Dopisi. Iz Gornje Radgone. (Okrajni zastop). Za trdno smo mislili, da bodejo to leto naši možje podrli nespametno ravnanje Bračkovcev. Toda izmed 48 občinskih glasov je samo 19 stanovitnih ostalo. Vsi drugi so sramotno odpali. Pred volitvijo so v roke segali, pri kupici Kurbusovega vina pa so besedo požrli in niso se sramovali glasovati tako, kakor sovražniki slovenskega naroda. Celo jurjevska fara, ki ima toliko znamenitih slovenski mož, je slabo bila zastopana. Imena znamenitih odpadnikov so: Knez Jurij iz Dragotinec, Matjašič Valentin iz Galušaka, Topolnik Anton iz Kralovec in njegov pomagač Ciproš, Irgolič in Ploj Matjaš iz Zbigovec, Zorko Franc in Kreft Jožef iz Grabonoš. Celo jurjevski Lukovnjak se je pomešal med izdajalce. — Strela udri iz vršine — Izdajalce domovine! —¦ Vam pa možje slovenski, ki ste stanovitni ostali, ki ste po- kazali, da imate v glavi pamet in srce na pravem kraju, kličemo: Ostanite taki junaki, poštenjaki, kakor ste se skazali na dan volitve. Vi se lahko ponosno povsod pokažete, izdajalci pa se bodejo skrivali. Vino iz Bračkovega polovnjaka jih je zmotilo. Ali prišel bode čas, ko se bodejo britko kesali; vi pa slovenski možje bote rekli: Taki smo bili in taki ostanemo. Tudi Brač- kove slave bo kmalu konec! Pazite dobro, kaj nam bo prinesla bližnja bodočnost! Jurjevčan. Izpred Huma pri Ormožu. (O k r a j n i z a s t o p). Gled6 na dopis v vašem cenjenem listu, št. 8. prosim, sprejmite sledeči popravek: Ni res, da bi pri občnem zboru dne 30. decembra 1895 bil jaz podpisani načelnik poročal o prošnjah občinskih doklad; o tem je poročal g. odbornik in moj namestnik Franc Hanželič. 2. Ni res, da bi se bil g. odbornik Š. proti zahtevi občine kogske (80 %) in brebrovniške (35 %) oglasil; res je temveč, da v okrajnem odboru ni nobenega odbornik »Š.«; res je nadalje, da je načelnikov namestnik, g. Hanželič, kot poročevalec sem predlagal znižanje previsokih kogskih doklad, katere so se od 80 % znižale na 40 % in sicer soglasno; res je pa tudi, da je g. zastopnik J. Šinko med drugimi tudi se oglasil za znižanje doklad, katero se je pri obč. brebrovniški izvršilo od zahtevanih 40% na dovoljenih 35 %. 3. Ni res, da bi bil okrajni zastop 1. 1894. sklenil središko cesto z racepanim kamnom ali prodecem nadelavati; res je pa, da se je za središke ceste vsikdar izdražbal dravski prodec za navažanje; res je, da je ta prodec navedno okrogel, pa ne z blatom zmešan. Res je nadalje, da je za središke ceste od okrajnega odbora po stari šegi, kakor tudi za druge okrajne ceste, izvoljen in od odbora nastavljen cestni nadzornik, sedaj g. Robiu, (pred njim g. F. Kolarič) kateri ima, kakor nadzorniki drugih cest, nalogo in dolžnost skrbeti: a) da se blatni pesek na cesto ne vozi, b) da se prodec o pravem času navozi in navožen v prizme spravi in da se v priličnem času na eesti razgrne; njemu gre nadzorništvo nad cestarji njegovih cest; le proti njegovemu potrdilu, da je od nadzornika v redu navožen prodec prevzet, se voznikom voznina izplačuje. Središčani so si torej sami krivi, ako njih občinstvo pri Fridrihu in še kje indi blato gazi, ker to ni nikakor res, da bi dravski prodec samo blato pouzročeval; okrajni zastop si prizadeva z velikimi stroški dravski prodec pridobivati za druge ceste ormoškega okraja,na pr.: za cesto Ormož-ljutomeriko in je vesel, ako je zima ugodna, da si ga iz Drave po zimi spravlja; pritožbe dopisnika so torej popolnoma neosnovane; osnovana