um Savinjske Stran 4 Letnik 2, št. 39, 9. 10. 1996 Minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber, o problemih in financiranju šolstva. Stran 10 -12 Cern 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Mlada, zdrava, a nenadoma neplodna Stran 24 PREDSTAVLJAMO LOKOSTRELSKI KLUB ŽALEC Stran 22 m intex TRGOVINA IN STORITVE Širše Matjaž s.p., Šlandrov trg 41 a TeUfax: 063/715-931 RLftJTMSiSjJA IZBIRA W 0>A\WIMUSIM ©©MM Dostava na dom! §iandrov trg 23 Žalec tel.: (063) 713 250 AVTODBUlffll II W)NROEF / amortizerji / MET8SK0 BLAGO tPOZAMENTEHJA tMODNI DODATKI V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: K P t K u p n A velika izbira kvalitetnega jesenskolzimskega blaga umetno krzno velika izbira svile termo velurji nova kolekcija chanel vzorcev enobarvne mikrofibre in kupre volneni velurji za plašče vzorčaste mikrojibre in viskoze vse barve diolena svilene rute več kot tisoč vrst gumbov Kvaliteto prodajamo pocenil KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC “K U P IR /t t K 'H P IR A PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA Z.O.O., tel.: 720 -311 POSLOVALNICA KMETIJSKA PRESKRBA POLZELA, tel.: 720-968 Vam nudi v mesecu oktobru sledeče artikle: * GUTTANIT KRITINA (črna, rjava, zelena) 890 SIT/m2 * FOLIJA BELA 2/416 m_____________320,00 SIT/KG * FOLIJA ČRNA 2/4161 m____________ 270,00 S IT/KG * BRZOPARILNIK 551______________ 22.130,00 SIT * BRZOPARILNIK 1051______________23.990,00 SIT * BRZOPARILNIK 1301______________24.990,00 SIT * BRENTE PVC_______________________4.300,00 SIT * BETONSKE CEVI FI 100_____________5.999,00 SIT * POKROV Z LUKNJO 100 ___________ 4.399,00 SIT * ŠROTAR BREZ MOTORJA____________27.499,00 SIT * NPK 6/12/24______________________1.590,00 SIT * SEMENSKI JEČMEN ROBUR, REK, GOTIC 98,00 SIT * SEMENSKA PŠENICA ANA, MARIJA________86,00 SIT * SEMENSKA PŠENICA ŽITARKA____________89,00 SIT * BELA TEHNIKA (ZA GOTOVINO): - ŠTEDILNIK 2 EL. + 2 PLIN_______53.920,00 SIT - ŠTEDILNIK CALOREK - PREMOG_____47.992,00 SIT - ŠTEDILNIK PLAMEN - PREMOG______47.992,00 SIT KRMILA. GNOJILA. SEMENA, ELEKTRO MATERIAL,VODOVODNI MATERIAL, HRANA ZA MALE ŽIVAU.BARVE. LAKL PLAŠČI IN ZRAČNICE. ZAŠČITNEOBLEKE, VELIK IZBOR PLASTIČNIH KADI, POSODE ZA KISANJE ZELJA IN REPE, NOŽI ZA ZELJE IN ŠE KAJ. staoMMA FonuDBA im maoiDFMi] AT Xirk ttihtATV/fTMC1TT nnnATinr 7A PRAŠIČE: mlečni nadomestki za teleta dodatkom probiotika: IN K 1 E takoj po mlezivu IN K 2 S od 15. dne IN K 4 acido kisli napoj od 2. dne IN Start za vzrejo in pitanje telet; takoj po mlezivu Dopolnilna krmila za teleta: Lacto - Mix IN VIT 2000 10 kg za obogatitev mleka in preprečevanje drisk od 1. dne v mlezivo; vitaminska preskrba, preprečevanje bolezni (drisk) SPECIALNI PROIZVODI (preprečevanje in zdravljenje drisk) IN K lyt samostojno podajati Pectolit dodati v napoj ali v suho krmo; za teleta, pujske in jagnjeta mineralno vitaminski dodatki za MLEKARICE in PITANICE: pri proizvodnji do 4500-5000 kg v laktaciji pri visoko intenzivni proizvodnji v povezavi z R 24 in Caro Vit za suhe krave; ozko razmerje Ca:P mineralna krma za pitanje govedi IN-Mineral BM 600 IN-Mineral BM 600 F LIZALNI KAMNI: Solni lizalni kamni 5 kg Mineralni lizalni kamni 5 Specialni proizvodi Caro Vit 4000 v pozni zimi in pri problemih s plodnjostjo Kalzium TOP IN R 18 IN Koncentrat R IN R 24 primerni tudi za drobnico za zelo dobre mlekarice preventivno ali pri problemih zaradi pomanjkanja mineralov ob porodu MLEČNI NADOMESTKI IN DODATKI ZA ODOJKE: IN F 1 ml.nad.; od 3. dne IN-Ferkelstart ml.nad.; od 3. dne MINERALNO VITAMINSKI DODATKI ZA PRAŠIČE: IN S Ferkel za pujske IN S Zucht za svinje IN S Mast za pitance BELJAKOVINSKI IN LAKTOZNI DODATKI Combilak beljakovinski dodatek (37% beljakovin) Toplac beljakovinski dodatek (37% beljakovin) Anilac 45% laktoze ČISTILNA SREDSTVA ZA MOLZNE STROJE Webco Duo-Pack 10 kg (8 kg alk. v prahu + 2 kg kisline) Dodatek v gnojevko Giill-Frugal s starterjem za zorenje gnojevke Silirni dodatek: IN Silier Na zalogi imamo tudi naslednje proizvode: MLEČNI NADOMESTKI ZA TELETA: IN Mast Optimal pitanje na belo meso IN Mast 1 pitanje telet MINERALNO VITAMINSKI DODATKI ZA MLEKARICE: predvsem spomladi (do 3500 kg v poleti (do 3500 kg v laktaciji) pozimi (do 3500 kg v laktaciji) z več vitamini; pozimi do 3500 kg v laktaciji) SREDSTVA ZA NEGO VIMENA Brisače za vimena papirne IN Sommin Mg IN Sommin Weide IN Silamin Extra IN Silamin laktaciji) razkužilo za vime 5 kg za zgodnje ugotavljanje mastitisa EIMU Doppeldip Set za mlečni test Testna tekočina za mastitis 1 liter Testna posoda DRUGI IZDELKI Nosilec za lizalne kamne Vedro za napajanje - PVC komplet Vedro za napajanje - kovinsko Seski za teleta posamezni (za vedro) Avtomatski seski za teleta (napajala) MLEČNI NADOMESTKI ZA JAGNJETA IN KOZLIČE primerni tudi kot kisli napoj IN-Lammerstart za jagnjeta; takoj po mlezivu IN-Ziegenstart za kozliče; takoj po mlezivu MINERALNO VITAMINSKI DODATKI ZA PRAŠIČE: Mineralno krmilo za razplodne merjasce ČISTILNA SREDSTVA ZA MOLZNE STROJE Reminox enokomponentno tekoče čistilno sredstvo Blago je vedno na zalogi in vam ga dostavljamo ambulantno v dopoldanskem času. Proizvajalec: INNTALER, Nemčija Uvoznik in distributer: Meggle Polzela tel. 063/707-298, 707-215 int. 220. m mŠE MAM K AdPMJ »@SI@ IE », K« M MMMME. Pogovor z ministrom Slavkom Gabrom: MINISTRSTVO I0M USKLAJEVATI RAZLIČNE INTERESE Na Polzeli so končali s prenovo športne dvorane osnovne šole, ki so jo odprli 24. septembra. Otvoritev je obeležila košarkarska tekma med veterani Polzele in ekipo Liberalne demokracije Slovenije, ki pa je bila bolj kot ne le uvod v tekmo lige prvakov med Kovinotehno Savinjsko Polzelo in Scavolinijem. Košarkarske tekme prvakov LDS in polzelskih veteranov, ki so jo z rezultatom 47:48 dobili gostje, se je na strani zmagovalne ekipe udeležil tudi dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport. “Kaj vas je pripeljalo na Polzelo?” “Povabilo na otvoritev dvorane, ki naj bi košarkarskemu klubu omogočila, da nastopi v evropskih tekmovanjih in hkrati ponudila šoli boljše pogoje za športno vzgojo.” proizvoda več kot leta 1992. Sodeč po rezultatih lahko torej rečem, da se znamo sedaj bolje postaviti zase kot nekoč, v prihodnje pa se bomo skušali še okrepiti. So pa seveda v državi še vedno močnejši lobiji od nas.” “So telovadnice šol v Savinjski dolini nasploh v slabem stanju?” “Se je ministrstvo torej s tem namenom odločilo, da podpre Šolsko košarkarsko ligo?” “Marsikje po Sloveniji je bila kvaliteta telovadnic preslaba, nenazadnje tudi zato, ker zahteve po kvaliteti postajajo vse večje, tako pri nas kot tudi v tujini. Se posebej mednarodna tekmovanja zahtevajo boljši standard, obenem pa je tudi populacija večja kot še nekaj let nazaj.” “Zahtevajo tudi prosvetni delavci na šolah boljše pogoje?” “Rekel bi, da se v širši družbi in v vrstah prosvetnih delavcev dviga zavest, da je potrebno nekaj več vložiti v to področje. V zadnjih štirih letih smo v parlamentu veljali za nekak šolski lobi. Rezultat tega je, da daje danes država za šolstvo en odstotek bruto družbenega “Ta liga deluje na osnovnih in srednjih šolah; vanjo je včlanjenih več tisoč mladih in je trenutno najbolj množično športno gibanje. To gibanje omogoča košarki lepo prihodnost, verjetno najboljšo med vsemi kolektivnimi športi v državi.” “Bodo tako tudi vrhunski športniki imeli več možnosti za razvijanje svojih sposobnosti?” “Najprej je potrebno ustvariti neko dovolj široko bazo, da lahko potem iz nje izhajajo vrhunski športniki. Po mojem mnenju je Slovenija premajhna, preveč je različnih interesov na področju klubskih športov, da bi lahko vsi živeli. Uspel bo tisti, ki bo najbolje startal. Košarka je tu v prednosti iz dveh razlogov: košarkarska liga se je prijela, obenem pa njen razvoj podpiramo z gradnjo objektov. 196 igralnih površin je bilo usposobljenih v nekaj letih. V Hali Tivoli so bili zamenjani podi in bila je prenovljena, kar je stalo nekaj milijonov DEM, ponekod so bile narejene večje dvorane, z več vadbenimi prostori. V zadnjih letih smo v državi izgradili oziroma dogradili več kot 180 šolskih objektov in v sklopu šol tako tudi telovadnice. To je precej dobra podlaga za športno udejstvovanje.” “Je tudi to način, da mladi športni talenti verjetneje pridejo na površje?” “Vsekakor. Preden športniki pridejo v sam vrh evropske lige, je boj trd. Slovenija rabi relativno močno ligo, da bo navsezadnje mogoče oblikovati ekipe, ki se bodo lahko enakovredno kosale s konkurenco drugih evropskih držav. Resnici na ljubo moram povedati, da po vsej verjetnosti trenutno za to še nismo zreli, vendar pa menim, da bi se lahko v meddržavnih tekmovanjih Evropske lige ena naših ekip kaj kmalu uvrstila med prvih pet.” “Bo v prihodnje poudarek na podpiranju razvoja množične rekreacije ali vrhunskih športnikov?” “Kar državo zadeva, bo tako kot povsod po svetu večji poudarek na množičnosti. Podpirali bomo trend bolj množičnega ukvarjanja s športom, vendar pa bo nekoliko manjši poudarek tudi na podpori najbolj vrhunskih športnikov. Ministrstvo prispeva približno polovico sredstev za priprave in odhod reprezentanc na Olimpijske igre. Vsi kandidati, ki jih predlagajo športne zveze ali Olimpijski komite, dobivajo določeno količino sredstev skozi več let, pred odhodom na za šport največ naredila preko šolskega sistema. Ministrstvo je od leta 1992 tekmovanje pa dobijo še dodatna sredstva. Mislim, da bo država dvakratno povečalo količino denarja za šport v državnem proračunu, saj je bilo stanje sprva zelo slabo. Veliko vložimo tudi v investicije, saj imamo zanje na voljo kar dvajsetkrat več denarja kot na začetku, ko je bilo stanje katas- trofalno. Največ smo torej za šport naredili z investicijami, z vlaganji v infrastrukturo za šole in ne z denarjem, ki je namenjen posameznim športnim dejavnostim.” “Ste zadovoljni z rezultati naših športnikov na letošnji olimpijadi?” “Sem. Mislim, da si ne smemo delati pretiranih utvar, saj nikakor ni nujno, da vedno pričakujemo medalje. Glede na pogoje, ki jih športnikom nudi naša država, se moramo zavedati, da bi lahko ostali tudi brez odličij. Nekaj dni sem preživel v Atlanti, zato vem, kako ostra je konkurenca. Od tistih, ki uspejo, kot sta to naša Brigita Bukovec in Andraž Vehovar, takšno tekmovanje zahteva popolno pripravljenost in ogromno dolgoletnega dela. Ker sem se tudi sam nekoč ukvarjal z atletiko, se zavedam, koliko prizadevanj zahteva že sam elementarni trening, da o doseganju vrhunskih rezultatov sploh ne govorim. Velika razlika je med splošnimi predstavami, kako jih doseči, in dejanskim prizadevanjem. Pri ocenah se Najprej je potrebno ustvariti neko dovolj široko bazo, da lahko potem iz nje izhajajo vrhunski športniki._____________ moramo zavedati, da je v naši državi malo ljudi, ki lahko pretečejo na primer prvih dvesto metrov skupaj s tekači, ki tečejo na deset kilometrov.” “Bodo vrhunski športniki vašo podporo še naprej prejemali preko športnih zvez ali pa že obstoja podpora v obliki športnih štipendij posameznikom, kot je praksa v tujini?” “Sistem je kombiniran. Ministrstvo ureja financiranje preko športnih zvez ter Olimpijskega komiteja in bo s takšno prakso nadaljevalo tudi v bodoče. Tako politiko prerazporeditve sredstev krojijo zveze in komite, saj si na ministrstvu ne želimo delati utvar, da smo mi tisti, ki se na te stvari najbolje spoznamo. Po drugi strani mi športnike zaposlujemo; dajemo jim zaposlitve, ki niso delovne. Na televiziji lahko vidite Brigito Bukovec, ki v policijski uniformi pelje otroke čez cesto - formalno je zaposlena na ministrstvu. Takšnih športnikov je še več, saj se je naše ministrstvo, ki je odgovorno za šport, dogovorilo tudi z drugimi resorji v vladi, da so nekaj teh ljudi zaposlili. Podpisali smo celo nekakšen sporazum, po katerem naj bi v petih letih zaposlili dvesto športnikov. Zapovrh pa podeljujemo štipendije tistim športnikom, ki se v resnici dokažejo z dobrimi rezultati. Za oba naša olimpijca, ki sta osvojila medaljo, velja, da imata pravico do štipendije, vse dokler se uradno šolata. Andraž Vehovar je tik pred diplomo, in ker se je odločil za nadaljni magistrski študij, ga bomo štipendirali še naprej. Jasno je, da si športniki želijo še več finančne podpore, mi pa bi za pokritje vseh potreb ravno tako potrebovali več sredstev na razpolago. Vendar pa je treba državna sredstva ustrezno prerazporediti, pri čemer šport ne more vedno imeti prednosti. Ni pa državni denar edini, ki ga šport dobi, saj se v veliki meri financira tudi iz sponzorskih sredstev - že naziv moštva, kot je npr. Kovinotehna Polzela pove, kdo je glavni sponzor. Nadalje je za športno dejavnost na razpolago denar od loterije, se pa pojavlja nekaj nejasnosti v zvezi z vprašanjem uprave teh sredstev. Nihče s strani države ne bo sodeloval pri upravljanju tega denarja - gre za približno 500 milijonov tolarjev - hkrati pa smo državnemu zboru predlagali, naj bo uprava pluralno sestavljena, da ne bi imela ena sama struktura, npr. vrhunski šport, izključne pravice odločati, kako naj bo denar razporejen. Nekaj glasov morajo imeti pri gospodarjenju s tem denarjem tudi zveze planincev in tabornikov, pa obšolski šport otrok ter nenazadnje strokovna javnost. Mislim, da je to najboljši način za razumno dogovarjanje, saj tako nihče ne bo mogel diktirati vsega sam. Nekatere to seveda moti, vendar se je potrebno privaditi pluralizmu tako v politiki kol tudi v športu. Loterija je davek, ki se mu je država odpovedala, zato ne more s tem denarjem nihče razpolagati, kot da je zgolj njegov; od njega naj imajo korist vsi športi.” “Začetek novega šolskega leta ni daleč za nami. Ste letos naleteli a kakšne posebne probleme?” “Posebnih problemov ne bi rnogel izpostaviti, res pa je, da je do zapleta prišlo pri izvajanju mature. Državni izpitni center, ki sicer ni del ministrstva, je pri obdelavi 102 tisoč izpitnih pol zelo pozno odkril napake pri 22 dijakih. Za tak primer imamo regulacijo, ki pravi, da se vsem tako oškodovanim priznajo vse pravice, ki bi jih sicer imeli, če napake ne bi bilo. 18 od 22 jih je izpolnjevalo pogoj, da se vpišejo na želj eno smer in so že vpisani, štirje pa tudi brez napake ne bi zadostili pogojem, zato imajo možnost metnikov. V tisti prenovi bo neposredno sodelovalo več kot 400 ljudi, med njimi tudi kar nekaj učiteljskega kadra, ti pa imajo posebno nalogo. Po sklepu vlade, ki se sicer ne vtika v vsebinsko prenovo, je pa predpisala postopek, so zadolženi za to, da v to prenovo Minister je kot katalizator za izpušne pline Foto: U. A. poskusiti v drugem krogu, kjer je 2500 kandidatom na voljo še 6000 prostih mest za vpis. To je bila sicer neprijetna izkušnja, vendar naj za primer, da se napake dogajajo povsod, navedem Škotsko, kjer so lani zamenjali vsa spričevala, ker je prišlo do računalniške napake. Prav tako je Francija lani za preizkus znanja iz francoščine zamenjala vse pole, ker so ugotovili, da je prišlo do napake pri pakiranju izpitnih pol za določen segment šol. Četudi se te napake dogajajo, je tu definitivno manj pometanja pod preprogo, kot bi ga bilo, če tega ne bi nihče kontroliral. Izvedba mature je vendarle državno nadzorovana in centralno izvedena na dokaj profesionalen način, vendar pa se moramo zavedati, da lahko še kdaj pričakujemo podobne napake, saj je bila matura konec koncev izvedena šele drugič.” “Kako se pripravljate na uvajanje novega sistema devetletnega izobraževanja v osnovne šole?” “Ta sistem bomo kot obvezen uvedli jeseni v šolskem letu 2001/02, poskusno pa bomo z njim začeli že jeseni leta 1998. Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Mariboru sta že predstavili program za doizobraževanje t.i. elementark, vzgojiteljic in učiteljic, ki naj bi po novem začele po dve skupaj poučevati v prvih razredih. Po drugi strani je Nacionalni kurikularni svet že imenoval večino komisij, ki bodo pripravljale prenovo pred- vključijo vse študijske skupine v državi, v njih pa aktivno dela več kot 10 tisoč učiteljev in učiteljic. Le-ti bodo sodelovali pri pripravi predmetnika in ga bodo imeli možnost sooblikovati, seznanjeni bodo s potekom prenove, lažje pa se bodo tudi postopno prilagodili spremembam. Prenavljanje se vrši še skozi druge projekte, mislim pa, da smo v teh prvih štirih letih že ustvarili nekakšno podlago za postopno uvedbo takega sistema. Težave so se pojavljale pretežno na predmetni stopnji, vendar pa jih bomo v nadaljnjih nekaj letih poskušali tudi tam Mi smo četrta do peta država v Evropi po deležu populacije, ki se trenutno šola odpraviti. Če bi samo čakali, da se sistem v teoriji do popolnosti izbrusi, v prakso pa ga do tedaj ne bi uvajali, bi bilo to podobno, kot če bi se učili plavati na suhem.” “Načrtuje se tudi uvedba sistema šolskih uprav. Kako naj bi delovale?” “Šolskih uprav naj bi bilo po zakonu 14, delovale pa naj bi po morebitnih bodočih regijah. To bodo podaljšane roke ministrstva, gre pravzaprav za njegovo decentralizacijo. Tako bo območna šolska uprava odgovorna za vzpostavljanje mreže srednjih šol, delovala bo kot prizivno mesto za vse nepravilnosti, pristojna bo za vpis v razvid zasebnikov na področju šolstva; skratka, v mnogočem se bodo nanje prenesle pristojnosti ministrstva.” “Če se dotakneva še problema nastanitve študentov, ki v času študija ne živijo doma: menite, da so zasebni študentski domovi, kot je tisti v Mariboru, tudi ena od oblik rešitve tega problema?” “Študentski dom v Mariboru prejema koncesije države, kar pomeni, da jim država krije del stroškov. Koncesija se ureja s pogodbo, ki se podpiše z vsakim posameznikom, prvi krog prijav pa se je zaključil 2. oktobra. Mi bomo še naprej poskušali vzpodbuditi vse zainteresirane in računamo, da bomo tudi v Ljubljani dobili manjše kapacitete. Moja želja je, da bi v dveh ali treh letih subvencionirali nekje do dva tisoč postelj. Mi želimo s podelitvijo koncesije poceniti najemnino za študente, ki bo v teh koncesioni-ranih domovih prav gotovo nižja kot pri zasebnikih. Pri nas je nekaj manj kot tretjina študentov v študentskih domovih, več kot dve tretjini je torej tistih, ki te domove potrebujejo. Če pa odštejemo študente, ki stanujejo v bližini Maribora in Ljubljane, in torej domov ne potrebujejo, je Slovenija glede na delež tistih, ki jim omogočamo bivanje v študentskih domovih, še vedno med prvimi v Evropi. Ne strinjam pa se, da je cena bivanja v domovih, ki se giblje med 4000-8000 tolarji, previsoka.” “Obstoja še kakšen drug način, da bi študentom olajšali finančno breme študija, ker država navsezadnje vendarle potrebuje izobražene ljudi?” “Vedeti je potrebno, da država daje bistveno več denarja kot nekoč, da celotna populacija sploh lahko študira. Ko smo začeli z delom na ministrstvu, je bilo vpisanih 30700 študentov, letos pa se bo število redno vpisanih študentov vrtelo okrog 37 tisoč, in če k temu prištejemo še izredni vpis, bo študiralo približno 47 tisoč ljudi. To ogromno stane, ker je treba graditi fakultete in vse objekte, ki spadajo obnje, potrebno je dograjevati že obstoječe stavbe, plačati profesorje in seveda kar nekaj vložiti tudi v študentske domove. Po dolgem času smo odkupili dom za Bežigradom s kapaciteto 400 postelj, za mariborsko univerzo smo v Kranju zgradili dom s 170 posteljami, v študentskem naselju Rožna dolina pa objekt s 180 posteljami, obenem pa študentska poslopja tudi prenavljamo in dograjujemo. Kolikor mi je znano, se dobijo tudi neke subvencije za vožnjo, skratka, na tem področju se nekaj premika. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve daje več kot milijardo tolarjev letno v prehrano, vedeti pa moramo, da država porabi manj denarja za prehranjevanje osnovnošolcev in srednješolcev skupaj, kot za študentsko populacijo, čeprav je le-ta desetkrat manjša. Tu je torej vedno prisotno vprašanje socialne pravičnosti, pošteni moramo biti tudi do druge populacije. Računam, da bomo Mariboru s pomočjo koncesij priskrbeli še 400-500 študentskih postelj, v Ljubljani pa blizu 2000 postelj, in če bodo koncesije uspešne, celo do 3500. Temu deležu populacije bo s tem zadoščeno. Naša vlaganja bo potem potrebno preusmeriti drugam, na področje, ki bo sredstva bolj nujno potrebovalo. V približno v petih do sedmih letih namreč pričakujem upad študentske populacije, hkrati pa odpiramo višješolske programe, ki so izven centrov kot sta Ljubljana ali Maribor. Tako bomo v Celju v kratkem odprli višjo šolo za orodjarsto, v Velenju za elektrostroko, na Bledu za turizem in gostinstvo, v Novem mestu za strojništvo in še pet takšnih višjih šol po Sloveniji namerava država odpreti. Na Primorskem krepimo visokošolsko središče, letos je tam vpisanih 2000 študentov. V ta namen smo kupili hotel Korotan za namene bivanja študentske populacije, prvih 60 postelj bo odprtih že v oktobru, nadaljnjih 60 pa nekje v začetku koledarskega leta.” “Kolikšen pa je delež populacije z višjo in visoko izobrazbo pri nas?” “Mi smo četrta do peta država v Evropi po deležu populacije, ki se trenutno šola. Delež populacije, ki pa že ima višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, je pri nas 11,81 odstotka in smo pod polovico v Evropi, vendar se ta delež viša. Lani smo podelili 6400 diplom, kar pomeni precejšen premik, saj prej kar nekaj let nismo mogli preko števila 6000. Računam, da bomo na koncu tega koledarskega leta prebili mejo 6500 podeljenih diplom in v treh ali štirih letih dosegli kakšnih 14 odstotkov, kar smo si zastavili kot cilj.” “Po vašem mnenju država dovolj podpira nadaijene učence?” “Najbolj nadarjeni prejemajo Zoisove štipendije, vendar pa ne moremo razmišljati o možnostih, da bi imeli nadarjeni npr. tudi pri sprejemu v študentske domove prednost pred socialno šibkejšimi ali tistimi, ki ne živijo v kraju študija. Če bi nadarjen dijak iz družine, katere socialni status je nad povprečjem, zahteval zase še prednost pri vstopu v študentski dom, bi to vendarle pomenilo preveliko favorizacijo. Tu gre za vprašanje uravno-vesenja: nadarjene je seveda potrebno podpreti, vendar pa je potrebno upoštevati tudi socialno pravičnost. Ni velika modrost podpirati eno ali drugo stran, najti pravo razmerje med obema pa je dostikrat težavna naloga, ki zahteva veliko spretnosti. Lahko se načelno strinjam s tistimi, ki pravijo, da je potrebno več vložiti v podporo nadarjenih, vendar pa je treba najprej povedati, od kod naj se sredstva vzamejo, nadalje pa bi bilo potrebno določiti kriterije, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, kdo je v resnici velik talent. Nekateri naši strokovnjaki namreč ne priznavajo niti kriterija ocen -pogoj za pridobitev Zoisove štipendije je namreč povprečna ocena osem. Potrebno je določiti pravo mero za presojanje talentov, ne moremo preprosto trditi, da smo vsi talenti, saj če smo vsi, ni nobeden. Če se torej grobo izrazim: lahko je ljudem soliti pamet, kadar ni treba ukrepati, ko pa pride do tega, da je potrebno Loterija je davek, ki se mu je država odpovedala, zato ne more s tem denarjem nihče razpolagati, kot da je zgolj njegov; od njega naj imajo korist vsi športi. dejansko nekaj storiti, pa je malo težje biti pameten. Naj ponazorim s primerom: teoretično znam v tem hipu razrešiti vprašanje plač v šolstvu. Potrebno bi bilo le zmanjšati vpis na univerzo za 10 odstotkov in vpis v srednje šole za 10 odstotkov in denar bo takoj tu. Vendar pa to ne more biti rešitev. Lahko povem, da smo sedaj vendarle našli nekakšen način, kako bomo urejali vprašanje plač v šolstvu, tak sistem pa bomo z zakonom v pričeli uveljavljati v letu 1997. Že sedaj smo te plače nekoliko povišali, v marcu prihodnjega leta jih bomo kar precej, jeseni 1997 pa bomo s tem sistemom povišanja plač zaključili. Če ne bo prišlo do večjih motenj v tem sistemu, bomo prosvetne delavce uvrstili v lep srednji sloj, kamor tudi spadajo. Seveda pa nam bo odločitev za tak sistem prinesla resne probleme, saj plače predstavljajo kar 77 odstotkov vsega denarja v šolstvu. Mi rabimo 130 do 150 milijard tolarjev, da lahko šolstvo funkcionira, gospodariti pa moramo kot hiša, ki s strani države dobi 104 milijarde tolarjev. Sicer je dober občutek, da imaš moč nekomu narediti nekaj dobrega, vendar pa je izjemno težavno odločitve sprejemati, saj moramo biti zanje in za njihove posledice tudi odgovorni.” “Bi torej lahko rekli, da si na ministrstvu predvsem prizadevate uravnovešati različne potrebe?” “To je usoda ministrstva. Če bi se kdo imel možnost sprehoditi z mano skozi moj delovni teden, bi mu kmalu postalo jasno, s kako raznolikimi problematikami se moramo ukvarjati. Tu so kolegiji, odbori, obiski funkcionarjev iz tujine, skratka, ne preostane nam drugega, kot iskati ravnotežje med različnimi potrebami. Ža vsako področje je potrebno določiti prioritete, se prilagajati toku sistema in igrati na karto katalizatorja v sistemu. Mi smo se na primer že na začetku mandata odločili, da bomo skušali pomladiti univerzitetno učiteljstvo. Izmed 350 asistentov stažistov, ki se izobražujejo v ta namen, najbolj pridni že počasi prihajajo proti doktoratom. Na univerzi se bo ta ukrep poznal šele čez kakšnih pet let, tam bo druga vrsta pameti. Prav tako smo profesorjem na univerzah namenili nekaj tisoč DEM za dodatno izobraževanje v tujini, saj želimo imeti sodobne profesorje. Posodobitev terja seveda tudi uporabo Interneta in nasploh uvajanje računalnika v vsakdanjo prakso prosvete. V avgustu in septembru je zato v naše šole šlo 2000 računalnikov. Če na kratko povzamem delo ministrstva, smo si stvari zastavili takole: ker na začetku zakonodaje še ni bilo, smo sklenili najprej narediti koncept zanjo in na podlagi tega je izšla t. im. bela knjiga. Vzporedno smo pripravljali zakone in ključnih sedem je bilo letos sprejetih. Veliko smo vložili v materialno obnovo šol, ker bi sicer propadle; dosegli smo, da se je delež denarja za šolstvo v bruto družbenem proizvodu povečal za en odstotek in takšno distribucijo sredstev si želimo vsaj obdržati. Da pa smo uspeli še pred koncem letošnjega šolskega leta nastaviti zakon o plačah v šolstvu, je več, kot sem jaz osebno upal doseči. Tu naj povem, da me je predvsem stavka zdravnikov primorala, da sem si premislil glede premika sredstev za plače v šolstvu, saj nanj najprej nisem hotel pristati, ker mi strukturno dela velike probleme. Gre vendar za 15 milijard tolarjev, kar bi sicer zadostovalo dve leti za inves- Jaz sem ureditev plač načrtoval v obdobju 1998 -2000, ker bomo takrat uvajali v šolstvo reforme, in bi bilo dvigovanje plač takrat smiselno._____________________ ticije v šolstvo. Zadnja velika stvar pa je vsebinska prenova učnih načrtov, temeljito jih je treba pregledati in posamezne predmete horizontalno oziroma vertikalno povezati med sabo, za njihovo uveljavitev pa rabimo zakone, denar in pametno vsebino.” “In kako ste zadovoljni s športnim izidom današnje tekme?” v “Rekel bi, da smo imeli srečo. Šlo je za pošteno tekmo, naši nasprotniki pač niso pričakovali, da se jim bomo tako zagrizeno postavili po robu.” DOMINIKA SAMBOLIČ MESTO ŽENSK V soboto, 19. oktobra, se bo v ljubljanskem Cankarjevem domu pričel drugi mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Osemdnevni program vključuje festivalske pogovore, predstave, koncerte, video, filmski program in likovno razstavo. Umetniška direktorica Mesta žensk je Uršula Cetinski, koordinator programa pa Koen Van Duele. Prvi dan Mesta žensk bodo pripravili video program, okroglo mizo Ženska v bosanski tradicionalni pesmi in liriki ter svečani otvoritveni koncert V senci jasmina v izvedbi eminentnih bosanskih interpretinj sevdalink. Sevdalinka je tradicionalna ljubezenska balada, v kateri ženska in moški opevata neizpolnjeno ljubezen. Med njima se zlasti zaradi islamskih norm in načina življenja postavlja veliko preprek, za katere se zdi, da jih želi pesem preseči. Bosna že dolgo v sebi nosi nekaj globoko tragičnega, v sebe zaprt svet, ki pa je tudi lep, poln skritih odtenkov, ki jih sevdalinka odkriva s poezijo, melodijo in interpretacijo. Naslednji dan bo med drugim na sporedu slovenska premiera filma Antonia. To je fascinantna družinska kronika petih generacij, ki jih film spremlja po ženski veji, torej od mater do hčera. “Čudovit, magičen film! ZA BOLNE OTROKE Humanitarno društvo M&V NO VINA prireja v petek, 11. oktobra, ob 19-ih v Kulturnem domu Vransko dobrodelni koncert Družinskega tria No-vina. Koncertu bo naslov Samo življenje za druge je vredno življenja, ves zbrani denar pa bo namenjen bolnim otrokom. Kakšna pravljica! Bohotna in polnokrvna! Izredna družinska kronika!” je zapisal Kevin Thomas v Los Angeles Timesu. Slovensko premiero filma bo obiskala tudi Els Dottermans, ki je v filmu ustvarila izjemen lik Antonijine hčere Danielle. V ponedeljek, 21. oktobra, bo v monodrami Zgodba o padlem junaku nastopila Guandaline Sa-gliocco. Mari Boine s severa Norveške bo na svojem koncertu predstavila glasbo in kulturo ljudstva Sami, iz katerega izhaja. “Mislim, da je glasba zrcalo duše in notranjega čutenja... Zahodna kultura ločuje človeka in pa njegovo telo ali srce. V Sami kulturi vse to mislimo kot eno,” pravi Mari Boine, katere koncert bo po mnenju organizatorjev gotovo eden od vrhuncev Mesta žensk 1996. Naslednji dan bodo pripravili okroglo mizo Medeje z mednarodno udeležbo ter plesno predstavo Čudovite ruševine. Mesto žensk se bo nadaljevalo med drugim s predstavitvijo nemške filozofinje Hannah Arendt, premiero dokumentarca Staro za novo, koncertom Xanti Mavri iz Grčije ter predstavitvami novih romanov ženskih avtoric, ki bodo izšli v zbirki XX. stoletje Cankarjeve založbe. Na zaključnem koncertu Mesta žensk bo v soboto, 26. oktobra, nastopila Petranka Kostadinova in skupina Makedonski merak. TALIJA M. ŽIVAHNO V HERMANOVEM BRLOGU Hermanov brlog je otroški muzej, ki deluje v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje. V njem je bilo ves čas zelo živahno, saj so priredili veliko razstav, delavnic in lutkovnih igric za otroke. Prvo občasno razstavo v Hermanovem brlogu, katere rdeča nit je bila denar, si je ogledalo kar 18.841 obiskovalcev. Nato so izvedli še 83 likovnih delavnic v 14 likovnih tehnikah, za vzgojiteljice in osnovnošolske učiteljice pa so pripravili pet strokovnih seminarjev. V predstavah za otroke so v Hermanovem gledališču nastopile gledališke in lutkarske skupine iz vse Slovenije, otroci pa so si ogledali : še razstave otroških vozičkov in otroških koles ter stare fotografije Josipa Pelikana. Hermanov muzej je za svoje dejavnosti leta 1995 prejel najvišjo državno nagrado s področja muzealstva - Valvazorjevo priznanje. Letos je svoje dejavnosti predstavil na mednarodnem muzejskem salonu SIME 1996 v Benetkah. EUROPA EVROPA V CELJU V četrtek, 3. oktobra, so v celjskem Likovnem salonu odprli razstavo instalacij irskega kiparja Seana Tayloija z naslovom Europa. Razstava bo odprta do 24. oktobra 1996. OB 1100-LE TNICI MADŽARSKE V torek, 8. oktobra, so v Savinovem likovnem salonu Žalec odprli razstavo likovnih del madžarskega likovnega umetnika Janosa Nemetha. Sosednja Madžarska se med drugim ponaša s sijajno lončarsko tradicijo, katere pravila so podrobno opredelili že pred stoletji, mnogih med njimi pa se nekateri tvorci držijo še do današnjih dni. Mojster Janos Nemeth ohranja, nadaljuje in oživlja keramični duh svojih dedov in pradedov, hkrati pa vanj vnaša neko univerzalno sporočilnost. V svojih glinenih formah sijajno predstavlja madžarske ljudi, simbole tradicije, vere, religioznih pričevanj, legend, mistike in ljubezni. Kot umetnik je Janos Nemeth samotar; vpet v madžarsko lončarsko tradicijo dosledno ubira svoje korake. Prav zaradi tega je eden tistih mojstrov, s katerimi se Madžarska lahko ponaša tako doma kot v tujini. V njegovem ateljeju je nastalo na stotine okrasnih predmetov, domiselnih vaz, prosto stoječih plastik, reliefov in figurin manjših in srednjih dimenzij, pod njegovimi rokami pa so se porodili tudi sijajni keramični monumenti, s katerimi je okrasil svetovne prestolnice in vanje ponesel svoje videnje sladko-grenkih stoletij. TALIJA M. Delavci kriminalistične službe UNZ Celje in policisti PP Velenje so po daljšem zbiranju in preverjanju informacij, ki so govorile o tem, da se na območju Velenja povečuje ponudba heroina, odkrili brezposelnega občana, 32-letnega S. B. iz Velenja, ki je osumljen storitve več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa ž mamili in omogočanja uživanja mamil. B. S. je tako osumljen, da je dne 01.08.1996 prodal manjšo količino heroina A. B. in M. K., ki sla ga na terasi stanovanja S. B. tudi intravenozno zaužila. Dne 02.08.1996 je bil S. B. ob 17.00 uri pri kontroli prometa ustavljen. V avtomobilu, ki ga je upravljal, je bilo najdenih 14 g mamila heroin, kateri naj bi bil po ugotovitvah namenjen nadaljnji preprodaji. Dne 14.08.1996 je B. S. prodal manjšo količino heroina M. K. in A. B., ki sta ga intravenozno zaužila. Dne 16.08.1996 je S. B. ponovno prodajal heroin, tokrat T. K., kateremu pa so ga kriminalisti še pred zaužitjem zasegli. Do prodaje heroina je ponovno prišlo 27.08.1996, ko ga je kupila M. K., vendar so ji kriminalisti kupljeni heroin pred zaužitjem zasegli. Pri zbiranju nadaljnjih obvestil je bilo ugotovljeno, da je osumljeni S. B. v času od 01.07.1996 naprej najmanj osemkrat prodal heroin v manjših količinah različnim odjemalcem in jim nekajkrat tudi omogočil uživanje v svojem stanovanju. Tovrstno delovanje S. B. se je v poletnih mesecih nadaljevalo tudi na območje slovenske obale, kjer je bil s strani koprskih kriminalistov pri prodaji tudi prijet in je zoper njega podana kazenska ovadba na ODT v Kopru. Na podlagi zbranih obvestil, ki so govorila o povečani ponudbi heroina na območju Velenja je bilo delo celjskih kriminalistov usmerjeno v odkritje “dobavitelja” heroina na tem območju. Ugotovljeno je, da naj bi S. B. mamilo dobival od M. V. iz območja Ljubljane, zoper katerega je prav tako podana kazenska ovadba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Drugi večji uspeh na področju zlorabe drog pa je bil dne 01.10.1996. Tega dne so namreč policisti PP Šmarje pri Jelšah ustavili vozilo, ki ga je vozli M. M. Pri pregledu vozila so policisti našli in Zasegli 4 kg marihuane, katera je glede na količino nedvomno bila namenjena nadaljnji preprodaji. Tudi zoper M. M. bo podana ovadba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. KRIMICI TATVINA OSEBNEGA AVTOMOBILA. 23. septembra v noči na ponedeljek je neznani storilec ukradel osebni avtomobil AUDI 100, 2.5 TDI, bele barve, reg. št. CE S3-259, ki je bil parkiran na Kidričevi ulici v Žalcu. Z dejanjem je podjetje W.G.M. iz Žalca oškodoval za 3,000.000,00 SIT. TATVINA IZ BUTIKA. 25. septembra sta v popoldanskem času v butik Carmen v Žalcu prišla dva neznanca, stara okoli 30 let. Izkoristila sta nepazljivost prodajalke in iz razstavnega stojala odtujila črn ženski usnjen komplet znamke Air Base. Z dejanjem je lastnica Karmen D. iz Slovenj Gradca oškodovana za približno 50.000,00 SIT. VLOM V GOSTINSKI LOKAL. V noči na 25. september je neznani storilec vlomil v bife Irena v Teru pri Ljubnem ob Savinji. Storilec je iz notranjosti bifeja odnesel več steklenic vina in piva, nekaj zavitkov cigaret, vžigalnike ter nekaj menjalnega denarja. Ko je zapuščal kraj dejanja, je s sabo odpeljal še dveletno nemško ovčarko. Lastnico Ireno H. iz Braslovč je s krajo oškodoval za okoli 45.000,00 SIT. NESREČA PRI DELU. 27. septembra okoli 7.00 ure je prišlo do nesreče pri delu v tovarni keramičnih ploščic Keramika v Gorenju. 