št. 13 (992) Leto XX. NOVO MESTO, četrtek, 27. marca 1969 10 din za kulturno Danes se bo v Ljubljani pričel V. l(ongres ZKPO Slovenije v Festivalni dvorani ▼ Ljubljani se bo danes dopoldne pričel V. kongres Zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij Slovenije. Nekaj sto del^a-tov in gostov, med njimi številni kulturni delavci iz Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja, bo v dveh dneh, kolikor bo kongres trajal, začrtalo ZKPO novo, zanesljivejšo pot v prihodnost m s sprejemom statuta ter programskih smernic postavilo trdnejše mejnike kulturnega delovanja, V programskih smernicah, ki jih bodo na kongresu nedvomno še izpopolnili, je med drugim rečeno, da bo možno nacionalni kulturni program izoblikovati v Sloveniji le tedaj, če bodo žariščsl kulturnega življenja programsko povezana z zaledjem, če bo programiranje kulturnega delovanja boljše od sedanjega in če bo vse to enakopravno povezano v vsem slovenskem prostoru. V smernicah pa beremo tudi tole: »Tudii v prihodnjean obdobju bo treba odločno vztrajati, da bo materialna osnova za kulturno življenje rasla vzporedno z rastjo narodnega dohodka v občinah. Ustava SRS določa, da se v občini ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje skupnih potreb občanov. ZKPO si bo prizadevala, da bi se sredstva za kulturo iz občinskih proračunov povečala vsaj na 10 din na prebivalca. To velja predvsem za 33 občin v Sloveniji, ki so v letu 1967 odmerile manj kot po 10 din na prebivalca (med njimi 9 občin tNadaljevanje na 5. str.) mm * 'v: i »m S Suhorja na dolgo pot 22. marca }e bU na Suhorju pionirski miting, nato pa so svečano odpremili na pot udeležence pionirskega pohoda po poteh 14. divizije Svečanosti ob začetku pohoda slovenskih ta hrvaških pionirjev po pot^ 14. divizije so se udeležili mnogi ugledni gostje. Množica pionirjev iz vseh dolenjskih občin je v svoji sredi pozdravila mnoge bivše borce 14. divizije, prvega komandanta glavnega štaba slovenske partizanske vojske Franca Leskoška-Luko, bivšega komandanta 14. divizije Toneta Vod-marja-Luko, predsednika republiške konference SZDL Janeza Vipotnika, Bogdana Osolnika, dr. Brileja, Olgo Vipotnik, Mitjo Gorjupa, Stanko Sagadin, Lada Mišiča in druge. »To pa res ni majhna stvar!« je občudujoče vzkliknil predsednik republike in pokrovitelj letošnje planiške prireditve tovariš Tito, ko je skozi drevje p^ pobočjem Ponc prvič zagledal novo velikanko — največjo smučarsko skakalnico na svetu. Tovariša Tita, tovarišico Jovanko, Miho Marinka, Sergeja Kraigherja in druge ugledne goste je sprejel ter spremil na častno tribuno naš belokranjski rojak tovariš Niko Belopavlovič, predsednik organizacijskega komiteja planiške prireditve, — O Planici poročamo še na športni in si^nji strani! (Foto: M. Moškon) Sporazum in pogodbe že v žepu Dolenjski komunalni skupnosti socialnega zavarovanja zagotovljeno, da ji tudi letos ne bo potrebno predpisovati izrednega prispevka MTZGft veter in snežanke, ki !90 tu in tam drsele izza oblačnega neba, so močno pokvarile sicer dobro organizirano prireditev. Zaradi mraza so celo ikultumi pov^giraan skraij-šald. Po svečani otvoritvi mitinga je o težki in okoli 500 kilometrov dolg^ poti slavne 14. divizije s Suhorja na Hrvaško in štajersko spregovoril Miha Butara—Aleks, zatem pa je delegacija pionirjev položila venec pred spomenik padlim. Sledil je kultnimd program, v katerem so sodelovali: metliška godba na pihala, pevski zbor iz Metlike, recitatorji s Suhorja, mladi godbeniki in V Novem mestu sta zdravstvo in socialno zavarovanje pred kratkim sklenili splošra sporazum o delitvi sredstev iz sklada delavskega zavarovanja. Z zdravstvenimi zavodi pa so sklenili pogodibe v obojestransko zadoivoljstvo Splošen sporazum in pogodbe z zdravstvenimi zavodi trdno zagotavljajo, da organom socialnega zavarovanja .tudi za leto 1969 ne bo treba predpisati izrednega prispevka. Samoupravni organi socialnega zavarovanja dolenjske komunalne skupnosti so ves januar in februar kar najtesneje sodelovali z zdravstveno službo, zlasti z regionalnim zdravstvenim centrom. Nalo- XI. 68 DO 25.111.69 3.878 novih! RAZVESELJIVO IN LEPO: SE 170 NOVIH NAROČNIKOV je povečalo naše vrste! Od tega jih j« kvintet BEEIGEB v Kočevju in Ribnicd pridobil 113. Stanje v torek opoldne: BREŽICE ČRNOMELJ: KOČEVJE: KRŠKO METLIKA: NOVO MESTO: RIBNCA: SEVNICA: TREBNJE Razne pošte Inozcm.stvo ga, ki so jo morali opraviti, ni bila niti najmanj lahka; morali so uskladiti predpise z zakonom o najvišji dovoljeni meji, do katere se sme pobirati osnovni prispevek. Kot je znano, znaša ta meja v Sloveniji 5,2 odstotka. Tar ko je morala skupščina dolenjske skupnostd ixskladiti svoj denarni načrt z zakonom določeno mejo za osnovni prispeva, zdravstvena služba pa i>opraviti programe zdravstvenega varstva. Za zdravstveno varstvo delavcev v dolenjski skupnosti je letos namenjeno 72,56 odstotka vseh dohodkov sklada aU za 2,6 milijona din več kot leta 1968. Povečana sredstva za zdravstveno varstvo so namenjena tudi za razširitev dejavnosti zobozdravstvene službe. Ob vsem tem je treba poudariti, da sta se zdravstvo in socialno zavarovanje sporazumela za tako delitev sredstev, ki zagotavlja zadovoljivo zdravstveno varstvo delaivcev in jamči, da potrošnja ne bo presegla dohodkov. Neljube primerjave Pravzaprav je vse to težko razumeti. Ze dolgo časa je zrian težak položaj našega kmetijstva, vendar vse kaže, da pri nas ni niti denarja niti prave volje, da bi mu pomagali. Niti volje? Republiška skupščina je ob koncu Umskega leta sprejela pomembno resolucijo o kmetijstvu, h kateri so prispevali misli vsi tisti, ki imajo opraviti s to gospodarsko dejatimostjo. Minilo fe več mesecev, toda kaj je bilo dejansko' narejenega, čeprav so bili za ukrepe predvideni roki? Niti denarja? Verjetno je nemogoče pričakovati, da bi naša družba denarno pomagala našemu kmetijstvu, taho kot pomagajo na primer naši sosedje Avstrijci svojim kmetijcem. Republiški izvršni svet je dodelil 10 milijonov dinarjev za pospeševanje kmetijstva « vsej republiki, od tega fe namenjenih 8,8 mUijona din za odplačilo anuitet v družbenem sektorju, le 1,2 milijona din pa za splošno pospeševanje! Kako skromna je ta pomoč, lahko ugotovimo v primerjavi s pomočjo, ki so jo Se v ranjki Avstriji dajati kmetijstvu, kar je vredno prebrati v Gospodarskem vestniku iz leta 1902. Ob vseh teh dejstvih pa smo te dni priča razpravi CK ZKS, hi namerava graditi novo poslopje centralnega komiteja, ki bo veljalo okoli 15 milijonov dinarjev, in člani se strinjajo s tem, čeS da manjka prostora za seje komisij. Potrebujemo več sej Oi komisij ali več dejanj? ^ M. LEGAN pionirji iz Kočevja. Posebnost programa pa je bil nastop dramske umetnice Vladoše Simčič—Tiranove. Svečanost se je nadaljevala z imenovanjem kulturnega doma po 14. diviziji. V avli kulturnega doma je vzidano plo&ičo odkril upokojeni general Lado Mišica, ki je tudi belokranjski poslanec. Po petju vseh zbranih pionirjev in nastopu folklorne skupine je bil prvi del slavja končan. Nerodnost se Je pripetila s tem, da so se čakajoči nastrp-no ozirali proti cesti, kdaj bodo iz novomeške garnizijske kuhinje pripeljali partizanski golaž. Z zamudo je hram vendarle prišda. Drugi del svečanosti je bil ob odhodu pionirjev po poti štirinajste. Po zboru pionirjev in raportu je predsednik GO ZZB Franc Leskošek—Luka izročal pioniirtjesn pcrapor in dnevnik, nato so pionirji odšU na pot proti Drašičem. V Bušinjl vasi so kolono prestrme partizanske mame, ki so kot nekoč našim borcem tudi udeležencem pohoda razdelile i>opotnico. Pionirski pohod so lepo pričakali tudi t Drašičah, naslednji ri«« pa ao slovenski pionirji t bližini Krmačine predali prapor in dnevnik hrvaškim, pionirja. Šopek za predsednika Tita v Brežicah Na poti v Slovenijo se je predsednik republike minuli petek za nekaj kratkih minut ustavil pred motelom na Čatežu. Dobrodošlico so mu izreku predsednik CK ZKS Franc Popit, predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič, predsednik občinske skupščine Brežice Vinko Jur-kas in sekretar občinskega komiteja ZKS Brežice Frano Bukovinsky. V imenu pionirjev čateške osnovne šole je predsedniku in njegovi soprogi izročala šopika učenika te šole. V. P, Sulcev ne bo Sulčja drst je letos stekla pravočasno. Zai pa je TdbdSke delavce, ki so pričakovali uspeh pri smukanju sulcev, presenetila vedika voda. Tako bo šlo po Krki spet precej sredstev, ki bi jih drugače dobili novomeški ribiči, za prodane mlade sulce. 22. marca je tovarna zdravil KRKA povabila na obisk svoje štipendiste. 40 študen* tov, visokih, višjih in srednjih šol je najprej i>ozdravila predsednica komisije za izobraževanje mr. ph. Marta Slaparjeva. Nato so si pod strokovnim vodstvom ogledali proizvodne obrate KRKE v Ločni, si oglc»dall film »Od zrna do zrna«, ki govori o razvoju tovarne zdravil KRKA, sledil je razgovor s strokovnjaki, nato pa so štipendiste pogostili Na sliki: štipendisti pred jienicilinskim obratom (Foto: M. Jakopec) OD 27. MARCA DO 6, APRILA Ves čas nestalno s pogostnimi padavinamL V začetku aprila ohladitev s snegom deloma do nižin. V. M. Ni samo Sovjetska zveza tista dobrotnica, ki nesebično pošilja orožje na Srednji vzhod. Pošiljajo ga tudi Američani, Britanci, Francozi in še kdo. V ZDA se na primer šola sto izraelskih in 250 arabskih pilotov. Se bodo vsaj bolj enakovredno pobijali v zraku... »Gospod Mi-chei Debri je nedavno izjavil, da je Kitajska daleč, a Berlin blizu,« je nekoliko razdraženo dejal sovjetski diplomat v Parizu. »Gospod ministrski predsednik nima prax>. Kitajska je dosti bližja, kakor si misli.^i Za Ruse vsekakor. ... Morilca črnskega voditelja dr. Luthra Martina Kinga so na vrat na nos obsodili na 99 let zapora. Morilec je priznal in porota ni niti zapustila sodne dvorane, ampak ga je kar takoj priznala za krivega. Tudi sod^ niku se je neznansko mudilo končati proces, da ne bi morda prišlo na dan, kdo je morilca Raya — plačal in mu porinil puško v roko... Anguilla je majhen otok v Odvetmem otočju v Karlih in ima 6000 prebivalcev. Pred dvema letoma so dobili pol neodvisnosti — zunanje zadeve je obdržala Britanija. Zdaj ao otok spet zasedli Zdaj pa res na delo! Kongresu ZKJ naj sledijo stvarni dogovori o po-kongresnem delovanju britanski vojaki, ker so se j Beikasem. otočani nekaj upirali. V britanskem parlamentu je neki poslanec dejal, da bi se vlada dosti bolj izkazala, če bi si upala poslati vojake v Rodezijo. Toda tam jih ne bi čakalo samo šest tisoč neoboroženih in nebogljenih otočanov. ... »V Evropi ni mogoče nič brez Pariza ali prati Parizu, toda Nemčija mora voditi, in sicer Francijo in vso zahodno Evropo,* je izjavil zahodrumemški minister Tta finance Josef Strauss, ki misli nekega dne postati kancler in še kaj. Zdaj trdi, da tega ni trfiil nekemu novinarju. Toda ljudje, ki ga poznajo, verjamejo novinarju... Ameriški poročnik Sargeni si je prislužil najvišje ameriško odlikovanje »medaljo časti«, ko se je vrgel na dve ročni granati, da IH rešil tovariše. Vdova ni hotela sprejeti odlikovanja, češ da bi rajši imela moža kakor odlikovanje. Potem ao jo le pregovorili, da je vzda odlikovanje. Toda ie vedno bi rajSi imela moža. ... Komaj pet dni po končanem IX. kongresu ZKJ smo na republiški ravni že sklenili dogovor o tem, kakšno naj bo pokongresno delovanje komunistov v Sloveniji. dogovor je bil sprejet prejšnji Četrtek na seji centralnega komiteja ZK Slovenije, na^ pobuda pa kaže zavzetost za to, da bi kongresna staHšča začeli res takoj vtresničevati. TELEGRAMI WASHINGTON — Kanadski premier Trudeau Je obiskal ameriškega predsednika Nijcona. Pogovorila sta se o številnih problemih, toda Kanado najbolj zanima graditev antiraketnega sistgna. v ZDA, zaradi katerega Je kđn^ka Javnost precej vznemirjena. KAIRO — Topniški dvoboji čez Sueški pr^op se nadaljujejo. Ena in druga stran trdita, da je začela streljati nasprotna stran. Ker pa se obstreljujejo vsak dan, nihče ne ve, kdo je pravzaprav začel in — končal. ORAN — V središču zahodne Alžirije se Je začel proces proti Alžircem, ki so obtt^Eeni sodelovanja v zaroti proti državi. Sedmim (^tožencem sodijo v odsotnosti. Med njimi Je tudi bivši podpredsednik začasne vlade, pštevaj-mo, da bo prihodnost odpirala še nova in nova vprašanja, da nas bodo krotovičila nova protislovja in družben, konflikti. Važno pa je to, da bodo komunisti v vsem tem dogajanju vedno ustvarjalni, da bodo vedeli poprijeti na pravem koncu, da poznajo smer, v kateri naj urejajo probleme. Tudi v Sloveniji smo že nekaj časa čutili nekakšno raz-glašenost, ne dovolj enotno m ne povsem usklajeno delovanje zveznih organov. Spričo tega so komunisti v Sip venJji ~ tudi ob nekaterih dobronamernih pripombah in po'mislekih — podprli Titov l>redlog o ustanovitvi izvršne- velike proizvodne možnosti glede živinoreje .coit zelo pomembne panoge za hitrejši SOFUA — Porveljnik sil varšav- - - - ske zveze marSal Jakubovski in razvoj kmetijstva. Treba pa n^bjlk njegovega štaba general je zagotoviti prodajo in stal- Stemenko sta prispela v Sofijo. ^ .. . O namenu i^}€nega obiska niso cfcomoiTlskc C€9HG pitonu nUS !qporo«U. živini./ tega delovnega, izvršnega telesa pa vidijo v tem, da bo iimbolj razširjalo prostor doslednemu uveljavljanju reforme in učinkovitemu samoupravljanju. MIRO ZAKRAJŠEK I tedenski notranjepoHtimi pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ STANDARD NISO LE AVTOMOBILI — Prejšnji torek je bila s^pščina Zveze paijateljev mlar dine Slovenije. Dosedanji predsednik Zveze Stane R^>ar Je v uvodnem referatu poudaril, da zdaj nismo več tako revni, da ne bi naogli več dajati sa varstvo in vzgojo otrok. To je tembolj nujno, ker se postavljamo z visokim odstotkom zaposlKiih ž«isk. 2elimo biti sodobni, toda tega ne moremo več predstaviti samo z velikim številom avtomobilov in novih tovarn, marveč predvsem tudi s tem, kakšne razmere ustvarjamo družini, šolam, varstvu in vzgoji otrok. Od vsega tega je namreč zelo močnO' odvisna delovna sposobnost ljudi. V razpravi so med drugim omenili, da nastane v Sloveniji letno kakih 6000 novih družin in se rodi blizu 30.000 otrok. Toda kakih 1900 družin se razdre, v mnogih družinah pa so odnosi vse prej kot primerni za otrokovo dobro počutje in zdrav telesni in duševni razvoj. ■ TITO v PLANICI — Tretji dan smučarskih poletov na novi velikanki v Planici Je skakalec Iz NemSke demokratične republike Wolf dosegel nov svetovni rekord —165 m. Zmagovalec celotnega tekmovanja je bil Ceh Raška. Jugoslovan Peter Stefančič je dosegel nov jugoslovanski rekord s skokom 150 m. Med 45.000 gledalci Je bil tudi predsednik republike Tito z ženo Jovanko, ki je y i>ogovoni z novinarji pohvalil ik>vo skakalnico ter dal priznanje organizatorjem prireditve ter skakalc«n. ■ PREUSMERJANJE RUDNIKOV — Strokovnjaki sodijo, da imajo v Sloveniji prihodnost le zasavski rudniki, Velenje in Kanižarica. Vsi drug^ premogovniki po- Za varstvo in vzgojo otrok dajemo premalo stajajo nerentabilni in naj bi se postopoma preusmerili na drugo proizvodnjo ter rudarje ustrezno prekvalificirali. Tako naj bi se nekateri povezali z bližnjimi dobro idočimi' jx>djetji in se vključili v njihove nač^ za razrešitev proizvodnje. Pri tem naj bi jim pomagale občine in republika s tetn, da bi jim olajšali n^atere dajatve. ■ POGLAVITNI NALOGI NO^ VEGA ZIS — Na seji izvršnega odbora zvezne konference SZDL so govorili o tem, kako naj bi bil sestavljen novi zvezni izvršni svet in kakšne naj bi bile nj^ove poglavitne naloge. Pri tem so kot najvažnejši nalogi omenUi pripravo novega srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1970/75 ter izvedbo predvidene reforme celotne zvezne zakonodaje. ■ ŽELEZNICE RAZPISUJEJO POSOJILO — Skupnost jugoslovanskih železnic in jugoslovanska investicijska banka razpisujeta posojilo 200 milijonov di&, ki ga bodo začeli vpisovati 15. aprila. Ta sredstva bo železnica uporabila za elektrifikacijo glavnih prog, za nakup električnih lokomotiv, za gradnjo ranžirnih postaj ter za gradnjo signalno-vamostnih in te-legrafsko-telefcmsldh naprav. Posojilo bodo lahko vpisali občani in delovne organizacije. Posojilo bo železnica vračala šest let, od 1. julija 1972 daJje, s &HOdstotnimi obrestmi. Delovne organizacije, ki bodo vpisale posojilo, bodo imele -pri prevozu blaga 3% pc^ust, občani pa brezpla&ie karte za potovanje po železnici, pri čemer bo število potovanj odvisno od višine vpisanega posojila. Poleg tega bo železnica pr^ravila loterijsko žrebanje obveznic. ■ TUDI V ZR NEMČIJO BREZ VIZUMOV — Dne 20. marca je začel veljati i^razum, po katerem jugoslovanski državljani oziroma državljani ZR Nemčije lahko potujejo v ZR Nemčijo oziroma Jugoslavijo samo s potnim listom, brez vizuma in živijo v drugi državi do treh mesecev. Ta ugodnost ne velja za tiste, ki se želijo v drugi dr&vi zaposliti. tedenski zunanjepolitični pregl^r\ V angleškem novinarskem z marsikatero ostro i/ja-besednjaku je izraz »une- vo sovjetskih voditeljev pred vent«, ki po naše dobesedno nekaj dnevi, pomeni »ne-dogodek«. Ta iz- Potemtakem sestanek v Bu-raz uporabijo takrat, kadar dimpešti le ni ba tako nese zgodi nekaj, kar so vsi ne pomemben dogodek. Po ti-strpno pričakovali, v resnici stem, kar ni povedal javno-pa je dogodek prav nežna- sti, je dejansko marsikaj poten. Mi pravimo, da se je iz vedal. V prvi vrsti je pove-slona ro^a miš. In na prvi dal, da je Moskvo precej pogled je bil tak »ne-dogo- prestrašil kitajski zmaj in d^« tudi sestanek politične- da si želi zavarovati iirbet ga posvetovalnega odbora var- ali čelo v Evropi. Sovjetska savske zveze. To je najvišji zveza je spet uporabila ar-organ te zveze, saj so v njem gumente popuščanja iii !,ju-voditelji partij in vlad ter bega miru v Evropi kakor zunanji in obrambni ministri članic varšavske zveze. Zadnjič se je ta svet sestal lani marca v Sofiji, to v je pred okupacijo CSSR. Medtem pa se je zgodilo marsikaj. Med drugim so Kusi razglasili tako imenovano doktrino Brežnjeva o omejeni suverenosti sccialls.ičnih držav, prav v zadnjib dneh pa je prišlo do huiiih > p padov na kitajsko-sovjetskl meji na Daljnem vzhodu in do hude zaostritve odnosov med Pekingom in Moskvo. Zalo je bilo razumljivo, da so vsi napeto pričakovali, kaj se bo zgodilo na sestanku sveta. Predvsem so ljudje pričakovali, da bodo Rusi poskušali pridobiti vse članice sveta za izjavo, v kateri bi ob Prijazno lice pred dvema letoma na se- stanku sveta v Bukarešti. In medtem ko so prvi odmevi na drugi strani ogodni, je vmes slišati svarilne glaso- ve, da bi morala Sovjetska zveza zdaj tudi z dejanji podpreti svojo dobro voljo in dokazati, da nova Sodile kitajsko početje in ob- samo muha eno- tožili Maocetungovo vlado kot *l^cvnica, ampak nova, kon-napadalko. Rusi so baje to struktivnejša politika. Toda res poskušali doseči, to- ^okler ^ ne bo rešena čeda nobena izmed drugih čla- škoslovaška kriza, bo dvom nic ni bila posebno navdu- ostal. šena, a najmanj romunska Govoriti, da je položaj na delegacija na čelu s Ceause- Srednjem vzliodn slab in da sc(Hn, ki ni hotela o tem nič se iz dneva v dan slabša, je slišati. Sestanek je bil po- P^av tako, kakor govoriti, poldne, namesto dopoldne in da sovraštvo lahko pripelje tudi to je kazalo, da se za do vojne. Položaj na Sred-kulisamd n^mj prerivajo. njem vzhodu je že tako dol- Potem je prišlo preseneče- ffo slab, da so sc ljudje na nje. Javni sestani je trajal navadili. Toda to ne spre- samo kakih 80 minut — »de- nunja dejstva, da bo — če legati so prišli samo na uro bo šlo tako naprej — kma-pogledat v Budimpešto«, so spct počilo, govorili nekateri novinarji— V resnici poka skoraj vsak in potem so objavili uradno dan. Ali topovi čez Sueški s]>oročilo. prekop ali izraelska letala v tem sporočilu niso bUi bombardirajo Jordanijo ali niti X besedico omenjeni Ki- raznese vojake in civiliste tajci. Niti besedice ni bilo 4) skrita mina. Toda presledki Vietnamu ali Srednjem med tem! nasilnimi dejanji vzhoda. Uradno sporočilo je postajajo čedalje krajši in vsebovalo samo splošne fra- vse skupaj se spreminja v ze o bratskem sodelovanju eno samo verigo nasilstev in članic zveze in o zboljšavah povračilnih udarcev, tako da strukture zveze, ki jih bo iz- se utegnejo ljudje spet znaj-vedd vrhovni poveljnik Ja- ti v vojni, ne da bi pravza-kubovski. Poleg sporočila je prav vedeli, da so v vojni, bil — in to je bilo presene- Egipt je *^j spet nabit s čenje — še poziv evropskim sovjetskim orožjem in je že narodom, da bi se skupaj s skoraj pozabil na poraz leta članicami zveze sestali na «*v- 1967. Izraelu tudi ne manjka ropski konferenci, ki bi ob- orožja. In neizogibno mora ravnavala varnost in mir v spet počiti. Velesile se sicer Evropi. Poziv je zelo vi ju- menija, kako bi to prenreči-den in miroljuben, v njem le. Toda dokler se gasilci poni zaslediti nobenega rožlja- govar.fa.jo, ali bodo sploh ganja X orožjem ali grožnje, sili ali ne, jih utegne požar V p<^lnem nasprotju je še prehiteti. DOLENJSKI!L1^ ittSŠ »Vem, vem. Rdeča garda prihaja — toda katera, naša Hud incident na kitajsko-sovjetski meji še naprej vzbuja največjo pozornost svetovne javnosti. V središču zanimanja ni le tragični dogodek, ko je izgubilo življenje mnogo ljudi, ampak tudi vzroki in posledice, ki so povezane s tem incidentom na meji dveh velikih dežel. Na Kitajskem je šlo na ulice šestdeset milijonov ljudi. To je vsekakor bila doslej največja množična demonstracija v tej deželi, ki je sploh znana po velikanskih množičnih gibanjih. Toda še pomembnejše kot množičnost in številka je ozračje, v kakršnem demonstracije potekajo. Mirno lahko re- KITAJSKO-SOVJETSKA MEJA Več kot samo obmejni spopad čemo, da še nikoli ni bilo toliko razvnetih nacionalnih strasti, ogorčenja in ostrine v obsodbah sovjetskega vodstva kakor tokrat. Kaj to lahko pomeni za že tako skrajno nenormalne kitajsko-sovjetske odnose, je odveč omenjati. Obtežiine okoliščine v odnosih V Moskvi in drugih krajih Sovjetske zveze je val nacionalnega ogorčenja, ostrine in proteesta prav tako dobil doslej še nepoznan obseg. Po uradnem sporočilu vlade o potankostih incidenta, ki je javnosti nedvomno pokazal, da so kitajski mitraljezi zahrbtno pobili sovjetske graničarje, je pri sto ^isočin Moskovčanov eksplodiralo nacionalno ogorčenje. Zgodilo se je nekaj, kar se res redko zgodi v sovjetski praksi. Razkačeni demonstranti so predrli vse kordone sicer dosledne sovjetske zaščite in razbili nekaj sto oken na kitajskem veleposlaništvu v Moskvi. In tudi če bi ne bilo tistega najhujšega — tragično velikega števila človeških žrtev, bi bile že samo te posledice težkega incidenta dovolj, da pokažejo, da to ni bil zgolj obmejni incdent, ampak da se je še veliko drugih obtežilnih elementov vmešalo v kitajsko-sovjetske odnose. Dediščina carjev Prav to vprašanje: kje so stvarni kitajsko-sovjetski obmejni problemi in kje širše področje nesporazumov med dvema velikima deželama, je najj bolj zanimivo v sedanjem položaju. Najpreprostejši odgovor bi bil: dokler ni prišlo do kitajsko-sovjet-skih sporov na širšem podrqčju medsebojnih odnosov, tudi ni bilo obmejnih incidentov. Na skoraj sedem tisoč kilometrov dolgi kitajsko-sovjetski meji je vrsta »spornih« območij, ki so jih ruski in kitajski cesarji pustili v dediščino socialističnim vladam dveh dežel. Mejno področje, kjer se je pripetil incident, je prav tako ena teh točk, ki jo danes obe vladi smatrata za »svoje nacionalno ozemlje«. Zgodovinsko dejstvo je, da so ruski carji res bili napadalnejši in so prisilili kitajske cesarje, da so prepustili carski Rusiji nekatera področja, ki so prej pripadala Kitajski. Toda vse to se je dogajalo pred sto ali dvesto leti. V prvih letih po zmagi kitajske revolucije nikomur ni prišlo na misel, da bi postavljal vprašanje »popravljanja krivic«, starih nekaj stoletij. Sele ko so se pokazala velika nesoglasja med kitajskimi in sovjetskimi voditelji o številnih vprašanjih, so prišli ospredje tudi obmejni problemi. Zgodovinsko dejstvo je tudi to, da so ta vprašanja prvi začeli postavljati kitajski voditelji. Nesporazum se je najprej zapletel in pripeljal do stanja, ko je na nemirnih mejah izgubilo življenje mnogo ljudi. Nove nevarnosti To je, povedano na kratko, širši okvir, v katerem se je dogodil nedavni krvavi spopad na zaledeneli obmejni reki Usuri. In prav to dejstvo, da so pogoji in okoliščine, v katerih je prišlo do incidenta, veliko večji od čisto obmejnih, daje temu neljubemu dogodku obeležje spopada, ki skriva v sebi grožnje novih in hujših nevarnosti. ali njihova?« (Iz časopisa Evening Standard) Cene indiistrijskega blaga bodo ostale v prihodnjih treh mesecdh bolj ali manj nespre. menoene. Ta napoved Zavoda Izredno zadovoljivo število turističnih nočitev v 44 večjih slovenskih krajih je bilo v februarju 123.368 turističnih nočitev, med njimi 33.315 inozems-dh. Čeprav je bdi promet nekaj manjši kot v januarju, zsna-ša povečanje takih nočdftev za prva diva letošnja meseca 19 odstotkov T primerjavi z istim lanskim razidobjem. Za 12 odstotkov je večji tudi porast števila inozemskih nočitev. Najboljšo zimsko turi-stičino sezono je imeil letos Bled. za tržne raziskave velja le aa osne v proizvodnji, medtem ko je za maloprodajne cene predviden porast za 0,5 odstotkov v primeri s prejšnjim mesecem. Po anketi tega zavoda, ki je zajela 675 industrijskih in 46 trgiovinsknh organizacij, večina anisetirancev ne predvideva nobene spremembe v stroških proizvodnje za nekaj ptrihodffujih mesecev, Le 49 proizvajalcev, ki sodelujejo s 5 odstotM v proizjvodnji an-kebirandh j>od(jetij, predvideva porast cen svojih proiz;vodov, medtem k» 21 proizvajalcev, s 3 odstotki sodelovanja v proizvodnji, predvideva znd-žanje svojih cen. Promet blaga na dirobno je narastel tako v primeri z letošnjim januarjem kot z lanskim februarjem. Lik našega direktorja Analiza zadnjih volitev direktorjev v naši deželi Lani je okrog 5200 naših državljanov, med katerimi je bilo tudi nekaj sto žensk, poskušalo zasesti direktorske stole. Več uoot dva tisoč teh potencialnih kandidatov pri tem ni uspelo. Po še nepopol. nih podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bilo izvoljenih in imenovanih 3120 direktorjev, med njimi tudi 62 žena. Kdo so naši direktorji, kakšen je njihov lik, kakšne so njihove sposobnosti za vodst. vo, kjer so izvoljeni — to so vprašanja, o iCaterih še večkrat razpravlja. Čeprav bi Uvoz prašičev Po trimesečenih razpravah v Gospodarski zbornici Srbije je bil sklenjen dogovor za uvoz 125 tisoč prašičev. V zbornici menijo, da v pogojih občutno zmanjšane domače proizvodnje ta uvoz ne bo prizadel domačega kmetijstva, vendar tudd ne bo rešil vprašanja mesarske industrije, kajti ta uvoz bo priskrbel klavnicam delo le za sedem do osem dni. Prašičereje! tn predstavniki mesarske industrije se sklicujejo na dosedanje izkušnje, zato zahtevajo, da se uvoz prašičev strogo kontrolira. Nikaitor se ne sme več ponoviti, kot je bilo sedaj v navadi, da so »smetano« pobrali uvozniki ali drugi posredniki. Kaže, da bodo posledice te najnovejše krize v proizvodnji svinjskega mesa precej resne in jdh bo domače trži-šiče kmalu občutilo. Nekaj več zaposlenih Statistični podatki kažejo, da je bilo lani decembra v Sloveniji zaposlenih 495.480 ljudi, konec januarje letos pa, 496.079. V ftebruarju se je število zaposlenih še malo povečalo — na 499.747. V gradbeništvu imajo za 2 odstotka več zaposlenih kot so jih imeli v januarju, v obrti za 1,4 odstotca, v komunali za 0,6 odstotka, medtem ko ima Industrija zdaj za 0,8 več zaposlenih kot v januarju. Negospodarske dejavnosti so pretekli mesec zaposlovale 75.057 ljudi ali za 0,3 več odsbotikov kot januarja. se sposobnosti direlotorjeiv mogle najlažje oceniti po rezultatih delovne organizacije, katero vodijo, se vendar šoL ska in strokovna kvalifikacija največkrat upošteva kot merilo njihove sposobnosti. Zato je zanimivo, da ob najnovejših statističnih podatkih pogledamo lik našega direLc-torja prav s te strand. Strokovna usposobljenost direktorjev Na vseh razpisih v Jugoslaviji je sodelovalo 1644 kan. didatov z visoko strokovno izobrazbo. Izmoljenih jih je bilo le nekaj nad 800, torej manj kot 50 odstotkov. Po številu sledijo kandidati s srednjo izobrazbo; od 1270 jih je bilo izvoljenih skoraj 900 ali 70 odstotkov. Na tretjem mestu so l^ndidati z višjo strokovno izobrazbo — od 1062 jih je bilo izvoljenih 550 ali nekaj nad 50 odstotkov. Najbolje so uspeli kandidati s strokovno usposobljenostjo visokokvalificiranega delavca. Od 730 takih kandidatov jih je okrog 80 odstotkov zavzelo direktorsLd položaj. Na prvi pogled je stanje nekoliko paradoksno. Zdi se, da na konkurzu bolje uspejo tisti z nižjo strokovno usposobljenostjo. Vendar je to nemara le navidezno res. Malo novih direktorjev Izvoljeno je bilo razmeroma majhno .število novih direktorjev oairoma kandidatov, Id dotlej niso imeli vo-diliidh funkcij. Od 3120 izvoljenih direjctorjev je bilo takih le 416 Taiko bd lahko r^ kiU, da so kandidati s srednjo strokovno visposobljenost-jo visokokvalificiranega delavca bili pretežno dotedanji direktorji, ki so bili znova izsvoljend za direktorje na istih mestih. Mimo tega ni i:^cljučeno, da se strokovnjaki z visoko ald višjo usposobljenostjo (včasih verjetno le zara^ svojih diplom) veliko laže odločijo, da se priglasijo na konkurz za direktorje kakor tisti, M take usposobljenosti nimajo. Logično je, da vsatg. tek temeljiteje preceni svoje sposo. bnosti in upe na uspeh na konkurzu kakor njegovi kolegi, ki imajo diplome. V tem smislu so zanimivi tudi podatki, ki povedo, da Od 2705 znova imenovanih direktorjev ima visoko ali vi-štjo strokovno izobrazbo, to je 40 odstotLDOiv. Prd novih dir refctx>rjai, ki doslej še niiso imeli tegpa položaja, jdh je s tako kvalifikacijo 70 odstotkov, čeprav je tudi med n;Ji-md oknx)g 130 oseb s srednjo strokovno izobrazbo, z usposobljenostjo vdsokokvalificira-nega delavca ali celo z ni^o usposobi jenostj o. Najboljša »direktorska« leta Glede starostne dobe je po. lovica vseh direktorjev, so biM izvoljeni lani, starejša od 40 let in mlajša od 50. Direktorji izpod 30 let ali nad 60 let so zelo redki. Novo imenovani direktorji so povprečno mlajša od svojih znova iizvoljenih kolegov. Prvi nekako okrog 40, drugi 45 let. To so, po svetovnih merilih, najboljša »direktorska« leta. Morda bd zapisali še tole; za direktorje je bdlo imenovanih 62 žensLc. Največ v Sloveniji, nobena pa v Orni goid. S. P. Februarsko povprečje: 1040 din čeprav znaša povprečje osebnih dohodkov, ki so jih v februarju izplač^ (po obračunih za januar) v Sloveniji 1.040 din, ;^ar je 9 odstotkov manj kot v decembru, je številka zelo realna, ker so bili v decembrskih obračunih marsikje všteti dohodki iz letnih delitev do-bičtsa in pod. V gospodarstvu Je znašal povprečni osebni dohodek zaposlenega 1.007 din, v negospodarskih panogah pa 1.227 din. Zanimiva je primerjava povprečnih osebnih dohodkov z januarjem 1968; letos so višji za ijovprečno 10 odstotkov (v gospodarstvu za isti odstotek, v negospodarskih dejavnostih pa za 13 odst.). Za živahnejše gospodarske stike s Koroško Predsednike CSospodarske aboondoe Slovenije šn Zbornice aa obrtno dedavnost v Celovcu boesta poslej neposredno sama vodila nova dva mešana odbora pni obeh zbornicah, katerih naloga je uvesti čvrstejše gospodarske stike med slovenskim gospodarstvom in podjetji na Koro-šlaem. Pripravili so obsežen načrt za neposredne stike med našdml' in koroškimi podjetji, gospodarska dejavnost obeh dežel pa ima mnogo dobrih stičnih točk za sodelovanje. Lani že 8176 prometnih nesreč v Sloveniji! Več kot 4 milijarde starih dinarjev znaša lanska škoda v SRS, ki je nastala zaradi prometnih nesreč. Kar 497 ljudi je žal izgubilo življene, 3874 je bilo težko poškodovanih, 5346 pa laže. Zaskrbljujoče postaja dejstvo, da imamo v Sloveniji na vsakih 10.000 vozil kar 7-krat več človeških žrtev kot v Angliji ali ZDA in 3-krat več kot v Nemčiji ali Avstriji. Seveda je avtomobilizem v omenjenih državah veliko boli razvit kot pri nas, zaradi česar je naš občutek o nizki tehnični kulturi voznikov (a4i o malomarnosti uporabnikov cest) samo še grenkejši. Kmetijski nasveti Previdno s herbicidi! pripravki za zatiranje plevelov so se v dveh desetletjih kot blisk razširili po vsem svetu. Tako zatiranje plevelov v žitih je postalo tudi pri nas že vsakdanje, zato je prav, da opozorimo na pravilno, previdno in natančno uporabo teh sredstev, ki imajo lahko tudi nasprotni učinek od željenega. B Največje uspehe so dosegli z uporabo herbicidov za uničevanje širokolistnih plevelov v žitu. 2ito škropimo, ko je visoko 10 do 25 cm, najbolje takrat, ko je dnevna temperatura okoli 14 stopinj ter v suhem in mirnem vremenu. Sem spadajo herbicidi; deherban, koromor, famo-kson, korovicid, korovin, monosan. Uporabljamo 1,5 kg na hektar. Poznamo še nekatere druge priprave, ki imUjo v sebi drugo aktivno snov. V naših krajih pogosto sejejo v žita detelje, zato takrat ne smemo škropiti z omenjenimi pripravki, ker bi detrtjo i>a^ali kot plevel. V teh primerih uporabljamo legumeks M, če je podsevek črna detelja, ter legimieks D, če je podsevek lucerna. V novejšem času ponekod znova uporabljajo tudi nedjeni apneni dušik, ki gnoji, vmičuje plevel, hkrati pa učinkuje tudi proti poleganju žita. ■ Posebno trdoživa plevela smolenec in kurja črevca uspešno uničujemo s pripravkom metoksonom. Zelo naglo se je med poljedelci raasširila uporaba simazina, ki učinkuje na oeako in širokolisbne plevele. Z njimi škropimo že pr^ vznikom plevela, uporabljamo pa ga lahko v koruzi, sadovnjaku, vinogradu in še v nekaterih kulturah. Podoben učinek ima tudi gesaprim. Za zatiranje plevelov v krompirju, koruzi, čebuli, paradižniku itd. se je zelo uveljavil tudi gesagard ali prome-tiin. Tudi z njim škropimo že pred setvijo ali vsaj pred vznikom. Za zatiranje uporabljamo še nekatere druge herbicide, ki imajo različna trgovska imena. Predno jih uporabljamo, moramo natančno prebrati navodilo, da ne bo-IDO narediM kake usodne napake. Inž. M. L. Novo mesto spet pred pomembno odločitvijo •-----:------------------------V-------------- Do 20. marca smo z dosedanjim krajevnim samoprispevkom za nove šole v Novem mestu zbrali že 345 milijonov starih dinarjev — Edini pogoj delavcev tekstilne tovarne NOVOTEKS: še v tej jeseni začeti gradnjo obeh novih šol (na Grmu in v Bršlinu), kar pa lahko zagotovi samo odločitev o podaljšanju prispevka za leto dni Poročali smo že, da je novomeška občinska skupščina pred dnevi na svoji zadnji seji sprejela med drugim tudi sklep, da razpiše referendum (ljudsko glasovanje) za podaljšanje samoprispevka za sofinanciranje gradnje novih osnovnih šol v Novem mestu. Referendum bo v nedeljo, 13. aprila, opravili pa ga bodo po načelih, ki veljajo za volitve odbornikov občinskega zbora, še enlcrat bo občanom krajevne skupnosti Novo mesto dana priložnost, da kot prebivalci, starši, vzgojitelji in kot ljubitelji mladine, naše svetle bodočnosti, izrečejo usodno besedo: ali hočemo zgraditi dve novi šoli čimprej in s soudeležbo lastnih sredstev —ali pa bomo počakali na »boljše čase« in na tuja posojila kdaj pozneje, ko bo imela naša skupnost že vsega dovolj. Zato lahko trdimo, da so Novomeščani te dni pred zelo pomembno odločitvijo. Med gosti na Otočcu so bili tudi (z leve proti desni): Slavko Vute, direktor Zavoda za prosvetno-pedagoško službo Novo mesto, Miloš Poljanšek, predsednik prosvet-no-kulturnega zbora, dr. France Hočevar, podpredsednik IS Slovenije, itd. (Foto; Ivan Zoran) Dan prpsvetnih delavcev na Otočcu »Učna snov naj bo samo sredstvo za razvijanje umskih sposobnosti,« Je dejal dr. Schmidt v predavanju o sodobnem izobraževalnem sistemu Glede šolskih prostorov v Novem mestu ne moremo več čakati: v sedanji šoli »Katje Rupena« se v izmenah zvrsti nad 1500 učencev in učenk, šola pa je bila pred vojno zgrajena za mesto, ki je takrat štelo okoli 4000 prebivalcev. V 48 oddelkih vre kot v mravljišču; po 12 ur na dan so razredi prezasedeni. Danes ima mesto z najbližjo okolico že 11.550 prebivalcev ali nekaj nad 250 več kot v začetku 1968. Samo lani se je rodilo 210 »novih Novome-ščanov«: 112 dedkov in 98 deklic — in samo zanje bi morali že zdaj začeti pripravljati kar 7 novih prvih razredov... Sala — ki pa morda le nd samo šala! Zakaj če bi še to jesen začeli graditi novi osnovni šoli na Grmu in v Bršlinu, bi Novo mesto dos^lo pouk v eni izmeni v šolah »Katje Ru-pene«, v šmihelski šoli ter obeh novih poslopjih komaj v šol. letu 1971/72. Takrat bo po podatkih strokovnjakov v novi šoli na Grmu 860 otrok, v novi 5o(li v Bršlinu 360 otrok, sedaoijo osnovno šolo ob Cesti herojev pa bo še vedno obi&kovalo kar 900 otrok in šolo v Šmihelu 360 učencev. Mesto rešu- r*”i?ruteHa j' je torej življenjsko pomembno vprašanje: — Kako zagotoviti dovolj prostora za 2480 šolarjev? Pri tem nikdar ne pt^blmo razveseljivega dejstva: Novo mesto je sredi živahnega gospodarskega in siceršnjega razcveta. Podjetja, kot so tovarna zdravil KRKA, avtomobilska industrija IMV, NOVOTEKS, LABOD, NO-VOLES, ISKRA pa vrsta številnih drugih srednjih in manjših podjetij, razveseljivo povečujejo proizvodnjo. število zaposlenih narašča; vedno več je mladih družin, letni prirastek prebivalstva pa potrjuje življenjsko moč kraja, ki presega republiška povprečja v naraščanju proizvodnje in narodnega dohodka. Ne bomo na tem mestu govorili o razgibani stanovanjski ter drugi graditvi, komunalnem ureja-janju mestnih naselij in pod., ker bi nas v tem kratkem pregledu zavedlo predaleč. Treba pa je podčrtati: ■ mlademu rodu moramo zagotoviti ustrezne pogoje za šolanje! ■ Treba je omogočiti šolarjem, da bodo vstopali v srednje šole, v uk in nato v življenje pripravljeni in oboroženi z znanjem! Nevednost je treba dandanes bridko plačevati; brez znanja in ^1 ne bo napredka, brez potrebnih kadrov pokrajina in mesto v njej ne bosta mogla naprej. Prav zato je treba hvaležno pozdraviti sklep tekstilnih delavcev ob Krki, ki so pripravljeni podariti za novo šolo v Bršlinu v prihodnjih letih kar 150 milijonov Sdin iz svojih skladov. Ko bomo v nedeljo, 13. aprila, glasovali za gradnjo dveh novih šol ali proti njej, imejmo pred očmi to velikodušno dari- lo kolektiva podjetja NOVOTEKS svojemu mestu in naši mladini! Tekstilni delavca vežejo svoj prispevek na en sam pogoj: da se gradnja obeh novih osnovnih š^J, tiste na Grmu in one v Bršlinu, začne hkrati to jesen. To pa smo jim sposobni zagotoviti, če bomo sprejeli sklep, da se krajevni samoprispevek za gradnjo obeh novih šol podaljša za leto dni. će sprejmemo predlagano po^ljšanje, bomo zbrali prebivalci krajevne skupnosti Novo mesto skupaj z našimi podjetji v 3 letih 730 milijonov Sdin, posojil pa bi iskali v tem primeru za 570 milijonov Sdin. Od nas samih je torej odvisno, ali bomo do obeh novih šol prišli že čez nekaj let ali pa se bo njihova zgraditev zavlekla v bližnjo, če ne morda celo v daljšo bodočnost. TONE GKDŠNIK »Le kaj pritiska novomešaca občina s tem prispevkom na šole — saj drugje po Sloveniji takih »prostovoljnih davkov’ sploh ne poenajo!