pa je želja dopisnika, naj se kimovci v odločne narodne može spremene, potem ne bodo središki zastopniki okrajnega zastopa se več vezali z netnško ormoško stranko, kakor so to opetovano delali pri zadnjih volitvah, kjer so proti večini sedanjega okrajnega zastopa z Nemci sodelovali. Okrajni načelnik: Venedig. Iz Ribnice. (Nesramnost nemškutarije). Slovenska zmaga ne gre nemškutarjem iz glave. Kar niso prej storili s šuntanjem proti čast. duhovščini in posameznim Slovencem, to hočejo popraviti sedaj z dopisovanjem v »Marburgerci«. Zadnji dopis od 24. sveč. iz Ribnice je pisan tako lažnivo in hudobno, da lahko trdimo: Dopisnik je dosti hlač raztrgal v Soli, da se je naučil tako lagati, ali manire se ni naučil. Pravljica njegova o tepežu g. Sch. s kmetom Zaveršnikom je taka, da se laž kar sama otiplje. Kar kvasi dopisun o župnikovej stranki iri delovanju čč. gg. duhovnikov, pač pred celim poštenim svetom opravičuje le postopanje naše stranke, kjer se je združilo vse, kar nosi pamet v glavi. Več nego kakšna koli agitacija, nas pa je k temu silila surovost in divjanje nasprotnikov. Zagotovljamo za vedno, da ti nas ne bodo več vodili, naj si torej oskrbijo druzih kimovcev! Še posebno pa se je izkazal dopisun s kvasenjem o »agitatorci« g. Zapečnik. To je tako debelo, da bi mu laž za lažjo lahko jemal od ust in metal nazaj v obraz. Da hči slovenske matere ne zataji svojega jezika in naroda, to je le hvalevredno. Bog nam daj mnogo takih Slovenk, da bi nam pomagale, pa bi naši »privandranci« in »lačenbergerji« bili kmalu brez zaslombe, kar jih lako že čaka! Dalje laže pisač o otroeih g. Z., da so ubogo talentirani. Raje naj bi potipal svojo bučo, ki je nad učenjein menda že obupala, — pa se prepričal, da je dečko Jakobov v III. razredu med odličnjaki, deklica v II. pa nararavnost prva! Kaj se dalje vtika pisun v družinske razmere, rečemo le, na dan s pravim imenom, pa ti damo nekaj ječmena pohrustati! — Saj vendar lahko cela poštena Ribnica priča, da je hiša in rodbina Jakobova brez madeža, razun če se ji to šteje v greh, da je slovenska. Tega greha se pa v Ribnici več ne bojimo, marveč smo ponosni, da nas je mati Slovenka zibala! Držimo se tega tudi dejansko s tern, da pretrgamo vse zveze z nasprotniki, obiskujemo le take kreme in prodajalnice, kjer se nam ne posmehujejo in rogajo, sploh odrecimo jim vsako pomoč! Stavim glavo, predno mine par let, bode marsikateri trebuh skujšal in napuh se ponižal! Kadar bodo že dosti spokorjeni ti srboritneži, potem se še le spomnimo besed pesnika: 0sveta naj slovanska — Ljubezen bo krščanska! Iz Vojnika. (Spomin na veselico). Ne popisujemo radi veselic, katere na razvoj napredka le raalo uplivajo; toda med take navadne se ne srae šleti veselica z dne 9. febr. Takrat se je pri nas pokazalo, kaj premorejo male moči, ako se lotijo z dobro voljo dela in ustrajajo. Tamburaše iinamo še le eno leto in pevsko društvo se je ustanovilo še le letos; in vendar se je priredilo kaj takega, za kar bi najbolj navdušeni le z glavo odmajali. To se pravi delavna čilost! Ukusna vabila so privabila obilp mladine. Saj je bd namen blag: dobiček za šolsko kuhinjo. Blago delo storiti in se zraven še pošteno veseliti, kdo bi to opustil? Dpšlo je gostov iz Celja okoli štirideset, iz Šmarij okoli desct in od drugod tudi precej. Prostori pri »starein Vrečarju« so bili geveda pretesni. Z vojaško godbo je bil vsakdo zadovoljen, posebno oni, kojim je stopila