53-letni delavec Herman M. je pri odpremi pregledoval tovor na tovornem avtomobilu. Med pregledom mu je na aluminijasti lestvi, na kateri je stal, zdrsnilo in je omahnil na tla. Pri padcu se je huje telesno oškodoval in se zdravi v celjski olnišnici. VLOM V STANOVANJSKO HIŠO. V času od 8. do 27. septembra je neznani storilec izkoristil odsotnost oškodovancev in vlomil v stanovanjsko hišo v Šempetru. Iz hiše je odnesel več električnega ročnega orodja znamke Black & Decker in AEG in več drugih tehničnih pripomočkov, fotoaparat znamke Panasonic, dva krznena plašča, nekaj zlatega nakita in nekaj zlata v ploščicah. S kaznivim dejanjem je Franca K. iz Šempetra oškodoval za 1,800.000,00 SIT. ZASEGLI MARIHUANO. 1. oktobra so policisti in kriminalisti v Žalcu dvema domačinoma, 26-letnemu Marku in enako staremu Aljoši, zasegli 5 jointov marihuane. VLOM V GOSTIŠČE. V noči na ponedeljek, 30. septembra, se je eden izmed vlomilcev bogato založil v gostilni GRAD v Braslovčah. Skozi vlomljeno okno je odnesel večjo količino različnih cigaret, nekaj steklenic žganih pijač in menjalnega denarja. Lastnika Izidorja S. je oškodoval za 71.000,00 SIT. VLOM V BRUNARICO. V noči na ponedeljek, 30. septembra, je vsaj štirikrat bogatejši plen nagrabil neznanec, ki je vlomil v brunarico pri Jami Pekel v Šempetrm Na škodo Turističnega društva Šempeter je odnesel za okoli 300.000,00 SIT različnega blaga. Med drugim glasbeni stolp znamke Sony, dva zvočnika, mikrofon, žepni kalkulator, komplet orodja, dva megafona, več sončnih očal in večjo količino različnih cigaret. UKRADLI GOLFA. 2. oktobra ponoči je bil s parkirnega prostora na Ul. Bratov Letonije v Žalcu odvzet osebni avtomobil znamke Golf, reg. št. CE v 63-52N, sive barve, last Ane S. Če bi kdo kar koli vedel o pogrešanem vozilu, ga prosimo, da to sporoči na tel. št. 92. POŽAR. 2. oktobra okoli 14.00 ure je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše Ivana O. v Ponikvi pri Žalcu. Na kraj so prihiteli gasilci iz Ponikve, ki so ugotovili, da je ogenj v zaprtem prostoru že sam ugasnil. Požaru je botrovala pozabljivost stanovalcev, ki so pozabili ugasniti štedilnik, na katerem je bila posoda z mastjo. Ogenj je poškodoval štedilnik in kuhinjske elemente, svojo škodo pa je povzročil še dim. VLOM. V noči na četrtek, 3. oktobra, je na Polzeli vlomil v osebni avtomobil znamke Marce-des 190 in iz njega odnesel avtoradio Blaupunkt s CD playe-rjem, več dokumentov, slovenski in nemški potni list, okoli 20 CD plošč in usnjeno denarnico. Lastnika Franca V. je oškodoval za okoli 100.000,00 SIT. ROJSTVA Andreja VASLE iz Polzele - fantka Anita TRAP iz Mozirja - fantka Saša STOPAR iz Braslovč - fantka Renata PODGORŠEK iz Šmartnega ob Paki -deklico Maja MARKON iz Prebolda - deklico Darinka BREZOVNIK iz Nazarij - deklico Karolina SEDMINEK iz Šempetra - deklico Julijana BOŽIČ iz Vranskega - fantka Biljana MASTNAK iz Griž - deklico Jadranka GABER iz Petrovč - fantka Jasmina LISANČIČ iz Braslovč - fantka Bernarda GOLOB iz Nazarij - deklico Marija POZNIČ iz Petrovč - fantka Renata KOŠIČA iz Tabora - fantka POROKE Anton NEMTVŠEK iz Črnega Vrha in Marija BOKAL iz Tabora Boštjan HERODEŽ iz Sv. Lovrenca in Monika HERMAN iz Polzele Zlato poroko sta sklenila Gvido in Terezija JELEN iz Andraža nad Polzelo SMRTI Tomaž TURNŠEK iz Vranskega, 24 let Štefan KNEŠAK iz Liboj, 71 let Olga BUKOVEC iz Prebolda, 41 let Janez KOCELI iz Žalca, 69 let Mitja REHAR iz Pariželj, 22 let Pavla POLESNIK iz Podvina pri Polzeli, 75 let Anton KOPITAR iz Ložnice, 79 let Antonija DEDIČ iz Andraža, 89 let Marija Gizela VOVK iz Dobriše vasi, 86 let Marija TURNŠEK iz Podvrha, 85 let Anton LEŠAR iz Migojnic, 64 let_________ + ^»^2, M-Ms/m-m, 715405 W mu* omm-m Peter Gominšek o delu stanovanjskega sklada Is NOVIH STANOVANI )E VELIKA PRIDOBITEV f7 petek, 20. septembra, so v Bevkovi ulici v Žalcu petim mladim družinam predali ključe neprofitnih stanovanj, ki so last stanovanjskega sklada. Pri predaji novih stanovanj so bili navzoči žalski župan, delavci občinske uprave, delavci izvajalca Ingrad VNG ter predstavniki MS Žalec. Ključe stanovanj sta predala župan občine Žalec Milan Dobnik in predsednik u-Pravnega odbora stanovanjskega sklada Peter Gominšek, s kate-r‘m smo se pogovarjali o delu sklada. To so stanovanja, za katera je najemnina izračunana na neprofitni bazi, kar pomeni, da je dokaj visoka, nikakor pa ni tako visoka kot profitne najemnine. Slednje pridejo v poštev zlasti Pri lokalih in poslovnih prostorih. Kdor želi postati najemnik neprofitnega stanovanja, mora dokazati, da je sposoben plačevati najemnino, prav v tem pa se neprofitna stanovanja razlikujejo od socialnih stanovanj, pri katerih prosilci ne smejo presegati določene meje dohodka. 6. septembra 1995 se je prvič sestal Stanovanjski sklad občine Žalec, si začrtal osnovne cilje ter predlagal upravni odbor. Za predsednika upravnega odbora je bil predlagan in sprejet Peter Gominšek. Upravni odbor stanovanjskega sklada sodeluje s strokovnimi delavci v občinski upravi. Nad stanovanjskim skladom bedi nadzorni odbor, ki po potrebi ali na zahtevo pregleda tekoče poslovanje. Tudi sicer se vsako leto izvrši reden Pregled poslovanja stanovanjskega sklada. “Ko smo na stanovanjskem skladu pričeli z delom, smo se soočili s težko problematiko, saj Je v Žalcu kar 300 prosilcev za stanovanja. Kandidirali smo na razpisu Republiškega stanovanjskega sklada, ki nam je odobril del sredstev (40 odstotkov), tako da smo lahko v letošnjem letu zagotovili petnajst novih stanovanj. Pet od teh smo jih ufiadim družinam predali v Žalcu, tri stanovanja bodo na voljo v Preboldu, sedem pa na Polzeli. Ker nekaj let ni bilo ua voljo niti enega stanovanja, smatramo teh petnajst novih stanovanj za veliko pridobitev,” meni Peter Gominšek. To so nova stanovanja, vendar bi stanovanjski sklad s svojimi razpoložljivimi sredstvi raje kupil več nekoliko starejših stanovanj po nižji ceni kot nova stanovanja po višji ceni. Tako bi namreč lahko rešili stanovanjskih problem več prosilcev. “Nekateri se mogoče premalo zavedajo, da morajo ljudje imeti urejene stanovanjske razmere. Če se štiričlanska družina stiska na 10 do 12 m prostora, lahko pride tudi do tragičnih posledic. Res je, da so pomembne ceste in infrastrukturi, vendar človek lahko dobro dela le, če ima urejene stanovanjske razmere. Osnovni problem vidim v tem, da ima država in včasih tudi občina premalo posluha za težave prosilcev za stanovanja,” je dejal Peter Gominšek. “Eden od načinov rešitve tega problema je tudi prodaja neprofitnih stanovanj. S sredstvi, ki jih stanovanjski sklad dobi od anuitet prodanih stanovanj po stanovanjskem zakonu v preteklosti, lahko nakupi nova stanovanja in tako reši stanovanjsko stisko najbolj potrebnih družin. Včasih, ko prosimo za odobritev dodatnih sredstev, se mi zdi, da nekateri v občinskem svetu niso bili nikoli v stanovanjski stiski. Sam sem jo izkusil.” Stanovanjski sklad se sooča tudi s socialno problematiko, saj so med prosilci za stanovanja družine z nizkimi dohodki. “Socialno ogrožene družine lahko po zakonu dobijo pomoč za plačilo najemnine. Tega morda nekateri niti ne vedo. Po drugi strani pa imamo tudi probleme, ker želijo nekateri izkoriščati svoje slabše premoženjsko stanje. Zaradi tega smo morali postati zelo rigorozni, saj se zavedamo, da ne smemo biti krivični do tistih, ki so pošteni in tudi potrebujejo stanovanje. Prav zaradi tega je bil eden izmed poglavitnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja dokaz o zmožnosti plačevanja najemnine.” Prošnje je pregledala posebna komisija, ima pa stanovanjski sklad, če je to v njegovi moči, tudi razumevanje do izjemnih primerov. Tudi invalidom se trudijo ugoditi prošnje, vendar se srečujejo z nemajhnimi težavami, saj stanovanja v blokih pogosto niso prirejena za dostop z invalidskim vozičkom. Peter Gominšek opozarja tudi na problem nizke bivalne kulture: “Hodniki v blokih so popisani, porisani, umazani. O-dbor je sprejel sklep, da bodo morali stroške beljenj in odpravljanja nereda plačati najemniki sami.” “Ljudje včasih mislijo, da nimamo posluha,” je še dodal. “Vendar imamo v stanovanjskem skladu zelo malo kapitala, s katerim smo letos lahko kupili le 15 stanovanj. Še za to investicijo nam je Republiški stanovanjski sklad prispeval 40 odstotkov sredstev. Šestavili smo tudi pravilnik, po katerem bodo predvidoma od naslednjega leta dalje tudi individualni prosilci lahko dobili kredite; sestaviti moramo še kriterije za to.” Vsi, od katerih je stanovanjski sklad občine Žalec kupil stanovanja, bodo na odplačilo počakali, dokler stanovanjski sklad ne dobi novih sredstev. To bo šele naslednje leto, saj so sredstva za letos že izčrpana. “Vendar pa na vse slabe trenutke in težave pozabimo takrat, ko vidimo nasmeh na obrazu človeka, kateremu predamo stanovanje,” je dejal Peter Gominšek, ki funkcijo predsednika Upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine Žalec opravlja prostovoljno in mu le-ta vzame tudi veliko prostega časa. D.S., N.V. salon pohištva d.o.o. Salon pohištva (ob magistralni cesti Celje - Žalec) Vam nudi v mesecu oktobru sledeče popuste: 3*% popust za vse vrste kuhinj popust za pohištvo ALPLES.GLIN, MIZARSTVO LJUTOMER, MURALES, ILES IDRIJA in SEDEŽNE GARNITURE TOM MIRNA Pri nakupu pohištva Vam nudimo strokovno svetovanje. VABLJENI V SALON POHIŠTVA AMBIENTA! Pogovarjali smo se s kajakašem Andražem Vehovarjem, nosilcem srebrne medalje v slalomu na divjih vodah na letošnjih olimpijskih igrah. Sanje so se uresničile! “Kakšna je bila vaša športna pot do olimpijade in kateri so bili vaši največji uspehi?” “Moja športna pot do olimpijade je bila želo pestra. Tja do srednje šole sem se poleg kajaka ukvaijal s številnimi športi. Kar nekaj let sem treniral smučanje in odbojko, vendar je nazadnje v meni zmagala ljubezen do narave, vode in brzic. Te odločitve nisem nikoli obžaloval, saj je kajak šport, ki človeka poveže z naravo ter samim seboj. Voda je nekaj edinstvenega. Morda bi jo lahko primerjal z življenjem. Nenehno se spreminja, prinaša uspehe in razočaranja, vendar na koncu vedno ugotovim, da je tistega lepšega več, in zopet se spoprimem z njo in z življenjem. Pa raje pustiva filozofijo. Moji dosedanji uspehi: tretje mesto posamezno na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1988. Nato sem dve leti kasneje spet na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil četrto mesto. V svetovni vrh sem se prebil šele lani, ko smo z Marjanom Štrukljem in Pedjo Marušičem osvojili drugo mesto na svetovnem prvenstvu v Nottinghamu v Angliji. Dobro sem tekmoval tudi v svetovnem pokalu, kjer sem v Pragi osvojil tretje mesto ter zmagal štirinajst dni kasneje na tekmi za svetovni pokal v Tacnu. Ob zaključku kajakaške sezone sem v svetovnem pokalu zasedel peto mesto, kar je bila lepa odskočna deska za letošnjo sezono. Letos sem poleg olimpijskega odličja drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka.” “Kako so potekale priprave na olimpijado?” “Na olimpijado sem se pripravljal zelo dolgo časa in intenzivno. Te priprave niso zajemale samo treningov ene sezone, temveč večih let. Rad bi poudaril, da je ta medalja delo vseh ljudi v našem moštvu; trenerja Janeza Skoka in Andreja Jelenca, psihologa Mateja Tuška, zdravnika Marjana Koršiča ter seveda mojih sotekmovalcev v reprezentanci, Fedje Marušiča in Jerneja Abra-miča. Vsi skupaj smo ustvarili tim, ki spada v sam svetovni vrh kajakaštva, kar tudi dokazujemo z odličnimi rezultati. V našem taboru smo letos vse podredili olimpijadi. Kar osem tednov smo trenirali na olimpijski reki Ocoee, kar nam je pomagalo, da smo dodobra spoznali vse njene številne pasti in ukane. Za nas, kajakaše je najhuje pozimi, ko pritisne pasji mraz. Takrat smo prisiljeni veslati v ledeno mrzli Šavi z romantičnim pogledom na sneg in ivje. Nemalokrat se zgodi, da nas naključni sprehajalci ob tacenski progi zmerjajo z norci in samomorilci. Letos smo problem zime rešili s pettedenskimi pripravami v Čilu, kjer smo ob idealnih pogojih imeli tudi možnost primerjave z ostalimi močnimi reprezentancami, kot so nemška, italjanska, angleška in ostale.” “Kakšni so bili vaši občutki, ko ste osvojili medaljo?” “Sanje so se uresničile. Sanje, ki sem jih sanjal štirinajst let, so naenkrat postale resničnost. Najprej seveda nisem mogel dojeti, kaj se pravzaprav dogaja. V tistem trenutku je bilo v meni toliko čustev, občutij in sreče, da sem se počutil popolnoma zmedenega, vendar najsrečnejšega na svetu. Velikokrat sem se spraševal, če je vredno v nekaj - pa naj bo to šport - vlagati toliko treninga, odrekanj, samodiscipline. Takrat sem to vedel. Splača se. Čutil sem, da sem naredil nekaj velikega, lepega, obenem pa me je bilo strah, kaj če se slučajno zbudim iz naj slajšega sna. Vendar sanj kar ni hotelo biti konec. Končno sem spoznal, da ne sanjam, da sem buden, da živim. Ko sem zagledal vesele in nasmejane obraze svojih kolegov, sem vedel; zgodilo se je. V nemškem taboru, kjer so osvojili zlato in bronasto medaljo ni bilo nikomur jasno, zakaj vendar vsi jokamo. Morda je bilo res malo smešno gledati deset krepkih dedcev, ki vekajo, kot bi jim bilo pet let. Nihče od njih ni vedel, da je to medalja kajakaškega športa, ter da smo zanjo krepko garali-Solze sreče; je še kaj lepšega?” “Ali je pri nas mogoče živeti od športa?” “V Sloveniji je možno živeti od športa, toda borno. Seveda je odvisno, s katerim športom se ukvarjaš. Nedvomno je res, da sta atletika in smučanje športa številka ena, zato je tudi lažje preživeti kot atlet ali smučar, vendar pod pogojem, da si dober in da spadaš v svetovni vrh. V vseh ostalih športih, kamor spada tudi kajak, je precej drugače, revnejše in manj pompozno. Veliko dobrih rezultatov, ki jih dosegajo naši padalci, balonarji, kegljači, je spregledanih, hitro pozabljenih in nepravilno ovrednotenih. Sam do letos nisem imel nobenega sponzorja. Večino Veselje in čestitke na domačih tleh stroškov za opremo, priprave in potovanja so krili starši. Ne pomnim, koliko prošenj sva s sestro napisala slovenskim podjetjem za finančno pomoč, na katere nisva dobila niti odgovora. Lansko leto, ko sem zmagal na tekmi za svetovni pokal v Tacnu, so se stvari nekoliko spremenile, toda ne veliko. Upam, da bo moja medalja pripomogla, da se bo odnos medijev in sponzorjev do kajakaškega športa spremenil, saj je to izjemno zanimiv in dinamičen šport. Poleg tega kajakaška oprema (čoln, veslo, čelada) nudi sponzorjem ogromno prostora za oglaševanje. Žalosti me, da postaneš zanimiv šele, ko dosežeš velik uspeh. Nikogar pa ne zanima trnova pot do uspeha, na kateri veliko talentov omaga, ker žal nihče od tistih, ki bi lahko pomagali, ne prisluhne njihovim največkrat finančnim stiskam.” “Vaš nasvet mladim športnikom?” ‘‘Noben mlad športnik ne sme pozabiti, da je najpomembneje hoditi v šolo. Šola mora biti vedno prioriteta športnika. S tem hočem poudariti, da šola ne sme nikdar trpeti na račun treningov. Izobrazba je tista, ki človeku ostane za zmeraj. Saj veste, slava mine. Drugo, kar je zelo pomenbno: veliko je potrebno sanjariti, predvsem pa delati in se truditi za cilj, ki ga sanjaš. Najpomenbnejše, kar ne smete nikdar pozabiti, je, da se pri vsem kar počnete, neznansko zabavate. Hudo je, ko treningi postanejo odveč, ko v njih ne najdeš več užitka. Nikoli ne trenirajte zaradi staršev, prijateljev ali punce, temveč vedno samo zase, za lasten užitek.” “V športu poleg fizične pripravljenosti veliko vloga igra tudi psihološka. Kako je s tem?” “Lansko leto sem začel sodelovati s psihologom Matejem Tuškom, katerega nasveti in tehnika sta mi izjemno pomagala. Letos sva veliko časa posvetila vizualizaciji nastopov. Pri tej tehniki gre za poglabljanje v nekakšno hipnotično stanje, ki omogoča, da v trenutkih koncentracije pred tekmo doživljam progo in tekmovalne situacije, kot bi veslal za res. Ta “navidezna resničnost”, mi daje občutek, da me na progi ne more nič presenetiti, saj vsako sekundo doživim že vnaprej. Matej me je naučil nadzorovati voljo, dihanje in srčni utrip, saj v neskončno dolgih sekundah pred štartom tekmovalcu v možgane prodrejo vsemogoče misli. Dom, domači, vsi ki nas spremljajo v televizijskem prenosu, in njihova pričakovanja -to so ponavadi misli, ki mi rojijo po glavi. V teh trenutkih je pravo mojstrstvo “očistiti” možgane, se skoncentrirati na postavitev vrat in na dirko.” “Kako pa je bilo na štartu v Atlanti?” “Trener kanujistov in moj dober prijatelj Borut Javornik mi je tik pred štartom dal nasvet, ki ga ne bom pozabil. Svetoval mi je, naj tekmujem samo zase, naj uživam v teh edinstvenih trenutkih, ki se morda ne bodo več nikdar ponovili. Veslal sem samo zase in na cilju sem vedel, da je bila to vožnja vredna olimpijske kolajne. Niti sanjalo se mi ni, da je mojo vožnjo v Sloveniji spremljalo toliko ljudi. Upam, da sem v tistem trenutku privabil kanček radosti Slovencem v srca, kajti sam sem bil izredno ponosen, da sem Slovenec in da imam čast zastopati našo deželo.” “Kako je v kajakaškem športu s poživili?” “V kajaku je precej drugače kot v nekaterih drugih športih. Naš šport temelji na tehniki veslanja in na psihični pripravi. V Atlanti sem imel možnost spoznati, kaj vse ponujajo italjanskim športnikom ter kaj vse zaužijejo ruski atleti in atletinje. Človek se kar za glavo prime. Osebno najbolj pogrešam preparate za regeneracijo telesa po treningu. Zelo važno je, da si telo med obema treningoma opomore, sicer lahko zaradi preutrujenosti in prenapetosti organizma pride do raznih poškodb ali prevelike izčrpanosti organizma. Ti preparati so zelo dragi, zato jih pri nas ne uporabljamo. Veliko pa zauži-jem Enervitovih pripravkov, ki prav tako nadomestijo izgubljeno tekočino in s tem pomagajo pri regeneraciji telesa.” “Kako pa so vaš uspeh doživljali domači?” “Ko sem po tekmi poklical domov, sem sprva mislil, da sem se zmotil, saj se mi je oglasil povsem nepoznan glas. Moji starši in sestra so bili na televiziji v ljubljanskem študiju ter kasneje na radiu, kjer so dajali intervjuje. V naši hiši pa je bilo polno sosedov, prijateljev In voda se je spremenila v vino... Neozdravljiv