236. številka. Ljubljana, v petek 15. oktobra XIX. leto, 1886. Iihaja vsak dan ife*«r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati M H v str i j sko-o ger ske dežele za vse leto 15 gld,, za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za » ae leto 13 tfld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. /,a jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ni dom računu se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dažele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po tj kr., če se oznanil" jedanSfit tiska, po 5 kr., če se dvnkrat, m po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo iu upra vniitvo je v Rudolfa KirbiSa hiti, »Gledališka stolbv. U p r a v ni št v u naj ae blagovolijo pošiljati naročnino reklaniaci je, oznanila, t. i. \ne administrativne stvari. 0 našem mitništvu. (Govoril poslanec prof. Fr. Suklje v državnem zboru dne 9. oktobra t. 1.) (Po stenografičnem zapisniku.) Kočljivo in malo priljubljivo je, govoriti in glasovati proti predlogu peticijskega odseka, kateri v prvi vrsti namerja odpraviti cestnine. Tudi jaz moram se v istini skladati s častitimi predgovorniki z nasprotne strani v tem, da so z raitništvom, kakor je tačas ustrojeno, res združene mnogotere sitnosti za potujoče občinstvo. Gospod poslanec Tauscbe popolnem prav pravi, poudarjajoč, da sedanje mitnice otežujejo osobni in tovorni promet, podražujejo prevoz blaga in kar se sicer drugib sitnosti) za občinstvo tiče, o tem labko tožimo zlasti mi po deželah, katerim nedostaje potrebnih železnocestnih zvez. Če je kdo imel priliko, v temnej noči in v hudem zimskem mrazu čakati pred raitniško ogrado, da mu je pohajala sapa, ko je zastonj mitničarja skušal zdramiti iz sladkega spanca, tedaj mu je go tovo na misel prišlo, da je nujno odpraviti to napravo. Tudi to poročilo odsekovo prav trdi, ko opominja, da so mitniške žrdi že mnogo nesreč prouzročile. Za tega delj — na druge ugovore, ki jih je gospod poslanec Tausche našteval glede na to, kakšni so mitničarji in mitniški domovi, se ne bom oziral, ker naposled mene in tako tudi vsakega potujočega ne bi utegnilo nič skrbeti, Če mituičar stopi po svoje novce opravljen kakor je, ali pa če hoče s čelado in z mečem, ali če v mitniškem domu namestil sedanje luči celo električna luč gori. ker to poglavitnega nič ne premeni — toda za tega delj, ker se s tem promet ovira, bil bi tudi jaz za brezuvetno odpravo mitarine. Niti to bi me ne motilo, da je mitarina sama po sebi kot narodno-gospodarska pristojbina opravičena; to se jasno spoznava in jasno poudarja v odsekovem poročilu, Češ, da je povsem pravična davščina; ker naposled je le primerno, da tisti, ki cesto rabi in jo z rabo poslabšuje, za to tudi nekaj plača državi ali tistemu gospodarskemu občestvu, katero je cesto napravilo in jo vzdržava. Vse to je res, ali jaz bi bil za brezuvetno odpravo, če bi to le količkaj možno bilo zastran državnih financij. Toda v državnem gospodarstvu, katero ima bolezen kroničnega deficita, ne gre izpustiti dohodek, ki še v letošnjem proračunu znaša 2,455 000 gld. na čistem, ne da bi se skrbelo tudi za nadomestek. To, kar se je za nadomestek nasvetovalo, je tako, da mu moram biti odločno protiven. Nasvetoval je gospod poslanec Tauche, naj se odpravijo mitnice, pa naj se na njihovo mesto postavi dohodek iz zlogov. Vodilo je njega načelo: Jednake pravice, jednake dolžnosti! Odobrujem to stališče in tudi moji volilci bi takoj radi plačali svoje novce za zlog, če bi za to dobili le jeden del tistih premnogih občil, katera že danes služijo na severnem Češkem, po katerih pa mi še danes ža-libog zastonj vzdihujemo. Jasno kaže tudi to, da je v Avstriji težko vsem pravično usttezati, vsem potrebam zadostovati po jednem kopitu. Še veliko neprimernejša in popolnem nesrečna pa se mi vender vidi misel, ki se je izrekla o davku za vozno živino. Da bi se ta davek nasvetoval, postavilo se je nam v odsekovem poročilu pred oči cestninstvo vse zahodnje in osrednje Evrope; a pozabila se je pri tem, po mojih mislih, poglavitna važnost, namreč važno vprašanje, v katerej državi li je tačas uveden davek za vozno živino. Kolikor meni znano, ni nijedne države, ki bi imela tak davek, ker analogija, ki jo je s pristojbino za vici-nalne ceste na Francoskem navajal danes prvi go spod govornik v debati, ni umestna, a sicer je bil davek za vozno živino uveden v jednej samej male j državi, namreč na Bavarskem 1808. leta. Toda pritožbe deželnega zbora so bile tako velike, da je moral biti odpravljen že 1822. leta, ker so bili zlasti poljski konji in voli tako obremenjeni, da je davščina bila neznosna. Naglašam torej, da odbor priporoča visokej vladi davek za vozno živino, davek, ki se sedaj ne nahaja v nobenej državi in ki je tudi že davno bil uveden v malej kraljevini bavarskoj, pa ga že 14 let potem ni več bilo. Že to mi vzbuja pomišljaje proti temu davku. Opozarjalo se je — v debati in v poročilu se navaja ta razlog —, da bodo upravni pobiralni stroški manji. Denimo, da odpade del upravnih stroškov, da odpade dobiček zakupni, potem bi to na podlagi odsekovih števil znašalo 50 odstotkov ali 1,200.000 gld. Ali tu moram gospoda poročevalca in gospodo na nasprotnej strani, ki je