Let© ^S.j siev. 113
Ljubljana, petek 15. maja 192»
Poštnina pavšalirana.
Cssia 2 Hiši
, Irhaja ob 4. ginfraf. e=a
Stane mesečno Din «$■—; ca ino-temstvo Dm 40'— neobvezna.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Onevna redakcija: Miklošičeva cesta
fctev 16/I. — Telefon štev j*. \jočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knatlovi ul. št. 5/L — Telefon St 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
Upravnlštvo: LJubljana, Prešernova ulica it. £4- — Telefon št. 36,
Inseratnl oddelek: Ljub jana, P.-ešer. nova ulica 5t. 4. — Teleton št. 35.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. K. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana fit 11.84», • Praha čislo 78.180. Wien Nr. 105.141*
Ljubljana, 14. maja.
Na Češkoslovaškem že dalj časa raz-fida notranje-politično situacijo latent-na vladina kriza, ki se te dni poostruje končni odločitvi
Politične prilike v mladi bratski drŽavi so od nienega početka težavne. Češkoslovaška ima silno močne narodne manjšine (Nemcev ie 3 milijone) in povrh še notranji unitaristični problem češkoslovaškega narodnega edinstva ki je dejansko mnogo težavnejsi nego ie naš slovensko - hrvatsko - srbski Ob ustanovitvi si je Ceskoslovaska revolucionarnim potom ustvarila ustavo Delegirani zastopniki strank državne« naroda so proklamirali ustavo, ki sloni na načelu strogega umtanzma in centralizma, šele no uvedbi ustave je bilo prebivalstvo na podlagi ravno tako revolucijonarnega volilnega reda pr!-puščeno v spomladi I 1920. k volitvam.
Prvi izvolieni češkoslovaški parlament (zbornica poslancev in senat) te razvil obsežno zakonodajno delovanje. Dokaz discipline in organizatorne sposobnosti češkega naroda je. da se je moglo to delo vršiti. V ta namen so se združile v koalicijo agrarna, sociialno-demokratična. narodnosocijalna, narod-nodemokratska in klerikalna stranka, ki proti skorai enako močni opoziciji slovaških separatistov, komunistov, nemških in madžarskih strank ter nekaterih čeških manjših skupin z velikim samozatajevanjem vzdržuje narodni Icarakter državne uprave ter vodi politiko republike. Samo ob sebi umevno vladina koalicija v svoiem zakonodajnem deiu skušala poleg stvarnih tisoehov na vseh poljih državnega življenj dobro zaščititi tudi interese državnega naroda ter zavarovati nacionalni in unitaristični karakter republike i-oti odkritim in prikritim notranjim ■sovražnikom. Navzlic temu, da so se med koaliranimi strankami pri reševa-niu raznih važnih problemov pojavile on-tnvano znatne programatične ln taktične diierence, ki so cesto povzročile tudi formalne krize režima (nekai časa ie bila 1. 1920. na krmilu uradniška vlada), se koalicija čeških cfrank deiansko ni nikdar prekinila m je zlasti odkar predseduje vladi eden 04 najbistreiših politikov, ki danes se-diio v ministrskih foteljih, ministrski predsednik §vehla. obvladala vse težkoče. Koalicija stoii pač pod narodnim imperativom. Njen razpad bi pomenil konec odločno narodnega režima na eškem.
Tekom zadnjih mesecev pa so se le pojavile tažkoče, ki izključujeio. da bi se moglo sedanje stanie vzdržati vse do izteka šestletne legislativne dobe -škoslovaškega parlamenta t. i. do spomladi prihodnjega leta. Vprašanje uvedbe uvoznih carin, ki je postalo akutno vsled češko - poljske trgovinske pogodbe, katera stopi !6. t. m. v ve!;avo je privedlo stvar do odločitve. Češki socijaini demokrati z ozirom na svojo levico in na agitacijo komunistov e tnoreio pristati na te carine. Pogajala za kompromis so Po dosedaniih poročilih ostala brezuspešna ln splošno se računa, da bo že ta teden izbruhnila formalna kriza Svehlinega ministrstva. Sociia';stieni ministri bodo verjetno podali demisiio. S tem je vlada v parlamentu Potisnjena v mamšino in normalno bi bilo pričakovati preokreta v politični situaciji. Toda zavest skrajno neugodnih posledic takega stania ie v baliranih strankah tako iaka. da bodo snciialisti svojo demisiio izvedli samo bt protestno gesto in kratko nato zo-Def vstopili v vlado. Med strankami češkoslovaške vladine veČine je sicer prodrla zavest, da se sedania precej labilna situaciia v parlamentu ne da več dolgo držati in da so Postale volitve neizbežne, toda obenem 'e orišlo do sporazuma, da se moraio volitve izvesti tako. da se bo sedanja državotvorna večina ojačala. Z ozirom "a pojavljajoče se tendence cepljenja sfrnnk. je ta cilj dosegljiv le potom rafalne reforme volilnega reda. Češkoslovaški volilni red temelji na precej kompliciranem proporcu s tremi skru-trni'i. Podobno kakor pri nas favorizira lin entove meie večje stranke, toda po "neniu vladine večine pospe5"'e manjše vendarle še preveč. Zato se je Nadina več;na že srorazumela. da bo znatno ome'i1a proporčno načelo. V Hoče naj br.do stranke, ki pri volit-ne dosežejo gotovega procentnega ninima od vseh v državi oddanih gla-snv (govori se o 2 % pa tudi o 10 %) AUnčene od vsakega mandata, tudi v ^'eahi. da bi v posameznem okrožiu po ^krofnem rezultatu imele pravico "a enega ali več poslancev in naj povrh še plača;o primeren del državnih l'"1ilnih stroškov. Na ta način upa vladna večma utrditi svoie pozicije, zlasti :er računa, da se medseboino razmer-.0 v številu mandatov v koaliciil ne bo ""■igo spremenilo Male stranke bi iz-pa t"di stranke narodnih manj-';n in zlasM raz"e separatistične gru->iciie na Slovaškem bi bile prizadete. Vo^tve naj-bi se vršile letos v jeseni. Računati ie. da se bo češki paria-
r.e
Odkrita zarotniška tolpa v Beogradu
Po soiijkem vzorcu so hoteli boljševiški plačanci vprizoriti
atentate tudi v Beogradu in pognati v zrak ministrsko pred-
sedništvo in parlament.
cb 4 }e aretirala policija v ulici Kralia Aleksandra tudi Bolgara Miška Bulčo-va. Pri niem so našli velik revolver,
Beograd, 14. ma'a. p. Beosrajska policija je danes prišla na sled zarotniškl dražbi. k: ie po naročilu iz Moskve pripravljala atenta-e na ugledne naše 00-Ftike. zfastl vodUelie Narodnega blcka. V tej stvari ie neiicita vršila ?e tri dni preiskave. Sinoči in tekom neči je izvršila vsč hišn;h pre'skav in legitimirala nebrej oseb. Posebno je to storila v lokalih, kjer se navadno zbirajo Makedonci in Bolgari, ter je prijela in zaslišala nad 30 sumljivih elementov. Davi
na r.!egovem stanovanju pa precej pokrita in droges* razstreljiva. Tudi P<1 nekaterih drugih osebah so zas'edi!i moriina sredstva. Dognano js, da so hoteli revolucionarni elementi pognati v zrak ministrsko preGseilmštvo in Narodno skupščino. Porcija is zastražila vsa javna pesloota in io storila vse Potrebno za varnost ministrov.
Bolgarski vpad v vzhodno Srbijo
Pod poveljstvom oficirja je napadlo 30 vojakov našo vas. — Kmetje in orožniki so jih o*-enodiIi.
vinami zgorele hiše tudi njegovi trije otroci in žena. Veliki župan je takoj, ko je dobil prvo poročilo, odšel ra lice mesta v sprem« stvu močnega orožniškega oddelka.
Beograd, 14. maia. p. Naravnost senzacijo vzbuia poročilo današnje «Reči» o vpadu bolgarskih vojakov na jugoslo-vensko ozemlje. «Reč» objavlja sledeče brzojavke:
Negotin: Sinoči je prekoračilo 30 bolgar skih vojakov mejo, ki so se približali vasi Crnošavce in jo napadli. Kmetje so bili pr« vi hip presenečni in prestrašeni, pa so se hitro zavedli in se lotili banditov. Boj je trajal več ur. Končno so se morali Bolgari umakniti proti meji. Pri umiku so vrgli v hišo Gjorgja Atanasova več bomb in jo za« žgali. Atanasov je bil hudo ranjen. Kmetje so sledili napadalcem.
Zaječar: Iz poročil, ki jih je davi dobil ve« liki župan timoške oblasti, je razvidno, da je bolgarske vojake vodil častnik. K sreči ni na jugoslover.ski strani nikakih žrtev razen kmeta Atanasova, ki jc zadobil smrtnone« varne rane. Nemara so pokopani pod ruše«
Ne cof in. Bolgarski vojaki, ki so napadli vas Crnošavce, so naleteli pri umiku na dva jugoslovcnska obmejna stražnika, s kateri« ma so se spoprijeli. Boj je trajal do pol« noči. Ko je prišla pomoč z naše strani, so se roparji hitro umaknili proti meji in izgi« nili Na bojišču jc več krvavih mlak, iz ka« terih se da sklepati, da morajo imeti izgube.
«Reč» dostavlja, da se ta poročila potrjujejo v notranjem ministrstvu. Namestnik načelnika iavne varnosti ie uvedel preiskavo. Pričakuje se. da bo notranji minister predlagal vladi, da stori energične korake, da bi se enkrat "a vselej napravil konec zločinskemu divjanju bolgarskih tolp.
Finančni minister o našem gospodarstvu
Včeraj je Narodna skupščma ves dan razpravljala o interpelaciji glede odkuoa tobaka. — Finančni minister Stojadinovič o smo-trenosti in uspešnosti nsše finančne politike. — Skupščina izrekla vladi zaupnico.	„
Beograd, 14. maja rp. Današnji sestanek Narodne skupščine je bil otvorjen ob 10. dopoldne. Po prečitanju zapisnika in končanih formalnostih preide skupščina na prvo točko dnevnega reda, na interpelacijo posl. Agatonoviča o odkupu tobaka.
Na interpelacijo je odgovorjal finančni minister dr. Stojadinovič, ki je zagovarjal tobačno politiko uprave monopolov ter ugotavlja, da je naša država še pred led morala tobak uvažati, dočim ga ima sedaj že toliko, da ga izvaža in prodaja v inozemstvo. Samo poljska režija je kupila našega tobaka za 201 milijon Din, a češkoslovaški režiji je bilo prodanih 1,230.000 kg. Povdarja, da se vodi dobra tobačna politika, da pa so producenti tobaka zadnje čase dobavljali tobak tako slabe kakovosti, da ni bil sposoben za Izv oz, radi česar je došlo do spora med proizvajalci ln med komisijo za odkup tobaka. Finančni minister naglaša, da je izdal potrebne naredbe za poravnavo tega spora in za varstvo interesov producentov tobaka. Da je bila politika uprave monopolov dobra, dokazue tudi dejstvo, da je vlada zaključila v inozemstvu posojilo v znesku 1 milijona funtov šterlingov, kar pomenja, da smo pridobili v inozemstvu zaupanje, ter so glede na to docela neosnovane in bedaste vesti o našem finančnem polomu. Tekočih dolgov nimamo toliko, kolikor se nam očita. Finančni minister je demantiral vse vesti, razširjene v tisku in na borzah v Beogradu in Zagrebu, da namerava vlada najeti pri Narodni banki posojilo v višini 2 milijardi dinarjev za pokritje tekočih dolgov. Finančni minister zaključuje s povdarkom, da so to zlobne Izmišljotine, ker finančno ministrstvo kakor tudi Narodna banka vodita smotreno in trezno finančno politiko.
Nato je govoril posl. Agatcmovič, ki vnovič obrazloži svojo interpelacijo ter zahteva od finančnega ministra zaščite za proizvajalce tobaka. Za nilm govori v enakem smislu posl. Kuiundžič. Z njegovim govorom se dopoldanska seia zaključi.
Popoldanska seia Narodne skupščine je pričela ob 16.15. Zemljoradnik Dimitrije Vu-jič je napadel finančnega ministra zaradi
njegove politike v stvari odkupavanja tobaka in predlaga ustanovitev tobačnih zadrug. V njegovem smislu se zvrstijo tudi ostali opozicijski govorniki Baljič (musl.) Zebot, Smodej, (kier.) Hadžiomar (radič) in federalist Vuletič. Finančnega ministra zagovarja Mihajlo Srečkovič. ki v svojem temperamentnem govoru napade Interpe-lanta Agatonoviča. Očita mu nepoštenje te
ment. ki je sedaj odgoden, po razbistre-niu situacije še tekom tega meseca zopet sestal in da pride volilna rpforma kmalu na dnevni red. Seveda se opozicija pripravlja na nailmteišo borbo.
Politični odnošaji na Češkoslovaškem so posebno za nas podučni in delo na volilni reformi bo vzbudilo v Jugoslaviji mnogo pozornosti, sai se tudi pri nas polagoma poslavlja v ospredje vprašanje nove korekture volilnega sistema.
ga poziva naj y»mete pr«: svojim pragom. Obrazloži, da »e poslanec Agatonovič velik korupci,"onJst, ker je zaračunal invalidom za razne intervencije po 7 tisoč dinarjev dnevno. Ta odkritja so naravno Izzvala veliko pozornost v zbornici in pri opoziciji hrnp. Govoril je še spahovec Gavran Kape-tanovič nakar je bila debata končana.
Interpelant Agatonovič je predlagal prehod na dnevni red z obsodbo politike finančnega ministra zaradi tobaka. Bora Mi-lovanovič je predlagal navadni prehod na dnevni red in ugotovil, da je finančni minister s svojim dosedanjim delovanjem glede odkupovanja tobaka podal dovoli dokazov o dobri volji, da hoče spraviti interese države v popoln sklad z interesi sadilcev tobaka. Narodna skupščina da ima popolno zaupanje v finančnega ministra, ki hoče odstraniti vse krivice, ki morda še obstojajo. Poslanec Pečač je govoril o kršitvi poslovnika, nakar ie finančni minister dr. Stojadinovič zavra* al motivacijo posl. Agatonoviča in sprejel Mllovanovičev predlog.
Pri glasovanju je bil sprejet predlog posl. Milovanoviča o navadnem prehodu na dnevni red, nakar je bila seja ob 9. zvečer zaključena.
Prihodnja seja je jutri dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo zakonodajnega odbora o stanovanjskem zakonu. Kot druga točka je na dnevnem redu razprava o zakonskem načrtu poslanca Dušana Zivojino-vlča o izpremembi zakona o vojni odškodnini.
Interpelacija o bolgarskih dogodkih
Beograd. 14. maia. p. Nocoj je naslovil poslanec dr. Voia Marinkovič na zunanjega ministra dr. Ninčiča interpelacijo zaradi posledmih dogodkov na Bolgarskem in posebno glede zahteve sofijske vlade po zvišanju svoie vojske preko kontingenta, predvidenega v mirovni pogodbi. Interpelacija pravj med drugim, da sknšajo v Sotiii uradno, še bolj pa neuradno naprtiti krivdo Jugoslaviji za poslednie dogodke in za st»-s-hovite razmere, ki so zavladale na Bol-garsk-m. Interpelant poslanec dr. Ma-rinkovič vprašuje nadalje, kake garancije je debila vlada, da se bo zvišanje bolgarske vojske porabilo le za pobijanje komunističnega terorja.
Novi ogromni požari na Japonskem
London, 14. maja. a. *Times» javljajo Iz Toklja z včerajšnjim datumom: V mestu Kumag3!a, ki ima 59 tisoč prebivalcev In ki je približno 30 km oddaljeno od Tokije, je včeraj Izbruhnil po. ir. ki ie uničil nad 2000 poslopij. Uničeni so poštni urad, železniški urad, vse banke. šole. gledališče in vsi kinematografi. 25 tls-č oseb je brez strehe. Iz Tokila so nemud ma prihiteli gasilci, ki so se pa kmalu mofili vrniti, ker |e istočasno izbruhnil požar na treh kraiib Tokila.
Vznemirjenje v Beogradu
Vesti o nameravanih komunističnih atentetih so kovzročile v Beogradu veliko vznemirjenje. — Važna posvetovanja v ministrskem oredsedništvu. — Avdsjence na dvoru. — Radičevci se brezpogojno ponujajo Narodnemu bloku.
va s poučene strani, je stavil Pavle £a« dič ponudbe, v katerih zatrjuje, da hoče njegova stranka popolnoma opustiti
Eeograd. !4. maja. p. Politično življenje ie danes bilo precej razgibamo in polno raznih podrobnih političnih novosti. Skupščinska seia ic potekla enolično in brez pomembnejših izpadov. Važnejši dogodki so se odigravali izven skupščinske dvorane.
Ministri so bili zbrani v ministrski sobi ter so razpravljali o tekočih dogodkih. Nekateri jutranji beograjski listi so poročali o nekih skrivnostnih pripravah in posebnih varnostnih odredbah. ki so bile ukrenjene okoli ministrskega predsedn:štva in posameznih ministrstev. Notranij minister MaksimovlC je tozadevne informacije odklonil.
Pred dopoldanskim sestankom Narodne skupščine ie imel sejo klub samostojnih demokratov. Razpravi;?.! ic o tekočih vprašamih. Istočasno so Imeli svoje seje tudi Davldovičev, radičev-ski in muslimanski klub.
Veliko pozornost vzbuja zadržanje radičevcev in posebno njihovi oanoša-ji do razpadajočega »bloka narodnega snorazuma'. katerega pravzaprav že ni več. Ker so vsi poslanci zbrani v Beogradu, se vsak dogodek obširno razpravlja. Načelniki opozicije javno priznavajo. da je blok narodnega sporazuma razbit vendar pa vedno naglaša-jo. da ne veruiejo v odkritosrčnost radikalov. Pravijo namreč, da hoče Pašič speliati radicevce na led.
Popoldne ob 5. uri je imel Pavle Radič daljši sestanek z ministrskim predsednikom Pašičem. Prosil je, naj poročilo anketnega odbora pride čimprej na dnevni red skupščine. Kakor se dozna-
svoje dosedanje zadržanje do ustave ln da cestno sprejme v tem oogledn stališče NrrodneTa Moka. Izjavil je tudi. da radičevci ni; več ne naSprotu-i2io. "ko ostanejo samostojno - demokratski ministri še nadal'e v vladi. Pavle Radič je prijavil svojo avdijenco na dvoru in pričakuje se jutri popoldne sprejem pri kraHu.
Popoldne ic bil na dvoru ministrski predsednik Pašič in za njim zunanji mi nister dr. Ninčič, nato pa še minister dr. Srskič, ki ie poročal vladarju o tekočih zakonskih predlogih. V istem smi sta ie referiral kralju skupščinski predsednik Trifkovič, ki ie bil na dvoru ob 6. zvečer. Zaradi zavlačitve sestanka Narodne skupščine se n: mogla vršiti i-^ovedana seia radikalskega kluba in tudi ne seja ministrskega sveta, dasi so obe pričakovali z veliko napetostjo.
Zvečer je imel predsednik vlade sestanek z notranjim ministrom, nato z vojnim ministrom in končno z ministrom prosvete Pribičevičem. s katerim se ie razgovarial nad eno uro. Po konferenci sta se oba ministra odnsliala z avtomobilom v Narodno skupščino.
Sklep klubov vladne večine, da se moraio poslanci odpovedati smekuram. se striktno izvab Pa nos s ta radialna po*!anca Radonjič in Cirknvič odložila članstvo v upravi monopolov, poslanec Simonovi? pa v tovarni s'adkoria. Poslanec Cirkovič ie tudi odiožil članstvo v upravi Kreditne zadruge.
Beneš o avstrijskem vprašanju
Odločna odklonitev eksnanzivnih stremljenj avstrijske industrije. — Avstrija je tudi v današnji obliki zložna življenja.
Dunaj, 14. maja. s. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je pred svojim odhodom ir Bukarešte sprejel dopisnika oNeue Freie Presse* ter mu izjavil na vprašanje, kako presoja politični položaj v Avstriji in kak« šno je njegovo mnenje o bodoči politiki te države, med drugim nastopno:
»Podlaga politike avstrijske republike je ženevski protokol in tako bo moralo tudi ostati. Vsi vemo. da ima avstrijska vlada najboljše namene, da hoče lojalno izvršiti ženevski protokol. Mnenja, ki so jih v zad« njem času ponovno zastopali gotovi neurad. ni krogi, češ da Avstrija v svoji dosedanji obliki ni zmožna življenja in da sanacija nc bo dovedla do ugodnega konca, smatram vsekakor za napašna. Ti glasovi rapravlja« jo v inozemstvu neugoden vtis. Za svojo osebo sem prepričan o življenski zmožnosti
Avstrije in. ni dvoma, da se bo njeno gO» spodarstvo dvignilo in se samo vzdrževalo.. Avstrija se bori sedaj z začetnimi težkoča« mi. ki jo večkrat močno udarijo, čijih pomen pa se ne sme precenjevati. Pojem tesnejše gospodarske zveze ni dovolj precizcn. Ako se s tem misli carinska unija, jo moram vse« kakor za bodočnost odkloniti, ker niti Ce« škoslovaška, niti Jugoslavija, niti Madžar« • ska ne želijo take unije. Stremeti je treba za tem, da se razširi sistem trgovinskih po« godb med nasledstvenimi državami. Ako so to enostavno sredstvo za pojačanje gospo« darsko slabih držav Srednje Evrope ne po« sreči, moramo tembolj dvomiti o uspehu mnogo kompliciranejšega poskusa gospodar« ske zveze, v katerikoli formi.®
Proga, 14. maja. (Avala.) Zunanji minister dr. Beneš je danes d o« pel semkaj.
Atentate v poljskem koridorju povzročajo Nemci
Dva nova ooskušena atentata na železnico. — Železtiške nesreče naj izzovejo revizijo nerrško-polpkih mej.
London. 14. maja. a. «Times» javljajo Iz Varšave: Danes sta bili izvršena v poljskem koridorju, ki vodi proti Odan-skemu dva atentata. V bližini Dirschaua je železniški Čuvaj, tik predno je prišel brzovlak. še mogel odstraniti s proge kun kamenja. Med Poznanjem in Brom-bergom je čuvaj zasačil dve osebi, ki sta hoteli pokvariti tir. Atentatorja sta pobegnila. Pri tem sta oba streljala na čuvaja.
Vrršava. 14. maja. s. Listi javljajo iz Gdanskega. da je preiskava glede vzrokov železniške katastrofe v poljskem koridoriu jasno pokazala, da gre za zločin. Iz iznovedb nrič izhaja, da so atentat izvršili nemški optant iz Gdanskega Schumacher. pobegli kaznienec Mihel-ski in odpuščeni železniški delavec Klein.
Varšava, 14. maja. d. Danes sta bila v poljskem koridorju poskušena zopet dva atentata na železn;ci. Ker ie preiskava o prvem atentatu, ki je povzročil grozno železniško nesrečo, ugotovila, da so bili zločinci Nemci, izražajo listi sum-nio. da gre za dobro premišljeno nemško fašistovgko zaroto. Ponovne nesreče v koridorju nai bi dokazale, da Potiska ni zmožna vzdržati redu v tem ozkem, pasu in da ie zato današnja situacija nevzdržna. Vlada je varnostne odredbe še poostrila.
Nekateri listi dolže tudi komuniste, vendar pa ie malo verietno. da bi si ti za svojo akcijo izbrali ravno koridor-sko ozemlie, ki je izredno močno zastraženo. dočim imajo drugod dovolj bolj ugodnih prilik za eventualne zločinske naklepe.
-6SS-
Zakonodajni odbor
Beograd. 14. maja p. Popoldne sta se sestala k sei pododbora Narodne skupščine za rarpravo o ustrojstvu sodišč hi o kmetijskih kreditih. Jutri ima svojo prvo sejo pododbor za proučavanje zakodskega načrta o srbski pravoslavni cerkvi.
Kalfov v Parizu
Bolgarija ne bo prosila za podaljšanje roka za dcmoblDzacIjo.
Pariz. 14. mala. s. Bolgarski zunanji minister Kalfov. ki se mudi tukaj, ie Izjavil zastopniku lista «Petit Parlsien«, da le kritična perioda na Bolgarskem minula. Vendar pa je treba odrediti vse potrebno proti možnosti nove komunistične zarote. Obsedno stanie se bo čimprej, in sicer takoj po demoblllraclji nadomestnih čet, ki so bile poklicane pod orožle z dovoljenjem zaveznikov, uklnflo. Bolgarska vlada ne bo prosila za podaljšanje od poslaniške konference dovoljenega roka, ki poteče 31. maja.
London. 14 maja. z. Kakor poročajo današnji listi, bo prispel bolgarski zunanji minister Kaliov y petek ali soboto tpdl v Lon-
don. Ni še gotovo, ali ga bo mogel sprejeti zunanji minister Chamberlain osebno, afi pa se bo razgovarial z njim kdo od vodlnUs uradnikov.
Sprejemi pri Hindecbnrga
Berlin, 14. maja. z. Predsednik Hindenburg je sprejel včeraj predsedstvo Relchs-taga In prusko viado. V svojem odgrrvoru na pozdrave Js oster.tativno povdarja! suverenost parlamenta in svojo ustavover-nost
Danes je Hmdenburs sprejel tudi ves diplomatski zbor, ki mu je prišel korporatlvno čestitat.
Predrzna rooarska tolpa v Bolgariji
Sofija, 14. maja. s. Proti roparski tolpi, ki se je pojavila v bližini Pazarčika in ki je od prebivalstva izsilila približno 400 ti*oč levov in odvedla talce je bil v svrho zašle« dovanja odposlan oddelek vojaštva. Pri j»r» vem spopadu je bilo sedem roparjev ubitih, več pa ranjenih. Upa se, da se bodo roparji, ki jih zasledujejo od vseh strani kmalu udali.
Redukcija srednjih šol
Mišljenje strokovne komisije o redukciji. — Načelo redukcije. Prizadete slovenske gimnazije.
Beograd. 12. maia. VIII). Srbobranu (V—VIII).v ▼ Šibeniku
Minister prosvete je določil posebno komisiio. ki je imela ugotoviti načela, po katerih naj se izvrši redukcija srednjih in strokovnih šol. Člani komisije so bili kot zastopniki ministrstva pomočnik ministra Toma Radivojevič ter član glavnega prosvetnega sveta Lazar Trip-kovič. nadalje delegati posameznih sekcij, in sicer za Beograd Lazar P. Kne-ževič. za Zagreb Koloman Rac, za Ljubljano dr. Val. Korun. za Sarajevo Mit. Gjukovič, za Split Nik. Pavkovič in delegat profesorskega udruženja M. Popo-vič.
Komisija se je sestala 6. t. m. ter določila kot načela za redukcijo naslednje:
1.)	Ne more se ukiniti nobena srednja šola, ne da bi se prej nadomestila z drugo, potrebnejšo za oni kraj. v katerem se nahaja.
2.)	Da se pri ukinjeniu šol in razredov postopa v vsej državi po čl. 4 zakona o srednjih šolah.
3.)	Da se razredi, ki nimajo sedaj zadostnega števila učencev začasno za-tvorljo. dokler se njihovo številčno stanje ne popravi, ali Da se ne dobi zakonita podlaga za ukinjenje.
Na podlagi teh načel je komisija predlagala:	.. . .
1.)	Da se nkinejo gimnazije m nado-meste s strokovnimi šolami v naslednjih lsrs jili t
Gilianu. Ivanici. Kavadarju. Kolaši-nu. Kuršumliji. Novi Varoši. Priieooliu, Resnu. Ulčinju. Bos. Gradiški, Gacku. Kranini, Herceg-Novem.
