fBA/NIH; DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. Predsednik vlade dr. Milan Stojadino- vič se je mudil na Bledu, kjer je na letovišču knez namestnik Pavle. Bled je obiskal 2. julija vojni minister general Marič, ki ae je tokrat mudil prvič v Sloveniji. — Dr. Stojadinovič ae je že zopet vrnil v Belgrad. Vlada je odobrila trgovinskemu ministru 250 milijonov dinarjev za odkup letošnje žetve pšenice. Razprava proti poslancu Arnavtoviču in tovarišem, ki so obtoženi zaradi napada na ministrskega predsednika g. dr. M. Stojadinoviča v narodni skupščini, je razpisana pred sodiščem za zaščito države v Belgradu 10. julija. O združeni opoziciji samo pišejo oni, ki si jo želijo, a v resnici pa je opozicijonaltia družba čisto razdvojena. Davidovičevi demokrati se ne morejo zediniti z zemljoradniki in eden drugemu odjedajo pristaše. Dr. Maček je dal dopisniku francoskega lista izjavo, da ne ame preveč zaupati srbijanskim prijateljem. Radi te izjave je nastalo v vrstah opozicije veliko razburjenje. Davidovič je odposlal v Zagreb k dr. Mačku odposlanca, ki se je razgovarjal z voditeljem Hrvatov 2 uri. Ta obisk se nanaša na dr. Mačkovo izjavo Francozu in bi naj dokazal javnosti, da zveze med Zagrebom in Belgradom niao čisto pretrgane. Očita znamenja kažejo, da o kaki združeni opoziciji ni niti govora. JNS si je na svojem kongresu v Beogradu 30. junija izvolila v glavni odbor izmed Slovencev naslednje goapode: dr. Kramer, dr. Ploj, dr. Lipold, Ivan Pucelj, dr. Otmar Pirkmajer, dr. Rajar, narodni poslanci Ivan Prekoršek, Ivan Mravlje in Albin Koman ter tudi Ivan Arko. V izvršnem odboru ao: dr. Kramer, Ivan Pucelj in dr. Otmar Pirkmajer. Za predsednika niso več izbrali Uzunoviča, ki je šel v politični penzijon, marveč Petra Živkoviča, ki je šel kot general v penzijon. O novem predaedniku JNS se aodi, da je njegova politična doba že pretekla ter da ne bp mogel JNS ne obnoviti ne okrepiti. V DRUGIH DRŽAVAH. DRUŠTVO NARODOV — JTALIJA IN SANKCIJE. Pozornost celega sveta je bila v minulem tednu obrnjena v ženevo, kjer se je sestala skupščina Zveze narodov k izrednemu zasedanju. Najprej so izvolili predsednika, ker je prejšnji dr. E. Beneš postal predsednik Čehoslovaške. Za predsednika je bil izvoljen šef belgijske vlade Van Zeeland. V današnji številki ob straneh pri obeh poveatih poročamo, kako se je godilo na tem zasedanju Zveze narodov obesinskemu cesarju, ki ae je sicer dobro, vendar brezuapešno postavil za avoje in za pravice svojega naroda. Uapeh neguševega lepo zasnovanega govora je bil ta, da so bili aretirani italijanski čaanikarji, li so zasmehovali njegove pritožbe z galerije aejne dvorane in so jih pozneje izgnali iz Švice. — Na to zasedanje je poslala Italija posebno spo- menico, v kateri razlaga Društvu narodo.*, kako je skušala, da bi bil spor med njo in Abesinijo mirno poravnan, a so se vsi tozadevni poskusi razbili. Ko je abe sinski cesar v strahu pred odporom svojsga lastnega naroda pobegnil iz Abesinije, še preden so italijanske čete zasedle Addis Abebo, je prenehala obstojati tudi abesinska vlada. Italija se zaradi tega ni imela s kom več pogajati in je bila tako postavljena pred nalogo, da napravi v Abesiniji red. Abesinsko prebivalstvo je italijanske čete pozdravilo kot osvoboditelje in poglavarji abesinskih plemen so zahtevali uvedbo bolj človečanskega režima, kakor pa je bil negušev režim, proti kateremu so se vedno upirali. Vsi civilai in cerkveni dostojanstveniki so izrazili italijanskim predstavnikom svojo udanost. Italija sraatra za svojo sveto nalogo, izvesti v Abesiniji civilizacijo po načelih pakta Društva narodov in po vseh mednarodnih smernicah, nanašajočih se na civilizacijsko poslanstvo prosvitljenih narodov. Italija je v Abesiniji uvedla versko svobodo ter odpravila suženjstvo in prisilno delo. Italija tudi v polni meri priznava načelo, da se abesinski domačini ne smejo siliti v vojaško službo razen v policijske svrhe in za obrambo njihove lastne domovine. Italija hoče tudi v bodoče redno obveščati Društvo narcdov o napredku svojega civilizacijskega dela v AbeBiniji ter je zopet giiipravljena aktivno sodelovati z Zvezo narodov, zlasti pa, pri '\ieni reformi, ki je neobhodno potrebna. liončttč b6 Omsnja spomenica italijanske vlade položaj, v katerega je prišla Italija zaradi sankcij, in potrebo, da se odstranijo vse ovire. ki so doslej otežkočale raednarodno sodelovarije. — Tako se glasi ltalijaaska poslanica, ki je rodila ponote.