v debati govorila, opozoriti besed priznanega veščaka na polji finančne znanosti, veščaka, ki je prav določno izrekel se proti tej obliki zadavkanja. To je Adolf "VVagner, ki pravi v svojej „Fiuančnej znanosti" naslednje (govornik čita). „Prva oblika, davek za vozno živino namreč, se načeloma no vidi nepravičen in nesmotren, toda njegovo tehniško izvajanje je združeno z mnogimi težavami, sitnostmi in nejednakosttni, katerih se je komaj izogibati možno, z izgubički, ki so večji, nego li dobički iz te oblike nasproti cestnimi, n. pr. jednovitejše in cenejše pobiranje." Tako teorija. A tudi pogled na prakso v Avstriji kaže, da je težko domisliti si neprimerniši, nepravičniši davek, kakor pa je nameravani davek za vozno živino. Da to dokažem s stvarnim vzgledom, prosim vas, obrnite se k razmeram tistega dela kranjske dežele, ki ga mi je čast zastopati z drugimi tovariši v tej visokej zbornici. Moj volitveni okraj obsega dolenje Kranjsko, okolu 90 kvadratnih milj, skoro toliko kakor je vojvodina silezka. Ta del dežele še do denašujega dne nema nobene železno-cestne zveze; po njem vodi jedna sama erarna cesta, že ona iz Ljubljane preko Novega Mesta v Karlovec in v Zagreb. Spoininam se, da sem nekje — v knjigi o upravi ali o finančnem gospodarstvu — čital, naj bi se cestnine pobirale le na u meta ln i h cestah (ehaussee). Naša državna cesta pa je zbog svoje osnove in prav neprirodnega stopnjevanja taka, da promet bolj zadržuje kakor pospešuje, in se je tako sedaj promet moral prevesti na sosednje, bolje osnovane okrajne ceste. Mitnice pa so še vedno na cesti! Koliko je pa dolenjskih okrajev, ki čisto nič ne vedo o tej erarnej cesti V Južno od državne ceste leži koj pet sod-njih okrajev: Žužemberški, Ornomeljski, Veliko-Laški, Kočevski in Ribniški s 70.000 prebivalci. Ti sodnji okraji nemajo prav ničesar od te ceste, ne rabijo je čisto nič. S svojim prometom oni težijo vse drugam, kolikor potrebujejo za promet, LISTEK. OToz^OTTiteTr Šentjakopske cerkve v Ljubljani. (Dalje.) Prva Šubičeva stika na ladjinem svodu pri glavnem ustopu v cerkev predstavlja nam „Poklič sv. Jakopa mej apostole", kakor ga opisujeta sveta evangelista Matevž in Marka. Ta odločilna epizoda v življenji našega svetca, katero nam je umetnik kaj idilski uprizoril, vrši se na obrežji Galilejskega morja. Oudi so namreč nekega dne sedeli v svoji ladiji trije ribiči: stari Zebedej in njegova sinova, Jakop in Janez ter krpali mreže. Nepričakovano stopi pred nje naš vzveličar ter jih ogovori. Stoječ v visostnem svojem dostojanstvu na bregu, kaže z desnico preko svoje rame nazaj na ravnokar pridobljena učenca: Simona in Andreja ter vabi i Jakopa in Janeza, da mu nasledujeta. Kriščevo obličje, ki se nam kaže v treh četrtinkah profila, naslikano je v klasičnem ovalu in njegov nos, nekoliko upognen, prikrojen je, kaj gracijozno, kar daje vsej glavi nek plemenit izraz. Njegov pogled je mil in očarljiv. Z jasnega čela se mu razsipajo valoviti kodri po tilniku navzdol. Blagozvočen klic Jezusov je ribiče čudovito presenetil, kar je slikar predstavil z dramatsko mimiko. Jakop in Janez, začuvša znani glas Gospodov, skočila sta vsa oduševljena po konci. Poslednji, po-tegnivši v naglici mrežo za seboj kvišku, gleda za-maknen Kristu v obličje; njegov starejši brat Jakop pa se mu uspcnja iz ladije naproti z razprostrtima rokama. Da! i stari Zebedej se dviga s svojega sedeža ob ladjinem krmilu, v pozdrav pri-šlecu božjemu. Ta ribiška trojica je naslikana povse rejalistno; zlasti Jakop je kaj plastičen. Njegov život, odet z borno brezrokavno haljino, je krepek in mišičastim rokam se pozna, da so vajene težavnih ribiških opravil. Proris njegovo glave je smel in energičen, pogled njegov živ iu ognjen, uprt iskreno v Kriščevo obličje. Janez pa je nasprotno vitke postave. Obraz mu oblija mladeniška lepota. Njegove oči so ljubeznjivo v vzveličarja zamaknene. Tu mi je opomniti, da je rejalistni naš umetnik pri ustvarjanji tega cikla iz življenja sv. Jakopa imel pred očmi zgolj človeka ter nam ga predstavil na svojih slikah, kako je, poklican po Kri- stusu mej njegove učence, iz preprostega ribiča postal goreč oznanjevalec Kriščevega nauka, naposled mučenik in svetnik. Zaradi tega mu na prvih treh iz življenja zajetih prizorih ne naslikal tistega svetniškega sijaja okrog glave, katerega nekateri pogrešajo: Še le na glavni sliki, kjer nam ga predočuje proslavi]anega mučenika, obdal ga je z omenjenim znakom svetništva. Na desni strani ribiške skupine se širi morska planota, po kateri plava ladjica z razpetimi jadri. In za vzveličarjem se odpira pogled na Galilejsko pokrajino. Nad to primorsko idilo nasmiha se milosojno podnebje pomladansko, po katerem jadrajo svetli oblaki v mirnem horizontalnem smeru. Na drugi svoji sliki prestavi nas umetnik na goro Tabor, kjer se nam razodeva tajinstvo onega Kriščevega izpremenjenja, o katerem nam poroča evangelist Matevž v XVII. poglavji. Žal, da slikar tu ni imel v rabo ugodnejšega, podolgastega prostora, kateri bi po njegovem uverjenji bolj ugajal visostnemu predmetu te slike, nego v širjavo raztegneni okvir. Vender vešč umetnik vedel si je pomagati. Prilagodil je namreč snov svoje sliko določenemu okviru ter jo razvrstil