pustolovec, popotnik in alpinist “PERU MI JE VZNEMIRIL DUHA” Preboldčan Branko Kobal je bil rojen leta 1962. Po poklicu je fotograf, po naravi pa neozdravljiv pustolovec, popotnik in alpinist. Lahko bi ga srečali na zasneženih pobočjih švicarske Monte Rose, v steni Matterhorna, ali v Maroku, na eni najbolj pisanih tržnic na svetu, v Marakešu ali na atlantski obali, kjer Afrika v Maroku zapluje v morje. Če bi bili leta 1995 v Keniji, bi ga videli posedati po obalah Indijskega oceana, le malo pozneje pa že na poti po Tanzaniji, kamor so ga zvabili mogočni Kilimandžaro, neskončne stepe in džungle. in znancev, ki so poskrbeli za zabavo. Tako sem se z domačimi pogovarjal šele pozno ponoči, ko se se vrnili domov. Seveda so bili zelo veseli. Vsi smo bili nabiti s čustvi, zato smo se po telefonu večinoma smejali, no, malo tudi pojokali. Kakšnega pametnega stavka pa v tistem trenutku nihče izmed nas ni bil sposoben povedati. Veselja je bilo veliko, ko sem prišel domov in vse zagledal na pisti brniškega letališča, največ pa, ko sem po mesecu dni jedel mamine odlične polnjene paprike.” “V javnosti vas veliko videvamo z Brigito Bukovec. Veliko je bilo tudi napisanega o vama. Kakšna pa je ta Zgodba?” “Res je, veliko je v časopisih pisalo o nama z Brigito, tudi takšnih stvari, ki niso resnične. To ni nič čudnega, saj sva v Atlanti zaradi sponzorskih in promocijskih dejavnosti preživela veliko časa skupaj. Bila sva predstavljena kot srebrni par in zato primorana večino časa tičati skupaj, kar pa so si nekateri predstavljali preveč slikovito in romantično. Res je, da sva z Brigito v Atlanti doživela najlepše trenutke v življenju, ki jih ne bova pozabila tudi, ko bova že stara in vsa senilna. Medalji in trenutki sreče, ki sva jih ob tem doživela, pa sta naju povezala kot dobra prijatelja.” “Kakšni so vaši načrti za prihodnost?” “Do konca septembra imam premor, ki ga izkoriščam za promocijske dejavnosti ter razne sprejeme in nastope. S prvim oktobrom se zopet začne resen trening, saj me konec meseca oktobra že čaka tekma v Nemčiji. Decembra bomo z reprezentanco odpotovali na pettedenske priprave v Čile, nato pa se bomo pripravljali na sezono 1997, največ na domači progi v Tacnu. Seveda so moje misli in misli kolegov že usmerjene na olimpijado v Sydneju leta 2000.” “Menda se v vas pretaka tudi nekaj savinjske krvi?” “Moja mama je Savinjčanka. Izvira iz številne družine v Grajski vasi, zato imam tu veliko tet in stricev. Sam sem zelo navezan na Savinjsko dolino, saj sem v Grajski vasi preživel najlepše trenutke svojega otroštva. Zelo rad prihajam na ta prelep konec Slovenije, kjer me vedno znova očarajo ljudje s svojo odkritostjo in prijaznostjo.” M.M. Neustavljiva je bila sila, ki ga je vlekla v kraje, kjer ima narava še vedno prvo besedo in kamor človeška noga le redko zaide. Samotni koralni otoki Maldiviv v Indijskem oceanu, potapljanje med morskimi psi v kristalno modrih globinah lagun okrog Madogal-lija, sladka jezera v gorovju Kanarskih otokov, namenjena domačinom, ki jih skrbno varujejo pred tujci in turisti. Pa spet naprej v Pariz, Cannes, Madrid, Barcelono, Gibraltar, Malto in zopet v Las Palmas. Potovanja so ga vedno privlačila, saj si je želel spoznati kaj več kot le svojo ožjo okolico. Kakor slikar ogleduje svoja platna in ocenjuje njihovo veličino, tako tudi Branko Kobal pravi o svojih poteh: “Vsa potovanja so mi po svoje ostala v srcu, največ pa mi je pomenilo zadnje, ko sem bil mesec in pol v Južni Ameriki, v Peruju. Nepozabni Andi, slikovite pokrajine južnega Peruja, kjer živijo potomci veličastne inkovske civilizacije, največje in najmogočnejše, kar jih je videla Južna Amerika.” Branko Kobal je član Alpinističnega odseka v Celju, ki je že lansko leto pripravljal alpinistično odpravo v Peru. Štirje popotniki so se podali v to deželo in v Andih osvojili štiri pettisočake; čeprav so se v Peru podali bolj na slepo, so dosegli zelo lep uspeh. “Značilnost gora v Peruju so čudovita žlebičasta pobočja; južni veter s Tihega oceana v sneg zariše edinstvene žlebove, kakršnih nisem videl nikjer drugje,” je dejal Branko Kobal. “Sicer pa je pokrajina v Peruju zelo lepa, najlepša je dolina Santa Cruz. Kjer ni vode, je pokrajina bolj suha in pusta, jo pa krasijo evkaliptusi.” V Peruju je bil Branko Kobal ravno dovolj časa, da se je uspel kar najbolj približati ljudem in njihovem načinu življenja. “Če želiš res spoznati neko deželo, potem ne smeš samo sedeti v hotelu in se ves čas družiti samo z ljudmi, s katerimi si v to deželo prišel. Tudi med reveže moraš iti in v tiste predele mest, ki niso prav turistični. Še preden se odpraviš na potovanje, se je dobro pozanimati o deželi, katero boš obiskal. Sam že vnaprej preberem kar največ o izbrani deželi, tako da lahko potem bolje razumem, kar tam vidim. Enako svetujem tudi drugim popotnikom, saj je navadno v tujih deželah še več zanimivega kot le tisto, kar vidimo na prvi pogled.” V Peruju je potoval od Lime vse do Huaraza, ki je izhodišče za vse andinistične odprave. An-donistične in ne alpinistične se imenujejo zato, ker je tam Andsko gorovje. Branko Kobal razen nekaj osnovnih besed ne govori špansko, vendar je v Peruju spoznal, da se je mogoče sporazumeti tudi drugače: “Po določenem času začneš razumevati govorico telesa. Zdi se mi, da se pri človeku izostri nek čut, ki mu omogoči, da razume, kaj pomenijo kretnje, če ne razume besed. V takšnih ekstremnih situacijah človek spozna samega sebe v novi luči ter ugotovi o sebi stvari, ki jih v domačem okolju verjetno ne bi spoznal.” Po njegovih besedah vlada v Peruju še nekakšna prvotna oblika bivanja, takšna, kot je bila pri nas pred kakšnimi 200 leti. Ljudje večinoma živijo preprosto, čeprav se jim že vsiljuje zahodni način življenja. “Pe-ruanci si tako kot mi vedno bolj želijo stvari, ki jih v resnici ne potrebujejo.” V Peruju se tako mešata tradicija in skomer-cializiranost, preprostost in in- Naša srebrna olimpijca končno doma dustrija, Indijanci in Španci. “Očitne diskriminacije Indijancev v Peruju ni, je pa opazno, da samo Indijanci opravljajo 'umazana’ dela, kot je čiščenje ulic, kopanje jarkov in podobno. Španci delajo v bankah, trgovinah, na poštah.” Velikega bogastva v Peruju ni, razen v Limi in delih nekaterih drugih mest. V Peruju so še ohranjeni stari običaji, vendar je tradicija pogosto tudi v službi turizma. Španci neradi govorijo o svojem osvajanju Peruja, saj na to niso ravno ponosni; izogibajo se negativnih dejstev, ki niso privlačna za turiste, poudarjajo pa vse tisto iz inkovske kulture, kar turiste privablja. Iz vsakodnevnega življenja želijo odriniti občutek revščine, v zameno za to pa perujska vlada nenehno Prireja razne parade, športne prireditve in drugačne zabave. “Dajejo jim kruha in iger; niorda celo več iger kot kruha,” je dejal Branko Kobal. Si je pa ogledal praznovanje največjega inkovskega praznika - praznika boga sonca. “Praznovanje je bilo prava paša za oči, saj se mi je zdelo, kot da sem se znašel v preteklosti. Inki so imeli nekoč visoko razvito civilizacijo, zdravnike, arhitekte... Spanci so ob osvajanju Peruja zaradi svojega hlepenja po bogastvu vse to uničili. Na praznovanju praznika boga sonca pa so na moje presenečenje in na presenečenje mnogih turistov Indijanci prikazali tisti pravi obred, ki se je končal tako, da so na žrtvenem oltarju lami izrezali srce. Bil sem zadovoljen, ker so nam pokazali nekaj resničnega in ne le nekaj, kar bi bilo prirejeno za turiste.” A..,.,.', “Fotoaparat ni več orodje v mojih rokah. iK 'v-v. -- . mg!! gmi Postal je del mene. Zdaj sem lovec, in trenutek je postal moj plen. Ko ga ulovim, ga spremenim v večnost.”_______________________ Sicer pa so Peruanci otožni in tihi ljudje, ki se težko odprejo tujcu. “Hotel sem fotografirati Indijanko, ki je na svojem dvorišču krmila prašiče, pa me je skoraj zadel kamen. Vdrl sem namreč v njihov kotiček, v njihovo trdo življenje, za katerega se morajo zelo boriti. Za marsikoga sem bil tujec, ki •ma denar in si lahko privošči stvari, ki si jih oni ne morejo.” Če pa se ti Peruanci odprejo, jih spoznaš kot tople ljudi. So pa tudi prevejani lopovi, še zlasti v Cuzcu. “Tudi prevozniki imajo svoje zvijače. Z nekim prevoznikom sem se dogovoril, kam naj me odpelje in za kakšno ceno, pa me je odpeljal čisto nekam drugam, na konec neke ceste. Zahteval je trikratno plačilo. Če bi izstopil, na tisti cesti gotovo ne bi dočakal nobenega drugega prevoznika. Sporekla sva se in odpeljal me je nazaj v mesto, pa naravnost na policijsko postajo. Policist je potem presodil, da sem vozniku dolžan sicer nekaj manj, kot je zahteval od mene, vendar vsaj dvakrat več, kot sva se sprva dogovorila. Verjetno je nekaj denarja od mojega plačila prevozniku kanilo tudi v policistov žep.” Branko Kobal je seveda obiskal tudi Macchu Pichu, ki ga Španci niso nikdar našli. Odkrili so ga ameriški raziskovalci šele leta 1911, vendar še do danes nihče nc ve zagotovo, čemu so služili posamezni deli mesta in kdo je tu živel. “Problem jc v tem, da Inki niso poznali pisave,” meni popotnik Branko. “Vendar pa je ustno izročilo še vedno zelo bogato. Morda so znanstveniki preobremenjeni z dokazi, morda si nc upajo postaviti teorij, ki bi jih kdo drug lahko ovrgel.” Branko Kobal je spoznal ne le Peru in njegove znamenitosti, pač pa tudi življenje Peruancev in ne nazadnje na nek način tudi samega sebe. “Macchu Pichu in Cuzco, sveti mesti Inkov ter grozljivi obredi, ki sem jim prisostvoval na sveti gori Sajsaywaman, so pustili v meni globoke sledi in mi vznemirili duha, ki ga niso pomirile niti obale Tihega Inkovska rodovina, ki je ustvarila enoten imperij na ozemlju vse od Južne Kolumbije do osrednjega Čila, izhaja iz okolice jezera Titicaca. Natančen izvor dinastije, ki se je razvila iz plemena Indijancev Quetchua, je nejasen ter vezan na številne legende o njihovem napol mitološkem ustanovitelju Mancu Capaci. Ta je svoje kraljestvo ustanovil nekje v okolici Cuzca, kasnejšega glavnega mesta. Pachacutec, deveti Inka, je leta 1438 nastopil na oblast ter na celotnem ozemlju ljudstva Inka uvedel enotni jezik quechua. Reformiral je vero in uvedel takšno politično ureditev, da se je dalo državo učinkovito upravljati. Huayna Capac, enajsti vodja inkovskega ljudstva, je bil že prva žrtev vdora španskih osvajalcev. Leta 1527 je umrl za kugo, ki so jo prinesli tujci. Ni utegnil izbrati svojega naslednika, razprtijo, ki je nastala med njegovim zakonitim naslednikom Huascarjem ter njegovim bratom Atahuallpo pa je izkoristil španski pustolovec Francisco Pizzam. Z majhnim vojaškim spremstvom je z zvijačo zvabil močnejšega Atahuallpo v past in mu izvabil ogromne količine bogastva, preden ga je leta 1533 dal usmrtiti. Inkovska državna tvorba je nato precej hitro razpadla, začela se je nagla hispanizacija in ropanje dežele s strani Špancev. ________ oceana, kjer sem zaključil svojo odisejo. V tem življenju, v tem potovanju po Peruju, sem ustvaril preko tisoč diapozitivov, med katerimi so tudi takšni, ki sodijo v sam vrh mojega fotografskega dela.” Branko Kobal deli svoje izkušnje in doživetja z vsemi, ki jih zanimajo potovanja, saj prireja predavanja o njih. Sam pa že načrtuje naslednjo pot. To bo potovanje na Filipine, med vulkane, na polja kave ali v rudnike zlata. NATAŠA VERK Branko Kobal se zahvaljuje sponzorjem, ki so mu omogočili potovanje v Peru: Lady Rogaška Slatina, Kodak - Meditrade, RTV Slovenija, Delo Stik, Delo revije, Nedeljski, revija Sara, Kovintrade Celje, Etol Celje, Ratiocommerce Celje._______ KDO SMO MI? V glavi se mi je porodil dokaj čuden naslov - vsaj zame, za prvo predstavitev tega, kar nastaja. Pravzaprav pa je ta naslov kar primeren. Kdo smo mi - tega včasih ne vemo niti mi sami -kaj šele vi, ki boste o nas prebirali oziroma boste prebrali teh nekaj vrstic. Začnimo kar na začetku. Smo velika družina, ki nas združuje želja po srečanju in izmenjavi izkušenj. Smo starši otrok z Down - sindromom. S to družitvijo spoznavamo ogromno prednosti takega srečanja, saj starši ne znamo in ne zmoremo vseh problemov in težav reševati sami. Tudi teorija v knjigah marsikdaj propade pod rezultati prakse. Izkušnje enega starša pa lahko drugemu vzamejo veliko skrbi in razočaranj. Poskrbeli pa bomo, da nam bodo na pomoč priskočili še drugi strokovnajki. Naši otroci lahko veliko znajo in zmorejo, le naučiti jih je treba. Pri tem pa smo v skupini močnejši in uspešnejši. Ker živimo z našimi drugačnimi in zahtevnimi otroci praktično ves čas, si bomo v okviru teh srečanj privoščili tudi urico ali dve prostega časa. Prevečkrat starši pozabljamo ob vseh tegobah, da tudi mi sami rabimo sprostitev, da bodo lahko ob nas sproščeni tudi drugi. Tu se bomo tudi sami spočili. Seveda pa bomo ob tem poskrbeli za strokoven in varen nadzor naših otrok ter za njihovo dobro in sproščeno počutje. Takrat bomo lahko starši prisluhnili drug drugemu ali se napotili poiskati svoj notranji mir. Mirno lahko priznamo, da se nam le-to večkrat pomeša in izmuzne. Vprašanje - zakaj ravno jaz - še vedno - in nikoli - ne bo izbrisano. Tako bomo v tej skupini pridobivali vsi - mi starši, naši otroci in nenazadnje tudi tisti, ki nam bodo priskočili na pomoč. Na koncu smo vedno starši tisti, ki učimo prakso in tako dopolnjujemo teorijo. Poskrbeli bomo, da bo naše življenje tako lažje, polnejše in tako tudi plodnejše. Vem, da nam bodo otroci hvaležni in naša sreča se bo večala, predvsem ob širjenju obzorij in pridobivanj sreče v nas samih. Vem, da bomo v tej skupinii našli veliko tistega, kar starši drugačnih otrok marsikdaj drugje iščemo zaman. Vidite, vse je zapisano v prihodnosti. Torej, resnično še ne vemo točno, KDO SMO MI. Vem pa, da bomo kmalu našli odgovor, saj nam smisel tega že prižiga luč. In kdaj bodo potekala ta srečanja? Vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 17.00. Svoje prostore so nam v ta namen prijazno odstopili na_ Centru za socialno delo v Žalcu - v prostorih njihove Podmornice. In na koncu še vabilo. Če živite v družini, ki ima v svoji sredini otroka ali sorodnika z Down - sindromom (starost do 14 leta) - pridružite se nam. Stali si bomo ob strani in s tem lažje premagovali ovire na naših poteh. Tudi če nimate takšnih otrok, nas zanimajo te težave in drugačnost, pridite prav tako. Veseli vas bomo in vas imeli za prijatelja. Tudi vi nam dvigate zavest in moralo, da smo sprejeti takšni, kakršni smo. Tako, nekaj malega je napisanega. Ko si bomo nadeli svoje ime in bodo naši sončki prispevali tudi kakšno risbico, se oglasimo znova. Takrat naš naslov ne bo več isti. Darja Cencelj Tudi letošnji pariški avtomobilski salon, ki se ga udeležuje 880 ; razstavljalcev iz 34 držav sveta je eden izmed največjih na svetu. Novosti in izboljšav je letos v Parizu veliko. Obiskovalci si lahko v množici raztavljenih avtomobilov, roko na srce, nekateri izmed njih nam jemljejo dih, ogledajo veliko malih, varčnih ter varnih avtomobilov. Največ pozornosti je pritegnil Chtvslerjev avtomobil prihodnosti - LHX. Japonska Tovota je predstavila popolnoma nov avtomobilski motor, ki ga sicer imenujejo električni avtomobil, energijo oz. elektriko pa pridobiva s kemično reakcijo meh vodikom in kisikom. Edini izpušni plin je čista vodna para. i Naj vas : ob ; tem spomnimo, da je podoben motor bil pred leti že predstavljen uradna znanost ni pokazala interesa.