« Ste že slišali take pomisleke in pripombe občanov ’c’-a-jevne skupnosti v Novem mestu? Mi smo jih — in prav zato smo jim natanko prisluhnili. Moramo kar javno odgovoriti, da naši znanci in občani, ki tako govore, vendarle nimajo prav. Poglejmo malo k sosedom, v nam naj-bližnje občine, pa jih povprašajmo, zakaj in kako plačujejo tam samoprispevke. ■ V METLIKI so letos prejeli že deveti samoprispevek zaiK)vrstjo! Lani 'so prispevali vrli Metličani za gasilski dom, letos dajejo za gradnjo otroškega vrUsa, za ureditev pokopališča in še za vodovod. — »Uzakonjene« samoprispevke imajo krajevne skupnosti Božakovo, Dobravice in Gradac: za popravila potov in za lokalne vodovode. Skoraj vsaka vas v metliški občini pa kna razen tega »samoprispevke po dogovoru«: ljudje prispevajo v denarju in delu za gradnjo in vzdrževanje potov, za gasilske domove, za lepšo zunanjo podobo pokopališč, za vaška p>erišča in pod. Kjer je vas složna in so v njej vsi gospodarji >xkot en mož«, tam so se za prispevke zrtienili kar sami brez občinskega odloka! Tako je letos in lani na Jugorju, v Podzemlju, na Otoku, pa v DraSičih, Slamni vasi, v Rosahiicah in še kje. I CRNOMEU nič ne zaostaja: od 1967 dalje plačujejo občani 4-le+nl samoprisne Okoli 350 prosvetnih delavcev iz novomeške občine in gostov se je udeležilo tradicionalnega delovnega srečanja prosvetnih delavcev, ki je bi- lo v soboto, 22. marca, v no- vi restavraciji na Otočcu. Med drugim so se srečanja udeležili: podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar, predsednik republiškega prosvetno-kulturnega zbora Miloš Poljanšek, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Boris Lipu-žič, predsednik izvršnega odbora RIS Ludvik Zajc, predstavniki občinske skupščine in družbeno-i>olitičnih organizacij iz Novega mesta in drugi- O sodobnem 'aistemu šol- vek za javna in komunalna dela, za kar so sprejeli poseben delovni načrt. Po 1 odstotek plačujejo vsi zaposleni, po 1 odstotek tudi kmetje od katastrskega dohodka, po 1 odstotek od pokojnin nad 400 din in po 3 odstoenotilo vse volilne priprave. ■ V KRŠKI OBČINI razpravljajo te dni o pripravah na referendum o samopri-skevku za šolstvo, Id nujno potrebuje tudi pomoč občanov. I BREŽICE imajo že od lani ' samoprispevek za šolstvo; plačujejo ga vsi občani, predpisan pa je za 5 let. Do konca lanskega decembra so zbrali že nekaj nad 57 milijonov Sdin. Tudi tu so v zadnjih 2 oz. 3 letih imeli vrsto samoprispevkov za krajevne potrebe: prispevali so v Artičah, Cerkljah, Kapelah in Lo-čah-Velikem Obrežu. ■ 14 kraievnih skupnosti v občini NOVO ME.STO ima vpeljane krajevne samoprispevke: za električno omrežje, krajevna p>ota, kulturno prosvetno dejavnost, za komunalna dela, za opremo šol :n pod. Zbrale bodo nad 32 milijonov Sdin. V 6 krajevnih skupnostih je prispevek »ugasnil« 1967, zdaj pa razmišljajo, da bi ga ponovno uvedli oz. podaljšali. Da plačujemo občani novomeške krajevne skupiiosti od pomladi 1967 dalje prispevek za novo šolo v Kandiji, pa že vemo. ■ RIBNICA slovi po znanem prispevku za gradnjo, dograditev, obnovo in opremo šol v domači občini. Plačujejo ga od lani in ga bodo pri-si>evali vse do 1972, ko bodo zbrali nekaj nad 554 milijonov Sdin. Nova šola v Ribnici je zato ponos občanov; druge šole pridejo na vrsto letos in prihodnja leta. — V mnogih vaseh ribniške občine imajo vpeljane različne oblike krajevne samoF>omoči: v lesu, delu, vožnjah, denarju itd., nameni pa so podobni kot v drugih krajih ■ KOČEVSKA OBČINA seveda ni izjema; tudi tu so občani vseh krajevnih skupnosti navajeni, da s pomočjo občine ter podijetij še sami pomagajo z delom, denarjem ali materialom pri obnavlumju potov, popravilu gasilskih in drugih domov, zajetju -.ndo-vodov in pod. Lani so opravili razna koristna dela v Dragi, Banja loki, Livoldu. ')sil-nici, Predgradu, na Rudniku, v Stari cerkvi, Strugah, Vimo-Iju, Koprivniku. Vasi-Pari in Se kie ščit za pravico 5.000 invalidnih Dolenjcev v ponedeljek bo v Novem mestu ustanovna skupščina medobčinskega društva telesnih invalidov v Novem mestu bodo 31. marca ustanovili medobčinsko društvo telesnih invalidov. Take ofganisacije na Dolenjskem še nimajo. Društvo bo združilo predvsem tiste občane, ki so postali invalidi v nesrečah pri delu ali pa so biH poškodovani od vojnega materiala. Računajo, da je v petih dolenjskih občinah (No- mesto, Cmo- Doienjski posvet za republiško sejo 19. marca je bil v Novem mestu medobčinski posvet o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali na prvi seji republiške konference ZMS 5. aprila v Ljubljani. Posveta so se udeležili predstavniki iz treh občin, vabili pa so jih še iz štirih občin. Posvet sta vodila člana republiškega predsedstva Dagmar Šuštar in Franc Gassvoda. V spomin sestanka na Lisci Leta 1938 je bil na Lisci pri Sevnici pomemben sestanek novega vodstva Komunistične partije Jugoslavije, katerega so se udeležili tudi tovarilš Tito in njegovi najožji sodelavci. Na seji CK ZKS so pred kratkim predlagali, naj bi tudi to vključili v praznovanje 50-letnice ZKJ, posebno še, ker je verjetnost, da bi proslavo na Lisci s svojim obiskom počastil tudi predsednik Tito. Za torek, 25. marca, je bila na Lisci sklicana seja občinskega komiteja ZK, da bi se pogovorili o nadrobnostih. Obljuba podjetja GORJANCI že odkar ima trebanjska osnovna šola svoj avtobus za prevoz šolskih otrok, se ljudje na Čatežu, v Dobrniču in tudi drugih krajih, mimo katerih vozi avtobus, pritožujejo, ker ne sme voziti drugih ljudi. Novomeško podjetje GORJANCI vztraja pri predpisu in zagotavlja, da bi takoj prijavilo vodstvo šole, če bi šolski avtobus vozil druge ljudi, čeprav tam ni rednih avtobusnih prog. Vodstvo podjetja obljublja, da bo z novim voznim. redom vpeljalo novo progo na Sevnico, ta avtobus F>a bi potem porabili tudi za prevoze v Dobrnič in na Čatež. Torej je treba počakati do maja — če bo podjetje to obljubo res držalo. melj, Metlika, Trebnje in Krško), 2» katere bo ustanovljeno novo duštvo, 4.500 do 5.000 občanov. Ustanovno skupščino je že od lanskega decembra dalje pripravljal inciativni odbor, ki ga je vodil Nace Gregorčič. Ta se je še posebej 2av-zemal, da bi društvo čimprej ustanovili. Udeležil se je ustanovne skupščine slovenske zveze društev telesnih invalidov, kjer so zeio zavzeto razpravljali o pereči problematiki invalidov in zahtevali varstvo vseh telesnih invalidov. Ena prvih nalog novega društva bo podpisati članstvo, spoznati probleme in sestaviti delovni načrt. Pričakujejo da bo načrt zelo obsežen, saj bo poskusilo duštvo že na začetku pomagati svojim članom, da bodo laže in hitreje uveljavili pravice. Menijo, da bo za društvo najtrši oreh zaposlovanje invalidov. Vedo, da bo tudi v prihodnje zelo težko zaposliti invalida v tej ali oni delovni organizaciji, čeprav imajo v svojih pravilnikih zapisano, da dajejo na določenih delovnih mestih prednost invalidom. Kljub težavam bo društvo neposredno in posredno vplivalo na vse, ki so poklicani pomagati invalidom, da bodo opravljali družbi koristno delo. Še več; društvo bo vztrajalo pri zahtevi, da je treba invalide zaposliti, saj pomeni delo invalidom neizčrpni vir zdravja. Tudi to lahko pričakujejo invalidi, da se bo njihovo novo duštvo potegovalo ne le za primemo zaposlitev, marveč tudi za skrajšano delovno dobo. O vsem tem pa nameravajo obširneje spregovoriti tudi na ustanovni skupščini novega medobčinskega društva. Spjmisca Novomeško ' sejmišče Na novomeškem sejmišču je bUo v ponedeljek, 24. marca, naprodaj 588 pujskov, prodaU pa so jih 431. Za manjše so zahtevali 160 do 220 din, za večje pa 230 do 330 din. Na sejmu v Brežicah v soboto, 22. marca, je bilo na brežiškem sejiniš^^ naprodaj 566 prašičkov, kupci pa 90 jih pokupili 458. Manjši prašički so šli v denar po 10 din kg, večji pa po 6 din kilogram žive teže. OBRTNO PODJETJE ELA vabi k sodelovanju; NOVO MESTO 1. VODJO GOSPODARSKO RAČUNSKEGA ODDELKA 2. NABAVNEGA REFERENTA POGOJI: pod 1.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri s 4-letno prakso ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 6 let ustrezne prakse; pod 2.; visoko kvalificiran ali kvalificiran trgovski pomočnik železninske stroke z 2 leti prakse v nabavni službi. Kandidati morajo predložiti dokazila o strokovnosti in kratek opis dosedanjih zaposlitev ter potrdilo o nekaznovanju. Pismene ponudbe sprejema upravni odbor podjetja 15 dni po obja^d. Najboljša igrača; HRANILNIK! že otroci naj se mimogrede nauče varčevati In v igri bodo spoznavali življenjsko resnico: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Tudi vi lahko dobite hranilnik za svojega otroka pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU in njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka In hranilnica v Novem mestu je lani avnusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za veza* ne vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih! 10 din za kulturno življenje (Nadaljevanje s 1. str.) manj kot 5 din!). Občina, ki ni sposobna za kulturo zagotoviti ndti 5 din na prebivalca, ne more kot občina izpolnjevati svojih ustavnih pristojnosti in dolžnosti. Akcija 10 din za kulturno življenje v občinskem proračunu naj postane ena izmed pomembnih r^ilog kviltumo-prosvetnih organizacij ...« Po novem statutu kongresov ZKPO ne bo več, marveč samo še konference, ki se bodo sestajale najmanj na dve leti. V. kongres ZKPO Slovenije bo tako zadnji v vrstL kongresov slovenskih kulturnih delavcev. Novo organizacijsko spremembo v ZKPO je naretkovala predivsem zahteva po večji prožnosti organizacij kulturnega delovanja. V Mariboru inštitut za medicino dela Sekcdija za meddckio dela je v ofcviru Slovenskega adravni-škega drudbva konec mkiule-ga tedna arganigsiiraila posve-tovamje v Cateških Toplicah, Na njem so udeleženci slkleni-U, da je Sloveniji nujno potreben samost>0(jen inštitiut za medicino dela. Sedež bi imel v Mariboru, ki ima trenutno najkompletnejšo ekipo zdravnikov za to delovno področje. Razen tega ima Maribor zelo pestro industrijo. K ii^tu-fcu bi morali po mnenju večine članov na posvetovanju priključiti tudi seiktor za radiološko zaščito, eikološki in toksikološki latooratoiij ter seOotor za prometno vamost republiškega zavoda za varstvo pri delu. Ustanovitelja inštituta naj bi bila izvirSni svet SRS in medicinska fakiid.teta. Finančno breme bodo delno lahko prevzela podjetija. Inr štitot se bo moral pri sivojem delu naslanjati predvsem na §iax)(ko basK) obrataiih amibu-lanit. Ta usrtanova bo predstavljala strokovni vrh medicine dela v naši lepubiad, obenem pa bo zagotovila bolj}-Se zdravstveno varstvo delavcev pri nas. J.TEiBPlEY USTANOVNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA ZASEBNIH OBRTNIKOV Združenje kot most sodelovanja Veliko želja po tesnejšem in pristnejšem sodelovanju z družbo ter želja po zagotovilih za nemoten, dolgoročni razvoj \ Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki, se je v nedeljo, 16. marca, zbralo 86 obrtnikov iz občin Cmomedj, Metlika, Novo mesto in Trebnje na ustanovnem občnem zboru zdniženja zasebnih obrtnikov Dolenjske in Bele krajine. Obrtniki so se odločili nstanoviti združenje zato, da bi končno le dobili samoupravni organizem, ki ga ^grešajo, odkar ni več obrtnih zbornic. V poročilih in v ra^ravi so načenjali vprašanje davkov, socialnega in pokojninskega zavarovanja obrtnikov, vzgoje novih in strokovnega izpopolnjevanja starih obrtnikov, šušmar-stva, sodelovanja s i^ročnimi oblastnimi organi itd. Na zboru so sprejeli pravila zdniženja in izvolili 31-člansM upravni odbor. Iz poročil In iz razprave je vela močna želja, naj bi bilo združenje most, ki bi premostil dosedanji prepad med našo samoupravno družbo in zasebnimi obrtniki. Poudarjali so, da se čutijo prikrajšane in odrinjene na stran, odkar nd več zboamic, in da resnično potrebujejo organ, ki bi v samoupravni dr 'bi zastopal tudi njdhove interese, ter posoredoval želje in predloge. Omenili so, da so tudi obrtniiki veliko prisipevali v NOB in v povojni graditvi, da pa so biH nato preveč odrinjeni. Sldšartd je bilo mnogo pozivov k solidamosti med obrtniki, ker je tudi te vedno manj, odkar so brez svoje origanizacije. Ve5 obrtni- kov je menilo, da bi moralo zopet izhajati njihovo glasilo. Preden je bilo ukinjeno, jib Je secnanjalo z raznimi strokovniiml sitvarml, jih obveščalo o spoemembeih v zakonodaji in podobnem ter poveeavalo. Poudarili so, d& so delavnice zasebnih oibrtnikov slabo opremljene in da bi mnogi i>otrebovali kredite sia obnovo. Tisti, ki imajo denar, odlašajo s naložbami, ker se boje hudih časov zaradi spreminjajoče se politike naše družbe do obrti. Tisti, ki bi radi najeli kredite, pa^ne nfiorejo do njih, ker zasebni olhrtnik ne mo(re dobiti kredita in ne mo(re iiti nikomur niti za pooroka! Zato so ženili, da bodo pospešili ustanavljanje obrtniških hraoil-noJsneditnih zadrug ter skušam reiSiti to težavo sami. ker benike ne kažejo ram-mevanja do nd&- MeniU ao, da 80 nedavne davčne spcrememibe preveč poizadele pavšalisbe, in predlagali, naj bi v občinah ustanovili sklade - za naložbe v zasebno obrt. V te siklade bi občine namenjale del prometnega davika, ki ga prispevajo obrtniki. Povprečna starost obrtnikov je 50 let, mladina pa se nerada odloča za obrtno dejavnost. Neikaj krivde za to je tudi v neustreznem poklicnem šolstvu. Seveda ni manjkalo ugotovitev o krivičnosti zdravstvenega in po-kojninskega zavarovanja, ki je obrtnikom, kot so ugotavljali, zelo nenaiklonjeno. V skoraj 5-umi razpravi je bilo ix>vedanih toliko ugotovitev, da bo imel upravni odbor združenja kar precej d^, preden bo obsežne naloge ob sodelovanju vseh prizadetih obrtnikom lahko turesmčil. M. J. Ocenite se, tovariš poslanec! »Včasih smo morali po hitrem postopku sprejeti tudi zakone, ki so odločilno posegli v pravice in dolžnosti članov,« pravi Zvone Šuštaršič, poslanec v republiškem organizacijsko-političnem zboru Ali imate občuti, da ste delali v zbooru, ki vam je najbolj ustrezal? Če ne, v kate* rem zbonl bi se lahko bolje uveljavili? »Izvoljen sem bil v argani-zacijsko-poditični zbor, katerega delovno i)odročje pa nima nič skupnega z mojim pokMcnim delom. V službi sem pri socdailnem mvarov^ nj‘U, zato bi mi bolj ustrezalo poslansko mesto v social-nozdravstvenem zboru, kijer bd najbrž laliko več prispeval, kot sem mogel v organi« žacijsiko-političnem zboru.« Kaj menite o sprejemanju zakonov po hitrem postoma? »Skupščdinskd iposlova izvoljeni. Kaj pravite vi na to? »Prav gotovo drži, da se pridejo nekateri poslanci pokazat svojm volavcem res samo v predvolilni kampanji. Vem pa, da je težko biti ne-neihno med volivci, če nisi profesionalni po^anec ali pa če sd na delovnem mestu tako zaposlen, da res ne moreč mednje.« L Z. PREDSTAVLJAMO VAM KANDIDATE ZA POSLANCE Na kraju: vse je odvisno od ljudi Ivan Gole, kandidat za poslanca gospodarskega zbora: »Osnovna pomanjkljivost v našem gospodarskem življenju je premajhna iniciativa.« Kandidata za poslanca gospodarskega zbora republiške skui>ščine Ivana Goleta, direktorja KEMO OPREME iz Trebnjega, smo zaprosili za nekaj odgovorov, ki se nanašajo na gospodarsko življenje Dolenjske in na njeno prihodnost. »Kakšno naj bi bilo mesto Dolenjske v razvoju Slovenije?« »Sloveni(ja potrebuje realen raavojni program, v katerem naj dma pravo mesto tudi Dolenjska. Mislim, da razvoj sekundamdh in tetroi-anrdh de\}avnosti še vedno preveč zapostavljamo, prav v tem pa ima Dolenjsika velike možnosti.« »Nova skupščina bo odločala o mnogih gospodarskih zadevah, kaj naj bi predvsem imda pred očmi?« »V priihodnje se bo morala še vztrajneje zavzemati za to, da bo gospodarstvu več ostaoalo, da se bo večala akumulativnost, da se bodo gospodarske organizacije same sposobne modernizirati in večaM.« KB LJUBLIANA KREDITNA BANKA IN HRANILNICA UUBLJANA -p]- \_J daje posojila za stanovanjsko in komunalno g;raditev občanom in pravnim osebam, ki v banki namensko varčujejo, namensko vežejo sredstva za določen čas ali vplačajo sredstva v kreditni sklad banke. Posojila odobrava za nakup, graditev in dograditev novih stanovanj ali stanovanjskih hiš, komunalnih naprav in napeljav ter za adaptacijo in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. Člani delovne skupnosti lahko namensko varčujejo za stanovanjsko posojilo tudi skupaj s svojo delovno organizacijo. Ta oblika združenega varčevanja je še posebno primerna za delavce, ker jim omogoča dobiti po ugodnih pogojih tako posojilo, ki bo skupaj s prihrankom zadostovalo za nakup lastnega stanovanja ali zidavo lastnega doma. Pravne osebe ali občani dobe pravico do posojila, če v banki vežejo namenska sredstva najmanj 13 mesecev ter najdalj 20 let. Posojilo lahko začno porabljati po 10 mesecih od dneva vplačila na račun vezanih sredstev. Izredne ugodnosti smo uvedli za občane, ki varčujejo za stanovanjsko posojilo v konvertibilnih valutah. Po končani varčevalni dobi lahko dvignejo privarčevani znesek v konvertibilni valuti in dobijo stanovanjsko posojilo. Če pa želijo, da jim banka vrne prihranek v dinarski protivrednosti, bodo dobili zato še večje posojilo. Posojilojemalci lahko začno porabljati posojilo takoj po sklenitvi posojilne pogodbe. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi Kreditna banka in hranilnica Ljubljana in začnite takoj namensko varčevati! »Etolenjsko prizadene težak položaj v kmetijstvu bolj kot druge drugod. Kje je po tvojem izhod?« »Za kmetijstvo mennm, da je družbeni in zasebni sektor lastništva upravičen zah-tevati od družbe, da se pogoji gospodarjenja popravijo v odnosu na dinge gospodarske panoge. Danes so kmetijski delavci in kmetje naj slabše plačami in delajo v najbolj težavnih razmerah. PrideOke je ntajno bolje plačati ter zmanjšati stroške distribucije, dostave in prodaje kmetijskih pridelkov. »Kaj lahko pričakujemo od medobčinskega sodelovanja?« »2e doslej se je izkazalo, da je to zelo koristno, prav-zapirav so prednosti dovolj vidne. Meni se zdi pomembno predvsem, da na ta na-čdn bol^ izkoristimo sposobnosti in znanje naših najbolj sposobnih ljudi. Razume se, da je treba v prihodnje so-d^ovati i>ovsod tam, kjer obstaja skupoii interes.« »Pri nas je še vedno preveč ljudi na kmetijah. Kje so nove možnosti za zaposlitev?« »Moralno in materialno je treba podpirati tiste delovne organiaacije, kd hitro na-prediijejo. Od tega imamo vsi korist, poveča se število novih delovnih mest. Omenil sem že terciarne dejavnosti, obstajajo tudi velike možnosti za iz^lovanje predmetov splošne porabe. Vsaka stvar pa je odvisna od ljudi. Tudi dobra zamisel propade, če ni tistih, ki naj bi jo uresničili.« M. L. ALEKSANDER JAVORNIK: V Se so ^ • • ZlVl spomini na prve volitve 25 let od prvih volitev v narodnoosvobodilne odbore - Bela krajina je prva v Jugoslaviji izvolila vse organe ljudske oblasti Tte dni i}e minilo 25 let, odkar so se na osvobojenem slovenskem oeemliju začele prijMUve za volitve v organe ljudske oblasti, t narodnp-osvobodilne odbore. Kakor je znano. Je odlok o teh voht-vBh sprejel SN06 na svojem zasedan(ju v Črnomlju februarja 1044. Predsedstvo SNOS Je nato že 3. marca 1044 izdalo odlok o raspisu volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore in cdčrajne skupščine kot temeljne demokratične organe ](}udske oblasti. Po tem odloku Je bilo treiba na osvobojenem oesemlju opraviti volitve od 25. marca do vključno 30. aprila 1944. Belo krajino Je potemtakem odtok zajel v c^ti. Pred političnim aktivom ki pred vsem prebivalstvom Bele kraijine je bUa teSka in odgovorna naloga. Ni šlo namreč *s^lj sa kakšen politični mamfestadijskl akt, temveč za graditev dejanske oblasti z vsemi materialndmi pravicami in dolžnostmi. Volitve so se začele v času, ko so se po zgodovinskem drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu spričo njegovih sklepov začeli kazati čedalje močnej-ftl obrisi nove Jugoslavije. Oborožen odpor proti okupatorju Je začel preraščati v organizirano ljudsko oblast, ki Je postopoma začela dobivati tudi mednarodno prizna- nje in podporo. Zato je bilo tako pomembno, da smo tudi Slovenci kot ostali narodi Jugoslavije začeli graditi svojo oblast od naj višjih organov navzdol in hkrati od najndžjih navzgor, ž^airadi tako velikega političn^a pomena teh volitev sta se pri njihovi organizaciji in p>ripra-veh neposredno angažirala iz-vrSni odbor OF in predsedstvo SNOS. To jim je omogočila tudi bližina njunega sedeža, ki je bil v tem času na Rogu. Že same tehnične priprave 90 zahtevale ogromno dela in tudi ljudi, še več pa seveda polititae priprave. Po odloku o razpisu volitev so imeli aktivno in pasivno volilno pravico vsi moški in ženske, ki »o dopolnili 18. leto starosti, vključno vojaške osebe ne gle^ na starost. Volitve so bile tajne. Odsek za izgradnjo narodne oblasti pri predsedstvu SNOS Je izdal okrožnim, okrajnim In krajevnim volilnim komisijam, terenskim, rajonskim In okrožnim odborom OP ter vsem aktivistom OF navodila za izvedbo volitev. Navodila obsegajo naslednja poglavja: Pripravljalno delo pred volitvami. Kandidature. Volilni spiski in reklamacije. Volilni listki, Volilni lokal. Delo volilne komisije pri samih volitvah. V navodilih Je v skladu z odlokom SNOS glede sestave krajevnih narodnoosvobodilnih odborov rečeno naslednje: Pri določanju števila članov krajevnih narodno-osvobodillnih odborov in okrajnih skupščin naj okrajna volilna komisija ob upoštevanju fil. 6 odloka in želj prebivalstva ravna načeloma tako, da določi poleg predsednika in tajnika za manjše volilne edi-nice še po 7 odlx>miških mest, mest, za srednje velike edi-nlce še po 7 odbomiških mes, za največje, kakor sta na primer Metlika in Črnomelj, pa Se po 9 odbomiških mest, tako da bodo imeli odbori po 7, 9, oe. 11 članov. Določijo naj vedno nepamo(liho) itevilo članov: 7, 9, 11, ne pa 8 ali 10. Okrajne volilne komisije morajo skrbeti za to, da bodo obseg volilne edinice, število odbornikov ter število poslancev v okrajne skupščine prej objavljeni v prizadetih krajih ter da bosta s tem seznanjena tudi okrožna volilna komisija ter odsek za izgradnjo narodne oblasti pri predsedstvu SNOS. Glede kandidatur pa je rečeno: Kandidatne liste so po čl. 9. volilnega odloka upravičene postavljati organizacije, ki sodelujejo v osvobodilnem gibanju. Posamezne kandidature lahko predlagajo organi- zacije, ki sodelujejo v osvobodilnem gibanju, in posamezniki. Te kandidature morejo biti vezane na eno izmed vloženih kandidatnih list. Neposredne politične priprave so se začele s sestankom belokranjskega političnega aktiva, ki je bil v šoli v Dobličah pri Črnomlju. Tu Je aktivu govoril taidi Boris Kidrič. Zanimanje za volitve med ljudmi je bilo veliko in kandidatov ni manjkalo. Le bolj redki so» bili primeri, da so se na kandidatne liste skuša- li vrivati razni špekulantsko ali sovražno nastrojeni ljudje. Ker je bila velika večina za orožje sposobnih mošldh že v bojnih enotah, so se na kandidatnih listah vrstili v glavnem starejši moški, žene in dekleta. V vsaki vasi je bilo treba pripraviti seveda po več sestankov, preden Je bilo vse potrebno pripravljeno za volitve. Same volitve so bile redno prava politična manifestacija, kjer Je pomembno vlogo imela volilna udeležba, In posamezni kraji so med seboj tekmovaU v čim boljši izvedbi volitev. Okrožna volilna komisija je med volitvami izdajala Volilni vestnik, ki mu iii nikoli zmanjkalo gradiva. 2e pred tem dobro organizdirana dopisna mreža za potrebe osvobodilne fironte se je ob volitvah še razširila m utrdila. Ni bilo vasi, kjer v tistih časih ne bi mogli najti človeka, Id bi bil pripravljen zastaviti pero in opisati občutke in zapažanja o dogajanjih tistih dni. Povečini so bili to preprosti, ma- lo šolani ljudje, v glavnem pa mladina, ki je komaj dobro odrasla osnovnošolskim klopem ali pa Jih je zaradi vojne morala predčasno zapustiti. Vzdušje, ki Je tedaj vlar dalo med ljudmi, lahko najlepše razberemo prav iz teh ohranjenih ljudskih sp>oročil, E\ranc iz Učakovec pri Vinici piše takole: »V nedeljo, 16. aprila, smo imeli pri nas volitve. Okrog dveh i>opoldne so se začeli zbirati vaščani, ženske in moški, staro in mlado okrog hiše na sredi vasi, v kateri so biU pred enim letom še italijanski fašisti. Na stotine voz kamna so navozili okrog hiše, da so se z njim utrdili. 2e takrat so čutili, da na naši zemlji niso vami. In res Jim tudi zidovje in utrdbe niso p>omagale. Morali so zapustiti našo zemljo. Danes so v tej hiši volitve. Namesto Italijanov sl narod postavlja svoje ljudi... (Nadaljevanje Prihodnjič) To stran ste napisali ^ To stran ste h#a!i sami! - Tg stran ste napisali sami! Je še druga možnost! Kdor gleda s kritičnimi očmi razstdvo dodatnega urbanističnega načrta Novega mesta, lahko kmalu ugotovi, da je sicer izdelan po določenih načelih in strokovno, ven-pa dela vtis, da je premalo persj^ktrven. Morda ustreza bolj trenutnim razmeram in potrebam kot pa bodočemu razvoju mesta. Beroči razvoj mest€^. zahteva že sedaj zelo smotrno in racionalno zazidajva gradbenega prostora, istočasno pa tudi primerne rezerve oziroma »rezervate« gradbenega prostora za nujne potrebe, ki bodo nastale v bodočnosti. Marsikomu se zdi, da bi bila kultivirana, prvovrstna, vzorna zemljišča Kmetijske šole Grm prav slabo uporabljena, ^ bi jih že zdaj zazidali z objekti tovarne motornih vozil, čeprav bi bilo to na videz še najbolj idealno. Vendar pa naj bi ostala ta za rezervo, za skrajno silo! Za razširitev oziroma povečanje tovvame IMV obstaja še druga možnost, ki pa je malo bolj zapletena in težje izvršljiva. Dolinice, njivice zasebnih lastnikov na obeh straneh ceste od IMV proti Gotni vasi, bi bile kot lalašč za take namene. Zemlja je tam težka in manj rodovitna, zato bi jo brez večje škode uporabili za ta namen. Ker leže te parcele tik ob cesti, bi se dale na njih deloma s planiranjem terena, deloma z nasipi pridobiti velike površine gradbenega prostora za tovarniške hale, skladišča, garaže, parkirišča in drugo. To vse bi bilo lahko povezano s cestnimi podvozi, industrijšJcim tirom in vsemi potrebnimi mrežami in komunikacijami. Stavbeni ozir. gradbeni prostor za novo mestno naselje med Šmihelom in . Brodom pa bi prav tako zahteval najbolj rodovitna in za kmetijske pridelke potrebna zemljišča ozir. njive. Tudi te bi bilo treba za zdaj respektirati in rezervirati az skrajno nujnost v bodočnosti. Pač pa bi morali izginiti nižinski gozdovi na zemljišču, ki je uporabno in bolj primerno za druge namene. Zato ,naj bi za gradbišče za novo naselje uporabili bližnji »Portovald«, ki bo v bodočem razvoju mesta prej ali slej gotovo zazidan. Ko bo pri Cegelnici zgrajen čez Krko most in po Sprejmemo v redno delovno razmerje 5 kvalificiranih krojačic in neomejeno število kvalificiranih šivilj za delo na domu. Po|:odbeno-družbena šiviljska delavnica MARIJA VIDIC ŠMARJE PRI SEVNICI njem speljana cesta proti Kandiji ozir. Irči vasi, se bo moral gozd v »Portovaldu« prav gotovo umakniti in napraviti prostor za novo stanovanjsko naselje Novega mesta. Tudi za delno no/vo traso »hitre« ceste v Dolenjske Toplice je še druga možnost, ne samo tista na pilotih nad Krko, tik za bolnišnico. Nedavno se je o njej menda celo nekaj šušljalo, potem pa je vse zaspalo. Nova cesta, ki bi bila obenem tudi obvozna cesta za ta del Novega mesta, naj bi se odcepila nekje pri vili »Elza« od Zagrebške ceste, šla na Kristanovo pa čez potok Težka voda, za Smihel-skim pokopališčem naj bi imela podvoz (ali pa nadvoz) čez cesto in železniško progo in pri Brodu priključek na sedanjo cesto v Dolenjske Toplice. Nadaljnji razvoj Novega me sta bo to cesto brezpogojno in z neizprosno silo zahi&xil. S tem dejstvom je treba že sedaj računati. Alojz Stine Novo mesto Volčičeva 39 i Ali nas res ni v Sloveniji? Mrtvi ljubimec V Cerkljah sem pred nedavnim naletel na nevsakdanji prizor, vreden, da ga opišem. Avtomobil je na cesti povozil gosaka. Samica je stala poleg njega in ga ljubkovala s kljunom, kakor da bi ga hotela prebuditi. Ko sem vse to opazoval, sem se hotel približati in prizor fotografirati. Ni me spustila blizu in vsakokrat, ko sem se približal, se je Zagnala proti metri, da bi me odpodila. M. JARANOVIC Mokronog: zakaj natolcevati? Na željo mnogih lastnikov grobov je pokopališka uprava krajevne skupnosti Mokronog 28. februarja sklenila napeljati vodo tudi na pokopa- Samo davčna položnica nas najde Ko je prišlo leto naOkrog, smo tudi v Radencih praznovali dan žena. Imeli smo lepo zabavo. Sicer pa živimo ob Kolpi v zapuščenem kraju. Nihče ne ve za nas, samo davčna položnica nas najde. Me žene smo med vojno veliko pretrpele. Skrbno smo obdelovale polja, da smo pridelale kruh za svoje otroke in za partizane. Nikoli nismo rekle, da ne moremo t . |:o-čemo dati, zdaj pa so drugi na nas pozabili. Nekateri niti davkov ne morejo plačati, zato jim šć zdravstvene izkaznice ne potrdijo. Ali si kmečka žena ni priborita niti pravice do zdravstvene oskrbe? Tarejo nas še mnoge težave. Najbolj pogrešamo cesto, ker imamo eno uro daleč do prve avtobusne postaje v Kotu. Bilo bi lepo in potrebno, da bi se nas spomnil še kdo drug,'^e samo davčna uprava. Za nas bi se lahko našel kak dinar tudi v republiškem žepu, čeprav vemo, da ni poln. Le malo več razumevanja si želimo za naš zapuščeni kraj! MARIJA VOLF, Gomfi Radenci 6 lišče, Ker pa ima uprava malo dermrja, se je odločila po. birati prostovoljne prispevke. V tej akciji so se Mokrono-žani, pa tudi prebivalci drugih vasi, z izjemo Martinje vasi, dobro izkazali, še celo pevska sekcija prosvetnega društva je prispevala 100 novih dinarjev. Žalostno pa je, da ob takih priložnostih vse preradi kažemo drug na drugega, češ kdo naj bi več prispeval. Mnogi so namreč menili, da bi morali gostilničarji, predvsem Peter Deu, prispevati več kot drugi. Prepričan sem, da je tako mnenje krivično. Ce vzamemo za primer gostilničarja Petra Deua, moramo priznati, da zaposluje tuje delovne moči, vendar brez kakršnihkoli davčnih olajšav. Nihče pa ne omenja, da ima prav on zelo bolno ženo, ki je že več let priklenjena na svoj voziček ali bolniško posteljo. Bolezen ne prizadene samo nje, temveč tudi gospodarjenje v hiši. Mislim, da je potrebno javno spregovoriti tudi o takih zadevah. JOŽE ZIHERL MOKRONOG 55 KOČEVJE, marca — Turist-biro »Pohorje«, Lovrenc na Pohorju, je izdal zbornik »Po Jugoslaviji« za 1968/68. Odgovorni urednik pomika je Franjo Novak iz Maribora, Zbornik je lična knjižica z raznimi turističnimi podatki in napotki, gostinskimi reklamami ter slikovnim materialom. Vsekakor x>cdivalno delo in potreben priročnik za turiste. Žal nam ni znano, če so v zbornik vnešeni podatki samo po posebnem naročilu (proti plačilu) ali je to splošna publikacija. Kakor že je, za zahodno Dolenjko je zelo pomanjkljiv. V njem ni Velikih Lašč, Ribnice, Sodražice s Travno goro, pa tudi Kočevja ne. Ali v t^ krajih ni bilo nobenega zanimanja, ^ bi Zaspani poslovodja trgovine čakamo poslovodjo trgovine v Zeljnah pri Kočevju Prodajalna bi morala biti odprta ob 8. uri, poslovodje pa ni, ker menda še spi. Nekaj Ciganov, ki so ravno tako Ijtid-je, pa čaka, kot da ao pi^li prosjačit. Ptrošniki gledamo na svoje ure, ki pokažejo včasih tudi že 8.15 do 8.30, preden se pokaže poslovodja, ki bo odprl trgovino. Ljudje se zato pritožujejo, on pa pravi, naj svoje ure vržejo v sneg, češ da ne gredo po srednjeevropskem času. Izjavil je celo, da bo trgovino zaprl, če bodo stranke tako sitne. Menim, da to ni prav, saj ni v korist potrošnikov in ne podjetja! J. D. Opomba: V ponedeljek, 17. marca, sva z Jožetom Berla-nom, sekretarjem trgovskega podjela TRGOPROMET Kočevje, ki ima poslovalnico v Zeljnah, šla preverjat, če trditve pisca J.D. drže. Ugotovila sva, da je bila trgovina odprta s 6-minutno zamudo; s strežbo kupcev pa so začeli z 8-minutno zairmdo (seveda računano po srednjeevropskem času, po kakšnem času pa gre poslovodjem ura, ni-sva ugoravljala). Poslovodje trgovine ni bilo. Ob 8.06 je dal le pomočnici kljtič, nato pa se je z avtom odpeljal proti Kočevju. Po i^avi tov. Berlana bi moral biti poslovodja v trgovini na/jmanj 5 do 10 minut pred 8. uro, ob 8. uri pa že začeti streči kiap-' cem. J02E PRIMC bih opisani t tem zborniku ali i>a domačini niso bili seznanjeni. da tak zbon^ pripravljajo. Naj bo tako ali drugače, storjeaia je bila ve-lika napaka. Kdo jo je zakrivil, ne vemo; dejstvo pe je, da je zbornik pomanjkljiv, ker ni v njem enega najlepših predelov Slovenije od Ljubljane do Kolpe. Iz Kočevja je na strani samo reklama ca gostinsko podjetje hotel PTJGIJID, in še to v štirih tišjih jezikih (nemškem, italijanskem, angle^em in francoskem), slovenskega ali sribohrvatskega besedila, kot ^ imajo vsi ostali, predstavljeni v zborniku. Besedilo v tujih jezikih je zelo skioama, brez krajevnih suu menitosti. Poudarek je samo na 62 posteljah v hoteUi, dobri hrani m pijači ter solidni postrežbi. Nato je še seznam vseh obratov hot^ PUGUED in samo stoomna pripomba, da je muzej zanimiv in da je tam dvorana, v kateri je bil prvi »Kočevski zbor« (brez letnice, lodaj. kakor da tujci vedo, kdaj je ta zbor bil). Zakaj Je pnčlo do pomanjkljivosti, da ni slo-veiu^ega besedila, si teeko razložimo. Možno pa je le dvoje: da hotelu ni do domačih gostov aU pa je to skrajno povižna napaka redakcije 2Ax>mika. V seznamu oglasov )tf*o gospodarskih podjetij iiM smo našli oglas Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje na stram 278. Vsebina oglasa pS je taka, da bi odgovarjala stanju, ki je bilo sa posestvu pred desetimi leti, ko so če imeli tigovino s iK>ljedel^-mi prideUd, predelavo lasa vseh vrst itd. Danes j^ pri KG(P že vse drugače. V seznamu oglasov smo od-krih tudi PliETILNlOO iz Sodražice, oglasa pa na označeni strani (2&4) ne najdeć. Tako Je šel 2ft>omik klavrno mimo našfli krajev. Je pa tudi mogoče, da smo šli ml mimo abomika. Vsekakor tu ni bilo nekaj v redu, žal predvsem na škodo zabodne Dolenjske. A. ARiKO — Kočevje ,,Naj še jaz povem svoje'' Misli k odgovoru volilne komisije na javno vprašanje inž. Alojza Metelka iz KZ Trebnje Oglašam se kot član občinske kandidacijske konference, da bi povedal svoje misli o ' »zadevi Metelko«. Predvsem bi radTX)trdii to, da me na kandidacijski konferenci v Trebnjem ni nihče vprašal, za katerega izmed dveh kandidatov naj glasujem, niti mi ni dal možnosti, da bi predlagal tov. Metelka na glasovalno listo. Mislim, da odgovor volilne komisije v tem pogledu ne ustreza resnici; pravim celo, da nas drugič ni treba klicati, če Je že vse vnaprej določeno. Zelo čudno se mi tudi zdi, da izmed mnogih delegatov ravno tov. Metelko ni dobil vabila za konferenco, čeprav je bil njen član. Mi nismo zadovoljni s taikim postopkom, kar smo potrdUi tudi na zboru volivcev. Ne morem se strinjati tudi s tistim delom odgovora volilne komisije, ki pravi, da Je pri nas še veliko ljudi, ki probleme kmetijstva bolj poznajo kot tov. Metelko. Lahko. da jih poznajo, toda tov. Mdnelko dela v tavali številni potniki za prestop 7ia ljubljanskega. Spre-xx>dnik mora vedeti, ^ niso vsi potniki enako ocetni, posebno ne tisti s prtljago in starejši, ter da vsi hkrati ne morejo izstopiti in vstopiti. Zato ni umestno nevijtubto priganjanje: »Dajmo, dajmo! Ne bomo vas čakoHlt Ud. Prav gotovo se tudi potnikom iz priključnih prog mudi proti cilju — celo še bcUj kot onim ob glavni progi, saj imajo redkejše in slabše caAobu-sne zveze. Zalo naj sprevodniki nu^ lo potrpijo. S tem bodo veH-ko pridobili na ugledu sami pa tudi avtobusno podjetje. Kot že mnogokrat ponovno ponavljamo, da bi moralo avtobusno podjetje predpisati čakalno dobo na vseh priljuč-nih postajah, ki bi se je mo. rali držati vsi avtobusi glMh mh prog. POTNIK PARTIZANSKI INVALIDSKI PEVSKI ZBOR