SEM DELAVKA, MATI IN GOSPODINJA Nina Vodopivec IZVLEEEK Elanek sledi s pomoejo tiskanih virov, feministiene antropolo.ke literature, empirienih raziskav o .enski vzhodne Evrope, zgodovinske literature slovenskega prostora, easopisnih analiz in .ivljenjskih zgodb spreminjajoeim dru.benim pogledom na .ensko v Ljubljani med letoma 1945 in 1951, odzivom .ensk na razmere v novi dr.avi in naeinom, kako je na te odzive reagirala dru.ba oz. dr.avna politika.V sredi.ee pozornosti postavlja razkorak med idealnim in razlienimi strategijami, s katerimi so se prebijale .enske skozi vsakdanjik povojnega easa. Kjuene besede: etnologija, .enske, Ljubljana, 1945.1951, vsakdanje .ivljenje, politika, samopodoba ABSTRACT This article traces society.s changing views of women in Ljubljana from 1945 to 1951, the responses of women to the conditions in the new state, and the ways how society and the state.s policies reacted to these responses. It is based on printed sources, feminist anthropological literature, empirical researches about women in Eastern Europe, historical literature about the Slovene territory, newspaper analyses and life stories. The article focuses on the gap between .the ideal. and the different strategies women used to cope with everyday life in the post-war period. Key words: ethnology, women, Ljubljana, 1945.1951, everyday life, politics, self-image Uvod V prispevku1 posku.am skozi razmerje .enska . dr.ava . dru.ina ugotoviti, kako je nastajala, se oblikovala in kak.na je bila podoba oz. samopodoba .enske prvega povojnega obdobja.2 Menim, da razmerje opozarja tudi na to, kako se je istoeasno 1 Prispevek je nastal na podlagi diplomske naloge z naslovom Podoba in polo.aj .enske v Ljubljani med letoma 1945 in 1951 pod mentorstvom dr. Boruta Brumna na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo leta 1999. 2 Obdobje .estih let je sicer navidez kratko, a se ob natanenej.em pogledu poka.e kot razburkana in spremenljiva doba . kot eas velikih iskanj in nestabilnosti. To obdobje je zelo specifieno in zato v marsieem drugaeno od kasnej.ih let. Povojno do.ivljanje je vsekakor moeno zaznamovalo zadovoljstvo ljudi ob osvoboditvi. Nina Vodopivec oblikoval in spreminjal javni ter privatni prostor. Loenici med javnim in zasebnim oz. med dr.avo in dru.ino posveeam osrednjo pozornost. Z vstopom na javno prizori.ee je .enska vsaj simbolno prelomila staro zapoved; stopila je namree v prostor, za katerega v preteklosti zveeine ni imela dovoljenja. Za to pa je bila potrebna redefinicija privatnega in javnega, redefinicija spolnih podob. Na nove podobe so vplivali tako komunistiena ideologija kot ljudje sami. Koncept spola je dru.beni konstrukt, a hkrati tudi kulturni produkt, ki v sebi zdru.uje tradicionalne ideje in nove ideolo.ke elemente. Produkcijska razmerja, materialne okoli.eine, a tudi ideje, prieakovanja in predstave, ki jih imata drug o drugem mo.ki ter .enska, doloeajo razmerja med njima in zarisujejo spolne podobe. Zato pogled 70 na le enega izmed vidikov ne zadostuje. .ele zdru.itev simbolnega in materialistienega teoretienega pristopa omogoea pogled v strukturo soodvisnih dejavnikov, medsebojnih vplivanj in pogojevanj (Moore 1988). Koncept dr.avljanke . redefinicija spolnih podob indihotomije .javnega. ter .privatnega. Obdobje med letoma 1945 in 1951 sta moeno zaznamovala konec vojne in vera v bolj.o prihodnost, ki sta se kazala v mno.ieni zagnanosti pri obnovi domovine. Tudi v politienem smislu se obravnavana doba razlikuje od kasnej.ih let; to je eas administrativnega socializma. Najbolj opazna znaeilnost prve (povojne) dobe je v moeni politieni in gospodarski centralizaciji oz. birokratizaciji, naertno vodenem gospodarstvu, ki je bilo do resolucije Informbiroja leta 1948 pod moenim vplivom Sovjetske zveze. Odnos .ensk do nove dobe je bil odvisen od njihove preteklosti, socialne, kulturne in dru.inske dedi.eine. Informatorka, ki je pred drugo svetovno vojno opazovala .ivljenje dekel in hlapcev in je po vojni kot osemnajstletno dekle pri.la v Ljubljano, je bila preprieana, da je v povojnem easu odkrila .Ameriko..3Ne glede na ekonomske omejitve naj bi se pred njo . kot je verjela . po osvoboditvi odprla vsa vrata. Ustava, ki je bila sprejeta leta 1946, je izenaeila mo.kega in .ensko ter .ensko priznala za polnopravno dr.avljanko. Z novo zakonodajo je .enska dobila volilno pravico, nova politika je javno priznala njene sposobnosti in jo z dru.inskimi in socialnimi ukrepi oz. zakoni za.eitila. Nepravilnosti in pomanjkljivosti v povojnem kaotienem scenariju ni primanjkovalo, a kot so v pogovorih veekrat poudarile informatorke . .enske so bile dele.ne osnovne socialne skrbi. Pri tem ni .lo le za formalno, zakonsko za.eito. V praksi so se kazali rezultati socialne politike v ustanavljanju mre. ustanov za matere in otroke, materinskih domov, dispanzerjev, posvetovalnic, patrona.nih slu.b, porodni.nic, otro.kih restavracij in mleenih kuhinj, s katerimi je socialna politika .enskam izbolj.evala .ivljenje. 3 Proizvodna delavka, rojena leta 1930 na Dolenjskem. Sem delavka, mati in gospodinja Seveda je bilo vse skromno, pae v skladu s skromnimi povojnimi razmerami. Imelo pa je pozitivne ueinke: seasoma se je izbolj.al higienski in zdravstveni standard mater in otrok.4 Dru.bena razmerja so se spreminjala poeasi. Socialistiena politika, ki je zahtevala enakopravnost, ni leta 1945 ali z ustavo leta 1946 padla v vakuum, temvee v okvir .e razvitih dru.benih razmerij in politienih praks prej.nje dobe. Ob tem se odpirata vsaj dve vpra.anji: koliko elementov je nastajajoea ideologija prevzela iz preteklega, predvojnega obdobja in kak.en je bil razkorak med zakonodajo oz. zakoni na eni ter vsakdanjim .ivljenjem na drugi strani.5 Z dru.benimi, politienimi in ekonomskimi praksami je partijska politika vplivala na .ivljenje .enske tako direktno . z ideologijo, s spolnimi podobami, ki so v ljudeh 71 sooblikovale koncepte mo.kosti in .enskosti, kot tudi indirektno . preko razlienih politienih praks, ki jih je oblast vsilila posamezniku in s katerimi je doloeala prostor, znotraj katerega sta delovala oba spola. V novem sistemu je bila potrebna redefinicija spolne podobe. Pogum, borbenost, trdnost in odloenost medvojne privr.enke NOB so bile kvalitete, ki so se v razgla.eni povojni podobi stopile z znaeilnimi (tradicionalnimi) .enskimi lastnostmi (Vodopivec 1999: 154). .enska materinska funkcija se je v novi dobi odprla v .ir.i prostor in je dobila dru.beni pomen. Bistvo nove .enske podobe naj bi bilo v prenosu njene po.rtvovalnosti iz individualnega .ivljenja v dru.ben prostor. Dru.ba je .ensko za to nagradila, jo javno priznala in ji v zameno ponudila lik proletarske matere, revolucionarne .enske. Povojni ideal .enske ostaja dvoumen; .enska naj bi bila vztrajna in samozavestna, a hkrati po.rtvovalna, skromna in preprosta. Nedoloeenost in ambivalentnost povojnega .enskega vzora je koristila partiji, ki je v okviru svojih interesov doloeenim kvalitetam pripisala veeji pomen in tako usmerjala .ensko ali na trg delovne sile ali v dru.insko okolje. Teoretieno je dr.avna politika spola izenaeila, a vendar sta bila .e koncepta dr.avljana in dr.avljanke razliena. Dobra dr.avljanka naj bi bila delavka in mati, medtem ko dober dr.avljan ni postal delavec in oee. Dvoumna podoba (idealne) dr.avljanke je postavila konflikt .e v razglasitev .enske in mo.ke enakosti. Vplivi, ki jih je imela dr.avna politika na mo.kega ali na .ensko, tako niso bili enaki. Odnos med .ensko in dr.avo je ostal specifieen. .enska je bila za politiko riziena osebnost; zaradi svoje tenkoeutnosti in vernosti naj bi bila veliko bolj dovzetna za reakcionarne ideje. .ensko nestabilnost je posku.ala politika z raz.irjanjem povojnega lika utrditi, po drugi strani pa se je v politieni propagandi obraeala ravno na njeno eustvenost in materinstvo. 