213. številka. Ljubljana, vtorek 17. septembra. XI. iHo, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan  iftvMtatj ■,-■• uu«UU   - r..      Mtttteit    •■• vom* po toBti pratUMUS ti* »vnro-ufierike tioieie m c9io lnn, l>, (flil., ta p,n lota f gl.,
ri četrt lota 4 ,;li.   -  Za *.; *. v;;.',   .«»-cđ <;cilti;«»y: ni ctoa »h celo lato 13 gl<L, u* Jo*'t leta 3 gld. 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr    7a pošiljanji- ta dom s« računa 1.0      *.» me«.\  '    te.     '/otrfi 5efcp  — 2a s-tmo deielo toliko već, kolikor poStnina ianaia. — Za gospodo učitelje na lj.nizkih Šolah in za dijake velja Bniiasa cena in sicer       ■ Ljub Ur. o a a* mM-s \o>* 2 ftid. RO k*., po pofifci prejemati ta četrt lota 3 gld. — Za oznauila se pladnje od Aotirlstopne petit-vrste 6 kr., Če se OftOtnflo ecKsrit tiska, f» Jr.r., 4e *e dvrw-at in 4 kr. če so tri- ali večkrai tiska. Dopisi naj H izvole fratikirati.     Rokopisi se ne vračajo. —- UrodniStvo ta v Ljnbl ani v Frane Kolmanovoj hiši i\ 3 „glmla'.ifika st.olba". Oprav ništvo, na katero naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad uinistrativno r«(*i, i? v „Nnrodni tiskarni" v Roltuanovej hiši.
Sloga?
Pri odpiranji kranjskega deželnega zbora je predsednik in jeden načelnikov, ter glavnih agitatorjev nam narodnim Slovencem protivne nemške stranke v našo deželo vseljenih Nemcev in naših renegatov, g. Kaltenegger, naglašal in željo izrekal, da naj deželni zastop „složno" dela. Tudi ohcijalui organ stranke Kaltenegger -Dežman-Schrev ttc. „L. Tagbl." je v svojih zadnjih člankih naglašal, da z zdanjo novo večino v kranjskem ueželuem zboru se začenja nova era miru, sloge i a sreče.
Mi moramo gospodi povedati, da se jako motijo, če menijo, da bodo s temi svojimi lepimi frazami koga pametnega mej našo stranko premotili.
Zi ceno našega programa, naših starih narodnih slavja nskih terjatev, ni j mej nami in nemškutarji nobedue sloge mogoče!
Ljudem uemškutaiskim fanntikarjem, ki vedoma ali ne\tdoma na to delajo, da bi se naša slovenska zemlja več ali menj, prej ali slej ponemčila in Slavjanstvu odtujila, morda za bodočo Germanijo preparirala, ne mamo mi nobedae slogo.
Z Ijudm-, kateri celo leto pridigujejo v svojih javnih hstib, da je njih program potisne nje Slavjaustva, to je, naše narodnosti, — „zutUckdruugeu des Slavismus itd." — imamo mi le boj na život in smrt, svojo zmago ali uničenje svoje, a nikdar nobedne slogo.
Ogenj ia voda se ne družita prijazno; tako tudi Slovan ne sme in ne more prijateljevati z onim, ki vse na to dela, da bi naše Slovanstvo oškodoval Nič sloge!
Zares, kar čuditi se je, da se nam še v letu 1878, po tem velikem dviganji vse^a Slo
Zaklad pomorskega razbojnika.
(Po Fr. Ci<!i8tiickeiji.) tDatfo.)
Četrto poglavje. Pira«.
Morska guba pri Vulparaiso bila je na večer osmega avgusta tako tiha in prijazna, kakor je mogoče jedino le v tako gorkem m duhtečcin ozračji pod čistini, niti z jednim oblačkom zakritim nebom, iznad katerega so se zvezde v tiho iiiuuej vodi tisoč in tisočkrat namuozevale. Vse je bilo mirno, in uiti najslabše sapice mj bilo čutili, le sem m tja sli-Salo se je pravilno ploskanje čolnov, ki so se ali na ladijo vračah, ali pak so še le na buho pluli. Iz mesta slišali so se puk veseli ghv Bovi ubrane godbe, a bilo jo uže toliko odda Jjeno, da so so ti glasovi čuli v mehkih, har-moničkih akordih.
vanstva, more in hoče s tacimi pustimi in praznini: frazami prihajati.
Vendar bi leh'io uže tudi g. Kaltenegger vedel, da tudi slovenski možje nekaj politično mislijo, in da se s tako frazo ne opravi pri njih nič.
Ce hode slogo, res slogo, učite se najprej pravični biti v vseh narodnih rečeh. Urez tega nij sloge, in je ne sme biti, in je ne bo !
Zilibog, da v nemškej in nemškutarskej stranki nobeno dejanje ne kaže, da bi kje koli prodiralo to izpoznanje potrebe pravi č no s ti do Slovanov. Zarad tega odbijajmo fraze, pa sklenimo se trdno v bojne vrste zoper vsako nepravdo, in za slobodo svoje narodnosti. lVa/na „sloga" bi bila za nas le prevara, in vabljenje v nevaren zagaten klanec, iz kuterega nij izh da.
Iz Bosne in Hsrcegovine.
Najnovejši ofieijalni telegram 15. septembra poroča: Včeraj so se začele vojna delovanja na Savi, naša vojska je Savo presto pila O daljšem razvoji teh operacij bode se moglo nekaj dinj le toliko poročati, kolikor dopušča ozir na potrebo, da se vojna premikanja kolikor mogoče tajna ohranijo.
Operacija, ki jo tu oficijalni telegram misli, je prehod Save pri lir č k i. Tukaj je bil prej Szapaiv prešel Savo in marširal na Gra čaiiico, ter hote v Tuzlo, a se moral na za hod do Doboja pomakniti. Z laj, ko je došlo mnogo pomoči, prešla je še 20. divizija Savo in se menda z&čoC energično  delo proti tur šKim upornikom okolo Tuzle, Zvornika In Bje line od dveh stranij  llička je bila po pobit,i
Z laj se si ši z jedne vojne lulije, katerih je bilo ravno ob tem času precejšnje število v mki, glasen odmev zvona ; Štirikrat je udarilo kludvo, — bila je tedaj deseta ura v noči, — iu v jednakih Odmorih odgovarjalo se je zapored z drugih vonih ladij.