2.)	Da se ukinejo z ukazom ali nared-bo po čl. 4 gimnazije, odnosno razredi:
Z ukazom: v Aleksincu (V—Vili) Beli Cerkvi (V1I-V1I1). Beranih (V—VIII.). Velesu (VII—VIII), Kniaževcu (V— VIII), Novem Pazariu (V—VIII). Pro-kuplju (VII—VIII). Smederevu (VII—
klasična gimnazija (II—VIII).
Z naredbo: v Arangjelovcu (V), Velikem Gradišču (V—VI), Kavadarju (V), Kolašinu (V—VI). Kraljevu (V), Les-kovcu (VI—VIII), a osnujejo srednje strokovne šole; v Paračinu (V—VI), Bačkem Petrovcu (V—VI). Strumici (V), Tetovu (V—VI), Caribrodu (V), Bihaču (V—VIII), ako tekom treh let ne bo zadostnega števila učencev; v Derventi (V—VI), Livnu (V). Prijedoru (V), Foči (V-VI), Sinju (V-VI) Ko-čevju (V-VI). Kranju VII-VllO. Murski Soboti (V-VI),-Ptuju (VI1-VI I), Virovitici (V-VII). Daruvarju (V— VIII), Iloku (V-V1II). Koprivnici (V-VIII), Korenici (V-VIII), Kostajnlci (V). Križevcih (V-VII), N. Gradiški (VII), Ogulinu (VII—VIII), ako izpolnu je pogoje paragrafa 4. v Osijeku ženska gimnazija (V-VIII). Otočcu V , Petrinji (V-VIII). v Senju (V-Vlll), v Cetiniu se moška in ženska gimnazija spojita. Nadalje naj se ukine pomorska akademija v Dubrovniku ter trgovske šole v Pančevu, Somboriu in Virovitici. Razen tega naj se zatvorijo začasno nekateri razredi na devetih gimnazijah.
Z uvedbo te redukcije bi se ukinilo 160 razredov in dobilo okoli 250 učnih moči na razpolago. Po mneniu komislie bi b"o to zelo potrebno izvesti, ker poučujejo danes na srednjih šolah 603 nekvalificirani učitelji.
Nam se zdi predlog komisije glede sredniih šol na Slovenskem povsem neutemeljen in v tei obliki absolutno škod-liiv. Pripomniti ie treba, da gre zaenkrat le za mnenje komisije ln da bo zadeva še predmet posebnega proučevanja s strani strokovnih referentov ministrstva in samega ministra.
Sovjetsko volilno pravo
Splošno je znano, da ie vladala pred svetovno vojno v številnih evropskih državah liuta borba za splošno volilno pravico. Ta zahteva je izhajala zlasti iz delavskih krogov, ki so do vsej pravici naglašali. da morajo v moderni državi imeti vsi sloji enake dolžnosti, pa tudi enake pravice. Borba za splošno volilno pravico je bila dovršena z delavsko zmago. Do ruske revolucije, leta 1917. se je smatrala splošna volilna pravica za osnovno politično dogmo. O nadaljnem razvoju tega problema v sovjetski Rusiji pa priobčuje zanimivo juridično študijo beograjski vseučiliški profesor Slobodan Jovanovič v svoji znanstveni knjigi «0 državi«.
Avtor povdarja. da je ruska revolucija zavrgla splošno volilno pravico, prav tako kot je zavrgla kapitalizem in parlamentarizem. Dasi je značila splošna volilna pravica kompromis med tako-zvano buržoazijo na eni in delavstvom na drugi strani, so vendar boljševiki to ustanovo, za katero se je delavstvo borilo dolga desetletja, proglasili za čisto bužoasko ustanovo. Niihova ustava je leta 1918. proglasila sovjetsko republiko. to je republiko, v kateri vladajo iz-voliena telesa, ki se zovejo sovjeti. Treba pa je upoštevati, da se sovjeti ne voliio po načelih splošne volilne pravice. Oni se ne smatraio za organe celokupnega ruskega naroda, ampak za organe ujedinjene delavske mase, za organe samo enega dela ruskega naroda, za organe delavskega razred? ki je po mišljeniu boljševikov edino koristen za državo. Ta politična ideologija ima seveda to posledico, da imaio volilno pravico samo delavci, zanosleni v industriji in trgovini ter oni seljaki. ki povsem samostojno brez tuje pomoči obdelujejo svoia zemljišča. Poleg navedenih imaio volilno pravico tudi voinki sovjetske armade, ker oni niso nič drugega nego oboroženi delavci in seiiaki.
Politična enakopravnost je torej v Rusiji povsem odpravljena in na nieno mesto ie prišla »diktatura proletari.iata«.
Jasno ie. da v modernih državah buržoaziia niti iz daleka nima tako fa-voriziranega stališča, kot ga ima danes delavstvo v sovjetski Rusiji. Moderne države se danes nikakor ne more smatrati za «diktaturo buržoazije«. nasprotno moderna država predstavlja posebno vrsto političnega ravnotežja med bužoaziio in proletariiatom. Danes je cela Rusiia organizirana na čisto razrednem stališču. O polit;čni ravnoprav-nosti ne more biti govora Delavstvo je monopoliziralo vojno službo: samo delavec more biti volilec, samo delavec more biti vojak.
Moderna država je osnovana na ide-iah političnega kriticizma. sovjetska re-ipublika na idejah političnega dogma-tizma. Pri splošni volilni pravici so vsa miš'ienia ravnooravna. kaiti nobeno nima kake višje dogmatične vrednosti. Sovjetska Rusija pa predstavlja dog-matično diktatorski sistem, ki ne dopušča opozicije.
Ni dvoma, da ie boljševiški koncept naiboli reakcionaren, kar iih pozna zgodovina človeštva. Delavstvo, ki se je vedno borilo proti zatiranju od ene ali druge strani, je danes samo posrnzilo svoia načela in uvedlo sistem, ki ie edinstven v zgodovini, in ki gotovo ne bo rodil večjih uspehov. Kier ni boja. kjer ni tekmovanja, tam ni uspeha.
""Špirit denat.
fimež, o!jnate in suhe barve, pleskarske in slikarske potreh5?:ne
Ravhekar & Oerganc
Pred škofijo 20.
Politične beležke
-f V klerikalnih stopinjah. G. Pucelj
modruje v »Kmetijskem listu« o sporazumu med Srbi. Hrvati in Slovenci. Ponavlja stare fraze klerikalcev, ki so se jih ti že sami naveličali in natančno kakor klerikalci tudi e. Pucelj ne pove niti najmanj, kakšen naj bo ta sporazum in kai si pod to besedo sploh nred-stavlia. Ravno tako. kakor klerikalci, se g. Puceli postavila tudi na reviziioni-ctično stališče glede ustave, ne pove pa. kaj naj se revidira. Tako naziranje o notranji ureditvi naše države ie sicer zelo poceni, pa tudi zelo plitko in ne vodi do nobenega pozitivnega uspeha, kar je že pokazal politični razvoi zadnjih let. G. Pucelj menda misli, da bo z ribarjenjem v kalnem oo klerikalnem zgledu dosegel kake strankarsko-poll-tične uspehe, pozablja pa. da je s to politiko doživela že niegova stranka velik oolom in da tudi klerikalni stranki ni prinesla nobenih lovorik. Za uspešno politiko sta potrebni tudi jasnost in doslednost načel. G. Pucelj hoče slediti klerikalni taktiki. Deistvo. da smatra to baš sedaj po polomu politike klerikalne stranke za potrebno, dokazuje nie-govo politično nerazsodnost.
+ Pašlčevl nameni. «S1ovenec» poroča. da namerava Pašič vladati parlamenta. Take race spušča škofov list v svet. ko vsak političen analfabet ve. da stoii Narodna skupščina pred najživahneišo dobo zakonodajnega dela. Pa to še ni vse. Pašič hoče tudi vse kredite razdeliti med strankarje in svoje ljudi. Spričo tega ie za nas tolažilno to. da klerikalni strankarii ne bodo ničesar dobili. Upamo, da se klerikalci, ki tako dobro poznaio P*š'čeve namene, te^a dejstva tudi v polni meri zavedalo. S takimi izmišliotinami skušajo klerikalci zabrisati ugoden vtis sklepa obeh klubov Narodnega bloka, da ne sme niuien poslanec biti udeležen ori državnih podjetjih. Onozicijonalne stranke, ki so toliko kričale o korupciji, doslej še n'so sprejele takega sklepa in tudi doslei Še noben ooozicijonalen poslanec ni odložil svojih funkcij pri upravi državnih podjetii. četudi jih je zastopnik Narodnega bloka pozval v skupščini, naj to store in sprejmejo enak sklep, kakor so ga radikali in samostojni demokrati. Tako so n. pr. radikali Jankovič. Cirkovič in Radonič že odložili svoia mesta v Monopolski upravi. »Slovenčeva prija-telia gg. Velikovič in Annelinovič na mirno sedita nanrej in iščeta korunciie pri — drugih. »Slovenec« govori o iz-igravaniu parlamentarizma, ki da ie popolnoma v stilu dosedanje PP-oolitike. dasi dela vlada Narodnega bloka s nar-lamentom. medtem ko se lani Davido-vičeva-Koroščeva vlada kljub ponovnim zahtevam niti nI upala sklicati seje Narodne skupščine. Škofov list. ki tako dobro ve za namene Pašiča in Narodnega bloka, bi dobro storil, ako bi tudi povedal, kdaj bodo klerikalci zopet dobili od Pašiča in Narodnega bloka — po grbi. Ce tega ne ve. bomo pa mi se sli malo proroke ...	_
+ »Slovenčev« ruski vzor. Skorov list je zonet našel svoj vzor v sovjetski Rusiji. Po nekem nemško-avstrljskem listu, ki objavlia pismo nekega boliše-viškega učitelia. opisuje, kakšne idea -ne razmere vladajo v boljševlškem šolstvu. Država skrbi za nadalinlo Izobrazbo srednješolskih učiteliev na ta način. da iim nudi tako zvane prosvetne domove in strokovne knjižnice, ki dobivajo. čujte ln strmite, štirikrat na leto po 20 do 30 novoizišlih kniig — seveda komunističnih. Vse učiteljsko osobje je organizirano v »učiteljski zvezi«, ki sodeluje ori reSttvl vprašanj, ki se tičeJo
šolstva. In kar ie glavno. brez pristanka te organizacije komisarijat za prosveto nobenega nčitelja ne more premestiti! Predpogoj je seveda, da mora biti vsak učitelj navdušen komunist in vnet član komunistične učiteljske zveze, česar pa •Slovenec« ne pove. Da tudi ne pove, kako so učitelji v Rusiji plačani in da dobivajo namesto kruha le komunistične propagandne brošure, je umljivo. Toda kljub vsemu, klerikalcem je boljševiška Rnsija vzor. samo v Jugoslaviji je slabo
-f Sušnikove provoznlce in Gospodarska zveza. Naše ugotovitve o znani zadevi s Sušnikovimi prevoznicami za Gospodarsko zvezo skuša »Slovenec« oslabiti s trditvami, ki so že dav-no ovržene. Tako zopet ponavlja staro laž, da je Gospodarska zveza prodajala tovorne liste samo zato po 500 Dm, da ie dobila kritje za svoje delo in za rizi-"ko. ki ga je imela s položitvijo kavciie. •Slovenec, govori, da je Gospodarska zveza računala samo »malenkostno pristojbino«. 500 Din predstavlja več nego polovico popusta pri enem tovornem listu In stroški Gospodarske zveze so bili: položitev 100 000 Din kavciie v bančni garanciji, izročitev prevoznic kupcem In kasiranje kupnine za nje! Mi smo svojčas točno navedli, koliko tovornih listov je Gospodarska zveza prodala m lz teh podatkov je bilo razvidno, da Jih sploh ni mislila unorabliati zase. ampak delati z niimi kunčije. Ako ni došlo do obtožbe pred sodiščem, se to ni zgodilo. ker je bilo ugotovljeno pravilno in neoporečno postopanje Gospodarske zveze, ker sodišče tera ni ugotovilo, ker tudi moglo ni. ampak zato. ker ie bila naredba ministra Sušnika namenoma tako sestavliena. da le bila dana možnost orodaiania tovornih listov. Mislimo, da je ta k1erika'na koruocijska afera že dovolj razčiščena, za klerikalno moralo pa je dovolj značilno, da »Slovenec« ponovno ponavlja že davno ovržene laži. Njegove grožnje s sodiščem tudi nič ne Izpremene na dejstvu, da je prof Remec kot predsednik Gospodarske zveze moralično in politično odgovarcn za nične manipulacije in špekulacije. temboli. ker ie tudi podnačel-nik SLS. Sicer pa naj »Slovenec« pove. aH Je Gospodarska zveza prodala 305 tovornih listov, razen 14. ki so iih dobili konzuml. oo 500. oziroma 300 Din. ali ne? Za to grel Da lih več ni prodala, to vemo. Predno ie bil namreč posel pod streho le posegla vmes roka pravice
-f Z Imeni je prišel na dan! Zadnjic smo pozvali gospoda Puclia naj ne ob-rekuie demokratskih politikov, da so si (v 1. 1919.. ko je bil on še demokrat) dali izplačevati »mastne račune« po 600 do 800 K (kar je značllo takrat mnogo denarja) za nastope na shodih, medtem ko je idealni g. Pucclj požrtvovalno delo za JDS seveda ooravlial zastonj. Razložili smo g. državniku iz Ve. likih Lašč. da ni dostojno Iznašati take splošne obdolžitve. temveč da je med civiliziranimi ljudmi navada, da se navedejo tudi konkretni podatki. Zahtevali smo od niega. da naj oride z imeni na dan. O. Pucelj nam odgovora dot<čmh demokratskih politikov, ki so služili »mastne plače« ni ostal dolžnn. Prišel je z Imeni! In sicer navaia Rob. Lužar-Je. Ortnek. Lašče. Turiak. Ribnica. Dobre polie. Žužemberk Itd. To so torej gospodje, ki so se mastill na stroške strankinih pristašev? O ne. to so le kraji. kjer je Imel g. Pucelj shode in kier je videl »da so si gosnodie razne izdatke zapisovali!« Kateri gospodje? Gospod Pucelj tega ne ve. Snomin'a pa se. da ga le prof. Breznik (ki ie bil takrat blagainik JDS) »naimanl dvakrat opozoril«. da naj stroške shodov »kar pisarni predloži v iznlačilo« češ. saj drugi tudi tako delajo. Blagainik. ki nima blagajne in mesto katerega posluje »pisarna«. To smatra g. Pucelj morda za dober dovtip. s katerim pa se ne bo Izmaknil iz zanke. Tudi z izgovorom ne,
da je svoio trditev o 600 do 800 K »slu-Čaino izvedel«. Kie. od koea? Pucljev zagovor je tipičen za moralo gotovih liudl. S tem. da smo njegovo glavno vsebino navedli, smo se tudi oprostili potrebe. da izrečemo o g. Puclju v tem oziru še posebno sodbo. Nai se pridruži g. Bukovcu, ki je vsaj toliko previden.
da molči ...	.	, .
+ »Prlb'čevl«ev uspeh.« Blokaški tisk se zadnje čase poslužuje drznih manir. da v svoie snorazumaške špcku-laciie vmešava kra!'a. Nainrej je raz-glaševal. da krali želi takojšnje zbliža-nie med rad!kali in radičevci. a ker so se vse te napovedi iz'al«>vl1e in ker blo-kaškemu tisku radi nedostojnega vrne-šavania krone v politične zadeve nihče ni stopil na kuria "česa nadalluje metodo. Tako včera'šn|l »Hrvat« navaia v svoii brzojavki, da ie »preokret v sporazumevanj med radikali in radičevci nastal radi nekega Pribičevl^evega uspeha.« Prlblčeviiu — pravi »Hrvat« — je uspelo na dvoru dokazati, da .'e izpreobrnltev rad^evcev zgolj vrnSa-nje taktike. Resnica Pa je, da je Pribl-Cevlč bil zadnjič na dvoru ravno nred tednom dni, v resnrtnlh zadevah Kako se v ostalem blokaški tisk sam lovi v lažeh, dokazu ie dHstvo. da Istočasno s »Hrvatovim« podtikanjem Priblčeviče-vega usneha piše Tlpografjin organ o »neuspelih intrig-ih samosto;nlh demokratov«. Ceveli lih žuH. blokaške gospode. ra sam' ne vHo kje.
-f Kdaj )e Stlp* Rad*« lagal. Lani dne 27. Juni'a je S"pa Radič (glasom »Slobodnega doma«) F^slal glavnemu tajniku sebaške interna'i^na'e Smlrn.*-vu nastonno jooro?'!^ »Dragi tovariš! Kot Predsednik HRSS in Hrvaškega narodnega zastonstva ter 00 poob'astl-lu skupne seie Hrvat«km n-rodnega zastopstva z dne 1. maia 1924 Vam javljam. da HRSS vstopa v seliaško Inter-nariUonaKx» la dne 3. avgusta L L le
vodstvo HRSS obiavilo komunikd. ki je oznanil: »Hrvatskn narodno zastopstvo je na današnji seji vzelo na znanje In soglasno odobrilo, da ie predsednik HRSS Stjepan Radič na osnovi pooblastila seje Hrvatskega narodnega zastopstva z dne 19. avgusta 1923 tn 1. maia 1924 provedel vstop HRSS v seljaško Internaciionalo v Moskvi.« A pred nekaj dnevi je Stlpa Radič, kakor javljaio zagrebški listi. ;zpnveda! preiskovalnemu sodniku, dn n! Imel pooblastila za vpisanje HRSS v seliaško Internaciionalo. pač pa da je dr. Mačku poslal iz inozemstva pismo, ki je bilo prečitano na oni fatalni seii dne 3 avgusta 1. I. in v kater;m ie sporočil. da je vprašanie pristopa HRSS v se^aško internaciionalo stvar glavnega odbora, ki ie za to kompetenten. Ta RadiCeva iziava je bila priključena izvestju anketnega odbora, ki se bo moral no-drobneie pozabaviti z vprašanjem, kdat ie Radi« lagal lani ?'i letos? Menda tak»o nekako — obakrat
Iz demokratske stranke
Iz okrožnega tzjništva za za Notranjsko
V nedeljo, dne 17. maja t. 1. se vrši v Be> guniah v gostilni Vidrih ob 3. uri popoldne predavanje »o kmetijskih ln obrtniških kre> diiih». Predava g. Egidij Pcric. Vabimo na. še pristaše in prijatelje k obilni udeležbi.
Po svetu
— Lord Mllner t. V sredo je umrl na svojem posestva v grofiji Kent znani angleški državnik lord Alfred Mllner, star 71 let. Mllner je bil eden najbolj markantnih zastopnikov angleške imperialistične svetovne politike. Rojen v Bonnu v Nemčiji, je bil v mladostnih letih nemški vzgojen. Pozneje je nadaljeval svoje študije na angleških univerzah in se popolnoma asimiliral Posve. tli se je najpreje žurnalistlki. Takratni za-kladnl kancelar Goschcn ga je imenoval za svojega privatnega tajnika, nakar se je vršila njegova karljera z veliko naglico. Štiri leta je bil v Egiptu državni podtajnlk za finance, L 1897. pa Je postal guverner Južne Afrike. Po burski vojski je prevzel težko nalogo, urediti razmere v Transvaalu in Oranju In doseči spravo, kaT se mu je tud' posrečilo. V svetovni vojni je bil minister brez portfelja v Lloyd Georgejevem kabinetu, leta 1918. Je postal vojni minister, od leta 1919,—1921. pa je bil kot strokovnjak minister za kolonije, nakar se je umaknil iz političnega livljenje.
_ Ogromna redukcija na nemških železnicah. Generalni direktor nemških državnih železnic, državni tajnik Stleler, je poslal te dni vladi poročilo, da Je finančni položaj državnih železnic tako kritičen, da je neobhodno potrebna nova velika redukcija, ako se hoče doseči zmanjšanje osebnih Izdatkov. Kakor poročajo berlinski listi, bo zopet odpuščenih okoli 30.000 nameščencev, kar je vzbudilo med železničarji silno vznemirjenje. _
Občni zbor Društva javnih namescencev v Celja
Celje, 14. maja. V torek zvečer se je vtšII v spodjih prostorih Narodnega doma občni zbor Društva javnih nameščencev, ki ga je vodil društveni predsednik prof. Raič. V uvodnen nagovoru Je ugotovil skromno udeležbo članstva ter pomanjkanje solidarnosti in borbenosti med uradnlštvom. Predsednik je povdarjal v svojem poročilu, da Osrednja zveza v Ljubljani radi nezanlmanja nekaterih, v njej včlanjenih strokovnih organizacijah nI mogla z večjim uspehom vršiti svoje delo. Celjsko društvo je uvidelo nujno potrebo Zvezine reorganizacije ln je dalo tudi svojo inioljativo v tej 9meri. Sedaj je ta reorganizacija v teka in Osrednja zveza je dobila nova zelo demokratična pravila, ki omogočajo tudi provinci polnejše uveljavljenje. Predsednik društva je tudi nastopil na skupščini Ssveza Javnih nameščencev v Ljubljani z referatom o uradn:škem vprašanju in uradniških potrebah. Mrd s'oven-skim uradništvom Še ni opažati onega demokratičnega duha In smisla za skupnost, kakor ga Imajo baš srbski uradniki. Neobhodno potrebno Je, da se uradništvo v do-sego svoiih ciljev trdno oklene svojih strokovnih organizacij. V ce'jskem Društvu javnih namečencev se je zadnji dve leti po-lavil zastoj, ki Ima svoje vzroke v brezbrižnosti članstva hi v pomanjkanja zadostne podpore v ljubljanski osrednji organizaciji.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da se je odboru v minulem letu posreč'!o doseči 23 odstotno znižanje cen v celjskih lekarnah za društvene člane. Odbor Je uvede! tudi druge sllčne akcije za društvene člane, ki pa še niso zaključene. Društvo je tudi v znatni meri sodelovalo prt akciji za maks;-mtranje mesnih cen. sedaj pa forsira vprašanje znižanja še vedno previsokih mesnih cen.
Društvena blagajna Izkazuj« letos 2901 Din premoženja napram 3165 Dm ob koncu lanskega poslovnega leta. Na predlog pregledovalca računov nadnč. Bizjaka se je izrekel blagajniku absolatorU.
Pri volltvl odbora ie bil med živahnim odobravanjem ponovno izvoljen za predsednika prof. Ralč. v odbor pa r«: Prekor-šek Pestevšek, Ferk. Zorko, Sek Cergot. Zupanek. Anflovar in dr. Rus. za namestnike: gg Vengust. Semec, Boječ, Znmer, Cuš Škof, Reš Leban In Založnik, za pregledovalca računov pa naduČItelj Bizjak.
Pri slučajnostih je občni zbor na predlog predsednika sprejel resolucije, ki se odpošljejo na pristojna mesta in ki pravijo med
dr"v'sled zavlačevanja izplačila diferenc m vsled Širjenja vesti, d« nam hoče vlada me« sto denarja ntkazsti drž. obligacije, se ccln. kupnega državnega uradništva polalča veli. ko vzoemirienie. posebno še radi tega, ker
Za Binhošt
OBLEKE
po znižanih cenah
]. Maček
Ljubljana
Aleksandrova i2.
M
so se diference nekaterim najvišjim urad. nikom in oficirjem že izplačale. Zahtevamo, | da se ta zadeva končno uredi.
Državni nameščenci in upokojenci proto I stiramo najodločneje, da bi zvišal parlament Z novim stanovanjskim zakonom stana-;n{| na račun na^h doscd.injih plač, ki že itak I za najmani 50 ndst. zaostajajo za cksisten",r nim minimom, ampak zahtevamo tudi 200 d. I stotno zvijanje sedanjih stanarin, da ne ho.1 mo hišnim posestnikom v breme, ki nas po.| nižuje in nam jemlje ugled.
Istotako protestiramo, da se vkljub rt.l normalno visoVlm cenam naipotrrbnei5ib| živil s povišanjem carinskega nadavka tirs.1 jo iste še kvišku, mesto nasprotno.«
G. upr. Cvahte je poročal o vprašr- 51 stanarinskih doklad za uradnike ter pov-darial potrebo enotnosti In močne orga-i. zacije. Odboru se je dalo poob'astllo. da sklepa o prlstopn društva k novi Osrednji] zvezi in da sklepa tudi o višini novih p-i-spevkov. Občni zbor se je zaključil ob | četrt na II.
Iz Trbovelj
t_ Prer>e\ljanje orožniike stenice. Vsil
dela p.i orožni"ki s+anici. pri kateri poprav. I Ijajo zunsnjost in izvršujejo male predel I v;, ne glede na dela v notranjosti, kjer č:.| Stijo sobe, bodo končana v teku enepa me.I seca. Rcnovncijo poslopja, ki je veliko več. I je, kot ga je videti s ceste, izvršuje stavbe, nik g. Rudolf Ročak.
t— Pri današnji seji gerentskega sosveta! za katero vlada veliko zanimanje zlasti pri I socijalistih. ker se bodo predlagala razna I imena za razširjenje gerentskega sosveta, I bodo reševali tudi vprašanje paznika pri oh.I činskem vodovodu. Gerentski sosvet bol obravnaval samo dve prošnji: g. Franca | Gučka in I. Prežlia.
t_ Spopad in kar je in jim v z\'czl. Spo.1 padi med poedinci so pri nas na dnevnem I redu. Tako n. pr. je napadel I M., ki je pol poklicu kočijaž nekega hl-vskega paznika.I ker sta se nekoliko sporekla za prazen nič,I in ga Je ob tej priliki tvdi poškodoval 2 dr. I žajem od vil. M. se sedaj opravičuje, da gal je obdelal samo z roko, neotovilo pa se jM da ga ie tudi 7. držajem. Oba imenovana stal pri rudniku. M. je precej zanimiv mož, kerl ga smemo imenovati posili.samomorilca. večkrat se je namreč poskuša! obesiti, tonil vedno mu je spodletelo, ker je Imel to sre«| čo ali nesrečo, kakor sam pravi, da so že vselej pravočasno rešili. Zadnjič se iel zgodilo, da se je obesil na konisko opremn,l toda v poslednjem trenutku ga je opazil žel visečega njegov tovariš in prerezal jermeni.l Kakor je videti, ne mara smrt zanj, čeprevl se ji trdovratno ponuja. Takšnih ekstrava.l gantnih ljudi, samo z drvgačnimi poantami I je v naši kotlini v izobilju.	1
t— Komentar k različnim pritožbam. Odi več strani smo pre leli pritožbe, da se to« I kajšnji mesarji ne drže cen. predpisanih odi srezkega poglavarstva ter da je tako kot tn odredbe, ki se nanašajo na prodajanje m"«! različne kvalitete, sploh ne obstajale. Tel pritožbe vsebujejo tvdi poziv, naj nanravi-l jo odgovorni faktorji red in to flmorej. KI vsemu temu pripominjamo, da so nereda.l ki se bije vriii in ga oprsujeio pocd'nci. kri.| vi oni sami. ker ne vedo. da je v njihovem I interesu, da naznanijo vsak rretonek talMM pristojni oblasti, ln ta Je v Trbovliab orn?-l rištvo. Tu ne pomaga noben izgovor, čet. da nočejo imeti nepotrebnih sitnosti, kaiti reda ni mogoče nanraviti drugače kakor n« pravkar opisani način.
Vesti iz Prekmnria
Odličen ftost v Prekmurju. V Prekmurju se mudi te dni g dr Rado Ktišej, profesor cerkvenega prava na ljubljanskem vseučili' šču, ki proučuje patronatsko vprašanje » Prekmurju.
Imenovanje. G. Rudolf Klopčič, učitelj n« meščanski šoli v M. Soboti, ki v tekočem Šolskem letu študira na pedagogiiu v Zag-e« bu. je premeščen k velikemu županu v Za. grobu.