-i uspeh. Neguša so zastopniki držav članic Zveze narodov poslušali; Italijanom so ugodiliin dali na prosto, da članice Društva narodov laiiko obnovijo gospodaiske stike in odnošaje z Italijo. Italija .ie dosegla, kar je hotela: ukinitev sankcij in bo tudi po zasedbi Abesinije ostala v Zvezi narodov. Italtja in Albanija. Italijanski uspehi z zasedbo Abesinije gredo dalje in sicer kar se tiče Albanije. Albanija je v resnici italijanska kolonija in ni več daleč čas, ko bo napravila Italija z njo isto, kar je učinila z Abesinijo. V vladi na čehoslovaškem so 3 Nemci. Pogajanja med vlado in nemško krščansko-socijalno Ijudsko stranko so dovedla do popolnega uspeha in je ta stranka stopila v vladno družbo. Poslanec te stranke Ervin Zajiček je imenovan za ministra brez portfelja. Na ta način bodo imeli Nemci na Čehoslovaškem tri ministre. Nemški socijalni demokrat dr. čech je minister za narodno zdravje, zastopnik zveze nemških kmetov dr. Spina in : .stopnik nemške krščansko-socijalne Ijudske stranke Zajiček pa sta ministra brez portfelja. Z vstopom nemških kršč. socijalcev v vlado je število vladne večine v poslanski zbornici narastlo od 171 na 177, število glasov opozicije pa je padlo od 129 na 123. Večina vladne družbe je radi tega porastla od 42 na 45. Nova vlada na Bolgarskem. Bolgarski Diinistrski predsednik Kjoseivanov je 4. julija odstopil s svojo vlado. Kralj Boris je poveril nalog za sestavo nove vlade Kjoseivanovu, ki je sprejel v svojo prejšnjo vlado pet novih ministrov. Zamenjane so osebnosti v naslednjih ministrstvih: v notrajnem, pravosodnem, prosvetnem, kmetijskem in proraetnem. TJspeh Turčije glede vprašanja Dardanel. Zadnjič smo poročali, da. zahteva Turčija vojaško utrditev dardanelske morske ožine, ki bi morala ostati po določbah mirovne pogodbe brez utrdb in brez vojaške zasedbe. Dardanelsko vprašanje so obravnavale države, ki so podpisale tozadevno mirovno pogodbo, v Montreauxu v švici. Pogajanja za Dardanele se ni udeleževala Italija. Angleži so se protivili, da bi imeli Rusi skozi Dardanele povsem prosti prehod. Konečno je le bil dosežen sporazum med Turčijo, Rusijo in Anglijo. Morske ožine ostanejo odprte za trgovske ladje, za vojne pa le tedaj, kadar bi morale te vršiti kake naredbe Zveze narodov. Rusija lahko pošlje svoje črnomorsko brodovje skozi ožine na pomoč baltiškemu. Francoska sooijalistična vlada opeljala žitni monopol. Francoska levičarska vlada je upeljala s 375 proti 215 glasom žitni monopol. Tozadevna parlamentarna seja je bila zelo burna. Novi zakon določa, da prevzame država nadzorstvo nad žitno trgovino. V smislu novega zakona bi naj bilo žito prodano od producenta naravnost konzumentu brez vsake vmesne trgovine. Vlada hoče na ta način krušne cene znižati, žitne pa dvigniti. Obstoja nevarnost, da bo zadeva s tem monopolom doživela polom v praksi. Državni udar v Gdansku. Mesto Gdansk na severu je bilo do pred nedavnim pod varuštvom Društva narodov. Upravo je vodil vrhovni komisar Zveze narodov. Narodni socijalisti so izvedli v Gdansku državni udar s proglasom popolne neodvisnosti in samostojnosti mesta. Gdančani zahtevajo, da Zveza narodov odpokliče svojega komisarja. Dne 2. julija je že bil gdanski komisar v Ženevi, kjer je poročal, kaj so napravili narodni socijalisti. Proglas neodvisnosti Gdanska ni ničesar drugega, kakor priprava na zasedbo od strani Nemčije. Osamosvojitev Gdanska je postavila Društvo narodov pred nove težkoče in se je s tem mednarodni položaj precei zaostrfl. Volitve predsednika aineriških Združeaih držav se bodo vršile letos novembra. Dosedanjega predsednika Rosevelta so postavili njegovi pristaši kot edinega kandidata, vrste njegovih političnih naspr-otnikov so čisto razdvojene.