4 Zni.evati se je zaeela umrljivost dojenekov, ki je bila v prvih letih po vojni . predvsem zaradi tuberkuloze . .e zelo visoka (Repe 1999: 98). 5 H. Moore opozarja, kako pomembno je .e samo dejstvo formalne oz. zakonske za.eite .enske (Moore1988: 137). To dejstvo pa lahko . kot v nadaljevanju razmi.lja avtorica . marsikdaj stvari .e poslab.a. .enske so pri uveljavljanju pravic v vsakdanjem .ivljenju omejevale dru.bene, ekonomske in kulturne ovire. Zakonodaja je veekrat slu.ila le kot izgovor, namesto da bi z njo posku.ali probleme re.evati. Nina Vodopivec Z emancipacijo naj bi .enska vstopila v svet javnega. Tako je vsaj simbolno vstopila v prostor, v katerem je do takrat kraljeval mo.ki; ne glede na to, kak.en je ta prostor bil. Zaradi sodelovanja .ensk v NOB in povojnih razmer so ljudje to dejstvo sprejeli brez veejih nasprotovanj. V ljudeh, tako mo.kih kot .enskah, pa so obstajali tihi dvomi, ki so se kazali v protislovnih dr.ah in dvoumjih (Verginella 1999: 72) in so pomembno sooblikovali javno mnenje. Koncept javnosti se prepleta in navezuje na koncept emancipacije (prav tako na koncepte individualnosti, svobode, dr.avljanstva in dru.bene sfere). Vpra.anje .enske emancipacije je bilo po povojni ideologiji podrejeno .ir.im . dru.beno-politienim konceptom. Zaradi osrednje komunistiene ideje, ki je predpostavljala enakost med ljudmi, 72 se seveda ni moglo govoriti o specifieno .enskem vpra.anju. .enska enakopravnost naj bi bila (.e) zagotovljena, zapisana je bila namree v zakonodajo. Dru.bene in ekonomske razmere pa naj bi samodejno pripeljale do njene uresnieitve. .Ker se je smatralo, da so .enske dosegle svoje, kot npr. enakopravnost v ustavi in vse to, ko se je zdelo mo.kim, da so .enske dosegle, se je tudi razformirala AF. leta 1953..6 Pogovori z .enskami, ki so med letoma 1945 in 1951 .ivele v Ljubljani,7 ka.ejo, da je omenjeno misel aktivistke delil precej .irok krog ljudi. V ospredju tistega easa naj bi bila druga vpra.anja: politiena, a tudi eisto eksistencialna . potrebno je bilo obnoviti .domovino., pre.iveti sebe in dru.ino. Po vojni lahko govorimo o dvojni emancipaciji. Tisti, do katere naj bi pri.lo po ideologiji, in tisti, do katere je pri.lo zaradi ideologije.Emancipacija naj bi (po ideologiji) pomenila veejo samostojnost; .enska naj bi imela z njo pri vstopanju v javnost enake mo.nosti kot mo.ki.8 Seveda pa je drugo vpra.anje, o kak.ni emancipaciji lahko dejansko govorimo v re.imu, ki ga tako zahodni svet kot .zgodovinski pogled. sodobnega easa obravnavata kot totalitarnega. Gibanje v javnem prostoru je bilo v resnici v povojnem easu omejeno tako za mo.kega kot za .ensko. Javni prostor je dirigirala ena politiena stranka . KP oz. politbiro CK KPJ z desetimi vodilnimi akterji, ki javno sicer ni delovala in je ohranjala znaeilnosti kadrovske partije, v bistvu pa je imela vso oblast (Pirjevec 1995). Svoj program je .irila preko Ljudske fronte, v okviru katere je delovala Antifa.istiena Fronta .ensk.9 Aktivizacija .enske, ki je bila ena izmed osnovnih nalog organizacije, je tako pomenila propagiranje politienega programa; .enske naj bi se vkljueevale v 6 Informatorka, aktivistka, rojena v Ljubljani leta 1925. 7 V letih 1998 in 1999 sem intervjuvala 16 .ensk, ki so po vojni .ivele ali delovale v Ljubljani. Informatorke sem izbrala na podlagi okolja, iz katerega so izhajale, njihove starosti, poklicne in politiene opredelitve. 8 Emancipacijo pa so po drugi svetovni vojni loeevali od feminizma, ki je imel med ljudmi negativen prizvok in je simboliziral seperatistiene, zahodne tendence. 9 AF. . Antifa.istiena fronta .ensk je bila ustanovljena leta 1942 v Bosanskem Petrovcu. Leta 1943 je zaeela v Sloveniji v okviru OF nastajati Slovenska protifa.istiena .enska zveza, ki se je po vojni preimenovala v AF. Slovenije. Neprestana opozorila s poduarkom, da je AF. le posebna oblika Ljudske fronte, naj bi delo med AF. in LF tako prepletalo, da se organizacija politieni oblasti leta 1953 ni zdela vee potrebna, zato so jo ukinili. Sem delavka, mati in gospodinja O veselju mater nad materinskimi domovi in otro.kimi dispanzerji je veliko pisala Na.a .ena (Na.a .ena 1947, november, str. 341). zadruge ali v krajevne odbore, hkrati pa je bila njihova naloga, da za delo zainteresirajo svoje mo.e.10 Eeprav sta bila v javnem .ivljenju omejena oba, je imela .enska (med drugim .e zaradi drugaenega koncepta dr.avljanke) specifieno vlogo in polo.aj. K temu je v veliki meri prispevala pretekla miselna dedi.eina. Iz analize nalog in pozivov v easopisju, s katerimi je povojna oblast klicala .enske v javni prostor, je razvidno, da je za .enske podroeje javnega pomenilo bolj socialni in ne toliko politieni prostor (Einhorn 1993: 117). .enske naj bi po vojni poskrbele za sirote, invalide in onemogle. Delo, ki ga je v preteklosti opravljala .enska doma, se je v novi dobi preneslo v .ir.i prostor. Neprestana prepletanja med politienimi in ekonomskimi te.njami ter razmeroma enostranske politieno-ideolo.ke predstave, saj je politieni in ekonomski prostor dirigirala ena stranka, so spreminjale meje in oblike javnega prostora. Povojna emancipacija naj bi po ideologiji .enskam omogoeila vstop v javni prostor, kar pa je v resnici pomenilo predvsem mo.nost, da se je .enska lahko zaposlila.11 Po prvotni povojni socialistieni miselnosti naj bi se vse sile usmerile v gradnjo javnega prostora. V skladu z idejo o ru.itvi vsega individualnega, privatnega ter z idejo o podru.abljanju naj bi se dru.ina odprla v javnost. Kljub parolam o ukinjanju vsega privatnega pa je politiena ideologija (kot ka.ejo easopisje in pogovori z ljudmi) ne le dopu.eala, temvee celo utrjevala podobo o dru.ini, ki naj bi reproducirala lojalnost in 10 Po mnenju informatork AF. ni prispevala k emancipaciji .ensk, prav tako naj .enskam ne bi laj.ala .ivljenja. Ne glede na ueinkovitost organizacije pa se je ob natanenej.i analizi pogovorov in easopisja izkazalo, da je organizacija v .enskah dvigovala samozavest, oblikovala prostor njihovega javnega delovanja in ustvarila mo.nost medsebojnega povezovanja. Nedvomno je organizacija prispevala tudi k zakonodaji predvsem socialne in zdravstvene politike. Pospe.evala je doloeene uredbe, ki naj bi laj.ale .ivljenje .ensk. Izkazalo se je, da je imela organizacija med ljudmi negativen prizvok in ne glede na dejansko stanje so jo nekateri kot npr. easopisje in aktivistke povzdigovali, drugi pa v njej .e vnaprej niso videli nieesar dobrega. 11 Na podobno situacijo po drugih socialistienih de.elah ka.e primerjalno delo Sharon Wolchik. Avtorica ugotavlja, da so na .ivljenje .ensk najbolj vplivale prakse, ki so .ensko povezovale z ekonomskimi cilji dr.ave (Wolchik 1985: 247). Pravice in privilegiji kot npr. zdravstveno in socialno zavarovanje tudi v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni niso bili vezani na dr.avljanstvo, temvee na zaposlitev (vee o tem gl. Kotar 1993, .tahan 1974). Nina Vodopivec privr.enost ljudi do dr.ave in dru.be. V tem pogledu naj bi imele .enske osrednjo vlogo. Povojna ideologija je .ensko razpetost med javnim in privatnim intenzivirala oz. zaostrila, kar je oblasti omogoeilo, da je nadzor nad .enskami .e poveeala. Poudarjena podoba super.enske . .enske matere, delavke in aktivistke se je po letu 1948 hitro umikala v ozadje. Slovenski poroeevalec je leta 1951 objavil prispevek, ki je .enske po vseh povojnih pozivih na delo (oz. v javni prostor) ponovno opozoril na materinstvo in njihovo vlogo v dru.inskem prostoru.12 V prispevku ni bilo vee govora o enakopravnosti, ki naj bi jo dokazale .enske s svojim vstopom v delovno razmerje: .Danes je .el razvoj .e tako dalee, da na.e .ene .e lahko razbremenimo v proizvodnji in na drugih podroejih ter jih la.je pogre.imo..13 Socialistiena politika je .enske obravnavala kot rezervo; v kritienih trenutkih naj bi vstopile v areno javnega .ivljenja . na primer v easu splo.nega