poziva vse bivše člane, ki se imajo namen udeležiti slavnostnega koncerta ob 25-letnici zbora, ki bo 21. aprila 1969 v Ljubljani, da najkasneje do 5. aprila sporoče svoj naslov, da U lahko poslali vabila in rezervirali vstopnice za koncert. Sporočite na naslov: Partizanski invalidski pevsld zbor, Ljubljana, Beethovnova 10. POTROŠNIK JE NAŠA PRVA SKRR ^ , v Zgornja etaža prodajalne NOVOTEHNE na Glavnem trgu, kjer imajo sedaj veliko izbiro vsakowstne posode, porcelana, kristala, izdelkov keramike in drugih predmetov za dom in gospodinjstvo. TiTgovina NOVOTEHNE na novomeškem Glavnem tngu je ena najbolj obiskanih prodajaln v našem mestu. Vedno dobro založena a vsem tehnič-ndm Uagom je doslet> za-dovoljiHa vsakega kuipca. •Engo^rina ima dve etaža. Do poed kiratkim so prodajaJi v ajgoi^iji etaži nsiuziikailije, glasbeine in-srtiriiimente in ribiški ixri-bor. Vse tx> blago so pre-seliiM T novo jxrodajajLno na Cesti komandanta Staneta. V tej etaži so sedaj razširili pirodajo kiuihinoske in dmige posode, itzdelkov ie porcelana, stekla dn keramike, izdelkov ftz xxlastike in dirugih predmetov za gospodinjstvo in dom. V s(podinji etaži prodajalne, ki ima tudi pro-sitoamo skladišče, pa lahko kupdte prav vse, kar potrebujete 2sa svočo hišo ali službo. Vedno imajo na zalogi ves vodno-instailacijski materiail, sa-ndtamo teeramiiko, obločne i>lo&čice 2ia stene in pode, radiatorje, peči in vse ostalo aa centralno kurjavo, eleiktroinstalacij-siki matecrial, eQeiktromo-torje, črpalke, hidrofore, offodje za obrtništvo to iffidustrijo, vijačno blago in drobne kovinske predmete. Posebno skrb posvečajo v trgovini iiabiri domače In uvožene o(preme za gospodinjstvo in gospodSnjr sikim strojem. Pralne stroje, hladilnike, električne, plinske m kombi-ndnane štedilnike, pomivalne maze, bojlerje, oljne peči, šivalne in pdetil-ne sitroje lahko v tej trgovini NOVOTEHNE kupite na kredit. Novost so v prodajaliu zaščiMa sredstva za varnost pori delu. Teh jKred-metov in pripomočkov bodo imeH v kratkem še več kot sedaj' Trgovina je odprta visak dan od 7. do 12. ure in od 16. do 16. lire. Vse blago dostavOjajo kupcem na dom. Podjetja, ki kupujejo material za repro^ dukcijo, ne plačajo prometnega davika. »Pobrošnilk je naša prva sfarb,« pravijo v prodajalni In ssagotavljajo, da bodo Se naprej skrbeli za vedno boljšo izbiro vsega PO—NJ IIIID-IO ND-411IIID 40 SEBA dobro star a 7 poslovno oio Semiška tovarna denzatoriev bo letos mo derniziraia proizvodnjo Tskoče v^rž .rzevottre WD-40 je novo razprševalno sredstvo z odličnimi lastnostmi: odpravlja vlago, penetrira, maže ter varuje kovine pred rjavcem. WIMO prodre tudi v notranjost najbolj kom-plicinuitti električnih in mehaničnih naprav in odstranjuje iz njih vlago. Pri tem napravi zaščitno an^orozivno plast, ki deluje hkrati tudi kot mazilo. Uporaba je zelo preprosta. WD-40 uporabljajo za antikorozivno zaščito raketnih naprav Atlas, seveda pa enako uspešno ščiti pred vlago in iMreprečuje rjavenje vs^ vrst gospodinjskih strojev ter kovinskih predmetov, vrtnega orodja, koles, otroških vozičkov in dragega. Način uporabe Pred uporabo dozo pretresite in jo držite čim bolj pokonci, da se ohrani tlak, ki je potreb^ za razprševanje. Kadar hočete odstraniti rjo, razpršite po zarjavelih delih WD-40. Ko pronikne, lahko zarjavele dele zlahka očistite. Če je iiotrebno, postopek ponovite. Z neposr^nim razprševanjem po vroj i^vršini kovine boste preprečili nadaljnje rjavenje in širjenje vlage. Sploh pa pri-poroč^o, da uporabljate WD-40 periodično, če hočete doseči res temeljito zaščito. Dele površine, ki morajo biti suhi po 'štiriindvajsetih nrah s suho krpo obrišite. Opozorilo: WD-40 Je vnetljiv, zato morate paziti, da ne pride v stik z odprtim plamenom! Uporabljaj gfa samo v dobro zračenih prostorih. Nedostopni deli pralnih strojev, sesalnikov, sušilnikov las itd. bodo najbolje zaščiteni pred vlago in korozijo, če jih boste oškropili z WD-40. Z WD-40 lahko zaščitite kovinske dele otroških vozičkov, gugalnih stolov, gugalnic, avtomobilčkov itd. Tudi povsod tu lahko WI>40 služi kot mazilo, ki odpravlja škripanje. razpršite po razdelilniku, grelnih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo odstranili vlago, miarveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča kondenzirana vlaga. W3>4(5 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilnik^: tako ga posušite in izboljšate električne lastnosti vžigal-nega sistema. WD-40 penetrira, «^že in odstranjuje vlago, zato je nj^ova u]^rabnost v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo j>rodira in maže, vam je v veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice, kljuk3, vode brzi-nomera, sestavljive antene itd. WD-40 ne škoduje laku! na vrtu v športu Preden pospravite vrtno orodje, ga zaščitite z WD-40. Kosilnice, škarje in podobno orodje boste na ta način najbolje obvarovali pred okvarami, ki jih povzroča rja, hkrati pa bo orodje vedno pripravljeno za uporabo. Od časa do časa ra^ršujte WE>-40 tudi njstyu WD-40 opravlja na stotine del v hiši in okoli nje, odstranjuje t>rstne odtise in začetno rjo na j^lu, bakru, medenini, varuje pred poškodbami itd. Lahko ga s pridom uporabite, če hočete odpraviti neprijetno Škripanje vrat, oken, omar, hladUnokov ali če hočete sprostiti težko odpirajoče se plinisfee in vodovodne pipe. Kovinski sistemi pri zavesah, kolesca in škripčevje vseh vrst bodo tekli veliko lažje, če jih boste od časa do časa poškropili z mMO. v notranjost naprav. S tem boste preprečili korozijo, ki jo povzroča vlaga. Podobno lahko zaščitite metre in mikrometre: oznake ria njih bodo ostale čitljive, da se vanje ne bo zajedel prah. Tudi električnim napravam lahko podaljšate Življenje, če jih pred vlago obvarujete z WD-40! če oškropite z WD-40 električni sveder, ga obvarujete pred rjavenjem, pa tudi prebojem toka. Kadar razpršujete pred uporabo, sveder za nekaj časa odložite, da odvečna snov isshlapi. V av^omcibilizna^ če ste avtomobilist, vam bo WD-40 izredno dobrodošel. Lahko ga uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem in olajšati start. Potrebno je samo, da WD-40 Zaradi svojca naglega in prodornega delovanja WD-40 uspešno čisti zlepljeno in zarjavelo opremo, ventile, vitle, škripce, kable, kline in podobno. WIMO varuje puške in ribiške vitle pred škodljivim delovanjem soli in vode. Predvsem ga priporočamo za čiščenje in mazanje puškinih cevi. WD-40 ne škoduje plastiki in premazu laka. Preden orožje spravite, ga morate samo poškropiti in po nekaj minutah odvečno snov obrisati. WD-40 ščiti ribiške vitle, kadar so v skladišču, in varuje njihov mehanizem. WD-40 varuje vaše motorno kolo pred vlago. Ra^ršite ga po magnetih, akumulatorjih, vžigalnih vodih itd. WD-40 lahko uporabite za odstranjevanje asfalta, madežev in izpušnih plinov, »»asti in prahu. Tudi vaše kolo bo videti le^e in bo dlje trajalo, če ga boste vzdrževali z WD-40. Zaradi svoje odlične porabnosti pri odstranjevanju vlage in preprečevanju korozije je WD-40 nenadomestljiv povsod, kjer se srečujemo s kovinami. Ze pri prvih izkušnjah z WD-40 boste spoznali n^teto možnosti za nj^ovo uporabo v hiši in zunaj nje. WD40 vam bo postal nujno potreben. WD-40 podaljšuje življenje kovinskim predmetom, varuje pokromane dele in drugo okrasje. Pri tem ne poškoduje plastike, barve, tkanin in gume. POSLEJ VVD-40 v OBLIKI AEROSOLA in jo precej povečala - Zaposlili bodo vso brez-C) poselno žensko delovno (^ silo na semiškem področju - Tovarni pa še manjka strokovnjakov, predvsem elektroinže-( \ “JPi’azna stanova- nja čakajo ISKRA v Semipu postaja v Beli krajini pojem ' trdne in urejene tovarne. ^ S svojimi kondenzatorji se je dobro uveljavila tudi na tujem tržišču. Kolektiv in delavci svet tovarne kažeta že vsa leta izjemno razumevanje za reševanje krajevnih potreb. Letos bodo v te namene dali 600.000 din. Najprej hočejo asfalt do Gradca, potem vodovod, dalje urejen prosvetni dom, nadaljevali bodo z elektrifikacijo Semiške gore in podprli krajevno skupnost pri gradnji do* bre ceste na Smuk. Z lansko realizacijo proiz. vodnje v višini 35 milijonov din niso bili posebno zadovoljni, saj so ob začetku leta planirali več. vendar so jim Cehi s pogodbami zagodli, zato je bil izvoz precej manjši. Kljub temu je ostanek čL stega dohodka presegel pričakovanja. Ta uspeh so dose. gli z boljšim tehnološkim postopkom in s povečano storilnostjo. Pomembno pa je, da 80 prodrli na zahodni trg v Anglijo, Nemčijo, na Sved. L«o^ in v ZDA. na vzhodnem tržišču pa so obdržali stike le Se z Romimijo. \ Letošnja proizvodnja je že prodana v letu 1969 so planirali 40-milijonsko proizvodnjo, ki je s pogodbami že vnaprej pro. dana. Medtem ko lani O'b tem času še niso vedeli za trdne kupce svojih izdelkov, Novo naselje stanovanjskih blokov je Semiča povsem spremenilo podobo. Na travmkih okoli blokov pa bo kmalu zrasla še cela vrsta novih stanovanjskih hiš. Gradili jih bodo Iskrini delavci. (Foto: R. Bačer) Je start v letošnje poslovno leto veliko boljši. Za iaboljšanje tehnologpije dela In modernizacijo proizvodnje so letos nameitiili 1 200 000 din. Ker bodo s tem povečali proizvodnjo, bodo na novo zaposldlli okoli 40 delavk. To pomeni, da se-mišLcem področju ne bo več brezposebiiih žena in deklet. Računajo, da bodo letx>s osebni dohodki zaposlenih pora. sli od lanskih 760 na povprečno 820 din. Kakor lam tudi letos še ni rešeno vprašanje dela za Ra-dioindustrijo Zagreb. Ko se je lani ta tovarna pridružila Iskri, so se dogovorili, da bo. do kupovali kondenzatorje v Semiču, v Zagrebu pa so raje povečali lastno proizvodnjo kondenzatorjev in niso držali bes^e. To utegne imeti slabe posledice v medsebojnih odnosih. Nova stanovania čakajo strokovnjakov v Iskri sploh ne verjamejo, da pri nas obstaja neaaposie. nost strokovnjakov, kaijti tovarna si na vse kriplje prizadeva dobiti fakultetno izobra. žen kader, a ga ne more najti. Letos štipendirajo 37 dijakov in študentov srednjih, višjih in visokih šol, ugotavljajo pa, da je zadnja leta cxlziv na razpisane štipendije zelo slab. Javi se le polovica interesentov. Kljub temu da so obiskovaJi šole in nagovarjali dijake k študiju na elelctiro faxuliteta — nudili so ugodne pogoje — niso dobili nikogar. Tovarna ima v navili blokih svoja stanovanja, za zdao pa še 3 garsonjere in 4 komfortna stanovanja čakajo strokovnjake. Za krajevne potrebe le< tos 600.000 din Da ima koleiktiv Isture s samoupravnimi organi in vodr stvom tovarne vired izjemno razumevanje , do reševanja knujevnih zadev, pove podatek, da so od lanskega ostanka čistila dohodka namenili 500 000 din za gradnjo sodobne ceste od Semiča do Gradca, podprli bodo gradnjo oca. novne šole v Rožnem dolu in dejavnost semiške krajevne sLcupnosti. S 600 000 dinarji, kolikor bodo letos iz svojega trdo prisluženega denarja dali za napredek kraja, se uvrščajo na pirvo mesto v vsej črnomaljski občini. Težave prebivalstva so tudi Iskrine Res je, da sodobno in asfaltno cesto potrebude tovarna za prevoz občutljivih kondenzatorjev, prav t^o pa je res, da bo asfaltna povezava Semiča s svetom veliko pripomogla k turističnemu nar predivu celotn^a področja. Tovarna se je letos trdno zavzela za dograditev ceste in upajo, da bo s pomočijo obeh belokranjskih občin giadnja tudi končana. V Iskri menijo, da je gradnja ceste nujno v tovarni kondenzatorjev je zaposlenih 370 žena in de-Wet, ki so med zaposlenimi v večini. Pri delu je potrebna natančnost, vendar so |1 tovarišice kos. potrebna, ker se po sedanji popolnoma imičeni cesti vozila le s težavo prebijajo čez veJake jame. Tudi rekonstrukcija vodovoda bo letos napredovala. Zgradili bodo novo zajetje do Krakarjeve pipe in od rezervoarja nad Semičem do adravstvenega doma. Ob tej priložnosti bodo vaščani sami napeljevali vodo v oiisoliške vasi. Kulturni dom, zemljišča in pot na Smuk Semičani so nejevoloni na črnomaljsko zadrugo, W baje zavlačuje prenos lastništva prosvetnega doma na krajevno skupnost. Stavbe zdaj nih. če ne vzdržuje, zato vedno bolj propada. Ker je zadruga stavbo dobila zastonj, se ljudem ne zdi prav, da bi adaj zanjo kao zahtevala. Krajevna skupnost namerava dom obnoviti; s tem bi tudi kulturno življenje mnogo pridobilo. Tovarna prizadevno poma. ga svojmi delavcem pri gradnji lastnih stanovanjskih hiš. Na svoje stroške so naročili zazidalni načrt za zemljišče pod stanovanjs:iiml bloki, kjer je prostora za 18 novih hiš. Za odkup zemljišča se že p>ogajajo z lastnikom, župnijskim uradom v Semiču. Upajo, da bo zadeva kmalu urejena, saj sta menda vsem pri srcu razvoj in na/predek kraja. Iškra se je že lani zavzela za elekitrifiisacijo Semiške gore, v letu 1969 pa bodo dela nadaljevali. Sklenili so dokončno izpodriniti petrolejke na semiškem območju. Pri elektrifikaciji bo letos po. magalo podjetje Elektro, ki je obljubilo brezplačno napeljavo, dela pa bosta podprli tudi občina in domača !dnjo. Vse večji sloves pa dobiva RiVSICA tudi na tujem tržišču. Lani so iizvozili več kot 50 odstot.cov izdelkov. Izvaža, jo na vsa zahodnoevropska tržišča in v Ameriko. Čeprav za izvoz niso najbolj ugodni pogoji, bodo tržišče obdržali, saj so stalna in zanesljiva. V reklamo-iprodajndh akcijah, ki jih organizirajo aa prodajo izdelkov na domačem tržišču, vidijo uspeh. Po. sebno velik uspeh in razmah je dosegla akcija »Z RASICO PO VSEM SVETU«. Poteg po. dobnih a^cij pripravljajo letos tudd sitrokovno ekskurzijo trgovcev na Škotsko. Tri avione jih bodo prepeljan na ogled škotskih tovarn, kjer bodo imeU priliko spoznati pravi šL£Otski shetland iz ka. kršnega dela izdelke tudi RA. SICA. Te in še druge akcdje vseh strokofvnih sdužb RASICE zar gotavljajo, da bo kolektiv še naprej dosegal uspehe in ostal med vodilnimi tovarnami pletenin. M. VESEL Pred kratkim ^ Into v tovarni pletenin RAŠICA v Gameljnah pri Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri so glavni direktor Boris Lasič (na spodnji sliki), ko-meTCialni direiMor Peter Šoštarič, Sef prodaje Marjan Dolinar, tehnični vo^a inž. Franc Lavšin in vodja kreatork Mari Bumikova seznanili novinarje čas<^[^ sov, radia in televizije o lanskih uspehih, izvozu in o načrtih tovarne za prihodnje. Prika^li so tudi naj-novejše izdelke iz spomladaosko-poletne kolekcije. ''i' v ">v..' - d kultura in izobra- ževanje tFFA V NOVfM ME8TW En sam je Rihard Jakopič Rezetava Jakopi^vih umetnin y Dolenjski galeriji bo odprta do 2. aprila -Anton Podbevšek prebral spomine na velikega umetnika Koncert v Stopičah 19. marca je bil za učene« 'višjih razredov osnovne šole »Janeza Trdine« veUk praznik. Tudi pri nas je zazvenela prava temetniška ffovorica, ko sta na koncertu nastopila harfiap ka Pavla Uršič—Petrič in tenorist Mitja Gregorač. 2e prej nam je tovarišica pri glasbenem pouku pripovedo-\da o umetnikih. Po koncertu smo mnetnikoma zastavili več vprašanj, na katera »ta ljubeznivo odgovorita. Priredi-teUjem, posebno še pokrovitelju naše šole LABODU, M zahvaljujemo za prireditev. VERICA BRUDAR učenka osnovne šole Janeza Trdina, Stopiče V Posavju zavod za spomeniško varstvo Svet za šolstvo, prosveto In kulturo Y Brežicah je predlagal ustanovitev samostojnega medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo v Spod-nj«n Posavju. Predlagali so, da bi bil sedež te službe Posavskem muzeju. Predsed niki občinskih skupščin Brežice, Sevnica in Krško so o tem že govorili in so dali načelen pristanek za to, da jo vodi za Posavje samostojen zavod. Občinske skupščine so po sakcmu dolžne to urediti čimprej. NajprimemejSi kraj za sedež zavoda Je prav gotovo Posavski muzej, ki mu bo raaen strehe nudil tudi stro-ko^o pomoč. Svet bo posredoval svoj predlog krški in sevni^ki občini. .Prihaja »Vojna in mir« v aovom£|feem kinu KRKA bo od 4. do 14. aprila na sporeda Mfvjetski zgodovinski lifan »Vojna in mir«, ki so ga posneli po svetovno znanem Tomaim Leva Tolstoja. FUm bodo prikazali t dveh delih. Mati kulturni barometer ■ ISBOLIEVA BETE106PEK-TITA ▼ BEOGRADU — V beo- nMBBtJu sodobne umet-noiR m pred kraHrtm odprli ras-sUmo oir TOUoepcfcttTe. ki )o )e pripravila lJUblJ«aafem ICodena lakolja. Fte-^Jsni dola BO T Jugoslovanakem glavnem mMtu ndMidUa reOko BantananJ«. ■ BOBC9C V fiKUFlNI NA DUNAJU — Y atvstrlJakEm javnem moetu ao očftU. raBotavo aloven-Gka grafike s veC kot SO dsU. Rnfrtiirtji^ odUtel slovaiskl untstndki,' koi RBco Debenjak, France ItBuHč ia Bogdan Borčič, ki Je pnd Ml tivel in delal tudi v Nbwm mestu. ■ ANTOI/KiUA LOJZETTA KRAKARJA — V Ltjubljanl so pred kratkim Izdold antologijo pesmi Lojasta Krakarja a naslovom Baadk — rodil so Je t Beli krajini, ada] pa predava Ju-goalovanako In ski>vensko književ-noat T nankfuitu — Je v novo knjigo uvrstil aaJboljSe pesmi iz svojih števHiidli xdik in Jim dodal raadelek norih pesmi. ■ C9EaX)VSKl PEVa v LIUB-LIANI — V aiovenski filharmoniji T mubljanl Je minulo soboto nniitopll eO-članaU slovenski pev-Edd ibor »Jakob Petelin-Gallus« iz Celovoa a deU alovenskih skladateljev. ■ ODBOR ZA NAGRADE AVNOJ — V odboru aa nagrade AVNOJ, ki ga Je pred kx«tidm imenoval Evonl id>or Evesne skupščine, sta tudi dva Slorenea: dr. Joža Goričar In Boris Zahert. Predsednik odbor« Je NHscda Sekulič, pred-seckiflc brvaikeg« ustavnega sodi-fiča. ■ GRBGORAOEV RECITAL — TonotlBt Uitja Oragorač, ki Je pred kratidm naato)p vsetj Skiiv€cx|jd. Slanmastne otavncrft-ve so se udj^ležiild šteivjOni kiuil-4nmi deBovci ki ]^ub(iibe3{)i UDsetnoGti, med a^krd ptred-secknik SitovensOce aikademiije BoeiKX9ti ki umettKX9td Josip VUdmar, umeitnilkoiva bSi in troijica novooneSkih umeibni-kov (Masijati Mudič, Bodl^dar Jakac ki Ambon FOdbevšek), ki so po pinvi Bvetovnd vojm leta 1600 E Jakloplčavo pocnoč->0 zafisstavidi svo^ja deOa v No-imsn mestu teor ptrirecKill IMe-rami ki gHasbend ivečer. Na začeitku je nvvneitejj Doilea^jskega muzeja pro-ISesoir Janko Jarc laroedU veliko ssadonra(l(jstvo ki ponos, da pirva pairedditefv v Esxxtndn na re Vladen-Za-vmikove. Razstava obsega deset slik, od tega osem T mešani tehndki ki dvoje otj. Slikarka je prvič sodelovala na koleikJtivni razstavi 1967 v Mariboru, lani pa Je knela samostojne razstave v Zagrebu, Du-birovn&ai in Ptuju. Njena raasteiva v Dolenjski galle-ridl bo odprta do 14. apri- Velika igra odhajajočih V poslovilni predstavi »Plinske luči« Novome-ščani ponovili uspeh izpred sedmih let »plinska kič«, grozljivka v treh dejanjih Patricka Ha-militona, je z upri2X>ritvijo na novomeškem odru 20. in 21. mairoa doživela svojo dru-go veliloo predstavo. Deilo je uprlaooriila skupina tistih novomeških ^edaliSčnikov, ki se je pred sedmimi leti na reviji v Zagorju z isto dramo v režiji poikojnega prof. Toneta Trdana zapisala v sem vrh slovenskega amaterskega igralstva. »Plinsko luč« je toikirat režiral Riko Urh, toda nič manj f)opolno kot ixred sed- mimi leti pokojni prof. Tr-dan. To ipa mu ni bilo težko, saj je imel opraviti z iz-košenimi igaraoi in je z njima vloge samo ponovil. Z enotno uglašenim ansamblom se mu je brez ix>sebnih naporov posrečilo predstaviti igro dokaj dovršeno in s tisto mikavnostjo, ki jo zahteva tudi sama narava igre. Seveda gire še večja zasluga za usipeh igralcem, ki so se zares potrudili, da je »Plinsika luč« doživela veliko ponovitev. Njihove vloge so bile doživete in prepričevalne, tako da komaj verjamemo, da nekateri skoraj od re^e v Zagorju niso bi^ li na odru. Brea iajeme zaslužijo pohvalo vsi: Marija Saflijeva (gospa , Manning-ham). Tone Gortnar (gospod Manningham), Riko Urh (Roffigh), Mara Glonarjeva (Elizabeta), Eva Simičeva (Nancy) in Ivo Pavšič ter purane Stim (stražnika). Izredno se je potrudila zlasti Mara Glonarjeva, ki je nastopila koma^ nekaj dni po avtomobilski nesreči. Za nastopajoče je bila ponovitev »Planske luči« poslovilna predstava. V čast tega poslovilnega nastopa je DPD Dušan Jereb izdalo gledališki list z glaivnimi podatki o igralcih in »Plinski luči«. IVAN ZORAN Tone Gortnar kot gospod Manningham, Mara Ginnar kot sliižkinja Elizabeta in Riko Urh kot Rongh v »Plinski luči« (Foto: Slavko Dokl) C 10. nadaljevanje CSankair ni v političnih polemikah nič manj oster, kakor Je v literamih. Pri vsem pa Je treba poudariti še eoo: kakor mu je jasen smoter v umetniškem ustvarjanju, tako Jasna Je tudi njegova politična miseOnost že v letu 1907. V Badnjem letu ntjegovega življenja (1918) se izakrista-Itetm ▼ nepremagljivo načelo in trden politični nazor o vseh poglavitnih političnih vprašanjih slovenskega ljudstva ki družibe. Pot do »Kristusove procesije« (1907) do »Očiščenja ki poanlajenja« (1918) je kljub n^caterim nasprotjem dovdj jasna in logična pot pisatelja-socialista, ki mu nje-gjov socializem ni bil le program neke ix>litične stranke, marveč nekaj, kao* je 2irastlo z njim in poganjalo in njega v boju osebnega razvoja in hkrati v boju z razmerami, v katetrih je živel pisatelj-proletarec v meščanski suknji, kakor se je posredno označil tudi sam v »Beli krizantemi«. Zato je tudi tako odločno in samozavestno zapisal leta 1918 v »Očiščenju in pomlajal ju«; »BO M hinavec in lažnivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini duše ne veroval v svoje ideale!« Kdo pred njim in kdo za njim je tako jasno in odločno napdsal še kaj pK)dobn^a? Ali na ta Cankarjev kulturno politični esej zaključena življenjska izpoved in hkrati njegova oporoka zanamcem tudi v naš čas? Vzor in opomin, ki bi morala obujati marsikomu vest! Opozorilo in celo grožnja vsem, ki idejo socializma vulgarizirajo, komercia-lizirajo ki birokratiziirajo ter p>ozabljajQ hote ali nehote, zavestno in p>odzavestno, da aocializem na le neka izmed ekonomskah teorij niti nekd zgolj politično-strankarski program, marveč hkrati vse to in še precej več: predvs^ je socializem n£ysodobnejša idega hvunanizma in demokrat cije — skratka nov svetovni nazor, ki sta mu Manc in En-g^ ustvarila prve znanstvene temelje, idealistično-utopi-stjilčna predhodniki, ki oo čutili v sebi globok etični motor, pa segajo od Cabeta, Pouriera, Babeufa skozi Campanello in Mora tjA do rimskih in grških socialniih idealistov in materialistov. Predavanje »Slovensko ljudstvo in slovenska kultma« je bral dne 24. in 25. aprila 1907 v Ljudskem odru tržaškega delavskega doma, kakor je zabeleženo v RP 30. aprila 1907. Predavanje naj bi iTŠlo kot posebna brošvira pri L. Schwentnerju, vendar se to ni zgodilo. Zakaj ne, doslej ni znano. Mogoče se je zdelo predavanje založniku politično preostro. Po vsem, kar je v njem izpovedal Cankar, je predavanje pravi maniifest njegovega p;repričanja in nazorov, takrat pa je bdlo predavanje celo Cankarjev neposredna volivni kultumo-politična socialistični razglas, ka-kišnega od razglasa o Zedinjeni Sloveniji leta 1848 v naši politični in kulturni zgodovina ni bilo. Pomen tega predavanja ni nič manjša, kakocr je bil leta 1848 manifest o »Zedinjeni Sloveniji«. Cankar je zajel vanj le vse nacionalno, marveč tudi vse socialno in kulturno s posebnim ozirom na i>robleme manjših in nesvobodnih narodov. Zato 9^ po svojem idejnem bdstvu čez meje domačega v svet svetovne politike in daleč v prihodnost. Tudi v čas osvobodilne vojne in naše revolucije, nič manj pa v nač čas, saj moramo šteti k temu predavanju vse, kar je v istem smislu in dopolnilno napisal, vštevši tua do zadnjega predavanja oziroma govora leta 1918. Kaj trdi Cankar v svojem predavanju? Canl^, ki je bil ves v literarnem ustvarjanju od prvega javnega nastopa sem, ni mogel ločiti v sebi pisatelja od politika in poslanskega kandidata. Zato je popolnoma razumljivo, da začenja svoje programatično predavanje s svojim delom in položajem, ki ga imata on in slovenska kultura v takratni vladajoči družbi. Marsikomu se je morda zdelo takrat to egocentrično in celo narcisoidno, toda ZB pisatelja, ki je imel jasen smoter svojega dela v sebi In pred seboj, ki je čutil zanj tudi vso odgovornost, kakor mogoče samo še Prešeren in Levstik pred njim, ni mogel drugjače. 2e takrat je bil osrednja, čeprav nepriznana slovenska pisateljska in kulturna osebnost, kateri se je v letu nj^ove kandidature priključila še politična osebnost s tolikšno bistrovidno politično ra^ledanostjo in s tako jasnim programom, kakor ga ni imel nihče tokrait In tja do njegove smrti. ZSaradi obsežnosti nj^ovega imietniškega dela smo doslej po krivici zapostavljali nj^ve poliitiči?e spise, ki so vredni posebne in globje študije, ker so pomemben dokument en^a izmed glavnih poglavij v naši politični zgodovini. CJankao* se je priključil socialnodemokratskemu gibar nju, ker je spoznal, da je sam prav takšen proletarec, kakor so delavske množice. Zato si je lastil tudi upravičeno pravico, da spregovori v tržaškem predavanju najprej o sebi in svoji umetnosti, saj je bila nedeljiva od boja, v katerem je iskal novih in odrešilnih poti svojemu ljudstvu. V piredavaniju so zajeta naslednja živa vprašanja:' 1. razanere oficialne driižbe do nj^fovega dela in do kulture sploh (»narod«, »ljudstvo« in umetniki oziroma kulturni delavci sploh); 2. skok nazaj v rodovino (protestantizem in kmečki upori); 3. doba pred revolucijo 1848 in Prešernovo delo; 4. kapitalizem, naše meščanstvo, vunskl in ročni delavec; 5. safcljuček (boj na barikadah, revolucija); Cankar se sicer ne drži nat>aiW^ te sheme, ker prepleta zlasti v drugem delu vsa navedena vprašanja med seboj, vendar Jih je bilo potrebno izluščiti iz preda\'anja, da bi bUa posamič in skupno bolj pred očmi. Z nastopom slovenske modeme, katere glavni ideolog je bil vendarle Cankar, se je širil od dne do dne večji prelom med tradicijo in njenimi prizadevanji, vsaj tistimi iz let po Levstikovi smrti. Literamo-zgodovinsko sodi v to tradicijo tudi še Anton Aškerc, nič manj pa Ivan Tavčar. ^ena pod skakalnico je zatulila od navdušenja, ko je 22-letni Kranjčan Peter Štefančič v nedeljo poletel 150 metrov daleč in tako postavil nov jugoslovanski rekord, ki ga je do zdaj imel inž, Jože Šlibar (141 metrov leta 1961 v Oberstdorfu). Peter Štefančič je s tem svojim poletom in z odličnim 13. mestom v skupni uvrstitvi dokazal, da tudi Jugoslavija še vedno so^ v vrh svetovne skakalne elite. Na sliki: Štefančič daje neposredno po rekordnem poletu izjavo za radio (Foto: M. Moškon) Danes šahovski turnir v Šahovskem • klubu v Novem mestu bo danes zvečer ob 19. zadnji iztolml hd-tropotesoii turnir za udeležbo v Ptuju. % Nogometaši Celulozarja so uspešno startali v spomladanskem delu nogometne^ prvenstva, ki se je začelo v nedeljo, če bi se nekoliko bolj potrudili, bi nogometaši iz Žalca nesli domov poln koš zadetkom (^oto: S. DokQ NOGOMET Ves izkupiček za naše ekipe Vzhodnonemški skakalec Manfred Wolf (47) nekaj trenutkov po tem, ko je postal novi svetovni rekorder v smučarskih poletih. V nedeljo je v Planici poletel 165 metrov daleč in tako prekosil čehoslovaka Raško, ki je dan prej poletel samo meter manj. Sicer pa je letos na novi planiški velikanki kar 8 skakalcev preskočilo dosedanji svetovni rekord 154 metrov, ki ga je od leta 1967 imel Avstrijec Bachler. Novi Wolfov svetovni rekord je torej za celih 11 metrov daljši od dosedanjega (Foto: Mirko Vesel) Srečno, odbojkarji Letos bodo odbojkarji TVD Partizan iz Kočevja spet poskusili srečo za uvrstitev v I. republiško odbojkarsko ligo. V soboto in nedeljo bodo merili svoje znanje odbojkarji Kiunnika, Gaborja pri Celju in IMPOL iz Slovenske Bistrice. Ker so Dolenjci že dobili svojega predstavnika v republiSki li^ z Novomeščanl, so naše želje, da bi bili enake sreče tudi odbojkarji iz Kočevja Upamo, da ne bodo zamudili te ptilož-nesti! Pričelo se je spomladansko nog(Hnetno prvenstvo v vseh S startom dolenjskih ekip smo lahko zadovoljnL Vse štiri ekipe so zmag^ale. Največjo zmiago je dosegel CeluloMr, M je zasluženo premagal Žalec in se vodilni Dravi pribil^ aa 2 točki, če bo Celulozarju šlo tako naprej, Ij^iko pričakujemo najboljše! Belokranjci so gostovali na težkem terenu v Jevnici in po zaslugi mladoletn^a Grguraša prinesli domov dve točki. Novomeščani so se oddolžili za poraz nogometašem iz Ponove vasi in jim nasuli v mrežo ^ poi ducata zadetkov. Prijetno so nas presenetili tudi Miren-čani, ki so iz Borovnice prinesli tudi dve točki. UpraviČMio pričakujemo, da nas bodo to nedeljo naši nogometaši ponovno razveselili, kljub temu da gostujejo na še bolj vročih tleh. Ceiulozar : Žalec 5:1 Kdaj, kje in kdo? Nogometaši Celulozarja bodo igrali to nedeljo v Šmartnem ob Falki. V Črnomlju bo ob 15. uri zanimiv dolenjski derbi med nogometaši Bele krajine in Elanom iz Novega mesta. Mirenčani bodo doma imeli v gosteh nogometaše Enotnosti iz Jevnice. Rokometaši Brežic bodo v I. spomladanskem kolu igrali v Trbovljah z domačim Rudarjem. VATERPOLO Dve zmagi za Celulozarja v soboto m nedeljo Je bilo ▼ Kranju I. kole zimskega prvenstva SiRS v vaterpolu. Celulo-zar iz Krškega je odigral tri tekme in dvakrat zmagal. Drugi del tekmovanja bo 5. in 6. aprila v Kranju.■ Krčani se bodo borili za tretje mesto. Ceiulozar — Ljubljana I 3:9 (strelca: Mugoćii 2. Zlatič 1), Ceiulozar — Ljubljana II 9:4 (Zlatič 3, Mugoša, Hiimair 2, Turk in Žiberna 1). L. HARTMAN ■ ŽUŽEMBERK — Telovadiii- ca TVD Partizan je vsak dan povsem zasedena. Dopoldne in popoldne so v njej šolski otroci, zvečer pa vadijo člani ŠŠD in Partizana. Aktivne so sledeče sekcije: namizni tenis, kegljanje, streljanje, odbojka, koiiarlia in splošna vadba. P- S- KEGLJANJE Republiško prvenstvo za mladince Minulo ' soboto in nedeijo je bilo v organizaciji KK Kočevje organizirano republiško mladinsko ekipno kegljaško prvenstvo. Obenem pa so se pomerili tudi posamezniki. Nastopilo je 10 ekip v konkurenci 4 x 10 lučajev. Prihodnjo soboto bodo nastopile še štiri ^pe in tako določile končni, vrstnd red. Po prvem delu je v vodstvu KK Ctelje s 1969 podrtimi keglji, sledijo KK Simon Gregorčič, Novo mesto III Itd. Vrstni red pri pos^oneznikih pa je naslednji: 1. Kržan (Gradis — Lj) 824 kegljev, 2. Orešnik (Celje) 817, 3. Mezon (Izola) 807 itd. A, ARKO Jarc, Mrzlak in Tratarjeva prvaki Dolenjske v soboto, 32. marca, se je v Novem mestu kojičalo dolenjsko kegljaško prvenstvo za mladince, člane in članice. Kot je bilo pričakovati, so zmagali kegljači, kd so bili v vrhu že po prvem delu tekmovanja. dlani: 1. Mrzlak (Luknja) 1620, 2. Fabjan (Pionir) 1579, 3. Rodič (Železničar) 1569, 4. Turk (Pionir) 1563, 5. KniSič (Pionir) 155D, 6. Kosmina (Žužemberk) 1555 itd. Članice: 1. Tratar (Krk::,) 671, 2. Oražem (Pionir) 662, 3. Ožbolt (2bk.) 636, 4. Senica (iSbk.) 594, 5. Cajnko (Žbk.) 590, 6. Smuk (Pionir 583 ;td. ► Mladinci: 1. Jarc (Krka) 776, 2. Z. Romih (Pionir) 768, 3. Štefančič (Pionir) 764, 4. Nose (2t>k.) 742, 5. Mohorčič (Železničar) 737 , 6. Pelko (Žbk.) 728. J. MRZLAK Pred 150 gledalci so igralci Celulozarja v neddjo, marca v lepi igri premagali nogomefta-še iz Žaica 5:1. V prvem polčasu domači niso znali izkoristiti številnih akcij, ki so jih pripravlM pred golom gostujočega moštva. To jim je u^)elo komaj v drugem delu igre, ko so nadigrali goste to jim porinili v mrežo kar pet Hidetkov. C>pazili smo, da se nogometašem pozna dolgi aim^ otoor. Zadetke za Krčane so dosegli: Božič 2, Stanojevič, Rabič in Kandič pa 1. CEXtTLOZAR: Vukotič, Sonc, Andjelkovič, Božič, Vujičič, Rabič, Stanojevič, ^včič, Ocepek, Kandič in Klaič. L. HARTMAN Elan : Ponova vas 3:0 Nogometaši novomeškega na so se v nedeljo maščevali za poraz ekipi iz Ponove vasi, ki so ga doživeli v jesenskem delu tekmovanja. Z r^o več sreče bi lahko Novomeščani dosegli še višji rezultat. Njihove akcije so v glavnem tekle po sredini igrišča, namesto da bi izkoristili hitra krila. (Sostje, ki so se v glavnem branili več kot častnega poraza tudi niso mogli dose-čd. Zadetke za Novomeščane so dosegli: Hursa 2 in Miacele 1. Enotnost (Jev.) : Bela krajina 3:4 v prvem kolu nadaljevanja prvenstva v ljubljanski i>odzveEi so Črnomaljci gostovali v Jevnici pri jsadnje uvrščeni ekipd Enotnosti. Bela krajina je dosegla zmago z majhno razliko (4:3). Črnomaljci so bili boljši in so imeU več priložnosti za dosego gola. PovedH so gostje z zadet- NAMIZNI TENIS Napadalec Celulozarja Vlado Stanojevič je dosegel prvi zadetek v spomladanskem delu nogometnega prvenstva (Foto: S. Dokl) kom T. Weissa in Gruraža. Domači so nato izenačili, vendar je razpoloženi Gruraš dospel še dva zadetka in s tem tudi zmago Za goste Pohvalimo lahko igro 17-letnega’ Borisa Grguraša, ki je tokrat prvič nastopil za prvo ekipo in dosegel kar bri zadetke. ČRNOMELJ: S. Žunič, P. 2u-ndč, Vipavec, T. Švajger, V. Weiss, Karin, Vidovič, L. Wedss, Grguraš, T. Weiss in A. Švajger. T. LATERNES Borovnica : Mirna 1:3 v prvem kolu spomladanskega tekmov^a t NLP so nogometaši Mirne gostovali v Borovnici in pred 100 gledalci v borbeni igri premagali domačine s 3:1. Strelca golov sta bila Smuč (3) in Tintar. Pri gostih lahko pohvalimo celo moštvo, posebno pa vratarja Logarja. Pretio nedeljo so Mirenčani odigraU zaostalo tekmo iz jesenskega dela telmKivanja z XJsnjarj«n na Vrti-niki in jo izgubili. A. TOATAK NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V LOGATCU Prepričljiva zmaga N. mesta Novomeščani premočno zmagali na turnirju v Logatcu - Najboljši posameznik je bil Somrak Na kvalifikacijskem turnirju III. republiške namiznoteniške lige za moške, Id je bJo v soboto in nedeljo v Loffatcu, je nastopUo 8 ddp, med njimi novooneška. Novomeščani so se na tem tumipju pokazali v pravi luči, saj so zabeležili 7 zmag in premočno osvo'diM prvo mesto i^red ekipo iz Bežigrada. s prednostjo 4 točk so ai No-vomeščani zanesljivo priborili vstop v II. republiško ligo, kljub temu da jih v jesenskem delu tekmovanja čaka še en turnir z istuni nasprotniki. Novomeščane so zabeležili 5 miag 6 5:0 m dv® proti Bežigrad« m Vrhniki s 5:2 in 5:3. Najboljša posameznika sta tola Novomeščan Marjan Somrak, ki je zmag^ v vseh srečanjih brea izgubljenega seta, in Ivo Kapš, kd je iaguWl eno srečanje. Ta dva igralca sta nosila tudi glavno bre-me in jim gre zasluga za uspeh. V ekipi Novomeščanov sta igrala še Miro Berger in Pavle UM. Končni vrstni red: 1. Novo mesto 14 tofik, 2. Bežigrad 10. 