Sesreča z nabojem. 20!etni dninar Alojl Skrilec iz Strehoveev je odoiral neki pab^j, ki ie eksplodiral in mu raztrgal obe roki. Težko poškodovanega so prepeljali v javno bolnico v M. Soboti.
Zahvala. Podružnici Jugoslov. Matice » Murski Soboti so darovali prostov. gasilno društvo v šaiovcih 90 Din in g Alojz Pi' gari, gostilničar v Rogaševcih. 25 Din Pri« srčna hvala. Odbor.
Proslava dneva treznosti. Kakor druge r«. še srednie šole, je tudi drž. realna gimnazin v M. Soboti proslavila v soboto. 9. t. m. d"i treznosti na dostojen način. Glavno prrds< vanje je imel g. prof. A Zalaznik. Na spo« redu so bil govori in drklamacije diiakov.
Državna podpora kolonistom. Po priznH-vanju demokratske organizacije so za-«* sili naši kolonisti ki so se vrnili popoln™ ma uničeni lz Ovčjega po'i« v Mucrdoni". državno podporo. Mariborski vrliki žup«" je niih prošnji ugodil in nakazal potom 2 srezkega poglavarja, ki se ie istotako toplo ravzcl za te siromake. 13 družinam kot nr» vo pomoč 200 do 500 Din za družino. Alc hočejo naše oblasti, da se kolonizacija ni meji posreči, bo treba večje podpore t stra. ni ministrstvs M agrarno reformo. Ka<o naj postavijo ti nesrečneži domove do 1 oktobra, ko so komaj rešili golo življenje v Macedoniii in so sedaj brez vsakih sred« itev,
Mariborski pevci v Beogradu
Kakor je «Jutro» že poročalo, se je vršil v torek zvečer v prostorih beograjskega Narodnega gledališča koncert »Glasbene Matice® i z Maribora pod vodstvom dirigenta Topiča. Zbor se ie pripekal v orestolico na dan koncerta in ie bil na kolodvoru prisrčno sprefet. Pripeljalo se je 35 članov in 40 članic, katere ie vodi! kot predstavnik društva gosp. Janko Arnuš. Na beo-zraiski postaji so pričakovali goste vsi člani pevskega društva «Stankovi6», predsednik beograjskega akademskega pevskega društva »Obili«», zastopniki .Beograjskega pevskega društva* in »Narodne Ženske zveze*. Na kolodvoru ie bilo tudi precej Slovencev. Goste ie pozdravil gosr>. Pera Odavič. predsednik eStankoviča*, ter prvomestnik zbora »Stankoviča*, Zika Paunovič. Člani «Stankoviča» so nato zapeii državno himno in zdravico. Gosp. J. Arnuš ie Imel nagovor, v katerem je poudarki. da se Slovenci čutih srečne, da se nahaiajo med brati, ki so jih osvobodili tirega iarma.	.
Poooldne ob dveh so si mariborski pevci ogledali prestolico. zlasti KaJe-rrtpgdan in staro trdniavo. Vkrcali so se tndi na ladjo, katero jim ie stavil na razpolago brodarski sindikat m s Katero so se peljali Po Savi m Donavi. Na ladii so se orile srbske in slovenske pesmi in izlet je napravil na vse navzoče globok utis
Zvečer se je vršil koncert v Narodnem gledališču. Prisostvovala sta mu osebno krali in kraljica, ministra dr. Čeriav in Grisogono. bivši poslanik v Pragi dr. Vošnjak in bivši minister Trumbič ter cela vrsta drugih odlič.ii-kov Pesmi, ki so bile na smredu. su poslušalce nenavadno razgibale. Beo-graiski listi poročajo, da ni bilo že dolgo tako navdušene muz-kalne Produkcije v naši prestolici. »Glasbena Matica» ie dobila v dar dva venca, enegj od »Stankoviča«. drugega od «Obthea».
Po koncertu je bil banket, katerega je priredil Slovencem industrijalec Milan Vaoa. Banketa so se udeležili poleg drugih- minister dr. Zeriav. ki je govoril v imenu vlade, mariborski poslanec dr Pivko, ministra Stojadinovič in Ra-doievič in druge osebnosti. Ves večer je vladah med domačini in gosti prisrčno razpoloženje.
Dolžnost narodnega Maribora
Maribor, 14. maja.
Pred vojno so se ponemčevale cele občine v mariborski okolici, ker so jih ž'asti ob nedeljah preplavljali nemški Mariborčani in nemčurji od obrt.ifkov in trgovcev do inteligence. Potem so zanesli v te kraje klerikalci svoj separatističen strup, zlasti sovraštvo proti Srbom. Naravno, da imajo sedaj naše nacijonalne. zlasti napredne kulturne organizacije v teh krajih skraino težavno delo. tem boli. ako jih jugosloven-sko ori.ientiran Maribor ne podpira. Kliub temu pa naše delo na mnogih kra iih celo uspešno napreduje. Celo v Sfo-venskih goricah, nad katerimi hoCejo imeti klerikalci monopol, se vedno bolj iasni obzorie. V Jareninl. pol ure od železniške postaje Pesnice nad Mariborom. deluje n. nr. že pet let vztrajni Snkol. ki ga vzdržujejo sami kmečki t.i viničarski fantje. Na večih sokolskih zletih so že častno nastopili. Tvorijo seme za naše nadaljno sokolsko in splnh nao-edno - kulturno delo po Slovenskih goricah.
V nedeljo 17. maja slavi jareninski Sokol petletnico svojega dela. Maribor-
sko sokolsko okrožje hoče dvigniti sloves tega pomembnega dne ob meji z okrožnim zleto— katerega pa se mora udeležiti razven Sokolov tudi ves ostali jugoslovensko čuteči Maribor, ki se zaveda svoie narodne dolžnosti na meji in napram deželi Ni dovolj, da rodoljubi plačujejo članarino pri Sokolu, aH se udeležujejo slavnostnih prireditev v Narodnem domu in parad v Gotzovt dvorani, treba ie predvsem iti tudi med nezavedni nanod in še boli podpret! naše idealne bojevnike na deželi. Četudi morda ne vodi tia železnica. Sicer na si je že težko misliti leoši izlet, kot bo v nedeljo pohod v cvetoče Slovenske gorice, v ljubko Jarenino. ki leži dobre po! ure od kolodvora, kakor sredi vrta med vinogradi in sadnim drevjem ob beli okrajni cesti.
Kot slišimo, so se zavzeli za zlet tudi Primorci, ki se priključijo Sokolom koroorativno s svojim pevskim zborom v društvu »Jadran*. Tem mame smeio torej manjkati «Stajerci» in «Kranici» Prireditvi moramo posvetiti veliko večjo pozornost, kot ostalim običajnim so-kolskim zletom. to tem boli. ker so tudi klerikalci naooveda" za teden pozneje v isto Jarenino veliko orlovsko parado. Narodni Maribor naj torej izkaže v nedelio v polni meri svojo iusrosloven-sko in napredno kulturno dolžnost,
Poplave ob Muri
Ivanjkovci, 14. maja.
Kakor Drava in Sava. tako je tudi reka Mura vsled deževnih nalivov zadnjih dni silno narasla in povzročila po nekaterih krajih precejšnja opustošema. Znatna je škoda posebno Ob novi Železniški progi Ljutomer - Murska Sobota. kjer se je razlila v širini enega kilometra. Voda je pretrgala tudi železniški nasip ob prvem, 20 metrov širokem betonskem mostu med postata-ma Veržej in Beltl.ici. Posledica je bila seveda, da ie bil železniški promet na novi progi včeraj prekinjen. Ze tekom današnjega dne na se je posrečilo vzpostaviti provizorično zvezo, tako da Je bil promet z večernim vlakom zopet v redu. Proga je v oskrbi vzdrževalne sekcije v Ptuiu in je ukrenjeno vse potrebno za varnost prometa. Mura je narasla za več kot tri metre nad normalo. Danes je voda pričela nekoliko vpada«.	_
Kozjanski okraj o Pucljevi
Samostojnim kmetom v Savinjski dolini. ki so se izrekli z vso odločnostjo proti nainovejšemu Pucl.ievemu političnemu salto mortale. so se pridružili sedaj tudi kmetje v kozjanskem okraiu. Prejeli smo sledeči dopis iz kozjanskega okraia s prošnio. da ga objavimo:
»Puclieva politika, od katere imaio v zadnjem času korist samo k!eriV"'ci, se nam je popolnoma oristudila. Kar se ie zgodilo na zadniem občnem zboru SKS v Ljubliani. pa presega že vse meje. Proti takemu brezglavemu preskakovanju načel mora biti vsak razsoden Človek. Puclieva komediia ie nadvse slaba, sicer je ne bi hva'i'1 klerikalni «S!ovenec». Slovenci se čutimo v svoii državi svobodne, kakor še nikdar. Ni nam do Koroščeve avtonomi.ie, še mani pa do Radičeve konfuzne republike. Za prazne burke nai se navdušuleta Padič in nedosledni Pucelj sama. Motita pa se. ako mislita, da bosta spravila tudi nas kmete v nepotrebno in brezuspešno borbo proti Narodnemu bloku. Stranka SKS je imela lepe uspehe, dokler je hodila po prvotno začrtani poti in je sodelovala na državni npra-
RIHTICH
Telefon 124. 15 ,18.17. maja
Predstave ob: <M., 5., '/28, 9.
Lya de Putti
Splošno pril|ub>iena krasotica, nas opi co dolgem času v svo'em najnovejšem tilmu
Snov je vzeta po istoimenem. vsakomur dobro znanem ronanu. Krasni naiavni posnetki iz naše divje romantične Bosne — F na igra — Izvrstna režija
Prednaznaniloi Prvakinia m^kovekega teatra Hudo-žestvenlkov OLGA TRPIN-CEHOVA kot NORA
v istoimeni drami Henrika Ibsena.
vi. Odkar pa je pričela lavirati. so jo spravili njeni voditelji na rob propada. Nam je treba gospodarskega uspeha in procvita in v kolikor je ta odvisen od skupščine, nam more prihajati korist samo od vladne večine, ne pa od brezuspešne in otročie zagrizene manjšinske opozicije, v katero tišči kratkovidni ln trmasti Puceli. loveč se za brez-glavnim Radičem. Želimo sodelovati z onimi, ki jim je v resnici pri srcu skrb za narod in državo, ne na s kaoricijoz-nimi zapeljivci in ambicijoznimi trmami. Izjavljamo kot bivši pristaši SKS. da zapuščamo razbito ladjo, ki se ža'ostno ootanlia. Prepričani smo trdno, da nam bodo sledili vsi razsodni kmetje, bivši pristaši SKS.»
Ženske nogavice v fratrovi prtljagi
V nedeljo, dne 10. t. m., se je nudila potnikom v vlaku, ki prihaja ob 5*7. v Celje, prav svojevrstna z?bava. V vlaku je sedel usmiljeni brat J. M. Iz Vrb-ia pri Žalcu, ki se je ravnokar vračal z nekih opravkov iz Gradca. Poleg sebe ie imel ročni kovčeg In nahrbtnik. Reien gospod z lokavim obrazom, ki ra mu človek ne bi prisodil čudne misije, ki jo je pravkar izvršil . . .
Usoda Pa ie hotela, da je vstopil v vagon službujoči komisar celjske finančne kontrole s svojimi organi. Revizija prtliage! Neizprosno oko službu-'očeea uradnika tudi gospodu v kuti ni prizaneslo. Odpreti je moral svoj kovčeg in nahrbtnik in izkazalo se je, da nosi s seboi vt!hotaplieno carinsko blago iz Avstrije. Večja količina tobaka za noslanje in za pipo. nekai zavitkov vžigalic — in šest oarov finih ženskih fhr-noeavic . . . Fatalno odkririe! Hudomušno oosmebovanie in galantne opazke med potriki. Frater v silnem ne-ugodiu ... V tem položaju b? bil gotovo z veseljem zamenial svoj sedež s kakšnim kotičkom v vicali.
No, stvar ie končal* za enkrat tako. da so nesrečnega božiega služabnika spremili ra celisko carinsko posuto in mu temeliito iznrašali slabo vest. To pa menda še ne bo vse. kaiti za tihotapstvo so prednisane prav neprijetne kazni. O usodi in namerni ženskih nogavic pa arhivi še molčiio . . .
Tatvine iz poštnih voz na železnicah
Upravnik beograjske poštne direkcije je bil opozorjen od svojih uradnikov, da na progi med Ljubljano in Beogradom že dalje časa izginevajo iz poštnih ambulančnih voz različne poštne pošiljke, ponajveč zavoji. Preiskava je dognala, da je izginilo tekom par mesecev iz poštnih ambulančnih vagonov veliko paketov, ki niso nikdar prispeli na svoj naslov, marveč padli na nepo-jasnen način v roke tatovom. Preiskava med poštnim ambulančnim osobjem je ostalo brezuspešno, ker je isto dokazalo. da se je poslovalo vedno brezhibno.
Zato je bilo treba krivce iskati drugod. Snrva se je menilo, da so.se tatvine pošiljk, namenjene za Srbijo, vršile že na ozemlju Slovenije, natančna kontrola pa je dognala, da izginilo paketi šele na progi od Zagreba do Beograda ali še točneje med Siskom In Vinkov-ci. Škoda je ogromna in jo trpi v prvi vrsti poštna trprava. Ker tatvine niso hotele pojenjati, je bilo ministrstvo prisiljeno. ukreniti energične korake, da se pride storilcem na sled.
Pri svoiem poslu so vlomilci in tatovi prakticirali. kakor se sklepa, navadno tako. da so se iz prvega vagona, ori-klopljenega poštnemu vozu. vtihotapili med vožnjo od oostaie do postaie. zlezli nato v stranišče poštnem voza in tako prišli do zavoiev. Iz ambulančne^a voza so metali bržkone zavoie na prosto ob progi, kier so že čakali na dogovorjenih mestih komplici. ki so spravili vrednosti na varno. Pri tatvinah so po domnevi raznih faktorjev udeleženi razl!čni inozemski looovi. ki so že izvežbanf v tovrstnih tatinskih načinih. Različno blago, ki so je našli v za-
vojih. so spravili ori raznih svojih zaveznikih v Zagrebu in je počasi razpe-čavali po deželi.
Nevarni sodrgi Da orede že precej trda in je upati, da se kmalu vlovi v priprav ljene ji mreže.
Romanje na Golico
Med Veliko nočjo in Binkoštmi drve Čehi m Nemci v Benetke. Angleži v Nico, Francozi v Ženevo. Kranjci pa imaio romanje k materi devici prinodi na Golico, ki je sedaj, kakor nevesta. Samo da ima mnogo preveč ženinov. Vendar pride večina njih na svoj račun.
Med Veliko nočjo in Binkoštmi nas vse daje. Še posebno pa letos hrepenimo ven v zeleno, ko nam je dolgotrajno deževje vzelo še ono pomlad, kl nam jo dajeta sicer Tivoli in Golovec. Razven tega pa se presnavljaio vsi pomladni živlienski sokovi, in tako se Pričenja pomladna obča mobilizacija Iod-na. ohlapnih bluz in ohlapnih občutkov.
V Sils - Maria je Nietzsche v 8 d.ieh napisal in doživel svojega Zarathustro, in potem je sanjal sredi lok, polnih belih narcis. Potem se je vračal med svoje narcise leto za letom. Pa so še drugi takšni slavni kraj!, takšni travniki z narcisami, z gorskim zrakom in razgledom in z občutki mistike in razposa-tenega življenskega veselja, s nogle-dom v daliavo in poletom v višavo. Sicer nam še na Golici ni nikdo napisal Zarathustre. zato se ie pa tod pretakalo obilo prigodne lirike in narodnih pesmi. in vsako leto .ie te robe več, tako da je Golica postala že prava romarska oostoianka za pogane. Po zelenih pobočjih okrog spodnje koče in na Brdu je sedaj vse belo, sladki vonj narcis te boža. med njimi se na naideio tudi druge gorske cvetice. Baš soda i pod kraj maja ie narcis največ. Tudi letos, ko imajo ponekod prav posebno letino radi vlage, čeprav naglo zaruiave, kakor device.
Golica je visoka 1835 metrov, zelo lahko oristopna. na vrhu ie Kadilniko-n.a koča bo pa to nedeljo tudi že odpr-koča. Ta je že odprta in oskrbovana (oskrbnica lanska iz Erjavčeve!), vrh-na koča bo Pa to nedeio tudi že odprta. Tudi tu je nova oskrbnica. Od Qo-licc dalje se vrste Krvavka. Adamčeva gollca. pod njo sedlo Suha za prehod v Podgorje (Koroško) in Jeklovo sedlo. Potov na Golico je več. pravzaprav kolikor hočeš. Ali iz Prešernove kočo čez Medji do! po grebenu Karavank, ali iz Bistrice v Rož:< na sedlo »med StolKčez Vainaš iz Koroške Bele aH od Javomika, ali s Kočenske plame. aH pa naibolj navadna pot od Jesenic čez planino sv. Križ. Ta pot vt-d! skoz! Jesenice od P\>s*aie na Plavški rovt, Prihode in pod Golo pečjo, dokler ne dosežeš (v d^-bri uri vse skupaj!) idilične gorske vasice sv. Križ. Ves čas fn zlasti izpod vasi ali pa od Knpišartev 'maš diven razgled na prej naštete vrhove in koče na Klek in Rožčico. na Veliki vrh in Hruš'co in na očaka Triglava in družico Rjavino. Tu gori te star rudarski kraj. sta'a rudarska cerkvica, kjer bi se gotovo n?JHe tudi stare freske pod ometom. Vas leži sred! obšiT^ga sarT,e«r"' --'r^dn^ra vrta narcis. Kdor noče po pot! običajnih karavan. io mahne na Petelina ali ob Belem potoku na Jeklovo sedlo, ali ob Pole-tovcu strmo na Snodnio kočo. po raz-dranani oa vendar nrijetni in ne dolg! poti. Kdor pa gre. kamor gredo drugi, io mahne mimo Drn'ča na Brdo, kjer ga ^ozdravi t! Ska!ašev 7. rd°č:T*1 <".ia-
Danes zadnjikrat
Lee Pappy v krasni Ijnbavnl dram!
.Najlepša zm sveta'
Danes In prihodnje dni
Pattie Journa! štev. 8.
Najnovejši svetovni dogodki! Vsak teden nov Pathe Journal, kateri Vam nudi najnovejše in najzanimivejše svetovne dogodke!
uu&u&mm ovca
k'
ti* i
TeSetisv 730.
Predstave ob 4„ H 6., K 8. in 9.
malani» dobrodušni nasvet: »Nikar se ne žuri. boš hodil še dve uri!» Odtod po samem kranjsko - perzijskem tepinu narcis in zelenja ali pa kolovozih skozi Grižmanico, hosto. na Peskč. in odtod kakor hočeš, na Krvavčev plaz ali na Suho ali k Špicam ali na vrh. Razgled. — če je lep dan, — ne znam ga opisati. Pojdi in glej!
Pod nami Koroška. Tu gori tudi vedno kai Korošcev in Korošic, takšnih, ki •slovčniio* in onih hinderhonder. Rož pod nami, — kdaj boš zopet naš? Ostani zvest in ne pozabi. — mi ne pozabljamo! Ne moremo in nočemo, in čakamo!
Postojanka vrh Golice je tudi vojaško važna. Ta proklcta meja! Ta pro-kleti plebiscit in naša lastna impotenca in domišljavost in zatelebanost klerikalna in avstrijska!
Pustimo! Spomlad je. nedelio, !cp dan, in Korošice nekam zelo sosedno razpoložene. Marsikatera bi se da!a odrešiti.
Narcisam pravijo domači »ključavnice*. Eno za klobuk, eno v gumbnico. eno dekletu. Ali pa si jo naj sama utrga. Kdor vzame več ko tri, zasluži 2?. Sedai že treba poskrbeti, da bodo volki in tellce. ki bi se radi narcis napasli in jih natrgali cele snope in koše, potem v dolini lepo kaznovani. Ne da bi sc niim kvarilo izletno veselje, ampak da ga onj nam ne bodo s svojim pustoše-njem.
Učiteljski izpiti
Usposobljenostni izpiti za osnovne in za meščanske šole, ki so se vršili pred izpras sevalno komisijo v Ljubljani ped predsod; stvom ravnatelja A. Doklerja v času cd 1. do 12. maja t. 1. so imeli sledeče uspehe:
1.)	Izpit za meščanske šele so napravili: Rudolf \Vagner in Milena Žun za L skupi« no, Katarina Črnivec (z odliko) in Regina Gobec za II. skupino; Avgust Petrišič in Ana Mencin (s. Assunta) za III. skupino.
2.)	Specijalne in dopolnilne izpite so na* pravili: Franc Zukovec za srbohrvaščino na osnovnih šolah. Gizcla Doma za osn. š. s slov. uč. jez.. Zora Orehlskra in Roza 2un« kovič (s. Emanuela) za subohrvaščino na meščanskih šolah, Božena Merljak. ! lilena Mohorič ter Ana Šavnik (z odliko) za i tali* janščino na mešč. šolah.
3.)	Za osnovne šole so bili usposcbljent. a.) s srbehrvatskim učnim jezikom: Slobodan Zivojinovič in Ana Flego.
b.)	s slovenskim učnim jezikem: Franc Bitenc, Leopold Bonča, Franc Cuk. Josip Fatur, Valentin Freee, Ladislav Furlani, Ed< vard Gregorič, Janko Horvat, Edvard Hri" bernik, Bogdan Jurančič, Gustav Lusner. Josip Makovee, Vekoslav Malnarič, Alojzij Markič, Rudolf Miculinič, Oton Oman. Zdravko Omerza, Viljem Puntar, Vladko Rape, Dragotin Supančič, Anton Uršič, To= maž Žargaj, Olga Benčina.Grilanc, Helena Čolnar, Jožefa Erbežnik, Frančiška Fakin, Henrika Ferjančič, Regina Judnič, Marija Koritzkv, Ana Kušar. Ida Labernik. AmaU* ja Leskovec, Bogomi'a Mervič, Helena Pc« to&iik, Irena Premk, Marija Radin, Marija Rožaj, Vida "chott, Amalija Slibar, Julija* na \Vefcle, Frančišk i Zajec, Lcopoldina Zu» pančič ter Valerija Zurc.
c.)	s slovenskim ia nemškim učnim jezi. kom: Zlata Albert (z odliko), Helena Krči* ner in Ana Sokula.
4.)	Špecijalni izpit za petje na mešč. So. lah: Friderik Dujc, Marija Poilc (m. Terezt. ja) ter Helcr.a Bihovec (s. Assumta). — Reprobirane so lile 3 kandidatinjc, med i rs pitora so odstopili 3 kandidati in 3 kandi. datinje.
Kupujte srečke
za sofec!s?n Tabor!
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama
Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Zaprto. N'edelja, 17.: Zaprto.
Ljubljanska opera Petek, 15.: ob 8.: »GlumačU. »Cvetice ma. Ie Ide*. F.
SoN>ta. 16.: ob pol 8.: Hudožestveniki: «Na dnu*. Izv.
Nedelja, 17.: ob pol 8.: Hudožestveniki:
«2cnitev». Izv. Pondeljek, 18.: Zaprto. Torek, 19.: ob pol 8.: Hudožestveniki: «Me» deja». Izv.
Mariborsko gledališče Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: «Hamlet». Premijera.
Llnbl-ansko gostovanje Hodožestvenl-
*ov se vrši v sledečem vrstnem redu: v snboto drama »Na dnu«, v nedeljo komedija »Zenitev« v torek klasična igra »Medeja» z ?ospo Gerrranovo v glavni vlogi. Pri tej Predstavi sodeluje tudi celotni operni orkester. Prodane vstopnice veliaio a Iste
predstave kakor so bile kupljene, spremeni se ie datum. Prvotno za petek kupljene vstopnice veljajo za soboto, sobotne za nedeljo 'n nedeljske za torek. Datum se Je moral spremeniti na zahtevo ruskih umetnikov.
Matineja Hudožestvenikov v Ljubliani. Člani moskovskega Hudožestvenega teatra prirede v nedeljo dne 17. t. m. ob 11. url v dvorani riiharmoničnega društva (Kino Matica) matinejo z recitacijami in pevskimi točkami, pri čemur sodeluje g. Sevastija-nov, bivši član ruskih imperatorskih gieda-lišč. Vstopnice v predprodaji pri blagajni kina »Matica.«
Gogoljeva komedija »Zenitev« ki jo igrajo Hudožestveniki v LJubljani, nam s pristnim ruskim humorjem slika ženitev starega fanta Podkoselina. Dvorni svetnik v najboljših letih, ki bi se rad oženil s krepostno trgovčevo hčerko, se zaupa že-nitovanjski posredovalki in svojemn prijatelju z namenom, da bi mn ta dva pripomogla do neveste. Predno pa pride do že-nitve, nastane toliko zamotanih zmešnjav in komičnih prizorov, da ie ubogi stari fant čisto razdvojen in se končno iz vseh teh zagat ne more rištti na dn>£ način, kakor
da tik pred poroko, ko je za svatbo že vse pripravljeno, skoči skozi okno, zbeži pred nevesto in vso družbo s trdnim namenom, da ostane ! v naprej samec in živi zadovoljno dremajoč na svojem divanu kakor doslej. Podkolesina Igra g. Pavlov, posredovalko Grečova. prijatelja Kočkarjova-Ma-salitinov, teto trgovko Tokarskaja, ostale vloge pa Krasnopolskaja. Bakšejev. šarov, Vaziiijev in drugi. Režijo vodi g. Masaliti-nov.
Iz ljubljanske opere. Pri današnji predstavi »Glumačev« nastopi v vlogi Sllvija prvič g. Jug, ki se odlikuje po lepem baritona.
Konec gostovanja beograjske opere v Splitu. Beograjska opera Je končala svoje gostovanje v Splitu s Thomasovo »Mignon« in Verdijevim »Trubadurjem«, ki je bil zaključna predstava. Opero »Migr.on« je dirigiral kapelnik Srbulj. glavne vloge v njej so peli: ga Popova (Mignon) ga Volevač (Filina), g. Tomič (Vilj. Meister) in Jova-novtč (Lothario). »Trubadur« je napravil na poslušalce najboljši vtis, Manrica je pel tenorist Zinovjev, ciganko Azuzeno ga Pln-terovičeva, Eieonoro pa ga Pisarevič-Ri-chterjeva. Orkester je vodil dirigent Hri-stič. Pred poslovilno predstavo je izročil mestni svetovalec Mačkic g. Hnstiču srebrn lovorov venec, dr. Perišlč pa je imel zahvalni nagovor. Branislav Nušič je poklonil
ansamblu venec z narodnim trakom. Posamezni solisti so bili obdarovani s cvetjem in drugimi spominki, katere je napravila domača šola za umetnostno obrt.
Koncert s francoskim sporedom v Zagrebu. V sredo 13. maja priredi g. Zlata Novakova, članica Trianon Lirique v Parizu rodom Zagrebčanka, koncert v dvorani Hrv. glasbenega zavoda. Na programu ima vokalne skladbe francoskih komponistov.
Matineja ge Germanove v Zagrebu. V nedeljo dne 17. maja nastopi v Zagrebu vodilna igralka hudožestvenlških disldentov ga Marija Germanova na posebni matineji. Matineja se bo vršila v prostorih Hrv. glasbenega zavoda m bo zagrebška proslava 20 letnice velike umetnice na odru. Spored matineje je isti kakor v Beogradu: recitacije iz Tnrgenjeva, Bloka. Puškina. Tolstoja, Tjutčeva, Ostrovskega Tagoreja. Poleg ge Germanove sodelujeta na matineji še člana sk-.rpine Adamaitisova tn Vyrubov.