________________________ K1A MOTORS Ca $ ca AVTO ŠKORJANEC IZKORISTITE POPUSTE ZA VOZILA KIA 1.000 •2.500 DEM VOZILA NA ZALOGI 3 leta ali 100.000 km garancija ■ NUDIMO SE OPEL IN DAIHATSU REZ. DELEŽA VSE TIPE VOZIL "V Celju Č38-811,412-245^ v Šentjurju J41-008^ CkTa) KIA MOTORS \s MALI VELIKI ANGLEŽ - ROVER 200 Prenovljeni Rover serije 200 naj bi očitno izpolnil praznino med srednjim razredom, katerega predstavnik je serija 400, in avtomobili nižjega razreda serije 100. Novo serijo 200 sestavlja 12 različnih modelov, koliko pa jih bo ugledalo naše ceste, je odvisno od uvoznika. Modeli so na voljo v tri- ali petvratnih različicah, opremljeni z različnimi bencinskimi ali dizelskimi motorji. Najšibkejši model 214 poganja 1,4-litrski motor, ki zmore 75 KM pri cenejši in 103 KM pri Si različici. Sledijo modeli 216 z 1,6-litrskimi mo-toiji in 111 KM. “Paradni konj” serije 200 je 1,8-litrski model 200vi, športnega izgleda, s prisekanim zadkom, samo v trivratni različici. Serija L pa ponuja 2,0-Htrski turbodizelski motor s 86 ali 105 KM. Rover je vložil veliko denaija v prenovljeni izgled serije 200. Ta se kaže v nizkem, športnem in agresivnem profilu, ki ga dopolnjuje zračni stabilizator na zadnjem delu strehe, kar daje avtomobilu sodoben izgled. AC LEVEC Tudi na varnost pri Roveiju niso pozabili: serijsko vgrajena zračna blazina, samozatezni varnostni pasovi, bočne ojačitve isr Čeprav gre aa majhen dmžinski avto, je Rover serije 200 s svojim mladostnim športnim videzom gotovo konkurenčen v svojem razredu. Z novimi modeli in menjavo generalnega uvoznika Roverjevih vozil pri nas, je pričakovati, da se bo tudi tržni delež na slovenskem tržišču povečal v pn Roše cena? Pri ljubljanskem Tehnounion Avtu boste za model 200vi 3v odšteli dobre tri milijone tolarjev. S. I. tel.: 063 472-409 Levec 18 MercedesBenz-serijaC že od 51.000 DEM Vozilasona zalogi! NOV LOKOSTRELSKI KLUB V ŽALCU Od začetka letošnjega septembra deluje v Žalcu lokostrelski klub, katerega članstvo predstavlja predvsem osnovnošolska mladina. Člana žalskega lokostrelskega kluba sta tudi Uroš Vratnik in Mitja Veler. Na letošnjem lokostrelskem državnem prvenstvu, ki je bilo 22. septembra v Postojni, je Uroš Vratnik v kategoriji za dečke do 14 let dosegel 2. mesto, Mitja Veler pa v isti kategoriji 3. mesto. V slovenskem pokalu je Uroš Vratnik dosegel 3. mesto, Mitja Veler pa 4. mesto. SE EN POČITNIŠKI SPOMIN Lokostrelstvo je zelo zanimiv šport, ki privlači odrasle in mlade. Lokostrelci lahko tekmujejo v treh različnih stilih, tekme pa se odvijajo bodisi na strelišču, kjer gre za streljanje v tarčo ali pa v gozdu, kjer je treba tarčo v podobi živali poiskati, oceniti razdaljo do nje in jo zadeti. Slednjih tekem se bodo mladi žalski lokostrelci udeleževali toliko, da spoznajo tudi ta način tekmovanja, vendar pa v žalskem lokostrelskem klubu ne bodo vzpodbujali streljanja na živalske tarče. Lokostrelstvo je precej naporen šport, saj zahteva veliko koncentracije in psihično stabilnost. “Presenetljivo je, kako navdušeni so mladi nad lokostrelstvom in kako premagajo napore tekmovanja,” je povedal Leon Uratnik, predsednik žalskega lokostrelskega kluba. “Tudi na Polzeli imajo lokostrelski klub, vendar smo naš klub ustanovili v Žalcu zato, da bi otrokom in mladim iz Žalca in bližnje okolice olajšali in približali treninge. Naš cilj je, da bi lokostrelstvo postalo množičen šport. V naš klub se lahko včlani vsak občan Žalca.” Klub bo svojim članom poleg skrbi za njihov razvoj v čim boljše lokostrelce ponudil tudi prisostvovanje na lokostrelskem tečaju, ki ga vsako leto priredijo v Bohinju in na katerem predavajo priznani lokostrelci, poleg tega pa bodo poskrbeli tudi za gostovanje priznanega slovenskega trenerja v Žalcu. Njihov cilj je tudi dobiti šest kompletov opreme s katero se bodo lahko preizkusili začetniki. Vsem bodo svetovali, kako kupiti kar najbolj primerno opremo, saj se pogosto zgodi, da si kdo kupi opremo, ki je v resnici ne potrebuje ali pa mu ne ustreza. Ker pa lokostrelskemu klubu še primanjkuje sredstev za razvijanje tega športa in doseganje še boljših rezultatov, prosijo za prostovoljne prispevke na žiro račun št.: 50750-678-79157 pri APP Žalec. Več informacij o lokostrelskem klubu je na voljo pri Leonu Uratniku na telefonski številki 714 305 in pri Maijanu Veleiju na telefonski številki 714 815. Lokostrelski klub bodo vodili predsednik in upravni odbor, člani kluba in njihovi starši pa bodo ob včlanitvi v klub podpisali pravilnik o pravicah in dolžnostih, tako da ne bo moglo priti do nikakršnih zlorab ali nesporazumov. TALIJA M. V petek, 27. septembra, je na O-snovni šoli Žalec potekalo srečanje tistih planincev Mladinskega odseka Planinskega društva Žalec, ki so se letošnje poletje udeležili 14. tabora za mlade planince ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. V MO PD Žalec se vključujejo otroci OŠ Žalec in OŠ Petrovče; tabor pa obiskujejo tudi otroci iz drugih krajev in tudi taki, ki so že prerasli osnovnošolske klopi. V dveh enotedenskih izmenah je taborilo več kot sedemdeset planincev, ki jih je vodilo po dvanajst o-draslih članov vodstva tabora. Smotri in cilji življenja v taboru so raznoliki. Ne gre le za hojo v gore, temveč za vzgojo in oblikovanje mladega človeka, ki se bo v naravi dobro počutil, jo znal ceniti in uživati v vsem lepem, kar nam stvarnica vsem ponuja čisto zastonj. Gre za skupno življenje, ki vzgaja k tovarištvu in strpnosti, k upoštevanju mnenja drugih in odrekanju le lastnim sebičnim željam. Poleg planinskih izletov so mladi doživljali še druge zanimivosti medsebojnega bivanja: vsakodnevne športne aktivnosti v obliki tekmovanj med dežurnimi ekipami, orientacijsko tekmovanje, spoznavanje gorskega cvetja, literarno in glasbeno ustvaijanje, družabne večere ob tabornem ognju in različne družabne igre. Številna podjetja in nekateri starši so z denarnimi in drugimi materialnimi prispevki omogočili, da je bila cena taboijenja zmerna in tako dostopna vsem, ki so si želeli tovrstnih počitnic. Organizacija takega tabora je strokovno in organizacijsko zahtevna zadeva. Kadrovsko je društvo močno, saj v njem deluje 13 mladinskih planinskih vodnikov, ki se svoje odgovornosti v celoti zavedajo in vse aktivnosti tudi skrbno načrtujejo. Organizacijsko pa se društvo povezuje še s sedmimi planinskimi društvi celjskega območja. Skupna oprema je žal že iztrošena in dotrajana, dogovori in postavitve tabora so za vse sodelujoče naporni. 95,1 95,9 100,3 MHi Velika želja Žalčanov je izboljšati kvaliteto opreme. Da ima ta želja tudi realne možnosti za uresničitev, pa je na delovnem sestanku v taboru zagotovil Adi Vidmajer, ravnatelj OS Žalec in hkrati tudi član U-pravnega odbora Planinske zveze Slovenije. Če bodo dogovori obrodili sadove, se mladim planincem prihodnja leta obetajo še lepša počitniška doživetja. LIDIJA KOCELJ trgovina s tekstilom ® Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335 VELIKA IZBIRA SPODNJEGA PERILA! Pestra izbira in ugodne cene & OTROŠKIH TRENIRK INBUNDIC & BOMBAŽNI PULIJI samo 1.315,00 | MOŠKE FLANELA SRAJCE 1.385,00 mosrmmMVEČmti! ORIENTACIJSKA LIGA 96197 Na prvi tekmi orientacijske lige 96/97, ki jo je v soboto, 28. septembra, organiziral MOPD Zabukovica, je nastopilo kar 38 ekip iz sedmih planinskih društev: PD Braslovče, PD Ljubno, PD Slivnica pri Celju, PD Šoštanj, PD Vinska gora, PD Zabukovica in PD Žalec. Start ekip je bil pri Minervi v Zabukovici, cilj pri planinski postojanki na Homu. Tekmovalci so tekmovali v ekipah s po tremi člani, glede na različne kategorije so bile pripravljene tri različne proge._ Vsi tekmovalci so ob zaključku dobili brezplačno malico, vse ekipe pisne diplome, zmagovalne ekipe pa poleg diplome še pokale. V posameznih kategorijah so zmagali: - mladi planinci do vključno 6. razreda OŠ (kateg. A) - PD Zabukovica - mladi planinci 7. in 8. razreda OŠ (kateg. B) - PD Slivnica pri Celju - mladinci (kateg. C) - PD Šoštanj - člani (kateg. D) - PD Vinska gora - veterani (kateg. E) - PD Žalec - družine (kateg. F) - PD Žalec V točkovanju vodi po prvi tekmi PD Žalec.________B. POLAVDER AKTIVNE POČITNICE VAROVANJE NARAVE Lansko leto smo zaključili z obljubo, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Prvi dan v avgustu smo se v upanju, da nam bo vreme naklonjeno, polni pričakovanj odpeljali v Kokarje. Druščina je bila pisana - otroci in mladostniki, ki so v rejniških družinah, otroci, ki obiskujejo preventivne programe v Dnevnem centru za otroke in mladostnike - Podmornica, otroci, ki bi počitnice preživeli doma, skupina prostovoljnih sodelavcev in delavka Centra za socialno delo Žalec, ki je bil organizator tabora. Bilo nas je 34, od osmega leta starosti naprej. Namesto lenobnega poležavanja smo želeli ta teden preživeti čim bolj aktivno in zanimivo. In kaj smo počeli? Dan smo začeli s telovadbo ali ntasažo, zaključili pa smo ga s pogovorom o doživetem in pravljico. Prva nadloga, za nekatere pa pravi užitek: vse obroke smo pripravljali sami. Vsak dan smo izvedli vsaj dve delavnici. Kot likovniki smo se preizkusili v barvanju na tekstilne majice, poslikavi stekla, platna in keramičnih polizdelkov, izdelavi vizitk, “prašičkov” in papirnatih zmajev. Vse te izdelke je mogoče yideti, v naših želodčkih pa so izginile preste, žemlje, kite in drugi pekovski izdelki, ki smo jih izdelali in spekli. Na bližnjem ranču smo Preizkusili svoje sposobnosti v ježi konjev, v športnem klubu pa vožnjo s kanuji in kajaki. Ponedeljkovo jutro smo izbrali za izlet v Logarsko dolino - ogledali smo si slap Rinka, “sprehodili” pa smo se tudi do koče na Klemenči jami. Poleg vsega naštetega smo uživali tudi v igrah brez meja, nogometu, odbojki, tekmovanju v badmintonu, nočnem sprehodu v gozd, sestavili smo kviz, zadnji večer pa smo zaključili s poroko. Tabora brez pomoči ne bi mogli ■zvesti. Zato se zahvaljujem vsem, ki so nam s svojimi prispevki pomagali: Lale Komerc sadje in zelenjava Levec, Dom Nine Pok- orn Pernovo, Mlekarna Celeia, Zavod za spremljevalne dejavnosti Žalec, Petrol, Zavarovalnica Maribor - Agencija Avrora, Coca cola Amatil, Savinjska trgovska družba - Savinjski kruhek, Mesarija Va-land, Karitas Petrovče, Trgovina Mravljica Celje, Delta perutnina -družina Dobravc Zg. Roje, Pekarna Brglez Vransko, Don’ Donats Ločica, Trgovina Sirček - A&C marketing. Celjske mesnine, Žana, Pekarna Šket, Foto Tonica, Foto Rizmal in Mesno trgovsko podjetje Ježovnik Griže. Posebna zahvala pa velja vsem prostovoljcem za spodbudo in pomoč. “Kdor se hoče spočiti in svežega zraka naužiti, mora v Kokarje priti! Fantje se kuhati naučijo, zmaje spuščati, prašičke delati, punce pa kruh mešati in rožce na steklo risati. Vsi se naučijo življenja v gozdu, taborjenja, konje jezditi... Res pa je, da vsi komaj čakamo, da se drugo leto zopet snidemo.” Joco Zakaj komaj čakamo naslednjega srečanja? Da bi se smejali, lupili krompir, igrali nogomet, spoznali nove prijatelje in doživeli svetle trenutke, kajti spomin nanje nam pomaga premagati večje in manjše stiske na življenjski poti. METKA CEDE Republika Slovenija je v okviru zakonodaje, ki ureja varstvo narave, sprejela uredbo o zavarovanju samoniklih gljiv ter uredbo o prepovedi vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi v naravnem okolju. Pravila za nabiranje gob Regole per la raccolta dei funghi Regeln filr Pilzsammler Regulations concerning mashroom gathering Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za okolje in prostor Za lažje razumevanje sta bili izdelani dve zgibanki: Pravila za nabiranje gob in V Sloveniji velja prepoved vožnje z vozili v naravnem okolju. Vsebina obeh zgibank je prevedena tudi v angleški, nemški in italijanski jezik. V prvi zgibanki je navedenih 70 vrst gob, ki jih je prepovedano nabirati na celotnem področju Slovenije. V zgibanki, ki sta jo izdala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Minis- trtvo za okolje in prostor, je zapisano, da so gljive izrednega pomena za stabilnost in odpornost gozdnih ekosistemov. Poleg bakterij so gljive najpomembnejše razgra-jevalke organskih snovi, pri čemer se sproščajo hranilne snovi za druge organizme. Zato je med drugim prepovedano namerno uničevanje gob in podgobja ter nabiranje gob v osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih. Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, z izjemo štorovk, ki jih lahko nabere do pet kilogramov. Pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje. Nabrane gobe je potrebno grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor. V drugi zloženki, ki jo je izdala Uprava RS za varstvo narave, je zapisano, da je vožnja s kolesi in vozili na motorni pogon prepovedana na vseh površinah zunaj naselij in zunaj vseh vrst cest ter zunaj kolovozov in poljskih poti. Prepoved velja tudi za gozdne in planinske poti. Prepovedano je tudi organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne, kros, športne, tekmovalne ali reklamne vožnje na gozdnih in makadamskih cestah v gozdnem prostoru ter na cestah v naravnih rezervatih in parkih. Za kršitve so določene kazni od 10.000 tolarjev za manjše prekrške in do 50.000 tolarjev za večje prekrške. N. V. Na domačiji Leskovarjevih v Brezju pri Ločah pri Poljčanah sta Ana Ivanovič in Amadeo Dolenc našla orjaško velezraščenko, težko 14 kilogramov. Goba se sedaj suši v sušilnici hmelja pri Tonetu Rudniku v Laikovi vasi. Če v okolici vasi kar koli diši, to ni hmelj, ampak goba. Pretres ob prezgodnjem pojavu menopavze Elizabeta in Gregor sta mislila, da imata popolno partnersko zvezo. Spoznala sta se, ko sta bila stara nekaj več kot 20 let, po petih letih sta pričela živeti skupaj, ne da bi bila njuna ljubezen z leti kaj manjša. Oba sta bila zaposlena in odločila sta se, da bosta imela otroke takrat, ko si bosta že ustvarila poklicno kariero. Pred dvema letoma pa se je Elizabeti pri 29 letih popolnoma spremenilo življenje. Zgodilo se je takrat, ko sta se z Gregorjem odločila, da si bosta ustvarila družino. Elizabeth je prenehala jemati kontracepcijske tabletke in čakala, kdaj bo zanosila. Na njeno neprijetno presenečenje se je znašla v menopavzi. “Moje telo se je popolnoma spremenilo,” je dejala. “Nisem vedela, kaj se dogaja. Boleli so me sklepi, izgubila sem vso zanimanje za spolnost. Zelo sem se potila; zaradi tega sem se zbujala sredi noči, zelo moteče pa je bilo potenje tudi na delovnem mestu, saj sem se zaradi tega zelo slabo počutila. Ves čas sem bila zelo utrujena.” Prvi šok je vodil do še tesnob-nejšega spoznanja. “Nikoli nisem slišala za preuranjeno menopavzo, dokler se to ni zgodilo meni,” je dejala. “Ne počutim se več kot prava ženska. Ko stojim pred ogledalom, vidim v odsevu le pretvezo ženske, le njeno zunanjost.” Preuranjena menopavza se lahko pripeti vsaki ženski v skoraj kateri koli starosti; v dvajsetih ali tridesetih letih, celo v obdobju najstništva. Vsako leto se tisoče žensk sooči s takšno šokantno diagnozo. A zakaj? Do menopavze naj bi vendar prišlo šele nekje v štiridesetih ali petdesetih letih, ko v jajčnikih ni več jajčec in ko se ustavi proizvajanje hormonov estrogen in progesteron. Kljub temu pa naj bi se en odstotek žensk soočil s preuranjeno menopavzo. SKRITI SIMPTOMI Če jemljete kontracepcijske tabletke, ne boste opazile obi- čajnih opozorilnih znakov menopavze, kot je na primer neredna menstruacija. Tabletke bodo namreč še naprej dajale vašemu telesu estrogen, čeprav ga telo morda samo ne bo več proizvajalo. Še vedno lahko imate krvavitve, ki so samo podobne menstruaciji, vendar je to lahko povzročeno s tabletko, ki vsebuje določene hormone. Če se prebližujete menopavzi in ne jemljete kontracepcijskih tabletk, bodo mestruacije postale neredne, končno pa bodo prenehale. To bo trajalo dve do štiri leta - hormonska raven bo sprva le blago upadala in naraščala, nato pa bolj občutno, ko se bo tdo trudilo ohraniti ravnovesje. Če pa jemljete kontracepcijske tabletke in krvavite redno vsak mesec, ne bo prišlo do postopnih sprememb, pač pa le do hude reakcije, ko bo vaše telo tako rekoč čez noč prešlo iz ravnovesja hormonov v popolno izgubo estrogena. Znanstveniki še vedno vedo zelo malo o vzrokih preuranjene menopavze, saj pri dveh tretjinah primerov vzroki ostajajo skrivnost. Strokovnjakinja Susan Rice iz Velike Britanije meni, da je preuranjena menopavza problem moderne dobe. “V prejšnjih desetletjih in stoletjih so se ženske poročile v najstniških ali v zgodnjih dvajsetih letih ter takoj osnovale družino. Tudi če se je pri kateri ženski pojavila preuranjena menopavza, je ta ženska že imela otroke.” UJETE MED DVA SVETOVA Za žensko, ki izkusi preuranjeno menopavzo, je najtežje spoznanje, da nikdar ne bo mogla imeti otrok. Temu se pridružijo še večje tveganje osteoporoze, srčnih bolezni in kapi. Najhujši pa je verjetno psihični šok. Paulina je izgubila menstruacijo že pri svojih 16 letih. Zdravnica ji je dejala, da ni razloga za strah. Šele čez 12 let, ko si je Paulina na različnih klinikah prizadevala zanositi, je odkrila resnico - v zgodnji mladosti so ji odpovedali jajčniki, čemur je sledila preuranjena menopavza. “Bila sem obupana,” je dejala. “Ker ne morem imeti otrok, se počutim, kot nekakšen izmeček.” Ženske, ki izkusijo preuranjeno menopavzo, so ujete med dva svetova. Po eni strani se počutijo premlade, da bi sodile k drugim ženskam z menopavzo, pa drugi strani pa nimajo več toliko skupnega z drugimi ženskami svoje starosti. “Te ženske se počutijo, kot bi se jim čez noč spremenil svet in zanje mladosti ni več,” pravi dr. med. Myra Hunter. Meni, da največ problemov izvira iz predsodkov, ki jih ima zahodni svet do menopavze in staranja nasploh. V družbi, ki je obsedena z mladostjo, je staranje in z njim menopavza nasprotje vsega, za kar si prizadevamo. “Menopavza je velika tabu tema,” pravi Myra Hunter. “V naši družbi je idealna ženska mlada in plodna.” SPRIJAZNITI SE Z USODO Ženskam z menopavzo je moč pomagati z različnimi terapijami in sredstvi, ki menopavze ne zaustavijo, preprečijo pa nekatere njene posledice, ki so škodljive za zdravje. Ne morejo pa ozdraviti psihološke negotovosti, ki sledi preuranjeni menopavzi. Rebeka, ki jo je izkusila pri 15 letih, pravi, da se ne bo nikdar počutila kot “čisto prava ženska”. “Nekako sramujem se, da imam preuranjeno menopavzo,” je dejala. “Vedno se počutim, kot nekakšna prevara, saj se mi zdi, da nisem čisto prava ženska.” Za te ženske so tudi vsakodnevne malenkosti boleč opomin na njihovo menopavzo. “Sodelavka me je v svoji nenadni stiski vprašala, če imam morda kakšen vložek,” se spominja ena izmed njih. “Od takrat jih vedno nosim s sabo. Stara sem 22 let in ne bi rada, da bi ljudje vedeli, da sama teh stvari več ne potrebujem.” “Veselim se že časa, ko bom stara 40 let,” je dejala druga. “Takrat se ne bom več pretvarjala, da še imam menstruacijo. Moje življenje se bo lahko spet pričelo brez laži in sramu.” NEINFORMIRANOST Susan Rice meni, da je največja nevarnost, povezana s preuranjeno menopavzo, neinformiranost deklet in žensk: “Kakor morajo biti informirane o sredstvih kontracepcije in nevarnosti aidsa, tako bi morale vedeti tudi za preuranjeno menopavzo.” TALIJA M. PREMAJHEN VPIS V KMETIJSKE ŠOLE V kmetijsko razvitih področjih so že zgodaj spoznali, da je mogoče z znanjem pridelati več in bolje. V Sloveniji na področju kmetijskega šolstva nismo zaostajali za Evropo, kljub temu pa je na našem podeželju še vedno premalo kmetijskih strokovnjakov. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami imamo zelo neugodno izobrazbeno strukturo kmečkega prebivalstva. Po podatkih dr. D. Cizeja je imelo leta 1990 kmetijsko izobrazbo le 6 do 8 odstotkov lastnikov kmetij. V Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva iz leta 1992 zasledimo podatek, da ima 83 odstotkov zaposlenih v kmetijstvu le osnovno oz. nedokončano osnovno šolo. Razlogi za to so kompleksni ter povezani z zgodovinskim položajem in razvojem kmetijstva. Sele v zadnjem času se kmetijska politika bolj poglobljeno usmeija k problemom drobnega kmetijstva in podeželja, kamor spada tudi izobraževanje kmečkega prebivalstva. V srednje kmetijske šole se po končani osnovni šoli še vedno vpisuje relativno malo mladih, le 2,5 odstotka. Samo za potrebe 40.000 do 50.000 perspektivnih slovenskih kmetij bi moralo vsako leto zaključiti izobraževanje več kot 1000 SREČANJE MLADIH PLANINCEV NA MENINI PLANINI ?