Minulo je na tukov naeni jeden četrt ure, kar pridrčl na tihem mal ozek čoln od za-hodojega nabrežja v luki; čoln je bil jedva tolikanj, da bi mogel za silo nositi dva moža, iu je bil bolj kanotU podoben, nego navadnemu čolnu. V njem Bedel je jeden sam mož, ki je z jednim Batnim stranskim veslom čoluič niiuio več ladij, h katerim pak nij hotel preblizu priti, bhsku jednako hitro veslal, kakor bi hotel priti na navadno pristanišče. Ko je pa bil ne^oiiko dulje prišel, zasukuil je sv i j čoluič od prejšnje črte tako, Ua se je obruol skoraj proti ji^.u, iu uuravuost k onem kraji, kjer je vrak piratov, lUconocido, na pečinah ležal. Mož, ki je vodil ta čoluič, moral je biti vse kako znan s potom,  ker  komaj je dospel
Szapai vjevega oddelka Turkom zopet v roke pa!a, in so jo morali naši 14. t. m. gotovo s šturmom ah s kanoni vzeti.
Iz Sarajeva se „N. fr. Pr." brzojavlja, da je generel Filipovi** izrekel svoje zaupanje, da bode zdaj, ko so prišle zdatne vojaške pomoči v Bosno, v štirih tednih, torej še pred zimo turški upor potlačen iu Bosna raz-orožena.   Potem se bode uprava organizirala.
Od isto tam se javlja v „FremdenblattB, da je 13. septembra prišla tja brigada Pistorv s polki Sokcevie, Scudier in "VVetzlar. Črez dva dni da prideta še polka Kellner in nadvojvoda Josip.
Oficljalno se 14. sept. poroča: Dopolnje-vaje poročilo 9. septembra o izgubah pri Bi-liiuu poroča brigadni komando, da vsa izguba šteje 1)8 mrtvih, 400 ranjenih in 35 pogrešanih. (Gotovo, da so mej „temi pogrešenimi" bili le taki ranjeni, ki nijso mogli bežati tačas, ko je general Z <ch reteriral. Padši v roke turškim divjakom, sigurno ne živo več.)
It Cetinja se poroča: Nekateri bosen| ski begi so prosili kneza Nikolaja, naj jim dovoli čroz črnogorsko mejo v Albanijo iti. — Omer Aga Š.-rović, fanatični vodja Korjeničnih upornikov, je stopil na črnogorsko zemljo, ia bil tam prijet.
Iz Travnika 31. avgusta.
(Iz pisma oficirja domačega polki.) Sledeče je gotovo lep dokaz hrabrosti naših vojakov: Feldvebelj Košmelj, sin župana v Železnikih, je pri moji kompaniji. Bil je v boji pri Jajci ranjen. Krogla mu je šla v rebra. Da-si ranjen, vendar nij šel od boja, in komandira] je svoj oddelek do konca, in še
do temne sence, katero je delala stara ladija, uže je priklenil svoj Čoluič, in malo pozneje plezal jo na ladijo, dvignil se črez držaje in izginil za njimi. To je naš stari znanec, — tujec, — katerega hočemo zdaj pri njegovem pomičnem de!u opazovati.
Ladljno površje razsvitljale so lesketeče se zvezdo le temno, a notranji prostori bili so popolnem v noči, ko je tujec po ozkih Btopnicah navzdol stopal. Na površji bavil se je le toliko, da se je mimogrede ozrl okolo. Zdaj izvleče izpod BVOJega ponehojo svetilno ia stopi v kajito.
Tukaj na pragu |>nk obstane, kakor bi ga kaj pretresnilo, in drži luč pro 1 bo, da je mali prostor so obsvethl, kakor da bi kuto-rega tujec pričakoval. Pomirilo ga je pak valjda r.i/.rušenje, katero so tesarske roke prouzročile. Jedna stran v kajiti bila je uže čisto gola, ker se je obstenjc od dragocenega lesa uže proč vzelo, in tudi na drugej steni pričelo se je z razdevanjem.   Hitro, a previdno
potem nij hotel na pomočni zdravni prostor. Moral sem mu — ker sem se bal, da postane rana nevarna — odločno ukazati, naj ido v bolnišnico v Jajce. Od tam je odšel na Dunaj, in je v bolnici št. 2. Predlagal sem ga za odlikovanje z modalijo za hrabrost.
Politični magleri.
V Ljubljani 10 septembra Glede zidanja železnice &is**k -piše lirvatsk lili, da jo vojni minister, grof Bvlanut lifith rekel lnvatskej deputaciji: »Verjemite ud gospoda, da mi je močno žal videti zunaj najlep.:o vreme, a morati čakati z zida-njem; če se železnica Sisek-Novi ne zida brž, morali bi morda celči svojo vojsko iz Bosne potegniti. — Ogorskft ministra Tisza in \Venk-hi -ii sta zavoljo te železnice na Dunaji. Tudi ban Mažuranič je imel tja iti.
V it u f viških mestih so bili 14 t. m voljeni nemški liberalci; udeležitev jo bila silno silno majhen a. V Gradci je dobil Rechbauer samo 110 glasov, v Mariboru dr. Duchatsch samo 137, v Slovenjem (Iradci dr. Khmer iz Gradca 03. V Knittelfeldu .jo izvoljeni c. kr. okrajui glavar baron Vernier rekel, da ne prevzame poslanstva, ker se ono ne sklada z njegovimi dolžnostim i kot politični uradnik. Ste li < uli po-gtenega Nemca, vi Vestenecki, Dolholi, Seo-derji itd.?