v noge. Sploh si pa videl zadovoljnost na obrazih gostov, prirediteljev in gostilničarja. Zadovoljni pa bodo tudi šolarčki. To je lep začetek in upamo, da slišimo kmalu o enakem zanimanju še za druge narodne naprave in društva. Mlademu pevsko-lamburaškemu spolku pa: živeli! Iz Celja. (0 postu) ne vam ničesar drugega važnega, kakor da bodemo imeli pri nas ta teden sv. misijon. Spomlad prihaja, sicer še nevidno, in to bo lep začetetek prerojeni zemlji. Začnimo z Bogom in blagoslova se smemo nadejati. Saj pa ludi čutimo vsak dan, da s svojo močjo ne dosežemo pravih uspehov. Bog nam ohrani edinost; potem sraemo se zanesti, da še kaj premoremo. —: Predpusl ni zaostal za drugimi predpusti, zato je skrbel že prvič koledar, drugič pa še odbora »Čitalnice« in »Sokola«, katera sta nam preskrbela običajnih zabav in pustno nedeljo maškarado. Še veličastnejše bode pa prihodnje leto v »Narodnem domu«. — Gledišče se oživlja; diletanti se pridnoi vadijo in v kratkem se nam obeta drama v petih dejanjih. Ce smo že toliko napredovali, zaupljivo sraemo pričakovati »Narodnega doma«: — godne so nam mof i! Gospod urednik, oglasil sem se jaz, ker ne vem, ali so vaši —s—i že vsi zaspali ali kaj. Pa brez zmnere! Iz Ptuja. (Dijaški kuhinji) so od dr>e 4. nov. počenši nadalje darovali p. n. gospodje in sl. društva: Menhart Jak., kapl. v Ormožu, 2 gl.; f prof. Kunstek v Ptuju, 5 gld.; Zupančič Drag., učitelj v Ptuju, nabral 4 gl.; sl. odbor okr. zastopa v Ormožu 25 gl.; Heržič J., prošt v Ptuju, 10 gl.; sl. okr. zastop v Slov. Bistrici 10 gl., sl. okr. zastop Ptujski 200 gl.; prilično pogreba prof. Kunsteka: dr. Geršak iz Ormoža 5 gl., Mikl Al., trgovee v Ormožu, 2 gl.; Stabuc Jernej, kaplan pri Sv. Urbanu, 1 gl. 50; Kralj J., dekan v Zavrču, 5 gl.; Lendovšek M., duh. svet. in župnik v Makolah, 5 gl.; sl. posojilnica v Makolah 20 gl.; Korošec Fr., prefekt v Mariboru, 5 gl.; Wannaus J., trgovec v Radgoni, 3 gl.; Murkovič Fr., župnik pri Sv. Barbari v Halozah, 2 gl.; Bratuša Al., beneficijat, 4 gl.; Cilenšek M, prof, 4 gl.; Grnko M., vikar 4 gl.; Ožgan, c. kr. notar, 4 gl.; dr. Ploi J., 12 gl.; dr. Schiffrer 4 gl.; Sedlaček, tajnik, 2 gl.; Šalamon Fr., mestni kaplan, 4 gl.; dr. Horvat 4 gl.; sl. odbor okr. zastopa v Št. Lenartu v Slov. gor. za 1895 leto 15 gl. — H\ala, Bog povrni! [z Zalca. (Gudna volitevj Zadnjo nedeljo je bila volitev za žalsko zadrugo; volijo vsi samojstojni obrtniki iz Zalca, Petrovč, Griž, Velike Pirešice in St. Pavla. In glej! vsled strastne agitacije in zvijače je zmagala v žalskem trgu nemčurska socijaldemokratična stranka! Žalostno, toda resnieno! Komaj tri dni pred volitvijo so nekateri slov. obrlniki dobili vabila; med tem ko so se drugim prej delila od nekega raožiceljna, kateri je na svojem potovanju obiskal le socijaldemokrate. Nekateri so se pred volitvijo hudovali na sedanjim načelnikom, a na dan volitve so pobrali svoja kopita; loda kljub tenau bi bili zmagali, če bi se bilo volilo po listkih in če bi bila vlada poslala svojega zastopnika. Ko je tedaj na vrslo prišla točka o volitvi načelnika, upili so nemčurji in socijaldemokrati, naj pri starem ostane in glej čudo! Predsednik je ostal na svojem častnem mestu. Mi mu privoščimo to čast; usmilijo se nam vs\ oni, ki morajo plesati, kakor gode njihov načelnik, Šušterič! — Sicer smo pa hvaležni, da je taŁo prišlo; prvič zato, ker vemo sedaj. kateri so značajni možje in kateri ne; drugič, ker bodo vsaj sedaj nekateri