po širokem. imajo le od okrajnih eest, ki jih go sami zidali in jih sami vzdržavajo in ki zanje plačujejo do po 20°/0 cestnega zloga. Sedaj pa se odsek oglasi in pravi; Nekako za kazen, ker nemate nobene železnice in nikakeršnih eramih eest, boste plačali še davek za vozno živino, še dva, oziroma jeden gol dinar za konja, 25 kr. za vozno goved, zato, da drugje ne bodo roitarine plačevali! Potrudil sem se, po številu živine sploh pre-račnniti nekolik del tega nameravanega vozno-živinskega davku za rečene okraje Našel sem, da bi t»di p t cistnih in sodnjih okrajev, kateri, kakor sem dejal, nemajo nobenega dobička <>o deželi razdelijo, naj se tudi mitarina zniža, tie bi bilo jednakomerno razdeljeno, zaleglo bi to za višje upravne stroškn. A povsem odločno moram se upirati nameravanemu davku za vozno živino in sklepam torej tako, da se nsojam visoki zbornici predlagati, naj odobri reso- , ' t ' Tu« L' lucijo gospoda poslanca pl. .1 ivvorskega. (Dobro! na desnici.) __J_____ Politični razgled! Not ra sij e dežele. V Ljubljani 15. oktobra Zakon o zavarovanji za slučaj bolezni j ne pride več letošnjo jesen v Uržaviifiii /born na vrsto. Vsekako se bode pa zbof posvetoval še ta mesec o carinskoj in trgovskej zvezi. „Hlas Naroda" pravi, da se večkrat slišijo pritožbe, da je v Skupnej vojski zlasti čeških, moravskih in šlezijskih polkih le malo ćcškili častnikov. To je tudi resnica, da si le malo Čehov izbira vojaški stan. Res da se častniki ne smejo mešati v politiko, nikad pa vendei od njih ne sme za-ht vati. da bi se odrekli svojrj narodnosti. Mladi Čehi se rajši silijo v pisarne, kakor da bi stopa li v vojsko. To pa Škoduje češkemu narodu, da nema v vojski dostojne representacije. Zakaj bi Čehi čast hiška mesta prepuščali Nemcem, ko je vender položaj mladega častnika bol ši, kot položaj kakega starega uradnika. Vaiaiije države. O bolgarskih volitvah se poroča, da je voljenih 512 vladnih pristaš v. 50 opozicijonaleev, v devetih okrajih se pa ni volilo zaradi neredov. — Tudi laška vlada ne mara, da bi volili Bolgari zopet kneza Aleksandra, ker bi s tem spravili evropski mir v nevarnost. Laški ofieijozni list „Per-severanza8 namreč priporoča bolgarski vladi zmernost in odsvetuje Bolgarom, da bi zopet volili kneza Aleksandra. — Angleški listi pišejo, da po smodniku diši. Sicer pa vsi angleški listi konservativni in liberalni hudo grajajo rusko politiko in posto panje Kaulbarsovo. Pa tudi Pariški listi ne pišejo nič posebno prijazno za Ruse. „Temps" pravi, da bi ruska okupacija bila akt politične nenravnosti in bi napravila silno razburjenje, ter se ne ve, kake nasledke bi imela. Bolj prijazni za Ruse so nemški ohcijozi. Res ne odobravajo ruskega postopanja, ampak vender dajo razumeti, da Nemčija ne bode nič storila proti Rusiji. Tako pravi „Norddeutsche Allgemeine Zeitung", da ne bode bolgarskej vladi zmaga pri volitvah nič koristila, ker so se Bolgari s tem le Rusiji bolj zamerili. Kakor poroča „N. Fr. Pr." iz Peterburga, tam neso nič kaj zadovoljni z generalom Kuulbarsom. Govori se, da je Kaulbars svojevoljno prestopil dane mu instrukcije in komprouiitoval HunIJo. Njegovo postopanje na meetingu v Sofiji zmatra se za veliko nepremišljenost, ki se mora tem bolj grajati, ker general ni zmožen bolgarščine, da bi mogel sporazumeti se z vsem zbranim narodom. Ravno tako se obsojuje razširjenje njegove okrožnice. Najbolj se pa obsoja njegovo potovanje po deželi, kjer itak ni mogel druzega zvedeti, kakor je že zvedel v Sofiji. Odšel je iz bolgarske stolice, ko gaje tam najbolj trebalo, da bi opazoval postopanje zastop nikov druzih vlastij. Kaj sedaj namer j a Peteri mrška vlada storiti, se ne ve. Ruski časniki so proti oku paciji razen „Moskovskih Vjedomostij". „Rus. Vjed." n. pr. pišejo, da bi okupacija mnogo škodovala ru- Na sredini somerno razdeljene skupine, oblit j z nebeškim sijajem, plava Kristus z visoko razprostrtima rokama. Sveto blagovestje pravi, da se mu je pri izpremenjenji obraz zasvetil kakor solnce in njegova oblačila so postala bela kakor luč. V tem smislu je slikar njegovemu obličju podelil ozarjen, prosojno osenčen inkurnat ter ga odel z belo haljino, katera se mu ovija okolo plastično modelo-vanega ž vota. Kristu ob straneh gori v oblakih sta Mojzes in Elija z običaju.mi atributi svojimi. Naslikana sta oba toli mehko in nežno, da se njima jedva znajo telesne konture. Posebno znamenita je Mojzesova glava. Obrasla je z bujnimi lasmi in valovito brado, da se gledalec nehotice spomni znanega Mojzesovega kipa od Mihelangela. Poveličanemu spasitelju ob vznožji so razvrščeni trije njegovi ljubljenci: Peter, Jakop in Janez. Sv. Jakop, katerega je slikar na vseh podobah postavil na najodličnejše mesto, kleči tu na levo v ospredji, zavzet zroč svojemu učeniku v sveteče obličje. Njemu nasproti na drugem koncu slike nahaja se sv. Janez, pokrivajoč si uči z levo roko, izpod katere strmi v bliščeč- ga odrešenika. Med njima sedi sv. Peter, ves prešinjen od nebeškega blišča, pred katerim se je obrnil z glavo k tlam Zlati sijaj, ki izhaja od proslavljenega sina božjega, razlija se po obrazih vseh peterih spremljevalcev njegovih, odsevajoč z raznobojnih njihovih oblačil in okrog njih se valečih oblakov . . . In tako je vsa skupina tu na vrhunci gore v/višena nad zemeljsko bedo ter utopljena v rajsko blaženstvo, katero je sv. Petru izvabilo uzklik: „Gospod! Dobro nam je tu biti. Če hočeš, naredili bomo tu tri šatore, tebi jednega, Mojzesu jednega in Eliji jednega . . . Na tretji sliki je uprizorjeno „Obglavlienje sv Jakoba". Slikar nam predstavlja to krvavo dejanje pov8e naravno, v plemeniti, ublaženi obliki, brez vsake napetosti in estetiški okus žaleče odurnosti Ne predočuje nam tega krvoločnega prizora iz mu-čeniškega življenja v turobnim somraku, kakor vidimo na drugih jednakih slikah, tenmč o belem, vedrem dnevu. Nad vsem prizoriščem je razpel svetlo iz točno podnebje, prozorno in sinje, naslikano s toplimi tintami, in po njem plavajoče oblake je napojil z intenzivnim solnčnim sijajem ter podal sploh vsej sceneriji jasen in živ kolorit. (Konec prih.) skim inteiesom in pravici Rusije u plivati na slovanske narode Ko bi okupacija bila še tako potrebna, bode vender le Bolgare razdražila in vzbudila nezaupanje druzih Slovanov ter nesrečn« slovanske narode potisnila v roke angleškim, avstrijskim iri nemškim 'ntrigam.' — Kaulbars se ne vrne šp v Rusijo, ampak se je iz Varne 'vrnil v Ruščuk, od koder pojile y Sofijo. V Vzhodno Rumelijo pa ne pojde, ker se je preveril, da Je njegov6,Lpoto-vanje brez vsega uspeha^' — „Journal de S"t. Pe tersbourg" pišd, da bolgarski regenti neso hoteli poslušati pametnih sovetov in se vzloidili strasti z volitvami za veliko sebranje. Volilni izid ie tak", kakor je bilo pričakovati. Z dobro orgauizovunim to-roriztiom posrečilo se je bolgarskemu regenstvu, nazaj potisniti zmerne elemente in s posilnimi sred stvi zmagati. Dogodki, ki so se pripetili v Sofiji in drugod, ka'ejo koliko so vredne volitve, ki so se vršile s takimi sredstvi pod tako vlado. Kamenjali so one. ki se neso pustili goniti, kaker čreda na volišče, kjer so jih volilni agenti pregovarjali, kako naj volijo. Ti dogodki so dokaz, da /e Rusija prav imela, ko je svetovala, da naj se volitve odlože, dokler se duhovi pomirijo, da bode narod mogel prav" razumeti položaj. Volitve so končane. Torori-ZOVaoa manjšina ni volila, tako se jin samo v Sumit od 7000 volilcev 3000 ni udeležilo volitve R<»geu-stvo ima v zbornici res ogromno večino 42o glasov pri 590 članih. Kako legalnost pa'ima tako voljena zbornica in kako veljavo njeni sklepi, ko je Rusija že totikrat izjavila, da jo ne priznava. Sedaj se pa še ne more prav soditi o položaji, ker so došla polučila pristranska, ker so gotovo bolgarski ageutje vse brzojavke poprej pregledali. S časom se bode pa že zvedela resnica o položaji v Bolgariji, kakor tudi o Kaulbarsovej misiji, katero je general izvršil z udanostjo in samoiatajevanjcm. — „Kurjer Lvvovski" piše, da poročila iz Besarabije potrjujejo, da. se Rusija pripravlja za vojno. Železnice delajo priprave za prevoz vojakov. — „Moskovskija Vje-domosti" so izvedele, da misli veliko llolgarsko sebranje se izjaviti, da odpoved kneza Aleksandra ni bila zakonita, ter ga hoče naprositi, da se vrne v Bolgarijo. Ta list misli, da Rusiji sedaj neso roke nikakor vezane, treba je pa hitro delati. „Novoje Vremja" pa pravi, da Rusija ne želi vojne, ima pa odprto pot skozi Rumuuijo, ker ta dežela nema no bene koriste, bratiti se z Avstrijo. Na zapadu je Francija Rusiji veren zaveznik, na vzhodu pa Ru-m u nija. SiJ»s i kralj je predvčeraj vsprejel novega angleškega residenta m. Wydhama v prisotnosti ministra vnanjih zadev v slovesnej avdijenci. Resi-dent mu je izročil svojo pove: ilnieo. — Da so vse dopolnilne volitve za vlado ugodno izpale, ni čuda, kajti opozicija se ni udeležila volitev. Najbrž se opo zicija tudi zborovanja udeležila ne bode. KalijaoiNki parlament snide se mej 15. in 18 novembrom. Do novega leta se bosta italijanski zbornici bavili pred vsem s posvetovanjem o bud-getu. Po novem letu pa pride na vrsto zakon o pomnoženji ministerstev, osnovi državnega soveta in preustrojbi generalnih tajništev v državna podtaj-ništva. Državni podtajniki bodo smeli ministre zastopati v zbornici, kakor je to na Angleškem navada, dočim jih sedanji generalni tajniki ne smejo. Italia Militare", organ vojnega ministerstva pravi, da vsi listi priznavajo, da je treba hitro urediti vo< jaške stvari, da se bode mogla Italija meriti z dru-zimi vlastmi. Redni vojni budget mora se povišati z 80 na 100 milijonov. Konjica razdeliti v 24 polkov po pet eskadronov, da bode vsak voj imel dva polka konjice. Iz štirih druzih konjiških polkov s primernim številom jahajočih baterij naj bi se pa napravila samostojna konjiška divizija. Topništvo se mora pomnožiti za dva polka, a zato naj pa ima vsaka baterija le šest, ne pa osem topov, kakor dosedaj. Število vojakov pri pešstotuijah v mirnem času naj se poviša na 120 mož. Sedaj šteje vsaka stotnija le 100 vojakov. Vlada bode gotovo v kratkem stavila dotične predloge. Francoski zbornici sešli sta se včeraj. Letos sta se zbornici skoro jeden mesec poprej otvorili, kakor navadno, ker vlada želi, da zbornici še pravočasno rešita budget, da ne bode treba provizorija. Na DnuHkem se utegne nasprotje mej vladno stranko in opozicijo nekoliko pomanjšati. Opozicija, ki jo v večini v spodnjej zbornici