pomanjkanja, ko je bila poru.ena domovina ali ko je po vojni primanjkovalo delovne sile. Leta 1951 pa je Slovenski poroeevalec .e objavil prispevek, ki je .enske (celo nekvalificirane delavke) po vseh povojnih pozivih na delo (oz. v javni prostor) ponovno opozoril, naj se v prvi vrsti posvetijo dru.inskemu .ivljenju. Partijska politika se je pri tem ponovno posku.ala izkazati za .ensko re.iteljico . z dokladami za otroke je namree poskrbela za izbolj.anje materialnega polo.aja dru.in. In kako so to sprejele .enske? Iz prispevka, ki ga je objavil Slovenski poroeevalec .e naslednji dan istega leta, je razvidno, da .enske niso povsem tiho in pasivno sprejemale spreminjajoeih politienih nazorov. Uredni.tvo je pisalo o njihovem strahu in prizadetosti; z novo usmeritvijo so se poeutile prikraj.ane v svojih .enskih pravicah in enakopravnosti. Pisci in uredniki so zato posku.ali bralke preprieati, da nova odloeitev ne krati njihovih pravic in jih ne ovira pri njihovi enakopravnosti, predvsem pa jih ne namerava .prisiliti, da se vrnejo v staro, v ozko in nerazgledano .ivljenje svojih kuhinj..14 A vendar jih pri tem ni pozabilo opozoriti na njihovo primarno mesto: .Kljub vsemu temu pa je vendar osnovna naloga na.ih .ensk v materinstvu, skupna in nedeljiva naloga obeh star.ev pa je skrb za dru.ino, za pravilno in naporno vzgojo mladega rodu..15 Kot ka.ejo statistieni podatki (Kotar 1993: 48),16 pa .enske niso le slepo sledile zahtevam in predstavam oblasti. Plaeano delo ni bila le dru.bena, temvee tudi osebna vrednota. Delovno mesto je predstavljalo socializacijski prostor, kjer je .enska lahko uresnieevala in razvijala svoj osebni interes, prostor, kjer se je sreeevala z drugimi in drugaenostjo. Seasoma se je veeala njena samozavest, spreminjalo se je njeno .ivljenje. 12 Ekonomski razlog je bil za dr.avno politiko najbolj primeren, saj je lahko na tak naein z .ensko delovno silo manipulirala. Tako se izka.e, da je .enska delovna sila sekundarnega pomena, saj so strategije, s katerimi z njo upravlja dr.ava, odvisne od .ir.ih ekonomskih faktorjev, kot naprimer .tevila zaposlenih mo.kih v produkciji (Wolchik 1985: 247). 13 Slovenski poroeevalec, 7. 12. 1951, str. 1. 14 Slovenski poroeevalec, 8. 12. 1951, str. 1. 15 Isto. 16 Kljub rahlim upadanjem zaposlenih .ensk med letoma 1950 in 1952 ter 1955 in 1957 je .ensk v delovnem razmerju vedno vee. Do stalnej.ega nara.eanja pride zlasti po letu 1957 (vee o tem gl. Kotar 1993). Sem delavka, mati in gospodinja »Bila je presija, vendar skupinska, presija mase,« se udarni.kega dela spominja mo. informatorke . gospodinje (rojena v Ljubljani, leta 1925). »Imel si slabo vest, ee nisi .el. Mo.ki in .enske so delali skupaj, .enske veasih la.ja dela ali pa tudi ne. Prva leta ni bilo nikakr.ne presije, bil je entuziazem.« (Na.a .ena 1947, julij, str. 222) .enske so tako socialistieno ideologijo . kot tudi predstave svojih mo. in svoje okolice . posku.ale obrniti v svojo korist. Ideal je in.trument, s pomoejo katerega posku.ajo v okviru konkretnih ekonomskih in dru.benih razmer mo., .ena in dr.ava zadovoljiti svoj interes (Moore 1988). Tudi ideal ne ostaja statieen, temvee se prilagaja novim razmeram. Prepleta se z ideolo.kimi predstavami, ki jih imata drug o drugem mo.ki in .enska. To so ideje in prieakovanja, ki izhajajo iz konkretnih razmer, a hkrati so v njih zasidrani starej.i pogledi na svet. Koncept spola je dru.beno konstruiran, kar pa . kot je v svoji monografiji pokazala Sally Cole . ne zajema le procesa konstruiranja spolnih idealov, temvee tudi proces manipuliranja in pogajanja z njimi (Cole 1991: 149). Ideje o spolu se oblikujejo na razlienih podroejih; na individualni ravni, v dru.ini, v skupnosti in v dr.avi. Med temi idejami in predstavami prihaja do nasprotij, kar pripelje do novih pogajanj in novih oblikovanj kulturnih in dru.benih pomenov spolnih podob (Cole 1991: 149). Razpetost med delom in domom Mati Partijska ideologija je s propagandnimi pozivi k .enski privr.enosti delu in delovnemu mestu, hkrati pa z nara.eajoeim poudarjanjem njene materinske (in vzgojne) vloge .e poveeevala razdvojenost .ensk. Tista, ki je posku.ala slediti povojnemu idealu, je imela stalno obeutek, da nekaj zanemarja; v njej se je rojeval obeutek krivde.17 17 K tak.nim obeutkom je prispevala tudi dru.bena kontrola. Kot pripovedujejo informatorke, so .enske, ki so postale pri delu prevee samostojne oz. ambiciozne, pogosto sli.ale govorice.Govorice so .poskrbele., da v dru.bi ni prihajalo do odstopanj. Prevzele so vlogo socialne kontrole. Nina Vodopivec Ee so po vojni .enske ostale doma, so se eutile odrinjene, imele so obeutek, da ne izpolnjujejo dru.benih prieakovanj. Ko pa so se zaposlile, so imele na delovnem mestu slabo vest, ker niso bile pri otrocih, ki da so jih tako prepustile same sebi. .Ee bi .la .e enkrat skoz to, ne bi nikoli dala otroke stran od sebe, ker potem otrok nikoli ne razvije tiste ljubezni do matere,. razmi.lja proizvodna delavka,18 katere sin je .ivel dve leti pri babici na Turjaku. Po njenem mnenju se je na babico tako navezal, da jo je imel raje kot njo. Pogovori z informatorkami opozarjajo, kako se .enske .e danes obto.ujejo za ure in dneve, ko so otroke prepu.eale same sebi, medtem ko so same vztrajale v slu.bah.19 76 Gospodinja .ensko materinstvo in njeno delo v produkciji je povojna ideologija pogosto izpostavljala, medtem ko o gospodinjskih opravilih v novi dobi ni bilo besede. Osrednjo pozornost je gospodarska politika posveeala razvoju (predvsem te.ke) industrije in ne potro.ni.ke produkcije. Po easopisnih analizah ali spominu ljudi sodee se oblast v prvem povojnem obdobju ni ukvarjala s te.avami, s katerimi so se .enske sreeevale v gospodinjstvu. Le .enski list Na.a .ena je bralke veekrat opozoril, kako se po eistoei stanovanja in oblek otrok spozna pravo .ensko. Pogoji oz. okoli.eine za gospodinjska opravila so bili ob splo.nem pomanjkanju in nerazvitosti potro.ni.ke industrije popolnoma drugaeni od dana.njih.20 Kot se spominjajo informatorke, je pomanjkanje blaga prisililo marsikatero .ensko, da je .raztrenala. svojo balo in na ta naein otroke preskrbela s plenicami.21 Hrane je bilo malo, le praktiena kuharica je lahko nahranila dru.ino. Eeprav naj bi bilo samoumevno, da .enske poskrbijo za gospodinjstvo, je predvsem med gospodinjami veljalo, da je .ta prava mati tista, ki se znajde..22 Enega izmed prvih prispevkov, ki je gospodinjskemu opravilu namenil vee pozornosti, je objavil Slovenski poroeevalec ob Tednu matere in otroka23 leta 1950.24 Kljub ideji, ki jo je v prispevku ponudil neznani avtor, da je namree razbremenitev 18 Proizvodna delavka Tobaene tovarne Ljubljana, rojena leta 1933 na Turjaku. 19 Zdi se, in nekatere informatorke so to tudi povedale, da posku.ajo danes .enske obeutja krivde kompenzirati tako, da se z vso svojo pozornostjo posvetijo vnukom. 20 Predvsem pranje perila, pomivanje tal in druga veeja opravila so . kot se spominjajo nekatere informatorke . pri.la na vrsto .ele ob nedeljah. .V soboto je bilo ei.eenje kuhinjskega poda, v nedeljo pranje. Ponoei sem .ivala nogavice. Nieesar ni bilo. Vsako soboto smo morali otroke skopat, pa sebe. Prala sem ob nedeljah, spodaj v hi.i. Vstala sem pred .esto. Zakurila kotel, .e pred .esto, da se ni prevee kadilo.. (Informatorka, uradnica, rojena leta 1932, Cikava pri .marju Sap). 21 Tako la.je razumemo tudi navdu.enje, s katerim so .enske sprejemale praktiene nasvete Na.e .ene. .enski list je .enski marsikdaj olaj.al .ivljenje, po drugi strani pa je, ee pogledamo iz dana.njega zornega kota, delitev dela med spoloma in .ensko vlogo doma .e dodatno utrdil. 22 Informatorka, uradnica, rojena leta 1932, Cikava pri .marju Sap. 23 O Tednu matere in otroka se je v povojnem easu prvie zaeelo pisati leta 1946. Do leta 1949 se je teden praznovalo junija, leta 1949 pa je bil prestavljen na september. 