LIKO
VRHNIKA
MAS
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
LETO XXIV
FEBRUAR 1989
KAKO BOMO DELALI V LETOŠNJEM LETU
Pri načrtovanju našega dela v letošnjem letu smo morali izhajati iz dejstva, da so pogoji še težji, kot so bili v lanskem letu in razmere na trgu precej nejasne. Zato je zelo pomembno, da bomo za doseganje poglavitnih ciljev dosledno izvedli vse naloge in ukrepe poslovne politike v tem letu, ki smo jih sprejeli skupaj s planom. O sami vsebini naših aktivnosti in potrebnih nalogah smo se podrobno seznanili na zborih delavcev v decembru lani, vendar s tem naše aktivnosti niso zaključene.
Prav v tem mesecu moramo pripraviti še finančni del plana in izvršiti tiste naloge, za katere smo se posebej opredelili na delavskem svetu. Če strnemo nekatere pomembne naloge, lahko ugotovimo sledeče: Proizvajati moramo izdelek, ki bo zagotavljal ustrezen dohodek, to pa pomeni, doseči večjo kvaliteto s čim nižjimi stroški.
Bolje in hitreje se bomo morali prilagoditi zahtevam tržišča, kar pomeni, da bomo morali delati takrat, ko se bo določen izdelek prodajal.
Vemo, da je to možno le, če bomo z veliko mero discipliniranosti izvajali vse dogovorjene naloge. Za izvedbo posameznih aktivnosti smo sicer opredelili nosilce nalog in roke za izvedbo. Strokovni delavci in njihovi vodje pa morajo zagotoviti, da se bo hitreje kot doslej poiskalo ustrezne rešitve in skladno s tem tudi sprejemalo potrebne odločitve. Odgovornost posameznikov za izvajajnje potrebnih odločitev je torej eden najpo--^»^‘^fcjmembnejših ciljev, ki naj bi jih ures-/& Jtou v tem letu.
Yi^\
SooooGc^
Najbrž je prav, da še enkrat na kratko predstavimo cilje, ki jih želimo zasledovati v letu 1989:
-	maksimalno prilagoditi prodajne programe in plane proizvodnji, delovni čas, kvaliteto ter gospodarjenje pogojem tržišča in na tej osnovi zagotoviti akumulativno poslovanje,
-	zagotoviti zasedenost proizvodnih zmogljivosti s programi z ustreznim kriterijem,
-	zagotoviti povečanje gibljivosti proizvodnje, skrajšanje časa od naročila do odpreme,
-	prilagajati delovni čas in razporeditev dela prodajnim možnostim,
-	izboljšati kvaliteto poslovanja od kvalitete izdelka, poslovnih procesov do doslednega zagotavljanja dogovorjenih rokov,
-	pospešiti programski razvoj,
-	vlagati sredstva podjetja v naložbe, ki bodo dajale optimalne učinke gledano kratkoročno in dolgoročno,
-	posvečati odgovornost za delovne obveznosti, oz. za zagotovitev zastavljenih ciljev in na tej podlagi izločiti iz kolektiva vse, ki ne dajejo zahtevani prispevek k rezultatu podjetja,
-	povečati diferenciacijo v nagrajevanju - bistveno boljše plačilo dobrega delovnega rezultata,
-	dvigniti raven delovne usposobljenosti,
-	izboljšati kvaliteto informacij za odločanje,
-	povečati stopnjo izkoriščanja osnovnih sredstev, materialov in del. časa in na tej podlagi zmanjšati porabo na enoto proizvoda,
-	zagotoviti pravočasno odločanje ter ukrepanje s strani pristojnih vodij, učinkovito koordinacijo delovnega procesa in sprotni nadzor vodij in organov samoupravljanja,
-	zagotoviti učinkovito planiranje poslovnih procesov in spremljanje njihovega izvajanja,
-	zagotoviti učinkovito varstvo pred nesrečami, požarno varnost in varovanje premoženja iz pravic podjetja,
-	zagotoviti delovno izvajanje ciljev podjetja in naravnano vzdušje v kolektivu,
-	zagotoviti takšne realne osebne dohodke, ki bodo omogočali kvalitetne delavce za izvajanje posameznih nalog,
-	ukiniti vsa dela, ki ne prispevajo dohodku, ostala predpisana pa omejiti na minimum,
-	pri vlaganjih v osnovna sredstva mora biti zagotovljena zaostrena presoja učinkov o že sprejetih kriterijih v letu 1988.
Za izvajanje postavljenih ciljev se s tem planom določajo ključne naloge podjetja na področju posameznih podjetniških funkcij oz. na posameznih delovnih področjih. Po organizaciji podjetja zadolžene organizacijske enote oz. njihovi vodje so dolžni kot nosilci zagotoviti doseganje ciljev, oz. izvršitev naloge. V tem smislu morajo pristojni vodje sprejemati potrebne odločitve in zadolžitve, izvajati potrebno koordinacijo, poročati o izvajanju in po potrebi predlagati dodatne oz. spremenjene cilje oz. naloge.
25 - LET DO »LIKO« VRHNIKA
PRAZNOVANJE JUBILEJEV V OKVIRU DELOVNE ORGANIZACIJE
GOVOR PREDSEDNICE DS TOV. HORVAT MAJDE NA SLAVNOSTNI SEJI DELAVSKEGA SVETA.
V letu 1988 smo praznovali v LIKU tri pomembne jubileje. Pred 15 leti se je pričela proizvodnja parketa na Verdu, pred 30 leti so pričeli v Borovnici izdelovati vrata, še danes zelo pomemben del proizvodnega programa naše delovne organizacije. Hkrati pa letos poteka 25 let od ustanovitve LIKO Vrhnika. Na današnjo obeleži-tev vseh treh jubilejev - na slavnostno sejo DS smo povabili tudi goste: predstavnike naših poslovnih partnerjev, Unilesa in Skupščine občine Vrhnika. Vse prisrčno pozdravljam.
Zgodovinska tradicija ima tudi za današnje razmere pomembno težo. Vrsta okoliščin, predvsem pa naravnih danosti vpliva na razvoj neke industrije. Za LIKO lahko rečemo, da temelji na bogati žagarski in lesnopredelovalni industriji, ki se je napajala z domačo gozdno maso, prednost pa so bile tudi dokaj razvite prometne komunikacije.
Ob vsem tem se oblikujejo tudi ljudje, potrebni profili kadrov, akumulira se potrebno znanje, kar ob dobri organizaciji, podjetniškem ravnanju in stalni skrbi za razvoj omogoča normalno rast nekega podjetja.