3. Vrhnika 10, 4. lž>gatec 8, 5. Idrija 6, 6. Kondor 4, 7. Dolsko 2, 8 Suha (Skoija Loka) O točk. P. UHL Od tu in tam ■ BftEŽICE — V okviru paS-prav na pričetek rokometne zone sta oto brežifiki ekipd ▼ zadnjem tednu odigrali 2 teknA Nasprotnike so poiskali v Varat ijinu. Cland so premagali domačna Partizana z 21:19, članice pa so RK Koka, fci je bil do nedavnega član I. zveasne lige, igrale neodločeno 8:8. Povratna srečanja so bdla v nedeljo v Bre*, cah Tudi tokrat so se izkazali moški, saj so premagali Varaždince s 23:20. ćaanice so bile nekoSa-ko slabše ai so podtegile gostjam z 7:4. (V. P.) ■ NOVO MESTO — V 9. kolu občinske kegljaSike lige so bUd docsflfeni nasleđnji iaidi; Lsbra — Kriot n 468:362, Stm devet — Vseh devet 345:506, Krka I — Luknj* 471:468, Želea-ni&ur — Pionir 496:460, Partizw r^.) — Krka U 479:388. V vod-sbvu ao Zeieard6ai, Luknja, 'ka I Vbeb devet s 14 točk«-nd, sa njizni pa 1^. £*art)zan (žibk.), U nnajo po 10 točk. J- “• ■ RIBNICA — S^ad za financiranje telCisne vagoje so uata-nOTili ra zadnji seji občinske afcujjSčane Ribnica. Dohodki sklada bodo, kot pričakujejo, raačn dotacije občinskega proračuna še prispevki delavnih organizacii, del sindikalne članarine, del dfr narja za preventivo (pri socialnem zavarovanju) itd. J. K. ■2V2EMBE3UC — Končano ztoisko ke^jaSko prvesastvo » Slane v disciplini 2 x 200 lučaje>^ Med 18 tekmovedoi je zmaga Nose s 1612 keglji. Sledijo: Kos; mina 1583, P. Stor 1567, Mul^ 1635, A. Stor 1530, Brezovsff 14167 itd. P- ^ ■ OTOCEC — Šahisti z osnovne Sole so imeli pred kratkkn dve šahovska srečanji z vrstniki iz Smejete. (Obakrat so bili boljši učenoi iz Otočca. Zmagali so s 6,5:3.5 in 7:3. Pri domačih so poželi dve zma^ Turk, Kink, Piberčnik, Gril in Pavlin, prt go^tdh pa GU)lob in Papež. ■ KOČEVJE — V nadaljevanju tekmovanja za jugoslovaniSki na-mdaaiotenižSd potoal je bala zenska ekipa Partizana spet uspeS-na. V Ljubljani je prem£«ala NTK Kajuh s 5:1 in se uvrstila v finale. Knale bo v Kočevju, kjer se bodo domače igralke srečale z zmagovalcem srečanja med Hrastnikom in Trbovljami. A. A. _ VAVTA VAS — Prvenstva osnovne šole v šahu se je ud^e-žilo kar 16 učencev. Po 5. kolu 'e neporašein samo Janez Senica. Možnosti visoko u^titev ima. ijo še: Jože Saje, Ronian Faleskik ni, Milan Nose. Mitja Darove«;, Miha Zadravec, Marjan Dular idr. V kratkem bodo začele igr^ 11 tu* učenke. J- ^ _ NOVO MESTO — Pred dnevi sta bdla v '^ovean mestu in Trebnjem dva košarkar^ turnirja učencev osnovnih šol, ki se pripravljajo za iMonirda košarkarski festival v I^ubljank V Trebnjem so igrali pioMrjd (reeultata: 1. Brestanica, 2. Se- mič, 3. Novo mesto, 4. MeUikaJ, pionirke pa v Novem mestu Novo mesto, 2. BreHce, 3. Metli» ka). ^ ■ KOČEVJE — Sivilsko-pleti* vajenska šola Je pruedila tekmovanje v košarki. Tekmovale so ddpe i* Kočevja. Rezultati tekmovanja: osnovna šola B pi(Stilska Sola B 5:4, osnovna šola A — pletUsfca šola B 8:8. IgrtOke 80 igraie 2 x 10 B NOVO MESTO — V za^ njem času se je močno razgibala šahovska dejavnost. Šahisti ii6 naarljivo pripravljajo na slover*-^o mestno hitropotezno šahOT^ sko prvMistvo, ki bo v nedelj^, 30. marca, v Ptuju. V zadnjem času so odigrali vrsto šahovskih hitropoteznih turnirjev, na katerih ^ igralo od 16 do 20 igralcev. Na treh zadnjih turnirja 30 'bili ianagovalcd tHe šahistK prof. Penko, dr. Šunjič in Škerlj. N N» ■ ŽUŽEMBERK — Piottiirji so se z velikim navdušenjem in veseljem vključili v novo ustanoT^ Ijene sekcije TVD Partizan. Ustar novijem sta sekciji za splošno vadbo, ki jo obiskuje več koit 40 pionirjev in pionirk, ter strel* ska sekcija. R- Sf ■ NOVO MESTO — Pričelo s6 je tekmovanje za »Zlato puščico«. Tekmovanje, ki ga je orga>-nizirala občinska strelska zveza, ni naletelo na velik odmev. SaiJ je na prvi nastop priSo samo 5 tekmovalcev iz strelskih družin Pionir in Janez Trdina. Strelci so dosegli naslednje izid.: L inž. Peter Rems 504 kroge, /2. Janez Berlan (Pionir) 502, 3. Janez Žfbert (Pionir) 474, 4. Božo Kopina (Pionir) 463, 5. Mar» jan Oliroglič (Pionir) 447 krogov. Ker trfanovanje še ni končano, organizatorji vabijo tekmovalce iz naslednjih strdiskih drur žin: Borac, Fflata, Novoles, No-voteks, Vinko Padcršič, Škocjan, Darko Verče, Železničar, 13. maj, IMV, Iskra (H. m.), LABOD in Birčna vas, N. N. Št. 13 (992) Jutri: proračun za 1969 97. skupna se^ja obeh zborov ObS Noevka za kritje razlik v stanarini. Na vrsti bo tudi več siprememb in dcqx>lnitev v uirbanističnam načrtu Novega mesta ter drugih vprašanj. Dobro obiskan občni zbor Na občnem zboru krajevne organizacije Rdečega križa v Gabrju je bila lideležba odlična. Prisotni so razpravljali o delu te organizacije s posebnim poudaricom na knroda-jalstvu. Po občnem ziboru so gledali tudi poučne adravstve-ne filme. Nekaj dni po občnem zboru je bil v Novem mestu od-vssem krvi, ki se ga je udeležilo kar 34 občanov iz Gabrja. K odvzemu so priSli vsi, ki 80 se na občnem zboru prija-▼tti. Cesta Nad mlini do 30. junija Pretekli teden so zaprli dosedanji vstop v naselje N*ul mlini na Partizanski oesti v Novem mestu. Po dolgem ob-lt>ubljaivju so iDončno le zač^i urejati uMoo, ki vodi v novo sosesko. S polaganjem kablov, iireOanjem kanalizacije, a!3fal-ttranjem, rušenjem n^caterih stavb in opornih zidov bodo-biila steix>vanj6ka soseska Nad mlini sodobno dovozno oeabo. Dela opravlja SGP PI-G(NIiR, opravljena pa bodo do kooca jimija letos. Vstop v naselje je adaj omogočen po ofcrvorai, ki poteka po Trdino- vi In Kristanovi. Zanimanje za folkloro Pod vodstvom učiteljice Francke Murgelj so na osnovni šoli v Otočcu organizirali folklorni tečaj. Zanimanje je reMko in se učencd že priprav-IJcvjo za nastope. I l 1 Tako je obstal traktor splošne bolnišnice Novo mesto 22. marca pred vhodom k SGP PIONIR potem ko je traktorist zavrl z na novo montiranimi zračnimi zavorami. Zaradi velike obremenitve med zaviranjem je odtrgalo os z zadnjima kolesoma s prikolice. Zadeva bi se lahko končala veliko huje kje na prometni cesti. Zračne zavore so montirali na traktor, in kot vse kaže, preslabo pritrdili priko.Vo na osi v delavnici KZ Novo mesto v žabji vasi (Foto: M. Jakopec) TEŽAVE ZDRAVSTVENEGA DOMA NOVO MESTO Prostori so jim že dolgo pretesni Osrednja zdravstvena ustanova dela v nemogočih prostorih - Prišel je čas, ko resno razmišljajo o novogradnji, ki bi odpravila zadrege Ko se je zdravstveni dom Novo mesto pred 12 leti seJil v sedanje prostore, so menili, da bodo zadoščali za 10 let, zdaj pa so že pretesni. Stanje je nemogoče tudi zato, ker je zdravstveni dom Novo me sto po lanskem 2*iruževanju zdravstvene službe na našem območju postal osrednja zdravstvena ustanova za 5 občin. Direktor dr Adolf špiler je v pomenku povedal nekaj o uspehih združenja in nekaj o i>otrebi gradnje novega zdravstvenega doma in o načrtih zanj. Združeni zdravstveni dom je že sprejel nove samoupravne predpise, ki so najboljša osnova za uveljavitev nove organizacije delovanja zdrav, službe. Vseh smotrov, ki jih Je zastavil zakon, na osovi katerega je prišlo do združevanja, še niso dosegli, \ispeU pa so že zdaj vidni. Lani so začeli z organizacijo dela v okviru osmih služb: splošne medicine, služibe za varstvo žena, patronažne službe, medicine dela, zobozdravstvene in protituberkuloaie službe. Tfth služb niso uvedli takoj y oeloti, pač pa so lani, da bi bil prehod lažji In da ne bi trpelo delo, še obdržali nekdanje zdravstvene domove po občinah kot neke vrste oodročne zdravstvene enote. Največ težav je s patronažno, babiško in zobozdravstveno dejavnostjo. Vzroki so deloma v pomanjkanju primernih prostorov deloma pa v p>omanjkanju primernih kadrov. 2e v februarju letos so imeli podpisan spK>razum in pogodbe s socialnim zavarovanjem. V sedanjem zdravstvenem domu ni prostorov, v katere bi namestili nujno potrebne zdravstvene strokov- NOVO MESTO V PODOBI NOVOMEŠKI TRG 1.75 njake in službe. Nujno potrebujejo 3 specialiste p^-atre in ginekologe, za usmerjanje služb za 116.000 ljudi. Laboratorij doma dela v nemogočih prostorih, splošne ambulante so utesnjene, v stavbi ni nobene kopalnice, sanitarije so premajhne in neprimerne itd. Ob vsem tem pa je zdravstvena služba na terenu glede prostorov veliko na boljšem. Vprašanja gradnje zdravst-ven^a doma v Novem mestu niso načenjali že prej tudi zato, ker so se zavedali, da je gradnja novomeške bolnišnice prva naloga in da bi bilo nemogoče ^rati 2 milijardi S din za gradnjo obojega. Tudi zdaj se zavedajo, da ne morejo pričakovati pomoči od občin. Novi zdravstveni dom bi stal 8 do 10 milijonov din. Od 800.000 do 1 milijon din bi na leto lahko namenili za gradnjo Iz denarja, s katerim so do zdaj odplačevali najeta posojila. Z amortizacijo se zbere ob več kot 10 milijonih letn^a prometa 600.000 do 800.000 din na leto. Vsaj polovico te amortizacije bi laJiko namenili za gradnjo. Potrebujejo kredit, boje pa se neupravičeno visokih obresti na taikSne kredite. Na preiireditev kakršnihkoli starih prostorov ne bodo i>rlstall, ker so takšne naložbe negospodarne. Letos bodo pripravili načrte in odkupili zemljišče, prihodnje leto pa — če bo^ dobili kredit — bi začeli graditi. OBVESTILO OBČANOM NOVOMEŠKE OBČINE V zvezi z razpisom volitev odbornikov občinske skupščine in poslancev v republiško in zvezno skupščino, ki bodo dne 13. 4. 1969, obveščamo občane občine Novo mesto, da lahko pregledajo splošni volilni imenik in zahtevajo popravke. Občan lahko zahteva popravek zato, ker on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik; zato, ker je vpdsan kdo, ki nima volilna pravice ali nima stalnega prebivališča na območju občine Novo mesto, ali kdo, ki je umrl, ali pa zato, ker je njegovo ime ali ime koga drugega nepravilno vpisano. Popravek splošnega volilnega imenika je mogoče zahtevati najkasneje osem dni pred dnem, ki je določen za volitve. Popravek se lahko zahteva ustno ali pismeno na krajevnem uradu, kjer ima občan stalno prebivališče, prebivalci Novega mesta pa pri prijavni službi občinske uprave. Ljubljanska cesta 2. Občani, ki so menjavali svoje stanovanje spremembe niso prijavili pristojni prijavni naj to store pravočasno, sicer ne bodo \ v volilnem imeniku tistega volišča, kjer u*. nova stanovanja. Opozarjamo tudi tiste občane, ki ob prijavi staln^a bivanja niso predložili potrdila o izbrisu iz volilnega imenika prejšnjega prebivališča, da to store čimprej, ker drugače ne bodo vpisani v splošni volilni imenik. Prijava spremembe prebivališča in naslova stanovanja je po zakonu o registru stalnega prebivališča in o razvidu začasnega bivališča obvezna. OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO Oddelek za upravnopravne zadeve Kaj je z vračilom avtomobilskih taks Več lastnikov osebnih avtomobilov se je minule dni oglasilo s tem vprašanjem na upravi za dohodke in v oddelku za finance v Novem mestu. Toda zaželenega odgovora niso dobili, tudi glede vračila taks, vplačanih za leto 1969, ne. Stefan Seničar, načelnik oddelka za finance pri občinski skupščini v Novem mestu, nam je na isto vprašanje odgovoril: »Za leto 1969 so lastniki osebnih avt omobilov vplačali 90.000 din komunalnih taks. Ta denar je na posebnem računu in se ga do zdaj še nihče ni dotaknil. Kako je z vrači lom še ne vem. Ustavno sodišće je naložilo republiki, da mora predpise o taksah uskladiti z zakonom najkasneje v šestih mesecih. Trenutiio pa iščejo na repHibliki možnost, da bi predpisali kakšno drugo obliko obremenitve v višini omenjenih taks Ce bo to republika napravila, bomo do adaj vpla čane takse zadržali, če ne, jih bo morala občina vrniti. To pa se mora zgoditi do julija.« Hvala tovarni zdravi!^KRKA' Uredništvu! Malo pozno je že, pa veni, da prej ne bi mogli objaviti naše zahvale — zahvalili pa bi se radi! Takole je bilo: dolgo časa sem si želel šolski koledarček januarja pa je tovarišica razredničarka prinesla v raz- Fotografija nam kaže podobo novomeškega Glavnega trga v letu 1875, ko je bila na njem ena izmed svečanosti nekdanjega meščanstva; blagoslavljali in novomeški meščanski gardi so izročali sastavo, ki jo je gardi poklonil cesar Prane Jožef I., za botro pa Je bila cesarica Elizabeta (zastava Je danes v Dolenjskem muzeju). Seveda Je bil vladarski par le zastopan po tedanjih veljakih dežele Kranjske. V ospredju na levi je lepi litoželezni vodnjak, o katerem bomo ob priložnosti napisali kaj več. ii:pMiiiMiuuimiii!iitnii!iiniiiRniiiiiiniii:iiiiiiuiiii»iiiiiitit«ini«iMaiiHiiiniiiirainiiiiiiiiinntiiiininiiHiiiiiiiinHiiiiifliininiiii^ KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novocneAkl transfuzijski postaji: Frančiča Mrak, 61anica Krke, tovarne edravil, Novo mesto; Janpz Konda, upokojenec iz Osojnika; Drago Brulc, Janez Golub, Marjan Muni, Franc Piinioht, .Slavko Pavlin, Damjan CrnifoJ, Franc MarkoviC, Igor Rc^c, Julijan Zoran, Franc Ki.sovec, Slane Kovač, Du.^n Kmet, .Marjan Erjavec, .Slavko Gorenc in Franc Ransu.^, učenci poklicne kovinarske tole Novo meato; Ana Fink, članica Mesnega prehrambenega podjetja, Novo meato; Alojz ZupanćK^. član Novoteksa, Novo mesto; Anton Novak, član poklicne kovinarske Aolc Novo mesto; Olga More, članica Mercatorja, Smar.'«ta; An^rla Pavlin, članica adraviliSča Šmarješke Toplice; Alojz Cvelbar in .Stanko Gorenc, kmetijska tehnika iz Gorenje vasi; Franc Glavan, član osnovne 6ole Smarjeta; Staniitlav Strajnar, delavec iz Zbur; Lija Kos, članica poAte Smarjeta; Marija Markcljc, članica gozdnega obrata Mokronog; Joiefa .'^ufer in Maricu Strajnar, delavki iz Brezovice; Anica Perše in Jožefa »olenjSek, gospodinji iz Zbur; Alojzija Per, go^>odinJa iz Brezovice; Joie RapuM, mizar iz Gorenje vasi; Terezija Majcen in Antonija Hočevar, gospodinji iz Gorenje vasi; Franc Hočevar, delavec iz Gorenje vasi; Mihael Hrovatič, čdan kolektiva Dominvest, Novo me-«to; Marija Mrgole, gospodinja iz Novega mesta; Joie Madja, krojač iz Gorenje vasi; Ana Golob, gospodinja z Griča pri Klevevžu; Franc Bec, kmet iz Gorenje vasi. wi«itinOTiiininiii«itwiiwMHitiiflmiwHHiiniiw>w«MHwiwiiiiiHwstavlja pravice borcev v novomeški občini, hkrati pa jih postavlja v neenakopraven položaj z borci v drugih delih Slovenije, ki jim je bil pristojn. ’^publ’Sk; organ pri delitvi bolj naklonjen. V podatek resneje upoštevali. V novomeški pritožbi je posebej poudarjeno, da je treba pri (ponovnem) določanju sredstev posameznim ob činam, tako tudi novomeSki, upoštevati delež prebivalstva v NOB, prav tako pa tudi žrt\’C. ki jih je prebivalstvo, dado. Večji del novomeške občine je bil v času NOB vele zelo raznotere oblike dela ZK, o katerih smo govorili ob začetku reorganizacije, in podobno. Svoje vilo-ge niso izspolnili aktivi komunistov, v organizacijah niso zaživele komisije, s sprejemanjem miladdh v ZK so bili sicer doseženi lepi usp^ hi, vendar so organizacije s tem prehitro odnehale. Uspehov v gospodarskem in družbenem razvoju občine ne gre zanikati. Prav gotovo so k temu veliko pripomogli komunisti, ki deli^ejo v vseh samoupravnih or^inih, • v proizvodnji in pri političnem delu. Vpliv ZK na vse to pa je premalo organiziran, ker organiziranost zveze v občini ni najboljša. Predlagali so, naj bi komite po pomembnejših sejah in sklepih skliceval posvete s sekretarji krajevnih organizacij. K izboljšanju organiziranosti in k uspešnejšemu in hitrejšemu uresničevanju sklepov in stališč v organizacijah pa lahko največ pri-p>omorejo člani komiteja in konference (teh je 67!) z delom v organizacijah, v katerih so povezani. CJovoreč o predvolilnem delu, so ugotovili, da je med predlaganimi kandidati glede na to, da je v novomeški operativno območje, zato je razumljivo, da so bile domačije skupaj z domovi partizanov in aktivistov bolj prizadeti kot v nekaterih drugih delih Slovenije, če pa bi po-rušenost in potrebe občin sodili po odstotkih republiških sredstev za gradnjo in popravila stanovanj borcev, tudi borcev kmetov, bi kaj lii-tro dobili vtis, da partizanstvo na Dolenjskem ni bilo bolj razširjeno in ukoreninje-iK> kot v drugih slovenskih pokrajinah ali pa še manj. Ko je sekretariat obč. ZZB razpravljal o republiškem delitvenem predlogu, je menil, da bi moral pristojni republiški organ pri ponovni delit- vi upoštevati, da je bila Dolenjska, še bolj pa deželica onkraj Gorjancev — Bela krajina, zibelka partizanov. Prav neverjetno pa je, da je bilo za to območje do zdaj predvideno le 12 odstotkov republiških sredstev za reševanje stanovanjskega vprašanja borcev! Cesta v slabem stanju Cesta med Brusnicami in Gabrjem je v zelo slabem stanju. 251asti je neprimerna za vožnjo ob deževnih dnevih. Občani Gabrja menijo, da so sami že dovolj prispevali za ureditev ceste in bi se lahko našel' kdo, ki bi jo adaj vsaj vadrževad. Koga preganjati? y novomeški občini je v gradnji okoli 900 stavb. Vsaj 550 stavb izmed teh gradijo zasebniki brez potrebnega nadzora. Po predpisih je graditelj namreč v 8 dneh dolžan prijaviti začetek gradnje in koga je pooblastil za nadzorstvo. Ce ne upošteva tega dvojega \n če se vseli v stavbo brez uporabnega dovoljenja, plača 500 din kazni. Enaka kazen pa je predvidena tudi za črnograditelje ... Koga naj preganja inšpekcija: ali tiste, ki sicer imajo lokacijsko in gradbeno dovoljenje, pa pri gradnji ne upoštevajo drugih predpisov, ali črnograditelje? Kazen je za oboje enaka (!), obojih pa je preveč! M. J. občini med zaposlenimi skoraj polovica žensk, premalo kandidatov žensk. Precej prlpomib so imeli pri sprejemanju finančnica načrta za L 1969. Ponovno so poudarjali, da dobiva komite konference kot organ, na katerem leži vsa teža dela v občini, premajhen delež članarine. Predlagali so, naj bi CJK zagotovil vsem članom ZK vsaj brezplačno prejemanje časopisa KOMUNIST. 50 delavcev za Wit-ten v Zah. Nemčiji NovomešSu zavod za zaxx>-slovanje zbira skupino 9^ ddavcev za delo v kofvinski industriji v mestu Witten v Zahodni Nemčiji. Možnost zaposlitve imajo nekvalificirani delavci. Prva skupina 40 delavcev se je že udeležila razgovora in postopka za Izbiro. Pogodbe s tistimi, ki bodo zadostili pogojem, ki Jih postavlja delodajalec iz Nemčije, bodo podpisovali 28. marca letos. To je prva siku-pina, ki bo odšla na delo v Nemčijo, odkar rešuje te zadeve mešana nemšfko-jugosilo-vanska komisija v Beogradu. Obnovili bodo spomenike Na pokopališču v Glfcbodo lu pn Mimi peči bodo letos uredili skupen grob petih padlih partizanov In vddall spominsko ploščo z njihovimi imeni. Letos bodo uredili tudi partizanska grobišča na Otočcu, v Prečni. Mimi peči in dokončali ureditev partizanske grobnice v Vavti vasi. V Novi gori bodo obnovili spomenik narodnemu heroju Majdi Sile, na spomenikih in spominskih obeležjih v vsej novomeška občini pa obnovili vklesane napise. Za popravilo oziroma obnovo spomenika 1.800 žrtvam vojne na Cviblju pri Žužemberku bi morali takoj zagotoviti vsaj 10.000 din. Ta denar pa bo občina težko zagotovila. V Novem mestu menijo, da bi morala vzdrževanje tako pomembnega spomenika plačati republika. Nova šola v Bršiinu v Novoteksovi vzgojnovar-stveni ustanovi so odprli ma- lo šolo, ki jo obiskuje 22 otrok. Otroci so v glavnem iz Bršlina, nekateri pa tuxii iz okoliških valsi. Otroci bodo hodili v šolo dvakrat tedensko do junija. Začetek gradnje pekarije! Pri SGP PIONIR smo zvedeli, da so pretekli teden v Ločni zakoličili stavbe bodoče novomeške pekarije in da bodo te dni že začeli z izkopi. SGP PIONIR je prevzelo gradbena in obrtaiiška dela ter napeljave v skupni vrednosti 3,5 milijona din. Podjetje 2rrO Ljubljana bo za novo pekarijo z opremo vred odrinilo 5 do 6 milijonov din. Otvoritev tega za Novo mesto zelo p>otrebnega obrata bo za letošnji občinski praznik, 29. oktobra. JAKOPIČEVA RAZSTAVA j« odjprta v Doleinjr skl galeriji v Novem mestu vsak dan od 10 do 18. ure. Vljudno vabljeni! šolam in drugim skupinam zagotovimo strokovno vodstvo, če obdsk prej najavijo. Podmladkarji RK se pripravljajo Podmladkarji Rdečega križa na otoški osnovni šoH se pridno pripravljajo na občinsko tekmovanje mladih podmlad-karjev, ki ga bo organiziral občinski odbor RK v Novem mestu. Ime po domicilni brigadi Odbor XII. SNOUB, ki ima doanici& v novonieški občini, bo predlagal občinski skupščini v Novem mest«, naj da novi osnovzii šoli na Grmu ime po Xn. brigacD. Odbor je s predlogom seznanil tudi občinska vodstva družlbenojpolitičnih organiaa-dj. Borci umirajo ... Na dosedanjih konferencah ZB v novomeški občini je bi- lo slišati tudi tole pretresljivo ugotovitev: »Vrste nažih članov se naglo redčijo!« Bivši partizani in aktivisti NOB še vedno umirajo za posledicami vojnega trpljenja. Samo v enajstih krajevnih organizacijah je lani umrlo več kot 60 članov ... PORODNišKliCEtS Pretekli teden so ▼ novomcfid porodnišnici rodile: Terezijm Sa-šek iz Potovrha — Matejo, Antonija Kamin iz Dolenje vasi — Antona, Tončka StukeJ is Koia, — Antona, Rozalija 2uli2 iz Ofttx-ca — JodSeta, Vei^nika Slovencc iz Šentjerneja -— Katarino, Martina Tomc iz Križevake vasi — Manjo, Jožica Brezovar iz Žužemberka — Majo, Marija Jakie iz Hrastja — M^jana, Stanislava Sašdc iz Stopdč — Andrejo, Joi^ ta Hren iz Potoiniia — Vaojo, Marjana Pavasovič iz Ifjtddjane — Zorana, Frančiška Stupar iz Cir-Domlja — Mojoo, Antonija Starešinič iz Zentlja — deklico, Štefka Kulovec is Urinih sel — dečka, Olga Abina iz Mokronoga — deklico, Danica Mihalič i Vinice — deiklioo, Mihaela Vidmar iz l^xxl-njih Mladetič — dečka, Ivanka Bratnik is Budga^Je vasi — dečka in Milena K«^rivnik is SmBie-la — Gregorja. Novomešte kronite ■ SNE2m JE ZAČELO v ponedeljek, komaj S dni po prvem pomladanskem dnevu. Sneg je T^utraO padal pcmeSap z dedl-jem, kmalu po dvanajsti uil pa 30 bdle v ponedeljek stsnehe v Novem mestu 2e pobeljene z nekad centimetrov debelo snežno odejo. ■ STiUjj ZA ČIŠČENJE smeti, ki ga je lani kupilo Komunalno podjetje, se j« po nekajmesečnem odmoru preJSnji teden q;>et pojavil na no>vomedkih ulicah. Ta teden so zač^ tiidi i^iraii pločnike in mestni tlak z vodo. Komunalno podjetje Je torej kar resno začelo z vzdrževanjem snage ie v prvih pomladanskih dneh. ■ ZA AVTOMOBILE V VRSTI — Kot vedno je tudi letos vzbudila pomlad željo po avtomobilih. Do konec marca so pri NOiVO-TEHNI dobavljaU ličke kupcem kar sproti, zdaj pa čaka nanje že 100 kupcev, ki so vplačali po-tr^ni znesek. Rok dobave je 2 meseca. Na »IM R« je treba čakati 6 mesecev, medtem ko lahko dobite »Zastavo 1300« in Škodo 1000 MB takoj. Za fičke dajejo kredit 10.000 din, za Škode in Zastave 1300 pa 15.000 din družinskega kredita. ■ VEC NOVOMESCANOV Je gledalo anučarske polete v Plani-cl kar v izložbi PTT.H:t<'rwr>'t-i«:Hi'rF: na Olavnem trgu, kjer so za to priložnost vključili dva televizorja. Ti ČLANI PLANINSKEGA dm-ttva laMco plačajo članarino za leto 1968 kar v kiosku Državne loterije ob Cesti komandanta Staneta pil tovarBu Ivu Tratniku. fllanarino bodo lahko vplačevtdl od 1. aprila dalje. ■ U. MARCA PONOd Je aa-kdo vksna v osefcni avtomobil, ki ga je lastnik Ivan Peedir parkiral T IMl va^. StorUec je ofikodoval lastnUra za okoli 360 din. ■ KOMEDUA »DAN ZENA« Mire MiheliC je bila v torek zvečer na sporedu v Domu kulture. Uprizorilo Jo Je Mestno gledališče ljubljansko. Veljale so abonmajske vstopnice. ■ GIBANJE PREBIVAI^TVA — rodila ja* Olga Sopčič z Mestnih Ojiv, blok 1 — Miroslava. ENA GOSPA Je rekla, da Je na.'okrajini začeli lani 1. novembra, se približuje koncu. V torek, 1. aprila, bomo zadnjikrat v tej akciji sešteli naš tedenski pregled novih naročnikov in na tem mestu FK)silednjič v tej sezoni poročali o naših najboljših sodelavcih. Danes tiskamo 33.080 izvodov domačega lista: 30.096 za stalne naročnike, 1.030 izvodov za drobno prodajo, za dokazne in arhivske izvode pa je namenjenih 208 listov; razen tega bodo pismonoše danes in jutri še enkrat razdelili 1.746 brezplačnih Dolenjskih listov, zakaj akcija traja natanko do 31. marca... ■ ŠE JE ČAS, da posamezni pismonoše morda le še spremene »lestvico najboljših«. V tx>rek opoldne smo zapisali kot najuspešnejše med najprizadevnejšimi tovariše in tovarišico; v skoraj 5 mesecih so nam pridobili naslednje število novih naročnikov; Karel Geršak, Krško: 218 naročnikov Anton Hren, Trebnje: 142 naročnikov Vinko Franko, Šentjernej: 116 naročnikov Pavel Kastelic, Vinica: 77 naročnikov Marica Toplišek, Koprivnica: 71 naročnikov Anton Dragoš, Črnomelj: 62 naročnikov Franc Glogovšek, Brežice: 50 naročnikov Franc ^nko, Šentjernej: 43 naročnikov Ivan Knez, Sev'nica: 43 naročnikov Ignac Pavec, Novo mesto: 38 naročnikov Anton Bregar, Šentjanž: 38 naročnikov itd. 1 Njim in vsem drugim, skromnim in tihim sode lavcem naše akcije, izrekajo že zdaj prisrčno zahvalo za vse, kar so v tej zimi strnili za razširitev domačega pokrajinskega glasila Socialistične zveze! Več o tem pa še v kratkem! DOLENJSKI LIST Jifi Raška, najboljši letalec v Planici in ljubljenec publike ter prirediteljev, ki so mu v noči od sobote na nedeljo na pobočju nasproti Ponc pod Cipernikom ovekovečili sobotni svetovni rekord (164 m) s 5 metrov visokimi črkami iz smrekovih vejic (dobre oči ga bodo opazile v snej^ nad Jirinim ušesom!), je za svoj čudoviti skok dobil tudi visoko priznanje sodnikov (na zjfomjem robu slike). Ta trenutek, ko je opazoval polet našega Štefančiča, še ni vedel, da mu bo že čez nekaj^ minut, tik pred koncem tekmovanja, odnesel lovoriko svetovnejra rekorderja vzhodni Nemec Wolf (Foto: M. Moškon) LJUBLJANA SE RADOSTNA PRIPRAVLJA NA 31 MAJ Deset parov bo spet reklo ,,da“l Vsako leto znova nas presenetijo člani stalnega organizacijskega odbora KMEČKE OHCETI, katerim po^ maga letos pri tej veliki mednarodni ugledni turistič-no-propagandni prireditvi tudi kolektiv ene največjih jugoslovanskih pivovarn, podjetja UNION v Ljubljani. Pivovarna UNION je letos glav- »Neprijazna« Sevnica . . . 5. ma]a 1869 so »NOVI- m pK)krovitelj kmečke ohce-fci po starih slovenskih obi- sprevod, ki se bo začel razvijati ob 11. uri izpred Gospo- čajih, ki je lani postala zna- darskega razstavišča po Ti na po vsem svetu, zlasti po evropskih državah. Letos nas Ljubljana znova vabi, tokrat kar na tridnevno ohcetovanje, ki se bo začelo že 29. maja z veliko glasbeno folklorno prireditvijo: srečali se bomo v dvorani Tivoli p>od geslom »Ljuljana vas pozdravlja, mladoporočenci!« Obiskovalci tega večera bodo spoznali na prireditvi vseh 10 parov iz desetih evropskih držav. 30. maja bo v motelu Medno priljubljena fantovščina, v hotelu LEV pa se bodo bodoče žene poslavljale od samskega stanu. Na ploščadi pred hotelom jim bodo plesali in igrali godci ter pevci, velik ognjemet. Vrhunec bo slavje doseglo 31. maja, ko se CE« ‘poročale o velikem bo 10 parov v narodnih no-narodnem taboru v Sevni- šah svojih dežel v Ljubljani ci, ki je izzvenel v pravo poročilo in si obljubUo zve-vseljudsko slavje. Poroče- stobo. v velikem svatovskem valeč je za konec napisal: sprefvodu bo sodelovalo naj-»... Ločili so se vsi pri- manj 2500 narodnih noš in čujoči s težkim srcem od vsa Ljubljana bo šumela v preprijaznega kraja...«, židi, rožah, zlatu in razposa-Dolenjski list pa je pre- jenem svatovskem veselju. tekli četrtek po zaslugi ti- Skoraj tri kilometre bo dolg skarskega škrata v tiskarni DELO po 100 letih ponovil, da so se vsi s težkim srcem ločili od »neprijaznega« kraja, kar pa Sevnica seveda nikoli ni bila. Ne danes ne pred 100 leti — le tiskarske »usluge« so včasih lahko tudi neprijazne... tovi cesti. Pri Šestici se mu bodo pridružile neveste, na Trgu revolucije pa bo znano »šranganje«, kjer se bodo morali ženini <^kupitl. Deset kočij bo nato odpeljalo mlade srečneže skozi stari del mesta na magistrat, na Trgu revolucije pa bodo gledalci lahko eno uro gleda- li oziroma poslušali spored folklornih plesov in pesmi Iz vseh dežel, iz katerih pridejo letos k nam porodi pari! Vsak par mora letos obvezno spremljati folklorna skupina iz njegove dežele, kar bo dalo kmečki ohcetl Se prav poseben čar. — 'Kasneje bodo vse narodne noSe pred magistratom pozdravile novoporočence, nakar bo celoten sprevod zavil po Stritarjevi, Miklošičevi, Dalmatinom, Gosposvetski in Celovški cesti do tivolske dvorane, 'kjer se bo ob 15. uri začelo veliko pirovanje. PRIDITE, LJUBLJANA VAS VABI na veliko svatovanje po starih slovenskih običajih! Bosta novomeški par Jelka stopnika na »Kmečki ohceti« Bodo bralci „Dnevnika“ izbrali Jelko in V Novem mestu je nastala zbiralska mrzlica -zlato’ — ampak za kupone, ki so tudi vredni zlata — Edina tovarna eksplodirala Od domačinov iz Obkolp-ja smo zvedeli, da je pretekli četrtek razneslo domačinu J. B. iz Kota kotel, ko je kuhal brinovo olje. Stavba se je vžgala, z brinjevim oljem oškropljeni goreči J. B. pa se je stekel v Kolpo gasit. Na srečo se je vse razmeroma kar srečno končalo, zato ne moremo zameriti domačinom, ki so vse obrnili na smešno plat in pravijo: — No, zdaj nam je še edina tovarna ob Kolpi eksplodirala, direktorja je pa v Kolpo vrglo! Ni sama šmarnica! Kmet iz Suhe krajine je prinesel v mesto prodat 5 litrov vina. Kupec je, razumljivo, vino pokusil in ugotovil: »To je vendar sama šmarnica.« Suhokranjčan se je znašel vn odgovoril: »Saj ni sama šmarnica, vmes je tudi voda.« Tudi Novo mesto je prevzela nekakšna mrzlica. Zakaj? Tokrat sta v nagradno igro Ijubljansk^a »Dnevnika« vključena tudi dva Dolenjca. Kdo je ta mladi par? To sta 22-letna Jelka, rfco-nomski trfmik iz tovarne zdravil KRKA, in 25-letni Vinko, strojna tehnik iz PIONIRJA. Naša kandidata s številko 9 sta se vključila v ožji izbor mod 30 kandidati. Kako teče izbor? Nekoliko več smo zvedeli od naših dolenjskih kandidatov. Odgovarjala sta že oba kot prava zakonca, saj datum skleaiitve zakonske zveze ni daleč. — Od kdaj vajino poznanstvo? »Spoznala sva se slučajno, kot vrsta naših predhodnikov, pred dvema letoma v gostišču na Bregu. Beseda je Nimam več kuponov! v KRKI vlada posebna napetost. Neka tovarišica? ki sodeluje tudi v akciji zb*raixja kuix)nov, se je odpravljala na kosilo in rekla: »Tokrat bo pa tesna, saj sta mi do konca meseca ostala samo dva kupona (pravilno bloka).« Pa recite, da ni pravega vzdušja! Namesto na Dunaj tokrat v Gradec v četrtek, 20. marca, je direktor dimajske drsalne revije dr. Friedrich Gut-schmar v sodelovanju s slovenskim turističnim podjetjem Kompas iz Ljubljane sklical v Novem mestu novinarsko konferenco za novinarje in sodelavce Kompasa. Na konferenci so prisotne seznanili z gostx>va-njem svetovno znane dunajske drsalne revije, ki bo letos prvič, od 1. do 11. maja gostovala v Gradcu. Udeleženci bodo imeli možnost obiska tudi znanega spomladanskega graškega velesejma. Za obiskovalce iz Slovenije bodo namenili večji popust, če bo udeležba primerna. Ce ne vstopnicam so že določene, stanejo od 17 do 95 avstrijskih šilingov. Ves dobiček od te prireditve bodo organizatorji namenili za razvoj amaterskega drsalnega šp>orta v Avstriji, ki je že sedaj na svetovni višini. Sd Poročna prstana Zlatar Ivan Korent z Glavnega trga v Novem mestu, je mlademu paru podaril poročna prstana. dala besedo, prišlo je do predstavljanja in končno do skupne poti, ki sva si jo že začrtala.« — Kako to, da sta se odločila za kandidiranje? »Mene so dekleta v KRKI 4e lani nagovarjale, naj se prijavim na natečaj. Obljubile so mi vso podporo. Vendar Je bik) vse še nekoliko prezgodaj, zato sva se z VUn-kom odločila, da sodelujeva letos. Poslala sva zahtevane podatke s slikama uredništvu ljubljanskega Dnevnika, ki naju je uvrstilo med 30 kandidatov za slovenski par,« Je povedala Jelka. — Slišali smo, da teče akcija za zbiranje kuponov, ki jih vsak dan objavlja Dnevnik. »Res je. V obeh podjetjih, KRKI in PIONIRJU, so se prijatelji zavzeli in zbrali že veliko kuponov. Obljubili so, da 8e ne bodo končali z nabiranjem. čutiva vso podporo in imava kar nekakšno tremo, želiva, da bi končno že prišlo do odločitve.« — Kaj pa poroka? »Ta bo v vsakem primeru; če pa bova poročena na tako svečan način, seveda ne bova imela nič proti.« — Ste že pripravljeni za skupno življenjsko pot? »Ustvarila sva sl skromno osnovo, tudi stanovanje imava obljubljeno.« — Kako lahko pomagamo mladim parom? »Vsi bralci Dnevnika imajo možnost, da naju podprejo. Treba je samo izrezati kupone, napisati svoje ime In priimek ter številko para, za katerega se bralec odloči. Vsakdo lahko pošlje več ku- V petek, 22. marca zvečer, je 3 članska angleška himalajska odprava iz Ix)ndo-na imela težjo avtomobilsko okvaro na avtomobilski cesti pri Škocjanu. Kljub temu da je bila okvara resna, je pionir-jevcem iz Novega mesta v najkrajšem času uspelo popraviti poškodovano pisto in kolesni obroč na avtomobilu znamke HUMIVIER. Simpatični Himalajci, ki so sc utaborili kar ob cesti v svoji »prvi bazi« pred naskokom Himalaje, so povedali, da je to njihova prva nezgoda na dolgi poti od Londona, in upajo, da je bo tudi zadnja. Pohvalili so hitro pomoč, ki so je bili deležni pri nas, saj so že v enem dnevu lahko šli naprej. Pot jih bo peljala do predgorja Himalaje, kjer bodo že čez kakšen teden naskočili nekatere vis«?:'* i’»*hove na strehi sveta. (Foto: S. Dokl). ponov hloi Np ,l>ie za Morda 3 bomo Ict^ ti« 11 naš siB> Odgi „ot V Dole** dne 20. ^ resa o>javljfl** ročili, mo...« katerega < vor, je ^ jonsko godki P® zani povS* bilo v r®® V Zuže*’ lam osem 1®^ Kastelic« no pozBi®* Bil je sl^ zen km®^ donaciji t ranega ^ mojo oto aJi pa ^ po recept vsa leto ^ najmftoj letno, «»<2 nega dvoO kojni njih osS^ vljenja ^ je sikorftJ' leta je«^ torej di v sv« bU pokojJ’ Osebno ^ kojni let živel dl večino ^ kar neza, v dva njegova ^ tovBinl 3. man^ ml Je Pf? povedat » zbolel. ^ II ročenih nih obi^ I predvido^ sem ob mer nične 6 manjkan^gv( tedaj sve‘ < v bolnic®-,, ločno i tako .’ Sla. g poslabša™ jji bolezni J'u Nasled^ J< 1969, okrog 0^0. v ordlno^r ml sk<^^ ni v 01^ •gledal, ^ slovenska za-Sla^ico Dokl) nka? ^vUo ni ozabil ugasniti. Sve- ča naj bi se prevrnila ali pa dogorela in pri tem zažgala ličje in posteljnino. Menijo, da se je Okleščen zadiišil z ogljikovim monoksidom, preden je izbruhnil požar. Prebivalci na Ljubnu in v bližnjih Drganjih selih so sicer opazili svetlikanje v oknu Okleščenove zadanice,* vendar jim to ni dalo povoda za posebno pozornost. Prišli so, ko je bila zidanica že v plamenu. Odprli so plet in rešili posodo. Ko pa so se spomnili, da je Okleščen že večkrat prespal v podstrešni sobici, je bilo že prepozno. Ko se je zrušil strop, so med ostanki zoglenele postelje našli tudi zoglenelo Okleščeno-vo truplo. or na članek em 1 ja so naročili, naj zdravnika tožimo..." listu je bdi 1969 izpod j)e-, ^ M. Jakopca »05e so na-^^avnika toži-članku, na ^ danes odgo-popačeno de-• nekateri do-^ članku prika-.^^'ugače, kot je žiivim in de-^jeno več kot ^jnega Janeza ^®t) sem oseb-^^j ves ta čas. tih in prija-V svoji or-evidenU-. ,.*«aja 1961. V je prihajal ^irug^ga poslal ^^'Toma zidravila Povprečno po do desetkrat DUdi več. Nobe-da je bil po-I ^telic v zad-svoj^ ži-rp- bolnik, ker vsa zadnja Mota se J J^pec, ko tr-•* olanfcu, da je '^^dno zdrav. da Je po. vrsto Kuhal in tu. el je opravljal IvJ® sicer sina Ja-družino ^ Hi Šmihelu, stn dosti po. I ^ tako sin kot službi v >69 Žužemberk. po 17. uri, K^telic ml. da Je ^ taJtrat na. Oddaljenih in nuj. 4 do 5 ur, domačih raz-i Jr > dotedanje kro-Jaa „ ^lica, in po-J siR mestu ' ^**•1 da očeta reifo, je sin od. n Je. da še ni sva sc raz-bo v primeru zdravja oz. ^ no.1 j® 4. marca Urn ® telefonično (J. zjutraj sporočil ato ( Kastelicu slab. ,ln-J« Prišel Kastelic '^alnico k me- ^ '’e™ C** *^jprej začudil in rekel: »Kaj Se niste odpeljali očeta v bolnišnico?« Ker tudi tedaj Janez Kastelic ml. o bolnišnici m hotel ničesar slišati, sva se spo. razumela, da mi bo točno ob 11. uri pripravil na križišču pri Šmihelu voz na vprego, da se bom od tam do bolnika, kar je 2 km za avto neprevozne ceste, kar naj. hitreje in z najmanjšo zamudo časa znašel pri pacientu. Dela sem imel tistega dne čez glavo. Moral sem skrajno štediti s časom. če sem hotel od 7. ure zjutraj do 22. ure zvečer opraviti vse, kar me Je čakalo tisti dan. Ko sem ob 11. uri prišel na dogovorjeno križišče, ni bilo tam nikogar. Po 10 minutah čakanja sem se obrnil in odhitel nazaj v ordinacijo. Bila je zopet polna. Z ordiniranjem sem končal nekaj po 13. uri. Na kosilo grede, sem doma pred stanovanjem zopet zagledal Janeza Kastelica ml.. Sprva sem se Jezil nanj, ker me je ob 11. uri pustil na cedilu, nato pa sva se zopet sporazumela za obisk, ko mi je rekel, da sedaj resnično čaka voznik na križišču pri Šmihelu. Tako sva se okrog 14. ure . našla na križiSču Ist pojav na kmetdh, ko Je svojcem osdroma poznejšim dedičem žal denarja za drago bolnico oziroma So dražji prevoz iz bolniSnioe, če bolnik v bolnici slučajno umre. V tem smislu se mi je Kastelic ml. tudi mimogrede Izrazil, ko sem ga nagovarjal, naj da očeta v bolnišnico. Kastelic ml. mi tudi pavšalno očita, da so mu znani ie drugi taki primeri, kakršen je njegov. Te primere ml bo moral še doka. zati. Janez Kastelic st. je umrl. Nih. če ga ne nv>re več obuditi. Za to nekateri sedaj valijo vso krivdo na zdravnika. Nihče p>a do danes še ni pomislil, da toga incidenta sploh ne bi bilo, čc bi pri. stojna krajevna skupnost ali pa vaščani sami poskrbeli v z^nji ami za pluženje snega. Tista kri. tična kilometra ceste imata namreč zelo ugodno lego. ker potekata pretežno v r'ivninl. •> • tudi ce«>ia sama je dovolj široka za avtodkobil&ki promet. 2al se na pluženje snega na tej cesti letos ni nihče spomnil. Sicer pa so letos pozabili plu-žiti celo tastih 750 metrov občinske ceste, ki vodi mimo moje ambulante. Tako Je pristojna krajevna skupnost dopustila, da Je bila v februarju letos za več kot tri tedne moja ambulanta nedo. stopna za ves avtomobilski pro. met. Tu sem namreč v navedenem času po nepotrebnem izgubil precej ■ časa. Zato menim, kadar kdo išče krivca za kakšen dogodek, nej ga išče na celd črti, ne ixi na piki, m še to z namenom, da bi kak&nega posameznika čim bolj oblatil. Novinar Jakoprc mi v svojem člaiiku očita m navaja kopico še drugih kaznivih dejanj in seveda strokovnih napak tudi. Glede navedbe o »zastrupljeni delavki«, ki so jo morali okrog polnoči odpeljati iz tovarne Iskra v Žužemberku v bolnišnico v No. vo mesto, pojasnim, de gre za 18.1etno delavko S. S., ki Je morala po naloga vodilnega uslužbenca v Iskri podaljšati svoj redni delovni čas od 14. do 22. ure še naprej proti drugemu Jutru. lioik se ne bi smel čuditi, 6e se Je delavka S. S. nekaj po 11, uri ponoči na delu onesvestila. Ko se je po nekaj dneh nato vr. nila iz bolnišnice, sem prebral na obvesbUu zdravnika iz bolnišnice diagnozo » delatigatio«, kar se po naše reče: preutrujenost. Torej ni šlo ZA zastrupljeno delavko kot navaja v svojem članku no. vinar Jakopec. Naj pripomnim še to, da Je do te »zastrupitve« pniSlo v noči med sobotb in ne. dedjo, 20. oziroma 21. aprila 1968, ko sem bil po pdsme. nem nalogu direktorja dr. Spi. lerja prost. Danes ne vem, kje sem ravno takrat bdi, vem le to, da se takrat nisem za takoimano. vano zastrupitev nikomur opravi-čeva} Glede Skrbetovega očeta pojas, nim, da je res priSel nekdo relti večer k meni po nasvet, kaj bi bdlo storiti s Skrbetovim očetom. Tteti, ki Je priSel, nd vedel nL česar jovedatc o kakšni neaave-sti, p^ pa mi ,'e pravil o prav takšnih težavah pri Skrbe-tovem očetu, kakršne sem ravno takrat prestajal tudi sam. Prav tiste dni sem namreč preboleval kar na nogah influenco. Od Elizabete Gliha hranim ko. pije izdanih potrddl o prejetem denarju. Odločno trdim, da nd. sem še nikoli odklonil potrdila o denarju, prejetem za zdravljenje. Opravil sem že nešteto zdravnlS-kih uslug brezplačno, pri tem zaračunal le zdravila, katera sem seveda moral platoti lekarni. Danes sem prepričan, da v to kategorijo spada tudi E Gliha. Ni resnična trditev novinarja Jakopca, da sc zelo rad izogibljem obiskom pri bolnikih na domu. Iz poslovnega poročila ZD Novo mesto za leto 1968 Je razvidno, da sta zdravnika v Žužemberku v letu 1968 opravila točno 1574 hišnih obiskov in pri tem pre. vozila točno 15.581 km prav ta- ko za hišne obiske. Ce upošte. vam, da je eden od obeh naveden h zdravnikov mati treh jtr ik v starosti od 4 do 8 let, Je razumljivo, da sem velik del teh obiskov opravil le jaz. Novinar, ki se je na dolgo razpisal o meni, ni smatral za po. trebno, da bi svoje ugotovi^.ve, prtden Jih je objavil, preveril turti pri meni v ambulanti. Se je mar tudi novinar bal zdravnika, kot pogosto navaja v svojem članku, da se ga bojijo občani? Ves članek namreč zgovorno kaže na vse drugo bolj kot pa na strah pred zdravnikom. Novinarjev ob. čutek, da so bili njegovi in^or mai^rji za članek prežeti s str a. hom, mi je razumljiv: tudi jaz ne W mogel pnkriti strahu, kadar bi komu našteval In si pri tem še izmišljeval tako hude ob. noižitve. Skoca. da novinar ni poročal tudi o mojem delu v eni od noči v mesecu januarju letos. Tedaj sem se namreč od 8. ure zvečer pa vse do ene ure zjutraj naslednjega dne neprestano boril in na koncu tudi uspel ohra. niti življenje staremu Mrvarju v žužemberSkem Bregu. Ob 1. uri zjutraj pa sem na poziv -nilič-nika odpotoval 4 km daleč v vas Reber, kjer sem prisostvoval ko. misijskemu oglfedu samomorilca. Imam še več podobnih primerov, ki me kažejo v dobri luči. Zanimivo je dejstvo, da si vseh osem let nihče ni upal razkrinkati mojih brezštevilnih »hudodelstev« in strokovnih napak, pač pa je ta po-g;um vzplamtel neposredno po zboru volivcev, kjer sem bil na kandidacijski konferenci nepričakovano predlagan in nato z večirw) glasov tudi izvoljen za odbomiškega kandidata občinske skupščine. Ne izključujem možnosti, da so tisti oče, ki so .'ait-li; »Tožite zdravniika!