je sklenila, da je pripravliena posvetovati se o budgetu, ako odpadejo provizorične določbe. Dosedaj se opozicija nikdar ni hotela posvetovati o budgetu, ampak ga je kar zavrnila. Vladna stranka se je tudi izjavila, da želi sporazumljenja, toda mora poprej vedeti, kako o tem misli zgornja zbornica Dopisi. Od Save 13. oktobra. [Izv. dop] Slovenci smo pač potrpežljiv narod; komaj nam je zasijalo solnce boljše nade, že smo dejali delo iz rok, — ne zmenivši se za posledice, ki bi znale izvirati iz naše malomarnosti. In tako je tudi prišlo, da se komaj še vzdržujemo v postojankah, katere smo si priborili z največjim naporom. Kamor koli se ozremo po mili Sloveniji, povsod najdemo isto prikazen, isto posedanje na dvomljivih pridobitvah, a to brez vsakega nadaljnega truda, da bi si te pridobitve osigurali tudi za bodočnost. Pa saj temu tudi ni drugače mogoče, ker — žal — večina inteligence ni nič več prošinjena istim duhom navdušenosti, ka-keršua je vodila naše prednike do slavnih zmag. Tu pa tam pač še vzplamti ogenj kake narodne naprave, a kmalu se mora tudi to vzplaintenje udu-siti, ker nedostaje nam jedinosti. — Bili so tu pri nas ob Savi časi, ko je prijetno mestece tekmovalo s svojimi sestricami, kako bi povzdignilo narodno zavest ter narodni duh razširilo tudi v one kroge, kateri se mu sicer najraje gluše. In takrat je bilo pri nas kaj prijetno —narodno. A dandanes? Slovenščina potisnjena je v kot, uzor omikanosti išče se v tujščini, utihnili so lepi zbori in duhovi, prej glasni so potihnili. Namestu sloge ugnezdila se je nesloga in preziranje tistih, ki se ne sramujejo svo jega naroda, a vse to v lastnem taboru. Dva, trije mogli bi zopet vse v stari red spraviti, — a ti postali so apatični za narodni ponos! „Matica Slovenska". 74. odborova seja „Matice Slovenske k d n e 9. o k t o b r a 'i 6. ** " ' (Konec./ Od zadnje odborove seje 12. maja je pristopilo društvu na novo 05 letnikov, namreč: 1. dr. Zupane Fran, c. kr. vi. koncipist in zdravnik v Ljubljani. 2. Hitrek Adolf, spiritual v Stud^nicah. 3. Lenart Janko, župnik v Tinjah. 4. Strnšek Matija, poštar v Itogatci'. 5. Lasbacher Josip, učitelj na Grešno v ci. 6. Nedeljko Fran, pri v. uradnik v Ljubljani. 7. Vrancič Ivan, ž 1. uradnik v Postoj ini. 8. Ozbič Fran, cem. tehnik v Celovci. 9. Zudnikar Fran, trgovec v Celovci. 10. Prislan Fran, posestnik v Pavižlah. 11 Oblak Fran, c. kr. poštni otici-jal v Beljaku. 12. Osehgan Simon, c. kr. notar v Beljaku. 13. Pavločič Andrej, nač. postaje v Beljaku. 14. Pihač Fran, trgovec v Beljaku. 15. Božič Peter, župnik v Trenti. 16. Hubad Josip, c kr. gimn. prof. v Kranji. 17. Glaser Ivan, pravnik pri D. M. v Puščavi. 18. Schatz Josip, učitelj pri D. M. v Puščavi. 19. D. G., priv. uradnik v Ljubljani. 20. Lavrič Mihael, trg. poslovodja v Ljubljani. 21. Detelja Karol, trgovec in posestnik v Dobu. 22. Mer-her Josip, trgovec v Dolenji Vasi. 23. Rotner Josip, c. kr. sodn. pristav v Ribnici. 24. Kolnalj Anton, mešč. učitelj v Voitsbergu. 25. Reich Anton, c. kr. blag. ofkijal v Gradci. 26. Gregorič Anton, posestnik v Ptuji. 27. Dedič Matej, učitelj v Bočni. 28. Jamnik Gabriel, nadučitelj pri sv. Antonu. 29. Kovač Fran, trgovec v Loži. 30. Kotzbeck Josip, c. kr. notar v Vipavi. 31. Šapla Daniel, posestnik v Šturiji. 32. Krištof Leopold, c. kr. sodn. pristav v Pliberku. 33. dr. Sommer Josip, župnik v Št. Mihelu. 34. Pipan Anton, kaplan v Kobaridu. 35. Bekar J., duhovni pomočnik v Dolini. 36. Pavša Anton, duhovnik v Prosnidu. 37. Hladnik Ivan, posestnik in trgovec v Dol. Logatci. 38. Hladnik Matija, posestnik v Gor. Logatci. 39 Knjižnica učiteljska logaškega okraja. 40- Poljšak Josip, župnik v Prvačini. 41. Sedminek Josip, trgovec pri sv. Lenartu. 42. Tominc Blaž, učitelj v Rušah. 43. Vaj-šelj Fran, učitelj v Hrušici. 44. Suša Josip, župan v Štorjih. 45. Karba Ivan, učitelj pri sv. Križi. 46. Dolžan Jurij, kaplan v Moščenicah. 47. Jezov-šek Mihael, odv. koncipijnnt v Ormoži. 48. Miki Vekoslav, trgovec v Ormoži. 49. Petrovič Ivan, c. k. sodn. pristav pri sv. Lenartu. 50. Rop Josip, posestnik pri sv. Lenartu. 51. Zadravec Štefan, c. kr. poštar pri sv. Lenartu. 52. Farkaš Ivan, učitelj v p. v Negovi. 53. Jurkovič Martin, kaplan pri sv. Ani. 54. Lašpaher Ivan, žel. sin v Negovi. 55. Mlinaric Ivan, gost. sin pri sv. Trojici. 56. f Ornik Anton, nadučitelj pri sv. Ani. 57. dr. Suhač Anton, župnik pri sv. Ani. 58. Šturm Vekoslav, pos. sin v Ivanjcih. 59. Vreča Mi'., učitelj v Negovi. 60. Zorko Miroslav, organist pri sv. Vrbanu. 61. Podboj Anton, c. kr. poštni uradnik v Beljaku. 62. Schiffrer Ivan, c. kr. poštni uradnik v Beljaku. 63. Zavadlal Mihael, c. kr. gimn. prof. v Pazinu. 64. Kranjc Simon, zdravnik pri sv. Vrbanu. 