V preteklosti sta Parketarna Verd in Liko Borovnica gradila svoj razvoj dokaj samostojno, na lastnih močeh, kot danes temu pravimo. V nekem, zato zrelem času, je prišlo do spojitve obeh podjetij v eno, predvsem na osnovi ekonomske logike in potrebe. Po tej odločitvi je iz leta v leto viden kakovosten napredek v proizvodnji, ki se je kajpak pokazal tudi v obsegu proizvodnje in še večjem vraščanju delovne organizacije v svoje socialno okolje. Prav ta povezava je tudi
omogočila, da se zaposleni identificirajo s tovarno. Kljub različnim lokacijam proizvodnje se vse bolj krepi občutek pripadnosti delovni organizaciji. Dandanašnji čas zahteva delitev dela, specializacijo in smotrno ravnanje s proizvodnimi kapacitetami. Ekonomiziranje z vsem je pravzaprav temeljno vodilo dosedanjega razvoja LIKA. Delavcem LIKA ni bilo nič podarjeno, vse je raslo samo na njihovih plečih, znali pa so umno, predvsem s sodelovanjem s specializiranimi firmami doma in na tujem širiti svoje proizvodne zmogljivosti, pa tudi prodajne poti doma in v svetu.
Sledeč vsem tem vzgibom, ki pa so za sabo nosili tudi pomembno ekonomsko in socialno potrebo krajev in ljudi, je iz malega raslo veliko. Z združitvijo obeh tovarn leta 1963 v LIKO Vrhnika se začne skupno življenje in gospodarjenje. Združitev je omogočila načrtovanje v večjem obsegu, modernizacijo in ambicioznejše korake v udejanjanju razvojnih ciljev. Desetletje od 1970 do 1980 je petletka preloma v razvoju. V tem obdobju je bila ustvarjena tehnično tehnološka osnova za prehod na modernejši način proizvodnje masivnega kosovnega pohištva in proizvodnje notranjih ter vhodnih in garažnih vrat. Tedaj se je delovni kolektiv lahko pohvalil, da ima prave tovarne v Borovnici in na Verdu, hkrati
so se vodstva in strokovne službe lotile sodobne organizacije proizvodnih in poslovnih procesov, predvsem pa proizvodnje zahtevnejših izdelkov, ki so bili po oblikovni in tehnološki plati sad domačega znanja in še danes predstavljajo osnovno LIKO-VO dejavnost.
LIKO je bil tako pripravljen za večje korake tudi na zunanjih - konvertibilnih trgih. Za današnje pojme je bil morda izvoz v letu 1975 nizek, vendar je bil tudi šola nastopanja na tujem in 2,5 milijona dolarjev izvoza je bil za tiste čase vendarle dober start.
Tovarna je živ organizem. Nič ne pomeni, če dosežeš zavidne rezultate v neki proizvodnji in se na njih uspavaš. Samozadovljstvo je pokopalo že mnoge. Posledice samozadovoljstva v nekem delovnem kolektivu pa so lahko zanj in za družbo naravnost katastrofalne. Zdi se mi, čeprav bo zgodovina verjetno sama pokazala vse razsežnosti odločitev, da temu v LIKU ni tako. Nikdar zadovoljni z doseženim, smo se lotili tudi razvoja stranskih proizvodnih programov in sicer: najprej proizvodnje strojev za obdelavo lesa, od tega zahtevnih strojnih linij za spajanje lesa domače konstrukcije, potem pa še proizvodnjo periferne računalniške opreme v sodelovanju z Iskro Delto.
Udeleženci slavnostne seje DS v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
S krajšim kulturnim programom so se predstavili učenci OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike
Pri vsem tem ne gre le za ustvarjalni nemir, pač pa prvenstveno za prilagajanje tržišču in njegovim potrebam. V LIKU je delovni proces v zadnjih petnajstih letih prešel iz polin-dustrijske preko velikoserijske proizvodnje do gibljive proizvodnje manjših serij v pogojih velikih proizvodnih zmogljivosti. Tu se je potrebno hitro obrniti, hitro prilagoditi zmogljivosti in tehnologijo novim zahtevam trga, predvsem na področju kvalitete, kar je seveda težko in zahteva mnogo angažiranosti in inovativnosti naših strokovnjakov.
Vse te, za današnje mlade delavce že skorajda zgodovinske razvojne spremembe LIKA, so zahtevale tudi sprotno prilagajanje samoupravne organiziranosti, življenja in dela družbnopolitičnih organizacij, saj vsako obdobje terja svoje. Vspored-no z razvojem tehnologije ter rastjo delovne organizuacije se je oblikovala samoupravna in poslovna organiziranost. Zlasti prva je bila v minulih petindvajsetih letih krepko spremenjena. Razvitemu decetralizirane-mu odločanju po ekonomskih enotah v pogojih podjetja je sledila po ustavnih amandmajih organizacija najprej dveh temeljnih organizacij, nato v letu 1977 štirih in pred osmimi leti se ji je pridružila še peta. Dolgo smo analizirali smiselnost takšne organiziranosti, se spraševali o njenih učinkih in smotrnosti in se končno v
1985.	letu odločili - pa ne brez pomislekov v delovni organizaciji in zunaj nje - za enovito delovno organizacijo, ki je v sedanjih zapletenih družbenih in gospodarskih razmerah zmožna prevzemati vse obveznosti in tveganja v poslovnem smislu.
Ves dosedanji razvoj LIKA ni bil enostaven, ne lahek in marsičemu se je bilo v preteklosti potrebno tudi odpovedati, da lahko danes, navkljub gospodarski krizi, ki pesti vso državo vendarle rečemo, da nam v LIKU še kar dobro gre. Nekaj podatkov naj ponazori današnje stanje: lani smo dosegli 8 milijonov 265 tisoč din dohodka na delavca, kar predstavlja 10 % več kot je povprečje v panogi. Čisti mesečni osebni dohodek na delavca je lani znašal 270.935 din, oziroma za 16 % več kot je povprečje v panogi. Izvoz na delavca je znašal v LIKU 12.768 dolarjev, kar je za 131 % več kot je znašal v panogi.
Tudi letošnji rezultati nakazujejo pozitivna gibanja, planske obveznosit uresničujemo, v okviru tega navajam za primer, da znaša čisti osebni dohodek povprečno na delavca v oktobru že 930. tisoč din. Uspeli smo tudi obdržati visoko stopnjo samofinanci-ranja naložb in ohraniti bistveno višjo stopnjo pokrivanja obratnih sredstev iz lastnih virov, kot to dosega slovensko gospodarstvo in naša panoga.
Že vrsto let sodi LIKO po poslovnih rezultatih v skupino uspešnejših v lesno predelovalni industriji. Seveda pa ni moč trditi, da se ne ubadamo tudi s hudimi problemi. Neurejeni pogoji gospodarjenja, nekonsistentna ekonomska politika, ki se spreminja iz dneva v dan, iz leta v leto in doslej ni imela dolgoročnega značaja, neusmiljeno udarja tudi pri nas, raz-vrednotuje naše rezultate in ustvarja zmeraj nove stiske, ki bi jih ob drugačnem gospodarskem sistemu in drugačni ekonomski politiki bilo zagotovo manj. Sami se poskušamo v danih pogojih racionalno obnašati. Solidni poslovni stiki in povezave na ameriškem trgu zlasti s plasmanom stolov, nam omogočajo manjšo odvisnost od muhavosti domačega tržišča. Uspehi doseženi na tem področju so nas vzpodbujali k izvozu tudi drugega dela proizvodnega programa.