« še ži- vi in da živijo in delajo dobro slabo najbrž kar v Žužemberku. Nekatere bo morda zanimala novica, da so volivci 41. volilne enote, potem ko so si dodobra ogledali članek novinarja Jakopca, dne 21. marca 1969 z večino glasov ponovno podprli mo^jo kandidaturo za občinskega odbornika. Morda >a vse moje morailne in diruge kvalitete, zdravniške, človečanske in še druge etike le niso tako slabe, kot misli .lovinar Jakopec v svojem članku, objavljenem v Dolenjsk^tTi listu? Dr. LEOPOLD KOCUTAR JULES LEMAITRE: Kako smo zavzeli mesto ORANGE Tedajci se je skupina Saracenov, ki so bUi opazili konjenike, in so mislili, da so kristjani preikršlli premirje, vrgla v četico. »Isker!« je dejal Gr^or, nežno stiskaje vrlega konja za tilnik. »Moj Isker, vidiš pogane! Isker, prijatelj moj, saj se jih ne bojiš, upam vsaj.« Isker jih je pobijal z zfobmi in jih zapodil v beg. Nato je tekel najprej po., prija2aiih potih, ki so jih obrobljale ciprese. Zdaj pa zdaj je ponosno zarezgetal, kakor da kliče ljudi na boj. A Gregor, ki se je čutil varnega, je kot dober tovariš na vso moč kričal: »Naprej! — ne da bi bil sicer vedel, kam ga vodi Isker. In mnogi vitezi in hlevarji, ki so bili raztreseni po planjavi, so se pridružili konjenikom zavoljo zabave, prav tako tudi kmetje, ki so od poljskega dela poskakali na svoje konje in se pridružili ostalim, tako da je četa naraščala pri vsakem koraku in da je imel kmalu več sto vitezov za seboj. četa je dospela pod obzidje Orangea. Vzdižni most je bil spuščen, ker je bilo premirje, in obzidje je bilo zapuščeno. Isker je vdrl v mesto in krščanski vitezi za njim. Pogani so bili brez orožja, in ker je bilo vroče, so se porazgubili po mestnih uličicah, kjer so poiskali senco in so mnogi celo spali ob zidu. Meščani so se skrivali po hišah, četa je drvela po mestu, ne da bi jo kdo skušal ustaviti. »Pogani! Kje so pogani?« je kričal Gregor, »tako mi device! Zmrvim jih!« Toda Isker, ki je vohal po zraku, kje je sovražnik, je vdrl v palačo, kjer se je gostil emir z višjimi dostojanstveniki. Skočil je na mizo, na kateri so njegova kopita strašno zabobnela, suval je zlate sklede in prevračal čaše in lonce. Pogani so mislili, da se je prikazal velik bel peklenšček. Isker se je zagnal naravnost proti Emirju in ga z zobmi zgrabil za roko. In tedaj se je Gregor spomnil, da ima kuhinjski nož za pasom, i>otegnil ga je iz nožnice in brez težave zaklal emirja, in kristjani so pobili poganov, kolikor so jih le hoteli. Ko je Gregor, ki je sedel visoko na Iskru in z eno roko držal kuhinjski nož, v drugi pa vihtel emirjevo sabljo, prijahal iz palače, so ga oranšld kristjani, srečni, da jih je rešil poganov, sprejeli s klici veselja in odobravanja; meščani so mu prinesli na pladnju ključe mesta. Nato je prišel nadškof in ga pozdravil z navdušenim govorom, v katerem ga je primerjal z Judo Makabejcem in s kraljem Aleksandrom Velikim. Mojster kuhar je odjahal iz mesta, za njim pa so šli prebivalci in duhovščina v procesiji z zastavami in kraljevskimi banderci. In govoril si je: »Gotovo me grof Viljem povzdigne v viteza.« Viljem Kratkonosi je še sedel za mizo. Potolažil se je za preslano omako s tem, da je izpraznil veliko vrčev ro-danskega vina. Spomnil se je Iskra. »Pobrigajte se,« je rekel, »za mojega vrlega konja. Dolgo ni mogel strpeti tega pijanega kuharja na hrbtu.« Ta trenutek se je zunaj začul velik hrup. Stopil je pred dvorano in zagledal na planjavi celo vojsko, ki se je v oblakih prahu bližala taboru. »Oho! Oho!« je dejal, »pa menda niso pogani? Orožje v roke, tovariši!« Toda malo po malem je razločil Iskra in Gregorja in viteza in duhovne in množico kristjanov, mož, žensk in majhnih otrok. »Slava Gregorju!« so vpili, »mesto je vzel«. In ko je Gregor prijahal na Iskru, smejš se na vsa usta, je d^l Viljem Kratkonosi: »Obesijo naj ga!« KONEC ,SPACEMOBIL“ na turneji od ponedeljka If Potujoča vzgojna razstava ameriške Nacionallne uprave za aeroaiavtiko in raziskovanje vsemirja (NASA) pod imenom »Spacemobil« je za-čeda v ponedeljeflc v Skopju turnejo po Jugoslaviji. Obšla bo 30 jugoslovanskih mest, organizira pa jo jugoslovansko raketno in astronavtično društvo. Jugoslovanski stro-kovnj^i, ki se zdaj seznanjajo z razstavo, bodo predavali in demonstrirali glavne dosežke in načrte ameriškega vse-mlrskega pr<^rama naSim izobražencem in širokemu občinstvu. V Sloveniji bo predaval inž. Aleksander Ker-stein. »Spacemobil« je kamion, težak eno tono in naložen z maketami lansirnih vozil, satelitov, vsemirsldh sond in drugimi modeli, ki pK>jasnju-jejo kako nameravajo Zdioi-žene države Amerike julija letos spustiti človeška na Luno. Program »Spacemobil« so pokazali že po vseh kontinen- tih in računajo, da ga je vi-deQo več kot sedem milijonov ljudi. Razstava bo prišla v Novo mesto 7. maja 1960! i S »Tobak« so okradli i 20. marca ponoči so neznanci vlomili v kiosk »Tobak« v Črnomlju in ga okradli. Odnesli so ročno uro, dva vžigalnika in več nožev za striženje nohtov. Storilcev še niso našli. Krmelj: še enkrat je vlomil Svoj čas smo poročali, da je v klavnico v Krmelju vlomil Branko Pikovnik iz Krmelja in v zmedi pozabil svojo ročno uro, tako da pri preiskavi milica ni imela posebno težk^a dela. V noči od 17. na 18; marec pa je ponovno vlomil — tokrat v prekajevalnico. Tako kot prvič tudi to pK>t ni ničesar odnesel, ker je bila prekajevalnica — pra- v ponedeljek seja skupščine Za ponedeljek, 31. marca, je sklicana seja občinske skupščine Kočevje, na kateri bodo predvidoma razpravljali o spremembi odloka o piri-spevkih in davkih občanov, o letošnjem proračunu, o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje, o upravnih in sodnih taksah, določili dan volitev za kmetijsko podskupino in dr, O vseh teh in ostalih zadevah ne bodo le razpravljali, ampak predvidoma sprejeli tudi ustresaie odloke. Popraviti šolske stavbe Večina šolskih poslopij v kočevski občini je v zelo slabem stanju, ker so jih-v preteklih letih zaradi pomanjkanja denarja slabo vzdrževali. Pri temeljni izobraževalni skupnosti je posebna komisija, ki bo določila vrstni red popravila šoi. Letos bi bilo najbolj nujno potrebno urediti posebno Solo v Kočevju in nekaj šol po vaseh. Lani sta biti popravljeni šola v Koprivnitou in glasbena šola v Kočevju. Prispevek za cesto Vaščand Mahovnika so na nedavnem skupnem sestanku izrazili željo, da bd asfaltirali 270 m njihove ceste, ki bo letos popravljena. Večina vaščanov je podpisala, da bodo tudi sami prispevaili za asfaltiranje, in sicer skupaj okoli 10.000 din. Za manjkajoči denar so zaprosili občinsko skupščino in KGP. Seja fiinancarjev v ponedeljek, 24. marca, je bUa v Kočevju seja sveta za finance občinske skupščine. Raspravljali so o osnutku proračuna za letos, več drugih osnutikih odJokov, o pre-moženjsikopravnih, davčnih zadevah in drgem. Med drugim so sdclenili, da bodo predlagali občinski skupščini, naj zveča prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih od 3,95 odstx>bka na 5,40 odstotka. S SEJE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOČEVJE Za asfaltiranje manjka 25.000 din če bodo hoteli imeti občani asfaltirane tri ulice, bodo morali nekaj tudi sami prispevati - Podpora občanom Mahovnika - Novi predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Smolej, namestnik pa Jenko Na prvi seji novega sveta krajevne skupnosti Ko-čevje-mesto, ki je bila pred kratkim, so izvolili za predsednika Jožeta Smoleja, za njegovega namestnika pa Rajka Jenka. Razen tega so izvolili nove člane svoje komisije za komunalno in usJužnostno dejavnost ter za otroško varstvo in socialna vprašanja. Potrdli so tudi zaikljiični račun za lani (okoli 202.000 din dohodkov in 195.000 din Izdatkov), sprejeld finančni plan krajevne skupnosti za letos, ki predvideva 268.758 din dohodkov in izdatkov, ter dedovni program za letos. Ugotovila so, da imajo za asfaltiranje Bračičeve in Rožne ulice ter ceste Na sta-dnoo na raapolago 180.000 din, dela pa bodo (brez urejanja kanalizacije v Rožni ulici) po predračunu podjetja SLOVENIJA CESTE veljala 205.132 din. Če bodo hoteli imetd občani asfaltirane vse trd ulice, bodo morali razliko prisjjevati verjetno sami. Krajevna skupnost bo s prizadetimi občani sklicala poseben sestanek. Nadalje so sklenili, da bodo obvestili Inšpekcijske organe, naj si ogledajo pomanjkljivo urejeno kanalizacdijo na Trati in ukrepajo zaradi nehigienskega prevoza odpadkov iz klavnice. Podrobneje so razpravljali tudi o sklepu občanov Mahovnika, da bodo uvedli sar moprispevek za asfaltiranje 270 m ceste skozi vas. Samoprispevek bodo plačevali dve let: in zbrali okoli 15.000 din, medtem ko bi asfaltiranje veljalo FK) nepK>p>olni oceni okoli 50.000 din. Manjkajoči dengr naj bi po predlogu občanov in sveta KS prispeva’a KGP in občinska skupščina. Občanom Mahov- Struge: za šolo novo ime Če želite odgovor ab naslov iz malih oglasov,, nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par! UPRAVA LISTA Stružanci predlagajo, da bi njihovo šolo preimenovali v šolo Franca Hočevarja — Hočevar je bil zaslužen za Struge in gradnjo šole Na skupni seji krajevnega odbora ZZB NOV v Strugah, predstavnikov krajevne skupnosti in učiteljev, ki je bila pred kratkim, so sklenili predlagati občinski skupščini Kočevje, naj sprejme sklep o preimenovanju osnovne šole v Strugah v osnovno šolo »Franca Hočevarja«. Razpravljali so tudi o tem, da bi na kraju, kjer je bil 1943 Prane Ho>čevar ustreljen, postavili spominsko obeležje. Pogovorili so se še, da bi slovesno proslavili 100-letnico prve šole v Strugah, k: bo leta 1972. Predlog o preimenovanju šole utemeljujejo Stružanci s tem, da je bil Franc Hočevar najbolj zaslužen za gradnjo ^le v Strugah, ki je bUa zgrajena pred zadnj.3 vojno. Tej gradnji je mnogo Stružancev in drugih nasprotovalo, jo oviralo in prizadevnega Hočevarja tudi tožilo. Franc Hočevar je bdi DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ o PRVI LETOŠNJI VOZNIŠKI IZPITI so biU pretekli četrtek. Za izpite se Js prijavilo 12 kandidatov, izpit pa je naredilo Batno 6 kandidatov. Tako malo se jih je prijavilo zato, ker zaradi hude zime in snega niso mogli vaditi vožnje, nekateri pa za izpite tudi niso vedeli. Novincev ni bilo. Na izpitu so biU večinoma ponavljavci iz lanskega leta. Komisija bo zopet redno poslovala vsak četrtek v domu telesne kulture. ■ ■ ■ na prvi S£JI novega odbora krajevne skupnosti za mesto Kočevje Je bil izvoljen za predsednika sveta KS Jože Smolej, upravnik doma DuSana Remiha. Pri delu mu želimo veliko uspehov. ■ ■ ■ žvečilni GUMi povzroča pri otrocih 2e pravo zmedo in lov za slikami, Id so mu priložene v Škatlici. Gre jim torej bolj za slike pevk in igralcev kakor za sam gumi. Podjetje, ki daje žvečilni gumi na trg, pa naj bi upoStov&lo, da zadostuje na sliki samo ime pevke ali igralca, temveč naj bi bila na hrbtni strani slike skromna navodila o lepem vedenju in opozorilo, da naj mladi kupol ne mečejo papirja in Škatel vsepovsod. Prežvečenega gumija naj bi tudi ne metali po parkeUh v SoU in telovadnicah. Slike naj bi imele tudi vzgojni pomen, ne pa samo komercialni. ■ ■ ■ BREZ fCLEKTRlCNE RAZSVETLJAVE Je bilo Kočevje V torek precej dalj, kot Je ombe štirje občani; Jernej Hren, Peter Cero, Andrej Pirnat in Stanko Dečko. V glavnem se ne strinjajo, da bi jim odvzeli precej zemlje za zidavo dvostanovanjskih hiš in garaž, ker zemljo potrebujejo ssa preživljanje (kar trije so upo.£ojenci) in rekreacijo. Strinjajo j>a se, da bi nekoliko zemlje lahkx3 odstopili, vendar za zidanje manjših (enodružinisikih) hiš. Čez^ približno mesec dni bo Kočevje dobilo prvo specializirano trgovino pohištva, ki jo bo odprlo domače podjetje TRGOPROMET. Obnova lokala na Ljubljanski cesti lepo napreduje. Taka trgovina je Kočevju zelo potrebna, saj je sedanja trgovina TEHNIKA, kjer prodajajo tudi pohištvo, zelo natrpana (Foto: Primc) Letos boljši oteti ZIDARJU Lansko poslovno leto kolektiv ZIDARJA iz Kočevja ni zaključil zavidljivo — Letos se jim obeta kar za 30 odstotkov več del Zaključni račun splošnega gradbenega podjetja ZIDAR iz Kočevja je pokazal, da so lani zaključili poslovno leto precej manj uspešno kot leto prej. Glavni vzrok je, da so lani močno upadla gradbena dela, precej več pa je bilo obrtniških del. ^ Slabši poslovni uspeh pa kolektive ni presenetil, saj so z izračuni vse leto spremljali svojo proizvodnjo. Z veseljem pa kolektiv ZIDARJA pričakuje letošnjo gradbeno sezono. Ugotavljajo namreč, da bodo začeli graditi precej novih objektov. Prav nove gradnje so glavni vir dohodka podjetja in pri njih ustvarijo največ dohodka za sklade in osebne dohodke. Plan za letos predvideva, da bodo imeli za nad 31 odstotkov več del kot lani in da bodo ustvarili za nad 10 mi-Ujonov večji celotni dohodek. V Kočevju predvidevajo^ da bodo gradili novo trgovsko hišo, nove proizvode in druge prostore za ITAS'in INKOP, motel na Jasnici in drugo. V Ljubljani in Reki pa bodo nadaljevali gradnjo že začetih stavb, razen tega bodo začeli graditi še nove. Odkloni! kandidaturo Zvedeli smo da je Stane Ocepek iz Kočevja odklooiil kandidaturo za poslanca republiškega zbora. Za kandidata je bil določen na seji ob-čiaisike kandidacijske konference. Tako bo za poslanca republišikega zbora v kočevski občini kandidiral le Drago Benčina, ki je tudi zdaj poslanec tega zbora. 0D28.3.D0a4JI9VKDfiE1UU v DVORANI DRUŽBENHH ORGANiZACtJ OD 9~19h MZSTMIN PRODUL. f 0SLOTEIIUUES ODGOVOR NA VPRAŠANJA POSLANCEV Maja bodo vgrajene črpalke Zaradi dolgih dobavnih rokov in visokega snega se je montaža črpalk nekoliko zavlekla Odgovore na vprašanja ribniških volivcsev v zvezi z vodno oskrbo v ribniški občini nam je posredovala Vodna skupnost Kocevje-Ribnica, 2e leta 1967 se je pokazali da so na črpališču Obrh potrebne močnejše vodne čr-P^lke, ki bi črpale oziroma potiskale vodo v 850-kubični ^odni rezervoar nad vasjo Blate. Tako bi ta rezervoar končno le uporabili za tisto, za kar je bil namenjen, se pravi, za boljšo oskrbo z vo-predvsem na območju Ii-i>niSike doline. Vodna skupnost je črpai-^ ^di naročila, vendar se je izkazalo, da jih nobe-jugoslovanska tovarna ne ®ore dobaviti prej kot v le-dni. Ta dobavni rok pa se Je pri LITOSTROJU zaradi te-z elektromotorji še nekoliko zavlekel. Tako so bi-črpalke izdelane januarja letos. Za montažo črpalke pa je potrebno rekonstruirati črpali^ na Obrhu. Zaradi sne-^ se bodo ta dela zavlekla " naj bi bila na Sv. Gregorju, in bo montaža črpališča do- ki je središče Slemen. Sicer končna predvidoma maja le- pa so Slemena zelo lep ko- oskrbo z vodo na območju Ribniške doline. Pričakujejo, da bo zadovoljiv vodni pritisk tudi v vasi Breg, ki je najbolj oddaljena in leži celo nekoliko viSje kot ostala naselja in zato zdaj vse nevšečnosti v zvezi vodno oskrbo najbolj občuti. Zadovoljiv vodni pritisk bo tudi v Ribnici, medtem ko je v vaseh Lipovec in Otavice že zdaj razmeroma dober. Slemena: obnoviti električno omrežje Slemena so odročen predel, zato imajo tudi več problemov. Pr^vsem bi bilo treba obnoviti električno omrežje, ki je staro že 30 let, in napeljati sem teleton. Slemenci želijo, da bi tudi oni prišli prej ali sileu na prednostno listo za giradnjo nove šole, ki tos. Ko bodo začele črpalke obratovati, bo rezervoar nad ^latami zagotavljal redno Globel: načrti za vodovod Globeljj je prijetna vasica P^d vznožjem Boncarja v biljni čudovitih Kadic — naravnega slapa, ki pKJStaja ljudem Vse bolj znan. Globelj je bila v^sdh po treh mlinih znana vas. Mlini počasi umirajo, ker .l'judje vse bolj zahajajo v ^govine, kjer dobe moko po ^biri. Vaščani so pripravili načrte za gradnjo vodovoda, saj so ena redkih vasi v občini, ki nima še vodovoda. Za Uresničitev te dolgoletne želje pa je potreben denar. Te-Sa jim primanjkuje. Pomoč Pričakujejo od občinsopolnejšo sliko o' razvejanosti obrtne dejavnosti v občini. Z obrtnimi storitvami kot s postranskim poklicem, kar je z zakonom dovoljeno, se 'okvarja še 60 občanov. Največ izmed njih je izdelovalcev lesne embalaže — gajbic. Obrt je doživela v zadnjih letih lep razmah. Vendar pa kljub temu v nekaterih obrt-, nlh dejavnostih še vedno primanjkuje obrtnikov. V naše domove prihaja vedno več gospodinjskih naprav. Ce se komu pokvari električni štedilnik, hladilnik ali kaka druga gospodinjska naprava, se je prisiljen obrniti na obrtne delavnice v Ljubljani ali Kočevju, število televizor- jev narašča iz tedna v teden, da ne govorimo o radijskih sprejemnikih; le-ta ima skoraj sleherno gospodinjstvo. En sam obrtnik te stroke nikakor ne more biti kos vsemu delu. V občini imamo vsega tri čevljarje ter po enega kolarja, vulkanizerja in izdelovalca predmetov iz plastičnih mas In umetnih smol. Imamo pa še precej ta- ko imenovanih hišnih domačih obrtnikov. Njihovi izdelki pa so za širši trg; zato ljudi, ki se ukvarjajo s tovrstno obrtjo, ne smemo zamenjati z ostalimi, rednimi obrtniki. Napredek obrti v ribniški občini zavira neurejena vzgoja bodočih obrtnikov. Učni programi poklicnih šol se morajo prilagoditi potrebam obrti, ker dajejo sedaj preveč poudarka splošnemu, premalo pa poklicnemu In praktičnemu znanju. - r S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA Zvišali so prispevno stopnjo Proračun bo imel 220.000 din več dohodkov in bo lahko zadostil najnujnejšim potrebam S SESTANKA KOLEKTIVA KZ RIBNICA KZ Ribnica: gradili bodo klavnico Zdanja je že zdavnaj odslužila - Izpopolnili bodo nagrajevanje - Novo sindikalno vodstvo naj bolje dela Nedavni delovni sestanek kolektiva kmetijske zadruge Rihnica je pokazal, da se člani kolektiva za-vdajo svojih pravic, ki jih imajo kot upravljavci, in seveda tudi dolžnosti. Kolektiv je moral skozi trpko šolo preizkušnje, saj vemo, da se skoro vse kme-Wjske delovne organizacije bore s težavami. Vse kaže, da je ribniška ^druga prebrodila največje J^^ve in bodo letos lažje di-čeprav je v prvem pol-*®tju lani slabo kazalo, se je ^ drugem stanje popravilo, ^slovno leto so uspešno za-'^Ijučili. Promet je znašal mi-“jardo in pol starih din. najvažnejših nalog, ki ^kajo kolektiv letos. Je Radnja nove klvanice. Stara “* namreč že zdavnaj odslu-Kolektiv zadruge računa na moralno in material-pomoč ribniških delovnih ^^'ganlzacij in občine. Potroš- nja meša in mesnih izdelkov IZ leta v leto narašča. Živinorejsko zaledje je močno. Nova klavnica bi omogočila, da bi izdelali in vnovčili precej na več mesnih proizvodov, kot jih sedaj. Nova klavnica bo stala predvidoma 1,4 milijona din. Zadružni svet je že dal svoj pristanek in tudi kolektiv se je izrekel za gradnjo. Seveda pa je tekla beseda tudi o drugem, predvsem o nagrajevanju. Sklenili so, da bodo sistem nagrajevanje Se izpopolnili. Ker je delovni sestanek sklicala sindikalna podružnica, so izvolili tlidi novo sindikalno vodstvo in ga opom-nHl, naj dela bolje, kot je dosedanji. -r Podpisi za šolo 2e precej časa potekajo razgovoo-i o morebitni ukinitvi šole v Velikih Poljanah, ka je ne obiskuje ndti 10 učencev. Pred kratim je občdn-Sikl odbornik med starši, ki imajo otro-te, zbiral podpise, da bi šola ostaJa. V kratkem bo namreč spet nov sestanek predstavnikov šol, SZDL, občanske skujpščine in staršev učencev, na katerem naj bi se ponovno pogovoriM o nadaljnji usodd SoJe v Velikih Poljanah. Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 20. marca, so sklenili, da bo nova prispevna stopnja iz osebnega dohodka 4,63 odstotka, medtem ko je bila dosedanja 3,95> To zvišanje pomeni, da bo imel občinski proračun letos za okoli 220.000 din več dohodkov, kot bi jih imel, če bi še naprej veljala stara stoixnja. To stopnjo je občinska skupščina zvišala zato, da bi lahko financirala iz svojega proračuna vse potrebe, Id jih mora po predpisih In pogodbah, ter ostale, ki so za občino pomembne. Odborniki (tudi predstavniki gospodarsOdh organizacij), kii so sodelovaJi v ra2q>ravi o Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli teden so vel.'ale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Rabnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cena v din za kg) letošnjem proračimu, so menili, da nova (za 0,68 odstotka višja) prispevna stopnja iz osebnih dohodkov ne bo pomenila bistvene obremenitve gospodarstva. Ribniško gospodarstvo je namreč preteklo poslovno leto zelo uspešno zaključilo. Na seji so sprejeli še odlok o financiranju vzgoje in isjo-braževanja v občini, razpravljali o programskih izhodiščih za delo nove občinske skupščine. Kurirčkova pošta Na nedavni seji ixreds.tavnl-kov občinske Zveze prijateljev mladine v Ribnici, osnovnih šol in občdnsk^a odbora ZZB so govorili o organizaciji »kurirčkove pošte« skozi ribniške kraje. Pionirji iz Loškega potoka bodo prevzeli kurirčkovo pošto od pionirjev s Trave 7. aprila pri kraju So-dol,'kjer je spomenik padlim talcem. Tu bodo priredili tudi kulturni program. Potoškl pionirji bodo odnesli pošto na Goro, kjer jo bodo predali gorniškim. Spotoma pa bodo obiskali znano Ivančičevo mamo. Na Gori bo pošta prenočila, nato pa jo bodo prevzeli sodraški pionirji, ki jo bodo predali sušklm, pri Sajevcu pa jo bodo prevzeli rib nlšJri. Ob 13. uini bo v Ribnici slovesen sprejem pošte, nato pa bo nadaljevala pot proti Dolenji vasi. 9. aprila jo bodo pri Jasnicd prevzeli kočevski pionirji. c Tečaj za častnike v gasilsikih društvih v ribniški občini je bila vrzel zaradi premajhnega števila častniškega kadra. Zato je občinska gasilska zveea organiasi-rala v Ribnica častniški tečaj, ki ga obiskuje 29 slušateljev. Začel se je januairja, končan pa bo v teh dneh. Vsekakor Je zamisel Občinske gasilske zveze za organdzacijo teča(ja in sodelovanje gasilskih društev, ki so poslali na tečaje svoje člane, vreden pohvale. ■T Izvoljen odbor za proslavo Na nedavni ra^irjeni seji občinskega komiteja ZK Ribnica so razpravljali o kadrovskih vprašanjih v 2!vezi z bližnjimi volitvami v oba zbora občinske skupščine ter o pripravah na proslavo 50-let-nice delovanja Komimistlčne partije Jugoslavije in 50-letnl-oo delovanja Zveze sindikatov. Imenovali so poseben odbor za proslavo, za predsednika odbora pa so izvolili Franca Grivca. -r Zahtevajo več kredita V ribniški občini je 18 članov Zveze borcev zaprosilo za 4 milijone din kredita iz posebnega republiškega sklada za gradnjo stanovanj za borce, v katerem se bo do konca leta nabralo okoli 120 milijonov din. Po sedanjem predlogu razdelitve tega kredita naj bi borci ribniške občine dobili skupaj 960.000 din (ali 0,8 odstotka od skupnega denarja sklada). Ribničani se s tako razdelitvijo ne strinjajo in zahtevajo več, kar utemeljujejo s tem, da je bilo prav v ribniški občini med vojno uničenih mnogo domačij, zaradi česar mnogi udeleženci NOB še vedno žive v slabih stanovanjih. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI krompir 0,85 in 1,05 0,90 sveže zelje 1,60 2.00 kislo zelje 1,75 in 1,95 2,00 kisla repa 1,75 — fižol 5,00 in 7,00 v zrnju 4.85 do 7.05 čebula 3,50 4,10 solata 4,20 4,50 m 7,00 korenje 3,50 in 6,M 4.00 peteršlj 5,00 — rdeča pesa 2,10 2,00 radič 12,20 13,00 cvetača 4.50 4.80 .'abolka 3,65 4,40 hruške 3,75 — pomaranče 5,00 in 5.40 5,30 limone 5,30 5,60 banane 6,20 6.20 groadje' 5,00 5,00 jajca (cena 0,60 in 0,65 za ko6 0,50 in 0,57 ■ ■ ■ SMETI PRI PARKIRIŠČU. Menda bo treba Ribničane navaditi na red, da ne bodo več odlagali smeti za Restavracijo. Nekdo ali nekateri so začeli odlagati smeti pri parkirišču, tako da so vsem na očem, posebno tujcem. Menimo, da je edino vzgojno sredstvo za take občane, ki nočejo odlagati smeti tja, kamor spadajo, denarna kazen. ■ ■ ■ SEZONA V GRAJSKI KAVARNI v Ribnici se je že začela. Kavama je lepa in ji ni kaj reči. Tudi gradu ne. Je pa zato c4>ečni hodnik slab. Opečni tlak se drobi in v njem so luknje. To kazi sicer 1^ grajsko okolje. Zato bi bilo prav, da bi to pomanjkljivost odpravili Se pred začetk speljana nova gozdna cesta na Travno goro? Sodražani predlagajo novo traso po pobočju Travne gore, Gorniki pa si žele, da bi bila nova cesta speljana po bolj ravnem svetu s priključkom na glavno cesto pri Va-govki in na eesto za Goro Vsak ima po svoje prav, toda ob«na stranema ne bo mogoče ustreči. ■ ■ ■ NOV OBRAT DRUŽBENE PREHRANE T Kovinskem podjetju v Ribnici Je že odprt. Hrane tukaj aioer še ne kuha.jo, temveč samo razdeljujejo. VvBijo Jo te ribniške restavracije. Prej so ee člani tega kol^Uva hranili po gostilnah ali pa 90 hrazK) prinašali s ■ RIBNIŠKI TRGOVINI S CEVUI sta kar dobro založeni z obutvijo in ima kupec možnost, da si izbare flevlje po svojem okusu. Tako ae la marsikaterega občana najde obuvalo doma in mu ga ni tniba iskati po ljubljanskih trgoviittb. REŠETO Poleg pravic tudi dolžnosti 15. marca je bil v Semiču sestanek krajesvne organizacije ZZB, na katerem so v prisotnosti taonika občinskega odbora ZZB NOV Radeta Kordiča raa^pravljali o stano-vanjsikih posojilih, dodeljevanju priznavalnin in pri2inaniju posebne delovne dobe. Nekateri so menili, da nekateri pri2snavalnine ne prejemajo upravičeno, medtem ko je drugi sploh ne dobajo. Ob tem pa so kritiziTaM tudi tovariše, ki so si v socializmu našli kos boljšega kruha, zdaj pa so se iimaknili, ne boddoo na sestanke in ne plačujejo niti članarine. Bivši boroi so na sestanku izvedeli, da prošenj za priznanje delovne dobe v času NOB ne reSmje več občinski odbor ZZB, temveč komunalni zavod za socialno zavairovanje. AiLBm NOVAK Premalo denarja za gasilce 16. marca je bil v Črnomlju občni zbor občinske gasilsk§ zveze, fejer so razpravljali o poslovanju društev m zveze v preteklem letu ter o nekaterih perečih ki nerešenih zadevah. Ugotovili so, da je osrednji problem čmomalj-sk^a gasilstva pomanjkanje denarja. Gasilcem manjka opreme, orodja; v Črnomlju še zdaj nimajo novega gasilskega avtomobila, prav tako ni denarja, da bi lahko letos dogradili gasilski dom. Vsa razprava je bila usmerjena v zahtevo, naj letos občinski proračtm za gasilske potrebe odmeri znatno večja sredstva kot pretekla leta. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bodo člani črnomaljskih gasilskih društev sodelovali na proslavi 100-letnice gasilstva v Metliki. Na občnem zboru AMD 16. marca je bila letna konferenca Avto-moto društva v Črnomlju, na kateri je bila dobra udeležba, razprava pa kratka, a vsebinsko dobra. Sklenjeno je bilo, da se mora upravni odbor bolj zavzeti za pridobivanje članstva med posamezniki in v delovnih od^anizacijah, razen tega naj prouči možnost ustanovitve službe pomoč-informacije, ker na belokranjskih cestah tako p>omoč pKJgrešajo. Predlagali so oživitev prometnih krožkov IX) šolah tn organizacijo članskega izleta po Sloveniji in Hrvaški. Med sprejetimi sklepi sta pomembna še dva: da bodo začeli z akcijo za popravilo ceste Črnomelj—Kanižarica, ob kateri naj bi bila tudi pot za pešce, razen t^a bodo proučili še možnost za ustanovitev lastne pršice za čiščenje vozil svojih članov. A 'S \ ..f s * • Za odbornike predlaganih 54 občanov, ki še niso sodelovali v skupščini Podatki, ki jih je zbrala občinska volilna komisija kažejo, da so med 65 kandidati za 29 odbornikov občinskega zbora samo 3 ženske - Med kandidati pa je 46 članov Zveze borcev Asfaltirana Vinica se.že pripravlja na letošnjo turistično sezono. Vse krajevne organizacije si s krajevno skupnostjo in občani vred prizadevajo naselje polepšati, saj bosta letos na Vinici tudi dve večji prireditvi, ki bosta prerasli občinske okvire: najprej bo konec junija srečanje dolenjskih izseljencev, 22. julija pa bo večja proslava ob 50-letnici viniške republike. (Foto: R. Bačer) v občinski zbor volijo občani črnomaljske občine 29 odbornikov; predlagali so jih 83, vendar je ostalo samo 65 kandidatov, ker ostali mso podpisali kandidatur. Med občani. ki niso bili voljni prevzeti odbomiške kandidature, je 13 moških in pet žensk; tako so med 65 kandidati za občinski zbor ostale samo tri tovarišice. Prav tako se obeta slabo zastopstvo mladih ljudi, saj sta med kandidati ostala samo dva mlajša od 25 let. Pfedlaganih je bilo več, vendar kandidatur niso hoteli sprejeti. Od 83 prvotno predlaganih v občmski zbor je 28 članov Zveze komunistov, od 72 predlaganih v zbor delovnih skupnosti pa je 31 članov ZK. Doslej je med komunisti odklonilo kandidature 16 predlaganih za odbornike. Podpis so odklonili ‘predvsem starejši v prid mlajšim, meneč, da bodo ti lahko uspešneje opravljali odbomiško dolžnost. Zanimiv je tudi podatek, da je med kandidati za oba ob- činska zbora 46 bivših borcev in da 54 odbomiških kandidatov še nikoli m bilo izvoljenih v občinsko skupščino. Po podpisu kandidatur je za občinski ztoor v petih vo- lilnih enotah ostal samo 1 kandidat, v 13 volilnih enotah bodo izbirali ined dvema, v 10 volilnih enotah imajo na kandidatni listi tri odbomiške kandidate, v eni volilni enoti pa kandidirajo štirje. Program slovesnosti ob jubilejnem letu ZKJ že aprila se začno prireditve v čast 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikata — Slovesnosti tudi maja, zaključek pa bo 22. julija na Vinici Belokranjci spet odhajajo v tujino v prvih dveh mesecih leta 1969 se je prijavilo za odhod na delo v tujino že 51 občanov — Iz Poljanske doline, okolice Adlešič in Vinice, kjer ni industrije, odhajajo kmetje Takega zanimanja za delo v tujini, kakor so ga pokazali prebivalci črnomaljske občine v prvih dveh mesecih letošnjega leta, že dolgo ni bilo. Odhajajo zlasti kmetje iz Poljanske doline, iz okolice Adlešič in Vinice, kjer ni drugega zaslužka kot s kmetovanjem. Z dohodkom od kmečkega dela p>a mnogi niso zadovoljni, saj jim ne zagotavlja prav nobenega izboljšanja življenjskih razmer. Podružnica zavoda za zaposlovanje v Črnomlju k odhodu ne odgovarja moških, starih do 45 let, odsvetuje pa hod v tujino pojavilo kot bolezen. Najprej se je v vasi odločil za Nemčijo eden od gospodarjev, zdaj pa skoro ni oddaljene vasi, kjer se ne bi od domačih poslavljali vsaj trije ali štirje moški. Od teh podatkih smo po- izvedeli tudi za stanje nezaposlenosti doma. v začetku marca je bilo v črnomaljski občini prijavljenih za delo 128 občanov, od tega 88 žensk. Na zavodu za zaposlovanje so povedali, da z za- poslitvijo moških ni posebnih težav, razen v posameznih primerih, ko delo iščejo pomanjkanje kvalificiranili de-lavcev-obrtnikov, po drugi strani pa nad standardom obupujejo kmetje. Nikomur ne branijo poiskati si boljši kruh drugje. Odločitev, če je to res najboljša in edina pot do višjega standarda, je prepuščena vsakemu posamezniku. R. B. Odbor zja organizacijo jubilejnih proslav je sestavil pro. gram prireditev in slovesnosti, ki se bodo v črnomaljski občini vrstile od aprila do srede julija. Prihodnji mesec se bodo začela tekmovanja v poznavanju zgodovine delavskega gibanja po šolah. Tekmovali bodo razredi med se. boj, šole in šolska mladina ter pripadniki JLA. Aprila bo v Črnomlju tudi velika slavnostna a.cademija, na kateri bo govoril eden najbolj znanih predvojnih slovenskih revolucionarjev, v kulturnem delu programa pa bo nastopil Invalidski p>evski zbor iz Ljubljane. Predvidenih je več pohodov mladine v znane kraje iz NOB, izlete bodo prirejali tudi delovni kolektivi, razen tega bo več športnih teiionovanj. Maja bodo organizirali sre. Čanje z vsemi predvojnimi komunisti in revolucionarji Bele krajine, dotlej pa bodo ugotovili, kaico ti ljudje zdaj žive, kakšno je njihovo zdravje in kako je s priznanji „Izgubljamo voljo do dela“ Pri Alojzu Cvitkoviču v Adlešičih, ki je bil še pred nekaj leti duša vsega življenja na vasi potovanje starejšim ljudem, alkoholiki ali mladoletne Pred kratkim je neki 61-letni možak s Preloke hotel na vsak način v Nemčijo, na vi-niškem koncu pa je še več primerov, ko hočejo oditi več kot 50 let stari kmetje. Otroke so spravili skozi osemletko, kmetije bi prepustili ženam, sami pa bi radi v svet. Ugotovili so, da gre letos za množičen odhod moških, lani pa so odhajale ženske, v odročnih belokranjskih vaseh se je zanimanje za od- ČRNOMALJSKI DROBIR ■ AKTIV KOMUNISTOV, ČLANOV ZZB, }e pretekli teden v Črnomlju razpravljal o predvolilni dejavnosti. Sprejet je bil slclep, da se bodo bivši borci kx»nunlsti zavzemali za napredna stallžča in da bodo podpirali kandidature takih ljudi, ki bodo zastopali njibovo politlico. ■ ZAVOD ZA KULTURNO-PRO-SVETNO DEJAVNOST se opravičuje Semičanom, ker na do^vor-]o^ sestanek interesentov za fii-viljski tečaj ud bdlo predstavnika torvame Bagat. Zavod bo sku£al napako popraviti in dimpirej organizirati tečaj. Prijavljenci bodo o vsem pravočasno obveščeni. ■ V DRAGATUSU STA BILA Oa pobudo Angele Mušič organizirana dva kuhiEtroka tečaja. Prvi todeo v marcu je bil tečaj aa Seno, naslednji teden pa za dekleta. Obeti tečajenr se Je udele-Slo 18 Žana in deklet. Udeležen-ke se vod^ točaja lepo zahvaljujejo. ■ AUADINSKA IGRALSKA SKUPINA iz Doblič je 22. marca na domačem odru ponovila »Po-stržka« s katerim tekmujejo v 2upančičovem natečaju, naslednji dan pa so gostovali v DragatuSu. ■ ZA KRAJEVNI PRAZNIK ADLESIC je domača igralska skupina ponovila Nušičevo »Siunlji-vo osebo«. S tem delcsn tekmujejo Adlešlčani tudi v natečaju. ■ V ČRNOMALJSKI OBČINI so bili lani 4 tečaji za voznike motornih vozil. V Črnomlju so imeli 1 tečaj, v Metliki 2 in v Semiču 1. V tečaje je bilo vpisanih 11*7 oseb, med šolanjem jih je izstt^lo 14, Izpito pa je opravilo 108 tečajnikov. Od t^ je bilo 72 moSkih in 31 žensk. ■ OB PREUREJANJU BIVŠE stavbe družbeno-politlčnih organizacij za potrebe komunalne banke Ljubljana so pred kratkim vhod za stranke premestili. Novi vhod Je ssdaj la stranske ulice. i S osebe. Zanje dela ni lahko najti, niso pa zaradi brezposelnosti socialno ogroženi, ker ima vsak doma nekaj zemlje. Veliko teže je zajK)-shti žensko delovno silo. V zadnjem času je mnogim dala upanje semiška Iskra, ki je na novo zaposlila že 25 tovarišic, nekaj pa jih bodo še sprejeli na delo. Na povečanje delovne sile pa računajo tudi v obratu BETI ter v bivši ZORI, ki se je priključila novomeški tovarni IMV. Pravo pomanj'lcanje kvalificiranih delavcev pa občutijo v tovarni BELT. Ker na domačem področju niso mogli dobiti ljudi, so šli ponje v Bosno. Plačevali so jim stanovanje v črnomaljskem hotelu. Toda izkazalo se je, da se večina pri delu ni obnesla. Mnogi uvoženi delavci so že odšli. Na eni strani gre torej za Filatelisti bodo zborovali v nedeljo, 30. marca, bo ob 9. uri dopoldne v prostorih črnomaljske pošte občni zbor filatelističnega društvi »Oton Zupančič«. Vse bivše člane, kakor tudi zbiralce znamk, značk, razglednic, starega denarja, vžigaličnih etiket itd. vabijo k udeležbi. Za organizirane člane je udeležba obvezna. Alojza Cvitkoviča sem našla na adlešički pošti. Z eno roko je držal telefonsko slušalko in govoril s Črnomljem, z drugo roko pa nemo miril čalcajočo stranko. Povedal mi je, da opravlja tri službe hkratt, vendar ne za trojno plačo; vodi krajevni urad, matično službo in pošto. Vse obenem in vse v istih prostorih. Pr^ vojno pa je to delo opravljalo 5 iisiuž-bencev. Ko sva se menila o delu vaških organizacij, je postal kar nelcam otožen; — Služba me precej izčrpava, in ker nisem več mlad, ne zmorem take vneme pri družbeno • političnem delu, kot sem ga še pred nekaj leta. V Adlešičih ljudem upada volja do dela. Cesto imamo slabo, ljudje se ubadajo na kmetijah, drugega zaslužka nd. Loteva se nas občutek, da smo ostali pozabljeni od svete in prepiiščeni svojim težavam. ManJ>lca sposobnih mlajših ljudi, ki bi poživili delo na vasi. Prejšnja leta je bilo vsaj neka(j živahnosti in skromnega zaslužka, ko so žene izdelovale spominke in jih tudi vnovčile, čeprav je bil za^ služek skromen. Zdaj še tega ni več, odkar je zadruga prenehala odkupovati ročna dela. Tudi krajevna skupnost boltj životari. Zelo malo imamo denarija, a če bi imeli sposobne organizatorje del, bi lahko mnogo več naredili, tako pa... Dan je podoben dnevu, vsak se po svoje muči od zore do mraka. Kaj bi še hoteli od nas? R. B. za njihovo revolucionamo delo. Posebna slovesnost bo ob p>odelitvi priznanj najzaslužnejšim predvojnim in povojnim sindikalnim delavcem tar dinigim funl-tcionarjem. Počastitev 50-letnice ZKJ, SKOJ, in sindikata pa bo zaključena 22. julija na Vinici. Tedaj bodo v kraju hkrati proslavljali 50-letnioo viniške republike, ob tej priložnosti bo tudi slavnostna otvoritev ceste Črnomelj—^Vinica. 