Cf ih i „Pokroku prinaša tajno pismo poštnega direktorja praškega, v katerim ta uradnike za volitve obdeluje. — Ustavoverci so tudi „ehabrusovati" zopet začeli. —
ViiiiiiJ«* države.
Unski poslanik v Carigradu je rekel na porti, da če bode *V#*r*i/*n<t prisiljena z orožjem v rod dobivati si, kar jej je berlinski kongres določil, valjda ne bode Rusija megla nevtralna ostati, ker Črnogorci imajo mej ruskim narodom veliko simpatij, ker so na strani Kusov brabro vojevali. Turški veliki vezir je odgovoril, da se Turčija trudi vse storiti, kar -berlinski kongres teija, da pa nema moči. Zdaj ne more pošiljati vojske v zgornjo Albanijo, ker je drugje (v Tesaliji proti Grkom) potrebuje tako silno. Rusi bodo poslali knezu Nikiti milijon rubljev.
Grectfa jo v posebnoj noti zahtevala od vlad posredovanja, da doseže ono „popravljanje mej" kur jej ga berlinski kongres (pa nejasno) zagotavlja. Vlade bodo Grke podpi« rale diplomatično, a nobena se neće do/, laj oglasiti, da bi jo tudi z orožjem, če bodo treba.
Iz IVti'i'fcinv/« se javlja, da jo J)^r-viš-paša 12. septembra z zadnjimi turškimi vojaki zapustil Batum, ki ,;e torej popolnem
v ruskih rokah. Dozdaj so torej le Rusi vse dosegli, kar je berlinski kongres določil.
Srh*k<* knjeginja je 15. sept. porodila sina.   Knez se je iz Niša vrnil.
Kakor se iz C«rif/rartn javlja, je umor Mehemet Ali paše prav dogovorjen bil mej od boroma lige v Prizrenu in Djakovu. Vendar si porta ne upa nič storiti proti tem svojim upornikom. To kaže njeno nemoč ali pa tudi nezanesljivost in dvojezičnost.
T##'f /#*#*/ paša ie dobil — pravi zopet enkrat telegram iz Carigrada — dovoljenje vrniti se, a bode v M. t•■limi ali na Kret: stanoval, torej ne v Carigradu.
Iz I*4irisr4w javlja telegram: „Havas" poroču, da je Nemčija odložila svoj nasvet o skupnem p .stopanji velevlastij pri porti, ker Anglija nij hotela pristopiti, a je Italija rekla, da pristopi le, ako vsi drugi.
popisi.
IK IJ >ll»ljttll4k  11. sept. [Izv. .lop. j
(Druga deželna učiteljska skupščine
v Ljubljani.) (Konec.) Daljni tek obravnave
sukal se je jedino  le  okolo temata: denar,
denar in le se denar!   Predlugalo se je, da
naj  učitelj  na  jed nora/red nicah tudi dobiva
službeno doklndo; takoj se je pa jeden učitelj
oglasil,   ter   zahteval,  da ako  bode dobival
učitelj   na  jednorazrednicah „fuctionszulage"
mora pa dobivati tudi vodja na več nego četiri
razrednih šolali — 50 gld. službene doklade
več.   No,   mi Bino bili   v principu vedno za
kakoršnokoli zboljšanje gmotnega stanja učiteljem.   Ker pa mi tako dobro znamo, kakor
gospodje učitelji, da i učitelje narod vzdržuje,
zato smo tudi zahtevali,  da se učiteljstvo na narod tudi naslanjati mora, ter mu njegova prava  braniti.   Ker se je  pa pokazalo, pri glasovanji predloga višnjegorskega učitelja, da kranjsko   učiteljstvo  sistemično dela krivice onemu narodu, kateri jih živi, zato se nam zdi, da ne porabljamo ostrejšega izraza — nelogično iu smešno, zboljšanje gmotnega stanja svojega od istega naroda zahtevati. Ako se pa naslanja kranjsko učiteljstvo na kalkulo-vanje nemškega učitelja Linhardta, ki je utemeljeval predlog višnjegorskega učitelja s tem, ker ne vzdržujejo pojedine občine učiteljev, potem se jako motijo, kajti sklepanje učitelja Linhardta jo lhžnjivo, ker ima za podlago neresnične predstavke. Šola je pri nas, kakor v druzih provincijali narodna. Učitelj dotičnoga kraja se tudi ne imenuje „krajni" ali „občinski" učitolj, nego on jo učitelj naroda, je „ljudski" učitelj, i navali ntmško,
Narod se pa ne zove le jedna občina, jedna vas, nego v oziru na Kranjsko, vse prebivalstvo, torej cela dežela. Posamen učitelj je ud cele družbe Bučiteljstvaw, katero ta dežela, ta narod vzdržuje. Ako živimo vrh tega še v „ustavneju drŽavi, v katerej se baje varuje pravica po-samotku, kakor tudi celej družbi, kako si upajo tedaj delegirani učitelji kaj tacega ukreniti, kar mora ves narod žaliti, (kakor .je dobro tudi g. Kuhar poudarjal) kako si upa tako smelo kočevski učitelj Linhardt celemu narodu v obraz biti z onim krivim tolmačenjem.
A krono postavil je pa debati o predloga višnjegorskega učitelja nekov Jerše, ki je iz doslej še nikdar o|>ravdanih razlogov izpeljeval, zakaj da se mora vzeti krajnemu šolskemu svetu še njegovo zadnje pravo. Ta možanec je dejal, da se krajnemu šolskemu svetu zdaj Se lehko vzame ono pravo, ker ga še nema dolgo in bode kmalu pozabil, da je je kedaj imel!  Je-H mož vedel, kaj je govoril?
Stavljeni so bili še nekateri drugi nevažni predlogi, in potem je prvosednik Pirker drugo deželno učiteljsko skupščino sklenil s trikratnim „hnch" nazivom na našega cesarja; z jed-iiucimi klici pridružili so se mu tudi vsi zbrani učitelji.