Pri prodaji vrat smo se v zadnjih nekaj letih povezali s firmo Butingha-us iz Gradca. To je trdna in ugledna firma, ki ima razvejano mrežo prodajnih skladišč. Za nas pa je bilo skozi celotno osemletno sodelovanje bistveno, da so imeli njeni predstavniki tenak posluh tudi za naše težave, nam pomagali pri odpravljanju zagat in z izkušnjami na njihovem trgu prispevali k temu, da so se vezi okrepile in je sodelovanje preraslo v dolgoročen in trden posel. Izvoz vrat je naglo naraščal, saj smo v začetku leta 1980 izvozili 6.324 enot, do sedaj pa smo jih izvozili že preko 170.000. V zadnjih letih smo se zavedli pomembnosti razvijanja višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino. Do danes imamo potrjenih že več pogodb o dolgoročni proizvodnji kooperaciji s tujimi firmami, med katerimi je bila prva z italijansko firmo TONDON - GINO, intenzivno pa se ukvarjamo tudi s projektom ustanovitve mešane firme v Italiji.
Zaradi omenjenih surovinskih in delovnih resursov se je razvoj usmerjal k višjim stopnjam predelave z uporabo sodobne opreme. Razvoj in proizvodnja je utemeljena na lastni marketinški dejavnosti. Zanjo je značilna raznovitost nabavnih ter prodajnih poti in trgov. Tako je oskrba s surovinami zagotovljena od hlodovine do polizdelka, pretežno na osnovi dolgoročnih sporazumov, na osnovi
Predstavniku firme bOtINGHAUS predsednica DS izroča PLAKETO LIKA
vlaganj, z nudenjem tehnologije oziroma na osnovi kooperacije - tudi z drobnim gospodarstvom. Pri prodaji delovna organizacija sodeluje z velikimi trgovinskim organizacijami v Jugoslaviji, prodaja pa tudi sama oziroma se povezuje z gradbenimi organizacijami. Lastnim prodajnim skladiščem na Vrhniki, v Beogradu in na Reki smo v letošnjem letu dodali še eno, odprli smo ga v Prištini, poleg tega pa smo odprli tudi prodajni salon v Skopju. Od leta 1970 do danes se je poroizvodnja stolov povečala z 245 tisoč na 600 tisoč, 10 tisoč miz, 20 tisoč vhodnih in garažnih vrat, 10 strojnih linij za spajanje lesa, 300 diskovnih enot, zmogljivosti proizvodnje notranjih vrat pa so se v istem obdobju povečale s 65 tisoč na 220 tisoč enot. Konvertibilni izvoz je znašal leta 1970 milijon in pol dolarjev, v letu 1987 se je povečal za desetkrat.
Danes dela in godspodari v LIKU nekaj čez tisoč delavcev. Skoraj polovica zaposlenih ima najmanj poklicno šolo, ustvarili pa smo si tudi močno jedro delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Morda nam v delovni organizaciji predvsem zato dokaj dobro uspeva prilagajati proizvodne procese novim zahtevam trga, saj je tu nagrajevanje inovacij in koristnih predlogov. Inovacijska dejavnost se je v zadnjem letu zelo razmahnila, lani smo zabeležili 106 inovacijskih predlogov, še v letu 1986 le 21. To področje delavčevega udejstvovanja bo v prihodnje še pomembnejše saj postaja znanje velik kapi-
tal. Delavec ustvarjalec, pa naj gre za delavca katere koli stopnje usposobljenosti, je danes imperativ časa in tega se moramo v LIKU še bolj zavedati.
Pravzaprav se nam na področju kadrovske sestave danes že obrestujejo naložbe v ljudi, v njihovo šolanje in usposabljanje prek različnih tečajev za delo. Tudi štipendiranje je postalo samoumevni del naših snovanj, vendar 80 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah in 21 študentov ob delu še ni tisto kar si želimo, čeprav vendarle predstavlja strokovno bazo v prihodnje.
V današnjih razmerah, ko se vse več govori le o ekonomiziranju, o dobičku, o podjetništvu, se včasih mo-rada pozablja na to, da je delovna organizacija tudi socialna institucija. Ne v tem smislu, da lahko v njen najdejo zatočišče slabi delavci, delo-mrzneži, pač pa je socialna ustanova v tem smislu, da skrbi tudi za razvoj delavskega zasebnega in družbenega standarda. Največji pomen dajemo pri tem stanovanjski gradnji in nakupu stanovanj. V času, ko vsak, ne le delavec težko pride do potrebnih sredstev za ureditev svojih stanovanjskih razmer, je seveda to še kako pomembno.
Morda 66 stanovanj ne zveni veliko, vendar moramo dodati, da se v našem okolju zaradi specifičnih razmer veliko delavcev odloča za gradnjo, tako, da večino stanovanjskih problemov rešujemo s posojili, ki jih delavci dobijo iz sklada skupne po-
rabe, čeprav še zmeraj nismo rešili vseh stanovanjskih problemov. Že več kot tretjina naših delavcev pa lahko preživi letni dopust s svojimi družinami v LIKO-vih počitniških zmogljivostih. Da ne govorimo o samo po sebi umevnih stvareh, ki sodijo v zbirko pravic delavcev v danes kolikor toliko urejeni delovni organizaciji kot so urejena prehrana med delom, preventivno okrevanje delavcev in podobno.
Poskušala sem v najbolj kratkih orisih opozoriti na doseženo raven razvoja naše delovne organizacije. Z besedami to morda niti ni težko, vendar pa doseči takšno stopnjo razvoja vendarle zahteva mnogo truda, znanja, znoja. V stiskah, ki smo jim bili priče v minulih desetletjih v naši družbi, ki so izrazito privrele na dan zlasti v zadnjem desetletju, ko že vsi govorimo o gospodarski, družbeni in moralni krizi, je naš kolektiv sorazmerno dobro preživel. Zaslužimo si priznanje. Cel kolektiv, kakor tudi njegovo vodstvo in samoupravni organi ter vodstva družbeno političnih organizacij. Če se ne bi poskušali tudi v novem, mimo lesarstva, kar se danes že prav tako obrestuje, temu ne bi bilo tako. Nenazadnje je treba povedati, da se v minulih letih nismo soočali z izrazitim nezadovoljstvom ljudi, da ni bilo štrajkov, kar je dandanes v lesarstvu, pa ne samo v njem, že skoraj redek primer.