24 Slovenski poroeevalec, 6. 6. 1950, str. 4. Sem delavka, mati in gospodinja skupna naloga vseh ljudi, je v splo.nem prevladalo mnenje, po katerem naj bi se z razbremenjevanjem .ensk ukvarjala .enska organizacija.25 Po pripovedovanju informatork in analizi pisem bralk v Na.i .eni pa ta organizacija (npr. v Ljubljani) za razbremenjevanje .ensk ni veliko naredila. Nekaj pralnic in krpalnic je nastalo na pobudo posameznic.26 Pri tem je bilo samoumevno, da se .enske znajdejo same, brez mo.ke pomoei. Dolgoroenej.o re.itev so tako ljudje kot politieni voditelji iskali v tehnienem napredku. V easu splo.nega pomanjkanja o novih tehnienih pridobitvah v vsakdanjem .ivljenju seveda ni bilo moe govoriti, a tudi kasneje, ko so bile na tr.i.eu, so se razmere spreminjale zelo poeasi. Ostala je namree stara miselnost. Po mnenju ene izmed informatork mlaj.e generacije, pralnice niso imele uspeha zaradi .tistega babjega.; .enske naj bi bile namree preprieane, da same bolj.e operejo. Tak.na ocena naj bi tudi 77 ovirala uveljavljanje pralnih strojev v vsakdanjem .ivljenju. .Bila je fama, da se pravo .ensko spozna po belem perilu in zlo.eenih tleh. To je bilo globoko zakoreninjeno..27 Poleg vzgoje in razmerij med ljudmi so na percepcijo spremenjenih okoli.ein in razmer vplivale tudi predstave in prieakovanja med njimi. Z izbolj.anim standardom in tehnolo.kim razvojem se gospodinjsko delo marsikdaj ni zmanj.alo, .e vee, prieakovanja so se celo poveeala.28 Delitev dela med zakoncema Po analizi Na.e .ene naj bi bilo v povojnem easu oeitno in samoumevno, da sta skrb in vzgoja nalogi mater. Materinska ljubezen naj bi bila .enskam .e prirojena, medtem ko bi si moral oee ljubezen .ele privzgojiti. A kot ka.ejo pogovori, so .enske v mnogih primerih celo same poskrbele za to, da so pri vzgoji oz. skrbi za otroka obdr.ale odloeilno vlogo. Na svojo vlogo so bile tudi zelo ponosne: .Zanjga, za mo.a, sem bla bog. Bila sva enakopravna, .e bolj je on mene poslu.al, bile so stvari, v katere se ni on me.al, pa je on rekel, pa ti odloei... npr. kar se tiee vzgoje otrok, to sem jst odloeila, ubogat so pa moral. Vendar jih ni tepel, on je le pogledal grdo..29 25 Do ukinitve organizacije leta 1953 je bila to naloga AF.. Kasneje pa naloga sledeeih .enskih organizacij, kot na primer Zveze .enskih dru.tev, Konference za dru.beno aktivnost .ensk, Konference za vpra.anja dru.benega polo.aja .ensk. 26 Leta 1948 so delavke tovarne Saturnus ustanovile v Mostah pralnico, krpalnico in kopali.ee. Vi.ke .enske so odprle krpalnico Mati in dete (Na.a .ena, 1948/5, str. 255). Leta 1949 so Ljubljaneanke organizirale sesrvisno podjetje za ei.eenje stanovanja (Na.a .ena1949/3, str. 122). 27 Informatorka iz Ljubljane, nekdanja sodelavka pri .enskem listu Na.a .ena, rojena v Ernomlju, leta 1939. 28Raziskave v angle.kem okolju povojnega easa, ki jih je opravila Elisabeth Roberts, so pokazale, kako naj bi nekatere .enske raztegnile gospodinjsko delo, saj so bile preprieane, da so premalo cenjene. Kljub drugaenosti raziskovanega prostora nas raziskava opozarja na pomembno vlogo, ki jo v .ivljenju ljudi odigrajo standardi eistoee(Roberts 1995). 29 Vzgoja z oemi . kot jo je v svojem delu poimenoval Borut Brumen . je oblika vzgoje, ki jo je moe zaslediti v patriarhalnih zaprtih dru.inah (Brumen 1995: 143). Oee ima popolno avtoriteto, vendar ne skrbi za vzgojo, on le poskrbi, da ni odstopanj. Pri tem pa ne uporabi besede, vzgoja z oemi je namree naein neverbalne komunikacije. Nina Vodopivec Kakr.nakoli posplo.ena ocena o delitvi dela med zakoncema bi bila nepreprieljiva, saj se je .ivljenje v posameznih dru.inah med seboj prevee razlikovalo, doloeena opravila pa so veljala za prevee .enska, da bi se jih lotil mo.ki. Ena izmed informatork se spominja, kako je noseea prala v pralnici perilo, ko se je v njeni in mo.evi prisotnosti poparil njun prvi sin. Mo. pa otroka ni odpeljal k zdravniku, to je bila namree naloga matere, in ne glede na razmere je informatorka to razumela, saj: .Mati je mati..30 Marsikateri mo.ki so poskrbeli za otroke doma, a zunaj, pred ljudmi se niso pokazali enako skrbni, saj kot se spominjajo informatorke: .Mo.kemu je bilo nerodno prijeti otroka zunaj za roko..31 Ideje in predstave ljudi o delitvi dela med spoloma niso vedno sovpadale z realnostjo. 78 Naein, kako so si ljudje organizirali .ivljenje, se je odmikal od njihovih idealov.32 Te pa so ljudje seveda obdr.ali. Eetudi so v realnosti okoli.eine marsikdaj zahtevale drugaeno delitev dela doma in so dru.inske elane prisilile v drugaenost, se je v stvarnosti obdr.al patriarhalen koncept partnerskih odnosov (vee o tem gl. Havelkova v Funk & Mueller 1993). Prav zaradi tega so se morda tako poeasi spreminjala razmerja in odnosi med ljudmi. A kot .e reeeno, sta odnos med spoloma oz. njuni spolni podobi sooblikovali obe strani; tako realno kot idealno. Gola potreba je prisilila marsikatere mo.ke, da niso sledili svojim nazorom, temvee so tudi sami poprijeli v gospodinjstvu. Veliko proizvodnih delavcev in delavk .se je .ihtalo.33 in ko .ensk ni bilo doma, so morali mo.je sami poskrbeti za .najnujnej.e..34 Pomoe mo.kega pri gospodinjskih delih .eni delavki je bila zato drugaena kot pri uradnici. Seveda pa so bila temu primerno drugaena tudi prieakovanja .enske. Na mo.evo pomoe v gospodinjstvu je poleg dru.benega statusa vplivalo okolje, v katerem sta .ivela zakonca. Ee namree v soseski ni nihee obe.al perila, je mo., ki ga je obesil, po.el posmeh celotne ulice ali dvori.ea, zato se dela raje ni niti lotil. .Po vojni sploh ni moderno, da mo. pomaga v gospodinjstvu. Da je .el mo. perilo obe.at, je bila cela galerija na oknih. Celo eudo. Vsi smo .li na okna, mo.ki in .enske, in se smejali..35 Sodelovanje med mo.kim in .ensko je bilo odvisno tudi od osebnih, karakternih znaeilnosti partnerjev. 30 Informatorka, pisarni.ka delavka Tobaene tovarne v Ljubljani, rojena v .marju Sap leta 1932. 31 Profesorica na Pravni fakulteti, rojena leta 1917 v Ljubljani. 32 Idealna razdelitev dela med mo.em in .eno je za informatorko iz me.eanskega okolja (rojena v Ljubljani, leta 1914) tudi po vojni ostajala pri konceptu .notranji minister. (.ena doma) in .zunanji minister. (mo. zunaj). A vendar se je informatorka zavedala, da to v resnici . predvsem zaradi dru.benega ozraeja . ni bilo mogoee. Svoj ideal je sicer sprejemala kot .egalitaren odnos., kar pa .e ni pomenilo, da ni v realnosti od mo.a zahtevala pomoei pri gospodinjstvu. 33 Beseda .ihtanje je zelo pogosta v delavskem besednjaku. Zakonska partnerja sta bila zaposlena v razlienih delovnih izmenah. Tako je lahko npr. mo., ki je bil zaposlen v dopoldanskem easu, poskrbel za otroka popoldan, ko je delala .ena. 34 Mo. proizvodne delavke (rojena leta 1933 na Turjaku) je previjal otroke, medtem ko je nogavice otrok lahko oprala delavka sama, ko je pri.la domov. 