Namen  tega dopisa nij bil, poročati o teku obravnav učiteljske skupščine,  nego natanko  poročati jedino le o predlogu uže Če-stokrat imenovanem,  zato,  da narod slovenski  izve,   kakovšno  učiteljstvo  ima. Morda bode ta ali eni učitelj dejal, ka so se pokazali prave neznačajnike  le njihovi odposlanci, a da sami nijso zadovoljni in ao ne strinjajo s sklepi deželne učiteljske skupščine. No, vedeli bo,  kakovšno ljudi  so volili,  katere ao delegirali,  in ako  bi jim stalo kaj na svojej časti in na Časti  slovenskega naroda, skrbeti bi morali  pri   volitvah, da bi se značajni narodni možje delegirali, kakor so ona mala peščica učiteljev, kateri so moževsko glasovali   proti  glasovitomu predlogu. Pravimo: ako jim  je  kaj  na  svojej časti stalo in na časti slovenskega nareda.   So li pa morda s tem rešili njihovi voljenci čast učiteljstva, ker se je vršila  vsa obravnava tako nemško, kakor bi bili tam kje? v  devetoj  deželi, kjer celo psi nemško lajajo?   No,  pa  ker so uže tolikošni čestdci nemščine,  naj  bi obrav-a potem naj vsaj prejo za
stopa tujec po deskah in preklali, v sredi vkup nametanih, proti zadnjemu delu kuji te, kjer je bila loputnica v podladijo. Zdajci pakt luč v svetilnici osvetli drugo, še nepričeto stran kajito, in tujec se nohote stresne ter zaječi mej tem, ko zgrabi pištolo v zapasniku, potem pak drži zopet svetilnico, tako, da so je jeden del nasprotne strani popolnem razsvetlil.
A ničesa nij bilo tam, kar bi ga lehko vznemirjalo ; BVitloba od svetilnice padala je pak ravno na tisti kraj, kateri je pak uže oni dan opazoval tako nepremakljivo, in kjer je globoka zareza v lesu od sekiro ali kicega dru-zega orožja svedočila, da se je moralo tu grozno hudodelstvo izvrš.ti.
„Čudno!" mrmra tiho v B6 mrzkogledi mož, — nprisegel bi skoraj na to, da sem videl tam le btlo senco, — se jo morala uže luč zableščeti. — A vendar je to blazno na-klučje, denes je baš tudi letnica one besne ure, — in ti norci v mestu vidijo le strašila — l.a  ha ha"  — tiho se smeji, — a bil jo to
demonički smeh, bolj podobno razteguenju obraznih Uit, nego izraJenju dobre volje — in nij bil podoben šali, ta mož z žarečimi očmi i n inrtvoblodini obrazom.
II'tro koraka zdaj mimo stene proti onemu koncu, kjer je bila v tleh loputnica najirav-Ijena. Tukaj ustavila ga je pak ovira, ki ga jo za odstranjenje nje dosta časa stala. Tesari so  namreč  v minolih dnevih vse, kar jim je bilo v napotji, deske in drugo lesovje, semkaj nametali, ker nobeden izmej njih nij hodeval v podladijo skozi loputnico. To moral je zdaj vse odjiraviti iu odnositi, in marsikatera robata kletov slišala se je iz ust samotnega delavca, ko je svetilnico na stran postavivši, pričel les kolikor mogoče hitro odmetavali. Mali jirostor bil ,jo koncem oči sten in vhod skozi loputnico svoboden ; ne   da  bi so šo jedenkrat okolo Ozrl, stopa sč svetilnico v roci navzdol.
Jedva tam dospesši, posveti s svetilnico jedno debelih brun, — a nij mu trebalo dolgo iskati, svitloba mu kmalu črno piko na brunu pokaže. Zdaj pritisue z malim čudnim orodjem
na dveh  krajih istega prostora naenkrat, in takoj se je neko pero sprožilo;  treba je bilo še umetno napravljeni zatik  odtisniti, potem seže  z roko  notri ter izvleče malo skrinjico od ebnovega les:i, ki jo pak morala biti jako teška, ker vzdigniti jo je moral z obema rokama.   Našel  jo  notri tudi več majhenih in velikih polnih mošnja.  Vso male skril je pri sebi, drugo pometal je pak v precejšnjo torbo ki jo je imel pod svojim ponehojem pri zapasniku privezano ; potem seža puk še jedenkrat z roko v luknjo,  hoteč se preveriti, da je popolnem pravu i.   A šo nekaj   je valjda našel, ker ono ven potegne in nese k luči; jedva je opazil, kaj da v roki drži,  stresne se  po životu in nehote hoče ono proč zagnati ; držal je v roci majhen zlat kri?.. A krčevito ga obdrži v roki, v post stisuenej,  ter  ga  hitro potisne v žep pod poneho;  križa se nij upal več pogledati.
„Vrag!" godrnja v so, ter potisne zatik zo|>et nazaj, da je pero glasno se zaprlo, — „vedno in vedno spomin onega čina."
(Dalje pr h.)
par trenotkov nemško - slovensko slovnico za .ljudske" Sole v roke vzemejo, da bodo vedeli, ka se nemško pravi «Ia» quartier, a ne «l«»r tpiartier!! Za božjo voljo! naj bi bil dotični učitelj slovensko govoril, ne bi imel po tem prilike, tako — se zmotiti. Tako n. pr. je strašno mučil nekov učitelj Jerše nemščino, — to je bil istinito „kuheldajč" ! Ave!