Pri koncerta pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani v pondeljek 18. t. m. sodeluje poleg zbora in velikega orfcestra Se 6 solistov in sicer gospe Pavla LovSetova. Vilma Tb!erry m Mila \Vohinz ter gg. Sve-tozar Banovec. Julij Betetio. Hugo Zathey. Imena teh solistov ram vsekakor Jemfiijo, da so vse solistične partije v najboljših rokah ter da bedo v vsakem oziru umetniško podane. PtAtz solistov fana lepo to hvalež-
no vlogo tudi mešani zbor. Spremljevanjc sta prevzela orkester Dravske div-r.ije Ln pa orkestralno društvo Glasbene Matice. Dirigiral bode to znamenito delo, ki se pr-vokrat izvaja v naši državi, zborovodja Srečko Kumar. Vstopnice v Matičnji knjigarni.
Cesa- Franck: Les Bealitudes (Blagrl.) V pon-Jeljek, dne 18. maja t. 1. izvaja pevski zbor Glasbene Matice s sodeiovaiTjen celotnega orkestra Dravske drv. oblasti iit deia orkestralnega društva Glasbene Matice. pod vodstvom zborovodje Srečka Ku-marja veliko oratorijsko delo Cesar Franck Blagri. Deio je pisano za 6 solistov ni e šar. i zbor in veliki orkester. Ker vsled obzirnosti dela ni mogoče izvajati ceiotncga dcJ_a na en večer, zato se izvaja: Prolog, ITI. IV. V. in VIII blagor. Tako bedemo imeli priliko čuti veliko oratorijsko deio, ki se je izvajalo že po vsem svetu. Vstopnic« za ta koncert so že v predprodaji v Matični knjigar-garn-L
Jugosiovenska giasba v Nemčiji »Frankfurter Zeitung« po^Sa: Nemško jugoslo-vensko društvo v Frankiortu je piiredilo te dni koncert jugoslovanske glasbe, ki jc bfl tem bolje obiskan, ker niso imeli domačini pojma, kakšna je jugoslovenska mus-ka. Pred koncertom je predaval o jugoslovenski glasbi A rman Schereas. Povedal da jugosloven&ke glasbe v evropskem po-
Domače vesti
Tempora mutantur
Tista reč s cirilico se ne more pozabiti. Če pade vodia stranke, mož. ki je v zgodovini prevrata vsai ime dal za nekai. kar je bilo lepo in vsem nam v prijetnem spominu, — če takšen mož pade tako globoko, da začne napise trgati. ker so cirilskl, je treba taksno bedasto ravnanje primerno predočiti in nanj opozoriti.
Tri leta so tega, da se je ugleden Beograjčan. minister, v neki zadevi obrnil na vrsto Slovencev, na politike, univ. profesorje itd. Pisal jim ie v slovenščini. v precej dobri slovenščini Vsi so mu odgovorili, seveda tudi v slovenščini. Samo eden mu je pisal v srbščini
Ta eden je bil Korošec, dr. Anton. (Tisti, ki je rekel, da ni treba slovenščine v parlamentu.) In tisti, ki je sedaj strgal cirilski napis.
Vidite, tako se meniajo časi in ljudje, ln klerikalci se zopet levijo nazaj v staro barvo. Kakor se stari napisi pokažejo iznod beleža.
Prosto po Napoleonu bi se moglo tudi reči: Orattez 1' u'tramontane, et appariva 1'Autrichien! Zdrsaite površino s klerikalca, in pokazal se bo Avstrijec. Nekdanji, stari, pristni, grdi!
M. A. C.
*
*	Kralj pokrovitelj ljubljanskega velesejma. Pokroviteljstvo letošnjega ljubljanskega vzorčnega velesejma je z zadovoljstvom fn največjo dobrohotnostjo blagovolil sprejeti Njeg. Vel. kralj Aleksander. Kar ustvarjamo v Sloveniji, je ustvarjeno za celo državo, da jo izklešemo v granitno stavbo tide gospodarske sile na bregovih Jadranskega morja in ob cestah, ki pelje v Orijent Zato ima ljubljanski velesejem vsedržavni gospodarski pomen m visoka čast, da je pokrovitelj tega velesejma kralj Aleksander, ne velja samo Sloveniji, ampak vsem silam šfrom naše lepe države, ki so na delu, da iz povojnih razvalin dvigajo gospodarsko življenje v srečo lastnega naroda in države, katero naj priznava In spoštuje širni zunanji svet.
♦	Novi naši konzul! v Nemčiji. Za našega honorarnega generalnega konzula v Bremenu je imenovan industrijalec Ernst Bark-hausen, za honorarnega konzula v Lipskein pa bančni direktor Viljem Meyer,
*	Promocija. Na univerzi v Varšavi je bil dne 9. t. m. g. Leopold M e j a č, sin višjega sodnega svetnika v Ribnici promovi-ran za doktorja vsega zdravilstva.
*	Habilitacijsko predavanje dr. Paulove. Dr. Milada Paulova ki je pred kratkim Izdala veliko delo »Jugoslovenski odbor«, je imela dne 13. t. m. v Prag! v veliki predavalnici SUozolske fakultete habilitacijsko predavanje o »Postanku srbske države <1804—1812.)
•	Izpremembo v državni službi. Redni profesor za slovensko literaturo na ljubljanski univerzi dr. Ivan Prijatelj je iz 3. skupine pomaknjen v 2. skupino I. kategorije državnih uradnikov. Janko Lenarčič, doslej učitelj osnovne šole v Ljubljani je Imenovan za predmetnega učitelja na srednji tehnični šoli v Ljubljani ter uvrščen v 4 skupino II. kategorije. Pristav finančne prokurature v Ljubljani Josip Zupančič je Imenovan za arhivarja v 1. skupini 111. kategorije. Preglednik centralnega zapora v Novem mestu Julij Fischer je imenovan za namestnika upravitelja kaznilnice v Stari Gradiški. Trajno sta upokojena: višji pisarniški oficijal Anton Cetlnskl pri okraj, sodišču v Kočevju in višji pisarniški oficijal Kare! Nemec v Ljutomeru.
♦	Izpremembs v vo'aškI službi. Imenovani so: major Ivan Grem za načelnika veterinarskega oddelka osješke divizije, ma-jor Dragotln Mitič, doslej pomočnik načelnika intendanture Dravske divizijske oblasti; za komandanta 2. bataljona 51. polka; inženjerski podporočnik v rezervi Milan Koprivec je imenovan za aktivnega administrativnega podporočnika fnženjersko-tehnične stroke. — Premeščeni so v verskem oddelku: višji vojaški duhovnik R! hard Zaje od timoške divizije k II. armlji; nižji vojaški duhovnik Ignacij Marinčič od šumzdijske k jadranski diviziji; nižji voja škl duhovnik Andrej Nartnik od bosenske k zetski diviziji; nižji vojaški duhovnik Alojzij De.iak od III. armije k moravskf diviziji fn nižji vojaški duhovnik Fran Pavlič k bregalr.iški diviziji. Nadalje so premeščeni: pehotni kapetan Mirko Vilfan od 16. k 21. polku, poročnik Finžgar Fran od 5. k 25. polku, poročnik Mihael Markeš od 6. k 32.
menn besede še ni, da je pa zato narodna pesem južnih Slovanov na zelo visoki stopnji. Nato je pevka Beatrice Sutter-Kottlar zapela troje slovenskih pesmi. Scherensov zbor pa narodno pesem »Na Ohridu« v Mo-kranjčevl prireditvi. Pele so se še skladbe Antona Lajovica, L. M. Skerjanca ir, Marija Kogoja. Par Kogojevih klavirskih kompozicij je prednašal Danilo Švara.
Novitete oslješkega gledališča. Narodno gledališče v Osijeku pripravlja Kalma-novo opereto »Grofica Marica« in Langer-jevo komedijo »Kamela skozi uho šivanke«.
Nar. divadlo v Pragi ima ta teden na repertoarju: Shavvovo »Sveto Ivano«, dramo »Žižka«, baleta »Istar« in »Petruška«, »Prodano nevesto« In »Daliborja«.
Razstava Gjura Škarpe v Zagrebu. Zabeležili smo že vest. da je razstavil v zagrebškem salonu Ullrich Meštrovičev učenec Gjuro Skarpa kolektivno zbirko svojih plastik ln kipov. Kritika daje na razstavi prednost dvema umotvoroma. Sramežljivosti in Mladeniču. Prva figura predstavlja nago deklico, ki se stiska k sebi, druga pa je pohia klasične harmonije. Poleg teh dveh zelo posrečenih figur je razstavil nadepolnl ripar še celo vrsto drugih stvari, med katerimi omenjajo listi posebno »Mrežo smr-ii«, relief, Brezup, Strast, Obup, Salomo Itd. ikarpinova tehnika je Izborna.
polku, artiljerijskl poročnik Joško Slobod-nik od potiske k verbaski artiljerijskl brigadi, artiljerijskl podporočnik Ignacij Fur-lan od verbaške k vardarskl brigadi, podporočnik Anton Pečar pa od savskega eskadrona k jadranski artiljerijskl brigadi.
*	Madžarski list) prepovedani t na« državi. Ministrstvo za notranje zadeve Je prepovedalo razširjanje vseh listov v naši državi, ki se tiskajo te izhajajo na Madžarskem.
*	Imenovanja v carinski službi. V carinski službi so imenovani: upravnik Nikola Vukčevič v Bohinjski Bistrici za podšefa personalnega odseka v generalni direkciji carin; za kemlčaria 6. skupine I. kategorije v Zagrebu Andrej Grošelj, doslej pri carinarnici v LJubljani; za kemlčaria 6. skupine I. kategorije v Ljubljani Miotjub Todo-rovlč, doslej pri carinarnici na južnem kolodvoru v Zagrebu.
♦	Osebt.e vesti. Pri mariborskem državnem kmetijskem kemičnem zavoda j« nastavljen kot fitopatolog Inž. Matija Bano-vec. To mesto je na novo ustanovljeno ia ie Izpopolnitev zavoda s te strani toplo pozdraviti, ker dosedaj m nihče proučeval bolezni naših kulturnih rastlin v mariborski oblasti. — Okrajni komisar dr Alojzij Tr-stenjak pri velikem županstvu mariborske oblasti je imenovan za vladnega tajnika 7/1 z veljavnostjo od 1. oktobra 1923.
•	70 letnico rojstva slavi v soboto v Mariboru odličen češkoslovaški rojak g. Ivan Knop, prvi Jugoslovenski vodja davkarij« v Mariboru. O zaslužnem delovanju jubflar-ja na narodnem polju bomo jutri obširneje spregovorili. Za enkrat mu Iskreno čestitamo k dnevu, ki ga Je zaslužni in vedno iskreni Slovan dožive' v polni duševni ht telesni svežosti ter mu Selimo še mnoga srečna leta med nami!
♦	Pomožna pošta Plešivec. Koncem oktobra 1921. začasno za tvor jena pomožna pošta Plešivec pri Velenju se z Jutrišnjim dnevom ponovno otvori. Zvezo bo Imela s pošto Velenje vsak torek, četrtek in soboto.
Zborovanje učlteljstva laškega okraja.
Prejeli smo: Dodatno k tozadevni notici iz Trbovelj naj še pripomnim, da nam je bila čast tudi tokrat pozdraviti v naši sredi dra gega gosta v osebi tov. šol. nadzornika Fr. Drnovška z Sevnice. Tov. šol. upravitelj V. Jurko pa nI Imel nobenega referata, kot Je bilo to pomotoma v članku iznešeno, tem več je podal samo nekai pojasnil k hoapl-tacljl zemljeplsja v IV. razredu.
*	»Slovenec« se čudi. zakaj se dr. Bevk ni vrnil na svoje mesto nazaj ter vprašuje, zakaj se ga »odriva« in ne popravi Koro-ščeva krivica. Škofovskemu glasilu odgovarja dr. Bevk sam, ki nas prosi za konsta-tacljo, da se na lastno prošnjo nahaja radi bolehnostl na daljšem dopustu.
Planšarska tečaja v Savinjski dolini. Kmetijska družba za Slovenijo priredi sodelovanjem agrarnega komisarja v Ljubljani In poljedelskega referenta za Mariborsko oblast v Mariboru v dneh 17. hi 18. maja 1925. planšarska tečaja v Gornjem Gradu in v Lučah za Savinjsko dolino, na katerih se bodo vzmenjaje vršila predavanja o planinskem pravu, planinski gospodarski politiki hi planinski Statistiki, o planinskih melioracijah fn planinskem stavb-ništvu, o kmetijstvu v goratih krajih, o planinski živinoreji ln končno o mlekarstvu In sirarstvu v naših planinah. Za tečaja vlada med savinjskem« kmeti živahno zanimanje in je pričakovati mnogobro»r.e udeležbe.
*	Slovensko planinsko društvo javlja, da so otvorjene. oziroma se otvorljo sledeče postojanke: Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, celoletna oskrba, hote! Sv. Janez ob Roh. jezeru, celoletna oskrba. Koča v Kamniški Bistrici. Koča na Veliki planini. Krlžka koča na Krvavcu, 15. maja. Spodnja koča na Golici 17. maja, Kadllnlkova koča vrh Golice, 17. maja.
♦	Hrvatski planinci na Golici. Hrvatako planinsko društvo priredi 17. maja Izlet na Golico. Na Jesenice prispejo z vlakom dne 16. maia ob 22.35 ponoči; odhod na Golico v nedeljo rano zjutraj. Izletniki se vračajo z Jesenic ob 19.40 zvečer.
♦	Prve češnje v Dalmaciji. Kakor javljajo splitski listi, so prošli teden prišle na trg prve letošnje češnje domačega pridelka. Prodajajo jih po 18 dinarjev kllogTam.
♦	Proti korpulenci (dobelostl) učinkuje edinole preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahove., Ljubljana (in Salus).
♦	Rodbinska tragedija. Iz Vlnkovcev na Hvatskem poročajo o grozni rodbinski tragediji. Brivec Franjo Herman, ki se je pred tremi leti poroči! s šestnajstletno deklico Ano Oreif, je prošlo soboto ustrelil, svojo ženo, nato pa je Izvršil samomor. Neznosne rodbinske razmere so Hermana dovedle do obranega čina.
•	Ponarejevalka tlsočdlnarsklb bankovcev V Pančevem je bila včeraj aretirana ruska begunka Anka Kretendič v trenutku, ko Je hotela v neki trgovini spraviti v promet več tisočdinarskih bankovcev. Na policiji Je Izjavila pri zaslišanju, da je dobila dotične bankovce od detektiva Dragos'ava Ojorgje-v!<5a. Pri preiskavi njenega stanovanja so našli stroj za pomnoževanje ponarejenih bankovcev. Izročena je bila takoj sodišču, preiskava pa se še nadaljuje ln Je pričakovati novih aretacij.
*	Roparski napad. V noči od srede na četrtek so pred cerkvijo sv. Marka v Beogradu trije neznani moški napadli na cesti berlinskega trgovca Roberta Fabra ln mu odvzeli 3500 Din 5 dolarjev in 5 nemških zlatih mark.
♦	Delavci — ne r Francijo! Inž. Vladimir Dekleva iz Uckange v Franciji nas prosi za objavo sledečih vrstic: »Obveščam Javnost, da so delavske razmere v Franciji radi preobilice delavstva skrajno slabe. To je opažati zlasti zadnje čase Odsvetujem odločno vsakemu, da bi se podal t trebuhom za kruhom v Francijo. Delavci, ki so posesti kontraktov. posebno rudniških, naj se oe odzovejo. Ker se )e bati na jesen ve-
NOGAVICE
LJUC
F
so najboll*« »n najcenejše kajti trpeinost enega para nogavic s Ilgom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
..kljui"
Je Ista kot tipeinost štirih dragih parov. t3-§ I
Kopitu In pMb sel
like delavske krize, svetujem delavcem, posebno onim, ki so prišli v Francijo po mojih vabttih. da si prej ko mogoče prihranijo 200 frankov In odpotujejo v domovino. S tem razglasom se oproščam vsake odgovornosti In opuščam vsako nadaljuo zanimanje za delavstvo..
* Umor za 5000 Din. V okolici Mltrovlce Je bil Izvršen t« dni grozen umor. Posestnik Branko Vašlč Je žive! s svojo taščo Joko v vednem prepiru. Ker se Je nI mogel znebiti. je najel nekega Radlvoja ter mu obljubil 5000 Din ako uhlje Joko. Naslednjega dne Je prlšal RadlvoJ s sekiro v Vaslčevo ter je opravil svoj krvavi posel: s sekiro Je Jokl preklal glavo. Ko Je zato dobi! 5000 dinarjev, je šel v gostilno, se opijanil In v pijanost! tudi Iidal grozen zločin. Vašič m Radivoj sta bila aretirana hi Izročena sodišču.
Opereta «ZORIN GOD.
(Šentjakobsko gledališče.)
V	soboto. 16. t. m. ▼ SnodnjJ Slškl
V	nedeljo. 17 t. m. na Viču.
Is
V soboto in nedelio
• K. Sturm, Gmz
111111
! I I
! E ! !
O
Iz Ljubljane
o— Zahvala matere. Ob šesti obletnic! svoje Junaške smrti Je bil moj nepozabni sin MIlan deležen tako iskrenega počašče-nja, da ml Je bil ta za mene tužnl dan. dan globokega zadoščenja hi tolažbe. Vsem. k! so molili za dušni mir moiega Milana ln se poklonili njegovemu spominu na grobu, prisrčna hvala! Zlasti ml Je bila v tolažbo navzočnost dlv!zijotiarja g. generala Stoja-noviča, številnih gg. oficirjev, polkovnika v pok. g. Raktelja In Milanovih sobojevnikov gg. rezervnih častnikov. TolažPne In vspod budne besede vlč. g. Bonača m: ostanejo vedno v spominu Hvala Iskrene dalje gosp. Zdešarju in gg. pevcem «LJub'jane», ki ste počastili Milana s svojim ganljivim petjem. ZahvaMenl bodite zastopniki društva «Go-sposvetskl Zvon», Sokola. Orjune :n vsi, ki ste prišli na Junakov grob, da prilijete olja ognju svoje domovinske llubezni. Hvala hvala! — Katlnka KvartHS.
u— Truplo livarja Bcnovca najdeno. Včeraj okrog pol 6. zjutraj so opazili cest ni pometačl molet' iz vode na Bregu nasproti nekdanje Zahukovčeve gostilne čevlje utopljenca. O slučaiu le bila obveščena rakoi tudi pollc'Jska direkcija, ki Je poslala na lice mesta komisilo, dr. Avramoviča ln dežurnega uradnika Kuharja. Moštvo rešil ne postaje Je okrog 7. ure potegnilo nato na suho truplo utopljenca, v katerem so pn obveščenju soproge takoj spoznali dne 27 aprila ponesrečenega livarja Alojzija Ba novca iz Trnovega. Truplo Je bHo že močno raidelano, vendar pa ga Je soproga takoj spoznala po suknji. Čuden slučaj Je, da Je za časa mofinega deževja sila naras'a voda nesla utopljenca »z struge Gradnščlce samo dobrih 150 metrov dalje po LJubManl-cl. Truplo Je bilo po zdravniškem izvidu prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu, odkoder se bo Jutri vršil pogreb na pokopališče k Sv. Križu.
u— Pogreb ponesrečenega g. Bnnovca se bo vrš'l danes ob pol 6. url popoldne Iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
u— Reprtza operete «Zorin god. se vrši v soboto dne 16. maja na odru Narodne čitalnice pri Valjavcu v Spod Slškl ln se ponovi na splošno žellc Vičanov v nedelio dne 17. maja v Sokolskem domu na Viču. Ker Je premijera operrte dosegla Izboren uspeh In Je na mah osvojila srca gledalcev, Je pričakovati pri reprizah zopet veliko udeležbo Zato je priporočati, da sl občinstvo preskrbi vstopn ce le v predprodaji. Za uprizoritev operete na Viču se namreč dobe vstopnice tudi v kavarni Zalaanik. .
i— Osoble Šentjakobskega gledališča se opozarja, da se vrši skušnja za opereto v petek dne 15. maja točno ob 8. url zvečer na odru pri Valjavcu v Spodnji Slškl. u— Jugoslov. - češkoslovaška liga v LJub-1'anl poziva svoje tfane, naj se v čim največjem Številu udeleže dne 24. maja kongresa v Celju, ki ga prirede ljubljanska In mariborska Liga ter Ceškoslovenska Obec in Češki klub v Mariboru. Udeležnlk naj se blagovolijo pismeno ali ustno prijaviti tajniku Lige dr. Brlleju (ljubljanski magistrat) najkasneje do 18 maja. Spored prireditve ie sledeči: laletniki se odpeljejo dne 24 maja ob 5.28 v Celje, kjer je skupni zajtrk. Nato se tekom dopoldneva vrli zbo-rovanje in Izlet na Grad. kjer bo g. profesor Kovačlč iz Maribora v kratkem prrda-vanju orisal zgodovino celjskega Gradu in celjskih grofov. Opo'dne Je skupn' obed v Celjskem doma Povratek i večernim vla-kom.
a— J. A. D. «Trl*fav». Nocoj, v petek dne 15. maja predava v kulturno znanstveni sekcij' g. univ. prof dr. M. Dolenc o sa-nimlvl temi .Naše vinogradništvo v luči pravne zgodovine«. K predavanju, ki se vrši ob 20. uri v dvorani Akademskega kolegija. so vabljen' razen članov tudi gg. starešine In vsi napredni akademiki.
n— Ferilalnl Savez priredi v nedeljo dne 17. maja svoj vsakoletni cvetlični dan. Upamo, da bo naše občinstvo blagohotno podprlo al-cijo te največle dijaške organizacije ki le več let najuspešneje deluje na polju medsebojnega poznavanja Jugoslovenov In kl tiho, neopaženo dela na agradbl resničnega duhovnega edinstva. Apeliramo na član'ce In člane vseh podružnic F. S. v Ljubljani kakor HkII na vse druge, kl so voljni sodelovati pri cvetličnem dnevu, da
se udeleže pripravljalnega sestanka danes dne 15 mala ob 18. v I c razredu realke. — i— Sokol Moste priredi aa binkoštni pondeljek v Vodmatu Javno tombolo s sodelovanjem godbe Dravske div. oblasti. Po tomboli se vrši vel:ka veselica v Kodelje-vem parku. Vsi, ki prisostvujejo tomboli, Imaio tudi k veselici pros* vstop. Ne pozabite si preskrbeti par tablic. Dobitk' so krasni.	1«*
i— Plos »Preporoda« se vrši v soboto dne 16. maja v areni Narodnega doma. Svl-ra orkester «Jadrana». Začetek točno ob 8. url svečer.	1W2
u— Prireditvena sekcija Me*tne Orjnne Ljubljana Ima svojo sejo v soboto dne 16. maja ob 20. url v prostorih na Dunalsk' cesti 40. Na sejo vabljeni tudi oni, kl so se na novo priglasili k sodelovanju v to sekcijo.	*>5 u— Ljubljanski skavti! Jutri. 1«. maja Je ob S, uri na realk' za vse odseke obvezen stegov sestanek. Pridite v kroju! 996 u— Klub ljubiteljev ptlčarjev vabi vse. kl Imaio čistokrvne pse ptlčarje ali <pani-Jele, da lih člmpreje priglase. PredložMo nai tudi rodovnike, ako lih Imajo, sicer iih bo mogoče nabaviti od kluba. 997
0_ Rnsnvo omizje. Redni običajni sestanek našega om'zla se vrši od sedaj naprej vsako soboto zvečer. To Brbota dne
16.	maja v restavraciji .Ljubljanski dvor». soba št. 1, nasvldenje!	1OT1
u— Predstava t Mostah. V nedeljo dne
17.	maia ob 20. url na sokolskem odru v Mostah Izvirna noviteta Cvetka Golaria .Vdov? Rošlkika«.	990
u— Ženski odsek Gospodarskega naprednega društva za SentJakob'k1 okraj priredi za vse člane ln prijatelje društva v četrtek (praznit) dne 21. mala Izlet na Smar-letno goro pri Kranju. Odhod ob pol 9 uri z gorenjskega kolodvora. Kdor želi reden nbed. naj se zglasl najpozneje do pondeljka dne 18. maja zvečer v trgovini Sterk na Starem trgu 18. K obilni udeležbi vabi — odbor.	I000
Koncert
SOKOLA POLJE s pestrim vzporeden v nadel'o ob 8. url v to-▼arnfSkl restavraciji na Vevčah. Priiatelii pesmi od b'Ira lo dalefc
pridite med nas!^
mwmw mmmmmmmm mmmmm 111 m ■ ■■ ■ ■ ■ ■
„_ Predenlca. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju preden Ice. k< Je nabit po mestu.
u— V nedeljo dne 17." maja gremo vsi v Trnovo na Opekarsko cesto 31, kier bo imela Orjuna Sv. Jakob - Trnovo svojo majsko vese'lco. Poleg dobre pijače In Jedače Je preskrbljen«} tudi za smeh in kratek čas. Začetek ob vsakem vremenu ob 4. uri popoldne; svlral bo ruski orkester z bala-laikami. Ne pozab'te na pristne, pohane .Trnovske žabe»! Ker Je dobiček namenlen za potovalni fond v Beograd, prosimo čim obilnejše udeležbe.
u— Umrli ▼ Ljubljani. Prilavlien! so M1I sledeči smrtni slučaji: Antonija RataJ. za-sehtica. 70 let — Ivanka Tlšler, sodarjeva hC, pol leta. — Ana Ferk, žena železn. pisarn. pomočnika. 36 let. - Ivana Cvek. kovačeva hči, 2 dni. — Kristina Kovačlč. šolska sestra. 21 let. — Ivana OVršUar. hči tovarn, delavca, 4 lerta. — Fran BezlaJ. mizar, 69 let — Antonlia Brunčič, zasebnlca. «4 let. — Ivana Lap. zasebnica. 71 let. — Ivan BrlcelJ, šolski sluga. «2 let. — Frančiška Zupan, žena čevllarsk-ga milstra, 66 let Ivan SktilJ. obč nskl ubogi. 82 let — Magdalena Mikš. bivša šlvl'ja. 75 let. -Ana Mrgole, tov. delavka. 62 let — Antonija Cvetrečnlk. zasebnlca, 70 let. — Fran Medved, užitkar, 79 let. — Frančiška Korošec, po«es*nikova žena. 29 let — Ivan Drčar, dninarjev sin, 8 me«ecev. — Valentin Zeschko. zasebnik. 7-1 let. — Matija Grabnar, trgovec 'n posestnik, 68 let. — Marjeta Me*MČ. gosoodlnla. 55 let — Mihael Kaous. posestnik. 78 let — Antonija Prašnikar. rejenka. 10 mesecev.
u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prilavlien! po!1c:Ji s'edeči slučaji: 1 tatvina. 16 prestopkov cestnega policlj-«k»ga reda. 1 prestooek posesti orožla brez dovolienla ln 1 prestopek pobiranja mlloda-rov brez dovo'ienia. Aretaciji sta se Izvršil 2 In sicer: 1 radi goliufije In 1 radi su ma tatvine.
„_ Obunana žen'ka. Včeraj, okrog 21. ura se Je začulo ob Gradaščlcl v Trnovem nakra* krPanJe Hudi. kl so se zbirali okrog neke žentke. ki Je hotela skočiti Iz nepfv-znanega vzroka v vodo. Namera pa se |l nI posrečila, ker so Jo zadržali Hudje In Jo je nato odvede! domov njen sin.
o— Zapleten slučaj. Trgovski sotrudnlk AlolziJ Mastek Je hotel u«treči svoj I materi ln jI rešiti Iz kolodvorske garderobe zavoj. v katerem se Je nahajalo 90 srajc v vrednosti 4500 Din Ker pa sam m menda 'mel dovolj časi. Je Uročil garderobni 11-vtek dekli Ani Majcen, kl pa ga le na kolodvoru v pogovoru morda zamenjala, tako da Je robo dobil v roke nepoznan m'a<Vn'č. Id Je vzel b'aco s «-bo! v vlak. Medtem pa Je oškodovanka. Mastckova mati prijavila zadevo policiji, ki le dobila že tekom popol-
VAN KASTER
dobiva dnevno itovilno pohvalna pisma. 2709-a
dneva obvestilo, da se ie prpetHa pomota, ker se srajce nahajajo v Trbovljah. Radi slučaja se Je Izvršilo par aretacij po ne-dolžnem.