Na koncu moram vendarle poudariti, da imajo pomemben delež pri dosedanjem razvoju naše delovne organizacije naši dolgoletni poslovni partnerji, bodisi tisti, ki nam dobavljajo surovine ali pa oni, ki kupujejo naše izdelke, bančne organizacije, ki uspešno spremljajo naše poslovanje in Srednja lesarska šola v Ljubljani, ki je usposobila večino naših lesarskih delavcev. Zato je prav, da se vsem v imenu našega kolektiva najlepše zahvalim za dosedanje sodelovanje v upanju, da se bodo trdne vezi ohranile tudi v prihodnje.
Izžrebani reševalci križanke:
1.	Latič Ferid
2.	Dobrovoljc Ana
3.	Marolt Mojca
Nagrajenci prejmejo knjižno nagrado
»Monografija Vrhnike«
Ob priliki počastitve jubilejev v DO »LIKO« Vrhnika so po sklepu DS priznanja prejeli:
BUTINGHAUS-GRAZ
GRO BOSNA SARAJEVO - OOUR
DRVNI PROIZVODI
CENTROPROMET PRILEP - OOZT
NA VELIKO IN MALO
CENTAR 8. MAJ VARAŽDIN
GRO DOM BEOGRAD
DALMA SPLIT
DIP OGULIN PULA
RADNA ORGANIZACIJA DIP KLANA
GORENJE COMMERCE - SEKTOR
MALOPRODAJA NAZARJE
GRADA SOLIN
GRAMAT ZADAR
GG BREŽICE - TOZD TRGOVINA
GG NOVO MESTO
GG LJUBLJANA
ISKRA DELTA LJUBLJANA
INDUSTRIJA POHIŠTVA ALPLES
ŽELEZNIKI
JADRAN BUZET
JAVOR PIVKA - TOZD TOVARNA FURNIRJA PRESTRANEK SGP KONSTRUKTOR MARIBOR -TOZD MIZARSTVO KOPAONIK BEOGRAD - OOUR VELEPRODAJA
RGP KNJAŽEVAC - OOUR MILE JU-LIN KNJAŽEVAC
SLOVENIJALES - LESONIT ILIRSKA BISTRICA
LESNINA LJUBLJANA- TOZD ZUNANJA TRGOVINA SREDNJA LESARSKA ŠOLA V LJUBLJANI
LJUBLJANSKA BANKA - GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA TRO LIRI A PRIZREN - TRGOVINA NA MALO I VELIKO LAGUNA COMMERCE POREČ DO NAPREDEK DOMŽALE DO POHIŠTVO ČEPOVAN Radna organizacija za proizvodnju gradjevne stolarije PROLETER BUJE GP STAVBAR MARIBOR - TOZD VISOKE GRADNJE, Mizarski obrat Maribor
RO ŠIPAD VRBAS - OOUR MPD SRBAC
TEHNOPROMET TETOVO TONDON GINO
TRO VOČAR - OOUR ANGROTREG KOSOVSKA GRAČANICA GRO VLADIMIR GORTAN ZADRANKA ZADAR - OOUR VELEPRODAJA ZZ GORICA OHRID
15 LET MPZ LIKO VRHNIKA
Nastop MPZ »LIKO«
V letu 1988 smo v okviru LIKA beležili še en jubilej, to je 15-obletnico obstoja MPZ LIKO Vrhnika. Ti vrli fantje in možje so z delom pričeli februarja 1973, da bi nastopili na svečanosti v počastitev 100 obletnice Parketarne na Verdu. Začetki so bili skromni, vendar je velika prizadevnost zborovodje tov. Toneta Jurjevčiča in pripravljenost pevcev, da mu sledijo kmalu iz njih naredila mojstre zborovskega petja.
Kar petkrat je zbor nastopil na prireditvi »Naša pesem« v Mariboru in štirikrat jim je uspelo priboriti si bronasto plaketo mesta Maribor.
Bili pa so tudi pobudniki drugih kulturnih prireditev v občini in s svojim sodelovanjem so popestrili marsikateri kulturni večer, ljubiteljem petja pa razveselili srce in pripravili veliko veselih uric.
Zborovsko petje pri nas ima bogar to kulturno tradicijo. Še posebej pomembna je njegova vloga pri uveljavitvi lepe slovenske besede, združevanju različnih narodov in kultur, ohranitvi kulturne dediščine.
Najbrž je tudi to tisto, kar člane zbora povezuje. Pesem pa ni postala le oblika njihovega udejstvovanja, pesem je del njihovega življenja, del njih samih.
Mnogo kriznih trenutkov so preživeli, vendar jim vsak nov nastop in vedri obrazi mnogih poslušalcev dajejo pogum, da vsak dan znova pridejo skupaj in tako še mnogo dni.
Prav v jubilejnem letu je vodstvo zbora prevzel zborovodja tov. Mitja Drašlar in hvaležni smo mu, da nadaljuje dolgoletno tradicijo. Za vse, kar so storili za zborovsko petje in zato, ker se ime naše delovne organizacije širom po naši lepi domovini jim ob 15-letnici delovanja izročamo plaketo LIKA.
Vsem pevcem smo se tudi skromno zahvalili za sodelovanje v zboru, in sicer s knjigo Monografija Vrhnike.
Želja
Prisluškujem tišini v sebi in iščem iskre sreče.
Pozabljam vsakdanje tegobe in želim živeti le še za hip, za spoznanje, da nisi sam, samcat v tem vrtiljaku neskončnih pozab in minevanj.
V obupu nad samim seboj ti želim še poslednjič pogledati v oči. Hočem vdihniti plamen ljubezni. Hočem živeti!
G.U.
TEHNIČNO TEHNOLOŠKI RAZVOJ DO LIKO V OBDOBJU
1986-88
Ko govorimo o razvoju delovne organizacije, običajno pomislimo na investicijska vlaganja, na nove objekte, opremo. Kar navada je tudi, da se take dogodke posebej simbolično obeležuje z rezanjem trakov, pritiskom na gumb in podobnimi ceremonijami. No ugotoviti moramo, da Ll-KO-vci nimamo takih navad. Investicijsko funkcijo jemljemo kot del splošne gospodarske razvojne funkcije. Rezultate dosežene na tem področju pa kot normalne delovne rezultate uresničevanja svojih delovnih ciljev v določenem časovnem razdobju. Investicije so za nas sestavina harmoničnega gospodarjenja. Zato jih izpostavljamo izven pregleda doseganja tekočih planskih nalog le občasno, ob večjih jubilejih kot so sedanje jubilejne obletnice DO (25 let) vratarne Borovnica (30 let) in Parketarne Verd (115 let). Ob mejnikih obdobij, ki slikajo našo lesnopredelovalno tradicijo in pomembne razvojne dosežke.