18. marca so nastopili Preločani V začetku marca je obiskala oddaljeno vas Preloko etei-p>a RTV Ljubljana in v stoletni preloški šoli za radijsko oddajo posnela nekaj domačih pesmi. Ob spremljavi liarmonike so zapele Preloško himno, Teci reka Kolpa, Kr-tinjek. Belokranjsko dekle. Lovec in Preloka domače pevke Anica, Marija in Ana Starešinič ter Ivanika Plut. Pesem »Nikjer na svetu« sta zapeli Ivanka in Stanka Starešinič, na orglice pa ju je spremljal Hinko Grden. Pre-loške pesmi so bile na sporedu radia Ljubljane že 18. marca in vsa vas je tedaj sedela pri sprejemniikih. Zjjava-Ijujemo se za obisk, saj smo ob nijem spoznali, da le še nismo čisto pozabljeni. ANICA STAREŠINIČ Stalno gledališče V Črnomlju? Med predstavniki garnizije, družbeno-političnih organizacij in kulturnih delavcev Črnomlja tečejo pogovori o tes: ‘ nejšem sodelovanju na kuJ-tumo-prosvebnem področju. Obstaja predlog, naj bi s skrupnimi močmi ustanovili stalno gledališče v Črnomlju. S tem bi oživili tradicije iz časov NOB, ko je blJ Črnomelj središče gledališke umetnosti na osvobojenem ozemlju. K. W. • Kdo bo prvi? Med mladinci polklicile kovinarske šole in gr^mnazijciv Cmondju je nastalo pravo teikmovanje, kdo sl bo prej zagotovi pravico do uporar be avle prosvetnega doma za ples. Iz tega lahko sklepamo, kako v CmomOju manjka prostorov za mladinske prireditve in zabave. Tudi ta pro-bdem bi morali začeti reše-vaiU, saj ga ni moč odlagati 7 nedo^ed. K. W. Alojz C^tkovič se v Adlešičih že vrsto l«t bori za napredek kraja, toda težav je preveč, da bi jih zmogel sam. Za delo na polju, v tovarni ali pisarni vas bodo lepo In poceni oblekli r poslovalnici »Oefetekslil« ČRNOMELJ „Sem godbenik od leta 1928“ Franc Guštin je najstarejši član metliške mestne godbe - 66 let star še tolče na činele Ko sem Franca Gušti-najstarejšega godbenika, iskala po Metliki, so mi po-vetlali, da je možak še v službi. V tovarni BETI dela kot mizar, Viratar ga je ix)klical v svojo ložo, kaer sva se pogovorila. — Godlbenik sem že od leta 1938 — je dejal. — Odnehal sem edinole takrat, ko Prane Guštin je najstarejši član metliške godbe na pihala. GASILSKE NOVICE # ZA VELIKE GASILSKE SVEČANOSTI 16. in 17. avgusta letos l>odo v Metliki ob Kolpi uredili velik poligon, na katerim bo z raznioni vajami nastopilo vefi tisoč gasilcev. S tem v zvezi bo treba po Metliki urediti tudi ŠteviJne i>rostore za parkiranje, saj računajo, da se bo zadnji dan v, Metliki zbralo ^ 5000 imiformiranih gasilcev. # REPUBLIŠKI ODBOR GASILSKE ZVEZE, metU-Sko gasilsko društvo in Belokranjski muzej so se dogovorili, da se v Metliki ustanovi stalni slovenski gasilski mtizej. Prvi raastavni prostori v metJiSkem gradu so že zagotovJijend in jih bodo aaćeli še ta mesec adaptirati. # OB PROSLAVI stoletnice SLOVENSKEGA GASILSTVA bo v metliškem gradu v štirih sobah odprta tudi razstava belokranjskega gasilstva s posebnim p>o-udarkom na metliškem gasilskem društvu. Odbor za pripravo proslave bo obiskal vsa starejša gasilska društva po Beli krajini in se z njimi dogovoril, da pošljejo na razstavo zgodovinsko zanimive predmete (arhivalije, fotografije, diplome, zastave, gasilsko cpr^mo, uniforme itd.). sem šel v partizane. Nekaj časa sem igral tudi pri godbi 15. brigade. Ko so prišli Nemci, so pobrali instrumente, jaz pa sem šel k artiler-cem. — Kaiko ste po vojni godbo obnovili? • — Kmalu po osvoboditvi smo se godbeniki spet zbra- li. V Italiji smo nakupili nove instrumente in začeli vaditi. Nekaj starih nas je še ostalo iz nekdanjih časov pri godbi, mlajši p« se često menjavajo. — Kje pa nastopate? — Pred vojno smo vsa* teden hodili v Karlovac, kje] smo imeli koncerte na prostem. Takrat sajio igrali tudi na vseh veselicah in zabavah, zdaj pa imajo rajši jazz. Zadnje čase igramo samo na proslavah in i>ogreibih. — Povedali so mi, da godbo prav vi rešujete iz zagate, Kako? — To je bolj šala. če » kdo pri igranju amoti, hitro in močno udarim na činele, pa se napaka ne sliši. — Se to povej, kako igrate na dežju! — so ga spodbujali 'kolegi. — Ljudem se zdi smešno, da igramo pod dežniki, ko smo v uniformah. Nam pa iet uveljavlja in prihodnje leto bomo praznovali 120-letnico godbeništva v Metliki. Da bi zdaj odnehal? Tega pa ne! R. B. Sobotno slavje pred osnovno šolo na Suhorju, kjer se je začel pohod slovenskih in hrvaških pionirjev po legendarnih poteh 14, divizije. (Foto: R. Bačer) Z OBČINSKE MLADINSKE KONFERENCE V METLIKI Mladi zahtevali predstavnika Čutiti je premik v delu mladinske organizacije - Mladi želijo sodelovati v javnem in družbeno-političnem življenju Na mladinski koiiferenci v Metliki je bila presenetljivo dobra udeležba. Po poročilu dosedanjega predsednika občinskega komiteja Tonija Gašperšiča se je razvila živa in plodna razprava. Delegati iz tovarniških in vaških aktivov so spr^ovorili o svojih težavah m poudarjali, da bi moral novi komite več pozornosti posvečati vaški mladini > ki se čuti zapostavljena, l^otna je bila ugotovitev. da delo v preteklem obdobju ni bilo slabo. Vsekakor je čirtiti premike v delu mladm-ske organizacije, saj je zmeraj pogosteje posegala v dru-žbeno-politična dogajanja mesta. Veliko je bilo govora o vkljiičevanju mladih v ZK. Tudi v tem pogledu se je stanje občutno popravilo. Komite je imel dobre stike z DPM, SZDL, Zvezo borcev in .osnovno šolo, te odnose pa bi mo- Novi volilni zakon povzročil zmedo 19. marca so morali v Metliki vnovič sklicati občinsko kandidacijsko konferenco - Na prvi konferenci izvoljeni kandidat za republiški zbor skupščine SRS Niko Belopavlovič po novih določilih ne more kandidirati - Za novega poslanskega kandidata so v Metliki izbrali Franca Vrviščarja Tik pred koncem predvolilne dejavnosti je novi volilni zakon v Metliki postavil na glavo sklep občinske kandidacijske konference, na kateri so soglasno za kwdl-data v republiški zbor ^oip-ščine SRS izbrali Nika Belopavloviča, direktorja časopisnega podjetja DELO. Ker j« bil tovariš Belopavlovič do zdaij že dvakrat izvoljen za metliškega poslanca, ga tretjič po novem ne-smejo kandidirati. Medtem pa je bil tovariš Belopavlovič v Ljubljani predlagan za kandidata v zvezni gospodar-s3ci zbor, a je to kandidaturo odklonil, ker mu je bilo bolj pri srcu poslansko delovanje ž rodnim metliškim področjem. Kandidaturo za GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ proda v CENTRU SEMIČA nepremičnine: GOSPODARSKO POSLOPJE -VINSKO KLET, stoječo na pare. št. 44 STAVBIŠČE IN PARC. ŠT. 1391/5, VRT TER PARC. ŠT. 1391/10 TRAVNIK Zemljišče je primemo za gradnjo večjega gostinskega obrata. Izklicna cena je 50.000 din. Pismene ponudbe z oznako sprejema Gostinsko podjetje Omomelj do 8. 4. 69 Javno odpiranje ponudb bo v upravi podjetja v Črnomlju 16. 4. 69 republiški zbor je v Metliki sprejel na večkratno zagotovilo republiške volilne komisije pri SZDL, da za nerjgo-vo kandidiranje ni nobenih ovir, dva dni za kandidacijsko konferenco pa je v Metliko prišla vest, da so bUa Mesarija največ daje v sklade Kot majhno podjetje z vsega 19 aaix>slenimi je metliška klavnica Ln mesarija finančno zelo trdna, vendar ne toliko po svoji zasJugi kot zavoljo monopolnega položaja na trgu. Podjetje je v letu 1966 ustvarilo 348.000 din ostanka dohodka za sklade. Po občinskih statističnih podatkih je mesarija lani ustvarjala najugodnejše delitveno razmerje za sklade, saj so od ustvarjenega dohodka namenjali skladom kar 48 odstotkov. Vseeno pe so osebni dohodki zaposlenih med natjvišjimi v občini. Gibljejo se v povpreč-j-u okoli 1000 ddn. Za ureditev križišča je načrt gotov Za ureditev sodobnega križišča cest Novo mesto-Metli-ka^Karlovac—Črnomelj v bližini samopostrežne trgovine v Metliki je bil pred dnevi dokončan glavni projekt. Stavba, ki je načrtu napoti, je že odkupljena, stranke pa so preselili. Po načrtu bi bi- lo to semaforsko križišče eno naj sodobne j šili v širši pokrajini, seveda pa bo ureditev veliko stala. V MetUki so resna prizadevanja, pa bi Se letos začeli z deli, vendar pogovori še tečejo, ker bo pri gradnji sodelovalo več inve-' stitorjev. zagotovila nepremišljeno izrečena. v Metliki zelo zame-riijo republiški vodilni komisiji, da je dajala nepremiš-Ijerm zagotovila in povzročila toliko težav. Zaradi vsega tega so morali 19. marca ponovno sklicati občinsko kandidacijsko konferenco, preklicati so morali napovedane zbore volivcev in si s tem nakopati velike stroške. Drugič sklicana občinska kandidacijska konferenca je za novega kandidata v republiški zbor skupščine SRS prav tako soglasno izbrala Franca VrviSčarJa, bivšega predsednika občinske skupščine. Po nepotrebnem pota na občino Ne mine dan, da ne bi kateri od občanov prišel v občinsko upravo v Metliki in se razburil, da njegova prošnja za priznanje delovne dobe še ni rešena, čeprav jo je oddal že pred dvema letoma. To se dogaja zato, ker občani ne vedo, da je v letu 1967 vse vloge, ki so bile po občinah, prevzel komunalni zavod za socialno zavarovanje. Odtlej je za reševanje teh zadev pristojen samo ta. To velja tako za uveljavite običajne delovne dobe kot za priznanje posebne delovne dobe za aktivno in organizirano delo v NOB. Za aktiviste v NOB pa na zahtevo socialnega zavarovanja izdaja mnenje še pristojna komisija pri občinskem odboru ZZB. Občinska uprava s t«n nima nobenega opravka več, zato občani po nepotrebnem i:i^bljajo čas, ko se za reševanje teh zadev obrar čajo na občino. rali še poglobiti. Mladina je na konferenci zavzeto zastopala stališče, da mora dobiti svojega predstavnika v občinski skupščini in v vseh samoupravnih organih, saj je okoli 60 odstotkov mladine zaposlene. Metliška mladina se je X preteklem letu vključevala v košarkarsko sekcijo, mladi so vodili sekcije pri tVd Partizan, priredili so več kvalitetnih proslav, uprizorili so Borove »Raztrgance«, organizirali radijsko tekmovanje »Spoznavajmo svet in domovino«, sodelovali v folklorni skupini, ustanovili zabavno glasbeni ansambel Bele breze m filmski klub Fokus, šolska mladina je izdajala glasilo Bede breze, delavke tovarne BETI so ustanovile pevski zbor, pri metliški mestni godbi je sodelovalo okoli 30 mladincev, skupno /. DPM so organizirali Kurirčkovo pošto Itd. v zadnjem času je mladina tudi tesneje sodelovala z mladinskim komitejem v Črnomlju in s pripadniki JLA. Na konferenci je bil izvoljen nov 15-članski komite, ki bo na prvi seji izvolil predsednika, tajnika in blagajnika, obenem pa bo razpravljal o delu v letošnjem letu. V republiško konferenco je bil soglasno izvoljen Slobodan Udovičič. — ni Zbori volivcev so končani Pretekli teden je bilo v črnomaljski občini 80 zborov delovnih ljudi, na katerih so razpravljali o kandidatih za odbornike in poslance, obenem pa obravnavali krajevne zadeve. Na teh zborih je bilo določenih 5 novih kandidatov za odbornike občinske skupščine, in to v volilnih enotah, kjer kandidati, določeni na kandidacijskih konferencah, zaradi novih določil ne morejo kandidirati. Vsi zbori delovnih ljudi razen enega so p>otrdili kandidate za zbore republiške skupščine, ki jih je določila medobčinska kandidacijska konferenca. Na zborih volivcev p>a je bila udeležba slaba, ker so občani menili, da so že na krajevnih kandidacijskih konferencah izbrali dobre odbor-niške in poslanske kandidate. LEPIŠ se Je Izvlekel 043 začetku leta 1868 je bilo podjetje IJIPIS na Suhoru čisto na tl^, po priključitvi k IMV pa se je obrat TiEPIS znova postavil na noge. Ob koncu leta se je izkazalo, da so ustvarili 660.000 din dohodka, poprečni osebni doihodek pa je znašal 596 din. Konec leta 1968 je bilo v podjetju 93 zaposlenih, sliši pa se, da bodo letos za 60 odst. p>ove-čali delovno silo. Omejen tovorni promet Zaradi večjih zmrzlin, ki so minulo zimo poškodovale i>ekatere- ceste, je na področju metliške občine tudi letos začasno omejen na dveh cestah tretjega reda, in sdcer; 1. na cesti Podzemelj — Gritoloe, 2. na cesti Semič—Kivavč-ji vrh—Metlika—^Božakovo— Kamanje. Dovoljena osna obiremeni-tev je 2 toni. Največji uspeh dosežen v izvozu Gospodarstvo metliške ot>-čine je lani doseglo 9,609.000 dinarjev plačane realizacije, materialni stroški so upadli za 2,6 odst., neto proizvod je narasel za 23,8 odst., dcdiodek pa je bil za 27 odst. več^ji kot v letu 1967. Medt^ ko se zaposlenost skoro ni «5)reme-nila, pa so se skladi gospodarskih organizacij povečali« za 18 odst. Največji uspeh lanskega leta Je bil dosežen t izvozu. Metliška podjetja — pri tem ima levji delež BETI — so Izvozila za 773.376 dolarjev blaga. Izvoz se je lani y primerjavi z letom 1967 povečal za dobrih 82 odstotkov. SPREHOD PO METLIKI ■ V DE2JU, KI JE PADAL pretekli teden, so bile metliške asfaltne ceste tako blatne, da človek mietod ni vedel, al: hodi po asialtu ali po razmočenem makadamu. PretojačUa je vsekakor Cankarjeva cesta, pa tudi cesta in pločnik pored samopoetrežno trgo. vino in postajo milioe nista bila doeti bolJSa. Ko se bodo te oe. ste poauSile, bodo avtomob:!! tod vzdigoivaU oblake prahu, če ne bodo prej blAta postrgali. Kje so časi, ko smo na asfaltu Še kar pogosto videli delavce Komunalnega podjetja, ki 80 s curki vode isipL raU ceste! ■ ZADNJI TORKOV SEJEM Je bil srednje dobro obiskan. Cene so ostale T glavnem :ate, (gazili pe smo pod.'etn^ SentJemeJskeČTEt lončarja, ki Jo kar dobro sjtov-Ijal T promet cvetlične looSce. Pr. Vič 80 prodajalci z Juga pri|)^{Ul na trg tudi trtne oepliente, in sL car 80 prodajali sadiko po 1,80 đin, ne glede na vrsto trte. ■ V TOREK, 18 MARCA, POPOLDNE Je nastal ogenj t skladL Sču Meroatorja na nekdanjem Kaml>i£ev so po neprevidnosti zažgali otroci. ■ ZBORI VOUVCEV NA OBMOČJU metližke občine so se zvistdi T dn^ od 21. do 24. marca. V 25 volilnih enotah so volivci razpravljali o kandidatih m občinske odbornike, ki bodo izvoljeni i^rihodnji mesec. Poleg tega so cxbrali tui^ kandidate za poslance T republiško in zvesaio skupščiiM). Zbori so v redu potekli, čeprav udeležba na m bil* ravno nađboijSa. ■ V BELOKRANJSKEM MUZEJU Je bUa 20. marca zaključena razstava »BekAiunJski motivi Božidarja Jakca«, ki st jo ,'e ogledalo lepo fitevilo ljudi. 2e v naslednjih dneta pe so prizadeni člani črnomaljske sekcije DruStva za rajsko-vanje Jam Slovenije uredili v dvdj muzejiddh prcKtonh zanimivo rass-stavo pod naslovom »Bdokranjsko podzeinl.'e<(. Razstava Je bila odprta T nedeljo, 23. marca, ob 10. uii dopofldna St. 13 (992) Franc Šetinc pride v Brežice Danes popoldne bo p(reda-val sltišateljem mladinske politične šole v Brežicah Prane Setdnc, član CK ZKS in urednik KOMUNISTA. Govoril bo o programskih izho-diščdh, vlogi, obUkaih in metodah dela v Zvezi komund-stov. Na predavanje je vabljen šiTšd krog komunistov. Zbori delovnih ljudi 24. marca je bilo v brežiški občini veliko zborov delovnih ljpo Ucih pre-nekateira solza hvaHežnosti. V oikvini praznika so priredile tudi srečanje vseh vaščanov, Id je poteiklo 2»lo lepo. Potrjeni kandidaturi Zbor delovnih ljudi gaimdai-Je Certdje je potrdil Vlada Bucika in Atosa Makaroviča za od'bomidka kandidajta. Vo-liivci so se zanju izrekli eno-gilasno, kar dokazuje, da jama zaupajo zastopstvo v občinski skupščini. . M. J. Razgovor z delegatom v ponedeljek, 24. marca. Je pripadnike cerkljan^e gaimizije seznanil z delom dn vtisi z IX. koi^esa Zveze komunistov Jugoslavije delegat Jakov Stamenlč. V razgovoru je prHcajsad poslušaJcem delo' in vzdušje kongresa, kakor tudd osebne vtise pri srečanjih z delegati. M. J. Radio Brežice PETEK, 28. MARCA; 18.00 do 18.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.25—19.30 — Glasbena odaja — Izbrali st« sami. NEDELJA, 30. MARCA: 11.00 — Domače zanimivosti — Franc Vol-čanfr*; Ob letoSn'dh volitvah v sa-mouporavne organe delovnih organi-zacij — Maks TopliSrfc: Priprava Jirane In urejevanje sob — turistično predavanje — Za naSe kmetovalce: Inž. Olega Lupšina — Gojimo jagodel — Prijetno nedeljo vam vošči ansambel Jofleta Kre&ta — Magnetofonski zapis: Besedo imajo kandidati za posAanoe republi-Mrih zborov — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame In spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo m pOGxlravlja;'o. TOREK, 1. APRILA: 18.00 do M.OO — Novo v knjižnici — Jugo-ton vam fojav? Ali je za vse kriva res samo mladina? Pred leti je deloval v mestu mladinski klub v prosvet. nem domu. Odprt je bil enkrat tedensko, vendar je bil prostor še takrat pogosto zet-seden. Tako je dejavnost kluba zamrla, saj nihče ni vedel ali bo odprt ali ne. Za zbiranje v popoldanskih in večernih urah so ostali mladini samo še javni gostinski lokali. Občinski komite v Brežicah dobiva od različnih forumov stalno dopise, ki opozarjajo na škodljive pojave med mladino. Seveda so U dopisi dobronamerni, vendar s tem še ni vse napravljeno. Ali je problem mladine res samo mladinski, se sprašujemo. Kje so ljudje, ki so dolžni usmerjati mladino in ji pomagati pri njenih načrtih? Denar, ki bi ga namenili za klub, bi bil dobro naložen. Uspeh zagotavlja mladina z željo po organiziranem delu. V klubu bi se zbližali študen. tje, dijaki, mladi starešine JLA in proizvajalci, če bi premostili prepad med temi skupinami, bi bil to velik uspeh. Pri organizaciji kluba je pripravljena sodelovati tu. di uprava doma JLA. Te pripravljenosti smo veseli. Mladina v Brežicah meni, da je skrajni čas, da bi do-bila svoj prostor. Prostorov je v mestu več, toda mladim ga organizacije, ki z njimi razpolagajo, ne želijo dati. Od krajevne skupnosti mesta Brežice je odvisno, kako bo ta zadeva rešena, saj so sred' stva, ki se pri njej zbirajo, TUimenjena tudi za reševanje problemov mladih. Zaradi ne. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Janes AvguStin&.č, kmet iz Bistrice ob Sotli, se je poškodoval pri delu v gozdu; Martina Erbana, sina kmeta iz Bojsnega, je nekdo napadel in mu zlomil levo roko; Blanko Majerič, pleskar iz Trste-nlka, se je asekal z vinj^om v levo roko; Jc^fo Bere, gospodin,'o iz Kladnika, je mož napadel z nožem; Alojz Požar, strugar Iz Miha-lovec, si je pri prometni nesreči zlomil levo Wjučnico; Jožeta Col-neffja, kmeta iz OreSnjega, brcnila krava in mu jffizadejala poškodbe po glavi ui levi nogi; Mihael Volk, delavec iz Krške vasd, je dobil pri prometni nesreči poškodbe po gla^; Tomaž Najger, sdn ključavničarja iz Brezovice, se je oparil s kropom po levi roki m 1^ nogi; Jakob Černelič, kmet cz Osredka, je padel na poti in si zlomil levo nogo; Janeza Kelhar.a, kmeta iz Gorjan, je krava brci^ v desno nogo. NOVO V BREŽICAH ■ NA TEKMOVANJE V PLANICI je odpeljalo od petka do nedelje deset avtobusov podjetja SAP. Smuške polete si je ogledala predvsem šols^ icdadina. Deđ Solarjev Je odpotoval tudi z vlakom. Letošnja Planica Je bila za vse obiskovalce izredno doživetje. lU-Bti, ki se niso odpravUd na Goreoj-]co, 90 spremljali tekmovanje pred televizorji. Poslovalnica SAP Je prodala za ogled tekem neka;> nad 650 vstoi«iic. ■ USPESEN GOSPODINJSKI TEČAJ. Centralni zavod za napredek gospodinjstva in Kmečki glas -js Ljubljane sta priredila za iene iz bližnje mestne okolice ŠU-rina'stdnevni tečaj. Vodila ga je gospodinjska učiteljica Jožica vlč iz Brežic. Vsa živila za uporabo na tečaju Je zagotovil zavod v sodelovanju s tovarnami za prehrambne 'zdelke. Tečaj so obd^u>-vale dekleta in gospodinje iz Sent- lenarta, Gornjega Obreža, Trebeža, Brežic in Gornjega Lenarta. ■ V NEDELJO DOPOLDNE JE BILA v prosvetnem domu Javna radijska odda'a Koncert iz na&h krajev, ki Jo Je priredila ljubljanska radiotelevMJa. Brežičani so Jo spremljali z navdušenejm. Všeč jim ;e ba pester program. ■ AVTO-MOTO DRUŠTVO Je tmelo pred nedavnun občni z(bor. Prisostvovali so mu predstavniki sosednjih društev iz Slovendje in Hrvaš^ ter predstavnik rernibliSke Zveze AMD Med najpomembnejše naloge društva sodi skrt> za stalno povečevanje članstva In gradnja lastnega doma. DruStvo želi dobiU v upravljanje tisto zemlJdSče na Čatežu, na katerem prire.ja teikmo-van.a v motokrosu. Prostor bi radi ogradili, da bd na prireditvah lahko pobirali vstopnino. Clam že težko čakajo, da bodo zastavljeni te-nudiJl bodočega društvenega doma. delatmosti krajevne skupnosti razporeja sredstva občinska skupščina samo za komunalno ureditev mesta, čas je, da volivci na zborih zahtevajo, da se del denarja nameni tudi ia potrebe mladine, ki zahteva stx)j klub. SILVO VOLČANSEK, ^ ^ ^ ^ član programskega sveta Kuharski tecaj, ki ga je v Brežicah organizirala Delavska univerza v sodelovanju bodočega kluba * občinsko Turistično zvezo, sta vodili Rezi Malasek in Milka Češarek, obe strokovnjakinji iz Novega mesta. (Foto: Baškovič) Danes premiera NA OBISKU PRI POSLANSKEM KANDIDATU VOJKU CERJAKU T»Kmet se bo moral specializirati” Delavsko prosvetno društvo Svoboda »Bratje Milavec« iz Brežic bo uprizorilo noocuj Machiavellijevo komedijo »Mandragola«. Delo režira Ivan Kramarič. Igralci vadijo že od oktobra lana. Na vprašanje, zakaj so si izbrali komedijo, so odgovorili, da so že dve leti zapovrstjo uprizarjali drame, zdaj pa želijo občinstvo razvedriti. Ljudje se veliko boij navdušujejo za komedije kot za resna dela. Sceno je zasnoval inž. Franc Filipič, ki jim vsako leto napravi to zastonj. Kostume so si izposodili pri Prosvetnem servisu v Ljubljani, ženske lasulje pa je izdelal igralkam brez^slačno frizerski salon Tiler v Cate-ških Toplicah. Igralci težko pridejo do odra. Zvečer je zaseden, popoldne so pa mnogi od njih zaposleni. J. T. NAJPOMEMBNEJŠE: Obnova kmetij in urejeno socialno zavarovanje Kandidat za republiški ztoor skupščine SRS Ivan Cerjak, daleč naokoli znan pod partizansJdm imenom Vojko, je po poklicu kmet. Doma je v zaselku Planina pri Dečnih selih. Rodil se je 1919. Od 1943 dalje je bil borec v Kozjanskem odredu. Nazadnje je v njem opravljal dožnost pomočnika komisarja. Ko sem ga obiskala, da bi ga predstavila volivcem, je takole začel pogovor: »Najprej bi rad povedal, zakaj sploh Ltandidiram. Za poidan-ca so me predlagali kmetje. Ko sem bil na kandidacijski konferenci izvoljen, sem p>o-skušal odstopiti, vendar so volivci vztrajali, da jo sprejmem. Po 24 letih imajo kmet. je možnost izbrati svojega kandidata, zato sem končno pristal in naredil bom, kar je v moji moči, če bom izvoljen, seveda.« »Katero delovno področje vas predvsem zanima v siivijp-ščini?« »Posvetil se bom v prvi vrsti kmetijstvu. Menim, da bi v skupščini morali začeti re. ševati vprašanje splošnega zavarovanja kmetov. Ko bo to urejeno, bo mladina raje ostala na posestvih. Kmetje bodo na starost preskrbljeni bolje kot s preužitkom. Sedanje zavarovanje kmete zelo bremeni in jim malo daje, zato ljudje niso zadovoljni.« »Kaj bi bilo po vašem treba izboljšati v kmetijstvu?« »Sistematično bi se morali Odprta bo pravna posvetovalnica Nasvete bo dajala zastonj enkrat v tednu - Ustanovljena bo 1. aprila Na pobudo predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Brežicah je bil 11. marca razgovor s predstavniki občinske skupščine in družbenih organizacij o ustanovitvi pravne posvetovalnice, ki naj bi jo odprli v Brežicah. Dogovor je bil uspešen. obrnejo za breplačen nasvet na posvetovalnico. Občinski sindikalni svet si od tega precej obeta, zato se je tako odločno zavzel za ta-Služba pravne pomoči bo ko službo, člani predsedstva Skupščina in sindikalni svet reševala tudi pokojninske za- so prepričani, da bo prav ta si bosta delila stroške. Služ- deve. Ljudje, ki imajo teža- služba pomagala utrditi sa- ba pravne pomoči bo dajala ve, ker ne poznajo zakonitih moupravno zakonodajo v nasvete zastonj. Ustanovljena določ in postopka, se lahko podjetjih. J. T. bo 1. aprila. Reševala naj bi predvsem sporne zadeve s p>o-dročja delovnih razmerij. Taki spori so zelo pogosti in bi se jim tako delovne organizacije kot posamezniki liahko Izognili, če bi jim strokovnjak svetoval, kaj je zakonito in kaj ne. Služba pravne pomoči pri _________ občinskem sindikalnem svetu V četrtek, 20. marca, se Je in opis stenske sldkarije v bo pomagala tudi delovnim v Brežicah sestal svet za šol- njem, sprehod skoai muzej-organizacijam pri urejanju sbvo, prosveto in kulturo.Cla- ske zbirke in nazadnje kul-notranje samoupravne zako- ni so razpravljali o delu Za- tumozgodovinake zandmivo-nodaje, ki je zlasti v manjših voda za kulturo, ki združuje sti okoliških krajev Kultura v hudih škripcih Muzej, knjižnica, delavska univerza, radio in ljudska prosveta o delu v minulem letu podjetjih zelo pomanjkljiva. delavsko univerzo, kino in ra- ^ Ta služba bo občasno pri- dio. Poročal Je direktor Via- f rejala tudi seminarje za se- do Podgoršek in prikazal de- nodmina /f kretarje delovnih organizacij, namo stisko, kd otežuje po- da bodo sproti seznanjeni s slovanje nekaterih enot zavo- J ^ namestitev spremembami najrazličnejših da. Tako na primer knjižni- LSh S? SL ^ predpisov s področja delov- ca in delavska univerzi ne ^re^ nih odnosov. Podjetjem bo moreta kriti svoje dejavnosti Smi^eskov Za SSei it pomagala pri reševanju spor- in sta zato zaključili leto z iz- „aihtiiA t/Trta’ nih zadev. Marsikatera delo- gubo. Se najbolje gre kinu. SSa^^grMu S je v vna orgamzacija bo s tem pri- a to le mestnemu. Radio sl rvviLfit hranila denar, saj jih zdaj pomaga s čestitkami, vendar vrača ^ tožbe po nepotrebnem veliko je to izhod v sdU. n « ti stkejo. dani sveta so prejeli tudi Po nasvete bodo občani informacijo o delu Posavske-lahko prihajali od 1. aprila ga muzeja v minulem letu. Na seji so obravnavali še dalje vsako sredo od 13. do Muzej je uspešno izpolnil na- delo prosvetnih društev in 18. ure na občinski sindikalni loge s področja raastavne, sveta ZKPOS ter v zvezi s svet. Pravno posvetovalnico propagandne in znanstveno- tem sklenili, naj Zavod za bo vodil upokojeni sodnik raziskovalne dejavnosti. Rav- kulturo prevzame usklajeval-Miko Martinovič iz Brežic, natelj prof. Stanko Skaler je no vlogo pri organizaciji pro-Ce se bo polcazalo, da bo za- pripravil obsežen in privlač- slav, razstav, p>evskih in dru-dev toliko, da jih ne bo mo- no napisan spomeniški vod- gih nastopov v občini. Pove-goče rešiti enkrat na teden, nik »Brežice«. V njem je pri- zoval naj bi amaterska in po-bo posvetovalnica odprta več- kaaan zgodovinski razvoj klicna kulturna prizadevanja teh krajev, nastajanje gradu v občini. J. TEPPEY krat. Ivan Cerjak — Vojko lotiti obnove zasebnih 'kmečkih gospodarstev. Vsaka kmetija bi morala prif>raviti svoj dolgoročni program in se od. ločiti za najbolj donosni pridelek. Področje Bizeljskega, Pišec in Sromelj tor del krajevnih skupnosti Globoko in Artiče naj bi se usmerilo na vinogradništvo in sadjarstvo, ker 90 za to naravni pogoji zelo ugodni. Urediti bi bilo treba nasade jablan, hrušLc, breskev in črnega ribeza, ki je zelo iskan in ima tudi primemo ceno. V vinogradništvu vidim lepe 'perspektive, zJasti še, če bodo v Brežicah gradili klet za predelavo grozdja. To bo zagotovilo prodajo. Uresničiti bi marali naičrbe za kreditiranje obnove, kajti brez posojil si napredka ne moremo zamislio. V nižinskem območju v o^Dolici Brežic naj bi se raiz-vila reja krav molznic, ker je mlekarna blizu in ker gro mleko vedno dobro v prodajo. Predel od Dobrave proti FCapelam in Bizeljskemu je najprimernejši za svinjerejo. V Dubravici je močna fo(rma tekonov, ki bo gotovo iskala Kooperante čez Sotlo. Ostali' predeli naj bd se opredelili na pitanje živine in pridelovanje vrlaiin. Specializacija je nujno potrebna, kajti brets tega se bo kmet težko povzpel. Oprijeti se bo mocnaA predvsem tistih panog, ki so za kmetijstvo najbolj donosne.« Zapisala: J02ICA TEPPEY IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli todeii so v brežiški po-rodni^inicJ rodile: Marija Kcžniun iz PodvinJ — Alenko, Ana Motore iz Lončarjevega dola — dedka, Zofija Virant Iz Koritnega — Jožefo, Marija Pintarič iz Bojsnega — An-Roloo, Zdenka Mlinar z Malega Kamna — deklico, Marl(ja ,lol<»vcc iz Črnca — dečka, Terezija Tcraž iz Sevnice — deklico, Ana Pavlič iz Trnovca — dečka, Ema Zalar s Senovega — Antonijo, Jožera Tom-5e IZ Globočic — Renato, Milena Zak^k iz Rartne — df^kli^co V V BREOTE VESTI (S PREDSTAVLJAMO VAM KANDIDATE Troje ključnih vprašanj v zvezo Milan Loštrk vidi prihodnost v čvrstem pravno ekonomskem sistemu Veliko potreb, malo denarja Kandidat za socialno zdirav. stveni zbor zw^ezne skupščine Milan Loštrk je direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Oelju. Več-toat je bdi izvoljen za posJan-tsa republiške skupščine. Dve leti že dela v skupini za pripravo novega pokojninsko in. VBlidskega sistema, ki ji predseduje Vinko Hafner, zato to. vratno jKrobJematiioo zelo dobro p>ozna. Na vprašanje, kar kšni so njegovi pogl^ na uirejanje socialno zdravstvene zakonodaje in za kakšno reševanje teh vprašanj se želi še posebej zavzemata, je takole odgovoril: »Cimprej bi morali rešiti troje ključnih vprašanj, o katerih bodo razpravljali pristojni organi zivezne skupščL ne. Menim, da bi morali še naprej delati za usklajevanje pokojnin, ke«- to vprašanje ne bo urejeno čez noč. Federacija bo morala sprejeti to na dneivru red. Druga stvar, ki jo želim osebno podpreti, je urejanje gmotnega položaja udeležen^ cev narodnoosvobodiine vojne. Materiailne razmere borcev bi morali reševati pospe^ šeno. Polanci socialno zdravstve. nega zbora bodo morali intenzivno delati za čimprejšnje dokončanje celotnega invalidsko pokojninskega sistema in spremljati splo^ zakon o socialnem zavarovanju, ki bo sprejet v zvezni skupščini. Takoj zatem bo po hitrem postop:^ treba sprejeti splošni zakon o zjdravstvend službi, ker brez tega ne bo mogoče uresničevati prejšnje. ga- V sacsialnem zavarovanju vidim napredek v tem, da si Sindikat jim je ponudil roko v zasebni obrti je v kršm občini 440 zaposlenih. Do sedaj niti obrtniki niti delavci pol njih niso bili nikjer organizirani. To občutijo oboji kot pomanjkljivost, zato so se odločili za ustanovitev dveh sindikalnih podružnic. Pripravili so skupni zbor volivcev za levi in desni breg, da bi se dc^ovorili za ustanovni občni zbor. Veliko stvari je, zaradi katerih se razburjajo. S politiijo socialnega zavarovanja do obrtnikov niso zadovoljni in prav tako ne s pokojninskim zavaiTOvanjem. Prepričani so, da je razvoj obrti v občini ze]o samonikel in da ga ne bi smeh prepuščati samo sti. >biji. Obrtniki so na zboru, na katerem so določali kandidate za odbomijce občinske skupščine, med drugim negodovali tudi zaradi prispevka gospodarski zbornici. Menili so, da je odstotek, ki ga pla* čujejo, prevelik in da jim zbornica za ta denar premalo nvidi. Nabralo se je torej pre. oej stvari, o katerih želijo organizirano razpravljati. Občinskemu sindikalnemu svetu so hvaležni za razumevanje, ki ga je pokazal za njihove težave, saj jim je ponudil celo pravno pomoč v svoji posvetovalnici. J. T. Milan Loštrk: »Socialno zavarovanje 'mora dobiti trdno gospodarsko podlago«. bomo izborili pravno ekonomsko čvmst sistem. Zdaj so zavarovanci v negotovosti. Nihče ne ve, če ne bo to, kar mu danes zakonodaja omogoča, jutri že sipremenjeno. J. T. AGROKOMBINAT iz Krškj^ se je pred dvema letoma odloćil za veliko akcijo; za obnovo zasebnih in družbenih vinogradov in za vzporedno raziskovanje cvička, ki bo pokazalo, katera razmerja trtnih sort bodo dala najboljše vino. Na posikušnji cvička, ki je bila pred kratkim v Krškem, so izrekli udeleženci 2ianimive misli o prizadevanjih podjetja in uspehih, ki jih je kombinat z zastavljenim programom že dosegel. Nekoliko skrajšane izjave priobčujemo v nadaljevanju sestavka, da bodo občani bolje seznanjeni z pK)menom obnove vinogradništva v krški občini. V petek, 21. marca zvečer, je bil na Vidmu zibor volivcev, ki ga je sklicala krajevna organizaciija SZDL. Zboru je prisostvoval tudi dr. Jože Brilej, pK>dpredsecinik skupščine SRS. Razpravljali so o kandidatih za zvezno in republiško sikupščino, hkrati pa so za 27. vodilno enoto določili novega kandidata za odbornika občinske skupščine. Dosedanji kandidat Stane Nimčič po novem zakonu ne more več kandidirati, zato so namesto njega izbrali Slavika Smerdela. V razpravo, kd je sledila, je posegel Uidi predsednik občanske skupščine in nanizal probleme, s katerimi se je srečevala občihska skupščina ^ sedaj, omenil pa je tudi naloge, ki jih bodo morali reševati bodoči od- borniki. Poudaril je, da bo morala sikupiščina v prihodnje navezati še boljše stike z dedovnijmi organizacijami za reševanje skupnih vprašanj, da bo morala okrepiti nekatere službe v občinski ujpra-vi in storiti več za odpiranje novih dedovnih mest. Dosedanja prizadevanja skupščine do tega so mnoge organizacije obšle, zato tudi uspehi niso bih zadovoljivd. Tlrenutno bi v oibčinl potrebovan isa reSitev zastavllje-nih nalog 26 milijonov dinarjev. Toliko sredstev nimajo, zato je po mnenju dr. Jo4eta Brileja, ki je tudi posegel v razpravo, treba narediti per-sipetotivni načcrt razvoja občine in reševati najprej tista področja, ki so za občane najbolj pereča. P-vk Pionirji, bili ste odlični! Pri mlajših so zmagovalci tekmovali z Rake, pri starejših pa so dosegli 1. mesto Senovčani Po dveh letih raziskav cvička in obnove vinogradov v krški občini Obnovljeni vinogradi bodo več donašali - Povpraševanje po cvičku je vedno večje, celo v tistih predelih, kjer so prej kupovali belo vino Pionirski odredi občine Krško tudi letos sodelujejo v Jugoslovanskih pionirskih igrah. V programu imajo več tekmovanj. Danes teden so se srečaH na Senovem pionirji četrtih in šestih razredov. Tekmovalo je 15 ekip. Pionirji so odgovarjali na vprašanja iz zgodovine pionirske orgaftizadje, na vprašanja iz življenja in dela pio-ndrskah odredov in organizacijskih pravildJi. Odgovori so bili dobri, saj 90 skoraj vsi dosegli prva mesta. Ekipe so lahko osvojile največ 90 točk. Pri mlajših so dobili pionirji z Rake 90 točk, pionirji z Vidma 89 to6k, iz Velikega Podloga 87 točk, pionirji iz Leskovca 85 točk, tekmovalci s Inž. Dušan Terčel: Raziskave cvička vodim v okviru zavoda aa sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijskega inštituta Sloveni.je. Sofinancira jih AGROKOMBINAT Kršxo, kjer opravljam tudi poskuse. S sodelovanjem strokovnjakov AGROKOMBINATA spremljam pridelovanje in rast vin. ske trte. Nato vinificiramo čiste sorte grozdja in razne kombinacije sort. Kombinacije sort in čiste sorte naknadno še režemo. Te kombinaci. je ocenjuje komisija priznanih .cvičkolopov’, da bi ugotovila najboljše '/»mbinacije za cviček. Kmetijski inštitut opravlja še podrobnejše analize, ki Jih bomo uporabili pri izdelavi standardov za cviček. Zaščitili ga bomo In tako pomagaU Inšpekcijskim sQužbam pri kontroli. Ko bo. do raziskave 'jcončane, bomo lahko zavarovali tudi p>otroS-nika in mu zagotovili res pristen cviček. Kakovost vzorcev Je letos iza-edno dobra. Zanimivo Je, da so kombina. cije, ki so bile že lani dobro ocenjene, tudi letos najboljše. Ferdo Šepetave, direktor KZ Bizeljsko: Na vprašanje, '.men in sedaj ugotavljamo, da je to že močno zakasnelo. Trenutno je to še koncept gospodarske organi zaoije, in ne koncept celotne družbe, ki bi moral imeti vso njeno podporo. Povpraševanje po dobrem cvičku je vedno večje. V naši občini ga pridelamo 80 odst. Toda vinogradi so zastareli in malo donašajo. Pridelovanje cvičOca zastaja, zjato moramo nujno začeti z organizirano obnovo, kar bo dalo večje donose. Naše podjetje ima načrt za desetletno obnovo vinogiradov v zasebnem in družbenem se. ktorju. Načrt vsebuje tudi predelavo grozdja, uste.deinl-čenje vina in zaščito področja. Ta projekt sloni na ekonomskih analizah in ga ures. ničujemo že dive leti. V desetih letih bi morali obnoviti 500 hektarov zasebnih in 100 hektarov družebnih vinogradov. Skupne površine bi potem v polni rodnosti obsega, le 1300 hektarov. Za letos smo pripravili 1300 cepljenk. Kmetom, ki so se odločili za obnovo kreditiramo rigolanje, žico in cepljenl-te ter jim nudimo strokovno pomoč. Vse to delamo s svojim denarjem. Za uresničenje zastavljenih načrtov bi nujno potrebovali podporo širše družbene skimposti. J. TETPPEY Višja pravna šola v Krškem v dogovoru z višjo pravno šolo v Mariboru pripravlja krška delavska loniverza razpis za to šolo v Krškem. Studij bo trajal dve leti, vpisal pa se bo lahko vsak, kdor ima uspešno dokončano srednjo šolo. Sprejeti bodo tudi kandidati z nižjo izobrazbo, če bodo opravili sprejemini iz5>it. Zanje velja pogoj, da imajo vsaj dveletno i>rakso na ustreznem delovnem mestu. Ta oddelek odpirajo v Krškem za potrebe posavskih občin. Volivci v skrbeh zaradi samoprispevka Ko se je med volivci krške občine razvedelo, da Stane Nunčič ne more več kandidirati za občinsko skupščino, ker je bil odbornik že dve mandatsni dobi, so bili mnogi v ski^h. Boje se, da bi to lahko vpQivalo na zavlačevanje aikcije za samoprispevek šolstvu, ki ji je dosedanji predsednik dal vso podporo. Volivci poudarjajo, da se to ne sme zgoditi in da bo nova skupščina morala čimprej rešiti vse tisto, česar dosedanja ni mogla izpeljati. Šole in ceste pred novo skupščino Dosedaix)i predsednik skupščine Stane Nimčdč je volivcem na Vidmu omenil, da 60 zidava nove šole, dograditev mostu, postavditev mrliških vežic, ureditev cest četrtega reda, elektrifikacija nekaterih oddaljenih vasi, napeljava vodovodov in kredi-tir^e zasebnih kmetov pri obnovi vinogradov najpomembnejše nalc^ bodoče občinske skupščine. V eni mandatni dobi najbrž ne bodo rešljive, zastavijo jih pa kljub temu laWko. Senovega in Podbočja po 82 točk, pionirji iz Krškega 80 tn iz Dolenje vasi 79 točk. Pri starejših tekmovalcih so osvojili pionirji s Senovega 90 točk. Sledijo jim Le-skovčani s 87 točkami, Krčani in Kostanjevičani s 84 točkami, Videmčani z 82 točkami, pionirji iz Področja s 74 točkami ter pionirji z Rake s 44 točkami. Ekipe bodo prejele denarne nagrade. Mlajši pionirji z Rake in starejši pionirji s Senovega bodo za največje število doseženih točk dobili spominski pokal ob dnevu mladosti. Prireditev je organizirala obč. Zveza prijateljev mladine s pomočjo pionirskega odreda, kolektiva prosvetnih delavcev, DPD Svoboda in aktiva ZMS Senovo. Vsem tekmovalcem čestitamo, sodelav-' cem pa se zahvaljujemo za uspešno pomoč. Občinska zveza prijateljev mladine Krško Dr. Jože Brilej na zborih volivcev Zbori občanov in zbori delovnih ljudi so v krški občani uspešno potekali. Obiskali so jih tuidi kandix3ati za odbornike in poslance. V nedeljo, 23. marca, so v Krškem zborovali obrtniki, ZJboru je v veliko zadovoljstvo udeležencev z obeh bregov Save prisostvoval tudi dr. Jože Brilej in sodeloval v ra^ravi. Dr. Brilej, ki kandidira za repuib-lišlki zbor, se je isti dan oglašal med voHvci v Podbočju. Tečaji prve pomoči v Brestanici, na Senovem, v Kostanjevici in Podbočju so v teifcu štirje tečaji prve pomoči. V vsakem je 30 slušateljev, 'ki so člani ekip za prvo pomoč v okviru civilne zaščite. Po programu naj bi bile te ekipe usposobljene do leta 1971 Sedaj je čas za nakup hladilnika v trgovini ELEKTROTEHNE v Krškem imajo veliko izbiro domačih in uvoženih hladilnikov. Od kompresor-skih imajo naslednje: HIMO 80 in 130 litrski SIEMENS 140 litrski BOSCH 140 litrski ZOPAS 130 litrski IGNIS 140 in 200- litrski Absorbcijske hladilnike pa imajo nEislednjih znamV JETI 80 litrski HIMO 80 litrski IGI/D 40 litrski V krški prodajalni ELEKTROTEHNE torej ne bo težav z izbiro hladilnika) ki ga boste lahko kupili tudi oa kredit. PO-B4 V Krškem za svetovni dan zdravja Bliža se svetovni dan zdravja. Krška delaiviska univerza bo pripravila več predavanj p>0 delovnih organizacijah. Geslo letošaijega dneva zxirav-ja je »Zdravje, delo in produktivnost«. Isto vsebino bodo imela tudi predavanja. Varstvo delavcev pri nas še ni razvito tako, kot bi želeli. Razen tega luso vsi prepričani, da je to sikupina ljudi, ki 90 xx)fiebej ogroženi in zaito zaslužijo pri deilu boljše varstvo. KRŠKE NOVICE GRADNJA HITRO NAPREDUJE. Gradbeno podjetje PIONIR inten-Zuvno dela na 20-stanovanjskem stolpiču pri železniški postaji. Predvidevajo, da bodo stanovan.'