35 Informatorka opozarja, da so te predstave delile tudi .enske (pisarni.ka delavka Tobaene tovarne, rojena 1932, Cikava pri .marju Sap). Sem delavka, mati in gospodinja Razlienim .enskim .eljam in prieakovanjem navkljub slika v splo.nem ka.e, da je bila mo.ka pomoe rezultat potrebe . .enska je bila odsotna in mo. se je moral doma znajti, kot se je vedel in znal. V okviru razlienih skupin so obstajali razlieni vedenjski vzorci, ideje, predstave in prieakovanja. Kot je razvidno, pa je .enske povezoval skupni dejavnik . eas, v katerem so .ivele. Prevladujoea atmosfera vsakdanjega .ivljenja kot tudi socialne percepcije okoli.ein so bile drugaene od dana.njih. Po mnenju informatork se mo.je niso niti zavedali, da bi bili lahko .enskam hvale.ni za njihovo gospodinjsko delo in skrb. Hkrati naj bi se tudi .enskam zdelo samoumevno36, da same poskrbijo za gospodinjstvo in dom. Vpra.anje pomoei mo.kega v gospodinjstvu se veeini informatork niti ni zdelo vpra.anje o enakopravnosti. Kot razmi.lja ena izmed informatork danes: .Morda smo 79 .enske same mislile, da moramo vse v gospodinjstvu narediti same..37 Predpostavka, da vsi ljudje do.ivljajo svet enako in imajo enake mo.nosti, je bila sestavni del povojne ideologije. Kot je razvidno, so .enske sprejele njeno misel, ki je razlago za razlike med mo.kimi in .enskami iskala v naravni, fiziolo.ki, in ne dru.beni determiniranosti. Enakopravnost so informatorke iskale in dokazovale predvsem na podroeju zaposlovanja, izobra.evanja in zakonodaje. To je bil tudi eden izmed razlogov, da so .enske brez veejih odporov sprejemale svojo vlogo v gospodinjstvu oz. osrednjo vlogo v dru.inskem .ivljenju. .enska v javnem prostoru .ensko gibanje v javnem .ivljenju je doloeala partijska politika tudi s pomoejo koledarjev. Koledar . eeprav navidez kvantitativno standarizirana razdelitev easa . po Barbari Adam doloeajo dru.beni ter kulturno zgodovinski dejavniki (vee o tem gl. npr. Adam 1995, Makarovie 1994). Preko koledarja je oblast usmerjala mno.ice glede na svoje .elje in potrebe. Ureditev koledarja je bila pomembna, saj je poenotila delovanje mno.ice, zagotavljala organizirano koreografijo mase in omejila individualne izbire posameznikov. V letnem koledarju sta bila za .ensko pomembna predvsem dva mejnika. To je bil 8. marec in teden matere in otroka.Po pogovorih sodee pa se praznika .enam nista vtisnila globlje v spomin. Marsikatera informatorka je pripomnila, da je bil 8. marec praznik mo.kih; medtem ko naj bi oni pijaneevali, so morale same delati. Praznika 36 Ob tem se obraeam na konceptP. Bourdieua o habitusu (1977), o skupnem prostoru, kjer si ljudje zaradi podobnih materialnih pogojev delijo nekatere mentalne strukture, s katerimi dojemajo in do.ivljajo okolico. Te strukture so v posameznika internalizirane, ne da bi se jih zavedal in se v vsakdanjem .ivljenju ka.ejo kot (njegove) avtomatiene in nezavedne prakse. Ee so na primer doloeene ovire v posameznika internalizirane do take mere, da jih ne sprejema kot ovire, temvee kot naravni red, gre za mentalne strukture. Njegovo tezo Lindquist razvija, njen poudarek je na posamezniku, ki hkrati pripada razlienim (strukturiranim) okoljem. Posameznik lahko izbira med razlienimi kombinacijami idej in tako ustvarja svoje mentalne predstavitve, svoje motivacijske in kognitivne strukture. Kljub dru.benim in materialnim oviram ima . po mnenju avtorice . posameznik vedno neko mo.nost izbire in s tem ustvarja zgodovino. V doloeenem trenutku naj bi namree imele individualne odloeitve tako odloeujoe pomen, da fiksirajo in doloeijo individualne prespektive, ki potem kot strukture usmerjajo posameznikove prakse, oz. kot mentalni filter sprejemajo okolico in izku.nje, ki jim je posameznik izpostavljen (Lindquist 1994: 10). 37Uradnica, rojena leta 1932, Cikava pri .marju Sap. Nina Vodopivec sta imela predvsem simbolni pomen, za .enske pa sta dejansko predstavljala le vee dela in vee tekmovanj. Oblast je v tem easu koordinirala delovanje .ensk. Na tak naein je dosegla veejo ueinkovitost in med ljudmi utrjevala svojo ideologijo. .e mesec dni pred praznikom so delovni kolektivi organizirali tekmovanja, predavanja in razliena sreeanja. Mediji so nataneno spremljali vse priprave in dogodke, partijsko oblast pa spretno slikali v luei .enske odre.iteljice oz. njene za.eitnice. Vstopanje .enske v javno sfero, njeno vedenje in nastop so potihem obremenjevali tudi najbolj revolucionarne kroge ljudi. Neprestano pisanje, ki je spremljalo pozive k aktivnemu stopanju v javni prostor, so spremljali .tevilni pomisleki. V slikanje .enskega lika so bili zato v medijih vlo.eni veliki napori, pri eemer pa so se negativne lastnosti, 80 eeprav je easopisje o njih redko pisalo, kazale zgolj kot nasprotje pozitivnih. Prispevki v Na.i .eni in Slovenskem poroeevalcu so kazali, kako naj bi se v javnosti obna.ala aktivna .enska. Kot .e reeeno, naj bi bila samozavestna, odloena, a hkrati skromna in po.rtvovalna. Tudi tokrat so se v javni prostor prenesli vzorci iz njenega materinskega in gospodinjskega .ivljenja. Lik idealne aktivistke je namree ponazarjala .enska z metlo v roki, kar naj bi bila ilustracija .enske temeljitosti in pravienosti; z metlo naj bi aktivistka iz odborov eistila vse krivice.38 Informatorke, predvsem aktivistke, so preprieane, da se je v politiko povojnega easa vkljueilo veliko .ensk. Tak.no mnenje je vsekakor pogojeno s sodobnimi razmerami, sooblikoval pa ga je tudi (javni) diskurz (socialistiene) povojne dobe. O mno.ieni udele.bi .ensk v politiki je namree neprestano pisalo povojno easopisje.39 Zgodovinske analize pa ka.ejo, da je bilo .tevilo .ensk v politienem .ivljenju dejansko zelo omejeno. Po podatkih B. Repeta slovenske revolucionarke svojega poslanstva niso videle v organizaciji AF., temvee v .pravi. politiki. Med vojno, ko so mo.ki od.li v partizane, so nekatere prevzele vodilna mesta v odporni.kem gibanju. Redke izmed njih so se po vojni prebile med politieno elito. Po vojni je bilo tak.nih le kaj vee kot deset (Repe 1999: 94). Razmerje med .enskami in mo.kimi kandidati na zveznih in kasneje republi.kih volitvah je bilo devetdeset odstotkov mo.kih in deset odstotkov .ensk.40 Podobno ali celo slab.e je bilo razmerje v izvr.nih organih. Enega redkih resnieno vodilnih politienih polo.ajev je po vojni prevzela Vida Tom.ie, ki je postala ministrica za socialno politiko in s tem prva ministrica v zgodovini slovenske vlade. Prepad med idealnim in realnim je bil globok. Tega se zavedajo tudi nekatere informatorke, ko govorijo o tem, kako drugaee od javnega povzdigovanja ustave v easopisju, ki naj bi .eitila .enske in jim zagotavljala pravice, ali od samoumevnega priznavanja s strani mo.kih, je bilo .privat. . takrat naj bi mo.ki posmehljivo spregovorili: .Saj se ve, za kam je .enska, za .porhet, pa za v postlo ali pa za rojevanje otrok. Saj smo vedele, da to, eeprav skozi .alo govorijo, da je v tem mnogo resnice. Mo.ki so 38 Na.a .ena, 1949/11, str. 258. 39 V pogledih informatorjev se pretekla izku.nja vedno prepleta s sedanjostjo in hkrati s slutnjo o prihodnosti. Tako .ivljenjske zgodbe, upi, prieakovanja, .elje in strahovi nikoli ne odsevajo pretekle resnice, temvee so vedno retrospektive racionalizacij, kot jih je v svojem delu poimenovala Barbara Adam (1995). 40 Zvezna kandidatna lista je objavljena v Kroniki 20. stoletja (1996: 129). Sem delavka, mati in gospodinja "Red in snago tudi v vse odbore ljudske oblasti" (Na.a .ena 1949, november, str. 258) Nina Vodopivec vedno prieakoval, pa naj bodo .e tako napredni. Na zborih, okrog napredni, doma so bili pa kar veliki patriarhi, ne tirani ravno, ampak mo.ki, ki zahtevajo komoditeto in lagodno .ivljenje..41 Na distinkcijo med javno razgla.enim in dejanskim .ivljenjem poka.e tudi prispevek Mi.ka Kranjca v Ljudski pravici, januarja leta 1948, v katerem opi.e, kako so v javnem .ivljenju razmi.ljali mo.ki: .Tisto je ustava in treba je, da je taka, naj svet vidi, da nekaj znamo in si upamo. In lahko velja, po dr.avi ali kje .e, doma pri sebi pa ji bom jaz pisal svojo ustavo. .enska se lahko ukvarja s politiko, vendar .ele potem ko skuha mo.u kosilo..42 Po mnenju avtorja naj bi se premno.ieni aktivizaciji zaradi preobremenjenosti 82 upirale tudi .enske. A vendar se toka dogajanj ni dalo ustaviti, vedno vee .ensk je namree prihajalo v javno .ivljenje in se sklicevalo na svoje pravice. Kranjec priznava, da so v razvnetosti razprave mo.ki pozabili na pravice .ensk. Malo z ironijo, malo zares razmi.lja: .In ker smo modrej.i, si .enske, ki so navzoee, niti ne upajo poseei v razgovor.. Tudi ee so se .enske opogumile in so spregovorile, kot se je zgodilo v primeru, ki ga je opisal Kranjec, ni bilo nie bolj.e. Sredi sestanka naj bi v preseneeenje vseh mo.kih vstala .enska in se zavzela, da bi v odbore vkljueili tudi .enske. Zanimivo, Kranjca pri tem ne preseneea, da so ob tej izjavi preseneeeni mo.ki v nadaljnji razpravi o predlogu .enske ponovno izvzeli. Predvsem naj bi se bali tega, da bi bilo .ensk prevee: .Ena ne reeem, ali dve, vee pa ne. Prepir bo, vam reeem.. V odbor so tako sprejeli eno samo in s tem .re.ili. dva problema; .enske se niso mogle vee prito.evati zaradi izkljueenosti, hkrati pa naj bi prepreeili prepire v odboru. V tem, da je bila sprejeta le ena predstavnica .enskega spola, niso videli .kode, saj po njihovem mnenju .tako vsaka vse ve.. Kranjeevo poroeanje odpira vpogled v stereotipne mo.ke predstave o .enski klepetavosti in njeni prepirljivosti, s katerimi se je v vsakdanjem .ivljenju morala marsikatera sooeati. Mi.ko Kranjec se zaveda, da so tak.ne predstave in prakse napaene, a vendar si ne obeta veejih sprememb, saj kot pravi sam: .Mo.ki ne morejo iz svoje ko.e.. .Toda kako bo v prihodnje, ee se bo oglasila .enska, se bo v nas oglasila stara modrost: Mica, ti pa kar molei, bom .e jaz, ee bo treba, mejdu.. Ee ima. kaj povedati, povej doma. Tu je stvar treba gledati s politienega stali.ea in ne kot gospodinja.. Problem .enske uveljavitve se je med drugim . kot nakazuje Kranjeev elanek . skrival tudi v pomanjkanju .enske samozavesti. Sodee po pogovorih z informatorkami so nekatere aktivistke samo ponavljale, kar jim je bilo naroeeno, le redke so se same ogla.ale, najveekrat pa so postale glasne .ele v skupini.43 41 Aktivistka, rojena v Celju leta 1925. 42 Ljudska pravica, 1. 1. 1948, str. 9. 43 Pomembno vlogo pa je med drugim igrala tudi premajhna iniciativa .ensk. Ena izmed po vojni zelo zagnanih aktivistk, sicer iz gorenjskega konca, je v svoj dnevnik zapisala svoje pomisleke o nadaljnji anga.iranosti v politienem .ivljenju. Kljub zaeetnemu entuziazmu se je leta 1949 prenehala udele.evati mno.ienih sestankov .zaradi .ivcev., sestankov AF. pa zaradi .prepirljivosti. (Slapar 1991). Sem delavka, mati in gospodinja .enske so po besedah Na.e .ene pogumno zakorakale v javno .ivljenje. (Na.a .ena 1947, marec, naslovnica) Nina Vodopivec Podoba oz. samopodoba povojne .enske Na obna.anje in nastop .ensk je moeno vplivalo njihovo sodelovanje v NOB. Nekatere partizanke ali skojevke so se iz vojne vrnile zelo samozavestne, njihova popularnost se je v povojnem easu . vsaj v javnem .ivljenju . .e poveeala, prav tako tudi njihova samozavest. V vsakdanjem .ivljenju pa . kot se spominjajo informatorke . tak.ne .enske niso bile dobrodo.le ali priljubljene. Bile naj bi .stroge, prav po partizansko.. Med ljudmi je veljalo, da se mnogi partizani ne znajo obna.ati, spremenjeno vedenje .ensk pa je .e posebej osupnilo starej.e generacije.44 Na nastope .ensk je vplivala tudi njihova starost. Mlade so ostajale veeinoma tiho, zaradi preprieanja, da morajo starej.im izkazati doloeeno spo.tovanje. Razlike med 84 .enskami so izhajale iz razlienega dru.inskega okolja; ekonomska in kulturna dedi.eina star.ev je vplivala na njihovo obna.anje in tudi na naein njihovega delovanja v javnosti. Kljub komunistieni ideji, ki je predpostavljala enakost (med ljudmi), so bile razlike med .enskami zelo velike.45 Nekatere je povojni eas celo .e poveeal. Nikakor ne bi mogli govoriti o eni, univerzalni .enski ali o univerzalni mo.ki kategoriji. .ivljenja in do.ivljanja .ensk so bila razliena. Izobra.ena me.eanka je po vojni stopila na drugaeno pot kot mlado pode.elsko dekle, ki je v novo Jugoslavijo zakorakalo v obleki proletarke, tujke v novem mestu. Vsekakor so povojni eas mladi do.ivljali popolnoma drugaee od starej.ih. Pri tem so imele nezanemarljivo vlogo tudi ambicije in .elje posameznic. .enska ni bila .rtev socializma. Strinjam se z idejo Barbare Einhorn, ki tudi za povojni eas ugotavlja, da je .enska imela mo.nost izbiranja. Avtorica izhaja iz ideje aktivne dr.avljanke, ki je v nasprotju s podobo pasivne .enske, kot jo sreeamo pri nekaterih piscih feministiene antropologije, ki prikazujejo povojno socialistieno .ensko predvsem kot .rtev patriarhalne narave socialistienega sistema (Einhorn 1993: 3). Vojne in povojne razmere so namree aktivno spreminjale in sooblikovale .ensko samopodobo. ..e ko sem bila doma, ko sem bila v SKOJ-u se mi je fajn zdel, ko so bili sestanki in so mo.ki dal prednost .enskam, da kaj povedo. In potem so dodali: punce imajo prav! Pa v fabriki so veliko .enske poslu.al..46 K veeji samozavesti .ensk je prispeval .e sam obeutek, da jih mo.ki priznavajo. Obeutek, da so se postavile po robu in so dosegle, kar so hotele. Zgodbe, ki jih je objavljala Na.a .ena, naj bi .enske motivirale k bolj mno.ienemu in pogumnej.emu vstopanju v javno .ivljenje. Analiza zgodb ka.e predvsem na aktivizacijo, kakr.no si je .elela in si (jo) je predstavljala povojna politika. Ne glede na ciljne naloge propagiranih zgodb pa so se izkazale kot zelo pomembne predvsem znaeajske poteze junakinj, ki so bile odloene, so se med seboj spodbujale in so samozavestno odgovarjale nejevernim 44 .Prvie ko sem pri.la po vojni v gledali.ee, sem mislila, da me bo kap, ko sem videla partizanke v hlaeah in gojzarjih in srajcah. Take so pri.le v gledali.ee. Mi smo bili navajeni, da si se za gledali.ee zrihtal.. (Ueiteljica, rojena v Ljubljani leta 1925). 45 Razlike med .enskami so pogojevali generacijska pripadnost, politiena anga.iranost, izobra.enost in dru.beni stan (Verginella 1999: 83). 46 Aktivistka, rojena v Ljubljani leta 1925. Sem delavka, mati in gospodinja mo.kim. Mnenje z Na.o .eno, da tak.na .enska tudi dose.e, kar hoee, delijo (nekatere) informatorke. ..enska je morala biti odloena, samozavestna, pa je dosegla, kar je hotela.. 47 Med javnim in privatnim Analiza povojnega easa ka.e na to, da je potrebno javni prostor socialistiene dobe razumeti .ir.e, kar se ujema tudi s pogledi nekaterih raziskav v drugih socialistienih de.elah. Hana Havelkova v svojih raziskavah ne govori o delitvi med javnim in privatnim, temvee o razmerju med dru.ino in dr.avo (Funk & Mueller 1993: 68). .ir.emu konceptu 85javnega sledijo tudi slovenske raziskovalke (Ferligoj, Rener, Ule 1990). Tak.na opredelitev javnega upo.teva vplive razlienih dejavnikov, med drugim tudi redefinirana dru.inska razmerja, pritiske politike, izgubo civilne sfere, kar je potrebo po redefiniranju razmerij med ljudmi le .e poveealo. Privatna sfera in dru.insko .ivljenje pa se nista izoblikovali le po smernicah povojne ideologije.48 Molyneaux opozarja, kak.en vpliv so na njeno formo imeli ljudje s svojimi vsakdanjimi izku.njami in s svojo preteklo dedi.eino. Zasebna sfera je bila med ljudmi zelo pomembna, v njej je dobil posameznik priznanje, tu so se rojevale iniciative, tu je obstajal posameznik kot individuum (Moore 1988: 150, Funk & Mueller 1993; 68). Sfera privatnega je bila konkretna, medtem ko je ostajalo podroeje javnega zelo abstraktno (Funk & Mueller 1993: 67). Izkazalo se je, da so pritiski dr.avne politike med ljudmi pomen in moe dru.ine poveeali. Rastel je pomen statusa dru.ine; ljudje so jo razumeli kot primarno institucijo, saj je stala nasproti dr.avi. Dr.avna represija, podrejanje posameznika skupnim ciljem in dr.avni politiki so ustvarili spolno nevtralni prostor, v ospredju namree ni bila delitev mo.ki . .enska, temvee mi . oni (Einhorn 1993; Funk & Mueller 1993). Po mnenju Hane Havelkove naj bi status, ki so ga dru.ini pripisovali ljudje, ustvaril veejo solidarnost med elani dru.ine in hkrati okrepil delitev med privatnim in javnim (Funk & Mueller, 1993: 69). Ljudje so do.ivljali dru.insko .ivljenje razlieno, vendar vplivov in pritiskov dr.avne politike v dru.inskem .ivljenju, po mnenju informatork, niso obeutili. Aktivisti, funkcionarji, prista.i novega sistema so imeli obeutek, da so se dru.ine odpirale na ven in se povezovale. Pri drugih pa ni bilo tako. Strah in represija v vsakdanjem (javnem) .ivljenju so, kot pripovedujejo nekatere infomatorke, dru.ino .e bolj zaprle in utrdile, kar potrjuje idejo o notranji solidarnosti, idejo o utrjevanju vezi med elani, ki nastaja zaradi dihotomije mi . oni. Privatna sfera se je pri tak.nih dru.inah stro.je omejevala le na 47 Vzgojiteljica, rojena v Ljubljani, leta 1924. 