Zadnji pregled izvajanja investicij smo tako imeli ob zaključku srednjeročnega planskega obdobja 81-85. Tedaj smo ugotovili, da smo z doseženo materializacijo investicijsko razvojnih hotenj na dobri poti nadalj-nega razvoja dela. Da se ob doseženem ne bo potrebno ukvarjati le z vprašanjem preživetja, temveč s takim gospodarjenjem, ki afirmira delovni kolektiv v sposobnosti, slediti koraku časa v korist tako posebne blaginje LIKO-vega delavca, kot tudi kolektivne in splošne družbene blaginje. Pretekli in tedanji čas sta nas učila, da moramo sloneti predvsem na lastnih sposobnostih in možnostih. Nikdar nam ni bilo nič podarjenega in nikdar nismo imeli priviligira-nega družbenega položaja. Na teh osnovah smo začrtali tudi nadaljne cilje dolgoročnega in srednjeročnega razvoja tako lesnih kot tudi neles-nih proizvodnih programov, kot logičnih nadaljevanj svojega dela.
Izhodišče vsega nam je trg, trženje s svojimi zakonitostmi, ki za nas že tedaj niso bila nova. To poznamo! Že desetletja se uveljavljamo na sve-
tovnem trgu. Od na njem doseganih rezultatov v bistvu živimo in obstojamo, samo od tržno priznanih rezultatov svojega dela in konkretnih medsebojnih odnosov poslovnih partnerjev.
Tržno proizvodnim usmeritvam na-daljnega razvoja so prilagojene tudi razvojne usmeritve investicijskih vlaganj. Ta omogočajo dopolnjevanje nosilnih lesnih in nelesnih programov s specializacijo tako celotnih programov kot tudi faznih obdelav znotraj njih po naših proizvodnih lokacijah. Upoštevamo pri tem glavne faktorje razvoja: surovine, kadre, prostor ter racionalno koriščenje obstoječih in novih tehnično tehnoloških kapacitet. Na področju primarne predelave je dan poudarek racionalizaciji ter reduciranju kapacitet, racionalnejši izrabi prostora in njegove sprostitve za razvoj proizvodnje modernega masivnega pohištva.
Razvoj proizvodnje masivnega pohištva vodi v lokacijsko specializacij-sko delitev z odgovarjajočo tehnič-no-tehnološko delitvijo in medsebojno kooperativnostjo. Poudarek je dan asortimanu in kvaliteti ter tržni
Nova lakirna linija na Verdu
prilagodljivosti v vseh proizvodnih programih. Lastne tehnično-tehnolo-ške danosti dopolnjujemo tudi z zunanjo kooperativnostjo z družbenim in privatnim sektorjem gospodarstva. Začetne faze proizvodnje pri tem izginjajo in se nadomeščajo s poudarjeno količino in kvaliteto končnih obdelav. Glavni produkcijski faktor postajata tako znanje in kvaliteta. Uveljavlja se s tem samostojnost DO kot tržno gospodarskega osebka. Zato je tudi dan poudarek samostojnemu razvoju trženja, oziroma tržnih poti. Pravzaprav je ta samostojnost osnova celotni samostojnosti DO.
Ob tem je morda primerno poudariti še dejstvo, zakaj imamo poleg osnovnih lesnoindustrijskih dejavnosti opraviti tudi z razvojem nelesnih. To dejstvo nekatere včasih moti, češ kaj se lesarji s tem pečajo? Dejstvo je v tem, da je lesnoind. dejavnost »kadrovsko nečista«. Zaposlenih lesarjev je le polovica, ostali kadri so drugih strok: strojniki, električarji, elektroniki, ekonomisti in drugi profili. Njihov strokovni potencial ni in ne more biti samo »servisno« koriščen v osnovni dejavnosti. Gospodarsko zaveden »gospodarski osebek« bi s ta-
Pakiranje ivernih podbojev
kim pojmovanjem povzročal sam sebi največjo škodo in neracionalnost z nespametno izrabo potencialnega znanja - bogastva. Prav zato tudi razvijamo to obstoječo danost DO v razvoju nelesnih programov proizvodnje, lesnoobdelovalnih strojev in računalniških sklopov, izhajajoč iz uporabnosti teh strok predvsem v lesni dejavnosti.
Vodila pri izvajanju investicij so v zasledovanju povedanih ciljev. Na kratko povedano:
-	uvajanje v danih pogojih in v bodočnosti optimalnih tehnologij
-	intenzivnejše izkoriščanje obstoječih in novih dopolnjevanih kapacitet z večjo kooperativnostjo v sami DO in izven nje z drugimi gospodarskimi osebki (družbenimi in privatnimi), s skupnim znižanjem proizvodnih stroškov, širjenjem asor-timana in dviga kvalitete.
-	večanje uspešnosti investicijskih vlaganj s ciljem tržno prilagodljive, mehanizirane, avtomatizirane ter tudi računalniško krmiljene obdelave in računalniško podprte proizvodne in poslovne informatike
-	pospeševanje in uvajanje inovacij na vseh ravneh in v vseh oblikah
V realiziranih investicijskih vlaganjih smo skušali slediti tem vodilom z utemeljitvami v sledečih točkah:
-	zamenjava iztrošene opreme
-	programska usmeritev (ji sledi ali ne)
-	rast produktivnosti
-	izboljšanje kvalitete obdelave
-	prilagodljivost proizvodnje sprotnim tržnim zahtevam
-	prostor (obstaja ali ne)
-	energija (racionalnejša raba)
-	izboljšanje ekologije s humanizacijo dela in bivanja
Naj sedaj naštejemo po letu 1985 izvedene investicije:
-	zamenjava iztrošene in nabava nove tehnološke opreme po delovnih enotah skladno s pogoji IFC pridobljenega kredita v letu 1985. Vključene so bile praktično vse DE oziroma tedanji TOZD. Najpomembnejše novosti pa so predstavljali: rekonstrukcija lakirnice PNV za uporabo UV materilaov (ekologija, racionalnejša materilana poraba), računalniško vodeni obdelovalni centri za proizvodnjo masivnega pohištva. Na področju primarne predelave pa oprema, ki je prispevala k večjemu izkoriščanju lesne surovine (tenkorezni gater, širinsko oziroma debelinsko spajanje lesa za st. p.)