£&££■£&% je na Menini planini zbralo več kot 280 mladih planincev in njihovih mentoijev ter vodnikov iz mladinskih odsekov PD Boč, PD Braslovče, PD Gornji Grad, PD Pn o’~PDcLuce’ ™ Ie” Orad pdfcg brezplačnega m* vse udeležence popravil kratek 1 v 1 . / | v " ' * « Predstavnikom posameznih skupin mladih planincev je po njihovi predstavitvi organizator podelil Pismo priznanje in leseno ragljo v spomin na to srečanje. Udeleženci približno štirikrat manj udeležen-cev iz samo treh planinskih društev. Srečanje naj bi postalo tradicionalno in vsako leto v organizaciji drugega MOPD. BOGOMIL POLAVDER dijakov različnih kmetijskih šol. Za naslednje šolsko leto se je prijavilo v vse kmetijske šole za poklice poljedelec živinorejec, sadjar vinogradnik in kmetovalka gospodinja le nekaj več kot sto mladih. Ob prvem vpisnem roku je bilo letos zasedenih le 37 odstotkov prostih mest v kmetijskih šolah. Do pričetka pouka se število vpisanih poveča, vendar se za vpis na kmetijske šole takrat odločijo večinoma tisti, ki niso bili sprejeti na prvo izbrano šolo. Po zaključku šolanja se ti dijaki praviloma ne zaposlijo v kmetijstvu. Razlogi za slab vpis na kmetijske šole so različni. Eden od njih je necenjenost dela v kmetijstvu, drugi pa omejenost zaposlitvenih možnosti v kmetijskih podjetjih in ustanovah. Za naslednje šolsko leto so podjetja razpisala le 12 kadrovskih štipendij. Kmetijske srednje in višje šole skušajo pritegniti več dijakov in študentov z uvajanjem novih programov in vsebin, ki bodo izboljšale poklicne in zaposlitvene možnosti. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NEKATERA ZDRAVILA BREZPLAČNA Nacionalna zdravstvena zavarovalnica je sporočila, da bo pet zdravil, ki so s 1. septembrom letos za odrasle prišla na vmesno listo in jih morajo zato doplačati, če niso dodatno prostovoljno zavarovani, za dijake in študente še vedno brezplačnih. To so zdravila, ki so za otroke še na pozitivni listi, za odrasle pa na vmesni. Stroške zanje bo namesto dijakov in študentov krila blagajna obveznega zdravstvenega zavarovanja. Novo razvrstitev zdravil v Nacionalni zdravstveni zavarovalnici ocenjujejo kot pozitivno, kljub temu pa so že sestavili komisijo, ki bo pregledala pripombe zdravnikov in zavarovancev. Nanje bodo reagirali z ustreznimi predlogi in spremembami, menijo pa, da nova razvrstitev zdravil ni ogrozila zdravstvenega varstva posameznih skupin prebivalstva. KONČANA JESENSKA TUDI MATURA DOPOLNJENA PRAVILA ZA ŠTIPENDIRANJE Pravila za republiško štipendiranje so letos dopolnjena, zlasti na področju Zoisovih štipendij. Z letošnjim letom je namreč ukinjen cenzus za e štipendije, kar pomem, da jih bodo pre- jaStssrž,“d;'is,t cenzusa bo letos za okoli 5 odsekov -C Zoisovih Sipo-distov kot lani. Državni izpitni center je sporočil, da je v jesenskem roku maturo uspešno opravilo 889 od 1480 kandidatov, v junijskem in septembrskem roku skupaj pa je bilo uspešnih 7385 od 8197 kandidatov. V jesenskem roku je maturo v celoti prvič opravljalo 286 kandidatov, od tega je bilo 139 uspešnih. Negativne ocene je popravljalo 980 kandidatov, od tega 676 uspešno. Ponovno je celotno maturo opravljalo 189 kandidatov, od tega 52 uspešno. 77 kandidatov je popravljalo oceno iz junijskega roka, pri čemer je bilo 49 kandidatov uspešnih. Republiška maturitetna izpitna komisija je letos obravnavala 46 pritožb kandidatov, ki so se nanašale na oceno pri posameznem predmetu, kar je podobno kot število pritožb v lanskem letu. Komisija je sedem pritožb ugodno razrešila. Maturitetna komisija je letos napravilo neljubo napako, saj je 22 maturantk in maturantov najprej obvestila, da mature niso opravili, tik pred jesenskimi izpitnimi roki pa, da so maturo vendarle uspešno opravili. Maturitetna komisija je o napaki obvestila tudi vpisno službo univerze, ki je glede na veljavna pravila 18 izmed teh 22 kandidatov razvrstila med sprejete kandidate, preostali štirje pa So zaradi premajhnega števila točk svoje mesto lahko poiskali v drugem krogu vpisa na univerzo. N. V. OPEL DAN ODPRTE 12.10. 1996 od 9.00 do 15.00 ure AVTOHIŠA JAKOPEC,Velenje 13.10. 1996 od 9.00 do 13.00 ure AVTOHIŠA JAKOPEC,Mariborska 93 nasproti INTERSPARA vožnje z vozili Opel prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL menjava staro za novo ugodni krediti in najemi vozil po sistemu leasing prodaja potrošnega materiala in dodatne opreme Preizkusne POPUST ZA OPEL VECTR0 IZ ZALOGE DO 2000 DEM AVTOHIŠA JAKOPEC POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA OPEL Kosovelova 16, Velenje, tel.: 063/855-975 Odvratni, neusmiljeni, surovi CANNIBAL CORPSE Od prve izdaje pred šestimi leti so se Cannibal Corpse povzpeli kot gospodujoči dobavitelji šokantne brutalnosti, izpeljane iz groze death metalne glasbe. Njihova zadnja izdaja Vile nadaljuje v slavno bruhajoč pristop v razvoju te ravni glasbene popolnosti. Kot popolnoma nasprotujoč njihovim prvim štirim izdajam (Eaten Back To Life, Butchered At Birth, Tomb Of The Mutila-ted in The Bleeding) je skupina poskušala narediti njihove izvedbe takšne kot zgodbe iz grobnice. Da bi bili natančni “Mi smo napisali prvovrstne zgoščene izvedbe groze, naravnane glasbi,” pravi Cannibalov basist Alex Webster. Sedaj, z odhodom vokalista in pisca besedil Chrisa Barnesa, je bila skupina prisiljena razširiti pisne zmožnosti. “Bil je izziv,” je rekel Webster. Četudi novi vokalist Georg “Cor-psegrinder” Fisher (prej član skupine Monstrosity) ni prej nikoli pisal besedil. Z novim pisanjem smo raziskovali “Bili smo zmožni kopati v druge elemente mrtvega telesa," je rekel bobnar Paul Mazurkievvicz, “Radi imamo^ ogabnost.” “Želeli smo nadaljevati z groznimi izvedbami, ne da bi ponovili kar koli smo naredili,” je rekel Webster. Na Vile, pesmi kot je “Orgasm Through Torture”, nasprotno povzroča vlogo nasilne nadvlade. Mazurkievvicz, ki je napisal besedilo “Orgasm...” pravi, da je želel pesem napisano iz spominov fantov, se šali: “Hej, to je naša ljubezenska balada. Sedaj bomo morda privabili več žensk na naše koncerte.” Vile je točno to...odvratno! Hiti s Cannibal Corpsovo karakteristiko neusmiljenosti, nesočutno-sti, surovosti, pesmi, kot so “De-voured By Vermin” “Puncture Wound Massacre” in “Eaten From Inside” bodo zadovoljili hrepenenja množice oboževalcev. Če Cannibal Corpse pokaže, da ima dosti, da se izkaže - je to zato, ker to oni so. Obstoj vražjih z vsako organizacijo od The 700 Club do Hard Copy, do Bob Dole, se pri Cannibalovih fantih nenehno pojavlja, da so OBUTEU "ŠOLNČEK" ŠEMPETER Velika izbira jesensko - zimske obutve za otroke in odrasle po zelo ugodnih cenah. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA IN SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE! KUPUJTE KVALITETNO IN UGODNO! Šempeter 17, tel.: 063/702-270 njihova besedila, kakor večina grozljivk, popolnoma izmišljena. “Ljudje so navajeni obstoječih moralizirajočih besedil, torej si oni lastijo to, kar je naše,” pojasnjuje Webster. “Isti ljudje, ki berejo grozljivke, se izognejo temu kar počnemo mi,” je rekel Webster. “Mi smo samo lahka tarča, zato ker smo mladi in nismo v istem finančnem razredu.” Nismo kot Geraldo in Hard Copy. Cannibal Corpse ne izrabljajo nedolžnih ljudi, da bi prišli do zaslužka. Te gospo-dojoče proizvajalce šokantne brutalnosti imate mogoče zaslediti tudi pri nas. Če vas še niso uspeli prepričati o svoji odvratnosti, vas bodo v torek, 15. oktobra, ob 20.00 na Metelkovi, skupaj z IMMOLATION in slovenskimi predstavniki GOD SCARD. ZGODILO SE JE OKTOBRA: 1963 - Edith Piaf je umrla v Parizu v starosti 48 let. 1964 - Rolling Stones odpovejo turnejo po Južni Ajriki zaradi tamkajšnjega apartheidskega režima. 1965 - CUff Richard namerava posneti pesem Micka Jaggerja in Keitha Richardsa Blue Tums to Grey. 1968 - 20. oktobra zadnjič nastopijo Vardbirds na univerzi Liverpool. Jimmy Page se odloči novo zasedbo imenovati Led Zeppelin. 1969 - Tyrannosaurus Rex napovejo svoj razhod, vendar bo Marc Bo- lan obdržal ime skupine. 1970 - 4. oktobra najdejo Janis Joplin mrtvo v sobi hotela Landmark v Hollywoodu. 1971 - Keith Moon: “Dajte mi mandolino, in zaigral bom rock'n’rolL” 1973 - 9. oktobra se v Santa Monici ločita Elvis in Prisedla Presley. 1976 - Sex Pistols podpišejo pogodbo z EMI Records. “Končno se je pojavila pogumna mlada skupina, ” je dejal predstavnik založbe. 1977 - Mick Jagger: “Brez Keitha ne bi mogel narediti pravega Rolling Stones albuma. Seveda pa bi lahko napravil kakšen drugačen album. ” 1979 - The Clash se odpravijo na turnejo po ZDA, imenovano Peta turneja. 1980 - David Bowie nastopi na Broadwayu v vlogi Johna Merricka, imenovanega tudi Človek - slon. 1981 - Bruce Dickinson prvič nastopi s skupino Iron Maiden. 1983 - Brian May, kitarist skupine Queen, izda svoj prvi singl Star- fleet. Na istoimenskem albumu gostuje Eddie Van Halen. 1985 - pevca skupine Motley Crue Vinca Neila aretirajo, ker je po-________vzročil prometno nesrečo s smrtnim izzidom.________________ umni STREL V CENTER... ČISTA DESETKA To je to! Končno spet prava stvar na našem malem teritoriju. In ni iz Ljubljane. Primorsko podnebje in rujno vince, verjetno tudi prepovedana sredstva in dobre bejbe so vzkalili prvorazredno metal skupino. Posnetki, ki so mi prišli v roke, so seveda še ne zmiksani, a so že sedaj prava bomba. Petnajst pesmi, ki so bile posnete v studiu JORK v Dekanih, bi lahko poimenovali kot powertrash metal nabit z energijo, dušo in znanjem, ki najbolj spominja na Pantero pred leti. Izdati nameravajo CD, ki bo predvidoma miksan v Milanu. Ker še nimajo založbe, in ker je splošno znano, kakšno je zanimanje naših založb za takšno zvrst glasbe, ni izključena možnost, da bo projekt izšel v samoizložbi. Kljub vsem naporom lahko zagotovo trdim, da bo ta CD krasil marsikatero zbirko CD-jev. Fantje pravijo, da je v ta projekt vloženo vso njihovo znanje, ustvarjalnost, čas in seveda denar. Za fante res lahko rečemo, da so pravi mojstri na svojih inštrumentih, kar je plod njihovega 6- letnega dela v glasbenih šolah. Skupino se-stavljao Enis na bobnih, Kevin kitara, Matej bas in fenomenalni pevec Igor. Z ekspresivnim petjem in svojimi originalnimi sodobnimi besedili, ki so vsa v slovenščini, vleče skupino na pot, ki vodi proti vrhu. Res bo potrebno za pravi uspeh še veliko vloženega truda, neprespanih noči in odrekanja. Medije bodo morali na svoj originalni način opozoriti na sebe. Prvo resno priložnost na našem koncu bodo fantje imeli 9. novembra, ko bodo kot posebni gosti igrali skupaj s skupino INTERCEPTOR v celjskem Kljubu. NOXIRE - INTER GENIUS Noxire je celjska skupina, katere začetki segajo v leta 1993. Takrat je skupina delovala kot kvartet: Marcel Palucci bas in glavni vokal, Robert W. kitara, Nox kitara in Drash U. bobni. Pri celjski založbi D.V.A.P. so izdali svoj debitantski CD z naslovom MEMENTO MERET-RICIOUS. Na njem je 15 pesmi, ki so bile posnete v novomeškem studiu Metulj. Odločili so se tudi za priredbo Dalilah Marlen, ki pa moram reči, da jim je zelo dobro uspela, saj je postala pravi hit. Naleteli so na različne kritike. Nekateri so odobrovali njihovo delo, drugim pa je bil ta projekt zgrešen. CD je bil podprt z veliko slovensko turnejo in medijsko promocijo, ki je bila izjemno delo njihovega manageija Vita Kebeija. To je bila v bistvu še vmestna faza skupine, ki je vseskozi delovala v različnih sferah. Pred krat- kim so ugotovili, da se jim pogledi na glasbo križajo, zato so se odločili za nastanek dveh skupin. Palucci in Robert sta k sodelovanju povabila Shucyja, ki je prej igral bobne pri polzelski death metal skupini Acrodus, ki pa zdaj ne obstaja več. Posneli so nov material, na katerem se kot gost pojavi Drash na bobnih. Snemali so v glasbenem ateljeju CODA, zato bodo izdali pri isti založbi nekje v oktobru svoj drugi CD. Naslov novega izdelka je INTER GENIUS. Glasba je sedaj povsem drugačna in bazira na udarnih rifih in melodiki. Mislim, da bodo s tem projektom samo še razširili svoj spekter oboževalcev. Odločili so se tudi za sodelovanje na kompilaciji ROCK VIBE s pesmijo You knovv. Ne stopite jim na pot, saj fantje vedo, kaj delajo, zato bodo vse lepo odstranili in pometli za sabo.______________ GLASEK Kupon za ugoden nakup! trgovina in cvetličarna! '"t LIPCA Jožica QOLAVŠEK, s.p. 5% POPUST PRI NAKUPU NAD 20.000,001 Vransko 140, tel.: 063/725-320 Odprto: pon-pet: 7-19, sob: 7-17, ned-prazniki: 8-121 -JL ■BUCKA ŠLANDROV TRG 38 ŽALEC TEL.: 063/712-108 POSLOVNI CENTER TITOV TRG TEL: 063/ 712-108 PRI NAKUPU NAD 2.000,00 SIT VAS POGOSTIMO S KAVICO V BISTROJU BUCKA OPTIKE SmhMr 5% popust nad 10.000,00 SIT 10% popust nad 20.000,00 SIT Petrovlt, Levec 38la; tel.: 472-/19, Celje, Stanetova 13; tel.: 484-6901 Prodajalne] 10% popust pri gotovinskem plačilu na | vso blago iz naše ponudbe! :................. BONTON NA JAVNIH \PMREDITVAH \Ko obiščete gledališče, se morate \ zavedati, da je gledališče majhna \ slovesnost, saj je to hram umetnos-\ ti. Iz tega sicer ni treba delati cere-\monij, ravno tako pa ni prav, če \ stvari popolnoma poenostavimo. • Drugače povedano; ne bomo se '■.oblačili v smoking, vendar na gle-[dališko predstavo tudi ne bomo šli ; v zguljeni in povaljani obleki. Za ■.gledališče oblečimo svojo najboljšo j obleko, pod pogojem, da ni presvet-\ la ter da nima športnega vzorca in i kroja. Zenske naj oblečejo po j možnosti enobarvno obleko ali kos-i tim. Tudi čista in zlikana platnena \ oblačila “mladih" ljubiteljev gleda-\liške umetnosti niso v nasprotju s \pravili lepega vedenja. ■.Parfum naj bo diskreten, da ne ! moti obiskovalcev na sosednjih '.sedežih. Nakit naj bo preprost in ■naj se ujema z obleko in okoliščinami. Veliki ženski klobuki za '■.gledališče niso primerni, zato jih je ; treba odložiti v garderobo. Majhne \ klobuke lahko ženske obdržijo tudi ; med predstavo, pod pogojem, da ne i ovirajo gledalcev za seboj. Če komu '•■klobuk zastira pogled, ga je treba \na njegovo zahtevo sneti. Kadar žensko spremlja mošk poskrbi za garderobo, kupi pro gram, vstopi prvi v dvorano in hod spredaj, ko išče sedeža. Kadar sedeža sredi vrste, gre moški naprej obrnjen z obrazom proti obiskoval cem, in pazi, da koga ne pohodi Če smo v zamudi, tako da se za vesa že dviguje, se moramo tudi op ravičiti. Če zamudimo in se predstava že začela, moramo tiho stati pri kraju (če nam biljete sploh dovoli vstopiti) ali čim tiše obzirneje sesti na prvi prosti sedež Kadar družba najame ložo, ponudi jo moški sprednje sedeže ženskam Med gledališko predstavo ne grizlja mo sladkarij ali podobnega. Med odmorom lahko kaj pojemo in po pijemo v gledališkem bifeju. Komentarje zadržimo med predsta vo zase, saj so nevljudni. Varujte se prezgodnjega ploskanja. Po končani predstavi moški poskrb za garderobo. Seveda se ne zaleti preriva, zato da bi bil prvi za pul tom, temveč vljudno počaka, d garderober postreže tiste, ki so prišl pred njim, šele potem mu da svoj številko. OBLIKOVANJE CVETLIČNIH ARANŽMAJEV V cvetličarstvu poznamo oziroma izdelujemo več vrst aranžmajev. Po namenu ločimo: - žalni aranžma - poročni aranžma - aranžma za obletnico - dekorativni aranžma - stenski aranžma... Po obliki ločimo: - okrogli aranžma - ovalni aranžma - enostranski aranžma - podolgovati aranžma - viseči aranžma... Ker imamo spomladi na vrhu dovolj cvetočega cvetja, si lahko naredimo kakšen pomladni aranžma, s tem pa si olepšamo stanovanje. Potrebujemo: - mnogocvetne narcise - več vrst tulipanov - tišine vejice - lončeno ali kakšno drugo posodo - gobo Izdelali bomo enostranski aranžma v trikotni obliki. Gobo namestimo na dno posode, katero prej dobro namočimo. Višino in širino cvetličnega aranžmaja določimo z narcisami, ker imajo ravna stebla. Posodo postavimo na rob delovne mize, saj je tako bolje videti, kako dolga stebla je potrebno odrezati. Uporabimo lahko tudi liste narcis za zapolnitev aranžmaja. Stebel ne križajte nad robom sklede. Višina aranžmaja naj bo približno 1,5 x višina sklede. Prazna mesta na robu aranžmaja zaposlimo s tiso. Tulipane in narcise lahko ovijemo z žico, da se ne premikajo. Zapolnimo vse praznine, barvne in cvetne oblike naj se izmenjavajo in dopolnjujejo. Liste tulipanov in narcis uporabimo za zapolnitev praznin med cvetjem. Ema Rakun CVETLIČARNA Polzela tel.: 720 319 MODNE NOVOSTI - 2. del Ali ste že pomislili kako, ogromno industrijsko kolo predstavlja “kraljica moda”? Kako nenehno melje in premleva različne variante oblačil? In koliko ljudi po celem svetu preživlja? Med razvitimi in nerazvitimi. Ene sicer bolj, druge manj bogato, pa vendar - veliko ljudi ima vaj vsakdanji kruh. Mogoče manj praktična, a zelo opazna in topla varianta nove mode. iarBOiraouE do.o. Mm. Trgovina ACMAN Griže Plašči v tej dolžini so lahko vojaški ali izgledajo kot kopalni plašči s pasom, lahko so kot dolg suknjič ali v empiriski liniji. Krila so ponavadi ozka in se nosijo obvezno s kratkimi jaknami in jopicami, ki ne segajo čez boke; lahko pa se spodaj tudi razšitijo v udobnejšo, širšo varianto. Pri pleteninah pa se, poleg dolgih kril, pojavijo jopice - plašči, ki so velikokrat kombinirani z umetnim krznom na ovratnikih in rokavih. Mladi bodo nad maksijem gotovo navdušeni. O tem sem razmišljala, ko sem se prejšnji teden vračala z ogleda frankfurtskega “Interstoffa.” Sejma, ki predstavlja modne smernice za tkanine. To jesen se je vse vrtelo okoli mode za jesen in zimo 97/98 in za poletje 98. Nemški tekstilni inštitut mode je predstavil barve in strukturo tkanin, ki se bodo uporabljale v tej sezoni. Zdaj imajo delo oblikovalci, ki bodo te tkanine spremenili v modna oblačila. Naj vam zaupam, da so barve prihodnosti in kombinacije tkanin zelo lepe in jasno - nove. Pa se preselimo nazaj v letošnjo mokro in hladno jesen. Dolžina, ki bi nam v tem vremenu prav prišla, je naslednja modna novost, ki si jo bomo ogledali: MAKSI! Maksi krila! Maksi plašči! Maksi pletenine! Rezine morskega lista začinite z limonim sokom in z nekaj kaplja-mi