Iz Maribora
a— Za obrtnike. Splošna zveza obrtnih zadrug nam poroča: V soboto dne 16. maja ob 19 45 (7.45) url se vrši v veliki kazin-ski dvorani važno predavanje o reformi obrtne nadaljevalne šole. Predava znani strokovnjak, ravnatelj Drag. Humek. Obrt-itištvo pogostoma Izraža želje za preuredi, lev pouka za vajence na obrtno - nadalje-va'-l šoli ln sedaj Je prilika, da sliši strokovnjaka v tei važni zadevi. Prosimo vse zadruge, da obvestijo svoje člane o tem predavanju In skrbijo za veliko ude'efbo ker samo s tem pokažemo, da nam je pouk za naše vajence na nadaljevalni šoli jako na srcu.
a— Akademijo priredijo dne 18. maja v Narodnem gledališču mariborski gimnazij, ski maturanti z recitacijami, petjem ln grškim zborom, kl bo izvajal v originalu sceno Iz Sofoklejevega Ojdipa.
a— Mariborsko sokolsko okrožje s! Je zbralo letos za svoi zlet Jarenino v Slov goricah. V Jarenlnl deluje že peto leto od-sek sokolskega društva v Mariboru, ki v obmejnih ponemfenih in s sovražno nam agitacijo prepreženih krajih nima lahkega dela. Kljub temu ne le trdno vztraja, am pak tudi lepo napreduje. Danes šteje že nad 50 članov povečini kmetskih fantov in deklet in postavi vedno lepo vrsto telovad cev. V nedeljo dne 17. maia poleti s Sokoli v Jarenino gotovo ves narodni napredni Maribor. Več društev Je tudi že priiavilo oficljelno svojo udeležbo. Jarenlnskemn agilnemu odseku pa želimo: Le čvrsto na prej!
a— Na tretjem pedagoškem večeru je predaval g. prof. Fink o reformi meščan ske šole. V zelo poljudnem govoru Je podal v nad enournem govoru lep pregled postanka ln zgodovine meščanske šole ter njen razvoj v naši državi. Po ravno tako lepo podanih smcrnicah za bodočnost me ščanske šole Je sledila zanimiva debata novem osnutku zakona o srednjih in me ščanskih Šolah. Tudi obisk le b i zadovoljiv
Policija Je aretirala vlomilce, ki dne U. maja odnesli razne delikatese skladišča trgovca Hmclaka na Rotovškem trgu.
Iz Cel?a
j_ Tombola. Podružnica Udruženja vol nih invalidov v Celju prired: v nedeljo dne 7. Junija veliko Javno tombolo, združeno s koncertom v mestnem parku. Čisti dobi ček le namenjen za podporni sklad celj?ke podružnice.
e— Celjsko pevsko društvo. V torek dne 12. maja se Je vršila odborova seja CPD na kateri se je razpravljalo o krizi, ki jesem nastopila v društvu. Sklenilo se v kratkem sklicati Izredni občni zboT društva In tako zopet obuditi društveno delovanje. Pričakujemo, da se bo posrečilo od stran'tl vse ovire ln zasigurat) društvu na dallnl obstoj, k! Je iz kulturnega In nacijo-nalnega stališča neobhodni potreben.
e— Mestni vodovod. ?.e dalje časa opažajo v celjski vodovodni napravi defek ti. ki Izviralo Iz dejstva, da Je g'avna vodovodna cev na več mest'h poškodovana, tako da se Izteka voda v zemljo. V<-dn! pritisk se Je vsled tega občutno zmanjšal. Istočasno se Je zmnnlšala količina vode kl se nabira v rezervoarju na Miklavšk-hrlhu. od dnevnih 2™X> na 81™ do 1000 Vsled te*a Je rezervoar navadno že v po-ooldfnskih urah prazen. Mestni macis' Je sedai Izdal razrlas. v katerem se obč stvo opozarja na tratenje z vodo, zlasti Iztokih in straniščnih vodovodnih naprav Organi mestnega vodovoda Imajo naVg pregledati In stalno nadzorovati v«e h'1"« vodovodne 'nsta'aciie. Stranke, ki d»fek* ne hi takoj odnravlle ali ki bi na kak dro način tratile z vodo. se bodo nrliavi'e m^st-nemu magistratu, kl ho dotičn'm sankam nato do odprave nedostatkov tiklnf dobavo vode 'n pole« teea še kaznoval z občutnimi denarnimi gobami, ki lih predvideva vodovodni red r* mc**o Celje.
e— Vrprre. Po deževju, neurju In povod-nH v zadnlfh dm»h le natopilo včeraj zo-net leno «o1n?no vreme Vode vidno padalo Na mnogih kral'h se pnzna'o sledovi opu-stošenla. k' ga le povzročila zadila povoden). Treba bo mnogo d»'a in tri"la. da se škoda na po'iTi in cestah popravi.
Iz Primona
•	Premestitev konzula čilske republike. Dosrdanji konzularni zastopnik či1«ke Tf publike v Trstu don Oscar Garces Silva j« zapustil Trst in odpotoval na svoje novo mesto v Vigu na SpansVem. Do prihoda novega koniula Joaquina Fcrnapdeza vodi ski konzulat v Tratu g Rizotti.
•	Potar v Lokvah pri Gorici V Lokvah pri Gorici ie p-ed dn-;vi izbruhnil ogenj. je upepeli! tri gospodarska poslopja \ zgorele stavbe so bile pod eno streho In « ta je bila krita s slamo. Skoda je tem občutne jša. ker »o bila poslopja le deloma t*'
varovana.
Gostilna
(i
1
Je Viole
Trieste
Via S Lazzaro 20e Via O. Carducc N. 7 (poleg Calfe Roma ex Gille New Yorc)
Samomor Borisa Savinkova
Včeraj smo med brzojavnimi poročili na kratko poročali, da ie izvršil samomor znani ruski sociialni revoluciionar Boris Savinkov, katerega so boliševi-ške oblasti pred kratkim obsodile na večletno iečo.
Boris Savinkov je spadal med naj-markantneiše osebnosti ruskega revolucionarnega gibanja. Bil je voditelj tako zvane socijalnorevolucijonarne stranke in je igral mnogo let vodilno vlogo v ruskem političnem življenju. Napram sovjetski vladi je zavzemal sprva povsem nevtralno stališče, pozneie pa je organiziral v Moskvi upor. ki je vodil do krvavih pouličnih boiev in končal s popolnim porazom socijalnih revolucionarjev. Savinkovu se je posrečilo pobegniti v inozemstvo.
Pred nekai meseci pa so se pojavile vesti, da je prišlo do izmirienia med Sa-vinkovom in sovjetsko vlado. Savinkov ie veriel lepim besedam sovjetskega tiska in se nekega dne tudi resnično pojavil v Moskvi. Toda sovjetske oblasti so ga takoj aretirale in stavile pred sodišče. ki ga sicer ni obsodilo na smrt. pač pa na večletno težko ječo.
Pri Savinkovu so po njegovem samomoru našli pismo, v katerem izjavlia. da so se mu pri aretaciji dozdevale le dve možnosti, ki nai bi odločile o njegovi usodi: usmrtitev ali pa odpust kazni s policijskim nadzorstvom in popolno svobodo nepolitičnega dela. Tretia možnost, namreč zapor, se mu je zdela povsem nemogoča. Ko oa je bila nad niim izrečena zaporna kazen, je bil silno presenečen. Vložil je priziv, misleč, da bo vendar mogoče revidirati sklep prvostopnega sodišča. Ko pa so mu naznanili. da njegova pritožba ne bo ugodno rešena, se mu življenje v ječi ne zdi življenja vredno; zato se je vrgel s petega nadstropja kaznilnice na dvorišče, kjer je obležal mrtev z razbito lobamo.
Torej zopet nova žrtev boljševizma.
Konec Ledererjeve žrtve
Ledererjev proces v Budimpešti vzbuja vedno večjo senzacijo. Nadpo-ročnikova žena. ki je bila zaslišana po svojem možu. je izpovedala nove zanimivosti.
S klobasičarjem Kodelko sta se zakonska Lederer seznanila ko je bil Le-derer provijantni oficir Pronayevega bataljona. Nadporočnik je ravnal s klobasičarjem zelo obzirno. Neki mehkobi v občevanju z njim je treba pripisati posledice, ki so nastale ob umoru.
Ledererieva pravi, da ni skušala Ko-delke nikoli zastrupiti z opijem. To je nodla izmišljotina njenega moža. v katerega ie ona že petnajst let blazno zaljubljena. Kodelka je imel z nadporoč-nikom in njegovo ženo večkrat reševati zadeve denarnega značaia. Tudi usodnega večera ko je bil umorjen, je prišel k niim radi nekega posojila.
Ledererjeva žena je pripravljala juži-no. Po južini ji je dejal mož. da pojde v Csepel. Prosila ga je. naj je ne pusti doma same s klobasičarjem ali pa naj ga vzame s sabo. Lederer ni hotel o tem ničesar slišati.
Okolu desetih zvečer se je nadporočnik vrnil domov in ob dvanajstih je bil klobasičar še vedno pri njih v stanovanju. Ko je šla Ledererieva žena odgrinjati postelje, ji je Kodelka sledi! v sobo. Zato ie zahtevala od svojega moža, da ga pošlje preč.
Ob dvanajstih je vprašala klobasičar-ja, če želi prenočiti pri njih. Kodelka ni odgovoril nič. temveč je odšel z nad-Doročmkom v predsobo. Mislila je že, da pojde. a kmalu je videla, da se klobasičar z možem vrača.
Lederer in Kodelka sta šla v spalnico. odkoder se je nadporočnik oo kratki oavzi vrnil in začel vpiti nad ženo. češ da je našel v nočni omarici neki sumliiv predmet. Vrnil se ie v spalnico, iz katere ie brž nato zadone! strel. Ko je prišel Lederer v kuhinjo, ie povedal ženi. da je ustrelil klobasičaria. Ona je šla v sobo. kjer ie ležalo truplo s hrbtom na tleh. B lo je ogrnieno s plahto. Mož ii ie ukazal umiti pod. ki je bil ves krvav. Žena se mu ni upala ugovarjati; svetovala mu je samo. naj prijavi čin ooliciji.
Lederer je nato vzel sekiro in nož
Florentinsko solnce
Firenze, v maju.
Prvo jutrov Firenzi je bilo čisto in solnč. no. Stopil sem iz hotela na Via Nazionale in se počasi kakor romar, ki je ugledal na rili/njem vrhu zvonike daljne, težko pričaj kovane cerkve, napotil po ulicah. Vzduh je bil lehak in prozoren, vse je imelo jasno, plastično podobo. Zgoraj nad ulico se je modril kos florentinskega neba, ki so ga pesniki tolikanj opevali in slikarji toliko« krat posnemali. To je tedaj Firenza, o ka« teri sem že zdavnaj sanjaril! Toda bolj ko sem šel v središče mesta, manj je govorilo občutje. Na ulicah je bilo živr.hno in ne. mirno; prometni trušč je prevpil prvo opoj« nost oči in srca To. kar sem iskal v Firenzi, ni bilo piskanje avtomobilov, rvonenje tramvajskih zvončkov, pokanje kočijaških mre v in ves velikomestni buljvarski trušč. Razočarano sem ustavil poglede na kočija« žih„ ki so še bili najbližje moji predstavi o starodavnih italijanskih Atenah, kakor so nekateri nazvali Firenzo Njih široke koči. je, iskri konji, niih značilni cilindri, pred« vsem pa biči v rokah, biči, ki so dajali a svojim pokanjem ulici poseben ton — to me je nekoliko pomirilo z buče čim prome. tom. Zopet so iskale oči ono Firenzo, ki sem lo zasanjal nad Dantejem. MkheUnfie.
• • •
ter je razsekal truplo na kose. katere je spravil v dva kovčga. Naslednic'"' dne sta šla Lederer in nlegova žena k Donavi. Na nekem mostu ie spustil Lederer en kovčeg v vodo. Potem Je odšel v Csepel. kjer je hotel utoniti še ostale dele razsekanega telesa. Ukazal je ženi, naj spravi kose v kovčeg. Opoldne je prišel, v stanovanje svak Ledererjeve žene." kateremu je ona dejala. da ima neke knjige, katere bi rada prenesla v Csepel. Prosila ga le za pomoč, kar ji je svak rad obljubil.
Zvečer sta nadporočnikova žena in svak poiskala Ledererja v oficirski kazini, kjer so vsi trije skupaj večerjali. Po večerji je nesel nadporočnik kovčge k Donavi. Tam sta ga videla in spoznala dva stražnika, katerima so se morilci zlagali, da jim ie crknil pes. katerega hočejo sedaj utoniti. Pozneie sta mož in žena doma v peči sežgala vse predmete. ki bi utegnili zbuditi sum umora.
Mučen prizor v dunajski operi
Vsakovrstne reči se gode y gledališču. Tam so doma spletke, zavist, sovraštvo. nečedno tekmovanje — skratka vse tisto, kar tolikokrat vidimo na odru. ali tudi česar največkrat ne vidimo. Kulise so velika pregraia. ki loči gledalce od občinstva in pravo dejanje se običajno odigrava za njimi.
Marija Jeritza. slavna operna zvezdnica je zopet na Dunaju. V torek zvečer je pela v operi vlogo v VVagnerjevi «Walkuri». V tem delu je bila zanosle-na tudi pevka 01szewska kot Fricka. V drugem dejanju je morala peti večio partijo in baš v tem času so se za ku'i-sami razgovarjali Jeritza. ga. Kittel in Jovanovičeva. Govorile so glasno in OIszewsko je to motilo. Skušala je dvakrat glasno opozoriti sopevke. naj je ne prekinjajo z razgovorom. Ker se to ni zgodilo, se je dala zavesti od hione razburjenosti in ie pljunila v velikem loku za kulise, da je občinstvo videlo, kai se je zgodilo. Pliunec je zadel Kitt-lovo. ki je pobesnela za odrom. Ko je 01szewska zapustila pozornico. se ie Kittlova vrgla nanjo z brahiialno silo. Pevka je pri tem izjavila, da ni hotela onljuvati nje. amnak Marijo Jeritzo. Zdaj je bil šele ogenj v strehi. Jeritza se je čutila razžaljeno, hotela je prekiniti petje in oditi domov ne da bi odpela svojo vlogo do kraja. Morala sta posredovati operni ravnatelj Schalk in nadrežiser profesor Turnau. da se ie dama premislila in omogočila predstavo do konca.
Občinstvo je bilo v gledališču zelo nemirno. Bati se je bilo izgredov, kaitl takega škandala ne pomni duna.iska gledališka kronika. Zadeva bo nedvomno končala ored sodiščem in razvnema sedai vse Dunajčane. ki obožujejo Jeritzo in obiskujejo gledališče.
Beračev trik
V Elberfeldu v Poruhrju je prišel berač na drzno misel, kako bi v kratkem obogatel. Sel je in izvršil svoj načrt, ki se mu je izvrstno posrečil.
Na enem najživahnejših oglov Elber-felda je stal na pločniku »vojni invalid« in razkazoval ostanek roke. Kmalu je prišel elegantno oblečen gospod in nagovoril berača. Začela sta se meniti in kmalu se je nabralo precel liudi okrog obeh. Končno je gospod glasno vzkliknil: »Sramota je. da morajo liudje kot vi beračiti! Vsak mora dati. kolikor more! S temi besedami le segel v žep in ostentativno podaril beraču bankovec za pet mark. Nato je pričakujoče gledal po ostalem občinstvu in ga tako pozval, naj tudi drugi slede njegovemu zgledu. In množica se Je odzvala nememu pozivu in metala drobiž, pa tudi bankovce v beračev klobuk, ki se le s solzami v očeh glnjeno zahvaljeval. Potem je prišla elegantna dama. in isti prizor se je ponovil.
Kma'u potem je šel berač, ko je stlačil obilico milodarov v žep. drueam in se zopet postavil na obljuden krai. In zopet ie orišel čez par minut eleganten gospod in za niim velikomestna dn^i in sta storila isto kot malo ooorej. Posledica je bila. da je »voini invalida zvečer rabil par ur. da je preštel ves den*r
jnpa_MJimOHHl I_____jJJjL.' Ur 'TI
lom, Leonardom, nad spisi o renesansi, o zlatem stoletju. In kakor solnce med me« glaml je začelo prodirati tudi moje čustvo med prva optična in akustična protislovja Oči so mi švigale po mogočnih starinskih palačah. Videl sem njih krepke oblike, pre. hajajoče od močnega zidovja k finim fasa« dam, stebriščem, balkonom in skulpturam na zidu. Prožel me je utis neke neugnane šole, ki je na tem mestu stoletja gospodo, vala nad snovjo In ji dajala odraze božan« stvenega duha. Končno sem obstal pred Domom, pred katedralo S. Mana del Fiore. Jutranje solnce je bogato oblilo ogromno stavbo in vsa silna teža te harmonično ob« vladane, najvišjim stremljenjem človeške, ga duha podrejene mase mi je vzbudila v notranjosti zmagoslaven krik: To je torej Firenza! Dolga stoletja je pod tem jasnim nebom, v prozornem ozračju, ki ga hladi voda motnozelenega Ama ln veter z viso. kih Apeninov, živel narod, ki je čutil po. trebo, da premaguje svoje divje instinkte z večnostnhni deli, polnimi lepote ln ubra. nosti. Vse je hotelo kvišku, vsi so hoteli biti višji nad drugimi, vsi so skrivali zlo. hoto ln pohoto pod to, kar se ne suši kot sovražnikova kri. kar ne mineva kot poli. tična moč, to, kar je božansko v človeku: v umetnost.
To Je torej Firenza! Premeril ae« a po»
sveta
ln ga lepo vpisal v svojo blagajniško
knjigo.
Naravnost ogromne vsote so vsak dan dobivali sleparji s tem trikom Dok-ler ni postala policija pozorna ln ie b"« gloriie konec. Na komisariiatu se je pokazalo. da ima mož vse ude zdrave in da ie imel dva zdrava, pa nikakor ne poštena pomagača.
Se pač še vedno najdejo ljudje, ki pridejo na metode, ki »vlečejo!«
SRAJCE^
barvaste k 2 ovratnika Din 85 — barvaste k 2 ovratnika Ola 110'— bele plqne prsa	Din 95'—
Panama fteftke Din 95'—105'— Hlače gradi	Din 4*"—
Tetra blafte	Din 60'—
Rrasna Izbera! Dobro blago!
P. MAGDICf UubHana.
Pekingov ugasli sijaj
Sijaj starega Pekinga, »prepovedanega mesta« in prestolice ogromne kitajske države, v kateri so bili zbrani vsi čudeži več tisoč let starega kitajskega carstva. so ugasli.
Cesarske palače, v katere je smela redkokdaj stopiti človeška noga. zavzemajo velikansko površie in so pravcato mesto v milijonskem mestu. Danes so zapuščene. Vsakdo jih lahko vidi. ako plača malenkostno vstopnino. Naj-sijajneje opremljeni prostori so danes deloma preurejeni v urade republikanskih uradnikov. Radovedneži hodijo po prostranih dvoriščih, si ogledujejo zaprte palače in prihajajo do prepričanja, da je vse na svetu minljivo. Odkar je zapustil zadnji kitaiskl cesar Esuan Tung s svojo mlado ženo in vsem dvorom kot begunec palačo svojih očetov, so začele stavbe propadati. Svetli rdeči zidovi, ki so do pred kratkim obdajali prepovedano mesto, so porušeni. Opeka ie bila prodana na javni dražbi in na tako dobljenih prostorih so se nastanile majhne trgovine. Mladega cesarja. ki ne želi drugega, kot da ga puste v miru. zasledujejo radikalci. ki zahtevajo njegovo smrt. češ da bo vedno središče gibania za vzpostavitev tisočletne monarhije.
Kakor poročajo iz Pekinga, je vložila cesarska rodbina pri vrhovnemu soJI-šču v Pekingu tožbo za povrnitev imovine. ki so jo odnesle čete maršala Fenga za zasedbe prepovedanega mfl-sta. Predsednik vrhovnega sodišča, bivši ministrski predsednik republike Vang Tasije. ie odgodil razpravo, ker da ie vprašanie preobširno in prezamotmo, da bi takoj mogel podati razsodbo. Cesarska dvojica, ki so ji odnesli vsa dragocena oblač'!a. se mora zadovoljiti z navadno obleko. Sedaj se je obrnila do zvestega služabnika v Sanghaiu s prošnjo. naj kupi zanjo v Tientsinu. ki ie pod japonskim gospostvom, majhno vilo. kjer bi mogla nemoteno živeti.
X Rekordna krava. Po podatkih vodstva društva za pospeševanje goveje živine v Gradcu je dala krava »Bellas. last avstrij. škega zveznega predsednika dr. Hainischa v Jauerju pri Spitalu ob Severniku cd 7. maja 1924. do 6. maja 1915., torej ravno v enem letu, 10.155 litrov mleka, ki ima 3.8 odstotkov maščobe. To odgovarja dnevni množini 27.7 litrov. Uspeh je tem večji, ker je bila krava približno polovica časa na pa« ši in je dobiva'a le malo tečne krme. Da je to res izredna krava, vidimo takoj, aJco po» mislimo, da da srednjedobra mlekarica na leto povprečno 2000 litrov mleka.
X 31 ljudi Izginilo v dveh dneh. V Bu. dimpešti je bilo prijavljenih začetkom te. ga tedna 31 ljudi, ki so izginili v dveh dneh. Med njimi je 8 žen. 4 dekleta in 19 moških. In sicer večinoma mladi ljudje. O 171etni Klari Schneiderjevi se je dognalo, da je po. begnfa z nekim Italijanskim trgovcem v av. tomobflti.
X Brezžični prenos stik. Kako zelo je že napredovala tehnika v prenašanju slik po navadnem in tudi brezžičnem brzojavu. k a« že dejstvo, da so newvorški listi prinesli že večkrat slike o velikih vajah ameriške mor. nariee v vodovju okrog Havajskih otokov. Velika brezžična postaja v Honolulu je ra. diografirala v pondeljek par posnetkov teh mornariških vaj v Newyork, 9000 km daleč.
gledom eampanile, pa kupolo v ozadju in pregledal bežno, prožet od prve opojnosti čustev, fasado s stoterimi detajli ter stopil v ogromno cerkev. Kakšen mir! V vsem sklad, v vsem veličina! Spredaj na koru so rdeče oblečeni kanoniki opravljali molitve in njih nerazločni glasovi so plavali po pro« štoru kakor čričkanje murnov v globoki no. či, polni zvezd in svetega miru. Zopet je stopila pred me veličina naroda Florentin« ci, ki so se stoletja klali med sabo. se voj. skovali s sosednimi mesti ln državicami se bunili zoper kralje ln papeže ter jih nastav. ljali in odstavljall so v svojem težko lx» kušanem mestu gradili krasne cerkve in sil. ne palače ter jih opremljali z divniml urno« tvori umetnikov, mož. ki so zrasli v sliko, viti Toskani aH se odzibali na benečanskih ravnicah ln na tleh rimske Campanje. V srednjem veku, ko je pri nas vladala pri. mltivna beda in suženjska podrejenost, ae je pod florentinskim solncem razcvetel« umetnost kakor je ni hnel takratni svet. Sem je prodrlo gorko krščanstvo Franc« Asiškega. ki ga je florentinski mojster Glot to prvi izrazil v jezika barv in liniji, tu se je pozneje razvijal pravi kult pestrih boj in jasnih, krepkih oblik, ki je dobil svoje največje svečenike v mojstrih renesanse. H Se danes, v povsem drugačnem stoletju. t doM mehanizacije Človeka in nivellzadje
Ve« prenos slik je trajal samo 20 minut. Slike so bile izredno jasne.
X O kred en samostan. V pondeljek je po.
dal frančiškanski samostan v Pragi policiji ovadbo, da so te dni vdrli neznani zlikovei v notranjost samostana in odnesli popolno mašno obleko. V samostanu se je pred mno gi~ leti nahajala delavnica, ki je izdeloval« dragocene mašne obleke In jih oddajal* sa« mostanom po vsem svetu. Ukradeni para« menti so bili najdragocenejši in samostan jih je zato obdržal zase. Mašna obleka je čez in čez vezana s srebrnim in zlatim bro. katom ln je vredna nad 100.000 čeških kron. Ukradeni sta bil tudi dve ravno tako dra« goceni dalmatikl vredni 20.000 Kč. Ukra. deni predmeti so stari nad 300 let Izginuli parament je bil zadnjikrat rabljen n« ve!i« konočni pondeljek. O zlikovcih manjka vsa. ka sled
X Poleti *Lot Angelesa* Zeppelin »Los Angeles« je napravil po drugi vožnji na
Še nekaj o dvoženstvu
Dama. Cije zanimivi članek o dvoženstvu je »Jutro nedavno posnelo Is praške »Narodne Politike«, nadaljuje svoja razmotri-vanja o tem življenjskem vpraSanju in piše v omenjenem listu tako-le:
»Moj zadnji članek je zbndil zanimanje tako v dnevnem tisku kakor tndi v javnosti, ki Je pošiljala uredništvu dopise o tem problemu. Dnevni tisk Je na moja izvajanja reagiral na ta način, da je iztrgal lz članka samo poedrne odstavke, ne da bi navedel, kaj sem trdila prej in pozneje. Tako so nekatere novfne prikrojile moj članek tako, da Je bilo v mojem članku Izrecno rečeno, da je dvoženstvo zlo In da z uvedbo dvoženstva sploh ni mogoče resno računati.
Javni dopisi čltateljic so m« mRlone brez Izjeme očitali, da v članku nisem dovolj jasno In točno povedala, da sedaaji prejemki moških nezadostujejo za vzdrževanje dveh žen. Iz teh dopisov je bilo razvidno, da takozvana ljubosumnost zakonskih žen ne izvira toliko iz moralnih, kolikor iz gmotnih nagibov, fn vendar je že zdaj na svetu nmozo žensk (ln Jih bo čedalie več), ki v ljubezni ne Iščejo svoje preskrbe. Zadostuje jim, da so ljubljene. Življenje si zn"Vi Se same urediti
In te vTSte ženske so tiste, iz katerih se reknitlrajo zdaj v prvi vrsti orne druge, postranske »zakonske žene«. Mož, ki malo zasluži, si nemore dovoliti luksuza. da W vzdrževal poleg žene še IJubioo. ki bi re-flektlrala na njegovo finančno podporo. Ko se torej svoje zakonske žene naveliča, začne Iskati med samostojnimi In fbimčno PTeskrbMenlml ženskami prijateljico, ki ne samo da od nJega ničesar ne zahteva, temveč nasprotno, mu še sama rndi gmotno podporo. To je sicer žalosten in za moške ponižuoč pojav, vendar pa je tako. Zlasti v velemestih so taki pojavi pogosti. O tem se lahko prepričate Iz rubrike »Sodišče«. To je tako pogost pojav, da se tn ln tam pečajo z njim povsem resni listi, celo feministični. Razpravljati o kakem pojavu pa še ne pomeni odobravati ga. Življenje gre svojo pot. uglaja si nnve struge, kakor reka, ki je ni mogoče ustaviti. Vzemimo na pr. ta-le slnčaj: slabo sltnlran mož, prl-knpljiv In poln življenjskih sil, toda oženjen m rodbinski oče: njegova žena flermatlčna. preoblo?ena z gosoodinfstvom. utrujena od neprestanih skrbi za deco: taka žena tudi ne more ničesar produclrati in posledica Je. da se Je mož naveliča. A druga ženska, ki nima moža. zasluži mnogo. Je brez skrbi bi zato živahna, prikupljlva in hrepeneča po ljubezni. Iz teh danih laktov sama po sebi sledi nadaljna realnost: današnja trojica. Mož ima ženo ln rodbino, k! Jo vzdržuje. Izven doma pa prljatelrtco, ki ne le da ne zahteva od njega gmotne podpore, nego mu včas;h celo sama pomaga preživljati rodbino. Ozrite se okrog in prepričajte se. kol ko je zdaj takih «trojic», živečih več ali manj Javno.