-	realizacija skladišča vrat v Borovnici
-	izgradnja skladiščnih lop prim. predelave na Verdu in Borovnici
-	urejanje infrastrukture na obeh lokacijah (asfaltiranje manipulativnih površin, usposabljanje prehoda v gradu Bistra za kontejnerski prevoz, parkirni prostor v Borovnici, kolesarnice, hidrantno omrežje - dograjevanje na obeh lokacijah). Nabava transportnih sredstev za notranji in zunanji transport
-	dopolnjevanje opreme v proizvodnji strojev in računalniških sklopov
dopolnjevanje računalniške opreme z razvojem programov
-	dograjevanje sušilnih kapacitet z PA vodenjem
-	rekonstrukcije bivše žagalnice za potrebe proizvodnje masivnega pohištva v Borovnici
-	nadaljevanje modernizacije in rekonstrukcije tehnologije proizvodnje notranjih vrat, urejanja dvofaznega postopka in rekonstrukcije površinske obdelave
-	modernizacija in rekonstrukcija proizvodnje masivnega pohištva na obeh lokacijah z izgradnjo regalizira-nega skladišča na Verdu
-	izgradnja skladišča repromateri-ala na Verdu
-	odkup zemljišča na Verdu
-	rekonstrukcija krivilnice lesa
-	izgradnja proizvodno - prodajnega centra v Prištini in salona v Skopju
-	nakup oziroma sovlaganje v izgradnjo prodajnih prostorov v Izoli
-	ustanavljanje mešane družbe v Italiji, kot priprava za nastop v Evropi po letu 1991
-	sovlaganja v dobaviteljsko in kooperantsko oskrbo proizvodnje
Poleg naštetih področij vlaganj v osnovna sredstva smo nadaljevali vlaganja v osebni in družbeni standard (stanovanjska gradnja, počitniške kapacitete, družbena prehrana).
Vlaganja v osnovna sredstva so potekala v tem obdobju pretežno v okviru dveh projektov: Rekonstrukcija in modernizacija DO LIKO in Rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje masivnega pohištva (prvi v nominalni ... vrednosti 910 mio din in drugi v višini 1.749 mio din v osnovna sredstva). Slednji je bil vključen v AKA program. To je skupni jugoslovanski izvozni program izvoza pohištva, del pa izven teh projektov, v okviru letno planiranih investicijskih sredstev. V okviru projektov smo pridobili del kreditov LB, v prvem primeru cca 14 % in v drugem 26,5 %, sicer pa so bila uporabljena lastna sredstva, s tem da smo bili prisiljeni koristiti tuji kredit za uvozno opremo, čeprav imamo visoko pozitivno lastno devizno bilanco in nam tako prisilno najemanje kreditov predstavlja dodatno bremenitev. Uvoz opreme smo tako financirali še z delom IFC kredita pridobljenega v letu 1985 in novega italijanskega vira v višini 927.500 USD.
Skupaj smo investirali po letih pregledano sledeče nominalne vrednosti v osnovna sredstva:
1986,	699.800.000,00 din;
1987,	1.780.000,00 din; in
1988,	2.546.000.000,00 din. Ali če skušamo to revalorizirati na današnjo vrednost pomeni cca 4 miljar-de letno. Ustrezno pa smo vlagali tudi v lastna obratna sredstva. Pri tem naj omenim, da smo tudi v tem obdobju, pri investiranju na drugih področjih Jugoslavije bili neuspešni pri usmerjanju FNP sredstev za razvoj nezadostno razvitih (konkreten primer izgradnje v Prišitni) kot v drugih tudi sicer nerealiziranih namerah.
In kakšni so učinki izvedenih investicijskih vlaganj? Analizirati jih moramo na osnovi v začetku navedenih ciljev. Opazovati na daljši rok, v strateškem in operativnem pomenu.
Razvojna strategija izhaja iz trženja samostojnega gospodarskega osebka. Tako gledano lahko ugotovimo, da smo na pravi poti. Iz podpovprečnega položaja v panogi smo se prebili v vrh. Samostojnost ilustrirajo podatki, da imamo v inputu 91,5 % lastnih dobav, v outputu na domačem trgu 95 % lastne prodaje, ter na zunanjih trgih 45 %. Pa tudi če na ostalem večjem 49 % izvoznem deležu preko Lesnine upoštevamo svojstvenost dolgorčnega značaja direktne povezave s kupcem, dobimo pravo in drugačno sliko tudi tega področja. Ocenjujemo da tudi vsa dosedanja invest. vlaganja prispevajo k temu in da omogočajo tehnično-tehnološke danosti proizvodnji, da sproti in čim bolj tekoče sledi tržnim zahtevam. Imamo velike spremembe v vrsti izdelkov, tako v proizvodnih programih masivnega kot stavbnega pohištva. Izdelani in testirani so bili številni novi tipi vrat, zvočno izolativ-nih in protipožarnih. Pripravljeni in izdelani so detajli in novi tipi za posamezne kupce in trge ((Avstrija, Švica, Italija, Kanada, arabske dežele). Razvit nov način vgrajevanja za tipsko industrijsko gradnjo stanovanja na domačem trgu. Z vlaganji računamo tudi z vrati izvršiti močnejši prodor na tuje trge. Novi proizvodi so prisotni tako v lesnih, kot nelesnih programih.
V nadaljnem razvoju poudarjamo prilagodljivost proizvodnje kot važnemu elementu trženja. Doseženi so pomembni premiki. Temu daje pomemben prispevek uvajanje NO krmiljenih obdelovalnih centrov. Izvedene investicije sproti in tekoče uvajamo v obstoječe tehnologije. Z rezultati, zlasti s hitrostjo premikov nismo vedno zadovoljni. Včasih v vsakodnevnih operativnih problemih zmanjkuje časa in potrpljenja, ko stvari ne stečejo po pričakovanjih in gladko. Zavedati se moramo, da živimo in delamo v času velikih sprememb, zlasti tistih miselnih in včasih preveč navajenih oblik. Rešitev je v strpnosti in večjem znanju, osebnem in kolektivnem, vestnosti in odgovornosti.
Pri tem naj pomaga zavedanje, da smo na pravi poti do še večje učinkovitosti za boljšo življensko raven vsakega in vseh. Investicijski napori v tehnično-tehnološki razvoj imajo svoj odraz v tekočih rezultatih poslovanja. Truditi pa se moramo za še večjo vlogo znanja od načrtovanja, izvedbe in uporabe v proizvodnji. Le tako bomo ustvarili proizvodni sistem, ki bo dinamičen, inovacijsko usmerjen, prilagodljiv in učinkovito tržno-tehnološko odziven.
Plestenjak Dušan
Inventivna akcija »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA« je bila namenjena zbiranju idej z naslednjih področij:
-	povečati produktivnost tako, da bi nadomestili ročno delo s tehnološkimi pripravami in pripomočki, izboljšati organizacijo dela in zmanjšati zastoje
-zmanjšati izmet
-	povečati kakovost in zanesljivost izdelkov
-	humanizirati delovna mesta
-	uvajanje inovacij na področju aktivnega varstva invalidov
Imenovali smo strokovno komisijo za ocenitev prijavljenih predlogov. Naloga te komisije je, da pregleda vse prijave, določi smiselnost uporabe oziroma neuporabne predloge, izda nalog za izplačilo enkratne nagrade v višini 30.000 din. Za vse uporabne predloge pa določi izvajalce, ki bodo izpeljali inventivne predloge v prakso ter določi tudi rok za izvedbo inovacije.
Vse izpeljane inventivne predloge bo inovacijska komisija obdelala v skladu z določili pravilnika o invetivni dejavnosti v DO LIKO Vrhnika.