krogi spoznali, da je tudi nam Slovencem treba zdravega krščanskega socijalizma. Naj se torej začnejo povsod ustanavljati katoliška društva! Iz Slov. goric. (Razne vesti.) Gospod urednik! Ne čudite se mojemu molčanju; zima je huda, zima. In kakor jazbec sem tičal v svojem brlogu; a na Svečnico prule jazbec pred svoj brlog pogledat, kak6 solnce vshaja; ako vshaja pod meglo, dobro, ako pa na jasnem, takrat se potegne še enkrat globokeje v brlog. Letos ni na jasnem izhajalo solnce, zatoraj tudi jaz upam na — svetlo. Priromalo je v moj brlog nemško pismo iz Št. Lenarta, katero je pisano v nemščini, pa v taki, da se Bogu usmili! V kratkem pismu o nekem »Vichbassu« je 33 debelih kozlov-pogreškov! Škoda za tega človeka, ki se nekaj dozdeva, posebno se štuli velikega pragermana, a vidi se, da bi mu ne škodovala šola. Ako bo želel se pravilne nemščine naučiti, ima lepo priliko, saj zidajo ondi velikansko šolo, radi katere se nekateri farani za — glavo prijemajo. Gital sem v časopisib, da so za to šolo sam svetli cesar položili lep donesek, a moj prijatelj — brlogar mi javi, da so na ono šolo, ko so jo spravili pod streho, razobesili dve majhni štajarski zastavici. No, kje je pa oslala — cesarska? Oj hvaležnost! — Na drugo predpepelnično nedeljo so kar trumoma hiteli ljudje k Sv. Ani, ter se glasno poinenkovali: kako bo danes veselo. Tudi jaz prasnem za njimi, takoj mi je jasno, kaj je, namreč dosluženi vojaki so si napravili veselje. No, in res, lepo so izvedli, ker so si najeli sv. mašo. Po služhi bnžji so imoli veselico pri narodnem gostilničarju gosp. Alojziju Senekovieu, kjer se je pokazalo, da tukaj na slovenskonemški meji vlada lepa zastopnost, in v lo je najboljša pomoč lepo branje. Nemci bero najbolj »Sonntagsbote«, a Slovenci zvečinoma »Slov. Gospodar«. In kateri narodi bero dobre časopise, se tudi ne preganjajo. Imeli šo tudi slavolok z napisoma: »Vse za vero, dom, cesarja«, in: »Viribus unitis«. Zares lepo, ob, da bi le vsi vedno delovali v to, da bi se sv. vera širila, doin branil in svetli cesar spoštovali, ter tako združenimi močmi — viribus unitis — prispevali v čast Bogu, v blagor domovine in mile nam Avstrije. Rek »viribus unitis« priporočam tudi cerkvenim pevcem in pevkam pri Sv. Ani, naj gledajo, da se tudi njim podaje — v čast božjo rek »zuruženimi močmi!« Iz Vičave pri Ptuju. (Bela žena.) Dne 28. svečana je v 55 letn svoje starosti Marija Krivec, žena značajnega rodoljnba in posestnika, previdena s sv. zakramenti, zaspala mirno v Gospodu. po mučni bolezni Nemila smrt je vzela vrlemu možu blago družico, skrbno in dobrotljivo mater njenim otrokom, katere je v pravemu krščanskem duhu vzgojila. Priča temu so slarejši sin, g. misiionar Vinko v Ljubljani; mlajši sin pa posnema vzglede rajne maLere in se ravna po njenih naukih, kajti on je vzgleden in pošten mladenič, ki se trudi in deluje kot odbornik »bralnega društvp« v Krčevini in skrbno brani pravice slov. naroda v tukajšnji okolici. Kako je bila ranjka spošlovana in priIjubljena ne samo od bližnjih sosedov, temuč od vseh tukajšnih faranov, je pokazal slovesni pogreb, kojega se je nad 200 oseb raznih stanov, akoravno je bila slaba pot, udeležilo. Pred hišo žalosti so zapeli pevci (inešan zbor) prav ganljivo žalostinko, kojo je vglasbil tukaj^ni organist po besedah And. Praprotnik-ovih. Marsikomu se je rosilo oko, ker zgubili so domači zvesto ženo, skrbno mater in dobro gospodinjo. Naj v miru počiva!