65. Repič Fran, trgovec pri sv. Andraži. Ker se nihče ne oglasi več k besedi, zaključi prvosednik sejo ob 7. uri zvečer z dostavkom, da bodi prihodnja seja koncem decembra ali pa začetkom januvarija, mej tem časom naj bi pa delovali odseki. Domače stvpri. — (Pisateljsko podporno društvo) bode imelo svoj prvi zabavni večer jutri, 16. t. m. ob 8. uri v steklenem salonu Čitalnice Ljubljanske, kakor smo že omenili, ter še opozarjamo častite gospode drnštvenike znova na ta večer. — (St. Jakobska cerkev), ki je znotraj vsa prenovljena in olepšana, bode se v nedeljo slovesno blagoslovila. Jutri popoludne že bodo opravila pri sv. Florijanu, zvečer zvonenje in procesija. V nedeljo dopoludne bode škof dr. Misija cerkev blagoslovil, potem imel propoved, po prepovedi pa pontitikalno mašo z mnogobrojno asistencijo. Glavne dele maše označeval bode strel topov i Grada. Po maši preneso se svetstva in Lurška Mati božja od sv. Florijana v procesiji v sv. Jakoba cerkev. Vsa svečanost utegne trajati do 1. mi popoludne. — (Drobne vesti.) Da Dunaj i praznovala sta preteklo sredo umirovljeni dvorni svetnik Karol Fontaine pl. Felsenbrunn, bivši finančni ravnatelj v Ljubljani, 82 let star, in njegova 73 let stara so proga, svojo zlato poroko. — - V m-deljo praznovala se bode „velika žetvena in trgatvena svečanost in spomenica 1900 letnega obstanka Hmeljniškega gradu" pri Rudolfovem. Pri tej svečanosti sodeluje oddelek mestne godbe in meščanske garde Novomeške. — Okolu Ormoža je cena novemu vinu 11 do 14 gld. vedro. — V Cel ji bode avstro-ogerska banka imela tudi svoj zastop (Bankiiebenstelle) in sicer jo bode zastopala tamošnja hranilnica. — (Na vseučilišči v Gradci) pripetil se je nedavno redek slučaj, da so vsi „termini" bili Slovencem oddani. Sodniški izpit so naredili: Dne 11 septembra t. I. dr. Ivan Klad v a, uvskul-tant v Ljubljani; dne 18. septembra Ivan Sitar, nvsku tant v Ljubljani; d ne 25. septembra Blaž D o-linfiek, avskultaot v Ljubljani. Notarski izpit dne 2. t m. Aleksander II ud overili k, dne 9. oktobra pa je vrsto zaključil Niko Len če k. naredivši notarski izpit z odliko. — (Umetno delo slovenskega obrtnika.) Sv. Jakoba cerkev dobila je po prizadevanji ključarja Lahajnerja, ki je v ta namen nabral prostovoljnih darov, nov krasen nakit, 2 70 m. visok, 2 65 m. širok, bogato pozlačen svetilnik, katerega je izdelal naš domači pasar g. Lavoslav Tratnik, pokojnega Schreinerja naslednik. Gosp. Tratnik, ki je načrt za svetilnik sam napravil, pokazal se je s tem delom pravega mojstra. Svetilnik izdelan je v renaiss anskem slogu, ima v gorenji vrsti 10, v dolenji 20 sveč in je vseskozi tako skrbno in okusno izdelan, da je domači obrtni j i v ponos. — (Občni zbor „C ec i 1 ij i ne ga društva") za povzdigo cerkvene glasbe v strogo cer kvenem zmislu, bil je včeraj, po slovesni sv. maši v stolni cerkvi, pri kateri so |pevci stolne cerkve pod vodstvom g. Forsterja izborno peli, v škofovski palači ob 11. uri dopoludne. Navzoč je bil pokrovitelj knezoškof dr. Misija in kakih 70 članov, večinoma z dežele. Predsednik prost dr. Jarc pozdravi zborovalce, se zahvali knezoškofu za dosedanjo podporo in prosi za nadaljno. Društvo ni tako napredovalo, kakor bi bil odbor želel, a vendar doseglo se je nekaj in društvo je vsekako postalo faktor, s katerim je računiti. Tajnik duh. svetnik g. Gnjezda pravi v svojem poročilu, da je zanimanje za cerkveno petje prepičlo. Društvo hodi rakovo pot, število udov se zmanjšuje, vsaj v arit-metičnej progresiji, tudi štvilo naročnikov na »Cerkveni glasbenik" je vsako leto manjše in on kot urednik, mora iz svojega žepa doplačevati, kar sicei rad stori, ker njemu gre za stvar. Odbor je sklenil, da se postavi za vsako dekanijo poverjenik, ki bode nabiral ude in naročnike za društven list. Za letošnje berilo dobe udje Mitteregerjevo liturgiko, katera se prestavlja na slovenski jezik in bode kmalu gotova. Mestni župnik g. Rozman nasve-tuje, da zbor izreče gospodu tajniku za njegovo marljivo delovanje zahvalo, Čemur zborovalci z dobro klici pritrde. Blagajnik konzistorijalni svetnik gosp. Bohinec poroča o denarnem stanji. Dohodkov je bilo 1184 gld. 71 kr., stroškov pa 839 gld. 6 kr., torej je ostalo v blagajnici 345 gld. 65 kr. Največ izdatkov je bilo za društveno orglarsko šolo, o ka-terej poroča nje vodja g. F o rs ter. Ta šola deluje že deseto leto in šteje letos 16 učencev. Vnel se je potem daljši razgovor, kako pospešiti napredek društva, pomnožiti število članov in naročnikov za društveni list. Konečno poprime pokrovitelj knezoškof dr. Misija besedo in pravi, da kolikor se je on doslej, ko je pregledoval že velik del škofije, prepričal, ni cerkveno petje tako na slabem, in misli, da pregoreči udje vse prečrno vidijo. Že s sedanjim uspehom smemo biti zadovoljni, seveda je treba mnogo popraviti. Knezoškof opozarja potem dru-štvenike, da hi se pospeševalo skupno petje v narodnem jeziku, katerega on doslej v Ljubljanski škofiji celo pogreša in misli, da bi se s tem pričelo pri šolarjih pri njih šolskih mašah. V ostalem misli knezoškof," da bt se nameni društva po«" speševali 8 tem, da se postavi v velikih dekanijah več poverjenikov in bi se izdalo kako skupno poročilo, kako je cerkveno petje tu in tam napredovalo. V odbor izvolijo se vsi dosedanji odborniki in se potem zborovanje sklene. — (Komisija za pogozdevanje Krasa na Kranjskem) ustanovila se je 11. oktobra in je sestavljena tako: Predsednikom je imenoval kmetijski mnister deželnega glavarja gosp. urofa Gustava T h u r n a - V a 1 s a s s i n o , njegovim namestnikom c. kr. vladnega svetnika (r l o b o č ti i k-a, kateri je ob jednem zastopnik c. kr. deželne vlade kranjske. Kot zastopniki političnih okrajev Logatec in Postoj ina so