vvorchesterske omake ter posolite in popoprajte. Povaljajte jih v krušnih drobtinah in popecite na obeh straneh. Obložite z rezino zeliščnega masla Meggle. Kot prilogo ponudite slan krompir. Edvarda ACMAN-SRTOPNIK KOKOSOVE Sestavine: - za biskvit 50 gramov margarine 250 gramov sladkorja 1 celo jajce 2 rumenjaka 1 dl mleka 300 gramov moke pol zavitka pecilnega praška malo ruma - za kremo 200 gramov jedilne čokolade 2 dl vode 200 gramov margarine 150 gramov sladkorja 2 veliki žlici ruma - za posip 250 gramov kokosove moke Najprej pripravimo biskvit. Margarino, sladkor, jajce in rumenjaka penasto umešamo s stepalni-kom in šele nato dodamo mleko, moko in pecilni prašek, nato pa stepamo, dokler zmes ni gladka. Zmes zlijemo v pekač, prekrit s peki papirjem in_ pečemo 20-30 minut na 180 . Še vroč biskvit poškropimo z rumom in ga narežemo na poljubno velike kocke (približno 4 en® x 4 cm), nato pa ga ohladimo. Medtem pripravimo kremo. Nad paro stopimo čokolado, ki ji primešamo vodo, margarino, sladkor in rum. Mešamo, dokler ne zavre, potem pa kocke biskvita eno za drugo namočimo v kremo in jih še vroče povaljamo po kokosovi moki. Priporočljivo je kremo ves čas obdržati na vročem, da ostane tekoča. Kokosove kocke ponudimo ohlajene. Dober tek! Poletna šola v Ameriki: Amerika je bila v preteklosti obljubljena dežela za vse izseljence iz Evrope, ki so tja hodili iskat delo in boljše razmere za življenje. Nekateri so uspeli, mnogi pa so se vrnili razočarani in še bolj obubožani kot prej. Prizvok nečesa veličastnega, nepojemljivega, oddaljenega, skratka, drugačnega, pa je ob pojmu Amerika ostal. Kljub temu, da o deželi upanja in slave veliko izvemo že iz ameriških filmov in je oddaljena le slabega pol dneva vožnje z letalom, je to nikakor ne naredi manj zanimive; prav nasprotno. Ko se mi je ponudila priložnost potovati tja, sem se tega seveda razveselila, a vse dokler se nisem vrnila, nisem vedela, kako me bo ta dežela spremenila. Po šestih tednih pravega ameriškega življenja sem jo dodobra spoznala, pa tudi vzljubila. Potrudila se bom, da jo bom kar najbolje opisala, tako njene dobre kot tudi slabe strani tako, kot sem jih pač sama doživela. ZAČETEK Vse se je začelo konec leta 1995, tik pred božičnimi prazniki. V šoli sem izvedela za razpis Zavoda za odprto družbo, ki je dijakom drugega letnika srednjih šol ponujal možnost šolanja v Angliji ali Ameriki. Za boljše razumevanje naj povem, da Zavod za odprto družbo (Open Society Institute) deluje kot nepolitična organizacija, ki jo je Pred leti osnoval George Soros, v Ameriki živeči Madžar. Podružnice tega zavoda so v večini bivših komunističnih držav in spodbujajo razvoj demokracije tam. Povezujejo se z drugimi nepolitičnimi organizacijami, njihove aktivnosti pa so zelo različne. Sponzorirajo razvoj sodob- ne umetnosti, prirejajo razstave ter dodeljujejo štipendije za različne projekte ali študijska izpopolnjevanja. Osnovni pogoji za prijavo na ta razpis so bili primeren učni uspeh, učenje angleščine kot prvega tujega jezika in obvladanje le-te ter odprtost v mišljenju. Ker sem te pogoje bolj ali manj izpolnjevala, sem se, brez kakšnega posebnega upanja na uspeh, odločila poslati prijavnico. Takrat se je namreč vse zdelo popolnoma nedosegljivo in želela sem le poskusiti (kar pa ni greh). Tako so mi ostali štirje dnevi, da izpolnim prijavnico, zberem priporočila nekaterih mojih profesorjev in napišem esej o sebi v angleščini in na najmanj treh straneh. Priznati Piše LIDIJA COKAN moram, da je bilo prav to slednje najtežje, za to sem porabila kar celo neprespano noč. Vendar sem s pomočjo prijateljev in profesorjev v šoli vse potrebno zbrala in tudi pravočasno poslala. Nato pa mi ni preostalo drugega kot čakanje. SELEKCIJA Tako sem po skoraj enem mesecu od prijave dobila obvestilo, da me Zavod za odprto družbo vabi na preizkus znanja angleškega jezika, ki je potekal 9. februarja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Imenoval se je SLEP (Secondary Level English Proficiency) in je zahteval sposobnost slušnega razumevanja in pisnega izražanja, ter je bil eden izmed kriterijev selekcije vseh kandidatov. Dejstvo, da sta ga od 130 prijavljenih opravila 102 kandidata dokazuje, da ni bil preveč zahteven, le mogoče malce predolg, saj je trajal vsega skupaj 90 minut. Vendar pa je bil najbolj odločilen del izbiranja šele pred nami. To so bili pogovori s kandidati, ki so potekali od 9. do 11. marca v prostorih Zavoda za odprto družbo. Tako sem se na mrzlo sobotno dopoldne s sošolko (hvala, Marija) odpravila v Ljubljano. Komisija se je pogovarjala s po tremi kandidati naenkrat, sestavljale pa so jo predstavnica Zavoda za odprto družbo iz New Yorka, kjer je tudi sedež te organizacije, ter dve predstavnici slovenskega Zavoda za odprto družbo. Vsaka skupina je imela na voljo pol ure, vendar to očitno ni bilo dovolj, saj sem prišla na vrsto po kar dolgotrajnem čakanju. Pogovor je potekal v 'angleškem jeziku, vsaka članica komisije pa se je osredotočila na enega kandidata. Tako je vsak od nas dobil nekaj vprašanj o stvareh, ki so se jim v eseju, ki smo ga napisali, zdele najbolj zanimive. Zanimalo pa jih je tudi, koliko vemo o družbeno - političnem dogajanju okrog nas, na-primer o nemirih na ozemlju bivše Jugoslavije. In prav na področju problematike beguncev se je vnela ostra debata, saj je kandidatka poleg mene trdila, da begunci škodljivo vplivajo na našo kulturo, jaz pa sem ji pri tem oporekala. Ko pa smo z razgovorom opravili, je spet sledilo kratko, a toliko bolj napeto čakanje na dokončne rezultate. Se nadaljuje servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje Tel: (063)411-665 Fax: (063)411-664 (g) TOVOTA POOBLAŠČENI PRODAJALEC - SERVIS 111 m * VOZILA TOVOTA TERENSKA VOZILA OSEBNA VOZILA I Stran 30 ZGODBA... Primer, ki mi bo ostalo v spominu in ima svoje mesto v mojem srcu. Vedno, ko se spomnim na njo, sem srečna, da sem ji lahko v težkih trenutkih, ki jih je preživljala, stala ob strani. Bila je naša redna klicalka. Klicala je tudi večkrat na dan. Vsi smo jo takoj prepoznali po nekaj besedah smoobtoževanja, izgovorjenih s težavo. Bila je v hudi depresiji. Je psihični bolnik in se je že dvakrat zdravila v zavodu. Tokrat je bilo njeno tretje hudo depresivno stanje. Trajalo je najdlje, približno leto in pol. Vzrok njenega samoobtoževanja je bila avantura s sodelavcem. Možu je to povedala in ji je prestopek odpustil in ji je bil celo v rahlo oporo v njenem depresivnem stanju. Ni bila sposobna za delo, zato je bila v bolniškem staležu in je občasno hodila k psihiatru. Tudi doma je z veliko truda naredila res najnujnejše, včasih tudi to ne. Večkrat se je po telefonu slišal jok mlajše hčerkice, stare 6 let, ki je prosila za hrano. Starejša je že hodila v šolo. Nasvetom delavcev na klic v najhujšem obdobju depresije sploh ni sledila. Začela je trditi, da bi se njeno stanje izboljšalo, če bi imela še enega otroka. Vsi na klicu smo bili mnenja, naj se najprej pozdravi, opusti zdravila in potem zanosi. Še vedno je bila v hudi depresiji, ko je povedala, da je noseča. Takoj je opustila vsa zdravila in uživala le še čaje za pomirjanje. Postopoma je začela slediti nasvetom delavcev na klicu. Depresiji, ki ni bila več tako huda, se je pridružil obupen strah, da bo zaradi njenega obnašanja nekaj narobe z otrokom, ki ga pričakuje. Oba z možem sta bila vesela, da je noseča. Mrzlično je začela brati vso literaturo o nosečnosti, še posebno o nevarnih boleznih nosečnic, ki škodljivo vplivajo na plod. Klicalka je končala gimnazijo in slabo leto študirala jezike na fakulteti v Ljubljani. Verjetno je tudi neuspeh pri študiju eden od vzrokov za njeno psihično stanje. Prepričana je bila, da je od sosedovih otrok dobila Rubello, ali pa od mačke pri starših Toxoplazmo-so. Napotila sem jo k lečečemu zdravniku, da ji pregledajo kri. Dobila je zaupanje vame in mi je žele- la sporočiti rezultate krvnih preiskav, zato sem ji - proti pravilom - dala svojo domačo telefonsko številko. Na_srečo so bili rezultati negativni. Še vedno ni bila potolažena, tudi po trikrat dnevno me je klicala in si domišljala vedno druge bolezni. Na klic v duševni stiski ni klicala tako pogosto. Ob vsakem njenem klicu doma ali v dežurstvu sem bila z njo prijazna in skušala pomirjujoče vplivati nanjo. Čim bolj se je bližal porod, je bil strah vse hujši, depresija pa ni bila več tako huda. Prosila me je za naslov, da bi mi poslala čestitko za novo leto. Verjemite mi, da sem bila njene čestitke najbolj vesela. Še vedno me je klicala, a ne tako pogoto kot prej. Vzrok je bil obupen strah, da ne bi bilo z otrokom kaj narobe. Klicala me je dan pred odhodom v porodnišnico. Tudi jaz sem postala vsa nervozna, v skrbeh in polna pričakovanj. Isti dan, ko je prišla iz porodnišnice, me je poklicala. Porod je bil sicer težak, a sta obe s hlerko zdravi. Obe hčerki, ki jih je imela že prej, so sestrico zelo lepo sprejele, tudi mož je bil srečen. Sedaj je srečna in rešena depresivnih stanj, želim, da bi bilo tako vedno. Klicala je le še občasno, ko je bila izredno vesela, imela težave s teto ali jo je preprosto skrbelo kako je z menoj. Zelo sem bila vesela pisma, v katerem se mi še enkrat zahvaljuje za vse lepe besede in prisrčen prijateljski pogovor, kadar koli me je poklicala. Lepo se zahvaljuje tudi ostalim sodelavkam na klicu, še posebej dr. Pahljinovi. Po mnenju klicalke so ji najbolj pomagale lepe, vzpodbudne besede. V pismu je bila priložena fotografija male deklice, ki je prinesla s seboj na svet toliko veselja, radosti in zdravlja za svojo družino. Za nas delavce na klicu je srečno rešen primer z našo pomočjo največje darilo in zahvala za vse naše delo - delo, ki nas duhovno bogati in nam daje smisel življenja. Bogdana Štefka Petek kh/ije lii c ve tje NEODPOSLANA PISMA (nadaljevanje iz prejšnje številke) Rezo je često prešinila misel, da je v njihovem domu preveč sreče, da bi dolgo trajala. Slutnja ni bila prazna. Jožek je ravno dopolnil tri leta, ko je v hišo kanila kaplja bridkosti. Dotedanja sreča se je pomšila čez noč. Mali Mara, zvečer zdrava, je zjutraj ležala negibna, mrtva. "Srčna kap!” je ugotovil mrliški oglednik. Rezi je bilo, kot bi ji še enkrat umrla mati Samo velika ljubezen in zauplivost med zakoncema ter pričakovanje drugega otroka je počasi omililo žalost in praznmo zaradi materine smrti Reza je bila zdrava in je pogumno prenašala bolečine ob rojevanju prvega in drugega otroka. Zdaj je na svet prišla deklica. ‘‘Marička naj bo!” je odločil Tevž. “Naj nosi ime naše drage matere! Če bo tako dobra po srcu kot ona, nama bo nekoč v veliko pomoč.” Leta so tekla. Tevževa družina se je povečala še za enega člana. Še eno dekletce je prijokalo na svet. Fant in dekleti so rasli in bili v veselje svojim staršem. Najmlajšo, Tinco, drobno ljubko dekletce, vedno nasmejano in radoživo, so vsi raz\’ajali in ji izkazovali posebno ljubezen. Ker sta bila zakonca marljiva in gospodama, so si kljub številni družini znatno opomogli. Reza, čeprav je imela več dela, se ni pritoževala. Bila je zdrava; vse je opravila z lahkoto in v zavesti, da dela za svoje drage. S tem, kar so pridelali, in s Tevževo plačo, so živeli skromno, bili pa so čedno oblečeni in kruha jim ni manjkalo. Hiša je bila polna smeha in otroškega živžava. Sreča pa je opoteča, tako pravi pregovor. Ko najmanj pričakuješ, ti obme hrbet in namesto smeha pride v hišo žalost in z njo sohe. Otroška bolezen je pobrala najmlajšo, triletno Tinco. Žalovala sta starša in nič manj bratec in sestrica. Jožek in Marička sta rasla in začela hoditi v šolo. V šolo je bilo daleč, a oče je vztrajal, da sta redno hodila in šolo obiskovala do konca. Reza ju je priganjala k učenju, če pa je čas dopuščal, sta pomagala pri domačih opravilih. “Spoznajta kmečko delo ui tudi moje delo na cesti, ” je oče Tevž večkrat govoril obema. “Videla bosta, da se splača potruditi se za dober šolski uspeh. Z mamo bova gledala, da se bosta kaj izučila in si pridobila boljši kos kmha, kakor ga imava midva. Jaz se zelo bojim, da ne bom dočakal pokojnine kot cestni delavec, davne žile cest so že asfaltirane in zna se zgoditi, da bo čez nekaj let tudi ta. Makadamske ceste odpravljajo zdaj že v bolj zakotnih krajih.” Hitro so tekla leta. Otroka sta že skoraj končala šolo. Starša sta upala na najboljše. Marička je kazala veliko veselje do šivanja, Jožeta je veselila lesna obrt. To je bilo dobro znamenje. Reza se ni niti enkrat pokesala, da je vzela Tevža, oče pa je otrokoma pogosto govoril, da imata najboljšo mamo. Zakonca je še vedno vezalo močno čustvo; nič manjše kot v prvih letih zakona. Tevž je še vedno hodil na delo, a se bolj pozno vračal. Ni bil več tako uren kot pred leti, delo pa je moralo biti opravljeno. Ker pa je bil zdrav in zaenkrat ni bilo nevarnosti, da bi cesto asfaltirali, je upaj da bo dočakal redno upokojitev. S tem bi bila z Rezo preskrbljena na stara leta. Jožek je postal Jože. Takoj, ko je končal osnovno šolo, sta z očetom obiskala vse obrtnike v bližnji in daljni okolici, dobila pa nista nobenega učnega mesta. Fant se je odločil, da si sam poišče delo, naj bo že tako ali drugačno. Svoj zaslužek je hotel; ni maral biti v breme svojih staršev. Res je dobil delo na žagi, a daleč od rojstnega kraja. Delo je bilo težavno in starša, Reza in Tevž, sta si često otmila solze, ko jinia je sin pripovedoval, kako nestrpni so starejši delavci do mladilt; da jih porivajo sem in tja in vse bi morali takoj znati, kakor jim ukažejo. Marička se je šla učit za šiviljo. Tudi ona je morala oditi od doma. V domačem kraju ni nobena šivilja hotela vzeti vajenke. Morda so se bale, da bi jim dekle čez nekaj let odjedalo kruh. Kdaj pa kdaj sta, kakšno nedeljo, otroka prišla domov in so skupaj preživeli dan. Jože je od jeze stiskal zobe, ker je vedno bolj spoznaval, kako so delavci izkoriščani od delodajalcev. Marička je bila enakega mnenja. Rada bi več šivala, a ji gospodinja nalaga mnogo dmgih hišnih del. Kakor koli so Tevževi obračali zadevo, izhoda, ki bi izboljšal položaj enega ali drugega, niso našli. Veseli so bili ob snidenju, potrti ob slovesu. Vedeli so, da jim ne preostaja drugega kot sprijazniti se z življenjem, kakršno je pač bilo. Obiski obeh otrok so z leti postajali vse bolj redki. Prej kot Jože se je Marička vživela v tuji svet. Pri šivanju je spoznala dekleta, ki so ji postale prijateljice. Vabile so jo v svojo družbo in na razne zabave. Pozabljala je na starše in rodni dom. Reza in Tevž sta izgubljala upanje, da bi se vsaj eden od otrok kdaj vrnil pod domačo streho. ______________________________________________(se nadaljuje) osebnost, saj sem zgovorna in vsaj na videz vedno dobre volje. V resnici pa mi včasih primanjkuje samozavesti in takrat se začnem spraševati, ali mi bo v življenju sploh uspelo kaj od tistega, kar si želim doseči. Kako naj odpravim te dvome, ki se včasih pojavijo in me vodijo v žalost? Končala sem študij družboslovno humanistične smeri, zelo rada potujem ter spoznavam nove ljudi in situacije. Kakšna bo glede na to moja prihodnost? Kakšen je moj idealen partner? Zanima me tudi zdravje, s katerim sem v nedavni preteklosti imela precejšmje probleme. Ali moram na kaj posebej paziti? Šifra' Dolores Odgovor: Beseda “dobre” pomeni v italijanščini bolečino, oznaka “dolo-roso” pa v glasbi pomeni bolestno, žalostno izvajanje glasbe. Si imela to v mislih, Dolores? Kakšna žalost te muči? Nejasna Prihodnost? Skrb za zdravje in vse, kar si napisala? V tej skrbi smo si vsi podobni in s tem predvsem izražamo strah pred življenjem in potrebo, da bi si prihodnost načrtovali in jo s tem potegnili iz teme neznanja. Človek porabi celo življenje, da ugotovi, da je bila ta skrb popolnoma odveč in je pomenila samo breme na življenjskih procesih. Naša naloga je prepoznavanje življenja in ne skrb zanj. Kadar pretogo načrtujemo življenje v naprej, posiljujemo žive procese v naše kalupe in zmožnosti in s tem povzročamo napetosti in krize. Ko je Jezus rekel, da je dovolj dnevu lastna teža, je mislil tudi na to, da ima že vsak dan ali obdobje v sebi potenco razvoja in je naša skrb zanj popolnoma odveč. Dan je treba le preživeti - kaj se ob tem naučimo, je pa seveda druga zgodba. ODLOČEN ZAČETEK Človek, ki ima Pluton na samem ascendentu, seveda starta na vse ali nič, in bi si že na samem začetku rad zagotovil uspešen konec. Življenje začne raziskovati v globino, in je lahko včasih ob tem zelo težek, saj nerad razume kakšne bolj površne tipe. Potihem ga privlači nasilje, trd pristop k življenju. Imaš močno voljo in dovolj vzdržljivosti. Ob tem imaš Pluton v tesnem trigonu s Saturnom, in si lahko zelo vztrajna. Lahko bi pomenilo, da si s temeljitim študijem, znanjem in merili poizkusiš zagarantirati pozicijo v življenju, ki je relativno trdna in nespremenljiva. Tudi poklic in vlogo v življenju si poizkušaš večkrat izsiliti, kljub temu, da ti ni jasno, kaj naj bi točno počela. Mnogo več poudarka je na osebnem svetu, poklic in vloga v javnem življenju sta manj poudarjena. Ta del horoskopa govori, da se že na začetku življenja soočaš z bolj trdo platjo življenja in preizkušaš v življenju vzorce moči, vztrajnosti in nasilja. Nekatere ladje imajo močan motor in šibko krmilo ali pa raztrgana jadra. Nekateri ljudje imajo močne mišice in zmedeno pamet. Nekateri so brez nog in osvajajo gore. Nima vsak vsega. SKRIVNOSTNA LUNA Luna in Uran sta v močnem kvadratu in prvi aspekt po ascendentu, ki ga sreča kozmična ura. S tem se podre marsikak načrt, ki je bil na začetku zasnovan s toliko omenjeno voljo in vztrajnostjo. Pride do premisleka. Spremeniš načrt. Ne čutiš se sposobno, nisi razpoložena, nov popadek ali stara muhavost se sproži, in dogodki gredo v novo smer. Čustven svet je nestabilen, ekscentričen, samosvoj. Luna v Kozorogu daje skrita, racionalna, hladnejša čustva, ki so ozemljena, trezna in zato stabilnejša in dolgoročnejša. Vendar... to