Š tem, ko je bila končana akcija »MESEC INOVACIJ« pa ne pomeni, da inventivnih predlogov ne bomo več sprejemali, ampak ravno nasprotno. Pričakujemo namreč, da smo v času akcije uspeli prikazati, da je inovacijsko razmišljanje nenehno potrebno in da je dajanje predlogov koristno tako za predlagatelja kot za DO. Zato pričakujemo, da bo aktivnost na področju invetivnosti po poteku akcije še večja. Vse koristne predloge lahko oddate pri referentu za inovacije ali pa pri svojem vodji del.
Dobrovoljc Dušan
AKCIJA »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA« V DO LIKO VRHNIKA
V okviru DO LIKO Vrhnika je v lanskem letu v mesecu novembru in decembru potekala akcija »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA« v skladu z odločitvijo članov izvršilnega odbora.
Za akcijo smo izdelali enoten plakat kot vabilo vsem delavcem LIKA, da se vključijo v akcijo. Določen je bil čas trajanja akcije, višina nagrade in postopek prijave predloga.
Osnovni namen naše akcije je bil, da bi čimveč zaposlenih v naši DO spoznalo nujnost in potrebnost ino-viranja na vseh področjih poslovanja. Vse zaposlene smo skušali spodbuditi, da bi iskali in predlagali izboljšave v okviru svojega delovnega področja. Upoštevali in sprejemali pa smo tudi predloge, ki so se nanašali na ostala področja poslovanja DO.
Proizvodnja računalniških sklopov
POROČILO O DELU OOS V LETU 1988
Razmere na področju gospodarjenja se še nadalje zaostrujejo, realni OD so nižji, kot v preteklem letu, zato je kupna moč še nižja, socialna varnost delavcev pa vse bolj ogrožena. V težkih pogojih je delovanje sindikata otežkočeno in zato tudi premalo odmevno. Nenehne spremembe na področju zakonodaje, rast cen in vseh stroškov pa povzročajo pri ljudeh nezadovoljstvo in konfliktne situacije, ki jih je potrebno hitro in korektno razčiščevati. Zato smo namenjali veliko pozornost socialni varnosti zaposlenih in njihovim osebnim dohodkom.
Ugotavljamo lahko, da načelo, naj bi sleherni zaposleni na osnovi lastnega dela zagotavljal socialno varnost sebe in družine ne velja več, saj veliko število delavcev s svojimi OD komaj krije stroške svoje družine. Še težji je položaj tistih, ki so zaradi zdravstvenih razlogov veliko na bolniškem staležu.
Podatki o doseženih osebnih dohodkih v naši DO kažejo, da velika večina zaposlenih dosega republiško poprečje zaposlenih v gospodarstvu. Nikogar tudi nismo imeli, ki bi za 184 ur dela prejemal manj kot smo se v sindikatih dogovorili, da znaša minimalni OD. Vendar smo po preverjanju socialnega stanja družine v letu 1988 in na predlog socialne delavke 9 delavcem pomagali pri nakupu ozimnice. Lani smo obravnavali 12 zahtev, ki so jih na osnovi sklepa disciplinske komisije oz. izvršilnega odbora, delavci naslovili na DS.
V letu 1988 so tekle tudi aktivnosti za izstop naše delovne organizacije iz sestavljene delovne organizacije Uniles. V aktivnosti se je vključil tudi sindikat in podprl zaključke, ki jih je pripravila posebna strokovna komisija, ki jo je imenoval DS DO.
Tekoče smo spremljali in obravnavali rezultate gospodarjenja v DO ter uresničevanje ukrepov, ki jih je za izvajanje plana sprejel DS. Kljub mnogim problemom, s katerimi se je DO v lanskem letu srečavala, smo s skupnimi napori uspeli obdržati nivo, ki ga je naša organizacija dosegla v preteklih letih. Zaradi padca osebnega standarda je bilo v letu 1988 organiziranih nekaj akcij, kjer smo s prodajo na obroke velikemu številu zaposlenih omogočili ugodnejši nakup mesa, mesnih izdelkov, ozimnice, oblačil itd.
Ocenjujemo, da so akcije uspele, vendar bo potrebno k izvedbi posameznih akcij vključiti širši krog aktivistov, da ne bo v bodoče teh akcij manj.
IO OOS je sodeloval pri pripravi predloga za dobitnike priznanj v DO in v širši DPS. Ocenjujemo, da je sodelovanje z drugimi DPO in z OSS dobro. Še vedno pa bo potrebno več aktivnosti prenesti na sindikalne skupine.
IOOOS LIKO
DEJAVNOST INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA VERD
Lesna industrija že po svoji dejavnosti spada v področje požarne ogroženosti in naše gasilsko društvo prispeva svoj delež tako v preventivi kakor tudi pri gašenju začetnih požarov, zahvaljujoč usposobljenosti gasilcev in tudi ostalih članov našega kolektiva.
Nekaj več kot 60 člansko Industrijsko gasilsko društvo Verd, ima v delovnem programu stalno usposabljanje svojih članov s področja gasilstva, mokre in suhe vaje, seznanjanje z gasilsko tehniko in novostmi, ki se pojavljajo z razvojem tehnologije.
Dobro moramo obvladati predvsem lakirnice in CO proitpožarno zaščito. Stalno obnavljamo znanje in delo z gasilnimi aparati, hidranti, motorka-mi, zajetji vode, dihalnimi aparti itd.
V obojestransko korist tesno sodelujemo z Industrijskim gasilskim društvom Industrije usnja Vrhnika, pa tudi ostalimi (v občini so 4 industrij ka in 15 prostovoljnih društev). Eno leto je organizator srečanja us-njarna, drugo LIKO. Lani smo bili organizatorji mi in sicer v nedeljo 29. maja na Verdu. Srečanja so postala že tradicija. V njih je tudi nekaj tekmovalnega duha. Tekmujemo v petih disciplinah z moškimi desetinami, od katerih so tri strogo gasilske in dve
športni. To je balinanje in vlečenje vrvi. Ženske desetine pa tekmujejo v treh disciplinah. Če že omenjam ta srečanja, moram povedati, da smo v dosedanjih petih vedno zmagali mi, to pa ni najpomembnejše. Bistvo je v obojestranskem sezanjanju, tako s tehniko kakor s požarnimi nevarnostmi in žarišči v LIKO in IUV. Naši in vsi gasilci namreč niso samo člani industrijskih društev, ampak so tudi občani, krajani ki so pripravljeni v vsakem trenutku prispevati svoj gasilski delež v kateri koli nesreči, še posebej pa v kolektivu, kjer delamo. Pristop k nesreči pa je pomemben, da ne naredimo še večje nesreče. Zato je naš cilj v znanju gasilskih veščin ter strokovnem in pravilnem pristopu v katerikoli akciji.