« vseljiva že v maju. Kupilo jih je več dedovnib organizacij. ZA 20 ODSTOTKOV VEČJI IZVOZ. V tovarni jepirja so v letoš-njdh dveh mesecih izvozili že ^o-raj 3.000 ton celuloze in papirja. Po količini in po vrednosti letošni« izvoz presega lanskoletnega (v januarju in februarju) za skoraj 20 odstotkov. DRAGA DOMSKA VZGOJA. — Ustressne službe pri občinski skupnim so imele v preteklem letu v raznih mladinskih domovih 25 otrok oairoma mladoletnikov. V vzgojne domove so poslali tiste mladoletnike, ki so bili pod vplivom različnih negatcvnih pojavov in jim domača vzgoja ali rejništvo ni moglo dovolj pomagati. Kako draga .'e domska vzgoja, pove podatek, da je mesečna oskrbnina za enega mladoletnika ad 496 do 1.020 din, odvisno od vrste mla-dinsk^a doma. OKOLI 300 VARCEVALCEV. Pit Dolenjski banki in hranilnici v Krškem varčuje namensko za sta-novanj.*o gradnjo približno 300 občanov. Ndcateri \^o privarčevana sredstva in kre^t porabiU za dograditev stanovanj, drugi pa za nove gradnje. Večini varčevalcev pomaga'o vajiSevati s svojimi sredstvi tudi delovne organizad.'e. NOVO ZA BOLNIKE. Po dosedanjih ipiredpifiih je mor^ vsak bolni zavarovanec po 30 dneh staleža na posebno zdravniško komisijo, kjer so ugotavljali delovno sposobnost. V bodoče bo ta doba krajca. Boilndk bo moral na kotnl-sim fe po ai dneh bolniškega stalen. S tem ukrepom želi Bdrav-svena ^užba povečati nadzoirstvo nad Bdravljeaeln dolgotrajneJOb boleraii. Težji časi za namišljene bolnike ta za delavce z dvema pddlcema. TEČAJ ZA BLAGAJNIKE. Občinski kocnite 2K Je pred dnevi organiziral semUior za blagajnike osnovnih organizacdj ZK. Seminair so organizirali zato, keir nekatero osnovne organizacije niso redno odvajale članarine in pošil.’ale pravilnih poročil. ____ ZA ZDRAVJE — NERENTABIL. NO?! Na nedavnem zboru volivcev ne Vcdmu je bUo slišati tudi pritožbe glede nečistega zraka, ki ga povzroča tovarna i«pirja s premogovnim prahom. Odgovor je bdi dokaj nepr^rečljiv: investici,'« za čistilne naprave so zelo drage in tudi nerentabilne. Pojasnjeno Je bilo, da bi bil marsikateri kiad srečen s takšno tovarno. Srečni torej tisti, ki živijo v bližim tovarne, pa čeprav v prahu! ZADNJI MESEC PRIPRAV. II. maj, za Krško pomemben dan, ker bo na Stadionu Matije Gubca svetovno prvenstvo v speedwayo^ se zelo hitro pribtžuje. Zato prireditelji ne drže rok križem. Pričeli so urejati stadion, predvsem pa graditi zahtevane objete, kjer bodo j.ozneje imeli urejena prven. Sftva nogometaši Celuloaarja in kjer bodo tudi prostori AMD. Siedstva za gradnjo so namreč sa-gotovljena. VENDAR HIŠNI RED. Oepirav 'e odlok o hišnem redu izšel 2e pa«d letom dm, je stanovanjsto enota tovarne papirja šele pred dnevi v svoji nedaji te tudi izobesila Videmčanom v svarilo! Sedaj ne bo več izgovorov pred sodnikom za preklic, da z odlokom Diete seznanjeni 9 LETT ■ STARI PflROBLiail. SO neuradniih podatkih je bilo na laiil-njem zboru volivcev ie sedmič o-menjetio vpra^i^je gradnje miriiflkB veže. za to innresticijo fie nd denarja, bodo pokojni meščani Ib po smrti povzročali stanovanjEiBO **1^)DNA RAZPRODAJA BLAGUL Trgovsko podjetje PRESKRBA MANUPAKTDRA na Vidmu bo od 25. do 31. marca razprodajala Mago lo 2zxižam ceol (od 30 odst. do 80 odst.). Zaradi ugodne ireodaje pA-čakuje^o msK^o kupcev. IZ v sredo bo skupščinska seja Kot je predvideno, bo v sredo, 2. aprila, v Sevnici seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri bodo sprejemali tudi občinski proračun. Po izračunih bodo dohodki za petino večrjr kot la-nd in bodo mašali 5,6 milijona dinarjev, za šolstvo pa bo občina prispevala še 1,7 niLli-jona din. Proračun je večji predvsem zaradi povečanih obveznosti občine, zato je predlagana največja možna obdavčitev osebnih dohodkov, pa tudi prispevOd od kmetijstva bodo po predlogu za 13,5 odst. večji kot lani. Temeljna izobraževalna skupnost bo dobila letos 4,8 milijona din dohodkov, kar je 43,8 odst. več taot v letu 1968. Ženske za uvedbo samoprispevka 20. marca se je p>od vodstvom predsednice Zinke Gabrič v Sevnici sestala kocnisi-ja za družbeno aktivnost žerisk pri občinski .konferenci SZDL. Najprej je predsednica govorila o družbeni aktivnosti žensk v predvolilnih pripravah, zatem pa je dr. Marija Pesjak spregovorila o nujno potrebni gradnji novega zdravstvenega doma, o čemer bodo na ljudskem glasovanju o samoprispevku prebivalci občine odločali 13. aprila. V razpravi se je pokazalo, da bodo članice te organizacije podprle uvedbo samoprispevka, ki je prvi pogoj, da bi ob^a dobila utrezen zdravstveni dom. Šentjanž: spet pritožbe zaradi regij Na nedavnem zboru volivcev v Šentjanžu so ^et močno negodovadi zaradi dosedanje prakse, ko morajo vsled meja zavodov za zdravstveno zavarovanje v bolj oddaljeno oelj^fco in brežiško bolnišnico, in ne v novomeško, od koder imajo ugodnejše prometne 2!veze. ZahtevaH so tudi, naj se to vprašalne uredi njim v liriCi. Na dnevnem redu 90 imeli tiidi gradnjo telovadnice v Šentjanžu in se strinjali, da je gradnja nujno potrebna, posebno še, ker bi služila tudi za nekatere druge potrebe kraja. Izvolili so nov, 11-člansfci svet krajevne skupnosti. Lisca: porast terjatev Trenutax> so različni kupci dolžna konfekciji LISCI v Sevnici kar 16 milijonov novih dinarjev, kar je v primerjavi s celoletnim cettotnim dohodkom (90 mildijoni) izredno velik dolg, ka ovira redno pK>3lovanje. Tovarna je zato pozvala svO(je odjemalce, naj poravnajo snroge obveznosti. v priprave na proslavo stoletnice sevniškega tabora šteje tudi asfaltiranje nekaterih ulic v Sevnici. Prejšnji teden so pri Jugo taninu začeli z delom. (Foto: Legan) SEVNIŠKA VAJENSKA ŠOLA MORA DOBITI VERIFIKACIJO Zdaj morajo učence celo odklanjati Zbrati je potrebno 300.000 ‘dinarjev za nadzidavo vajeniške šole lesne stroke, zagotoviti učne moči in delavnico za praktični pouk Iz starih zapisov je mogoče ugotoviti, da je sev-niško strokovno šolstvo staro že 60 let, in vendar sp se pred dvema, tremi leti pojavili glasovi, naj bi vajensko šolo lesne stroke ukinili, češ da je teh šol v Sloveniji preveč. Franca Permeta, ravnatelja šole, smo povprašali, kakšne so zdaj možnosti za delovanje šole in kako bo v prihodnje. »Cas je potrdil, da je taka šola potrebna. Danes ima 180 učencev, od tega 44 v lastnem internatu. Vseh niti ne moremo sprejeti. Za to šolsko leto se je za prvi razred prijavilo kar 80 učencev, kar je znak, da se zanimanje za šolo veča, saj vse več usposobljenih ljudi potrebuje hitro razvijajoča se lesnopre- delovalna industrija in obrt,« pravi tov. Perme. Danes ni več vprašanja, ali šolo ukiniti, temveč predvsem: kako jo toliko usposobiti in izp>oIniti, da bo verificirana do določenega roka. Posebna izobraževalna skupnost Celje ji zagotovi denar za redno poslovanje, manjka pa za dograditev in dokonč- Z NOVINARSKE KONFERENCE O STOLETNICI TABORA Proslava tabora - 8. junija Za govornika so sklenili zaprositi predsednika izvršnega sveta SRS tov. Staneta Kavčiča Pripravljalni odbor za proslavo stoletnice sevniškega tabora je v petek, 21. marca, sklical v kolodvorsiki restavraciji novinarsko konferenco, katere so se udeležili časnikarji iz mnogih slovenskih redakcij, radia in televizije. Predsednik komisije za i>ro-pagando Rudi Cimperšek je zbrane seznanil z mnogimi zanimivostmi in zgodoviinskimi dejstvi, ki jih je zbral iz zapisov takratne dobe. Sevnica je imela eno prvih slovenskih čitalnic, sevnišiki tabor, ki ga je takrat obiskalo okoli 7.000 ljudi, je pomemben mejnik v prebujanju narodne zavesti Slovencev. Prav na sevniškem taboru so z udeležbo Hrvatov in celo Bolgarov poudarili bratstvo slovanskih narodov na Balkanu. Predsednik pripravljalnega odbora Jelko Stojs je novinarje seznanil, da je dat\un proslave prestavljen na nedeljo, 8. junija, ob 10. uri pred spomenikom NOB v Sevnica. S SEVNIŠKI PABERKI U !■ Iv. IX I ponavljamo pa še ertbrat, da ^ je praanovanja, ki bo trajalo od 2. do 8. jundja, vredno udeležiiti že zaradi kvalitetnih kulturnih skupdn, kd bodo nastopile v Sevniod. M. L. ■ USTANOVNI OBČNI ZBOR. Za nedeljo Je Ul v Sevnici sklican ustanovni ob6nl zbor proatovoljcev, borcev za aevemo mejo. Vodil naj bi jih obćlnakl odbor, pravila delovanja pa so zapisana v statutu ■ SKLICAU BODO VODSTVA DRU.STEV. Danes ae bo v Izbijani začel kongres kuttumo-pro-»vetnih organizaciji Slovenije. Na sestanku sevnilke občinske zveze so sklenili, da bodo kmalu po kongresu sU:cali predstavnike vseh društev, da bl čin^jrej piipravtli jesenski in zdroskl program ■ SE TRGOVINA LIŠCE. dol bodo T Sevnici t stavbi trgovske hiie odprti fte luksuzno opretn-IJeno trgovino konfekcije LISCE, ki bo hkrati tudi razstavni prostor ladelkov t« tcrrame. To je prav-z^vav poglavitni namen te ti bi tisto!« je pripomnil, ko je povedal svojo življenjsko zgodbo. »Poglej- te, popje se bo vsak čas začeJo napenjati, kolje je treba pripraviti, smo že kasni; ne vem, kaj je mi-sdila ta zima.« M. L. Samo ena pot do uspeha Krajevna skupnost Loka bo svoje velike načrte lahko uresničila le s sodelovanjem vseh Kot je na zadnjem posvetu o delu krajevnih skupnosti sevniške občine {)oročal predsednik sveta KS v Loki Leopold Veber, ima loška krajevna skupnost za letos še večje načrte kot lani, ko je dobila nov vodovod, vreden veliko milijonov starih din. če je vodovod, je potreb na tudi kanalizacija; ta bi veljala najmanj 200.000 din Potrebno pa je ttidi asfalti rati trg v sredini naselja Otroško igrišče ter obnova združenega doma sta prav tako dobila mesto v načrtu krajevne skupnosti. Ker imajo v kraju težave s p>okopališčem, ker je postalo premajhno in pokojnih skoraj ni mogoče več kam pokopavati, bo treba odkupiti sosednje zemljišče in po-koapliSče povečati. Manjka tudi stavbnih zemljiJč. Zato bo treba razlastiti ter zemljišča, Id jih zazidalni načrt predvideva za gradnjo plačati po primerni ceni. Svet KS je prepričan, da bi moral v delu bolj sodelovati dom počitka v tem kraju, ki sicer nima f%več denarja, vendar ne kaže dovolj razumevanja za urejanje skupnih problemov kraja.'v mnogih drugih krajih delovne organizacije sodelujejo tako ali drugače in prispevajo svoj delež za urejanje skupnih zadev. TR. Poklek: v nedeljo ustanovitev društva Gasdlci Pokleka so doslej delovali kot desetina gasilskega društva na Blanci, zdaj pa so sklenili ustanoviti samostojno gasilsko društvo. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo, 30. marca. APRIL. MESEC PAVLIHE Trgovsko podjetje §!EV]\l€i% SKVNISKIJffiSTNIK je znova odprlo specializirano prodajalno GRADBENEGA MATERIALA IN STAVBNEGA POHIŠTVA V SEVNICI, Kvedrov trg 25 (prej ŽELEZNINA) OKNA 9 VRATA 0 CEMENT ® OPEKA 0 BETONSKO 2ELEZO 0 APNO 0 BARVE # KMETIJSKI STROJI IN ORODJE 0 ROLETE 0 PARKET 10 X po 50.000,-S din 100 X po 1000.- S din Ob 99-letnici PAVLIHE Podrobnosti o razpisu berite v PAVLIHI! IIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIUIIUHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIKmill!HIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIHIIIinill0 St. 13 (922) PRVI IZRAČUNI SO KAZALI MNOGO SLABŠE Vendarle sestavljen proračun Po mnogih usklajevanjih se je vendarle posrečilo sestaviti predlog občinskega proračuna, o čemer bo danes razpravljala občinska skupščina Za vs^ojo in izobražeivanje novost pa je tudi ustanovitev oceni sestavljavcev dohodki bo v trebanjsiki občini letos porabljeno 4,320.000 din aU četrtino več kot lani, S tem denarjem bodo popravili osebne prejemke prosvetnih delavcev in materialne izdat-ke šol v skladu s stališči le-Publiškega izvršnega sveta. Občina bo k temu prispeva-^ 1,432.000 din, drugo pa republiška izobraževalna sikup-nost. \ Računajo, da se bo letos nabralo vse leto v občinski blagajni 4,547.000 din za fi-^lanciranje proračimske po-^be, kar je 3,6 odst. več kot lani. v usklajevalnem postopku so povečali stopnjo prispevka od osebnih dohodkov na 4,63 odst., prispevki Od kmetijstva so približno enaki lanskim, od obrti pa ^^kaj manjši. Realno je tu-pričakovati, da se bo po- kmetijskega sklada, ki ima za začetek razmeroma ^cro-nmo vsoto 20.000 din. Občinski proračun je resda sestavljen, doiiodki usklajeni z iEs(^tld, vendar so po precej veliM, predviden i>a je budi visok odstotek izterjave davščin. Vse leto bo potrebno sikrbno paziti, da se proračim ne bo nenadoma znašel v stiski. KMETJE, PRIDITE IN SODELUJTE! V nedeljo o kmetijstvu Javne tribune o kmetijstvu se bodo udeležili odgovorni predstavniki republiškega izvršnega sveta, gospodarske zbornice in SZDL v nedeljo doipoldne, 30. maa-ca, bo oto pol osmih v dvorani prosvetnega doana v Trebnjem javna tribuna o problemih kmetijstva, ki jo V trebanjsiki občini je trenutno že sikoraj tretjina manj govedi, kot je je bilo pred dvema letoma, podatiki pa govorijo o občuitno amanjša- operantov siklicuije občinska konferenca Socialistične zveze. Udeleži se je lahko vsaikdo. ^ečal skupni znesek promet- zahtevo zbora kmetoiv ko- nem kmetovem dohodku. *^ega davka, ki pomeni po- ^ ^emben vir občinskih dohodkov. Pri izdatkih je stanje naslednje. Izdatki za socialno varstvo se bodo po predvide-■^jih povečali za desetino — Da 535.000 din, več bo šlo ^^di za zdravstveno varstvo 362.600 din, za delo držav- Da bi javno tribuno organizacijsko dobro pripravili, so se prejšniji teden sestali zastopniki družbeno-politič-nih organizacij, občanske skupščine, kmetijsike zadruge ftih organov pa 1,913.000 din jjj poslanci trebanjsike obči- 8ck5e-7,6 odst. več kot lam, od ne. V daljši rasapouvd so vno-J®ga za občins'ko upravo vič ugotovili, da je sedanje 1.230.000 din ali 4,3 odst. več. stanje nezavidlijivo in da je ^ krajevne .skupnosti, ki to t>ii lansiki dvom v stoupščin-®ni povečini dobro obrnile sJqq resolucajo o kmetijstvu uipravičen v tem smislu, ker vsebuje lepe misli in besede, dobrih, koiikireitnih ukrepov v prid kmetijstvu pa ni. Na sestaniku so imenovali posebno kdhiisijo, ki bo pripravila pismeno gradivo za jaivno tribuno. Pri občinski konferenci S22>L so ustanovili tudd kmetijsko sekcijo, ki se bo stalno ukvarjate s kme-tdjsibvom in pripomogla, da bo vsao v metrilu občine narejeno vse tisto, kar je mo- M. L. PRIPRAVE NA LETOŠNJO KURIRČKOVO POŠTO. Te dni se je v Trebnjem sestal odbor društva prijateljev mladine in se z zastopniki osnovnih šol dogovarjal za letošnjo kurirčkovo pošto. Pošto bodo 12. maja mokronoški pionirji pri Pijavicah prevzeli od sevniških učencev, zatem bo potovala skozi Mokronog, Šentrupert, Mimo, Dol. Nemško vas, Trebnje, Dobrnič, Knježjo vas, šentlovrenc in Veliki Gaber, kjer jo bodo 14. maja predali učencem grosupeljske občine. Zgornji posnetek je z lanske prireditve. (Foto: M. L.; občinsko denarno pomoč, je letos oredviden enak ®iesek kot lani — 175.000 din. Za delo vseh družbeno-po-^ičnih organizacij in dru-^ev je po predlogu zagotovljeno 350.000 din ali prav toliko, kot je bilo lani. Več de-^rja je letos predvideno za Vzdrževanje cest — 300.000, Z LETOŠNJE SKUPŠČINE STANOVANJSKEGA PODJETJA V TREBNJEM Letos še več za popravila stavb Položaj je bolj resen, kot je bili kdaj v zadnjih letih. Lansko gospodarjenje v skladu z obstoječimi predpisi in sklepi Beli grič: daleč za oddajo mleka Na zboru volivcev v Belem Rfiču pri Mokronogu so 19. Oiarca kmetovalci predlagali, Daj bi obvozno p>ot avtomobila, ki zbira mleko, uredili tako, da bi peljala bliže mi-nio njih. Vasi Slepšek in Beli ^č oddasta zdaj okoli 200 litrov mleka na dan, zato so ljudje prepričani, da je nji- Šentvid spada že v Ijubljan-hov predlog vreden pozorno- ®ko regijo zdravstvenega za-sti. Na omenjenem zboru so varovanja. Na tovrstne težave obravnavali tudi cesto Mo- opozoriii tudi v Štefanu kronog—Log, ki je zelo slabo Trebnjem. Vzdrževana. Sela-Šumberk: težko do zdravnika 2e na februaiisld kandidacijski konferenci na Selih— — šumbeiku so se Ijudije iz tamkajjšnjih krajev pritoževaJi nad težavami, M jdh imajo, kadar je pri hiši bolezen. Na to so znova opofisorili v nedeljo, 23. marca. Sela—Sum-berk in okolišnje vasi so precej oddaljene od zdravstvenih domov v Trebnjem in Ztižem-berku, meditem ko bližnji Skupščina Stanovanjskega podjetja Trebnje je na letošnjem zasedanju ugotovila, da je bil lanski program uresničen in da je podjetje dobro gospodarilo. Lani se je okrepila tudi samouprava stanovalcev, izbrana so bila tudi vodstva 26 hišnih svetov, povečal pa se je tudi dohodek podjetja. Selce: prešibek tok v Dol. in Gor. Selcah, Rx> žemplju. Krušnem vrhu in *^amnju je bilo razen hišne *®asvetljave pred leti le ne-l^aj elektromotorjev in dru-večjih porabnikov elek Trebelno: boljšo pot proti Novemu mestu Prebivalci vasi okoli Trebelnega še vedno vztrajajo, da je potrebno zgn*aditi solidno cesto od Omuške vasi do Karteljevega. Ker taka grad- Trenutno upravlja podjetje s 353 stanovanji in 69 poslovnimi prostori; v zadnjem letu se je število stanovanj povečalo za 31. Celotni dohodek se je povečal za 27 odst. in dosegel 636.716 din, od tega 385.360 din od stanarin. Dohodek je bil porabljen v skladu s stanovanji in poslovnimi prostori. Dobra tretjina celotnega dohodka je bila porabljena'’ za amortizacijo, 189.000 din za investicijsko vzdrževanje, 113.000 din za tekoče vzdrževanje, ostanek pa je dohodek podjetja, ki je za nekaj odstotkov manjši od predvidenega. M^jši je tudi Doslej največja cisterna odstotek celotnega dohodka, ki gre za poslovanje podjetja. Lanski načrt, da je potrebno urediti najprej nekatere fasade m ostrešja nekaterih stanovanjskih hiš v Mokronogu, Dobrniču, Mirni, Skr-Ijevem, Trebnjem, Slovenski vasi in šentloverncu, je bil uresničen. Letošnji program predvideva, da bodo porabili za investicijsko vzdrževanje 200.000 din; kako bo ta denar porabljen, pa bo natančneje določil še razširjeni delavski svet podjetja. Po občinskem odloku je treba 15 odst. od stanarin porabiti za tekoče vzdrževanje, četrtino tega denarja dobijo . _ _ KEMOOPREMA v Treb- ^^ričnega toka, zato je takrat nja zadeva dve občini in dve njem je te dni uadelala za ter-®lektrični transformator za- krajevni skupnosti, bi se bi- mocentraio v Obrenovcu pri Gostoval. Zdaj pa je električ- lo treba pogovoriti s pristoj- Beogradu cisterno, ki meri napetost vse slabša in ob nimi ljudmi v novomeški ob- 100 kub. metrov. To je naj-^©čerih imajo ljudje prav br- čini. V trebanjskem občin-IJavo luč. Radi bi, da bi Elek- skem proračimu je letos pre-^ podjetje zgradilo nov dvideno 175.000 din za kra-transformator, p>odobno, kot jevne skupnosti in bo mogo-jih gradi tudi drugod. če marsikaj narediti. večja cisterna, kar so jih doslej izdelali v tem podjetju. Lotili se bodo izdelovanja še večjih, tja do 400 kubičnih metrov prostomine. KVINTET BERGER bo nastopil v nedeljo, 30. marca, ob 11. uri na TREBELNEM ob 14. uri v ŠENTRUPERTU ob 16. uri v VELIKI LOKI ob 19. uri na BUČKI SODELUJE: Malo žensk in mladih v predvolilnih pripravah v trebanjski občini je bilo potrjenih 126 kandidatov za 58 odbomiških mest v novi občinski skupščini. Kot je F>okazal pregled F>o starosti in spolu, je med njimi le 6 žensk in 6 mladcev oz. mladink, kar je vsekakor zelo malo, posebno še, ker imajo prav ti ljudje manjše možnosti za izvolitev. Med kandidati je 35 delavcev, 49 kmetoiv, 15 inženirjev in tehnikov, 27 ljudi pa ima druge p>oklice. Po šolski izobrazbi jih ima 31 nedokončano osnovno šolo, 55 osemletko in nižjo gimnazijo, 20 srednjo šolo, 12 višjo in 8 visoko šolo. Med kandidati je 20 vodstvenih in 18 vodilnih delavcev ter 29 članov Zveze komimistov. hišni sveti, ki so po oceni vodstva stanovanjskega podjetja F>ovečini kar dobro delali. Stanovanjsko podjetje je v preteklem letu naložilo tudi precej lastnega denarja v stanovanja. V Trebnjem je začelo graditi garaže, ki so blokom nujno potrebne, pripravljajo pa tudi gradnjo še enega bloka, kjer bodo na voljo stanovanja za trg. Dobrnič: nujna prometna ogledala Skrajni čas bi že bU, da bi tudi v Dobmiški dolini Cestno podjetje namestilo prometna ogle^la na najbolj nevarnih mestih ceste drugega reda žužemiberk — Trebnje. Promet namreč hitro narašča in prava sreča je, da se na dveh ostrih in nepreglednih ovinkih, v Knežji vasi in Dobrniču, še ni zgodila večja nesreča. Mora pri nas res take zahteve nekdo plačati z , življenjem? S. P. Danes o proračunu Občinska skupščina rrebnje bo na današnji seji obeh zborov obravnavala predlog odloka o proračunu občine za leto 1969. Na dnevnem redu bo tudi ocena razvoja občine za letos, kar so obravnavali tudi volivci na minulih zborih volivcev, ter še nekateri odloki in sklepi, ki zadevajo izobraževanje in vi^ojo, melioracijo Mirne, volitve in. spremembe statuta v To^ vami šivalnih strojev na Mimi. Skupščina bo izire-kila tudi nekaj imenovanj. Je pritožba upravičena? Na občinski mladinski konferenci v Trebnjem, kd je bila prejšnjo nedeljo, je delegatka iz MODNIH OBLAČIL v svoji raz5xravi dejala, da v njihovem obratu delovne norme niso najbolje urejene, da je precej samovolje, pa tudi slabega odnosa do zaposlenih delavk. Zanimivo, da na kandidacijski konferenci, ki je bola nekaj prej v 'tem obratu, nobena izmed prizadetih ni spregovorila o tem, po oceni na konferenci — zaradi strahu pred posledicami Na mladinski konferenci so zato sklenili, da je pK>brebno v sodelovanju s sindikalno organizacijo ugotoviti resnico. Mokronog: obisk pri Lončaričevi mami Mokronoški pionirji nam pišejo, da so tudi letos obiskali in s šopki cvetja obdarili partizanske matere. Najdlje so se zadržali pri Lončaričevi mami v Mokronc^, katere štirje sinovi so padli v narodnoosvobodilnem boju. Čestitk m prvih spomladanskih cvetlic so bile partizanske matere zelo vesele. Zakaj nikogar? Lanskega tečaja za traktoriste, ki ga je priredila srednja kmetijska šola na 6rmu, se je udeleževalo tudi 6 ljudi iz trebanjske občine. Takrat so morali tečajniki plačati vsak 100 novih dinarjev. Letos, ko je tak tečaj zastonj, pa iz občine ni nikogar. Kje so vzroki? Tudi letos »šola za življenje« Lansko »šolo za življenje«, ki jo je občinski komite ZMS organiziral v Trebnjem, Velikem Gabru in na Mimi, je obiskovalo 130 mladincev in mladink. Komite je izvedel tudi manjšo anketo med mladimi In ugotovil, da si take oblike dopolnilnega izobraževanja še želijo, zato bo šolo za življenje priredil tudi letos. TREBANJSKE IVERI ■ GOSTOVANJE BRATOV AR-NOL. V nedeljo, 30. marca, bodo Ob 19.30 gostovali v dvorani pro-svetiiega doma bratje Amol Iz Ljubljane, Id bodo v Trebnjem prvič nastopili. Ansambel :ma tudi pevko m bumo(rista. ■ ZA USPESNO DELOVANJE. V petek in soboto bo občinski sin. riikaini svet priredil že napovedani seminar za nova vodstva smdikal-nlh podružnic. Predavali bodo priamni strokovnjaki iz Ljubljane. ■ JEZERO: »AVTOBUS NAJ U-STAVI«. V Jezeru pri Trebnjem so predlagali, naj bi katecri izmed rednih avtobusov ustavl;‘>al na po-čcvallšču, tako da jim ne bi bilo treba hoditi tako dale. .MOKRONO<;: Franc Krnc, Sp Lekane 20: ^nton Popit, SlepSek 9 NOyO MESTO: Ludvik Hočevar. Kidričev trg 2; Tone Vidmar »INIS«. Novo mesto: Vlado Vidic Mala Bučna vas, novo naselje; Marija Jarc. Smiheiska 18 OSILNK;.^: Maria Ko%’ač U)- žec 2 RIBNICA NA DOLENJ.SKEM: Ludvik Zajc. Goriča vas 43: Angela Cobln, Otavice 4; Ivan Lovšin Goriča vas 67. gostilna. SEVNIC.\: Franć Span, Florjanska ul. 43: Štefka Stegenšek. Sav ska 18; Ivanka Kolman, Šmarje 2 SODRA2ICA: Ančka Sega, So dražica 61 STRA2A: Ivan Skedolj, Hruše-vec 15 a; Polda Gričar, Soteska 15; Marija Gerbajs, Drganja sela 26; Dragica Gerbajs, Drganja sela 26 STUDENEC: Alojz Zareiv Dedna gora; Fand Mikolič, Zavratec 13 SUHOR: Tine Nemanič. Bereča vas 8 SKOOAN: Anica Štrk, trgovi- na KZ SENTJAN2 NA DOLENJSKEM: Jože Skoda, Svinjsko 12; Jože Strnad, Leskovec 3. ŠENTJERNEJ: Vida Jakša, Gor. Vrpolje 65; Franci 2nidarščič, Smalčja vas 18; Franc Pave, -‘avo-rovica 6; Tilka Kocstrevc, blok 135; Franc Janževec, gostilna, Šentjernej 42; Jože Pirkovič. Šentjernej 45. SMARJETA: Ivica Ko&iček, o-snovna šola Smarjeta, TREBNJE NA DOLENJSKEM: Ludvik Vire, Trebnje 150. VAS — FARA: Katica, Briški, Potok 8. VINICA: Franc Tremipuš, Ogulin 2/a; Franc Starešinič. Zilje 8; Avgust Culiberk, Ogolin 3. 2U2EMBERK: NaU Košiček, Prapifoče 5; Anica Trunkelj, »ISKRA«; Zvonka Fabjan, blok; Iva Longar, Stranska vas 13; Sabina Podboj, žužemberk 34. RAZNE POSTE: Jožko Cesar, Šmartno ob Savi 41; gradbeno industrijsko podjetje »GRADIS«, Ljubljana, Kor^kova ulica 2; Jože Novak, Dražgoška 30, Ljubljana; AiUon Sikonja, Ivana Dbše. na 6, Gospić; Mirko Grešak, Turje 8, Dol pri Hrastniku; Marija Blatnik, Kitni vrh 8, Zagradec; Zofija Štravs, Vide Pregarčeve 20, LJud-IJana Moste; Franc ObStetar, Ribniška 24, Ljubljana; Slavka Grum. Dolenjska cesta 149 a, LJubl'ana; Nataša Jernejčič, Viška 49/a. Ljubljana. VOJNE POSTE: Stanislav Grojzdek, Skopje; Drago Hočevar Vrhnika. INOZEMSTVO: Franc Majcen, GCj^ing, Nemčija; Stane Lavrič, Rehiidelveg, Nemčija; Anica Pirkovič, Bellstein, Nemčija; Vida Završnik, Simbach, Nemčija; Silvija Ranisavl.evič, Chicago, USA; Marija Pajnič, Hammereisenbach. Nemčija; Rudolf Vardijan. Ber meck, Nemčija; Janez Levstek, Heppenheim Nemčija: Bukovec Jure, Nieder, Avstrija; Janez Stub-IJar. Reutlingen, Nemčija: Martin Gregorčič. Houdain, Francija, BELA CEUKEV: Stane Hiti, Be. la cerkev 17; Ignac Klobučar, Vinji vrh 26; S avko Gregorčič, Dol. Kronovo 6; Ivan Bregar, Bela cer. kev 26; Aibm Bobič. Vinji vrh 10; Alojz Globevnik. Gor Gomila 12 BIZELJSKO: Ivan Petrišič Bu. kovje 32. BRUSNICE: Alojzija Luzar, Ju. gorje 8; Brane Vovko, Ratež 11. ČRNOMELJ: Danica Ilenič, Ul. 21. oktobra 4 a; Janez Brodarič, Fab.'ona Lojzeta 4; Anica Butala, ButoraJ 14. DOBRNIČ: Ana Bobnar, Gor. Vrh 13. JESENICE NA DOLENJSKEM: Božica Povh, Obrežje 43; Janez Kuhar, Ponikve 24; Štefka Vogrin, Laze 5; Franc Bukovlnski, Cimlk 24; Vinko Brce, MokriCe 4 a; Božica Biščamč, Ponikve 5, Stefica iCos, Jesenice 12 na Dol.; Marjan Povh, Ribnica 9; Martin Barkovlč, Rajec 8; Stefica Povh, Jesenice 20; Ivan I.,eskovec, Obrežje 50, KOČEVJE? Bernard Zamadič, Cvišlerji 12; Ivan Li’sac, Kolodvor, ska, novo naselje, n. h. KOSTANJEVICA NA KRKI: Slavica Pinculič, Oštrc 3; Stanko Jordan, Ul. talcev 8; Silvi Miklavž, Ved, Vodenice: Lidija Sintič, Oš- . tre 31; Franc Stokar, Pot na Prš. nice 5; Martin S valj, pošta; Franc JoroMi. Globočice 1; Milena Vidmar, LABOD: Jože Judež, Gorjan- KRŠKO: Slavica Savnik, Pesje 6; Darko Gelb, Ul. Slavka Rožanca 11; Ivan Molan, Podgoro 17; Te-reeai.e Preskar, Kremen 3; Janez Levičar, Hočevarjev trg 9; Angel, ca Smit, Bife Videm; Vili Man. ček, 4. julija 73; Marija Polšak, Majcnova 10; Osvald Valentinčič, Eledcu«; Rudi Ddmc, Zdolska 14 a; Vlado Naroglav, Gora 19; Ladislav Levičar. Gora 12. LESKOVEC; Jože Viriov, Ved. vas 19. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU: Alojz Zupančič, Breg 3. MIRNA PEC: Rudolf Šuštar, Gor. Vrhovo 13; Anton Mikllnč, Jablan 3; Amalija Bobnar, Gor. Globodol 36; Franc Grandlič, postaja. MOKRONOG; Albert Golob, Mo-In-onog 133; Betka Grebenc, Tre-belno 25. NOVO MESTO; Nežka Rifelj, fn. zerski salon »ADAM«; Martina Ra. čič. Glavni trg 3; Kramar Vida, Zavod za soc. zavarovanje; Malčd Robek, Volčičeva 32; Ivan Zagorec, Vel. Bučna vas 40; Zlata Hočevar, Majde Sile 9; Milka Mesojedec, Ljubljanska cesta 20; Milena KoSl-ček. Zagrebška 12; Anton Hren, Potov vrh 42; Anton Vovko, Volčičeva 38; Lojzka Grgič, Kolodvor, ska 2; Alojz Peterle, Kastelčeva 5; Franc Jeilč, Irča vas 31; Justina Šušteršič, Stranska vas 47; Martina Kočevar, Mestne njive, blok IV; Manja Kristan; Trdinova 5; Cvetka Šušteršič, Glavni trg 21; Tončka Rukše, Glavni trg 30; Miha Turk, 2abja vas 54; Majda Šuštar, Društveni trg 2; Milena Cim. prič. Žabja vas 54; Franc Juršič,-' Irča vas 31; Milan Stipič, Jerebo. va 3; Franc Gol(rt>, • Gubčeva 31; Albin Malenšek, Paderšičeva 18; Ivanka Zupan, Valantičevo 6; Marija Kran.c, Kidričev trg 2; Ladislava Kostrevc, Ljubljanska, stoL pič 1; Marija Bustja, Zagrebška cesta 16; Draga Sotler, Zagrebška cesta 25; Jože Zupančič, Adamiče, va 16; Sabina Gartner. Cesta herojev 5; Betka Lindič, Vrhovčeva 16; Gena Kalčič, društveni trg 2; Franc Leskovšek, Trdinova 9 OTOČEC OB KRKI: Marjana Tratnik, Luterško selo 7; Franc Bevc, Otočec 12; Angelca Prešiček, Otočec 54; Štefka Novak, Dolenja vas 10; Julijana Bučar, Herinja va»5 1; Marija Vovko. Otočec 54. PODBOČJE; TMička Dobravc, Mado Mraševo 21; Martin Stipdč, Gradr e 4 RIBNICA NA DOLENJSKEM: .^nton Zidar, Sušje 7. SENOVO: Anton Kostanjšek, Senovo 172; Jože Skoberne. Reštanj 78; Marija Medvešek, Kališevec 18; Martin Abram, Bre<&je 22; SEVNICA: Jožica Baumkirher, Poljska rot. ŠENTJERNEJ: Tone Pirc, Grob. IJe 42. SKCkaAN: Franc Krnc, Gor. Dole 17; Fanika Jerič, Tomažja vas 32. TREBNJE NA DOLENJSKEM: Marta Bobnar, Kamna gora 18. VELIKA LOKA; Andrej Zupančič, Korenitka 7. 2U2EMBERK; Josipina Zupančič, Žužemberk 152. RAZNE POSTE: Ulja Milanovič, Jarška 14, Ljubl.ana; Tine Jakše, Podgora 26, Ljubljana; Dragica Ravoar, Kajuhova HI/5, Izola; Hin. ko Brudar, Trg JNA bb, Blhač; Alojz Sirk, Medana 33, Dobrava — Brda; Adolf Vogrin, Valvasorjeva 1, Lesce; Milka Sp>alir, Vič 5, Dra. vograd; Anica R^č—Ciča, Otro-manije 13, Kragujevac VOJNE POSTE; Jože Ablna, Valjevo; Jože Tratnik, Banjaluka; Jo. ie Senica, Mak. Kamenica; Ludvik Ahlin, Gnjilane; Božidar Tom-še, Pula; Alo.z Burja, Niš; Jože Lenart, Valandovo; Blaž Rožman, Ribnica na Dolenjskem; Ivan Jan-ževec, Vranje, INOZEMSTVO: Milan Godler — Cleveland, USA; Marija Tkalec — Landshi.-t, Nemčija; Janez Jerič — Frankfurt, Nemčija: Stanko Krulc, Langfeld, Švica; Franc Golob, FiL sweg, Nemčija; Anica Skrjanc — NUmberg, Nemčija; Dragica 2alec, Berlin. Nemčija; Ivan Majhen — Oberlingen, Nemčija. V PRODAJALNI „BRSLIN” V BRŠLINU, nasproti železniške postaje dobite □ cement □ betonsko železo □ strešno in zidno opeko □ stavbno pohištvo □ obložne ploščice in sanitarna keramika □ vodovodno in elektroinstalacijski material □ obloge za pode □ raznovrsten droben gradbeni material Pradajalna je dobro založena tudi z gospodinjsko opremo, gospodinjskimi aparati in pripomočki, raznovrstno posodo in priborom. Obiščite prodajalno trgovskega podjetja »DOLENJKA«, Novo mesto in prepričajte se o izbiri in ugodnem nakupu! DESET NOVIH KNJIŽNIH NAGRAD Med nove naročnike smo z žrebanjem raz;delili v torek opoldne 10 knjižnih daril. Danes jili bodo dobili pK) pošti: Ivan Pacek, Valvasorjevo nabrežje 10, Krško; Jože Franko, Dol. Vrhpolje 10, Šentjernej; Ana Baznik, Gor. Pirošica 33, Cerklje ob Krki; Milena Kordiš, Livold 16, Kočevje; Anton Križan, Griblje 42, Gradac v Beli krajini; Jože Bukovec, Kot 6, Semič; Marija Grilc, Grm 11, Trebnje na Dol.; Slavka Samsa, Hrib 100, Loški potok; Franc Kolman, Šmarje 39. Sevnica, in Mirko Kolar, Kremen 17, Krško. I I roi da de Da pri na i ni be > dit tel po lik do I in Th su Se Vri nji Dl( bo ko re< 60 ie, 5či je til dD T} 1 ec Pc tiii 11 Velika moška postava se je izluščila iz temne ve-4e in se sklonila k psu. Bela roka je pogladila psa po glavi. Nato je mož stopil k razsvetljenemu pritličnemu oknu — bil je Grajžar, Njegov srepi pogled je mehko zasanjal, ko je objel prizor, ki se mu\ je nudil: ob luči dolge lojevke je stala v Valvasorjevem »muzeju« Marija. Kratki črni lasje so ji lezli prek ramen in ji prosto, v lahkem valovju viseli ob obeh straneh zagorelega obličja. Obleka iz rdečega sukna, že nekoliko obledela, je v preprostem kroju tesno oklepala široka ramena in nežno dekliško poprsje. Marija je jemala iz usnjate torbe različno kamenje in ga razvrščala po mizi. Na stopnicah, ki so vodile v prvo nadstropje, so se začuli glasovi. Ostroge so rožljale. Grajžar se je okrenil; Valvasor in Vitezovič sta prihajala navzdol. »Vi, Grajžar?« »Da. Mihec se je pK>nesrečil. Konj ga je brcnil. Mislim, da mu je zlomil piščal na desni nogi.« »Mihec? Nesrečni fant! Ali ste poklicali padarja?« »Trošt je šel ponj. Jaz pa sem jim prinesel bakroreze.« In podal je baronu mapo. »Ali ostanete tu, Grajžar?« »Ne.« »Vzemite dve odeji s seboj, da fant ne bo zmrzoval, če bo ležal v hlevu. Jutri zjutraj pošljem ponj z vozom. Tu mu lahko Mica streže, tam nimate nikogar.« Matija Grajžar je pokimal m odfteJ po veži, ne da bi se bil p>oslovil. »Manire ima še vedno tako robate kakor nekdaj,« se je Vitezovič posmehnil za njim. »In vendar le mož čisto zlato.« le Valvasor krat- ILKA VAŠTETOVA: VRANJE x>ekle: (Zgodovinski roman) ko odbil in stopil z gostom v laboratorij, odtod pa v svoj »muzej«. Ne dolgo potem se je začul izpred gradu topot konjskih kopit: mladi bakrorezec je odhajal. Valvasor in Marija sta uvrščala kamenje med veliko zbirko v široki omari. V drugem kotu nizke, obokane sobe je Vitezovič pregledoval veliko Valvasorjevo zbirko grafik in risb — osemnajst lepo vezanih foliantov z nalepljenimi, z vseh strani umetniškega sveta zbranimi listi je stalo na polici. »Silno' mi hodi navzkriž nezgoda malega hlapca. Kaj naj zdaj storim? Starega pastirja Urbana ne morem vzeti s seboj v Ljubljano. Jerneja in lovca pa moram pustiti doma za varstvo.« »Ali nimaš oskrbnika ali drugega moškega? Saj si imel troje slug in ne vem koliko hlapcev.« »Oskrbnika? Ha! 2e dve leti je tega, kar sem ga odslovil. In toliko slug? Nepotreben luksus za moje razmere.« »In njihov famulus?« je poredno smehljaje se vprašala Marija. ' »Je ženskega spola,« je resno poudaril učenjak »In vendar je — oblečen kot mladenič — že dostikrat spremljal gospoda barona,« je trmasto ugovarjalo dekle, »pa me še nikdar nihče ni osumil, da sem ženska!« »Hahaha!« »Nu, ali ni res?« »Res. Toda — — V Ljubljano! In še ob zasedanju deželnega zbora. Ali bi te ne bilo strah, da te z®' sačijo?« »Mene — strah?« Zaničljivo je napela spodnjo ustno. »Hm...« »Sploh pa: kako naj me zasačijo? Suha sem kakor poleno. Obraz koščen in zagorel; nos dolg, da mi ga lahko vsak fant zavida; lasje kratki. Kako, hudiča, naj me ...« »Marija! Kolikokrat sem te že prosil, odvadi se tega prostaškega budičevanja!« »Ampak če me vzamejo za hlapca s seboj, se mi bo vendar podalo, da se krepko izražam? Tako^ (udarila je s pestjo po mizi): »Pri moji krščeni du...« »Marija!« » — ši, če me ne vzamejo s seboj, pojdem sama!« Valvasor in Vitezovič sta se spogledala. Valvasor je zavrtel oči proti stropu. Marija se je razpO' sajeno glasno zasmejala. »Strašen divjak si, zares.« »In če jim obljubim, da se bom ves čas tako obnašala, da se ne bodo jezili, ali me vzamejo s seboj?« Ponudila mu je roko. Valvasor ni položil svoje vanjo. »Nemogoče. Marija, nemogoče!« »Mislim, da nama zadostuje moj sluga Pero,« j® spregovoril Vitezovič DVOBOJ fioger Marty, študent far-®^ije, je najel sobo pri ma-^^e Therčse, toda njegova ^®namica je bila precej suš-in tako je večkrat izpustil Priložnost, da bi plačal sta-•'^rino. Ampak madame Therese se kaj prida razburjala. Ščebetala je: »Nič ne skrbite, mlade-. pri meni imate kre-moj mladi prijatelj... ^0 vas imam rada.« S posebnim poudarkom je povedla zadnjo glagolsko ob-^ in z zamamnim pogle-opazovala mladeniča. Mladi študent je doumel... začel je dvoriti madame ^rfese, Id je bila od njega ; ^^*rejša dobrih dvajset let. ^veda se ni mogla upirati 'vročemu dvorjenju in tako je •^JUna idila trajala dobra dva ^®seca. Potem se je idila zelo gro. bo končala pred predsedni-sodišča. Madame The-je vložila tožbo proti gospodični Frederique, ki ji kakor je izjavila na sodi-^ izruvala tudi nekaj las. *To ni res! To je gola laž!« J® iričala obtoženka dvajse-^ let z zelo lepimi lasmi. »Razen tega mi je izbila zoba!