ni isto, če je na to pripet Uran, ki povzroča krizo notranje identitete. Tvoja vloga ženske-matere se tu postavlja pod vprašaj, raje izbereš neko ne tipično gospodinjsko vlogo in se izmikaš stereotipu kuharice in pralnega stroja. Zaradi hitrega gibanja Lune imaš seveda svoje čustvene popadke tako pogosto kot menstruacijo. Mimogrede: teoretično imaš lahko tudi menstruacijo krčevito in bolečo. Svoja čustva in svojo ženskost ne sprejemaš, in ju kompenziraš s potovanji in spoznavanji novih ljudi. Tu je natačno to skrito, kar opisuješ kot razliko med svojim videzom (veselost) in globljo resnico (pomanjkanje samozavesti). L UPINA IN VSEBINA Štiri planete imaš v Strelcu in v tretji hiši. Ni čudno, da si radovedna iti da ti jezik teče. S Strelčevskim optimizmom si odpiraš vrata do drugih, znaš prijetno komunicirati, izbiraš si družbo zabavnih, odprtih ljudi, ki so inspirativni, umetniški in razgledani. Ženska (Venera) v tebi je mnogo bolj neproblematična kot mati (Luna). Z Venero (zabave, veselje, zapeljivost, erotika...) maskiraš svoje notranje probleme, ko se distanciraš od svojih čustvenih potreb, ko pridejo obdobja zmedenosti in nejasnosti. Takšna stanja lahko rodijo tudi mnogo uvida v lastne globine, če se znaš s tem ukvarjati. Še posebej, ker imaš Sonce zvezano z Neptunom in je tvoj ideal svet idej, inspiracije, navdiha. Imaš čut za neotipljivo stvarnost, za brezbesedni kontakt, lahko razvijaš intuicijo in z njo komuniciraš s svetom. Tvoj ideal je nad svetom, tvoje meje nevidne in se zlivajo z okolico. Tvoj svet se prepleta z nevidnim svetom soljudi, ki jih čutiš na poseben način. Meja med zmedenostjo in navdihom ni ostra, in lahko zato vodi do razočaranj, dokler se ne naučiš jtrepoznavati svoj notranji glas. Se posebej zato, ker imaš Saturn v opoziciji na omenjen sklop in si nezaupljiva, pesimistična do tega ideala. Poizkušaš ga stabilizirati prek študija in novih spoznanj in s tem prekriti strah pred svojo naravo. Sploh te strah hromi pogosto v življenju in imaš občutek, da ne moreš razpeti krila in da prenašaš breme resnosti, žalobnosti in nejasne prihodnosti. Zato toliko vprašanj... partner, zdravje, prihodnost. Kdor zaupa življenju, dovoli, da mu življenje samo prinaša odgovore. Včasih je astrolog samo prevajalec med simboli in dejstvi. Napisal: trigon © Vsi, ki bi želeli osvetliti svoje življenje, osebni značaj in probleme z astrološke plati, pošljite na uredništvo svoje rojstne podatke, uro in minuto rojstva (točno!), kraj rojstva in šifro za odgovor. V pismu ne bodite prekratki, opišite kako živite in katere vozle bi želeli razjasniti. Modema astrologija ni prerokovanje, je metoda vpogleda v osebnost, kjer nastajajo težave in zorijo odgovori.__ __ __________ Stran 32 G E S! J ^ O Nagrajenci na strani 35. slwjsk@ obutev v prodajalno THE ALLMAN BROTHERS BAND EAT A PEACH The Allman Brothers Band so leta 1972, ko so izdali ploščo Eat A Peach veljali za najuspešnejše predstavnike takrat popularnega rocka z juga ZDA in so sloveli predvsem kot odlična koncertna skupina. Njihova glasba je v bluesu zakoreninjen rock, ki mu dajejo svoj pečat s poudarjenim ritmom dveh bobnarjev in odlično medigro električne in slide kitare. Na plošči so tri skladbe z njihovega znamenitega koncerta v dvorani Fillmore East, in sicer: odlični priredbi dveh bluesovskih klasik One Way Out in Trouble No More ter Mountain Jam, popularna improvizacija na temo First There Is A Mountain Donovana Leitcha. Med studijskimi skladbami izstopajo: Stand Beck, Ain’t Wasting Time No More, Mellissa, Blue Sky, ploščo pa zaključuje instrumentalni duet a-kustičnih kitar Little Martha. Allman Brothers Band so z Eat A Peach posneli eno svojih najboljših plošč, s katero se zaradi tragične smrti odličnega slide kitarista Duanea Allmana zaključujejo zgodnje in po mojem mnenju glasbeno najprepričljivejše obdobje skupine. TRACY CHAPMAN / CROSSROADS Na svoji drugi studijski plošči Crossroads iz leta 1989 je Tracy Chapman bržkone posnela svoje najlepše pesmi in je med redkimi predstavniki sodobnega folka, ki jim je uspelo pridobiti širši krog poslušalcev. Tracy Chapman je politično angažirana pevka, kar se izraža v besedilih skladb Subcity in Ma- terial World, skladba Freedom Now pa je posvečena Nelsonu Mandeli. Na plošči so tudi bolj osebno izpovedne skladbe, kot je čudovita balada Ali That You Have Is Your Soul, v kateri lahko slišite klavir in akustično kitaro Neila Younga, Bridges, A Hundred Years in This Time. Njena glasba je zakoreninjena v tradiciji folka, čutiti pa je tudi vplive countrya in bluesa v skladbi Born To Fight. Vendar je to le osnova, na kateri gradi svojo glasbeno vizijo, ki skladbe posodobi in približa današnjemu poslušalcu. V današnji popularnoglasbeni industriji je plošča, na kateri se izredno lepe in nežne melodije prepletajo z doživetim čustvenim petjem prava redkost, zato je ne prezrite. Vasja Volavšek TRGOVINA S KURILNIM OLJEM O LIBOJE <2; Teflonska zaščita motorjev Tel.: 063/707-420,708-242, fax: 708-230 pisalo se je leto 1925 ČRNI MESIJA Črnec Garvey z otoka Jamaika je bil več let oboževani voditelj ameriških črncev. Videli so v njem Mesija, ki bo črnce odrešil, jim dal svobodo in ki bo ustanovil veliko črnsko državo v Afriki. Zborovanja, ki jih je skliceval, so štela na tisoče po-slušavcev; on sam je navadno nastopil kot general, bleščeče napravljen in opremljen, in je govoril črnim neodrešencem sladke besede. Nekoč je govoril kar o 400 milijonih črncev, dasi jih ni niti 200 milijonov. Garvey se je nazival: “začasni predsednik Afrike”, včasih tudi: “knez narodov”; ustanovil je in vodil je organizacije z lepo donečimi naslovi: “Svetovna zveza za napredek črncev”, “Afriška legija”, “Sestre Rdečega križa” itd. Nazadnje je ustanovil paro-brodno družbo “Black-Star-Line” (black = črn, star = zvezda, line = proga, po kateri ladje vozijo; torej “Proga črne zvezde”). Namen družbe je bil prevoz črncev in blaga v Afriko. Garvey je delnice prodajal in črnci so se trgali zanje; z denarjem pa Garvey ni gradil ladij, temveč ga je lepo nalagal v banke za prihodnje čase. Ko bi bila imela odriniti prva ladja v Afriko, je prišlo sleparstvo na dan in Garveya so zaprli. Črnci so bili vsi divji, pa ne na sleparja, temveč na sodišče, ki je njih Mesija zaprlo. Sklicevali so protestna zborovanja in pisarili državnemu pravdniku grozilna pisma. Garvey je založil denarno jamstvo in so ga začasno zapustili. Pa je spet goljufal in so ga obsodili na petletno ječo. In črnci so zopet vsi ogorčeni, pa ne na Garveya, ampak na sodišče, ki jim hoče njih “Odrešenika” iztrgati. Črnec na pravnem oddelku v New Yorku je rekel: “V Nevv Yorku nas je najmanj 5000 takih, ki bi Gar- veyu dali svojo dušo, če bi to hotel.” Nekaj je pa le dosegel: črnci so se začeli zavedati, da so ljudje in toliko vredni kot beli. DENAR VESTI V Londonu izhaja poluraden list, ki je zelo razširjen. Vsak teden ima pod zaglavjem “Denar vesti” vse polno velikih črk in poleg njih razne vsote denarja. Kdor prvikrat to vidi, ne more vedeti, kaj pomeni. Anglež pa ti razloži: To so vsote raznih da-vkoplačevacev, ki so preračunali, da se je država (uradnik) zmotila pri predpisu davka in ga jim je manj zaračunala kot ga gre po zakonu. Te zmote ljudje sami popravljajo na ta način, da pošiljajo davčni blagajni pod skritim imenom te “zmote uradnikov”, in ta denar imenujejo denar vesti. So pač res državotvorni ti Angleži! KUHARICA ŠPINAČNA JUHA Z RIŽEM Razgrej za eno žlico masti in zarumeni v njej žlicico drobno zrezane čebule; kadar se čebula nekoliko zarumeni, ji prideni žlico moke, in ko se moka bledo zarumeni, stresi vanjo četrt litra sesekljane ali pretlačene špinače; nato jo duši par minut. Posebej pa kuhaj v dveh litrih pe-teršiljevke ali juhe od kosti 1/8 1 riža, ki ga osoli; ko je riž kuhan, mu prideni špinačo in ščep popra. Ko vse dobro prevre, je juha gotova. ZA SMEH DOBRO ZDRAVILO Oče: “Dragi gospod doktor, bojim se, da bo moja hči oslepela, pa poročila bi se rada. Res ne vem, kaj naj storim.” Zdravnik: “Le pustite, naj se poroči. Če ji sploh more kaj o-dpreti oči, ji jih odpre zakon.” SAVINJSKA trgovska družba, d.d, Šlandrov trg 35, Žalec AKC1IA OKTOBER 19% r lU IK-Il ' , is I f I F čusši od 10, do 26, oklo dr o oz, doki or ir Liju zLilogLi 'bo p ol ok Liki AlKCIJdUA PRODAJ^ nudoLinjih Liriiklov: S I T Sladkor 2/1 Kompot cocktail 850 pr m kom 246.00 Čokolada pol n lena 100 or Park Lane kom 89.50 Čokolada mlečna 100 pr Park Lane kom 79,50 Pol n leni keksi /marelica iaaoda/ 175 ar- uvoz zav 239,00 Pralni prašek AVA 3.7 kq zav 1.030.60 Mehčalec ciklam 4/1 kom 357.10 Deteraent za posodo Wal 0.51 koncentrat 216.40 Toaletne brisače Rosa 2/1 208.10 Toaletni papir Rosa 10/1 lističi 262.60 Peči na oetrolei RC 80 49.900.00 Avdio kasete s glasbo za sprostitev, ta zdravljenje in meditacijo lahko naročite na tel.: 063/854-344. Prodam PIZZA PEČ za peko 12 manjših ali 6 velikih pic, nova. nemška. Cena 2.300 DEM. Tel.: 27-479. Prodam starejšo hišo in gospodarske poslopje na lepi sončni legi z velikim vrtom. Tel.: 083/841-401. Prodam CB postajo 40ch am, anteno, gp, usmernik, 15 m kabla, priključka, vse za 150 DEM ali menjam za CD ROM 6-8x hitrost. Tel.: 063/832-764, Teja. Prodam tiskalnik Epson 1 x 850, star dve leti, s podajalcem in traktorjem za neskončni papir za 20.000,00 SIT. Tel.: 063/832-764, Teja. Sadne mline in gajbice za krompir ali jabolka prodam. Tudi na več čekov Tel • 713-769_________________ AVTCDHIŠA DREIV ZALOGA RABLJENIH VOZIL LADA SAMARA, bela, 1. 92, 513.000,00 SIT TAVRIA, bela, 1. 93, 210.000,00 SIT HVUNDAI Ponv 1.5 GLS, m. moder, 1. 90, 790.000,00 SIT JUGO 45 koral, bel, 1. 89, 190.000,00 SIT R 5 CAMPUS, bel, 1. 90, 715.600,00 SIT R 5 CAMPUS diesel. rdeč, 1. 90, 640.000,00 SIT OPEL KADEL 1.7 D, metalno siv, 1. 91, 1,087.000,00 SIT FIAT UNO 45, rdeč, 1. 89, 463.000,00 SIT CITROEN AX 14 RD, metalno siv, 1. 89, 620.000,00 SIT CITROEN BX 16 TRS, rdeč, 1. 84, 313.286,00 SIT OPEL CORSA, rdeč, 1. 91, 888.000,00 SIT SEAT TOLEDO 2.0 GT, rdeč, 1. 94, 2,350.000,00 SIT GOLF JXD, rdeč, 1. 86, 640.000,00 SIT LADA SAMARA 1.3 ME, metalno violčen, l. 96, 1,128.000,00 SIT ŠKODA PICK UP, bela, 1. 94, 810.000,00 SIT TIPO 1.4 IE, m. siv, 1. 93, 1,278.000,00 SIT TIPO 1.6 SX, m. rdeč, 1. 93, 1,360.000,00 SIT Informacije 063/708-670, 708-669. AVTOHIŠA JAKOPEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL DAIHATSU COURE, 1. 91, radio DAIHATSU FEROZA 1.6, 1. 90 CITROEN 05 diesel - dostavno, 1. 91 SEAT TOLEDO 1.6 CL, 1. 92, radio, evro priklop OPEL CORSA 1.4 swing, 1. 94 KADET 1.3 LS, 1. 87 ŠKODA FAVORIT 1.35 LS, 1. 91 Možnost nakupa na kredit do 5 jet brez pologa 063/855-975.____ Avtocenter Meh PONUDBA RABLJENIH VOZIL VENTO CL 1.8, temno siv, 1. 94, 22.000 DEM PASSAT 1.6 TD, črn, 1. 90, 18.500 DEM PASSAT 1.8 CL, bel, 1. 89, 13.500 DEM GOLF JX 1.6 D, siv, 1. 90, 13.500 DEM AX 11 TRS, 1. 91, 7.500 DEM AUDI 80 1.8 AUT., sive barve, 1. 91, 18.500 DEM GOLF JX 1.6 D, bele barve, 1. 91, 13.950 DEM TRANSPORTER KOMBI 1.4 78 KS D, 1. 94, 22.000 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popusti za gotovino. Informacije: 0Č3/852-955. /6 AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL MARCEDES-BENZ C 280, kovinsko srebrn, I. 94, avtomatik, temna stekla, avt. klima, avtoradio, elegance izvedba, 69.600 DEM AUDI A 6 2.8 E, kovinsko črn., I. 9A el. dvig stekelt klima, radio s CD-jem, lita platišča, centralno daljinsko zaklepanje z alarmom, 54.000 DEM AUDI A 6 2.5 TDI, metalno črn, 1. 94, daljinsko zaklepanje, avt. klima, alarm, 46.000 DEM OPEL OMEGA 2.0 GL, rdeč, 1. 92, ABS, ročna klima, stekleno strešno okno, avtoradio, 18.000 DEM FORD ESCORT 1.4 CL, metalno zelen, 1. 94, 17.800 DEM FIAT UNO 1.3 DIESEL, bel, 1. 89, 3 vrata, 5.500 DEM TOVOTA COROLLA 1300 XL ŠEDAN, metalno siva, 1. 91, 12.000 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije 063/472-409. Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667 Kupim SPAČKA, registriranega pol leta, ohranjenega, atraktivnega, za ceno 1200 - 1500 DEM. Tel.: 063/832-764, Teja.____________________ PEUGEOT TO11J V najem oddam prostor 20 m2, primeren za mirno dejavnost ah predstavništvo. Tel.: 063/472-034. V najamem vzamemo stanovanje ali hišo v Žalcu, Šempetru ali Polzeli z možnostjo kasnejšega odkupa. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo GLAS-u Savinjske pod šifro: NUJNO. V centru Ljubnega ob Savinji oddam v najem lep gostinski in trgovski lokal. Možno tudi stano-vanje. Tel.: 063/841-401, BREZPLAČNI MALI OGLASI Tel.: 063 715-011 Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.: 852-205 alt 708-667. Montiramo centralne kuijave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovodnih instalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. Garancija na delo! Plačilo možno na obroke! Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo plinske instalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih gradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatone. Plačilo po dogovoru! Tel.: 852-205 ali 708-667. Ste že vložili certifikat? Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik ali multipraktik. Tel.: (po 16.00 uri) 062/631-164 ali 062/221-106. Trimesečni začetni tečaj joge, hatha joge, sprostitvenih tehnik. Za manjše skupine in za posameznike v Celju, Žalcu in v Velenju. Prijave - informacije na tel.: 063/854-344. Servis štedilnikov, skrinj, pralnih strojev, elekrtično vzdrževanje, inšta-laciie. Najcenejše storitve, garancija, material. Tel.: 701-855. Nudimo delo komunikativnim in zaslužka željnim osebam. Ni prodaja na terenu. Tel.: 063/471-704. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 18.10.1996. Nagrade: Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva Lauma m obutev, d.o.o. Nagrajenec iz prejšnje številke: Romana Rajh, Petrovče 128,3301 Petrovče Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz prejšnje številke: GLAS SAVINJSKE CIMOS CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. (3rf^ ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov OBVESTILO: Obveščamo vas, da Združena Lista Socialnih Demokratov OO Žalec prireja v soboto 19.10.1996 kostanjev piknik pri Lovskem domu na Rinki nad Gotovljami, s pričetkom ob 12 uri. Za jedačo, pijačo in razvedrilo bo poskrbljeno. Vljudno vabljeni! zavod za kulturne prireditve celje KONCERTNI ABONMA SEZONA 1996/97 VPISOVANJE bo od ponedeljka 7. do ponedeljka 21. oktobra 1996 med 9. in 12. uro v tajništvu Zavoda za kulturne prireditve v Gregorčičevi 6 v Celju. Informacije po telefonu: 443-207 THE KELLY FAMILY >< -J H K m Na vprašanje "Kako se imenuje zadnji album skupine The Kelly Family" (odgovor: I Can’t Help Mysclf) smo dobili cel kup odgovorov. Med njimi smo izžrebali dva nagrajenca: Blaž Kronovšek, Pariilje 65, 3314 Braslovče PJ in Melita Jamnik, Juvanje 5, 3333 Ljubno ob Savinji, ^ ki nas je zasula s pravilnimi W odgovori, zato ji bomo podarili hh K kar 5 plakatov. E-H ATDNVd ATI351 HH1 s * m r 5 NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: LJ 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Telefon:.. & Podpis in žig: Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! SflRSfl d.o.o. Velenjska cesta 12 63310 ŽALEC AVTO HIS A DREV I L /V*« DREŠINJA VAS 46a, 3301 Petrovče, tel.: (063) 708 669, 708 670, fax: (063) 70ICelje - skladišče VAŠ T>s£om') 'KonesK W*^ll3U1996 Skupina Volkswagi Prvič je na trgu večnamenskih vozil na voljo tudi do podrobnosti izoblikovano vozilo. Izdelano je po meri obrtnikov in podjetnikov. Zunanjost Inče opredeljujejo aerodinamične linije brez vogalov in robov. Notranje linije so speljane tako, da omogočajo najboljšo izrabo razpoložljivega prostora. Inča ima na voljo motorje, ki jih odlikujejo vzdržljivost, trpežnost in vsestranskost - bencinski 1.4i in 1.6i ter dizelski 1.9 )Si. V serijsko opremo Inče sodijo zategovalniki varnostnih pasov, servo volan in a zaščita v vratih. Inča je zasnovana tako, da je kos najtežjim tovornim nenitvam, hkrati pa omogoča lahko in udobno vožnjo na vseh vrstah cestišč. Krasi 30-litrski prtljažni prostor nosilnosti do 625 kg. Na voljo sta vam dve različici Inče -FURGON in Inča KOMBI. atka, enostavna pot do vašega vozila PORSCHE PORSCHE LEASING KREDIT SEAT INČA je lahko vaša že za 267 DEM mesečno. Model vozila: Seat INČA Cena vozila: 17.538 DEM Polog: 6.000 DEM Odplačilna doba: 60 mesecev Mesečni obrok: 267 DEM NOVOST V PONUDBI: Avtomobilsko zavarovanje Zavarovalnice Maribor. Ob sklenitvi zavarovanja - DARILO - brezplačen tehnični pregled! IBIZA CORDOBA TOiEDO ALHAMBRA INČA □ □ □ □ □ iMtLMM PODROBNEJŠE INFORMACIJE? Vam je kakšen Seatov model avtomobila še posebej všeč? Prekrižajte kvadratek pred ustreznim avtomobilom in pošljite izpolnjen kupon na naš naslov: AVTOHIŠA DREV, Drešinja vas 46a, 3301 Petrovče Poslali Vam bomo brezplačen katalog z vsemi informacijami. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Podjetje: COBISS Mr 1 J fr-V/ I LC. • • • "Kako pa te potem podcenjujejo?" "Dajejo mi manjšo plačo, kot sem jo sposoben zapraviti!" ZAHVALA "David, zahvali se babici, ker ti je poslala denar." "Zahvali se kar ti sam, saj si mi ga takoj vzel." DALEČ "Ti pa si iz Celja, kajne?” "Ne, rodil sem se v Mariboru. V Celju sem hodil v solo. " 'Zakaj pa tako daleč?" KAJ PA ON VE ' Poslušaj, čepico imaš narobe na glavi." "Kaj pa ti veš, v katero smer bom šel!" PRAVOČANO Mlad fantek se pelje z vlakom in vsakih nekaj minut vpraša sprevodnika: "Kdaj pa bomo v Zidanem mostu?" Ko je vlak pripeljal v Zidani most ga opomni sprevodnik: "Sedaj smo pa v Zidanem mostu, pa le izstopi." "Ne. Peljem se naprej, proti Ljubljani." "?” "Mamica mi je naročila, da lahko pojem malico, ko pridemo v Zidani most.” NENAVADEN MODEL "Karel sije sam naredil avto. Motorje BMW-jev, hladilnik od Opla, vrata iz Volkswagna in sedež iz Mercedesa." "In kaj si iz vsega tega dobil?" Pet let zapora zaradi tatvine."