poklicani: za okraj Logatec c. kr. okrajni glavar grol Pace, za Postojino c. kr. okrajni glavar vitez Se h w ar z. V komisijo so nadalje izvoljeni gozdarski nadzornik c. kr. deželne vlade Goli in kot odposlanec deželnega odbora deželni odbornik Oton De tel a. Kot zaupni možje izvolili BO se v komisijo za (diraj Logaški: Pavel Gruden, posestnik v Jeličnem Vrhu in Josip žl. Obereigner, kneza Schonburga gozdarski m>čelnik v Knežaku; za njih namestnike: g. Jakob Habe v Zadlogu in Fran Modie, posestnik v Lahovera. Za okraj Po« stoji nski izvoljeni so kot Iftđpna moža: Leopold Dekle va, posestnik v Bujah, in Henrik Kavčič, posestnik na Razdrtem, kot namestnik: g, Josip Samsa, posestnik v Kožicah. — (Šopek r u d e 6 i h j a g o d,) popolnem dozorelih, katere je nabral v meji pri novem strelišči, poslal nam je d»nes prijatelj našemu listu. Jednakih prikaznij j»; tudi drugod. Pri sv. Kungoti na Pohorji, 800 metrov nad morsko gladino, je pred šolo mlada jablana vsa v cvetji. V „ Dolenjske Novice" pa se piše iz Podzemlja dne 12. t. m.: Pod mojim oknom na brajdi sta dva velika lepa cvetoča grozda, zraven pa jablana z belim cvetjem, na kateri vi e še zrela jabolka. — (Bazari po 5 kr.) množe se zadnje dni posebno na Starem trgu. Komaj prišel je iz Trsta došli pod.etnik s „Tržaškina bazarom", takoj je podjetni domači trgovec g. Blazni k otvoril „1. Ljubljanski bazar" in mu precej sapo zaprl. A sosed g. Blazni k-a mislil je nadkriliti oba dva in otvoril „Pariški bazar* po 5 kr. Morda dobimo še Londonski, ameriški bazar itd. — (Uradno izveš tj e o koleri:) Od polu-noči 13. do polunoči 14. t. m. v Trstu 8 slučajev, v okolici 0. Umrla 1 osoba, izmej prej zbolelih 6. Doslej 787 zbolelo, 250 ozdravelo, 490 pomrlo. Na deželi ni bilo včeraj nobenega slučaja. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaj i) priredi dne 16. oktobra 1886 svoj prvi redni občni zbor s sledečim sporedom: I. Čitanje zapisnika. II Poročilo odborovo. III. Eventualnosti. Lokal: Restaurant Joh. Honsowitz, Auerspergplatz. Začetek ob Vi8. uri zvečer. Gostje dobro došli. K obilui udeležbi vabi odbor. — (Star rekrut.) Pred vojaško komisijo v Celji prišel je letos rekrut 33 let star. V svojem 17. letu bil je obsojen na 16 let teške ječe in torej s svojimi vrstniki ni mogel k naboru. Komisija ga je nesposobnim spoznala. Telegrami „Slovenskomu Narodu": RuŠČuk 14. oktobra. Kaulbars s posebnim vlakom semkaj dospel. Pri odhodu iz Varne in mej potoma se ni nič posebnega dogodilo. Kaulbars povrne.se čez Trnovo v nekoliko dneh v Sofijo in ostane nekaj časa v Ruščuku, morda pojde tudi v Bukurešt jBerolin 14. oktobra. „Norddeutsche Allgemeine" piše: Izid bolgarskih volitev dokazuje, da mnenje bolgarskega naroda ni bilo uzrok odhodu 1 kneza Aleksandra, kajti večin* izrekla se je za regentstvo, katero je on postavil, kateremu pa se da ugovarjati. Brez dvombe bil bi knez, ko bi bil ostal, deželo obvaroval volilnih bojev in razburjenja, ki bodo vsekako imeli slab upliv za nadaljni razvoj Bolgarske. Budimpe&ta 14. oktobra. V poslednjih 24 urah 25 osob za kolero zbolelo, 16 umrlo. Narodnogospodarske stvari. JPo^oJilnio«, v Oelji imela je od I. |annvarja «lo SO. nepteiiibru 1§M prometa 585.015 fjld. kr., in sicer: Preje m ]so v Vrnena posojila......... Uložene braiolne uloge....... Prejete obresti od dolžnikov..... Pristojbine za upravo....... [>rlrži, glavni in upravilni vkup . . TJstopnina.......... Posebna rezerva ......... Izporojila zadruge in reeskompt pri avstro-ogerski banki......... Vzdignem naloženi denar pri drugih zavodih : Kapital........ Obresti........ Prehodni zneski......... Razni dohodki .......... Prodane vrednostne listine: Kapital........ Obresti........ Iz poStne hranilnice se vzdigne (6ek). . Gotovina s 1. januvarjem 1886 .... gld. kr. 31340 77 155038 62 13050 70 850 29 5213 — 462 — 397 95 2720 530O0 599 64 15 — ! 33 82 2572 50 110 80 24012 78 «266 02 299183 89 Izdatkov Dana posojila....... Izplačane hranilne uloge . . . „ obresti hranilnih ulog. Upravni stroški...... Izplačani deleži...... Izplačana dividenda . . . • . Vrnena izposojila...... ObreBki za izposojila..... Naloženi denar v hranilnici . . Nagrada......... Kazni.......... Za dobre namene...... Prehodni......... Vrnene obresti....... Neposredne pristojbine .... V poštno hranilnico (ček) . . . Tozbeni in eksekutivni stroški . Davek .......... Nakup vrednostnih listin . . . Za obresti....... Gotovina 30. septembra 1886 . . gld. kr. 104767 98 80538 78 1424 63 1092 Ofi 73 — 186 45 9220 — 508 24 53000 — 218 50 59 50 100 — 29 30 3 33 186 20 25517 18 12 — 124 28 17718 40 317 55 4086 52 299183 89 Posojila, dana 1086 zadružnikom Hej tem drugim posojilnicam 25.500 gld. Vrednostnih listin (pap. renta) V hranilnici naloženi denar . (■»lovine 30. septembra 1886 v blagajnici........ . V poMtni hranilnici..... Stanje 1. oktobra. 1886! 317.731 gld. 21 kr. Glavni in opravilni deleži od 1143 zadružnikov........ 16.862 gld. — kr. Hranilnih ulog od 717 uložni- 20.000 „ — „ kov........... 319.623 , 66 „ 20.000 „ — „ Reeskompt pri avstro - ogeraki banki.......... 700 - — . 