48 Po Maxine Molyneaux in po potrditvah easopisne analize so socialistiene dr.ave v bistvu posku.ale oblikovati novo obliko dru.ine, ki bi zagotovila dru.beno in produkcijsko stabilnost, dru.ino, kjer bi potekala tudi socialna reprodukcija. Po avtorici tako obstajata dve fazi v razvoju ideje o dru.ini; v prvi gre za spreminjanje starih tradicionalnih dru.inskih form, v drugi pa naj bi se ustvarila nova dru.inska oblika. V prvi stopnji se ideja socialistienega razvoja radikalno pove.e z idejo .enske emancipacije. Vse reforme naj bi stremele k spreminjanju razlik med spoloma. V drugi fazi pa poleg zaposlitve .enski ideal sprejme svojo dru.insko vlogo; tako nastane lik matere proletarke (Fumk & Mueller 1993: 68). Nina Vodopivec Iz dnevnika nekdanje gorenjske aktivistke Cilke, ki pa je leta 1949 . kot je sama zapisala v svojem dnevniku . zaradi prepirljivosti prenehala obiskovati sestanke AF.. Cilkina zapu.eina je obdelana v seminarski nalogi Vanje Slapar, Poskus .ivljenjepisa, 1991. Za informacijo o dnevniku se zahvaljujem prof. dr. Slavku Kremen.ku. sorodstvo.49Posledica omenjenega razlikovanja naj bi odsevala tudi v pogledih nekaterih ljudi, ki so z odporom in hkrati pomilovanjem gledali na vse kolektivno in negativno sprejemali kakr.nekoli javno predanost .enskemu vpra.anju (Funk & Mueller 1993: 68).50 Barbara Einhorn ugotavlja v socializmu dva procesa: zaposlitev .enske in njena dejavnost izven dru.inskega okolja sta po eni strani poveeala neenakost v dru.ini, medtem ko je dihotomija mi . oni povzroeila veejo solidarnost med partnerjema, v nasprotju z dr.avo (Einhorn 1993: 60).51 Z novimi dru.inskimi razmerji naj bi v domu veliko izgubljali predvsem mo.ki. Nova ideologija je zmanj.ala mo.ko avtoritativno in dominantno vlogo doma (to je prevzela .dr.ava.), zaradi tega pa je prihajalo do konfliktov, ki so bili te.ki za oba . tako mo.a kot .eno. Nova oblast je prevzela nadzor nad zakonskimi zadevami partnerjev, spola je izenaeila pri dostopu in pravicah do lastnine in premo.enja. Nekateri naeini organiziranja produkcije so bili zaradi podru.bljanja preneseni navzven, zaradi eesar so se spremenile funkcije dru.in in s tem funkcija mo.ke avtoritete (Wolchik 1985: 282). Razkol med idealnim in realnim naj bi bil za mo.kega bolj konflikten, kar je prineslo v dru.insko .ivljenje veeje napetosti. To so potrdili tudi intervjuji. Kot povedo informatorke in ka.ejo pisma bralk v Na.i .eni, je bilo vedno vee primerov, ko mo. ni prenesel .enine ambicioznosti in njenega uspeha, zato je pri.lo do loeitve. Po mnenju Havelkove so izgubo mo.ke samozavesti re.evale nekatere .enske v dru.inskem .ivljenju, ki so 49 Pri nekaterih je to pomenilo le nuklearno dru.ino, drugod pa je zajelo .e starej.e generacije. 50 V Sloveniji se to ka.e v kasnej.em odnosu ljudi do feminizma in v odnosu informatork do AF.-ja ali njegovih aktivistk. 51 Zato avtorji (kot npr. Havelkova in Marody) ne govorijo o delitvi na javno in privatno, temvee o dihotomiji dru.ina . dr.ava (Einhorn 1993: 60). Sem delavka, mati in gospodinja same priznavale in pristajale na patriarhalno vedenje svojih mo., s eimer so kompenzirale pomanjkanje samozavesti in moei mo.kega v javnosti (Funk & Mueller 1993: 69). .enske so tako ohranile nekatere patriarhalne vzorce, saj so se na tak naein izognile dodatnim konfliktom. Na vpra.anje, zakaj so na to pristajale, pa (med drugim) odgovarja Daviesova misel: .Ljudje sprejmejo konflikt v nekaterih razmerah, v upanju, da se ga bodo tako izognili drugod.(Wolchik 1985: 252). .enska naj bi imela po pogledih nekaterih avtorjev v feministieni antropologiji (Funk & Mueller 1993), za razliko od mo.kega, mo.nost izbire: dru.insko .ivljenje, delo ali oboje. Kot dokazuje Hana Havelkova se je lahko .enska, ee so bili pritiski v javnosti premoeni, umaknila v sfero privatnega (Funk & Mueller 1993: 66). Te mo.nosti pa ni imel mo.. Teoretieno je v resnici obstajala alternativa (in morda je to vplivalo na 87 percepcijo tako mo.kega kot .enske), a vendar se je od .enske prieakovalo, da se bo oprijela obojega, dvojno vlogo so sprejele njene prijateljice, zakaj bi bila sama pri tem izjema. Pogovori ka.ejo, kako zapostavljeno in izolirano so se poeutile .enske, ki se niso mogle zaposliti. Informatorke povedo, da so same sprejele dvojno obremenitev z idejo: kolikor pravic, toliko dol.nosti, kar pomeni, da so novi eas do.ivljale kot odpiranje novih mo.nosti, katerih naj bi bile . kot so verjele . dele.ne zaradi pravic, za to pa so bile pripravljene sprejeti tudi dodatne dol.nosti. Veeina se jih je zato odloeila za dvojno obremenitev. Po analizi pogovorov, easopisja in literature sodee, naj bi bilo to kar samo po sebi umevno. Izmueene .enske socializma? In kak.no .ceno. je plaeala .enska za svoje mesto v povojni dru.bi? Pisma bralk v Na.i .eni leta 1951 opozarjajo na probleme .ivenih obolenj in preutrujenosti pri .enskah. Tako v literaturi kot v diskurzu sodobnega easa se .enska socializma pogosto ka.e kot utrujena, prehitro postarana, .ivena razvalina. Informatorke .e danes trpijo za posledicami podhladitve, preutrujenosti ali psihienih razoearanj. Razmerja in odnosi med spoloma, te.ja uveljavitev in manj.e mo.nosti napredovanja .enskam v kasnej.ih letih niso olaj.ali .ivljenja. Kot .e veekrat reeeno, pa ima povojno dekle svoje posebnosti: povojni entuziazem, pomen dela kot norme, obeutek skupnega prispevka k dru.benemu in dru.inskemu .ivljenju so sooblikovali in moeno zaznamovali do.ivljanje .ensk, vplivali na dojemanje easa in sprejemanje .ivljenjskih izku.enj. Socialistiena ideologija je gradila na ideji zgodovinskega napredka. Ljudje so se usmerjali v prihodnost, zaupanje v linearni koncept zgodovine je laj.alo vsakdanje tegobe in pomanjkanja. V povojni mladi generaciji .ensk se zato (tudi) .e danes skriva zaupanje v njihovo notranjo moe, v njih .e vedno prebiva vera v bolj.i jutri. .Jutri je .e en dan,. je rekla informatorka, ko sva se poslavljali: .Morda bo jutri bolje..52 52 Proizvodna delavka Tobaene tovarne Ljubljana, rojena leta 1933 na Turjaku. LITERATURA IN VIRI ADAM, B. 1995, Timewatch, Cambridge, Polity Press. BAHOVEC, E. (ur.) 1993: Od .enskih .tudij k feministieni teoriji, Zbornik, Ljubljana, .tudentska organizacija v Ljubljani. BAHOVEC, E. 1995, Predavanja za uvod: Feminizem in materinstvo, Delta, letnik 1, .t. 1.2, Ljubljana, str. 39.51. BILAND.IA, D. 1980, Zgodovina SFRJ, Ljubljana, Partizanska knjiga. BRUMEN, B. 1995, Na robu zgodovine in spomina, Murska Sobota, Pomurska dru.ba. COLE, S. 1991, Women of the Praia, New Jersey, Princeton university Press. EINHORN, B., 1993, Cindarella goes to market, London, New York, Verso. FERLIGOJ, A., RENER, T., ULE, M. 1990, .enska, zasebno, politieno, Ljubljana, Znanstveno in publicistieno sredi.ee. FUNK, N. & MUELLER, M. (ur.) 1993, Gender Politics and Postcommunism, New York, London, Routledge. JALU.IE, V. 1992, Dokler se ne vme.ajo .enske..., Ljubljana, Krt. JESENEK, M. 1996, Razvoj otro.kega varstva v Sloveniji med leti 1945.1955, Ljubljana, diplomska naloga (mentor: Bo.o Repe). JOGAN, M. (ur.) 1984, Emancipacija v jugoslovanski dru.bi, Ziherlovi dnevi, Ljubljana, Center za dru.beno politieno izobra.evanje pri FSPN. FI.ER, J. (ur.) 1996, Kljuene znaeilnosti slovenske politike v letih 1929.1955, znanstveno poroeilo, Ljubljana, In.titut za novej.o zgodovino. KOCBEK, E. 1993, Dnevnik 1947, Ljubljana, Cankarjeva zalo.ba. KOCBEK, E. 1995, Dnevnik 1948, Ljubljana, Cankarjeva zalo.ba. KOCBEK, E. 1999, Dnevnik 1949, Ljubljana, Cankarjeva zalo.ba. KOTAR, M. 1993, The State, Women and Employment (Masters Degree), Bath (Kotar M.). LEACOCK, E. 1978, Women.s status in egaliterean societes, v: Current Anthropology 19, .t. 2, str. 247.275. LINDQUIST, G. 1994, The Feminist