To je na prvi pogled nerazumljivo. Vsakdo poreče: »Zakaj si samostojne ženske rajši ne poiščejo svobodnega moža, vdovca ali bodočega moža! Saj Je tudi teh dovolj. Zakaj ne puste oženlenBi pri miru?« Te ženske n'so vedno same krhre. Kriva je v tem slučaju bolj previdnost samskih moških. Polovica teh gospodov, kolikor so se-ve v zreli starosti, se strašno boji zakona in se plaho izogiblje svobodnih žensk in njihovih »mrež«. O tem bi se dalo naoisati posebno pmrlavje, recimo pod naslovom »Moški in značaj«. Nasprotno pa so oženje-ni moški često zelo ognjeviti, ker njihova svoboda ni več v nevarnosti. Kdo hi se to-
kulture, preveva vso Firenzo bajni odsev minulih velikih dob. Katerokoli cerksv obi« ščeš, katerokoli galerijo pregledai — povsod vidiš večerno zarjo časov, ki so verovali v suvereno moč umetnosti. Na palafah ne« kdanjih političnih mogotcev, v njihovih dvoranah, na patricljskih hišah, povsod, po. v sod je zapisana vsaj s kako skulpturo ali s kako ubrano arhitektonsko obliko vedra pesem Frančiška Asifckega o pobratimstvu med človekom in prirodo, pesem, ki je k on« cem cinquecenta izgubila navlako egipčan« sko asirske mistike in zasijala v vedri lepoti kolenskega duha. In v vseh teh neštetih delih davnih mojstrov je zajeto nekaj flo. rentinskega pejsaža. nekaj njegovega soln. ca, p« cipres in pintj. ki rastejo na brdih okoli Flesole in San Mlgneto. nekaj motno zelenih, tuintam žoltih odsevov Arno. Id šepeče stoletj« zlatninarjem n« Ponte vec ehlo večno isto pesem o minljivosti vod in ženske lepote, o večni sili demona — zlata.
To j« tedaj Firenz«! Zamaknjen v tiho muziko čustev, budečo se pod nevidnimi prsti davnih umetnikov, ki so vdihavali flo. renttnski zrak z isto ljubeznijo do nerazo. detih razodetij, kakor ga vdihavam sedaj Jaz tn med mogočnimi sledovi njihovega življenja ln njih osebnosti, sem stopal med vrvečimi množicami mesta, med avtomobili in tramvaji. Id pretvarjajo mesto umetnosti
Bertnude pretekli teden polet na Portorico v Antilih in se zopet povrnil v Lakehurst. Vsa vožnja od letališča do Portorica jc tra» jala približno 30 ur in se je izvršila pop°k noma brezhibno. Tekom letošnjega poletja poleti zeppelin v Evropo. Pri tem poseti ne= mar« tudi P«riz. Ni izključeno, da se vo. žnja razširi tudi na Nemčijo.
X SajnovejSa Iznajdba Mar črni jeva? Ita= lijanski senator Marctmi se Je, kakor znano, pred kratkim zaročil z lSletno hčerko angfo. škega bogataSa. Marcool se je te dni povr« nil s potovanja po morju v svoj hotel v Lon dotiu in je sprejel mnogo gratulantov, ki so mu prišli čestitat k zaroki. Slavni izumitelj ni hotel povedati, kdaj bo poroka. Rekel je le, da se poroči takoj potem, ko sporoči svo> tu svojo najnovejšo in največjo Iznajdbo na polju brezžičnega brzojava. Nemara bo« do trajala dela še nekaj mesecev, šele po. tem bo imel Marconi mir. Poročil se bo in se dobro odpočil od svojih naporov.
rej čudH, da se nda svobodna, često na brezuspešno hrepenenje po kakem preo-preznem mladenfčn obrnjena ženska ože-njenemu moškemu? Ženska je v takSi slučajih zelo pogosto bolj žrtev nego zapeljivka. Mnogo je pa tudi slučajev, ko se samostojna ženska resnično zaljubi v ože-njenega moškega, zlasti če dela z njim po cele dneve v pisarni itd. Vse to so abnormalne posledice, ki so nastale vsled številčne premoči žensk nad moškimi tn posledice tudi raztrovanth povojnih razmer.
Impresije iz Skandinavije
Francoska žurnalistlnia in pisateljica Gabrijela Reval Je predavala nedavno v Parizu o svojih utisih in spominih, ki jih je prinesla seboj s potovanja po Skandinaviji, zlasti glede ženske in otroške vzgoie.
Zenstvo v Skandinaviji Ima predvsem globoko željo, da koristi svoji državi, svojemu narodu. Izmed vseh poklicev ga privlači najbolj bolničarski. ker ta najbolj odgovarja aspirac:jam sfea. polnega IJubezrl! in dobrote. Skandinavska žena hoče, da ume in more negovati ne samo svojo rodbino, svojo deco, temveč tudi tujo deco. Ta al-truizem Je ena najlepših lastnosti žene v severnih državah: on Je lnspiriral zidanje vellkansk h otroških bolnic, kakršno Je videla eno predavateljica v GOteborgn. To je palača lz granita in rdeč« opeke, z velikimi okni, obrnjenimi proti lepi pokrajini, podobn' Tirolski V sobah stoja male, bele postelj«, snaga popolna, vaako dete ima poleg sebe svoje Igrač«, cvetlični lonček, pred seboj na belem zidu pa zanimive freske iz vilinih pravljic. Te palače so plemenita darila skandinavske žene. Ona daruje velik del svoj h dohodkov v svrho, da W bile bolnice svetil domovi, kjer se vrača zdravje in življenje.
Altruizem je našla v Skandinaviji tudi v ftrigi za deco v šoli, za njeno praktično vzgojo. Dečk' niso ločeni od deklic, vrS se koedukacija. obstoia samo ena enotna in nacionalna šola. To šolo obiskuje deca z vseh plasti naroda. V tej monarhistiCnl državi, kjer Je vlada socijallstična s« raz^ likujejo liudje bolj po vrednosti kakor po kastah. Zato Je bilo tud; mogoče, da Je postal tu fin. minister bivši čevljar, ki Je Imel za kolego ministra Brantinga, bivšega tesarja. Tako dviganje iz naroda na oblast podžiga mladino, ker dobro ve. kaj ima upati In kam Jo more dovesti stvarno ln smotreno delo. Šole so organizirane tako, da Ima inteligenten otrok, deček in deklica, gotovost, da uživa v njih najboljšo kulturo duha.
V Gflteborgu Je obiskala krasno šolo, zgrajeno lz granita na bregu, ki damlnlra nad mestom ob pristanišču. Cudia s« je lepim in praktičnim izdelkom lz lesa ln železa. Deklice so kuhale, snažile. prale, šivale. Ves pouk Je vzajemen teoretičen te praktičen. Kar io Je najbolj zadivio v Skandinaviji, Je bila higijenska skrb za otroško zdravje. Vsak mesec pregledajo otrokom zdravje. Vsak mesec pregledajo otrokom zobe ln Jih brezplačno popravljajo. Vsakih štirinajst dni se otrok koplje k) sicer najprej v kad\ pntem v basenu, nato pa gre v telovadnico, kjer se vrši telesna vzgoja po načelih znane švedske gimnastike. ki formira vitko, elegantno raso, ki Je dala toliko lepih atletov, mož ln žena. Spori se goji v enaki izmeri pri obeh spolih, nanj se polaga velika važnost in vzgojna vrednost, ker vzgaja ensrgllo, vztrajnost, gibčnost ln hladnokrvnost Zdi se, kakor da K bil c po rt nekak skandinavski privilegij.
v mali buljvarski Pariz. In ko s«m videl po. zneje toliko florentinskih znamenitosti, to. liko slovitih umotvorov raznih časov, ko sem se vglobfl v minljivost moči in bogask> va v prelestnih dvoranah in nobah Medičeo j«v, ko mi je plesala pred duhom pisana zmes ljudi in obrazov, slik i* kipov, resnic in pesnitev in se je vse izlivalo v mogočen skord, mi je postsla Firenza sladko doži. vetje. In vem, da bom to hne še mnogo« krat ponavljal pod hladnim nebor*. v urah prevar in srda, ob zimskih večerih, ko bo šumel veter nad Dravo in bo vse samo aro. tel odsev in rahel odm«v.
V večernem solncu r-'m rgledel n« bo. niči mogočnega stolp« Palazzo Vecchio po. dobo leva, ki se povzpenja na najvišji konec T« malenkost m« je silno zgrabila. Lev n. pr. Donatellov Marzoco pred palačo signo. rijo — je izraz moči ki se ne ustavi pred nobenimi vrart. Taki so bili velikani ki so delovali pod florentinskim nebom. Krvo. ločnost Mediiejev Je nafia tiho odpuščanje v velikih delih, ki so jih zapustili človeštvo. Moč — to je lev v višavi nad Firenzo, lev, ki se povzpenja v samo sinje nebo — le kvišku, večno kvišku! Vedno oez druge! Kaj je v piimcri s tem pohlepom po slavi in moči teo-etifno nietzschejanstvo moderne, ga Sovek«! Kaj nadutost imperijalistov, M se bore aa premog ia petrolej?
Ženski svet
Uvoz kave
Bosanski uvozniški krogi ter sarajevska Trgovska in obrtniška zbornica, so našli akcijo za ureditev vprašanja uvoza kave, ki je Drecej važen uvozni predmet. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je znašal uvoz kave v našo državo: 1. 1921. 7.88 milijona, 1. 1922. 803 milijona in 1. 1923. 9.18 milijona kg. Od tega je. kakor se ceni. samo Bosna uvozila okrog 40 odst., radi česar je tudi razumljivo, da je inicijativa za ureditev uvoza kave prišla iz Bosne. _
Prizadevanja za ureditev kavinega uvoza gredo v glavnem za tem. da se omogoči neovirani uvoz brazilijske kave v našo državo ter onemogoči drago posredništvo preko drugih držav. Kakor je znano, je Brazilija najvažnejša svetovna producentinia kave. ki oro-ducira letno okrog 80 odst. svetovnega
jo največje pogodnosti razširiti tudi na koncesije, ker sicer ne bi mela Nemcja od pogodnosti ničesar. Nemška zveza zunanje trgovine pravi, da bi imela trgovinska pogodba z Rusijo poleg drugega smisel šele takrat, ako se nemškim državljanom v Rusiji zasigura ista nedotakljivost osebe, kakor jo uživa ruski državljan v Nemčiii. To velja za zasledovanje pred sodiščem, za dooo-tovalna dovoljenja in svobodno kretanie v državi, za snovanje nemških podružnic ln za postopanje s trgovinskimi potniki. Nemško v Rusiji pridobljeno premoženje bi moralo biti ravnotako ne-poškodljivo in pod istimi pogon izvoz-ljivo. kakor se lahko to zgodi z rusKim v Nemčiji pridobljenim premoženjem.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (14. maja.)
_________________________Pšenica: baška, 2 vagona 480 — 482.5;
pridelka kave. a kljub temu je po stati- banatska> 5 vagonov 4825. Rž: baška, 1
stikfgeneralne direkcije earin uvoz ka-	n Turščica: baška. 4.5 vago-
v—.	,«••	___X _ J.nm.M l^rantl A I	____ t	T/___1 4 A ..n^nnlMT
ve iz Brazilije v našo državo izredno ir.aihen. Po statistiki iz leta I923. je bilo od 9.18 milijona kg uvožene kave označene samo 34 tisoč kg kot brazilijske. Uvažali smo manjše količine kave celo iz Albanije. Graje, Avstrije Egipta. Jave in Rusije. Največji del, to je 8-f milijona kg. pa je bil uvožen iz Anglije. Razlog temu je. ker še nimamo trgovinske pogodbe in niti začasnega dogovora z Brazilijo in se zato pri nas pobira na braziliisko kavo maksimalna carina. dočim se za kavo angleškega izvora plačuje minimalna carina. Razlika med eno in drugo carino je znatna in tem boli občutna, ker se v naši državi kava mnogo konzumira.
Nedvomno je pretežna večina k nam uvožene kave brazilijskega izvora, a se baš zaradi carine pred uvozom pretvori v angleško blago, da se potem carini po minimalni tarifi. Da sta tako posredništvo in oviran direktni izvoz draga, je jasno, toda sta gotovo tudi
nepotrebna.	. „ .
Sarajevska zbornic- je upoštevaioc te momente predložila pristojnim ministrstvom spomenico, v kateri poudarja važnost čimprejšnje sklenitve trgovinske pogodbe ali mogoče samo začasne trgovinske konvencije z Brazilijo.
Nemško-ruska gospodarska pogajanja
Nemški gospodarski krogi ne zaupajo Rusiji.
Že več mesecev se vlečejo nemško-ruska pogajanja za sklenitev gospodarskega in naselitvenega dogovora. Me-rodaini nemški gospodarski krogi so Drilično izgubili zanimanje za izid po-gaianj, ker dvomijo, da bi se mogla s trgovinsko pogodbo z Rusiio ustvariti zadostna pravna jamstva za delovame nemških tvrdk v Rusiji. Nemške gospodarske kroge je zlasti razočaralo del-stvo. da je Rusija pred kratkim uničila pravice nemških industriicev v man-ganskem okrožju Georgije in rudnike ponudila v izkoriščanje ameriški skupini Harriman. Ravno tako težke izkušnje doživlia nemška trgovina z Rusijo.
Nemška zveza zunanie trgovine očitno izraža sum 0 koristnosti gospodar-skih vezi z Rusiio; Dosedanji neznatni obseg, ki ga je dosegla trgovina z Rusijo. vzbuja dvom. ali se sploh izplača podati se v eksperiment trgovinske oo-godbe z Rusijo, in to tem manj. ker ruski državni zunanji trgovinski monopol stavlja skoro nepremostljive ovire r a vezan ju trgovinskih stikov.	r
Rusija se sicer glede na trgovino, finance. promet, industrijo in delavsko zakonodajo skuša deloma oprostiti prvotnih metod komunističnega gospodarstva, toda glede zunanje trgovine se trdovratno drži sistema državnega monopola. ki zaradi svoiega birokratizma in neokretnosti onemogoča razvoj poslov. Trgovinske pogodbe prrvatno-ka-pitalističnih držav z Rusiio so brez pravega pomena. Nemški gospodarski krogi Izvajajo, da je potrebna prej nekaka premostitev med obema svetovnima naziranjima, preden bi se z Rusijo sklenile trgovinske pogodbe.
Pciem največjih pogodnosti izguoi napram ruskemu zunanjetrgovinskemu ] monooolu vsako vsebino in zato pravijo nemški gospodarski krogi, dar se mora-
S silnimi čustvi v duši sera zrl, kako je v zapadajočem solncu, ki je tonilo nekje za modrimi bregovi florentinskega obzorja, žare! lev na stolpu masivne Palazzo Vec. chia, hiše, ki je kljub svoji skoraj surovi vnanjosti mogočnejša in izrazitejša ko mo. derns donebnice. Nekaj korakov proč je bilo mesto, kjer je bil sežgan upornik proti pa-nežu, pobožni menih Savonarola. Zdelo se mi je, da je njegova črna kuta padla čez visekega Neptuna na vodnjaku in da se je oboje Izpopolnjevalo v lepo ubranost z le. vom na stolpu. To je torej Firenza, to je rodno mesto Danteja, Bocaccia, domovina Michelangela, Leonarda in Machiavellija, delavnica in zadnje počivališče Galileja Ga. lilei! Počasi so vzhajale zvezde. Minilo |e vse, minila žgoča radost Medičejev in gren, ka bol" s t Savonarole. Ostale so velike misli umetnikov, zajete na platno ali izklesane v gkulpturah io v kamenju. Vse drugo je uto. nilo v mrak pozabljenia. Pred njegovimi vrati še poje Medičejec Lorenzo:
Quant' č bella giovinezza.
Ma si fuge tuttavia...
In od be'ih zvezd, ki se kopljejo v tem. nošenjem florentinskem nebu, prihaja glas trdovratnega vernika umstvene resnice, či. gar kosti so strohnele v cerkvi Santa Cro« ce, glas Galileja Gallilejai -- E pour ei muovel	& Sorfca
na igo _ 197.5; baška, Kanal, 40 vagonov 203; baška, za maj, 1 vagon 200; baška, za maj-junj, 40 vagonov 215; sremska. 45 vagona 202.5; sremska, za maj. 5 vagonov 202.5. Tendenca nespremenjena.
Dunajsko tržišče jsjec (13. majal Položaj se ne spreminja mnogo. Tendenca je precej mlačna. Največ je na tržišču ruskih ja-jec, ki se ponujajo po 11.5 groša. Mnogo je tudi madžarskega blaga, Iti se ponuja po 12.5 groša. Domače blago ima nižje cene. Do večjih zak'jučkov ne pride.
Dunajska borza za kmetijske produkte (13. maja.) Neprestana valovanja cen v Ameriki povzročajo na dunajskem trgu omejevanje kupčije. Teme'jna tendenca le b;la danes sicer pri'azna. Obseg kupčij se zmanjšuje tudi radi tega, ker se je razpečevanje moke poslabšalo. Nniirajo vključno blagovncprometni davek brez carine v šilingih za 100 kg: pšenica: domača 53 do 54. madžarska s Potisja 55 — 57. Rosnfe 53 50 — 54; rž: domača 50 50 — 52, We-stern 48 — 48.50; ječmen: damači 42 do 40. češkomoravski 52 — 54: turščica: 29.75 _ 30.50; oves: domači 43 50—44 50. rumunski 44 — 45; moka <=0»: domača 87 do 89, madžarska zacarnjena 84 — 86, Jugoslovanska zacarinjena 83.50 — 86.
v Zagrebu. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. — Položaj na svetovnem žitnem tržišča.
Po zadnjih poročilih je tendenca na ameriških žitnih tržiščih zopet čvrstejša Povod temu je večje povpraševanje iz Evrope, zlasti iz Rusije. Na drug! strani pa so tudi poročila o izgledih žetve v Ameriki slaba. Stanje posevkov v Evropi je splosno po-voljno.
= Obtok bankovcev v Avstriji je nazadoval v prvem tednu t. m. za okroglo 31 milijonov na 767 milijonov šilingov.
= Položaj na avstrijskem lesnem tržišču. Z Dunaja poročajo, da je povpraševanje po lesu, zaradi peme sezone zelo omejeno. Zato je tudi kupčija na dunajski borzi minimalna. Povpraševanje je bilo le po bukovih hlodih in gradbenem materialu, 40 mm, od 18 cm naprej.
= Avstrijsko-madžarska trgovinska poga-iaria. Iz Budimpešte poročajo, da so pogajanja uspešno potekla. Avstrijski delegati so odpotovali na Dunaj, kjer se bodo pogajanja nadaljevala.
= Nemožnost mednarodnega kartela industrije železa. Iz Berlina poročajo, da ima ustanovitev mednarodnega kartela evropske industrije železa preveč ovir za svojo udejstvitev. Za mednaroini sporazum je položaj sedaj mnogo kompliciranejši, kakor je bil pred meseci
= Ztnanišana površna, posejana s peso, v Češkoslovaški Po podatkih Zveze sred-nječeških sladkornih tvomic ima letos a9 češkoslovaških sladkornih tvomic 60.698 ha zemlje pod peso napram 64.403 ha v letu 1924. torei za 5.91 odstotka manj.
= Odkritje ležišča platine v Transvaalu. Pred kratkim so odkrili v severno-vzhnd-nem delu Transvaala .kakor poroča angleško časopisje znatno ležišče platine v dolžini devet do deset milj.
= Svetovni pridelek bombaža. VVashing-tonski kmetijski urad je priobčil revidiran preračun o svetovnem pridelku bombaža. Po tem računu znaša svetovni pridelek 24.540 <"'00 ba! (v prejšnjem letu 19.521.00 bal). Za naslednje leto se računa na prirastek v Sudanu in Paraguayu. — Neki baš objavljeni pregled pokazttje, da ie ce'okup-na vrednost vseh 1. 1923. v Zedinjenih državah izdelanih bombažnih fabrikatov znašala 1901 roMiJon dolarjev napram samo 701 r.ilijonu dolarjev v L 1914.
600, Split Cement 435, Krka 460; devize: Beograd 39.45 - 39.75. Dunaj 340 — 347, Praga 72.20 — 72.60, Newyork 24.30—24.45, Curih 471 — 474; valute: 39.30 — 39.60, 20 zlatih frankov 94 — 96.
DUNAJ. Beograd 11.505 — 11345, Berlin 168.78 — 169.38. Budimpešta 99.50 do 99 90, Bukarešta 3.375 — 3.395. London 3444 _ 34 54, Milan 29.07 — 29.19, New-york 709 85 — 711.85, Pariz 36.99 — 37.15. Praga 2103 — 21 U, Varšava 135.10-13160 Sofija 5.15 _ 5.18, Curh 137.29 — 137.79; dinarji 11.46 — 11 52.
PRAGA. Beograd 54.90, Dunaj 476.375, Rim 138 625. Newyork133.75. Curih 654.25 BERLIN. Beograd 6 81, Dunaj 59.055, Milan 17.20, Praga 12.43, Newyork 4.195, Curih 81.19.
LONDON. (Ob 11.10) Be-trad 299. New-york 485 25. Italija 118.4, Švica 25.08.
NEW YORK. (Ob 18.: po našem ob 24.) Beograd 1.62. Italija 4.10 In ena osminka, London 4 «5 fn pol. Švica 19 35 in pni.
Sokol
Sokolsko društvo v Radovljici prredi v nedeljo dne 17. maja z naraščajem in de-co pešlzlet v Ljubno. Člani se udeleže v kroiu, člamce v dvilu z znakom. Odhod točno ob 12. uri izpred Sokolskega d^ma v Radovljici, vrnitev z večernim vlakom. O tem iz'etu se o«ob'to obveščajo člani, ki stanujejo izven Radovljice, s pozivom, da se ga udeleže, ali pa. da se grede pridružilo. — V sredo dne 20. maia se vrši običajna pros'ava pričetka gradbe Sokolskega doma z godbenimi točkami, predavanjem In notranjim telovadim nastopom. Pričetek točno rb 20. uri. na kar posebno opozarjamo! Natančen spored na lepakih.	999
— Sokolsko druStvo v štepanjl vasi priredi v sobo-to ob 20. zveCer v svoji te. lovndniei nroslavo Masarvfcove 751etnlce s predavanjem o Masaryku kot budltelju, državniku In Sokolu. Udeležba Clanstr* stro.eo obvezna. Vstop profit.
S°kc's<;o društvo LJubrana IT. vab! celokupno članstvo in naklonjeno mu javnost k prijateljskemu sestanku ob priVkl proslave 25-letnice sokolovanja br. MTka Krape-ža v nedelio dne 17. mala ob 21. uri v gostilni pri Kavčiču na Privozu. Bratje ta se-Stre — vsi do zadnjega!
Ljutomerski Sokol poleti v nedeljo dne 17. maja na Muto, kjer se vrši njegov prvi letošnii nastop.	998
je zmagal F. C. Barcelona proti A C. Bil.
bao z 2 : 0 (2 : 0).
Bolton Wanderers na Dunaju. Včeraj v četrtek, je angleško moštvo Bolton \Van. derers pri svoji tekmi proti Vienni, katero je porazilo s 4 : 2 (1 : 0) pokazalo tako od. lično igro kakor še noben angleški klub na Dunaju. Tekmi je prisostvovalo 12.000 pla. čujočih gledalcev.
Arne Borg profesljonal. Kakor javlja, jo iz Amerike, so Arne Borgu ponudili pod zelo ugodnimi pogoji mesto trenerja ra stamfordski univerzi. Najbrže bo Borg spre jel to ponudbo. Listi pozdravljajo ta korak znanega plavača. Stockholmski »Idrottsbla, det* piše n. pr.: Arne Borg je plavač, nnj. brže sedaj ne more postati kaj drugega. Dosedaj je živel mnogo let od športa, nje. govo amaterstvo je bilo tedaj precej nejas, no. Ako odloži sedaj to svojo masko, bodo to pozdravil vsi odkritosrčni športniki cele Švedske.
Ustanovni občni zbor Ljubljanskega hszenskega r>odsaveza
HS. . LLAP razpisuje za 22. t. m. ob 20.30 damski sobi kavarne Emona ustanovni občni zbor Ljubljanskega podsaveza za ha. zeno s sledečim dnevnim redom: 1.) Spre. jem praviL 2.) Volitev odbora. 3.) Slučaj, nosti.
Glasovalno pravico po enem delegatu ima jo vsi klubi člani HS.LLAP. ki so zadostili svojim denarnim obveznostim, drugi delegat ima posvetovalen gl-s. Pismene predloge je nasloviti na tajnika HS. . LLAP. (Sancin S, Erjavčeva 24) najkasneje do 20. t m. —
HS. . LLAP
— Gospodarska konferenca v Sarajevu.
Kakor poročajo iz Sarajeva, so v sredo prispeli v Sarajevo vsi udeleženci gospodarske konference. Popoldne istega dne je bilo posvetovanje predsednikov in tajnikov vseh zbornic iz države. Pretresali so se referati, ki pridejo pred plenum in red:g:-rale resolucije, ki so o posameznih vprašanjih izdelane. Včeraj se je konferenca otvo-rila. Na konferenci ni zastopan noben zastopnik vlade. Min'ster trgovine in industrije dr. Orisogono, ki je ob'jubil poset, ie zadržan radi bolezni ministra za socijalno politiko, katerega nadomestuje.
= Po<Jal3šan'e režitra največ"h carinikih ugodnosti med Jugoslavijo In Runnm\;o. Rumunska vlada je sprejela predlog naše vlade, da se režim najvišjih carinskih ugodnosti med našo državo in Rumnnijo podaljša še za tri mesece, namreč dotlej, dokler se ne sklene normalna trgovinska pogodba.
= Nazadovanje Izvoza živine. Poslednji statistični izkazi o izvozu našega blaga po-kazujeio, da je izvoz naše živine in živinskih proizvodov znatno padel, Ministrstvo :o zaradi tega sk'ica!o včeraj široko anketo izvoznikov ta strokovnih organov ministrstva, na kateri so se proučevali vzroki slabljenja izvoza živine.
= Glavna ikupščlna beogralske borze se bo vršila dne 24. maja. Na dnevnem redu so med drugim volitve 5 čianov upravnega in 5 nadzornega odbora ter 60 razsodnikov.
= OdVritJe petroleiskega vrelca. V Zep-ču so odkrili, kakor poroča hrvatsko časopisje, ob priliki kopanja vodnjaka petrolej-ski vrelec, ki daje precej čist petrolej. Baje ga tamošufi kmetje uporabljajo v sve-tiljkah.