4.086 1.504 52 40 Bezermi fond, in sicer vkupni, do 30. septembra 1886 znaša: 12.296 gld. 68 kr. Tujci: 14. oktobra. Pri Slonu t Schafer z Dunaja. — Kogej iz Idrije. — Otto iz Gradca. — Klinger z Dunaja. — Bokiipil Iz Kočevja. — Ćak, Možina iz Logatca. — Herzog iz Gradca. — Burghart iz Pulja.J Pri HaJlAlt Dr. Jung z Dunaja. — llofbauer iz Budimpešte. — Uhrer, Albori iz Trsta. — Hernaleck z Dunaja. — Constantini iz Reke. — Wolf z Dunaja. — Kurir iz Gorice. Meteorologieno poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje 1 T«m-barometra!____. " v mm. 1 Peratu;* Vetrovi i Mo-Nebo krina v mm. *i M O •H 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 729-28 ■■. 729 18 a*. 729-51 mm. 10 2" C 12 0° 0 90« C brezv. si. vzh. si. vzh. ob> !o-20»«. obl. dežja. 1 Srednja temperatura 10'4°, za 1*4° pod normalom. DD-u.aa.aJ sira, borza dne 15. oktobra 1.1. (Izvirno telegrafi fino poročilo.) Papirna renta..........82 gld. 80 Srebrna renta..........83 „ 95 Zlata renta........... 114 , ,T> 5" „ marčna renta........ . J»9 „ 80 Akcije narodne banke....... 867 „ — Kreditne akcije......... 278 r 60 London .... ..... 125 , 25 Srebro............— „ Napol. ...... 9 „ 91 V, C. kr. cekini ... 5 . 90 Nemške marke 61 „ 37>/9 4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 132 , Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 169 „ 2r> Ognka zlata renta 4»;,. 103 , 55 Ogrska papirna renta 5"/,, 92 P 50 6v/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ 50 Dunava reg. srečke 5" „ 100 gld 118 . 75 Zemlj. obč. avstr. 4'/,u •„ zlati čast. listi 124 . 50 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice - — Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele ce 98 „ 70 Kreditne srečke 100 g 17ti , 75. Zahvala. Blagomilemu sočutju, izraženemu pri spremstvu pokojne gospe Klementine Gogala roj. Dolenc k slednjemu počitku izrekajo p. n. gospem nosi-teljicam podarjenih krasnih vencev, p. n. gospodom slavnega c. kr. sodnega in davčnega urada, posebno slavne) čitalnici Vipavski za izkazano čast in ganljivo petje prisrčno zahvalo Žalujoči ostali. Vipava 14. oktobra 188«. (772) Razglas. Podpisano županstvo daje na znanje, da je visoka c. kr. deželna vlada letni NomeitJ nv. Loka dne 1H. oktobra 188« dovolila. dne 13. oktobra 1886. (769 —3) Za vinotržce in krčmarje! O vinskej letini nam pišejo s Prošeka, da se je tam vinska trgatev jako bogato obnesla, kajti pridelalo se je toliko izvrstnega prosekarja, kakor že davnin let ne. Tudi vino je izvrstno, ker je grozdje v polnej meri dozorelo in ker Be je trgatev vršila o ugodnem. Buhein in JMsiM'in vremenu. Naj se torej kupci požurijo, ali pa obrnejo z naročili do gosp. MATIJE C1BIGA, posestnika in občinskega načelnika v Prošeku, dokler so cene ugodne, kajti čim dalie, tem dražje bode vino. (757—3) Itazglas. Visoka c kr. deželna vlada v Ljubljani je z odlokom od 11. oktobra 1886 št. 10.256 dovolila na 20. dan oktobra 1886 napraviti semenj v llovtali in se bo semenj vršil omenjeni dan. Županstvo Rovte, v Logaškem okraji, dne 14. oktobra 1886. (771—1) Jožef Trepal. Št. 16.936. (774-1) Prodaja senožeti. V četrtek dne 28. oktobra letos dopoludne ob 10. uri bo mestna občina Ljubljanska svojo senožet ob tržaškej cesti, poleg c. kr. tovarne za tobak, ki meri 1355 □ sež-njev na lici mesta prodala potom očitne dražbe. K tej dražbi vabijo se kupci z dostavkom, da morejo kupne pogoje že poprej ob uradnih urah pregledati pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 9. oktobra 1886. Br. 1139. Razglas. (770—2) C. kr. okrajno glavarstvo v Celji je z naredbo dne 12. t. m. br. 27.865 podpisano županstvo pooblastilo objaviti, da je od njega dne 9. t. m. br. 2694 iz zdravstvenih ozirov prepovedani semenj na dan sv. laikeža, t. j. 18. oktobra d o v o 1J e n. Trg1 IVT o z i v j o , dne 12. oktobra 1886. Župana namestnik: J. Klemenak. najboljše vrste in po najnižjih cenah iz luninega umetnega mlina na valceke dobiva se na drobno in na debelo pri (734—4) Josipu Kušar-ji, trgovcu v Ljubljani, Vegove ulice št. 6. Kisla voda, kopališče Radence Valed obilnega ogljenokislika, natroua, lithiona je radvanjska kisla s svojo jako obilo .,nstro-lilhion-kiilino". (laronovi poskusi so dokazali, da jo ogljeno-kisli „Lithion" pri proti ti u najbolji« in nsjgotovejie zdravi- voda kot specifikum pri: Rrotinu, katnnji v želodci, nte-urji, ledvicah, zlati žili, hramu rici, bralioru, zlatenici, želodčnih bo-letnih, katara. Kopelji, stan »vanj a, rmtafracija ctno.^S^'^f- O A. M mioll v Gorici, t Celji in Mariboru v viaki apec. trgoTi n i. NAJBOLJŠI |vK?lR za cigarete LE HOUBLON Francosk fabrikat |CAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svari I Ta papir priporočajo dr. J. J. Pohl, dr. E. Ludvvig, dr.E. Lippmann, profesorji kemijo na Dunajskem vseučilišči, in sieer zaradi svoje izvrstno kvaliteti'. nasebne čistosti in ker mu n««« priiljane nikake zdravju Škodljive reči. kac-h1.mu.K t>k i.'kTigirKTi'K 17, me Beranjj«'. .i PAHIS Plznsko zimsko pivo. Usojamo si s tem naznanjati, da se bode točareilje našega WmW zimslre^a, pi^ra, sms pričelo z oktobrom t. 1. Meščanska pivovarna v Plznu, ustanovljena leta 1842. Glavna zaloga v Gradci pri F. SCHEDIW^Y, i&.&^e^^tS&^S© X©. (766-1) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan 2eleznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".