Iz JI«»tllk<» 14. sept. (Izv. dop.) Zabava, katero je priredila tukajšnja čitalnica 8. sept po odborovem sklepu od 1. sept. na korist zapuščenim rodovinam kranjskih reser vistov je bila mnogobrojno obiskana. Na povabilo čitalnice prišli so udje i neurije iz Metlike in okolice, posebno pa iz predrage nam Hrvatske v obilnem, za okupacijo vseh či-talniških prostorov potrebnom številu. Mestna godba igrala je priljubljene naše narodno pesni i budila občno radost. To tomboli užgal seje ples, ki je vselej živ in goreč, kjer se ga mladina udeležuje. Plesalo se je blizu do zore. Zi lep vz Bogom" čitalnici pela je gospodičina Krsto-slava 8. iz Zagreba, ti sloveče gole gospe \Vimborgorovo, s svojim mogočnim milim glasom na glasovir, nekoliko opernih napevov, in burno ploskanje zadovoljenega poslušalstva žola je v polivalo. Z veselim plesom, petjem narodnih pesnij in z lepimi primernimi zriravicami pre-fiel nam je prezgodno večer, ki je bil tudi koristen ubogim rodovinam rcservistov, kaiti 50 g. čisteg* dohodka poslal je čitilacni odbor slavnemu deželnemu odboru.
Kar tedaj „l/nbaclierica" v denaftnjem svo jem 210. listu o škandalih in ,.gojoh!u" tega večera poroča, spada na kup obrekovanja in lažij, ki se bodo tako dolgo  kopičile, dokler pravicoljubnojši; gospodar  tej starej lažitorbi sape ne zapre. Ako je več udov in  gostov o polnoči Čitalnico zapust lo, ako so nij pelo in igralo na glasoviru, kakor je bilo od pl. rodo-vine Savinscheggovo obljubljeno in od Čitalnic nega odbora uže 1. sept. dovoljeno, vpraša nuj dopisnik čit. ravnatelja.   Edino le z njego vi m ignoriranjem odborovega sklepa moglo se je zgoditi , da so prisrčna želja pl. gospo Si vinscheggovo izpolnila nij, in on edini je odgovoren za vso nasledke, kar mu je tudi čit. odbor pismeno naznanil. Čitalnica pa naj na prednjo s svojimi če tudi   manjimi  silami na čast i veselje društvenega življenja!
llradnej „Laib. Ztg." pa se malo spodobi z lažmi in zavijačami še večjo /dražbo delati proti kacemu koli patrijotičnemu domačemu društvu, nego jo delajo osobe, katerim je več za Nemčijo in Bog vo kaj, nego sa Avstrijo.
Ik lovila IIM'Mll 18. sep. I Izv. dopis.) Nij še dolgo tega, od kar su je jelo nekoliko živahneje gibati duševno živenje v Ijuri-Bkih šolah, ter vidoma so povekšavati tudi število onih, koji se v resnici žrtvujejo z dušo iu s telesom, za duševni razvoj slovensko šolske mladeži. V lep prid za prihodnjo in v vo liko veselje nam deluje zdaj mnogo vsaj na duhu mladih močij v ljudskih šolah. Lep dokaz njihovega neumorljivega truda je izvanredni napredek v tem kratkem času. Priložnost sem imel jako lepo, in ker me je stvar sama zelo zanimala, potrudil sem so, ter poizveded v tej stvari natančneje pri čestitih gospodih, kateri ao se udeleževali javnih izpitov v ljudskih šolah. Da, tudi jaz sem bil končno tako srečen, tla sem bil navzoč pri jeduej svečanosti šol skoj, ter so ob jednem sam prepričal o istinitosti izjav onih gospodov. —
Bilo je populudne proti tretjej uri, ko sem se pridrdral v Baltovas, uro  hoda od Novega
mesta poleg ceste, katera pelje v znano ko pelj Toplice. Nedeljski m-r bival je po vasej, vse se mi je zdelo, staro in mlado, zbrano k molitvi proseč za dobri vspeh in srečno izvršitev šolske slovesnosti. 01 glavno ceste krenem jo v stran na pot, kateri me ie pripeljal do cerkve in šole. Od daleč pozdravljajo vabile ste me cesarska in narodna zastava v prijazno šolsko poslopje, katerega vnanje je bilo lepo okiočaoo. Zelen okvir s prekrasnimi cvetlicami udelan razpenjal so je okolo vrat, pred katerimi sta stali dve lepo košati sme-reki, naznanjajoč: „vhod je prost samo šolskim prijateljem". Stopili smo v notranjo šolskega poslopja, ter dospeli po nekolikih stopnicah do vrat šolske sobane. Pogled je bil prekrasen. Pod slavolokom iz beršljana spletenem dospeli smo v šolsko sobano — v pravo svetišče. Na desnej vhoda bil je izvišen kraj za nadzorni-švo in šolske prijatelje, nad katerim se je razpenjalo škrlato rudeče z mnogobarvaniini cvetlicami okinčano nebo, katero je krilo prav ve liko, prekrasno podobo Nj. Veličanstva cesarja Franca Josipa I., katera se je pri ravno tej slovesnosti blagoslovila. Torej je bil namen to šolske svečanosti dvojni: v prvo blagoslovljenjo podobo Nj. Vel. cesarja F. J. I., in v drugo javno i/pitanje šolsko mladeži. Na levej strani vhoda bil je vrtec nedolžnosti, katerega prekrasne cvetke so nas pri vstopu pozdravljalo s cesarsko pesnijo, na kar se jo pričelo izpi-tanje posameznih predmetov, kot: verstva, či tanja, računstva in prirodoslovja. Besedij mi pomanjkuje,  da bi opisal veselje, katero je pouzročllo vrlo obnašanje šolsko mladeži in pro cizno odgovarjenje na zahtevana vprašanja. No morem prehvaliti lepega reda in snažnosti pri šolskej deci, tem menj onega v spisih in riru-g h šolskih tvarinah sosebno v šolskih zaznam kih  in  imenikih  gospoda učitelja, katero jo bilo predstavljeno na razgled. Tem čudneji sem jo zdel tudi lepi napredek, ker so ljudska šola Baltivasi raveseljujo komaj polletnega obstanka. To ml je bilo dovelj v dokaz, da sta čestita gospoda: l'aj m oster in učitelj z noumorljivini trudom delovala za duševni napredek šolsko dece, v kar njima očitna pohvala. Po dokončanem izpitu pola je šolska mladež še štiri krasne pesni domičinke, ka terih lepo doneči glasovi so segali globoko v srca navzočndi. Končno je bil slavnostni govor. Govorila jo mlada deklic* v pozdrav in zalivalo Čestitomu  narizorništvu. učiteljema in šolskim pvijat-ljem; k šolskej mladeži pak, katerej jo razložila v kratkem jedernatem govoru pravi pomen šolo /a ljudstvo iu državo, v veseli odhod na počitnice. O l daleč so je čnlo grmenje strelov iu niožnarjev, ko je deklica zala navdušeno zaklicala trikratni „živio" na cesarja, ravno ti sto na okrajno šolsko narizorništvo, učitelja in šolsko prijatelje, pri kater.h  „živio-klieih" je pomagala vsa šolska mladina. Lepo je nadalje poudarjala „kaj pridnost prinaša, lenobo raz uasa" s bosedami:
Bralen Uovek, ki brez truda
Dobro st'ri.
