Kaj prav za prav je bolezen svilnih črvičev?
Svilni črviči (zidne gosenice) imajo posebno in kužno bolezen, ktera je poslednja leta na milijone pomorila te prekoristne nam živalce. Ni tedaj čuda, da si učeni možje na vso moč prizadevajo izvedeti: kaj neki je ta bolezen in od kodi izvira. Gosp. prof. Ha-berlandt na učilnici višega kmetijstva v ogerskem Starem gradu (Ung. Altenburg) je marljivo preiska-val bolne svilne črviče in kar je našel, spisal je v posebni knjižici, ki jo je c. kr. ministerstvo kupčijstva ravnokar nasvitlodalo. Jako zanimiva je ta knjižica**) in ker razjasnuje omenjeno kužno bolezen, posneli bo-demo ž nje poglavitniše reči.
Kužna ta bolezen, ktera je že na milijone svilnih gosenic podavila, ima to znamenje, da život gosenice dobi črne pike, kakor da bi bil spoprom potresen ; imenujejo jo zato p o p r o v k o. Al ta bolezen ni n i č novega; gotovo je, da je od leta 1688. do 1710. po svetu se kot huda kuga prikazovala, potem pa potihnila, pa se spet oglasila v letu 1749. in trajala do 1756. leta; takrat je spet potihnila, da ni bilo 100 let ne sledu ne tirii o njej, — zdaj pa že več let hudo nagaja svilorej-cem po vsem svetu.
Preiskaje z drobnogledom, ki povekša vsako stvar 800krat', zapazil je prof. Haberlandt, kar so videli že tudi drugi, v jajčicih pa tudi v životu bolnih gosenic in bolnih metuljev sila veliko zajednih gliv (Schma-rotzerpilz) v podobi kroglic (kuglic), to je, okroglih ali okroglopodolgastih celic, ki se plodijo same po sebi, da jih je čedalje več in ves život tako poln, da naposled umore gosenico. Te kuglice imajo v sredi bolj temno piko, krog in krog pa so svitlejše. Tako drobne pa so te kuglice (microzvma bombvcis) v životu gosenčinem, da še le s pomočjo stekla, ki 800krat povekša vsako stvar, se dajo videti. Kar so gobe ali glive v lesu ali na drugih rastlinah, blizo take so tudi te okrogle stvarce, ki se zared6 v jajčicih ali v životu gosenic ali metuljev svilnih.
(Konec prihodnjič.)
**) Neue Beitrage zur Frage iiber die seuchenartige Krankheit der Seidenraupen, mitgetheilt von Prof. Fried. Haberlandt. Mit einer lithogr. Tafel.    Wien bei Carl Gerold 1868.
Gospodarske stvari.
Maj prav za prav je bolezen svilnih ervicev?
(Konec.)
Da nekoliko razjasnimo naturo teh zajednic (para-sitov), ki se zarede v životu svilnih gosenic, kažemo na druge zajednice (parasite), ki se zarede na životu človeškem, živalskem in rastlinskem, in to so uši; se ve, da uši so zunaj na životu in so tudi drugač vstvar-jene, veliko veliko veče itd.; al dali smo le ta izgled, da svilorejcem nekoliko pojasnimo zajednice, ki se zarejajo v životu gosenčinem in so tako majhni okrogli mehurčki, da se z očesom samim ne vidijo. — Da pa to, da se živali zaredijo tudi v životu druzih gosenic, ni nikakoršno čudo, to nam kažejo črvički ose goseničarice (Schlupfvvespenlarven), kterih po 100 in 100 živi v životu naših navadnih gosenic.
Zajednice svilnih gosenic lazijo v životu gosenčinem iz organa v organ in se vrinejo v nje, one (babice) ravno tako kakor oni. Kako pa se zarede te zajednice, ali da odzunaj pridejo v život, tega dozdaj še nihče ne ve, pa tudi to se ne ve, ali gosenice tudi zunaj života gosenčinega morejo živeti.
Ker tedaj vsega tega ne vemo, kako in odkod se priČn6 te zajednice, ali je listje murbovo krivo, ali slabi zrak v stanicah itd., tedaj tudi nobenega gotovega pomočka ne vemo, kako bi se v okom prišlo temu mrčesu.
Al to vemo, da zdrava gosenica od bolne, to je, se zajednicami okužene gosenice more n a 1 e s t i to bolezen. In ker to vemo, zato svetuje profesor Ha-berlandt to-le:
1. Da blizo zdravih svilnih gosenic ne trpimo nikoli bolnih ali bolezni sumljivih;
2.    da brž ob pravem času vržemo proč take gosenice, ki zaostajajo v rasti in se kažejo bolehne;
3.  da po vsaki izreji prav skrbno očedimo vse stanice, kjer imamo gosenice, in daosna-žimo vse pletenice in vse priprave;
4. da si za rejo izberemo popolnoma zdravo zalego, to je, da si za rejo obdržimo samo čisto zdrave gosenice in metulje, in za-vržemo vse, kar koli je kaj sumljivega. Le take gosenice naj se izbero za seme, ki so se prve zapredle in ki so hitro in Čvrsto izdelale svoje mešičke (kokone). Sploh je, da bo reja srečna, gledati na to, da se kolikor mogoče, zgodaj — do srede majnika — začn6 črviči valiti iz semena.