= Atlantska plovidba Ivo Račlč. d. d. je
nabavila te dni v Angliji novo ladjo z 8700
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe ln v oklepajih kup-čijski'zaključki.) Vrednote: 7fo posojilo 62—63.50, Vojna škoda 175—0, Celjska posojilnica 200—2*)3i, Ljubljanska kreditna 225—260, Merkar.tilna (110), Praštediona 8"5—812, Kreditni zavod 190—200, Strojne 0—133. Trbovlje 378—386, Vevče 110—118, Stavbna 255—280. — Blago: les: smrekov! liiodi, od 25 cm premera naprej, različne dolžine, foo nak!. postaia 250—0; hrastov! frid. 4—10 cm. od 25 do 60 cm, I. II. fco meja 1400—0; cerovi krlji, od 25 cm premera naprej, 2 m dolžine fco nakl. postaja, 10 vagonov (18); zabojne glave (te-stale), 20 mm 23 X 34 cm, er.o- !n dvodelne, fco meja 630—0; bukova drva. snha 1 m dolžine fco meja 25—0; poljski pridelki: pšenica: Rosafd. rinfusa. pariteta Ljubljana 0—490, avstralska, rinfusa, par. Ljubljana 0—435, Hard VVinter št. 2.. rinfusa pai. Ljubliana 0—500; otrobi pšenični, drobni, par. Ljubljana 0—190; turščica. promptna, fco Ljubljana 225—0; rž, Canada, VVestern 2, dobava junij, fco Ljubljana 0—i60. krompir: beli fco dolenjska postaia 0—125, rumeni, fco dolenj. post. 0-115, rdečkasti fco doleni. post. 0—135.
ZAGREB. V efektih je bila tendenca danes nekoliko živahnejša. Promet v bančnih papirjih je bil sicer slab, a <r industrijskih je bi! večji. Poskočili so Dubrovačka. Gutmarm, Slavonija. Vojna škoda. — V d e-vizah je bila spcčeika tendenca nespre-menisma, a tekom sestanka se je neznatno učvrstila. Končni tečaji so bili na višji bazi kakor začetni, a so proti včerajšnjim v 2'avnem nespremenjeni. Blaga je bilo dovolj. Povpraševanje prillčno. Narodna banka ie dajala blago v posameznih cekin. Promet srednji. Notirale so devize: Dana 851-873, Berlin 1460-1475, Bruselj
Šport
tonami, kateri je dala ime »Vidovdan«.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika .	- . - -	7-
v Brezi sprejema do 19. maja t. t. po-nudbe 308.5-313.5, Italija Izplačilo glede dobave 500 1 vinskega k!sa, do 30. | ček 25.75-254.75, London
—301.25, Ne\vycrk ček 61.2—62, lJari7. d—.o -327.5. Praga 182-1S4.4. Sofija 181,8-184 2, Švica 1191—1201. Varšava Ji 190Jo-1200.75; valute: dolarji 60.55—61.35; efekti: bančni: Trgo 15-T6. Eskomptna 106-107. Kreditna Zgb. 105—108, Hipo 60.7o-61.25, Jugo 99—100, Ljublj. kred. 242.0—249 Obrtna 64—66. Praštediona 810—820, Etno 75-90, Slavenska 70-71, Srpska 130—131, industrijski: Eksploatacija 39—42, Dubrovačka 635-655. Sečerana 605—610. Nihag 49—50, Gutmann 400-^120, Slavonija 54— 57, Trbovlje 38(V-0, Union 420—450. Vevče 110—123: državni: 7?& posojilo 62—63. agrarne 29—0, Vojna Skoda per kasa 179— 180, obračun 180—181.
BEOGRAD. Tendenca rn!ačna; Zakliučki so se izvrševali na bazi 8.36—8.38 za Beograd v Curihu. Narodna banka je intervenirala v manjših količinah v devizi na London in v večjih količinah v devizi na Švico. Promet le bil priučen. Notirale so devize: Amsterdam 248S-2495. Dunaj 869-879, Bruselj 311—313. Budimpešta 86/— 869, Italija 252.95—253.15, London 299.25— 299.50. Ne\vyork 61.65—61.7, Pariz 322— 323, Praga 182.95—183.15, Sofija 45—455, Švica 1194—1195.
CURIH. Beograd 8.40, Newyork 516.o, Londcn 25.08, Pariz 26.95, Mi'an 21.18, Praga 1530, Bud:mpefcta 0.007260, Bukarešta 2.50, Sofija 3 775. Dunai 72 80.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 77.75, Zivnostenska 276, Assicurazioni Generali 11.900. Riunione Adriatica A 4100, • Runione Adriatica B 4000. CosuHch 331, Dalmatia 261, Libcra 536, LIoyd 5550, Oze-anla 170. Triocovich 733. Dalmazia Cement
glede
maja t. 1. glede dobave steklarskega kita, giede dobave bakrene vrvi in glede dobave SO drogov za električni vod, do 3. junija t. 1. glede dobave gostega katrana. — Pri intendanturi Dravske divizijske oblast! v Ljubljani se bo sklenila dne 27. maja t. 1. pogodba za dobavo 6000 kg moke (nič-
larice). _ Vršile se bodo naslednje ofer-
talne licitacije: Dne 28. maja t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave polukartona. — Dne 9. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotlzl giede dobave razne opeke ter glede dobave kamenja In gramoza. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. maja ponudbe za dobavo mehkih desk (pogol! na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije). — Direkcija državnega rudnika v Llubiji sprejema do 30. maia ponudbe glede dobave vijakov z maticami, direkcija državnih radarskih preduzeča v Sarajevu pa d d 30. mala ponudbe glede dobave jamskih tračnic. — Vršile se bodo naslednje oferialne licitacije: 2. junija pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 55,000.000 škatljlc švedskih vžigalic; 5. junija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave borovih desk; 6. junija pri direkciji državn:h železnic v Sarajevu glede dobave firneža. Predmetni oglasi so v Trgovski ln obrtniški zbornici v LJubljani na vpogled.
= Prodala raznih odpadkov (od kovin, Maga, usnja itd.) se bo vršila dne 26. maja pri ppravi 4. zavoda za Uradu vojne ode če
Uruguayci v Pragi tereni
Proga, 14. maja. k. Danes se jc ob ogrom« nem zanimanju občinstva vršila nogometna tekma med uruguavskim moštvom Sp. C. Naziona! (Montevideo) in praško S par t o. Po srditem boju so zmagali Praiani zaslw ženo z 1 :0 (0 : 0).
Izbirni miting LLAP za Firenze
V soboto, 16. t m. in nedeljo 17. t m. se vrši na Igrišču S. K. Primorje z začetkom ob 16. izbirni miting LLAP za mednarodni lahkoatletski miti g v Firenzi (Italija), pri katerem startajo reprezentance Češkoslova. ške. Avstrije, Madžarske, Jugoslavije, Itali. je in Francije.
Spored: I. dan ob 16. uri: tek 100 m, met dljka, tek 1500 m, skok v višino z zaletom, tek 400 m.
II. dan ob 16.30 uri: tek 200 m, met kop. ja, tek 800 m. skok v daljavo z zaletom,
te' 5000 m.
Ker startajo na mitingu atleti vseh ljub. Ijanskih klubov in pridejo nekateri atleti res*-o v poštev za našo rcprczcntanco (n. pr. Valtrič, Pcrpar, Dcržaj, Orehek itd.) obeta miting nuditi zelo lep športni užitek.
Vstopnina: sedeži 10 Din, stojišča 5, di« jaške in mladinske 3 Din.
Sljrm. Graz : Uiriia. Graški Sturm je poleg vodilnih zagrebških klubov gotovo eno najpopularnejših moštev, ki redno go. stujejo v Ljubljani, in to radi svoje kvali. tativno prvorazredne in vzorno fair igre. ki sliči doccla igri dunajskih profesijonalmh kit bov. Sturm. ki se nahaja baš letos v iz. vrstni formi, stoji na čelu prvenstvene tabe. !e v Gradcu: dosegel je med drugim proti d inajskim klubom rezultate 3 : 1 proti Sportklubu. 2 : 0 proti NVAFu, 1 : 1 proti Slovanu, 0 : 1 proti Rapidu in Hakoah. \ e» čina moštva je nastopila že internacijonalno v štajerski reprezentanci, ki je igrala proti Zagrebu 4 : 2 in 3 : 3 in proti B*mo?tvu Bu. dimpešte 2 : 1. Sturm gostuje v Ljubliani dva dni: v soboto se prične tekma ob 17.30, v nedeljo ob 15. uri. Tribunski sedeži se izdajajo v predprodaji pri tvrdki J. Goreč; sedeži so numeriranL — V nedeljo ob 14. igrajo predigro juniorji Ilirije s Panooljo.
ad Prekmvrje
Rudolf Rupee, kapetan nogometnega moštva Gradianskega je bfl imenovan za
kapetana ZNP.
Češkoslovaško nogometno prvenstvo. Stanje češkoslovaškega nogometnega prven stva je po tekmah zadnje nedelje nastopno: 1. Slavij. (9 točk). 2. CAFK (7).3,W_to. rija Žižkov (6, go!diferenca 9 : 6). I.UfU (6. goldiferenca 12 : 9). 5. Nuselskv (5. go • diferenca 14 : 13), 6. Cechie Karl.n (5. gol, diferenca 7 : 7). 7. Liben (4. gold.ferenca 14 : 25). 8. Vršovice (4. goldiferenca 13 : 20). 9. Sparta (2>. 10. Meteor VIII (D- Vsi klubi so odigrali dosedaj 4 do 6 tekemu (Sla. vija 5). le Sparta je igrala samo dve. od ka. terih je pri eni zmagala pri drugi pa |e bi.
la ^™*e™nogomelnepa športa v Srbiji. V Beogradu se jc scstavO poseben odbor z« pros'avo 251ctnice nogometnega sporu
*rh,Urtt?uayci na Dunaju. Sp. G National Montevideo igra 21. junij« na Dunaju proti
VTC Barcelona prvak Španije. V final. ni tekmi za prvenstvo Španije n let* 1925
Službene objave LLAP
(Iz seje tehn. odbora z dne 14 V. 1925) Razpis izbirnega mitinga se izpremeni v sledečim: Miting se vrši na prostoru Pri. moTja. Istočasno se izpremeni pričetek mi. tinga, tako da začenja v soboto ob 16. uri in v nedeljo ob 16.30. Program za soboto je sledeči: 100 m. disk, 1500 m, skok v vis. z za!.. 400 m, za nedeljo: 200 m, kopje, S00 m, skok v dalj. z zal., 5000 m.
Sprememba razporeda sc izvrši lahko po juryji, ako smatra to za potrebno. Istotako se dovoli jurvji podeljevati handicap posa. meznim atletom.
Sestava jurvje je sledeča: Vrhovni sud: Slaroič, Sancin D., Sancin S., Fink, Rvbar. Casomerilci: Sancin S., Erumat, Slamič. Sod, niki na cilju: istočasno casomerilci. Sodniki na progi: Jernejčič, Ludvik, Fink, Bvbar. Debelak. Starter: Sancin D. Zapisnikarja: Gregorič, Saksida. Vrh. reditelj: Potočnik S. Kot zastopnika podsaveza se delegirata v sodniški zbor: Černe in Podboj. Sestanek jurvje sc vrši v soboto ob 14.30 na prostoru Primorja. Vsi imenovani gospodje se pro. sijo, da se sestanka sigurno in točno ude
leže.	. ,
Vsi klubi, včlanjeni v LLAP, se pozivajo, di postavijo po dva reditelja, ki se imata javiti pol ure pred početkom mitinga pri vrhovr—n reditelju. Klubi, katerih reditelji ■o ne bi javili, ali pa da bi jim dodelier-službo malomarno opravljali, se bodo kaz. novali z denarno globo do 100 Din.
Odjava atletov: Živanovič Svetislav in Čuk Franjo preklicujeta prijavo za S. K. Ili« rija. Verificirajo se rezultati Laskove stafe. te skozi mesto: L mesto pripade S. K. Pri. morje v času 12:21. IL S. K. Ilirija. III. La, sku.__Tajnik IL
Službene objave LS'P. Popravek: V razpisu pokalnih tekem L NT v «Jutru» z dne 9. V. se popravlja tiskovna pogreška v točki 5.). ki se glasi pravilno: V pokalnih tekmah imajo pravo nastopanja vsi igrači, ki so po svojem klubu prijavljeni pri LNP m v službenem glasilu čitani s pravom na«to. na v prvenstvenih ali prijateljskih tekmah..
itd	Tajnik II.
Iz sodniške sekcije LNP. Za tekme v soboto in nedeljo se delegirajo sledeči sod, niki: Ilirija : Sturm v soboto g. Planmse.c, v nedeljo Lask : Slovan g Ochs. Celje : Jadran g. Sternad. Rapid : Maribor g. Kra* maršič.	Načelnik.
Damska sekcija S. K. Ilirije. Opozar. jam ponovno vse članice, da prineso danes ob pol 7. zvečer vso opremo, ki je last klu« ba, v garderobo. Zglasiti se morajo isto, tam tudi vse one članice, ki nimajo opre.
• doma. Istočasno se bo pobrala- članarina za naraščaj, ter se razdelile izkaznice za nakup mladinskih vstopnic. One. ki bi sc pozivu ne odvzale, bo poklical sekcijski od, bor na odgovor. — Načelnik!
Lahko3tletična sekcije S. K- Primorja vabi svoje člane, da se udeležijo sestanka, ki cc vrši danes v petek ob 20. v kavarni Ev. ropa.
Šah
Mednarodni šahovski turnir v Baden-Eadnu
Aliehin zmagovalec.
V sredo se je vršilo zadnje kolo medna, rodnega šahovskega turnirja v Baden,Bad. nu v Nemčiji, katerega so se udeležili raz. ven dr. Laskerja, Capablance in našega pr. vaka dr. Vidmarja skoro vsi znamenitejši sodobni šahisti
Zmagovalec v več tednov trajajočem tur. nirju je ženijalni ruski kombinator Aljehin, nedvomno najnevarnejši konkurent K-iban. ca Capablance za svetovno prvenstvo. On je edini izmed vseh udeležencev, ki ni iz, gubil niti ene partije in je bila njegova zma, ga zagotovljena že po 15. kolu. Dosegel jc 16 točk in dobil s tem prvo nagrado.
Drugo nagrado je dobil stari poljski ša, hovski mojster Rubinstein (14 in pol točk), tretjo SSmlsch (13 in pol). Ostali so do. segli: Bogoljubov 13. Marshal in dr Tarta. kower 12 in pol. Rabinovič 12, Griinfeld 11 in pol. Nimcovič lt. Torre 10 in pol. Rctti. Spielmann in Treybal 10, Carls 9 Vates 8, Rose I ti in Tarrasch 7 in pol Colle 7. Mieses 6 in pol Thomas 6 in Te Kolate 1 in po! točk.
Neizgovor jen govor
Kakor se nagne mlado drevesce, tako bo rastlo staro drevo. Otrok ie za vse na'bolj sprejemljiv: cinbro in slabo, vse na'de Dri otroku najboljša in naihvaleŽ-ne'ša tla. Ko pride otrok s šestim ali sedmim letom v šolo. je večkrat že tako navajen alkoholnih piiač. da se bo !e z veliko težavo vzdržal strupa, s katerim sn ga pojili nevedni in nezavedni domači ljudje.
Videla sem nekoč mlado mater z dojenčkom v naročju. Pred seboj ie imela čašo vina. pomakala ie Prst v vino ter ea devala naglo dojenčku v usta. Rev-še se ie kremžilo. kašljalo. mladi oče se ie oa zraven smeial in zabaval Pred kratkim sem čitala. da se ie nekdo čudil desetletnemu dečku, ki je bil tal« slaboten, da ie kazal komaj šest ali k večjemu sedem let. In oče se je začudil: «Kai. da ie fant slaboten? Po pot litra vina že lahko izpiie. ne da bi bil piian.* Po nekaterih krajih na Gorenjskem ie ob nedeljah in praznikih na mizi velika steklenica žgama. od katerega dobi vsak od naistarejšega do najmlajšega člana družine.
Ako se že v predšolski dobi toliko ereši nad otroki, ni čuda. da se z »mladimi iunaki» ne doseza onega uspeha, koiega bi se labko. In vendar ie ideia mladih junakov tako lepa in simbolična! Citala sem sicer v eni «Prerodovih» številk, da mladi junaki niso vedno zanesljivi. češ. da se učenci preradi zla-žeio. a iaz upam in vem. da so to le redki slučaji. Da. laž' To grdo lastnost moralo s+ariši in vzgojitelii zatreti že pri detetu. Iz lastne izkušnje vem kot bivša učiteljica in pozneje kot mati. da se to da doseči z lahkoto. In ko ie otmk vajen govoriti le resnico, ne bo se mogel zlagati in se proglasiti za mladega iunaka. ako je pokušal le kapljico alkoholnih piiač. O tem sem popolnoma prepričana. Uči teli. ki je kolikor toliko psiholog. tudi kmalu uvidi, je li istina ali laž. ako stopi pred takega dvomiiivega junaka ter mu ostro pogleda v oči.
Rekla sem, da ie ideia mladih junakov lepa in simpatična, toda samo s tem ne bi še smelo biti odpravljeno alkoholno vprašanie v šoli. Ze v osnovnih šolah bi se moral pričeti protialkoholni pouk. kajti pijančevanje se ne bo zatrlo potom zakonodaje, ampak le potom vzgoje. Iz prakse in iz boja. ki se bije tudi pri nas že dolgo let. vemo. da se pri odraslih, ki so uživali alkoholne pi-iače od mladih dni. ne da ničesar opraviti. Začeti se mora pri otrokih in paziti. da odrasli ne podirajo, kar se gradi v šoli. Mary Huntova. profesorica kemije v Zedinjenih državah, je vpeljala v
šolo propagando za zmernost Deset držav je sprejelo idejo Mary Huntove že leta 1885. Učitelji so šele tedaj prejeli diplomo, ko so položili izpit z ozirom na alkoholno vprašanje. Prav radi tega ker so bile Zediniene države prve. ki so vpeljale v šolo protialkoholni pouk. imajo najtreznejši proletarijat na vsem svetu. V Pranciji. Belgiji. Nemčiji, na Švedskem in na Holandskem so se učitelji zvezali v Zvezo zmernosti ter v tem smislu vzgajajo tudi deco v šoli. — Tudi pri nas ie par protialkohoinih predavani v šoli mnogo premalo, kajti vzgledi v domaČi hiši. na raznih prireditvah. proslavah, praznikih, krstih, birmah in porokah vlivata strupa v otroško dušo dan na dan.
Mi nismo svoj čas slišali v šoli. da le alkohol pogubonosen. pač pa smo dekla-movali in peli pesmi kakor: «En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijaflje povabil, še sam ga bom pil» ali pa pesem od vinca rujnega kot solnce Čistega. Pravi se. da se v Sloveniji in na Hrvatskem toliko popiva, ker so to vinorodni kraji. Ali ni Srbija tudi vinorodna in nima li Italija močnih vin? In vendar ni med Srbi ne med Italijani popivanja kot pri Slovencih in Hrvatih. Vse svo je življenje sem imela priliko opazovati slovenskega tržaškega okoličana. Ko so slovenski delavci — Bog ne daj. da bi bili vsi. a mnogo, preveč jih je bib. dobivali ob sobotah svojo tedensko plačo, so šli v mesto, kjer so romali od gostilne do »ostilne. od beznice do bezn'ce, prebili tako vso noč ter se vračali šele v poznih jutranjih urah domov tuleč peš ali z izvoščeki. Ženam in materam so dajali le ma! tedenski prispevek. zadn;'e dni v tednu so jim Še morale dajati za tobak, same so Pa garale od zore do mraka, da so mogle preživeti svojo rodb;no. Kolikokrat me ie bolelo srce in me je navdajal stud. ko sem videla tako počenianje našega slovenskega živlia v tržaški okolici! Bilo je tam nekoč dokaj dobrih, bogatih posestnikov, ki so se prav radi prevelikega popivanja morali umikati tuicu v hribe, dočim so niihove domove pokupili trez.iejši tujci Italijani. Doma so mi pravili, da s) je ta in ta okoličan iz Pijane prešernosti in razposajenosti prižigal cigaro s pet-goldinarskim ali celo desetgoldinarskim bankovcem. Včasi. ko so bili vina 2e presiti, so spustili poln sod niz klanec, da se je razletel doli ob zidu. Toda gorje, ko bi se kateri otrok dotaknil grozd;a pred trgatviio! Strah pred vtr-ganjem grozd ia je bil v otrokih tako vkoreninjen. da so pač koprneli po belih in črnih slaildh jagodah, a dotakniti se iih niso upali.
Ce se je vcepil tak strah — in sku-
sila sem ga sama — pred vtrganjem najmanišega grozda, tako bi se vcepil tudi strah pred zauživa.ijem alkoholnih pijač, ako se začne Že v detinski dobi. Tu so poklicane v prvi vrsti matere, da ubranijo svojo deco pred tlom, ki ugo-nablia tisoče ln tisoče. Dekleta In mladeniči naj se pouče v svojih različnih organizacijah o škodljivem vplivu al-kohola na otroka. Poljudna predavanja bi bila tu priporočljiva. Prav sedai si je nadel ljubljanski higlienski zavod hvalevredno nalogo, da bi pošiljal predavatelje na debelo v razne krale. Eno naiboli perečega, na'akftialnei5esfa tn naiboli potrebnega vprašanja. Povedati ljudem, da nai varujejo Ure d alkoholom — če že sebe ne pa vsaj svo'o deco. Ako bo videl otrok že v predšolski dobi v alkoholnih pijačah strašilo 11 zlo. poide v šoli pouk z lahkoto izpod rok in mladih junakov bo povsod dosti. Brez strahu in kl'ub prod'rai"*"mn pogledu učitelia bodo krepko rekli: »Nisem pokušal pa tudi ne bom nobene alkoholne pijače.»
Marica Bartolova.
Dopisi
TR2IČ. Koncert salonskega orkestra Kerne, ki se Je vrSil v nedelio v sokolnlcl, se Je obnesel nad pričakovanje dobro. Mno-gobrojno občinstvo Je dajalo navdtiSeno Izraz zadovoljstva in pohvale, ploskanje se ni hotelo po'ečl. dokler n! bilo dodatka. Posamezne točke so bile izvaiane s prav lepim timevaniem hi točnim :zražanj«>m Pese torica sodeluločih se ie allla v simpatično enoto, ki Je zmožna ?e velikega napredka. Za to le porok g. Kernc, po katerem ima orkester svoje ime. ki Je tudi nastopil z dvema sole - točkama. Naravnost gromo-vit aplavz je žel za 'zvalan ples vil. Do takega uspeha mu Je pripomogla fino čuteča spremljevalka gdč. Tončka Mallvleva. Obe m* iskrena hv?1a za užPek. V drugem delu le ponovil pevski zbor Slov. bral. druStva Vodnikov venec s sprem'leva"letn orkestra. Izvalanle Je bilo Se ho"5e kot nri zad-niem koncertu. V celoti Je Wl to si'nn 'en veS?r In občinstvo se Je razhajalo z ?el}o, d3 b! se Se večkrat ponov'1. Kakor ču'emo, naoravlta orkester ln pevski zbor v kratkem vrtni koncert pri Ankeletti pri Sv. Ani za vse p'anlnce in Izletnike. Z?nlman|e za lero «Kra'i'5lna z mrt-v!m srcem*, ki Jo le sn'sal strok. učiMl PeČiak ln Jr> v nemilo irorlzorl Solrifl oder Ve*na. Je sp'o?no Rnt-ssna Je v verzih. M'adl Igrale) so fe vnaprej polni navduSenta. Torej, nai n'hče ne zammt' ttgodne prlTke ta si oele^a to novo delo. ki bo na čast naši mladinski dramat-skl liteTatnrl.
RATEČE. Naš! gospodarji silno trpijo Zaradi neurejenih razmer. Začasna meja nam Je vzela tri četrtine polja, katerega obdelavanie nam je skoraj onemogočeno. Cesto Italijani zapro mejo ln nujnih kmet-skih del nI mogoče opraviti. Vse poljedelske naprave, ki Jih imamo onstran meje, so nam opustošlIL Kozolce, čisto nove. so podrli ta — pokurlli v svojih stražnicah. Isto pot gredo naši plotovi Naših pridelkov ne moremo spraviti domov. Deloma nam Jih pokradeio, tako na pr. seno v senjaklh, ki ga naložijo na mule in odneso ali pa ga za-fgo, krompir Itd. Tuti živina ni vama pred njimi. Nekemu posestniku so postrellli Italijani 10 ovac. Naše Imetje v Italiji ne uživa nobene Zaščite. Vsak Italiianski stražnik razpolaga z nlo kakor se mu zdi. NaS: državljani so v Italiji brezpravni in če se pritožijo, Jih vržejo na cesto. Za taka zemljišča, od katerih ml ničesar nimamo, moramo plačati v naši državi visoke davke. Italijani pridelek — mi pa davke. Ljudstvo Je obupano, ker vidi, da bo živinoreja ln skromno poljedelstvo propadlo, če bodo tra Jale razmere še nekaj časa. Obračajo se zato na vse merodalne faktorje po pomoč in zaščito.
KANDERSE PRI VAČAH. V llustrova-nem .Slovencu, št 15 Je slika bivšega župana Janka Zajca iz Kanderš In pod njo slavospev istemu, kako vzoren župan da Je bil ter 34 let občinsk' odbornik. Grda laž Je, da bi prišel litijski okr. glavar očeta Zajca osebno prosit, naj sprejme gerent-stvo. Pobožne želje so pa imeli očka Zaje, priti na gerentskl stolček, zato so pri g. glavarju pričrnli nekega Brvarja, ki bi Imel biti imenovan gerentom. Žalcu je Ml Brvar preoddaljen In Bog ve, kaj še. pri tem se Je pa zahrbtno hHnil svojim kimovcem. da Je prišel do županske časti. To čast Je Izrabljal kolikor Je mogel, ut kal se s svojim županskim nosom v privatne in družinske zadeve ln seial povsod nezadovoljstvo in prepire. In to naj bi bil vzoren župan? Za-nem-rlal Je občinske posle ln Imel vse v nals^bšem redu, kar sta mu dokazala gosp srezki poglavar in vel kl župan, ki sta ga zaoodlla v velezasluženl pokoj. Sedai seveda toči krokodilove aolze in zdihuje za časi. ko ga ie g. glavar prosil, nal sprejme gerentstvo. Pa nam povejte raje oče Zaje, zakaj takrat niste sprejeli ponudenega ge-rentstva in zakaj so Vas sedaj odstavili in imenovali gerenta. Masla Imate malo preveč na glavi, kaj ne?
DOL PRI HRASTNIKU. Sokolsko društvo na Dolu pri Hrastniku priredi v društvenem domu v Hrastniku v nedeljo dne 17. maja ob 4 uri popoldne Igro: .španska muha.. Ker Je uprizoritev te Igre povsod nudila salve smeha "m žela enodušno pohvalo ln priananje. upamo, da ustrežemo z njo tudi cenj. gostom, ki nas posetiio v nedeljo. Zdravo!
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Pred
dobrim letom se ie govorilo, da je tukajšnjemu tovarnarju usnja oblast naročila, da Si mora iz zdravstvenih ozirov napraviti velike greznice ali pa kanal, da se bo nesnaga spuščala v potok ali pa odtekala v Savo. Tudi tukajšnji zdravatveni odsek se Je mnogo trudil, da odpravi ta ettetični ne-dostatek, namreč neč stočo glavne vode. k! je tržanom neobhodno potrebna hi se uporablja tudi za napajanje živine in pranie. Žallbog pa tovarnar dosedaj še ni ničesar ukrenil glede greznice. Kaj ai mora misli« o nas tulec, ki pride v trg 'n vidi, v kakem stanju Je del te glavne vode, ki teče skozi trg. Grajani nedostatek naj se čimprej odpravi In upamo, da bodo kompetentna ob'a-stva storila v tem oziru čimprej energične ukrepe.
