on o v lalmi-ni ..nrl AMrikim lrr »lin"
prirejene v lekarni „prl ogerskem kralju" Karla Brady-ja na Dunajl, I., Flelsoh-markt 1.
v obče lzknieno ln posnato zdravilo, ld oživlja ln okrepčaj e želodeo, če Je prebava motena, ln sploh pri želodčnih bolečinah.
Gena steklenici ..... 40 novo. Dvojna steklenica,. . . 70
Usojam se opozarjati Se jedenkrat, da se moje kapljice za želodec Cesto krat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko ■ podpisom O. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodec o.bÄ,»
(prej Marijsoeljske kapljloe aa ielodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih Skatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis e%#*öiä>j*
Deli so navedeni. (1739—17)
Kapljloe sa ielodeo se pristne dobivajo = tt ttugTcl. Ielca.r3a.tvb.. ==
Vsak dan svežo veleflne lm«
sadne drožje
(«17-8) ponuja
tovarna za špirit in drožje
v Raöjem (Kranlohafald) na štajerskem.
Naročila naj ee pošiljajo zastopniku g.
F. S. Rojntls
v LJubljani
DPred. slsofijo šte-sr. 22.
Izborno namočeno
polenovko jštokš
prlparaea
Edmund Kavčič
nasproti glavne p
Istotam (12—48)
pristne gorenjske klobase.
Gospoda Kham & Murnik v Ljubljani prodajata „Cvekov brinovec". (4IM)
Št. 6817.
Razglas.
(446-2)
V smislu §. 15 obfiinakega volilnega reda za deželno atolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887 1. 8t. 22 dež. zak.) naznanja se javno, da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet
sestavljeni in da ee smejo od srede 97. t. m. skoz 14. dnJJ tukaj pregledati in proti njim vlagati ngovori.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razaojal občinski svet.
Umestni magistra/t tt laJvifoljarLi
dne 23 svečana 1901.
Ravnokar so fešle v znani Slsevir-i^daji:
pe$ni II.
z mnogimi ilustracijami 3» Uaupctica.
V juhtovino vezane veljajo. . . 225. broširane „    . . .      150.
To pošti tO vin. več.
Ta svesek ima pesni, ki še nikjer niso bile prijavljene.
Ilustracije so umetniško izvedene.
Gter> p$eljer
knjigarna.
\} Ljubljani.
(464-1)
Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901
Glavni dobitek
k»°6Q000
V ft-o to vini 9O°/0 manj.
vrednosti.
Me iivaiHsti hvala
po 1 krono
priporoča (416—3)
J. O. MAYE>R
•
P3T Za 3 goldinarje
podšlte pomladanske Jope in za 7 goldinarjev Jako fine, s svilo podšlte ln moderne spomladanske komade (jope in
paletote) v vsvh barvah, nadalje enobarvane in karirane Burske ovratnike I a double-blaga po čudovito nizkih cenah se dobi le v
Angleškem skladišču oblek
v Ljubljani, Ressljeva cesta 3 in v podružnici v Zagrebu, Ilica 17.
Istotam so ravno na novo doSle obleke za gospode in dečke, Športne obleke, vrhne suknje in haveloki ter ae prodaja vee po tovarniških cenah«
Velika izber angleškega in francoskega blaga za naročila po meri, ki se izvršujejo na Dnnaji najelegantneje in najfineje. (431-2)
Z veleepostovanjem
Oroslav Bernatovl6.
i
Žanflarmerijstl siražmojsier
v pokoju, popolnoma vešč slovenščine in nemščine v besedi in pisavi, lice njemu primerne elužbe. — Več ae izve pri uprav-vništvu „Slov. Naroda', kamor naj ae b'a-govolijo ponudbe doposlati. (459-i
Trgovski pomočnik"
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, vešč slovenskega in nemškega jezika želi svojo sedanjo službo premeniti. (438-3 Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda8.
Urarski pomočnik
se sprejme brez orodja v Idriji Ponudbe sprejema (460-r,
Matej Sternen, urar v Idriji.
Blagajničarica
se sprejme v trgovino z mešanim blagom Gospodične, ki so v kaki trgovini ali trafiki delovale, imajo prednost. (462—1 Kje? pove upravništvo „S!ov. Nar.".
V gostilni „Miramar"
se dobe -vss&lc petek različne
sveže morske ribe
okusno po italijanski «es; I pripravljene kakor tu'J i prit*.no črno lalrljunaka »Ino I. vrste ter različna pristna vina
Sprejemajo se naročniki na opoludanske in večerno hrano.
Za točno postrežbo in znano dobro kuhinje jamči in se priporoča
Ivan Tosti
(463—1) gostilničar.
Dobro vpeljana
trgovina
v Slomšekovih ulicah štev. 13 se odda v najem ali na račun.
Pojasnila daje A. Sušnik, Zalo-:, cesta št. 15. (465—2
Ženite v!
(429 - 2)
Damam in gospodom, ki se hočejo omožiti, oziroma oženiti, pa nimajo pri ložnosti, napraviti primernega znanja, nud: se prilika, to storiti danes že modernim potom posredovanja. — Ponudbe (v slovenskem ali nemškem jeziku) z naznanilom razmer in če mogoče s sliko opremljene dopošiljajo naj se pod „Viola" na Dunaj, VII. Zieglergasse poste restante. — Diskrecij» zajamčena, za odgovor priložiti je znamko
Poleno vka
(Stockfisch)
po pristno kapucinskem načinu namočena (388-4 dobiva ae po najnižji ceni pri
F. Mencingerju
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44
deseti redni občni zbor
posojilnice v Radovljici
kateri se bode vršil
v četrtek, dne 7. marca 1901
ob ',,4. url popoludne
v gostilniških prostorih g. Fr. Kunstl-a
v Radovljici
s sledečim dnevnim redom:
1.) Poročilo ravnateljstva. 2 ) Poročilo nadzorstva. t.
3.) Potrjenje letnega računa za npravno leto 1900 in razdelitev čistega dobička:.
4) Volitev ravnateljstva.
5) Volitev nadzorstva. 6.) Razni dragi nasveti.
(458) Ravnateljstvo.
ladajateli in odflovorni urednik: Joaip Hollt
Laetnina in tlak .Narodne Tlakama". ,
11
8147