(SInmSok)
Jako ginljiv je bil tudi poslov deklice v imenu součenk in součencev od čestitega šolskega nmDorništva, učiteljev in šolskih prijateljev, marsikateremu navzočnih io igrala solza v očeh. Pomenljiv je bil nadalje govor g. šolskega nadzornika, kakor tudi govor okrajnega glavarja o priložnosti pohvaljenja izvanredno pridne šolsko mladeži, s katerim dejanjem je končala šolska slovesnost. —
Vti*, katerega mi je provzročila ta slovesnost, je nepoznbljiv. ter mi bode v voden spomin na gg. učitelja, katera sta v tako kratkem času do to stopinje omikala in oblažila nedolžna srca solske mladeži z geslom „non scolai' Ked vitea riiscendum". Z.
Blage Kranjske gnspe!
Njih veličanstvo, naša premilostljiva cesarica, so blagovolili, navdani z najtoplejšo ude-ležitvijo in skrbjo za blagor naših, v slavnih bojih vBosniji in Hercegovini ranjenih vojakov v Najvišjem lastnoročnem pismu, na-monienem C. kr. ministerskemu predsedniku od 81. avgusta t. 1. premilostljivo uže izraziti misel, kako bi dalje ustanovljanje gospejskih društev na korist prišlo užo obstoječim domoljubnim pomočnim društvom, in kako bi ugajalo Najvišjim željam Njih veličanstva, da so blagi in človekoljubni čut gospo! z nova pokaže s tem, da se taka gospejska društva ustanov-ljajo, v kolikor mogočo obilnem številu.
Prepričan, da vzvišnno besedo naše premilostljivo cesarice prav živo odmevajo v srcih vseh gospij, so obrnem do Vas, blage Kranjske gospe, s prošnjo, da se v vseh večjih krajih, ali vsaj v vsakem političnem okraji naše dežele eberete v gospejsko društvo, katero bi so za ohranjanje tako zaželenega jedinstvenoga delovanja lahko stanovitno združilo najprej z užo nekaj let som obstoječim in prav vspešno delaj očim „gospejskim društvom za ranjene iu bolne vojake v Ljubljani".
Blagemu, dobrotnemu čutu gospij bi se po tem no odprlo samo polje njihovega humanitarnega in domoljubnega delovanja — y>0 organičnej razvrstitvi tega tako lepega delovanja bi bil šo veliko bolj zagotovljen tudi vspeh tako mnogotero so užo kazočega požrtvalnega truda !
Političnim oblastni jam se zaukazuje, da prav živo in vspešno podpirajo vso prizadeve, ki bi so morda pokazale v imenovanoj zadevi.
Urno tedaj in srčno na delo, blngo gospe našo deželo — vspeh bode zadovoljeval Vaša Broa, Vam i u deželi naši pa čast delal. V Ljubljani dne 11. septembra 1878.
0. kr. deželni predsednik: Franc vit. Kallina I. r.
Kilur Bvoj Qaa ■/. i^m trati Rovež, prazno Blatno mlati
Tam gdor glad mori lenuha N.ijili' pridnost dosti kruha (Slomdsk)
s sosebno Sivimi barvami je predočila minlji vost časa*.
I Inova nosoj o valo\ i Lo nap roj, Uro pihajo vetrovi H« bit rej '
(Hi! velika j<! zamuda Mladik tbiij,
Domare stvari.
— (Dramatično društvo) jo to dni začelo razpošiljati svojim družabnikom 10., 41., 42. in 13. zvezek „Slovensko Talijo", ki na blizu 27. tiskanih polah letos prinaša naslednjo igre: 1. „Kozaroc vode", vesela igra v 5. dejanjih, po Seriboju poslovenil Davorin llostnik; 'J. „lgralka", vesela igra v 1. dejanji, po Fournierju poslovenil Viktor Eržen; 8. nDva g Q s p od a pa jeden sluga", burka s petjem v 1. dejanji, po Goldoniju poslovenil Davorin llostnik; 1. „Star samec", podoba iz življenja v 2. dejanjih, po Oct. Feuilletu poslovenil Davorin llostnik;  5. „Stara m o-
n t o mlade", vesela igra v jednem dejanji, po J. Korzenovskeni poslovenil Josip Stare; 6. „Gringoire", igrokaz v 1. dejuuji, spisal Th. de Lunville, poslovenil Ivan Kalan; 7. „Jedna se mora o m ožiti", vesela igra v 1. dejanji, spisal II. Uhde, poslovenil Ivan Kalan. — 13. zvezku je pndejauo tu li odbo rovo poročilo v It. občnem zboru »dramatičnega diuštva", blagajnikovo poročilo in imenik družabnikov v letu 1877/78. Mej zadnjimi pogrešamo marsikaterega znanega in imovitega domoljuba. O tej piiliki bodi pridejana tudi prošnja, da bi družabniki blagovoljno plačevali redno svojo društvenino, najbolje bi bilo, da bi jo odrajtovali takrat, kadar spre j einaj o knj ige.
— (K z m. K u lin) jo bil v soboto v Ljubljano prišel inscipirat vojake iu vojno sani tarnost.