Veliko smo se naučili tudi ob ekskurzijah v sorodnih lesnih podjetjih. Obiskali smo STOL Kamnik in LIP Bled, kjer smo bili prijetno sprejeti in podobne obiske imamo v planu tudi v bodoče. Bili smo v gasilskem muzeju v Metliki in pri poklicni gasilski brigadi v Ljubljani. Ta srečanja so bila organizirana v zadnjih letih, v katerih se je tudi dejavnost našega društva povečala.
Deležni smo tudi kritike, pa tudi sami vemo, kje so naše pomankljivo-sti. Omenil bom samo dve področji, na katerih se bomo morali še angažirati. Prvič, v našem kolktivu predstavlja večino zaposlenih ženski spol, zato bo potrebno v naše vrste bolj vključiti te. V naši gasilski sredini pa je premalo članov iz mojstrskih vrst. To ponavljamo že nekaj let, zato bo čas, da tudi tukaj napravimo korak naprej.
Upam, da nam bo to uspelo.
Franc Lenaršič
IZŠLA JE
MONOGRAFIJA
VRHNIKE
Na osnovi prizadevnega dela uredniškega odbora pod vodstvom urednika tov. Boleta in strokovno pomočjo dr. Habiča in J. Rodeta je izšla Monografija Vrhnike.
Knjiga na 80 straneh opisuje in prikazuje življenje in razvoj naše občine in tako pomembno prispeva k ohranitvi naše zgodovine. Bralcu pa ponuja veliko umetniških užitkov, kajti, tako besedila, kot fotografije so izbrane pretehtano in estetsko. Žal ne bo dosegljiva vsem občanom Vrhnike že v tem hipu. Upamo pa, da bomo lahko prišli do nje v prostorih knjižnice in kasneje, ko bodo publikacijo ponatisnili.
VKLJUČEVANJE NAŠIH ČLANOV V KULTRUNO DEJAVNOST NA VRHNIKI
Lahko bi rekli, da se kulturno udejstvovanje v naši delovni organizaciji le počasi razvija, še zlasti, če primerjamo podatke za pretekla leta.
Vsak začetek je težak, pa je bilo težko tudi med nami vspodbuditi zanimanje za kulturna dogajanja v občini Vrhnika, kakor tudi izven nje. To nam počasi le uspeva, vendar še ni vse tako, kot naj bi bilo. Zavedamo se, da živimo v čedalje težjih pogojih, ko nas po eni strani pestijo visoke cene, po drugi strani pa smo nenehno nezadovoljni z našimi osebnimi dohodki, ki so vedno prenizki. Vse to v človeku vzbuja slabo voljo, nezadovoljstvo in negativen odnos do vsega tistega, kar ni nujno potrebno. V kolikor pa malo pomislimo, moramo le priznati, da je vsakemu človeku potrebno tudi nekaj drugega, da vsaj za hip pozabi na vse skrbi in težave, pa čeprav je to le ogled gledališke predstave, obisk pevskega zbora ali pa nastopa foklorne skupine. Smo delovna organizacija z velikim številom zaposlenih iz drugih republik, t.j. z neslovensko govorečih področij in moramo tudi za te ljudi poskrbeti, da si ogledajo kakšno prireditev ali predstavo v njihovem materinem jeziku. Naj za primer navedem že letošnjo gledališko prireditev »Ženski pogovori« in pa obisk pobratenih glasbenih šol iz republike Srbije. Vendar pa se tega, da je potrebno poskrbeti za predstavitve prireditev s srbsko govorečega področja, zavedajo tudi na ZKO Vrhnika, zato si prizadevajo pridobiti izvajalce tudi iz drugih republik, pa naj bo to gledališka predstava, folklorna skupina ali nastop pobratenih glasbenih šol.
Vsem tistim, ki se vključujejo v obiskovanje raznih kulturnih prireditev je seveda znano, da del stroškov pokriva Osnovna organizacija sindikata tako, da vsak udeleženec plača sam 1.000 din manj kot je dejanski prispevek za ceno vstopnice. S tem, da nam sindikalna organizacija prispeva del sredstev, je tudi storjen korak naprej.
V lanskem letu, od začetka leta pa do danes, je bilo v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Vrhnika organiziranih 9 večjih prireditev in ena izven njene organizacije, ki pa je bila v okviru INEX-a iz Ljubljane. Obisk vseh prireditev je bil dokaj ugoden.
Tako imenovana sezona se je začela s prireditvijo Ščuka, da te kap, ki si jo je ogledalo veliko naših članov. Naslednja prireditev je bila - nastop MPZ Dragomer. Srečali smo se s foklorno skupino Emona iz Ljubljane. Sledila je predstavitev posnetkov o potovanju k_ ljudem, ki jih je predstavil Zvone Šeruga, pa Ženski pogovori. V marcu se je predstavi MPZ LIKO in MPZ Postojna. Na sedmi prireditvi pa nas je zabaval tudi Trefalt s svojo družino. Sledila je predstava »Kam iz zadrege« . V Ljubljani pa smo si ogledali »Kazina pleše«, ki jo je obiskalo precej plesnih navdušencev. Na Vrhniki smo si lahko ogledali projekcijo diapozitivov Jurija Andjeli-ča »Sožitja trenutkov«, vendar pa za to predstavo ni bilo velikega zanimanja. Obvestilo je prispelo nekoliko pozno in je bil rok prekratek, da bi zbrali informacije o nakupu kart. V maju je z nastopom počastila 10 obletnico delovanja folklorna skupi--na Bistra, ki si jo je z velikim navdušenjem ogledalo veliko Borovničanov.
V jeseni so bile kuturne prireditve »Bistra 88«. Nagajalo je vreme in iz prelepega ambienta v samostanu so se prireditve selile v OŠ Ivana Cankarja oz Cankarjev dom na Vrhniki. Posebej navdušili so nas pevci našega PZ, ki so tako dostojno proslavili 15 letnico svojega delovanja.
Z obiski nadaljujemo tudi letos. Tako smo že prisluhnili našemu pevskemu zboru, pričakujemo pa, da bo kulturnih prireditev več v spomladanskih mesecih.
Želimo, da bi se nam pridružilo čimveč članov kolektiva, ki bi na ta način tudi pripomogli k njihovi večji uveljavitvi.	Štirn Slavica
HUMOR_______________________
Tukaj leži moja žena,
doma pa v miru počiva njen mož
Jaka.
PARTIZANSKA IZNAJDLJIVOST
Ko je dolenjski partizan že nekaj dni taval in iskal svojo brigado, je ves sestradan in izmučen pritaval do neke hribovske hiše. Ko je zagledal gospodinjo, se je ojunačil in rekel vse v enem stavku:»Mamca, imate kaj za jest, sem taku žejen, da ne vem kje bi spav?«
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO«, Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni urednik), Istenič Damir, Sajovec Alojz, Novljan Meta, Ciril Gerdina, Šerjak Tina, Franko Martinčič - Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Tržaška 28, Vrhnika
tisk: Arrvt borovnica.