« je nadaljevala "^erese. »Umetna,« je porogljivo odgovorila" obtoženka, ki bd bila po letih lahko hčerka mada-Therfese. Madame je nadaljevala: »Pri meni je stanoval Ro-Marty, ki ni plačeval sta-^*nne.« Mladi Roger, neke vrste Hollyday, je vzkipel: »Plačal sem ji v naturah; mi je vedeti, da sem ji ''šeč, tega pa vsekakor nisem ®fnel odbiti, ^ajne?« kladam«; Th6rese je petde-let, še vedno je zapelji-Rogeru pa petindvajset Jianj in tako se je kaj naveličal te zveze. In da bi to jasno m glasbo doicazal svoji stanodajal-je pripeljal v sobo Frćdč-svojo mlado dražestno Prijateljico. Kajpada na ve-^ zgražanje madame Thć- rese, ki je na vrat na nos hotela nagnati tekmico. Najprej se je vnel oster dvoboj z besedami, potem pa sta z gproženj prešli na dejanja, to se pravi, da sta se stepli. Madame Therese je potegnila »ta kratko«: manjkalo Ji je nekaj kodrov in dvoje umetnih zob. To so ugotovili strokovnjaki na policijs^oem komisariatu. Kodre in oba zoba je ma-danae Thšrfese prinesla kot »corpus delicti«. Sodišče je odločilo: za tri kodre umetno pobeljenih las in za dva zoba bo madame Therfese prejela odškodnino 400 novih frankov. M. M. pl C3 — Pet milijonov tablet proti glavobola naredimo na dan, sam moram čakati pa pol ure, prej ko mi prinesete eno samo! 4. nadaljevanje A. KUJUNDZIJSKl: DARILO ZA ROJSTNI DAN — Ce vam kdo podari knjigo za rojstni dan, potem je to vaš drugi najboljši prijatelj. — če vam prinese pribor za britje, Je njegov sosed gotovo brivec. — Ce vam da denar — premislite, če mu nemara ne dolgujete kakšne vsotice. — Oče tistega, ki vam prinese kolekcijo znamk, je gotovo poštar. — Ce vam kdo prinese nalivno pero, je to zelo nevaren člevek, gotovo je prepričan, da ste nepismeni in bi vam rad prizadejal kaj hudega. — Ce prejmete ogledalo — zagotovo od dekleta, ki ste mu dolgo in brezusp>ešno dvorili. — Ce vam kdo prinese čokolado sili bonbone — ste lahko prepričani, da je velik ljubitelj »sladkega življenja«. — Tisti, ki vam prinese nogometno žogo, od srca gori za vaše lepše življenje in uspešno kariero. — Ce vam kdo prinese del vaše osebne garderobe, je to gotovo žena ali dekle, ki se vas je naveličala gledati vedno v eni m isti opravi. — Ce vam kdo prinese žepni nožek, si ga dobro oglejte z vseh strani. Gotovo boste na njem našli začetnice pravega lastnika. — Tisti, ki vam prmese najbolj dragoceno darilo, med vsemi navzočimi gotovo najmanj zasluži. ^t-$©0©©0©000000000000©0©00©00C ^ \/0L4NPm Enake bire so ljudje, ki bi se radi ovekovečili z literarnim delom. Vsi so moji dolžniki, posebno pa tisti, ki počečkavajo papir z golimi bedarijami. Kar zadeva take, ki se z učenim pisanjem podrejujejo sodbi izvedencev, se vsaj meni zdijo bolj pomilovanja vredni kakor blaženi, spričo večnih muk, ki jih trpijo, ko v svojih rokopisih venomer dostavljajo, spreminjajo, črtajo, opuščajo, ponavljajo, prelivajo, iščejo sveta in medijo osnutke po devet let v predalu, ne da bi bili kdaj zadovoljni: tako dragć plačujejo piškavo hvalo dveh, treh zlatožilnikov za nešteto prečutih noči, za tolikšno žrtev naj slajše dobrine, spanja, za toliko potu; in težav! Temu prideni izgubo zdravja in vabljive zunanjosti, vnetje oči ali celo slepost, uboštvo, zavist, pomanjkanje razvedrila, prezgodnjo ostarelost, prerano smrt in druge podobne nadloge! Vsa ta dolga veriga žrtev, misli naš modrijan, ni predrago plačilo za besedo priznanja, ki mu jo vrže ta ali oni krmežljavec. Koliko srečnejši je pisun, ki se v svojih blodnjah izroča meni! Pri njem ni sledu o' nočnem delu; kakor mu kaj v glavo pade, kar mu pride v pero, pa naj bodo tudi sanje, takoj jih zapiše, ničesar ne žrtvuje razen papirja, ker dobro ve, da večjo kodrcijo ko bo spleteničil, več bralcev ga bo hvalilo, to je: vsi bedaki in prostaki. Prava reč, če->£a raztrga tistih nekaj modrijanov, ki ga morda vendarle ber6! Kaj premore sodba peščice zoper nasprotno mnenje neizmerne množice? Se pametneje ravnajo tisti, ki tuja dela izdajajo za svoja. Prisvojijo si slavo, ki si je drug toliko prizadel zanjo, ker se zanašajo, da bodo imeli, četudi se jim plagiat dokaže, vendarle vsak nekaj časa dobiček. Vredno je videti, kako jih razganja napuh, kadar slišijo na ulici svojo hvalo, kadar ljudje v gneči s prstom kažejo nanje, češ da geht er, der grosse Mann! Bu-kvarji izlagajo njih dela na najvidnejših krajih, povsod se bleščč na naslovnih listih po tri imena, najraje tuja kakor kak kabalistični coper. Kajti — kaj so, bogme, drugega nego imena? Koliko je ljudi na svetu, ki bi vedeli, kaj pomenijo? Neredko so na lepem izmišljena ali pa vzeta iz starih bukev: eden se krsti za Tel6maha, drugi za St^nela ali Laerta; temu ugaja Po- likrates, onemu Trasimahos. Bilo bi isto, ako bi se podpisali Kameleon ali Buča ali pa označili delo z Alfa in Beta, kakor delajo navadno filozofi. Nad vse zabavno pa je, kako si v pismih, pesmih in hvalnicah drug drugemu kadijo, bedaki bedakom, neved-neži nevednežem. Ta se pokloni onemu, da je drugi Alkaios, oni vrne temu s Kalimahom; Janezu je Pepe zgovornejši mimo Cicerona, Pepetu Janez bolj učen kakor Platon. Večkrat si poiščejo tudi nasprotnika, da se pomerijo z njim in si tako povečajo sloves. Javnost, negotova kakor je, se razkolje v dva tabora. Naposled zmagata oba vodji in oba slovita triumf. Modri se temu početju rogajo, češ da je višek norosti. Saj je res, kdo bi tajil? Vtem pa ti norci vendarle po moji dobroti srečno živijo in bi svoje slave ne dali za vse triumfe Scipionov. Med učenimi poklici si prisvajajo prvo mesto pravoznanci. Ni ga bitja pod soncem,. ki bi bilo samo s seboj bolj zadovoljno kakor jurist. Nenehoma valijo Sisifovo skalo v breg, s tem da na debelo kujejo postave — o čem, jim je vseeno — kopičijo razlage na razlage, mnenja na mnenja in delajo vtis, ko da je pravni študij nied vsemi najtežji. Pravnikom pridenimo dialektike in sofiste, posebno pasmo ljudi, ki je nobeno dodonsko zvočilo ne poseka v brbljavosti: izberi dvajset najhujših klepetulj, in slednji se bo kosal z vsemi hkrati! Vendar bi bi- li na boljšem, ko bi imeli samo gibčen jezik; na žalost pa so obenem tako prepirljivi, da se z največjo trdovratnostjo prćklajo za kozjo dlako in v pregorečnosti prerekanja večkrat pozabljajo resnico. Ob tem pa tudi nje osrečuje samoljubje: oboroženi s tremi silogizmi so brez pomisleka pripravljeni spopasti se s komer koli in za kar koli Za njimi pridejo filozofi, spoštljive postave z dolgimi bradami in plašči. Ti si lastijo monopol za modrost, drugi smrtniki so vsi le plahutajoče sence. S kako zabavno blaznivostjo ti ustvarjajo svetove, merijo s palcem in nitjo sonce, limo, zvezde in njih obtoke, tolmačijo nastanek bliskov, vetrov, mrkov in drugih nerazložljivih prikazni, ko da bi bili osebni tajniki stvarnika. Narava pa ima zanje in za njih ubige samo visokosten zasmeh. Zadosten dokaz, da ničesar ne razumejo, je že to, da so si glede teh reči sami med seboj večno v laseh. I ^9. - Avto je ostal v štirinajstem nadstropju do •Ponedeljka zjutraj. - Preskočimo nadvse klavrno ^oboto In nedeljo v glavnem mestu republike, ^ozabimo na to! Sicer pa. koliko je meščanov, v nedelio nrav tako ne morpio dlie kot do živalskega vrta ogledat medveda Jako! - Paradižnik je bil v ponedeljek že zarana na gradišču »Betonopekapnograda«. da bi dvignil svoj visoko dvignjeni avto. Pobožno sta strmela v nebo naša izletnika. Silni žerjav le zaropotal, žica se ie napela in - o sveta nebesa! - celo štirinajsto nadstropje je zanihalo na jekleni vrvi! - Kaj se je zgodfio? Pritekli so inženirji, polirji, urbanisti arhitekti in strokovno ugotovili, da je bil m avto v soboto v naglici postavljen na svež beton in Ha ie 7Hai hptnn trd kot skala . DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov lwieroator Kmetovalci! Kmetijski stroji s po-pvistom in na kredit od 15. do 31. 3. 1969 v KRANJU, nasproti kina »CENTER«: PASQUALI z najnovejšimi priključki, FERGUSSON, ZETTOR, kosilnice in raz-aa kmetijska mehanizacija. Vabi KŽK Kranj SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE - NOVO MESTO objavlja prosta delovna mesta za: DIPL GfiADB. INŽENIRJA -HIDROTEHNIKA s 3-letno delovno prakso za dela v hidrotehnični projefctivi GRADBENEGA TEHNIKA s 3-letno operativno prakso za kalkulacije hidroteh. in nizkih gradenj GRADBENEGA TEHNIKA s 3-letno prakso pri nizkih gradnjah — po možnosti s pooblastilom za Izvajanje del GRADBENEGA TEHNIKA - PRIPRAVNIKA za dela pri vodnih gradnja TEHNIČNEGA RISARJA z 2-letno prakso za dela v hidroteh. projektivl Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SVSD Novo mesbo. Kandidati naj pošljejo prijave podjetju z dokazili o zahtevanih p>ogojih najkasneje do 10. aprila 1969. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubeče žene in mame VALBURGE KOZOROG iz Boštanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za darovane vence, obiske in izrečeno sožalje ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu Francu Dobovšku za ganljive besede ob odprtem grobu in častitim sestram za neprecenljivo skrb in nego v času dolgotrajne in težke bolezni. Žalujoči: mož Franc, sinova Tone in Franc in drugo sorodstvo. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustila naša dr£^a mama in stara mama TEREZIJA MURN iz Dobniške vasi Zahvaljujemo se prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju splošne bolnice v Novem mestu za vso skrb in zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Rudi z družino ZAHVALA V 87. letu starosti je vmirl JOŽE KRANJČEVIČ kmetovalec iz Leskovca pri Krškem Pokopali smo ga v nedeljo, 23 marca, na domačem pokopališču. Vsem, ki so ga obiskali, mu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi predstavnikom krajevne skupnosti Ljubljana-Tabor, godbi in kolektivu Tovarne celuloze in papirja iz Krškega in delovnemu kolektivu RSNZ. žalujoči: sinova Jože in E^o z družinama, hčerke Ana, Mimi, Ivanka, Pepca in Lojzka z družinami in drugo sorodstvo Leskovec, Ljubljana, Krško, New York, Clairton, Dunaj, 25. 3. 1969. KADROVSKA KOMISIJA GR OBNOVA LJUBLJANA TITOVA 39 sprejme naslednje sodelavce: 1. gradbene delovodje 2. VK ali KV tesarje 3. VK ali KV zidarje 4. VK ali KV železokrivce Vsa dela se izvajajo v gradbeni operativi v Ljubljani, Domžalah, Celju, Trbovljah, Izoli in Poreču. Samska stanovanja in prehrana sta urej^. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Pismene ali ustne ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja, Titova 39/1. nastropje, soba 12. »ŽIČNICA« ^ tovarna strojev — strojnih in transportnih naprav — livarna barvnih kovin LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 49 vabi k sodelovanju v delovni enoti PROIZVODNJA SUŠILNIC -RIBNICA NA DOLENJSKEM ključavničarje elektrovarilca kleparja strugarja Delavci, ki bodo želeli vstopiti v članstvo delovne skupnosti podjetja »ŽIČNICA« Ljubljana, bodo sprejeti na delo za nedoločeno dobo s polnim delovnim časom pod pogojem, da uspešno opravijo poskusno delo. Vsi interesenti se naj za eventualna pojasnila obrnejo osebno ali pismeno na splošno-ka-drovski sektor podjetja; Ljubljana, Tržaška 49. Objava velja do zasedbe prostih delovnih mest. ZA NOVO ODPRTA IN IZPRAZNJENA DELOVNA TER UČNA MESTA IŠČEMO SODELAVCE. V ta namen razglašamo 2 delovni mesti v kuhinji in 2 delovni mesti v strežbi, delovno mesto sobarice, 3 učna mesta vajencev v kuhinji in strežbi Zaslužek se obračunava po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov na podlagi opravljenega prometa. Kuharice morajo biti samostojne in sposobne. Natakarji oz. natakarice morajo uporabno obvladati najmanj en tuj jezik (zlasti italijanščino). Enak pogoj velja za sobarico, Id je lahko začetnica, mora pa izjaviti, da se bo jezika naučila. Pri vajencih je želena starost 16. do 17. leta. Posebni pogoj je poizkusno delo, ki traja od 1 do 3 mesecev, odvisno od delovnega mesta. Vse ostalo po dogovoru. GOSTINSKO PODJETE HOTEL »KANDIJA« NOVO MESTO KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« NOVO MESTO EE »AGROSERVIS« razglaša prosti delovni mesti DVEH AVTOMEHANIKOV POGOJ: KV avtomehanik s prakso na Dieslovih motorjih. Zaželena je tudi praksa popravila traktorjev. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe pošljite na gornji naslov. GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto v SKLADIŠČNO-NABAVNI SLUŽBI Pogoj: 1. trgovec z nekaj prakse, zaželena železninarska smer, ali srednja ekonomska šola 2. šoferski izpit B kategorije Za delovno mesto je predpisana dvomesečna preizkusna doba. Razpis velja 10 dni po objavi. KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA, BREŽICE obvešča, da je v svoji trgovini z reprodukcijskim materialom POSLOVALNICA I. V BREŽICAH na novo organizirala in specializirala prodajne oddelke, ki nudijo naslednje trgovsko blago: V oddelku za zaščitna sredstva: vsa zaščitna sredstva, ki se uporabljajo v kmetijstvu in umetna gnojila V oddelku za semena: ' vsa potrebna semena in močna krmila V oddelku za mehanizacijo: kmetijske stroje, rezervne dele in avto material V oddelku za barve: bogat asortiment barv, lakov z vsemi potrebnimi dodatki V oddelku za splošne železnine: gradbeni material, instalacijski material za vodovodne instalacije in centralno kurjavo ter splošno železnino OGLEJTE SI IZBOR BLAGA, BREZOBVEZNO NA NAKUP! Po želji opozarjamo na sezonske nakupe: semen in semenskega krompirja, zaščitnih sredstev, umetnih gnojil, sadnih dreves in močnih krmil za piščance. UPRAVNI ODBOR KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO ponovno razpisuje prosto delovno mesto referenta za zdravstveno zavarovanje POGOJI: višja strokovna izobrazba in 3 leta prakse. Upošteva se izobrazba socialne, pravne in upravne smeri. Zaželena je praksa v službi socialnega zavarovanja. Kandidati naj vložijo prijave na Upravni odbor KZSZ Novo mesto, Kidričev trg 3, r roku 15 dni po objavi razpisa. KEMOOPREMA TREBNJE ,razpisuj e prosta delovna mesta za: STROJNEGA TEHNIKA - KONSTRUKTERJA VEČ VK IN KV KLJUČAVNIČARJEV VEČ PK KUUČAVNIČARJEV VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV DVA ŽERJAVARJA Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati pod točko 1., 2., 3. in 4. odslužen kadrov-^ rok. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev in življenjepisom pošljite do 15. aprila 1969 na naslov: KEMOOPREMA, TREBNJE NA DOL. immO LJUBLJANA VSAK DAN poiočila ob 5.15, 6.00, /.00. 8.01, 10,00, 12.00, 15.00> 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od ' 'c 8.00 ■ PETKK SH MARCA: Glasbena matineja. 8.55 Pionirski tednik. 10.15 i?ri vas dci a 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje g(^e 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jakob Ferjan: Krmljenje prašičev — pitancr- v kmečki reji. 12.40 Cez polja In potoke. 13.30 ^*riporočajo vaiii . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja--jo. 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasbeni interme^zo. 15.45 Turistična oddaja. 16.0(' Vsak dan za vas. 17.15 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih krtžpotjih. 19.00 La.nko noč, otroci! 19.15 Minute pevcem Rai-kom Irgoličem. 2f.00 Naši amaterski zbori tekmujejo. 21J5 Oddaja o morju ir pomorščakih. 22.15 Zagrebški sr’isti z repertoarjem sodobne glasbe ■ SOBt^A, 29. MARCA: 8.08 Glasbena 'matineja. 8.55 Radijska sola za nižjo stopnjo (ponovitev) Sijaj, sijaj sončece. 9.25 »Cez travnike zelene«. 10.15 Pri vas do-®a. 11.00 Poroči — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Vilko Stem: N^otovost v kmetijski proizvod-‘'ji in gospodarske odločitve. 12.40 Narodne pesmi iz hrvaškega Zagorja. 13.30 Priporočajo vam .. U.05 Glasbena pravljica — Božena Nemčeva — Mairjan Vodopi-V«: Gozdna vlit 14.25 V vedrem ritmu. 15.40 Naš podlistek — M. Macourek: 2ivalopisi. 16.00 Vsak **an za vas. 17.05 Gramo v kino. 18.15 Vsako soboto »Top — pops 11«. 19.00 Lahko noć otroci! 19'.15 Minute s pevko Ireno Kcdiont. 20.00 Spoznavajmo svet in domo- vino. 22.15 □ad ‘c za naše izseljence. ■ NEUEUA, 30. MARCA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.06 »Veseli tobogan« 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši... Ivan Bratun — Perko: Vroče februarske noči. 10 30 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični n^;x>tki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nede-Ijs^ reporUiža. 14.05 »Glasba ne pozna meja«, 15.0? Domače melodije in domači ansambli. 16.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.30 Bach in Haydn. 10.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer 23.05 Literarni nokturno. ■ PONEDELJEK, 31. MARCA: 8.08 Glasbena matmeja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročil — Turistični napotki za tuje "iCMe. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr Jože Maček: Spomladanski program varstva poljščin. 12.40 Majhen konce;! pihalnih orkestrov. 13.15 Obvestila In zabavna glasba 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 10.15 Minute s pevko Sonjo Gaberšček. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.15 Za ljubitelje jazza ■ TOREK, 1. APRILA: 8.06 Operna matineje 8.56 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mala zaveznica. 9.25 »Morda vam bo všeč«. 10.15 Pr vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijske nasveti — Jože KregHr: Vrt v aprilu. 12.40 Slovensk" narodne pesmi. 13.30 Priporočajc vam .. 16.00 TELEVIZIJSKI »ISv: SPORED NEDELJA, 30. MARCA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.30 Po domače s slov. instr. kvintetom (Ljubl.ona) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Propagandna oddaja (Ljubljana) 10.50 .'Uidersen: Cesarjeva nova oblačila (Ljubljana) 11.10 Pionirski TV dnevnik (Ljub-l.ona) 11.40 Filmska burleska (Ljubljana) 11.55 TV kažipot (Ljubljana) 14.00 Švedska : CSSR — prenos svetovnega hokejskega prvenstva (Evrovizdja) 16.30 Dolgometražni film (Ljubljana) 18.00 Kanada : SZ prenos svetovnega hokejskega prvenstva — (Ev revizija) ^•15 TV dnevnik (Beograd) 20.45 Samo; — himioreska (Beograd) 21.30 Videofon (Zagreb) 21.45 Športni pregled (JRT) 22.10 TV dnevnik (Beograd) 22.25 Mednarodni rokometni turnir — posnetek tekme Jugoslavija : CSSR (Ljubljana) PONEDELJEK, 31. MARCA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Rušična (Zagreb) H.OO Osnove splošne Izbrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli — jonovitev — (Zagreb) 15.40 Ruščina — ponovitev (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Beograd) 17.45 Titr-talt: Veliki in mali Klavs — Švedska odda;'« za otro e (Ljubljana) 18.00 Po Slo\-eniji (Ljubljana) 18.25 Propagandna medigra (Ljub-Ijana) 18.30 Najosnovriejše ob sihonevro-zah (L.'«bljana) 18.50 Ja^ glasba (Beograd) 19.20 Kaleidoskop (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (L.ubljana) 20.35 Ivo Andrič: Žeja — drama zagrebške TV (Ljubljana) Glasbena oddaja Rahmaninov: Pesmi za ki. trio in sopran (Ljubljana) ^ En Prancias — ponovit^ — (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) TOREK, 1. APHII.A 9.35 TV v šoU (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izbrazbe — (Beograd) 14.4^ TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Angleščina (ponovitev) — (Zagreb) 17.45 Risanka (LJubl.'«kna) 18.00 Mokedajeve pravljice (Ljubljana) 18.20 Po sledeh napredka (Ljubljana) 18.40 Ansambel Montenegro (Ljubljana) 19.05 Na sedm; stezi — športna oddaja (L;ubljana) 19..SD (7ifcca]c (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (L.'ubljana) 20.35 Nihče ni pomahal v slovo — kanadski film (LjuUjana) 21.55 Veliki mojstri — Moris Mau-rioe Ravel (Ljubljana) 22.55 Poročila (LJubl.ana) SREDA, 2. APRILA 9.35 TV v Soli (Zagreb) 17.15 Madžarski TV pregled (do 17.30) (Beograd) Vsak dan z£ vas. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Družba ui čas — prof. Fran Ped’ček: O mladini. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.U0 Radijska Igrn — C E. Soya: »Mali očka želva«. 21.15 Deset pevcev — deset nr-elodij. 23.05 Literarni .oktumo — G. Schwab: Orfej in Evridika ■SREDA, 2. Mi.llA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.30 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 '•Cmetijsk nasveti — inž. Franjo Jurhar. Pieprečujemo gozdne požare. 12.4C Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vara .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 15.40 Naš podlistek — B. Brecht; Krivoverčev plašč. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam 18.40 Naš razgovor. 19.00 l^ahko noč, otroci! 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivala jazza. ■ ČETRTEK. » APRILA; 8.08 Operna matineja, ii.55 Radijska šola za viSj- sUonjo pcKiovitev) — Pariška komuna 925 Iz zakladnice resne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki i; tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Terčelj: Spcnnladanska opravila v vinski kleti. 12.4f Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 »Mladina poje«. 14.45 Lirika za otroke: »Mrfiurčki«. 15.20 Glasbeni mter-mezzo. 16.(X) Vsal dan za vas. 19.00 Lahko noo otroci! 19.15 RC-ntite s pevko .iienko Pinterič. 20.00 Četrtkov r domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — Sodobna Indijska lirika. 21.45 Glasbeni nokturno. 22.15 Ko-momo-glasbeni večer. 17.45 Oddaja za otroke (Beograd) 18.30 En Francais (Ljubljana) 18.45 Poljudno znanstveni film »Skrivnost: narave« (Ljubljana) 19.15 Po izb:rt Sonje Kasti — glas-bena oddaja (Zagreb) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Niti našega življenja — mladinsko tekmovanje (Ljubljana) 21.35 Opera Iza JRT) Honnegger: Devica Orleanska — posnetek koncerta slovenske filharmo-ni.e (Ljubljana) 22.45 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 3. APRILA 9.35 TV v Soh (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.45 TV v šoli — lonov.tev — (Zagreb) 15.40 Nemščina — ponovitev (Zar greh) 16.10 Osnove splošne izobrazbe (do 16.40) (Beograd) 17.45 Pionirski TV dnevnik (Ljiib-Ijana) 18.15 Po Sloveni.’*! (Ljubljana) 18.45 Turobna jesen — serijsfe film (Ljubljana) 19.95 Glasbena medigra (Zagreb) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—a—1 (L;«bljana) 20.35 Dramska nadaljevanka »Ko Je pcmilad«. Kadar kupujeS, se ne odloči pr^itro (Ljubljana) 21.05 Slovensko gledališče sredi sezone — kult. diag. (Ljubljana) 21.50 WoJeck — serijski film — (Ljubljana) 22.40 Poročila (L.’ubljana) PETEK, 4. APRILA ^ 9.35 TV v Soli (Za«reb) 11.00 Francoščina (Beograd) == 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove ^lofipe izobrazbe — == (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Beo- ^ grad) , 17.55 Naica — mladinski serijski = flhn (Ljubljana) 18.15 Mladinski koncert (Beograd) 19.00 Svet na zaslonu (Ljubljana) = 19.50 Cikcak (Ljubljana) == 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (L;č, vsem vaš^^om za pomoč in tx>lažbo v t^ težkUi in bolečih tre. nutkih, za poslovilne besede vaščanu tov. Albinu Novincu in za besede ob odprtem grobu tov. Ivanu Virantu, nadal.'e organizaciji ZB Straža, podjetju GORJANCI, zdravstvenemu domu Novo mesto in šoferjem zdravstvenega doma, KZ Medvode in vsem darovalcem vencev. Hvala vsem. ki so ga v tako velikem števUu spremili na zadnji potd in ga obsuli: s cvetjem. 2al^oci: žena Alojz%a, sin Alojz z družino. Stane z družino, ho! Malka s družino, brat sestra ter drugo sorodstvo Praproče, Novo mesto, Ljubljana, Straža, Jurka vas, 19. 3. 19^ ZAHVALA Ob bridki izgubi žene, mame in stare mame TEREZIJE DRENVK, roj. ZIDANIČ ix Globokega 64 se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ao jo spremili na zadnji poti, vsem darovalcem cvetja in vencev, ^von^om, nosilcem praporov iz vseh organizacij. Zahvaljujemo se dr. Kiiše-viču za redno zdravljenje. Posebna zahvala sestri Pepci Zi-danič, ki je bila v pomoč pri njeni bolezni. Se enkrat posebna zahvala sosedom vsem, ki so nam pomagali in lajšali bolečine v teždh trenutkih, žalujoči; mož Jože, hčerka Jožica * možem Ivanom in sinkom Jankcem SLUŽBO DOBI ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA — iščem. Po želji hrana m stanovanje. Piro Eranc, Ljubljana, Dolenjska c. TO. ISCEM FANTA za pomoč na kmetiji; lahko stalno zaposlen ak I« službi Priskrbim službo v tovarni, oskrba T hiši. Jakob Bob-nik, Vodnikova 123, Ljubljana-Si- ZA DELO na maixjši kmetiji iščemo dekle za stalno zaposlitev. Zglasite se ustno ali pismeno na naslov: Janez Trkov, Sadinja vas ai, Dobrun;« pri Ljubljani. GOSPODINJSKO POMOCNICO, tu di mlajšo začetnico, ki bi se rada pnučila samostojnega vodenja gospodinjstva, sprejmemo v tehnično opremljeno gospodinjstvo. Inž. Mertlik, Ljubljana — Polje 92 a. ISCEM pridno in pošteno dekle za pomoč pri delu v malem gostišču. Zglasite se pismeno na naslov: Ančka Rup, gostišče Kranj, Smledniška 66 A. GOSPODINJSKO pomočn:co sprejmemo k 4-članski družini v Medvodah. Ugodni pogoji: Informacije: Kraševec, Mestne njive, blok n. Novo mesto. KV NATAKARICA dobi službo, lahko tudi priučena s prakso. Nastop službe s 1. aprilom 1969. Plača po dogovoru. Gostilna Kraus, Stara cerkev 4 pri Kočevju. KLJUČAVNIČARJA m vajenca za delavnico t Ljubljani sprejmem takoj. Silvo Barle, Železno 13, Pobmič. SPREJMEM marljivega delavca v redno zaposlitev. Ponudbe z življenjepisom pošljite na naslov: Plastika, Janez Valent, Ljubljana, Roixi& dolina, cesta 10, št. *. MIZARSKEGA POMOČNIKA in delavca za priučftev sprejmem takoj. Stanovanje je priskrbljeno. Stane Snedec, Bohinčeva 14, Ljubljana—Dravlje. SPREJMEMO mlado kmečko dekle kot gospodinjsko pomočnico k 3-član^ družini v Ljubljani. Znanje kuhe ni nujno. Naslov v upravi lista 535-69 GOSPODINJSKO POMOCNICO, pridno in pošteno dekle z delnim znai.jem kuhe in veseljem do otrok, sprejmem takoj k 4-člansfci družini. Mehanizirano gospodinjstvo, lastna soba, pogoji ugodni. Inž. Čuček, Ljubljana, Kidričeva 1-8. SPREJMEM VAJENKO v uk ali delavko za dedo v gostilni (kuhinji). Hrana in stanovanje preskrbljena. Naslov v upravi Usta (538-69). STANOVANJA ODDAM OPREMUENO SOBO fan. toma v Novem mestu Naslov v upravi lista (511/69). ZA LETO DNi potrebujem eno družinsko stanovanje v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod »Inženir 30«. SOBO IN KUHINJ«, oddamo ženski ali zakoncema za delno pomoč v gospodinjstvu. Naslov: Velena Janč" Zalog 97, pri Llubllnni. ODD.MVi o'iromljeno sobo nn Brodu. Naslov v upravi Mstn. (543-69) MOTORNA VOZILA PRODAM tovorni avtomobil TAM 4500. letnik 1964, v voznem stanju. Naslov v upravi lista (491/69) PROD.AM KOMBI IMV, motoi (NSU in JAVA), motorno žago in velikega psa čuvaja — volčjaka. Ogled v nedeljo, 30. marca 1969 Anton Hutar, Rožni dol 8, Semič PRODAM MOPED T—12. Anton Wei’3S. Svibnik, Črnomelj. PRODAM AVTO DKW 1957, nosU-nost 1000 kg, v voznem stanju. Cena 2.200 Ndln. Otočec 27 ob Krki, PRODAM AVTO Kat. Cena 4.500 Ndinarjev. Martin (3ehte, Senovo 139 PRODAM fiat 750, letnik 1963. Glasbena šola. Novo mesto, tel.: 21-143. PRODAM registrirano motorno kolo MZ 125 letnik 1959, v dobrem stanju. Naslov v upra- vi lista (532-69) Cenik malih oglasov CENIK: vsak oglas do deset besed — 10 Ndin, vsaka nadaljnja beseda 1 Ndin. Za naslov v upravi lista; pribitek 1 Ndin. Za oglase s ponudbo na upravo lista pod geslom: pribitek 3 Ndin Redni zasebni naročniki Do-lenjsk^a lista imajo jtI vseh malih oglasih, čestitkah, preklicih in podobnih objavah 20 odstotkov jopusta, pri zahvalah m osmrtnicah 50 odstotkov popusta, vsi tisti, ki z oglasom iščejo službo, pa 40 odstotkov popusta! POSEST KUPIM KUPIM biljard ali igralni aparat — Marjanca Naslov t upravi lista (537 69). PRODAM PRODAM dobro ohranjen polavtomatski pralni stroj AKVA 2. Rudolf Čampa, Zagrebška 8, Novo mesto. VEČJO KOLIČINO betonskega železa, profil 6 mm. proda Kmetijska šola Grm, Novo mesto. PRODAM 2 motoma okoi>alnika (1 nov, 1 malo r^ljen) za vinograde, znamke Holder 6 KS. Možnost kopanja v najtežjih pogojih do 130 cm. Slavko Lozar, Rožanec 17, Cmomedj. PRODAM enoosni traktor (14 konjskih sil) z vsemi priključki in prikolico 1,50 t po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (533-69). PRODAM sobno rožo filiidendrum. Fabjančič, Mestne njive, blok 12/9, Novo mesto. PRODAM ru>v otroški športni voziček po ugodni ceni. Rozi Skobe, Vrh nad Mokronogom 17. Mokronog. PRODAM dvodelno omaro, skoraj novo, s predali za r«nUo. Kresal, Sttari trg 12, Trebnje. V OKOLICI Novega mesta prodam stroj za Izdelavo strine cementne opeke m 450 ploi^na-atih modelov. Je na voziček. Cona zelo ugodna. Naslov v upravi Idsta (499/69). PRODAM SENO in črno deteljo. Jože Drganc, Dol. Straža 8. Straža. PRODAM dvozarezni stroj za izdelavo cementne strešne opeke. Ja-nez Hrovatič, Stranska vas 1 Ruperč vrh). Novo mesto. PRODAM piremični skedenj in kozolec. Novak, Bršlin 3. Novo mesto PRODAM suhe lipove deske. Plorjan&č, Otočec ob Krki 7. NAJNOVEJSI TIP stroja za po-pravljan.le nylon nogavic, eltdc-tro-kompresorskl princip — nemške zna.m':e »Colibri« — ugodno prodam Minca Zakonjšek, Brestanica 115 a. PROD.AM enostanovanjsko hišo in delavnico na Mimi. Ivan Urbič, Mirna 23 na Dolenjsktoi. V OSKRBO oddam 6 ha zemlje zaradi nezmožnosti dela, ker smo že uri 70 letih. Poleg zemlje je tudi vmograd, stanovanjsko poslopje m tuša, vse v dobrem st£mju. Cesta prevozna z vsemi vozili. Skovec 8, Tržišče. PRODAM VINOGRAD v Potovskl gori pri Križih. Marija MJcec, Mali Slatnik 20, Novo mesto. Ogled v nedeljo, 30. marca 1969, ob 15. uri. PRODAM majhen vinograd v TrSkd gori in nedograjeno zidanico. Naslov v upravi lista (514/69). PRODAM VIN(XJRAD (22 arov) im zidanico v Rihpovcu pri Treiv njem Hrastar, Poljane 1, Mima STANOVANJSKO HIŠO v Bresta-nicd, blizu želozniške postaje — ugodno prodam. Mato Zakonjšek, Brestanica 115 a. PRODAM 9 ha zemlje na Podlipi pri Dobrniču. Cena 22.000 dinar, jev. Jože Kovač, Dob 5, Šentvid pr: Stični, KUPIM manjši vinograd — Tolsiti vrh. Naslov v upraivl ksta (501/69). PRODAM gradbeno parcelo z gradbenim dovoljenjem in gramozom, Prešernova, Kočevje. Sterbenc, Zagozdac Stari trg ob Kolpi. PRODAM posestvo z gospodarskim poslopjem (3 ha), blizu avtobusne in železniške postaje, na 1^ legi, z inventarjem. Amalija Vrbančič, Stara vas 7, Bizeljsko pri Brdcah. PRODAM vinograd m zidanico v Lipneku. Alojz Mak.še, Dečja vas 12, Trebnje na Doleiij-skem. Ob izgubd naše skrbne žene, mame, stare mame in pramame EMILIJE KOPIČ FINK Iz Novega mesta se zahvaljujemo vsan, ki so ji darovali vence in rože ter jo spremili na zadnji poU: sorodnikom, sosedom, znancem, novomeški godbi in gospodu župniku. Posebno se zaJivaljujemo dr. Smrečniku, zdravnikom dr. Tro-bišu in dr. Zakrajškovi ter strežnemu osetoju, posebno sestrama Elici in Gospodaric, strežnicama Strazberger in Miklič za lajšanje bolečin in vzgledni negi na pljučnem oddelku splošne bol-ni^ce v Novem mestu. Družine Fink, Tretinjak in Kopič Ljubljeni mami Jožefi Bobnar, ki živi v Kanadi, želimo ob njenem praznovanju vse najlepše. Ste-fi in Jožica z družinama, Ančka, Mirjana in Silva. Dragi mami Karolini Kumpovi a Hriba pri Dol. Toplicah iskreno čestitamo za njen življenjski praznik, ki ji želimo, da bi še mnogo let živela zdrava in vesela. — Hčot-ke I>raga, Anica in Marija z d>ru-žinami. Nesreča pri srečavanju Jože Ajlec iz Brežic se je 19. marca dopoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Brežic proti Bizeljskemu. Naproti je pripeljal voznik tovornega avtomobila Jože Urek iz Zupelevca. Da bi ne trčila, sta zavozila na rob ceste, pri čemer se je osebni avtomobil prevrnil. Na njem je nastalo za okrog 200 dinarjev škode. Kolesar se je hudo poškodoval Vozndk avtomobila Vinko Skof-Ijanc iz Brežic je 19. marca dopoldne vozil iz Brežic proti Dobovi. Naproti jo pripeljal s precejšnjo hitrostjo z leve strani kolesar Mihael Volk iz Krške vasi in zapeljal v prednji blatnik avtomobila. Kolesar se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v brežiško boli^ndco. Na avtomobilu in kolesu je za ljl50 ^narjev Skoda. Mopedist je zadel v prikolico Mopedist Alojz Požar iz Miha-lovca se je 17. marca zvečer na ovinku v naselju Trnje pri Brežicah srečal s tovornim avtomobilom s prikolico, ki ga je vozil Janko Petan iz Okljukove gore, in pri tem trčil v zadnji del prikolice. Pr padcu se je poškodoval, na mopedu pa je za okrog 50 dinarjev škode. Trčenje na Zdolski cesti 28. marca ponoči se je pripetila prometna nesreča na Zdol-dd cesti v Krškem. Iz Zdol proti Krškemu je vozil voznik osebnega avtomobila Marjan žibert, iz stranice Majcnove ceste pa je orivozil mopedist EJmest Koritnik, ki je zaprl pot, tako da je prišlo do trčenja. Mopedist je bdi poškodovan in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na vozilih je za okrog 1600 dinarjev škode. Sopotnico so odpeljali v bolnišnico 23. marca popoldne je mopedist Boris Murko iz Dol. Skopic vozil proti Župeči vasi. Ko je pripeljal v CJerklje je iz neznanega vzroka padel. Mopedist se je laže poškodoval, njegovo sopotnico Stanislavo Murko pa so zaradi poškodb prepeljali v brežiško bolnišnico. Nesreča v Rigoncah 23. marca dopoldne je voznik osebnega avtomobila Franc Der-žič iz Rigonc vozil proti Zagrebu. Nenadoma so na cesto skočile kokoši, kar ga je zmedlo, da je zapeljal v obcestno ograjo in nato v drevo. Na avtomobilu in ograji je za okrog 5500 dinarjev škode. Krakovski gozd: dva ranjena Neizi Hakki iz Turčije je vozii 22. marca zvečer osebni avtomobil iz Zagreba proti Ljubljani, v Krakovskem gozdu pa iz nepojasnjene-ga razloga zapeljal na levo stran ceste in treščil v tovonjak, ki ga je vozil Stojan Karanfllov iz Ne-gotina Hakki in sopotni sta bila ran.'ena, škodo pa so ocenili na 1.2(X) dinarjev. Šentjurje: z avtomobilom v podpornik 22. marca je Beograjčan Božidar Dimič z osebnim avtomobilom francoska registracije pri Šentjurju zapeljal s ceste, zadel x>odpomilc nadvoza in se znašel na travniku. Voznik in sopotnica sta dobdila odrgnine, škodo pa so ocenili na 2.0()0 din. Ponikve: prevrnjen pri parkirišču 21. marca z;'nitra/j je zagretoSl vozr^ Branko Karaš zapelj^ osei>-ni avtomobil na parkirišče pai Šentjurju, ker pa je bila cesta poledenela, ga je zaneslo v smerni]^ nakar se je ifl'evmil. Laže se j« ramla sopotnica Vlasta Belužič, škodo pa so ocenili na 4 000 din. Novo mesto: pri »Astri« v arkado Anton Mrvlč se je 20. marca po-Ijal z osebnim avtomobilom po novomeškem Glavnem trgu. Na ovinku pri »Astri« ga je zaneslo v air-kado Bergerjeve hiše. Škode je bito za okoli 900 din Karteljevo: guma je eksplodirala 20. marca z'-utraj je bliaai prl-kljiička pri Karteljevem razneslo gn^mo tovornjaku, ki ga je vozil Madžar Ferenc Palvolgyi. Tovornjak se je prevrnil na streho. Vo-zriik se je pri nesreči laže poškodoval, škodo pa so ocenili na 20.000 dinarjev Medvedjek: nesreča z majhno škodo Francoz Christian Bles je vozil 21. marca tovornjak s prikolico iz Zagreba proti Ljubljani. Zaradi utm,'enosti je pri Medvedjeku zapeljal na bankino, nakar se je tovornjak prevrnil na bok. Na srečo Tt bilo posledic, pa tudi škoda je bila majhna. KMETOVALCI! Vabimo vas, da nas obiščite na spomladanskem Gk>-renjskem sejmu v Kranju od 12. do 22. aprila 1969. Ugoden nakup kmetijskih strojev na kredit. Priporoča se kmetijska zadruga SLC3GA, Kranj. Stanki Glavan iz Žužemberka 147 za 20. rojstni dan: Ti ne veš, kako s svojim trpi;’enjem pomagaš blii-njemu! Na to se spomni ob praznovanju dvajsete lomladi, veseli se in raduj I Za tvoje praznovanje ti iskreno čestitajo star&i, tete en vse drugo sorodstvo. iBsaias® Karol Slavič, Grm 9, Trebnje, prepovedujem pašo kokoši i»o mojem zemii^-išču. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bora sodno preganjal. Jakob Ogulin, Krupa 9, Semič, prepovedujem piašo in hojo kokoSl po moji njive pri Movemi vasi. Kdor t^ ne bo upošteval, ga bom sodiK> preganjal. Ivan Hrovat, Irča vas 53, Novo mesto, prejovedujem pašo kokoSi po mojem zemljišč. Kdor tega ne bo upoSterval, ga bom sodno pre-gan,'ot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki ulicc 5 (poleg univerze). EKSPRESNO OČISTI oblačUa Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5. NAJDITEUA MOŠKE URE »Dar-wiil« Izgubljene v tor^ zvečer ob 19.30 prer kavarno na Glavnem trgu v Novem mestu pro sim, da jo pro^i napadi vmc upravi kavarne ali oa postajo milice. Jože Hrastar, Poljane 1, Mirna peč, prepovedujem hojo in vožnjo po travndku v Prelogah. Posebno opozarjam motoriste. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Zaletelj is Dol. Toplic 3S prepovedujem i«So kokoši, hojo In vožnjo po mo.M parček na Dol. Sušicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Krofalt ii Krvavčjega vrha 25, Semič, prepoveduje vsako vožnjo, hojo in pašo živine po vsem posestvu Jožeta Pluta iz Kivavčjega vrha 11, Semič. Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjal. VRATA ! I 1 OKNA in les POLKNA ribnica KREDIT DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference S23DL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, UREJUJE UREIJNISKl ODBOR: Tone GoSnik (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado van, Jože Primc, Jožica Teppey In Ivan Zoran, Teh-ničnd urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starH) din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.S50 Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu; 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE- Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: (068)21-227 — Nenaročenih rokopisov m fotografl.1 np vrnčnmo - Ti.skn (^P »DpIo« v Lliibljan’