— (Iz L rezko okolice) se nam piše: Čital sem brzojav v graškej „Tagesposti", da je za poslanca gospod Žuidarš.č iz Urežie v Kojzkem, Sevniškem in Brežkem okraji enoglasno izvoljen. „Tagespost" mu pravi „ver fassungstreu". Mi Slovenci smo pa Slovenca izvolili in kolikor ga poznam, ima čut etvo za slovenski narod in tudi zahtevamo , da nas Slovence zastopa, ker smo mu kot i 'čemu svoje zaupanje dali. Dopisatelj se naj drugi pot v „Tgp." prav izrazi, ker mu taki dopisi Časti ne delajo. — Zivio naš narodni, samo narodni poslanec g. Znidaržič!
Volilec.
— (Iz Celja) bo nam piše 14. t. m.: Pri denašnjej volitvi za mesta in trge se Slovenci nijso udeležili. Dobil je dr. Neckernian — zdanji poslanec — samo 171 glasov, in je za poslanca izvoljen.
— (Učiteljski izpiti) Be začno v Gradcu 30. septembra; oglasiti se je treba do 22. t. m. V Ljubljani se pa začno 21. oktobra; oglasiti pa so je treba do 12. oktobra.
— ( N a d uči te 1 j s k a Blužba.) Na 4 razrednej šoli v Ljutomeru je razpisana nadučiteljska služba od 1375 gold. Prošnje se vlagajo do 2. oktobra pri ondotnem krajnem Šolbkem svetovalstvu.
— (Občni zbor slovenskega poli tičnega društva „Sloga" v Gorici.) je bil 12 t. m. prav dobro obiskan. Udeležilo se je zborovanja nad 100 društvenikov. Iz letnega poročila tajništva, katero je prebral g. Povše, ki je presedoval skupščini, posnemamo, da je društveni odbor imel 10 odborovih sej in da je društvo imelo 3 občne zbore, enega v Dom« bergu, drugega v Kviškein in tretjega v Kobaridu. Vršile so se potem volitve novega od bora in predsednika. Za predsednika bil je soglasno „per acclainutionem" izvoljou gosp. Povše. Kot odborniki so izvoljeni: Andrej Kocijančič, deželni poslanec in veleposest nik v Podgori. J osip Mašeru, vikanj v Stmuvru. Fr. Leban, veleposestnik v t'rničah. Josip Faganel, deželni poslanec iu posestnik v Useku. Ignacij Kovačič, deželni poslanec in veleposestnik pri sv. Luciji. Josip Nanu t, posestnik v Standrežu. Josip Sin igo j, župnu v Dornbergn. F. čer in, vikar v Avčah. J. V a lentinčič, veleposestnik v Plavali pri Kanalu. Za tenu so dobili največ glasov gg. Ćibič, de kan v Crničah; Ant. Ferfilja, trgovec v Gorici; prof. Dr. Gabrievčič; med. dr. Rojlc; Peršič, posestnik v Prvačini in Iv. Ličen, veleposestnik v K i fen bergu, ki bodo namestniki odbornikov. Naj še omenimo, da je število druAt
venikov bilo leta 1877. le 8'J, in da jih je sedaj uže 240.
— (Iz seje ljubljanskega mestnega odbora) 10. t. m. je na dalje poročiti: Služba mestnega policijskega zdravnika, za katero so se oglasili trije prosilci, se podeli dr. Francetu Itnerju. — Trem učiteljem mestnim so dovoli prva službena priklada, glede jednega pa so hočtjo še obrniti do deželnega šolskega sveta, ker še nij 15 let v službi. — Vodju Andreju Praprotuiku se dovoli za preteklo leto 100 gld. stuuovniue, katehetu mestne šole na mahu pa 50 gld. nagrade. — Naprava nekaterih nov,h reeij za realko so dovoli. — Pritožba Janeza Podkraj-ška, ki svoje hiše nij zidal po stavbenih pravilih, se usliši. — Kanal na Cojzovem grabnu se bode delal 1. 187'J. — Koncem je župan odgovoril na tri, v prejšujej seji sprožene interpelacije. Glede obdelovanja mestnega zemljišča na < I radu se še obravnava z gozdarji; hišni posestuiki naj svoje pr.tožbo zarad žlebov pri strehah naznanijo pri mestnem stavbenem uradu; zarad nove ceste od mesarskega mosta (0 kolodvora so se pričeli do govori z lastnikom Urbasom, katerih vspeh se bode mestnemu odboru objavil v enej prihodnjih sej.
Dunajska borza 10. septembra.
,'tv r;iu toiegrafičnu poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   BO gld. 25 kr.-
Knotni drž dolg v srebru   .   .   .   t>2 „ 20 „
Zlata roma.........71 „ „
lMtiO drž. posojilo......110 „ tiO a
Akciju narodna banko   .... 788 „ — „
Kreditne akci,.......BiH „ ;v.i „
London..........117 „ 16 „
R«pol..........9 „ as
O. kr. cekini........B    „   N n
Srobro..........100   „   tO „
Driavne m a; k -.......57   „   85 „
Loteriji!«* Hrccitc.
Na Dunaj i 14. sept.: 71. G4. 62. 45. 40. V   Gradci   14.  stpt.:   85. 80. 10. 2G. G.
Inštruktor.
Dijak ljubljansko višje gimnazijo, popolnem zmožen slonnskign, minškrt/a in /irrat.sko-nrbnkcyn jrzika, išče službo domaćega učitelja; iuti podueujo v vseh predmetih gimnazijo in glavne Solo, ter jr pripravm
tmli pnsr/ifj v Ai'inffA'o - jrt'bskem jetriku in *».h'fl" liti'i'uiut'i iHHtučftati. Honorar zmeren.
Tuđi ■o htttno in stonovaHjt,
Vefi pove ll prijaznosti uredništvo „Slovenskoga Nanula".
Itnz.nr vesli.
* (Vihar) na podnožji Vesuva je podrl IG hiš, in je več ljudij pokončauih.