Message as a Threatening Experience, v: Ethnos, vol. 59, .t. 1.2, str. 7.35. LJUDSKA pravica 1945.1951. LOBODZINSKA, B. 1995, Family, Women, and Employment in Central Eastern Europe, Westport, London, Greenwood. MAKAROVIE, G. 1994, Slovenci in eas, Ljubljana, Krt. MOORE, H. 1988, Feminism and anthropology, Politty Press, Cambridge. NA.A .ena, 1945.2000, prva .enska in dru.inska revija, Delo-Prodaja, d.d., Ljubljana. NIEDERMUELLER P., HOFER T. 1988, Life history as cultural construction, Budapest. PIRJEVEC, J. 1995, Jugoslavija 1918.1992, Koper, Zalo.ba Lipa. RAM.AK, M. 1994, Renesansa blagih metod, v: Easopis za zgodovino in narodopisje 30, .t. 2, str. 347.356. REPE, B. 1999, Pomen prvih povojnih volitev in z njimi povezanih sprememb za .ensko emancipacijo v Sloveniji, v: ur. Milica G. Antia, Na.e .ene volijo!, Ljubljana, Urad za .ensko politiko, str. 89.99. ROBERTS, E. 1995, Women and Families, an oral history 1940.1970, Oxford-Cambridge, Blackwell, Oxford. ROSALDO, M. 1983, Woman, Culture and Society, Stanford, Stanford Univerity Press. SLAPAR, V. 1991, Poskus .ivljenjepisa, seminarska naloga (mentor: Slavko Kremen.ek). SLOVENSKA kronika 20. stoletja, 1996, Nova Revija, Ljubljana. SLOVENSKI poroeevalec 1945.1951. .TAHAN, J. 1974, .ivljenjski standard v Jugoslaviji, Globus, Biblioteka samoupravljanja v praksi, Zagreb. THOMPSON, P. 1988, The voice of the past, oral history, An opus book, Oxford, Oxford University press. VERGINELLA, M. 1999, Na.e .ene volijo, v: ur. Milica G. Antia, zbornik Na.e .ene volijo!, Ljubljana, Urad za .ensko politiko, str. 72.84. VODOPIVEC, K. 1995, Ekonomski polo.aj .ene na obmoeju dana.nje LR Slovenije v 100 letih, Analize I, .t. 1, Ljubljana, Zavod za statistiko LR Slovenije (tipkopis). VODOPIVEC, N. 1999, Podoba .enske v Na.i .eni med leti 1945.1951, Kronika, 47, .t. 1.2, str. 153.168. WOLCHIK S., 1985, Women, State and the Party, Durham, Duke University Press. BESEDA O AVTORICI Nina Vodopivec, dipl. etnologinja in kulturna antropologija. V easu enoletnega pripravni.tva na tekstilnem oddelku Tehni.kega muzeja Slovenije je raziskovala .ivljenje tekstilnih delavk in delavcev v Sloveniji po drugi svetovni vojni. S tematiko podobe in samopodobe tekstilnih delavk nadaljuje kot podiplomska .tudentka socialne antropologije na In.titutu za humanistieni .tudij . ISH. Njene raziskave segajo na podroeja urbane etnologije, antropologije spolov, .enskih .tudij in muzeologije. ABOUT THE AUTHOR Nina Vodopivec has a degree in ethnology and cultural anthropology. She spent one year as a trainee at the textile department of the Technical Museum of Slovenia, researching the life of male and female textile workers in Slovenia after the Second World War. She continues her interest in the theme of the image and self-image of female textile workers as a postgraduate student of social anthropology at the Graduate School of Humanities (Institutum Studiorum Humanitatis . ISH) in Ljubljana. Her research extends into the fields of urban ethnology, the anthropology of gender, female feminist studies and museology. SUMMARY WOMEN AS WORKERS, MOTHERS AND HOUSEWIVES The factors which determine the position of women in society are the state.s policies, including direct and indirect strategies, economic development, demography, social policies, education, cultural policies, social relationships, behaviour and relations between people as well as the concepts and ideas people have about one another. All these factors also shape the public and private environment. After the Second World War an important role in these developments was played by pre-communist practices which were carried over into the new era and even became part of the new system.s ideology. The traditional attitudes of the past remained obvious in the behaviour of people and in their values, in particular in the home environment. The article further establishes that after the war the life of women, their image and position were heavily influenced by political practices. There is no doubt that the post-war generation of women and men, but above all the women, were marked by commitment to the new era, happiness brought about by the liberation, youthfulness and enthusiasm. It is hence difficult to compare the women of the liberation time and their lives with those of their successors a decade later. The relationship between women and the state was in many ways influenced by their participation in the national liberation war, which certainly contributed to the changed relations between men and women after the war. In spite of its ideological premises the state.s policies maintained a specific attitude to women. The major reasons included, of course, the post-war demographic conditions, a deep-rooted social mentality and the powerful Catholic heritage. Marta Verginella, however, holds that these factors alone fail to explain the over-emphasised role of the post-war mother figure (Verginella 1999: 78). This self-sacrifying and subordinated woman-and-mother figure of the post-war iconography, created after the image of the Christian Mary, is in complete contradiction with her ideological commitment. This indicates not only that the communist party did not really wanted women to be independent, but also illustrates the unwillingness of men to admit women to public life. On the other hand, women emancipated themselves at least formally. Through their practical measures the authorities in reality enriched women; education widened their opportunities for self-assertion, the atmosphere of the post-war period and its social perception of employment being the norm gradually changed women.s self-image and self-consciousness. Besides by sexual stereotypes and traditional concepts, which were transferred into the new era, the inequality of the sexes was also influenced by the ambiguous nature of the post-war ideology. It was further enhanced by family solidarity and by the we-versus-the-state dichotomy. Basically, family life not only determined the limits within which women were to move and act by their own will in the future, but in the new period it also became a kind of surrogate for the social sphere. Basic education remained within the family and this meant that the ideas about the relations and relationships between the sexes were formed within the family. Hana Havelkova saw this relationship as linked primarily to the individual family environment, as are all other connections which are important to the culture of behaviour and human relations and which should be the subject of public discussion. Women were connected by ideology and by the general atmosphere, which had a much more significant influence on people as I had initially expected. The relationships between the sexes, sexual concepts and the redefinition of the public and private spheres, of course, did not change or formed only in line with the post-war ideology, but people themselves, their experiences and past also influenced the forms. It is therefore important to examine this gap between the ideal in which people believed and the way life and relationships between people were really organised. After the war a range of new opportunities were open to women and they enabled them independent assertion in society. These opportunities, however, did not replace the chores, waiting for her at home, because the economic policy did not diminish their significance, but rather increased them. Women were thus on the one hand additionally burdened, but, on the other hand, they were given the feeling, that the existence and survival of the private and public spheres depended on them. The fact that women were torn between their homes and their jobs had also other consequences, not only negative ones. In the course of time the relationships within the family changed and women became gradually more independent.