* (Strela in njene posledice.) Amerikanske novine poročajo o strašnej nesreči: v soboto 17. avgusta udarila je namreč strela v fabriko za smodnik v Pensilvamji, katera je bila lastnina \Veldi &, Coiup. V fabriki je bilo 30.000 funtov smodnika nakopičenega in dinamitu. Vsled tega se je celo mesto pretreslo, kakor kadar je potres. Fabrika, trdno zidana s kamenjem in železom, je popolnem izgiuia; zemlja je bila jeuuo četrt mile na okolo razkopaua. Trideset hiš su je razruščilo, iu prebivalci v njih veciuom žalostuo poginili. Teško kamenje letelo je daleč po zraku, hitro kakor kanonske krogle. Studu je velikanska, tur je zadela veciuom siromake.
Karel S. Till
trgorsteo ft knjigami in papirjem, pod Teanfo it. 2t zaloga vsub potrebnosti) za urade in kupčijstvo ; zaloga navadnega, pisemskega iu zavijaluoga papirja. Vso potrebnosti za inerjovco (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. ZapilOValne in opravilne knjige. Izdeljujcjo se tudi monograml na pisemski papir, visitno karto in pisemsko zavitke. (158—81)
Štev. 542.
(304—2)
Uiaarll n JJLJ iMftlJlaJUl«
6. sept i'inlir.1 : Avgusta 1 b še, soproga trgovea, 43., frančiškansko ubcu št. 12, vsled oalabljonja. — Miha GiiJbeiidorler, -li I., kaznjenec v posuuoj dclav-nici, vsled prsnu voden.uo.
7. septembra: Jo^et" tiotiumn, c. kr. iiuančni svetnik, »>.'> 1., pred skotijo ,vsled organi enega srčnega pokažeuja. — 1'rano Vindiš, biu vinskega daearja, 5 ui. na karlovakej cesti št. J, vslud kuta. — Katarina Lampe, soproga nadoglnonika v pokoju, e7 let,
na mostnem trgu št.  10, vsled lurtuda na srcu
H. scpioinOra Man,,t 1 orinian, 52 I., na sv. Ju> kopa trgu st. 2, vslcdnsl.t bljenj.i. — Avguštin Alu-lovič, um hišnega posestnika, 11 1., v predmeetUi Uradcckijova vas št. 13, vsled božja si i. — Aloiija Marinko, hol delavno v tovarni za tobak, 1 I. 8,, in. kladuitio nlie.- hI. 3 va.ou jotiko.
9, septembra: Marija louisič, vdova črovljarja, o3 1., valed pljučnico
10. septembra: Anton Dular, klobučar, 7*1 1., to-sarko ulico št. 2, na poknžcnpi bpodiitotulesuih organov. — Jane* Aon, bJapeo, 22 I., kladeano ulico
Št. 17, vsiuu. pljučno 111O.1 Rulu/.e.
Iz. septembra! Enih o a Lebmann, 25 I., bdi privatnega uradnika, tTloriJanove uhue .s.. U2, vsled pdufiuu tuberkuloze. — J,.zeta Tuš, bči krojača 7 111, žabje ulico hi. '.i. vsled božjusti.
13. septembra: AvgUStiu Jeluuec, sin del.iveu, lloiijjiio\ o uliUtf, št. 2-. vsled božj.isti.
Razpis učiteljskih sluzet).
V tukajšnjem šolskem okraju so sledeče učiteljske službo z letno plačo III. vrste in stanovanjem v naravi ali pa postavnim odškodovanjem izpraznene:
/.  Služba jeihicga učitelja v lirczovici.
2. Služba jed nega učitelja v Podgradu (('ttstrtnuoro).
3, Služba jed ur učiteljice v Jelšunah. Pri teh šolah je učni jezik slovenski. Prosilci naj svoje po postavi 3. novembra
1874 dokumeutirane prošnje, ako ao v službi, potem predpostavljene oblasti, Bicer naravnost, najpozneje do
■ O. oktoltra t, 1. le sem predložijo.
G. k. okrajni šolski svet v Voloski,
dne 8. septembra LS78.
V Hliideurniei ICimIoII Kirl»iti«litt, na kongresnem trgu v LJ u b I j a n i, vzorne so
jeden deček
v po.Iuk.
(•201 — 5)
Zredim.!
S tremi kamni, stopami, Z žago na stanovitnej vodi, z dvema bišaiua in s kozolcem, je po prav nizkej ceni na prodaj.
Zraven jo še posebno pripravno za usnjarijo.
Vefi se izve pri Mnrtiiiii Drl« : zadnja poŠta Št. .Martin pri Litiji. (303—2)
15. septembra: Evropa i Urb.iiič.č i/, si. Lenarta. — Gbtzl
ii Gradca. —  ili t'enta iz Celja.
i'nsioitu: Bar. Kubu, pl. Valontslts, Tornago iz Gradca.      Duiauiaiu iz  i ista. -   Gatl iz Dunaja.
— Bvrund iz Kočevja       Borsod i/. Dunaja.
Pri ninlldut Gregono i/. Dunaja. - Faean tz Gorenjskega. — Diild \l Dunaja. — VVokral iz jgoeberga. —   bekeit iz Dunaja.
rri iiu\nrp.K«-iii dvorni Carnppi ii Trsta.
— Kortman \% L.iub\)«ne, — Uišio i/. Dunaja. — Deogg     Ljubljani) — Bar^gg) i/. Gradca
Katko gWir empfohlen= I«"***1':
nls nnstes nml F'rpiswiir[lit;sles
Die Regenm&iitel,
Wraffendeoken (Plachrn), Bcllcinlagcr, h'\>u&
der U. k. ur PitbrlH
von M. J. Elsinger & Soline
iu Wion, Notiban, Zollertrnsso 2,
l.ic-ln anten des k. und k. KrieRsministeriumn. Sr. Miij. Krienmarlnt, vlelcr H\imanitiitsanstalten ete, etc.
(159—(19)
iKX2£L2ShBBl
Izuateij in ureduik Jobip Jurčič.
Lustuina iu tisk „Narodne tiskarne".