BRE2ICE. Agrarna reforma! Dasi tuj lz* raz, vendar tako lepo zadonl na ušesa bajtarja, ki nima s čim preživeti svoje otročl-če in nikjer napasti svoje kravice. Pred petimi leti so se razdelile v obliki maHh delov njive in travniki grofa Attemsa najrevnejši bajtarjem v najem. Najemnina sicer ni bila visoka, vendar nihče ni vedel, ali bo mogel še drugo leto uporabljati t« zemljo In je zato tudi skoro nihče ni gnojil. Tudi ni b:l nihče siguren, da mu čez noč ne odvzamejo te drobtinice, kajti gospodarjev J« bilo preveč: grof Attems, agrarna direkcija, glavarstvo, županstvo In končno neki agrarni odbor. Pričakovalo se je, da pride lepega dne lz Beograda odlok, da je ta zemlja proti mali odkupnini last najemnikov, kakor je bilo obljubljeno. Toda ubo-eo ljudstvo Je doživelo razočaranje. Ta naloga se Je sedaj namreč poverila samemu grofu Attemsu. ki Je bale nastavil tako visoko ceno, da se bo vsakdo premislil, kupiti posestvo. Tako bo grof še naprej last-nik, drugi pa najemn kl. V prostranih gozdih tega veleposestva je tudi lepe paše veS kakor dovolj. Toda slaba bi predla bajtarju, ako bi pasel svoio bušo v tej Sumi. a!!, ako bi nakosil trave. Ako pobere revna ženica suho odnadlo veio, ima takoi opravka pri sodnljl. Še nešteto tnk h primerov bi lahko navedli, a ker le vsaka pritoZba za-ston|. )e tndi ricoda ra panlr.
NOVA CERKEV PRI CELJU. Obeta se nam. da se .Čebelarska podružnica v Novi cerkvi, zopet oživi. Dne 24. mala se vrši zanimivo predavanje oh lepem vremenu ob pol 15. uri pri čebelniaku g. Otona Samca. Predaval bo čebelarski veščak župnik Hinko Peternel. Ta dan se voli tndi nov odbor podružnice. So<edie rri'rč«o vabljeni!
n Tahor!
Uda lafeti in lastnik: «Konzorcil *Juira*.
Odgovorni urednik: Pran Brozotfč.
Tisk Narodne tiskarne v Liubljani.
Sobica
_ j posteljama. I« odda. Naslov pore «5». .Jutra« tllOO
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S*—v
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega - značaja, vsaka beseda Din I'—, Najmanjši i nese k Din
Mesarija
o d d a v najem n* prometnem kraja, po pogodbi. Naslov pove opr. »Jutra«.
11098
(do*»e)
Več krojaških
pomočnikov
dehro jzvežbanih, samostoj nih. se sprejme ra konfek-'iisko delo. — Vprašati na Emonski cesti 81. konfek-fi]Vka tovarna Fran nerada & Cle.	«911
Mehanlkarja
dobro izvežhanega, u motorje in avto, sprejme •Tribuna«, tovarna dvoko-in otročkih vozičkov v Ljubljani, Karlovska e. 4 108«!)
Učenca za trgovino
r.ešanp£3 blaea. sprejme Ivan Rthne, Selo 88. Moste 10855
Privatnik 11 S e prvovrstnega, iznčenega
kočijaža
ioplofenepa kavalerista. — Trsioost. poštenost, prM-nosi in dostojno vrenje prertposroj Plača sijajna. Nastop etnitve 1. jnn. 1925. Naslov pove npr «Jutra* 107S9
(l*2e!o)
Šivilja
pridna in poštena, IŠSe kakršnekoli služb«. Naslov v upravi «Jntra>.	10948
Prodajalka
meSane stroke, mlajša mo5, izobražena, vešča tudi nem gkega jetika in izurjena v gospodinjstvu, išče mesta, bodisi v mestu ali na deieli. Naslov pove uprav« «Jutra«.	11059
M al?novec
pristen in naraven, i najboljšim sladkorjem vknhan v steklenicah in sodčkih
na drobno in veliko
nudi lekarna
dr. G. PiccoH
v Ljubljani.	823
Drva za kurjavo
kakor hrastovi in bukovi odpadki (oHaimki). te pro <iajo no 15 par 1 kg ali 1500 Din desettonski rngon. franko vagon Črnomelj. — «Zora». parna 8*ea in tovarna lesenih iebljev, ftr nomeij.	207
Moški obleki
jesensko in aimsko — m srednjeveliho osebo, dalje zimske hlače, škornje in <zajca> za slačenje čevljev proda Iv. Kosmatič. Gradišče št. 11.	1U06
Služkinjo
rrtdno in pošteno, ki zna *IoVo knhati išče rodbina 8 odraslih oseh. Plača in oskrba dobra. Pismen, po-oudhp ra upravo (Jutra, sod »Služkinja 8«. ur—
Sobarica
ertdna in poštena, dobi dobro s 1 n ž b o pri mali rodbini v Ljubljani. Starejše. ki znajo tndi nekaj šivati in so veš Se rožnih del inaio prednost. Plača 5«0 m.spčno. Oskrba dobra 0*ebno se je predstaviti v A5k?rčevi ollei 15. ar—
Risar
;p^etna moč, se i I ? e rslclniv.no ali sa*no ta p«'	zsnoslenj. —
Ponudbe na npravo .Jutra. p«i -Risar,.	11114
Iščem kuharico
■lobro in vestno, za Beo-fiad. Ponudb. Je poslati na poštni predal Itev. 83 I.JiilLjaaa. glavna pošta
11068
Dvokolesa
Najnižja cena In največja zalosra raznih vrst dvo kol»*s, pnevmatike in delov Prodaja na obroke, ceniki lianko Tribuna F B L tovarna dvokole. ln otro šklh -oziCkov. Ljubljana. Karlovška cesta itev. 4 13S
Oprava za izložbo
■*e proda. — 0?rleda se pri tvrdki H. Kenda. LJubljana, Mestni trg IT. 10919
Otroški voziček
s e po nizki eeni proda. Naslov pove opr. .Jutra«.
110«
Donglas
motorno kolo. telo malo rabljeno, v izvanredno do-hrera stanju. «• prod Ogi<-da se v trgovini Kenda v Ljubljani. Mestni trg 17.
10587
Sokolski kroj
f predvojno blago), u sred-nlo postavo, M proda. — Naslov pov« Uf».
11106
Javna dražba
v konkurzno maso Ernesta StOckl, Kongresni trg 8». 2 spadajočih premičnin, se bo vršila v soboto 16. maja ob 15. (8.) nri popoldne. —
Prodajalo se bode: 3 prodajainiške stelažo (1 i okni); en prodajalniški pult s SO predali: 80 raznih močnih šlatelj: 90 m svilenih tuljev (SeidentOll); 14 metrov srebrnih tranž; 18 m vilrnega krepa; 19 parov žalnih trakov za na roko; 1 karton raznih baržunastih čipk: 1 likainlk na plin: 1 -amovar na plin: 2 plinova lestenca: 8 kartonov črk za žalne trakove. Konkurzni upravitelj.	11107
Dva pisalna stroja
Ideal In Bmlth Brons. dobro ohranjena, naprodaj po jako ugodni ceni. Naslov v upravi «Jntra».	10832
Novo poh'štvo
pleskano (mehak les), obstoječe iz 2 omar. postelje, umivalnika in nočne omarice, proda Mekinda, ple skar. Novi Vodmat. 11109
Moško kolo
dobro ohranjeno, se po ja. ko narodni ceni proda na Blriveisovi cesti štev. 18 pritličje levo (od 14. nre dalje).	11119
Prodam zaboje
dobro ohranjene, po nizki ceni. Trgovina tv. BonaP, Selenburgova nI. 11079
Stroj za sladoled
kompleten, se proda ali da v najem. Vpraša s« v kavarni .Central.. 11083
Dve postelji
dobro ohranjeni U trdega lesa, politirani. se poceni prodasta. — Vprašati v Sp. Silki, GabČeva nlie» 17/n.
11000
Mali tovorni avto
a streho, ia tovor 800 kg. menja ječo luksuz karoseri jo t nsnjeno streho, lep vot. ee proda ta 83 000 Din — Plačilni pogoji ugodili. Naslov pove opr. »Jutra«.
11064
Avtobus
llsedelni, modem, »prt. ▼ telo dob>em stanju, > novo pnevmatiko, tnamke «Stndebarker», se po jako ugodni ceni proda. Naslov pov« oprav« <Jatra> pod <Avlob<u>.	11068
Motor t dlnamo
Benzlnagregat, 65 Volt, St Amp. skoraj nov, ta razsvetljavo večje hiše ali klnopodietja. se proda »a 20.000 Din. — Naslov pove uprava .Jutra.-	11066
Pomožni motor
D. K. W. s kolesom, dobro ohranjen, z novo pnevmatiko. prodam ta 300O Din. Naslov pove upr. »Jutra..
11055
Motorno kolo
<Pflrkop», ee o*rodno proda Naslov pove npr. »Jutra«.
11101
Zdravilna zeHšča
tršllkovo lubje, spodlesko-vo-ušlvčevo seme, arnika. cvetje itd., k u p u i e Ed. Pišler, Vrhnika. Zahteval-te cenik t navodili brezplačno.	11106
Pisalni stroj
kupimo. — Ponndbe t na. vedbo znamke in cene na upravo »Jutra« pod šifro «Pisalni stroj«.	11120
Kupimo dobro ohranjeno
pisanrško opravo
in pisalni stroj. Ponudbe z opisom in navedbo cene na upr. »Jutra« pod šifro <Ageko>.	11075
Čebelnjak
zloiljlv, za 20—25 A. Z.. knni Kerda. St. Vid nad Ljubljano, lola.	11076
Motorno kolo
novejšega tipa. 8 ln pol FTP. kupim. — Naslov nove uprava »Jutra«.	tl054

Stavbno parcelo
pripravno n vsako velij« ali manjl« industrijsko podjetje. s savsko vodno silo. v manjšem In prometnem mesto na ■ Gorenjskem, ee po tmlmi c-ni p * o d a. — Ponndbe na npravo «J«fra, pod Iifro »M. M. K.» 10961
Enonadstropna h'5a
v zelo lepem kraju v Šiški, z električno razsvetljavo, vodovodom, lepim selen-Jadnim f« sadnim vrtom, «o proda. — Pripravna za špecerijsko trgovino t vi. notočem ali vinsko trgovino. Event. s. tudi aa-menla »a gotdne parcele. Popise n« npravo »Jutra, pod mačko .Prodaja ali uaeajsn«,	11078
Leoo posestvo
bffa. hlev, kozolec, njive, travniki, sadonosnik, gotd (22 oralov), se po n-odnl ceni proda v bliSInl Sllvrl-ce pri Sv. Juriju ob jnlnl železnici. Naslov pove upr »Jotra«.	10S87
Engros trgovina
galanterijska, dobro vpeljana. v najleplem lokaln v
Ljubljani, se t zalogo vred po ogodnih pogojih proda. Tndi oddaj* samega lokala nI Izključena. — Natančna pojasnila daje lastnik ft. Kenda, Mestni trg št. 17.
9879
Trgovina
raznega blaga, se globoko pod lastno ceno proda ali »I.!*, Naslov pov« uprava •Jutra.,	11H2
Gospodična
se sprejme na hrar.o in stanovanje. — Naslov pove uprava »Jutra«.	10942
Prijazna soba
s posebnim vhodom tn eleV trično razsvetljavo, se od. da b 1. Joniiem solidni gospodični. — Naslov pov« oprava »Jutra*	11111
Boljša gospa
I«če pri samostojni gospe ali gocpodu prazno sobo s nogojem sobo plačevati ter knhati In iivaU tastonj. Naslov pov« upr »Jntra« 11102
Stanovanje
onremijeno ali prazno, suterenu nove vile, obelo-je«e Iz kuhinje, 1—2 sob In pritiklin. se odda naiviš-|enu ponudniku. Ponudbe oa opr. »Jutra« pod Iifro »Šolnino stanovanje«.
11115
Prazna soba
• posebnim vhodom I« električno razsvetl'avo. se odda Pri Rarnizijskl bolnici. — Naslov pov« opr. Jntra«.
IU«
Lepa soba
s Posebni® vhodom io srtefc trično razsvetljavo, M odda — Istotam w silil podstrešno stanovanj«. Ka«lov pov« nprava .Jntra., IIIU
Stanovanje
S soh v t. nadstr., M odda na Kralja petr. trm, ev s« zamenja. — L« pi«meoe ponudb« na apravo Jutra« pod »Kajlenio.	11080
Šivilja
lit« nri drolini stanovanje roti planin ali livanjn. 'onodb. na npravo .Jutra« pod .Prosim«,	10950
Za potovanje
po Italiji. 155« Inteligenten Primorec, samo radi ilnfts, samostojno gdč. ali gospo i» boljše drulbe. ki M potovala vsak na svoj račun. — Pogoj prijetna vnanjoet Poriše i« "nogo Se s sliko pod tnačko «Diskretni Aharvnr. oa uit »Jotra..	11121
Zakonski par
brez otrok, išče opremljeno sobo t oporabo kuhinie. č« mogoč- » sr«dlni mesta, ta 1. Junij. — Ponndbe pod šifro »Potnik 5816« oa upr, »Jutra«	11087
Stanovanje
a t sobama in kuhinjo i?Sem ta takoj. — Pismene nonudbe pod šifro .ion", na upravo .Jotra., 10883
Stanovanje
obstoječe is 1—2 parket, •ob, kuhinj«, shrambe, kleti. ibdel.n vrt, vodovod, elektrika, oddam takoj botjll stranki T novi hi«i Naslov pov« nor. »Jutra«.
11104
Produktivna radrtiga. edina t« strok, in hr«z VorVo renc« v cel! Jugoslaviji. s|.r»jm« Ee več le število
zadružnih čbnov
j delcJl po tisoč dinarjev in več no ban*uih obrestih in rartlcipacili; na čistem dobičku - Kdor S-H .voi denar dobro netožiti. naj no*'je svoto ponudbe t na ve.<bo koliko deležev hoče vplačati, na npr .Jntra. pod tnačko «Delell». 1IW5
Modno Industrijska tvrdk.
v Ljnbllanl. Išče po Izredno acoitnlmi pogoji
dmžabnlco
r vlopo od 100 do 200.000 Din. RoHeVtlra s« na rev no. samo-tojnO h) neodvisno damo srednjih let. s primemo trgovsko In splošno naobrarbo. ki bi imela v«, »sli« voditi blazino in na-čelovsti knjigovodstvo C. ponudbe ie noslstl na nt*r •Jutra« pod mačko »Pre* konknreno«..	10758
7a modno trgovino
|lč« spretnega družabnika Viljem Zirvser na Bledu. — Popolna sigurnost In prosto stanovanje. Predstaviti f* ja osebno.	11958
Mlada gospodična
ki ljnbi ple«, kino ln promenado. leli dopisovati » s vrh« poznejšega znanja t gospodom nad 30 let. — Prednost Imajo o 11 e I r J Keanonimne dopis« oa npr. »Jntra« pod .Pnihmm ver,
Mlad obrtnik
l«tl resnega tnanja S gospodično SO—2« M rt.ro, neomadeievane preteklo.!!, i nekai premoženja In U bi imela v«welje d« obrti. Dopis« ■ polirira naslovom ia sliko pod »Odkritorrč-oost« a« podrvtaioo Jutra v CUn.	««76
Samostojen trgovec
dobro sltnlran, v mestu, želi poročiti go«T>od|čn« it dobre hile. kateri ima ve-selje do trgovine. Poltene In neanonimne dopise pod »Trgovina v mestu 5825». — Tajpost častna ladeva.
11096
m

Gramofon
ploščami, se proda. — Naslov pove npr. »Jutra«.
11116
Dva lovska psa
prepeliCa rla. sta se izgubila. — Pes repav«e. psi"-« kratkodlaka, oba po-trvno rlsva tigra Cnjeta na Ime • Ali. In »Beba. Kdo- ve kaj o njih naj javi proti dobri nagradi v Kapltelj. ski ulici St S.	109J8
Na : orje! Prvorazredni hotel
«Rokan» Selce, Hrv. primorje otvorjen!
Lastno morsko kopallK« tako| pred h o t « I • m.
Do 15. Innlja tt «-r»'emaJo rostle bret prednaročil. — Pe priporoči lastnik Alotz Beranek	SI
Pri razdelitvi nagrad
sa prvo četrtletje 1925. od Stranj parfnmerije «Alde« Je dobil nagrado dijak Jure Marčlč it C.otUne (Hercegovina! io sicer porre. lanski servis ta črno kavo ta 6 oseb, vreden 800 Din.
P. n. osobju tobačne tovarne v Ljubljani
Soproda umrlega M. Stu-pica se najiskreneje zahvaljuje cenj. ura.lniftvu kakor tndi delavstvo x« denarno pomoč v tnesku Dio 452 — nabrano po gospej Al. Rothovi. — Z itrazom vsega spoltovanja Paula Stopica.	11081
Zanesljiva gospa
potoje na Dunaj, Draldan«, Lipsko, Monakovo ia prevzame naročila trgovskega a'l privatnega tnačaln. — Naslov pov« opr Jutra..
10970
Vsakovrstne vožnje
tlasti prevot pohištva ob priliki selitev, i*evot premoga, lesa io drv s kolo dvora aH od drugod in vsakovrstne droge vožnje, oskrbi točno, najhitreje, v naJVpšem red« In po tel« solidnih cenah KOMAR A. Krakovska ulica It 18 Tam se tudi sprejemajo naročila lp dajejo vs« PO trrbo« Informacijo. 201
Kolo
lahko ln dobro ohranjeno, bret gomij pnevmatiko, kupim na mesečne obroke no 250 Din — Onj. ponudb« i navedbo cene na opravo »Jntra« pod tnačk« »Zanesljiv plačnik«.	1
Priporočamo
novo Izdajo
Mo UM
romano« i
Cyclamen
Broš. 72 Din, vet 27 Din, poH 1-35 Din
Agitator
Broš 18 Din. vel. 23 Din, polt 1*35 Din
ladsla Jih J«
Tiskovna zadruga v Ljubljani
-vn
, naj C
BI CIKLI STI!
sn*«	al) po tnala
B. S. A. biciklje
a«I anglalke »ovaraa orožja v Blrmlngtiamu, M •« » tati ln taku brei konkurence!
ZNAMKA POZNAVALCEV.
Po ugodnih cenah nutfl
JUOO-AUTO, LJubljana
Dunajska c. 30. Tal. 23«.
Cldor rad fclta lep« povesti, naroči priljubljene
romane „JutraM
Do seda] so Iz51l sledeči:
Roma po ustnih, pisanih lo tiskanih virih
Pater Kaietan
Cen« brai. Din »- vei. Din 40- po po5d 2 Dts več
Tigrov! zobje
Ceni broi Din 30.-, vet Din 40-—, po psitt Pin vet
JEAN DE LA HIRE.
Luoif er
Fantastičen roman v VI. delih. Cen« broi. Dm Obvezano Din 55.—, po polti Din vet
FEREAL CUENDAS.
Veliki inkvizltor
Zgodovinski roman lz dob« ioanske Inkvizicije
Cen« Din 30-, vez. Din 40-. po polti Din i- vet
HARRY SHEFF.
H S i papeža
Zgodovinski roman. W poplsnle krvoločno*! !n nen-jvnn fiv'i»nle p:pe»s Aleksandra VI, tre^i-veca t'O a Teran« In hčerke Lnkrecije B"rgf'e Broširano Din 30-—. vezano Din 40"—, po poitl Din 2 — vet
CLAUDE FARRERE:
G u s ari I
Tgodnvlnskl roman Iz fKHenls r-o-?Wh roparjev v XVn stotemu. Cena broi. Din 20—, vezana Din 30-—, po polti Din 2"— ved.
FR HhLLER.
Biapalna velikega vojvode
Roman. Broi. Din 15.-. vez. Din Ur-, po polt) Din t- ttt
FR HELLER.
Prigode gospoda Collina
Šaljiv defekt vtki roman iz velikega »veta. Cec«
Din 10-. po pol« Din 2"- vet
Knjig. H naročajo pri uapatnlltvu ,Jotra* LJubljani, Preftarnova Mlioa 54.
Podeželske odre
opoiarja mo
oa naMit Igre iz zbirke Oder:
Scbialitn. Zemlja. Živ jenaka komedija, l{ Din, po poiti 75 p reč. Sisbodt - OoTtkar, Poaiadnjl nai, Veseloigra, 14 Din. po poiti 75 p vet IMirt, Županova Micka. Komedija. Veaell dan ali Matiček ae lani. Komedija, to Din, po poitl 1 Din vei.
V kratkem Uide: lidMrnkir, Narodni poalsneo
Naročila sprejema:
rutona nlsm i Mm
Prešernova ulica 54.
Dr. Fr. ZbaSnik:	v
Rfotivi iz vojnih časov
VI. STARCA. «Kh . . . kh . . . kh . . .!«
Vselej je tako pokašljevala* predno je kaj izpregovorila. Kakor bi se bala z besedo na dan!
Njen mož pa, ki je iz izkušnje vedel, kaj se mu s tem napoveduje, se je ob njenem kašlju nemirno zganil. Nejevoljno se je ozrl nanjo, ki je sključeno poleg njega sedela ob peči, in pripomnil *
«Kdaj ti ta tvoj kašelj preide, to bi rad vedel! «0, Jezus, Marija, no!» «AIi že zopet začenjaš? Cemu to? Kaj ti hasne?»
«Da smo morali to doživeti! Da nismo prej umrli! Stara, kakor sva . . ■» «Čiovek ne more umreti, kadar bi
bo teli»	,. ,.
j Vem, da ne! Saj to je: tisti, ki bi radi živeli in bi smeli živeti, ker so mladi in zdravi — morajo umreti, mi, ki nismo za nič na svetu in ki nam je življenje breme — živimo!« «Moiči in ne tarnaj!» «Ali ne molčim zadosti? Ali ne pre-molčim po cele dneve? Kadar mi je pa le prehudo ...»
cHudo, hudo! . . . Marsikomu je hudo! ...» «Uh. kako je mraz!» epeč je gorka. stisni se še bolj k nii!» «Peč je gorka, da. da! Ali on, tam zunaj v tistem snegu, v tistih gorah . noč in dan .'. . Vselej me zazebe, ce se le spomnim! Prav semkaj čutim tisti strašni mraz! Uuu, kar trese me!...»
«Ti si kakor vrtoglava ovca. Misli se ti sučejo vedno okoli ene stvari . .
«:ies ie, kakor vrtoglava ovca sem! Trda kaj naj storim?» <;Pozabi! Otresi se!» . . ^ «0. ko bi mogla! Toda ni mi dano! Vedno mislim, vedno vidim, po dnevi in po noči, če bdim, ali če spim Nocoj sem sanjala — oh, to so bile grozne sanje! . . .» cPusti sanje! Sanje so prazen mč!» «... Glava vsa krvava — vstran od trupla . . . usta pa so se odpirala, kakor bi mi hotela nekaj razodeti . . .» «Ali ti nisem rekel, da ne govori?« «0, pa bom torej molčala zopet! . . . Pa nai bo zopet tiho okoli naju kakor v grobu!® aZastran mene lahko tudi govoriš.
toda govori kaj drugega! ...»
«0 čem neki? Kaj mi je ves svet? O čem naj govorim, ako ne o njem? ... .» ,«Kai mu je pomaeano s tem?» -«Vem, da ne! Toda kako bi se mogle ločiti moie.misli od niega — mojega edinca? Kier imajo dva, tri, je nekoliko drugače. Pri nas se zruši z njun vse! ...» «Če mora biti, naj se zruši!« «0. kake ti prihajajo iz ust! Ne kliči nase ieze božje! Kako moreš b:ti vendar tak? Jaz trpim, ti pa. kakor bi ti bilo vseeno . . .» «Ti trpiš, jaz pa — haliaba! . . •» «Da. trpim, sam Bog ve kako!« «Meni seveda — pa je na smeh!« ®0. čuden si. strašno čuden! Res. ne razumem te!«	. „ „ .
«Tudi jaz tebe ne! Ka! hočeš doseči s tem svojim javkaniem?«
«Srce bi si rada olajšala! Tolažbe
iščem ...»	„ _ .
«Tolažbe iščeš? Pri kom? Pri meni? Jaz nai ti .ie dam? ... Od kod naj jo vzamem, hahaha!«
«Drug druge?a bi morala tolažiti!« «Jaz ne potrebujem od nikogar tolažbe! Ne tolažbe, ne pomilovanja!« «o — iz kamna si. iz železa!« «Da, iz železa, iz jekla moramo biti dandanes . . «Ali nimaš srca?«
«Ne. nimam ga! Ne smem ga Imeti! Jeklo, ieklo, vse iek!o!—«
Po'ožil ie desnico na srčno stran in vsta!. Spe! se je in vzravnal za h:n po koncu, da se ie zdelo, kakor bi hotel pokazati, kako ie močan, a b'i«koma se ie zgrudil nazai na kion. s kloni na ie zdrsnil na tla in obležal. In ni se več dvignil .. . Tisto iekleno srce. premagano od dolgo zatajevane boli je nehalo utripati ...
VH. POSLEDNJE URE.
Ob sedmih zivtraj so mu naznanili, da prošnia za oomiloščenje ni bila uslišana in da bo ob štirih popoldne ustreljen.
Niti zganil se ni. ko so mu nrečitali dotični odlok. Tono in ravnodušno ie zrl pred se. kakor bi se stvar ne tikala njega. Da, skoro na smeh mu je bilo. ko je cul nekaj o streljanju.
Ka'<pakda kar tiko ustreli človek! Kakor stekla mr-ka ali pa ^ariev pes!..
Komisiia ie bila odšla in bil je zopet sam. Naslonjen na rob postelje je buljil nepremično pred se. Ob štirih popoldne — ustreljen! Smeš-
no! Kdo ima pravico, kar tako storiti konec njegovemu življenju?
Res je. sodili so ga in obsodili, toda zaradi česa? Kaj je storil, kai zakrivil? Svoi živ dan ni nikomur nič hudega prizadel! Sodili so ga in obsodili, a on od vsega tega nj ničesar razumel. Kakor v omotici je bil ves čas med obravnavo; zdelo se mu ie. kakor bi samal '-1 zda> nai bi ga ustrelili!... Ustrelili danes popoldne ob štirih! Kako je to mogoče? O. to je grda. neusmiljena šala!...
Zasmejal se je na glas in pljunil po tleh! Ne, to ni mogoče!... To ni mogoče! ...
Hinoma Pa se je zdreznil... Kakor bi se bil prebudil iz sna... Hrbtenico mu je izpreletelo nekai kot mraz. Z obraza mu je izginila vsa kri in postal ;e bled kot krcds
Smrt! Bilo mu je tako nekako, kakor človeku, ki mu je šla svinčenka skozi prsa. V prvem trenotku ne čuti ničesar. Sele čez nekaj časa se razboli rana. Potem pa je bolečina z vsakim hipom večja.
Začel se je zavedati... Smrt! Strašna beseda! Cemu rojstvo, ako mu mora slediti smrt? Cemu vse to. kar se imenuje življenje?...
Smrt! Pa se bor: ž r.io že bolan organizem. ki naposled omaga — bodi! Toda smrt ori zdravem telesu, ki ko-vni do življenju, smrt takrat, ko ti še krepko biie v prsih srce. ko se vsako vla-kence tvoiega mesa. vsaka kaolia Wi v tebi upira taki misli... In napovedana smrt! Ce greš v boi. v krvavo bitko, se ti res lahko zgodi, da boš zadet, toda do zadniega trenotka te spremlia uoa-nie. do zadniega hipa te krepi misel, da morda le uideš koščenim rokam smrtne žene... A vedeti:.ob tei in tej uri te podere toliko in toliko krogelj na tla in nikdar, nikdar ne vstaneš več!... Zdaj si še. en h'n pozne'e te ni več Zdaj še misliš, hip pozneje — nič... nič... Vedeti vse to naprej — to je tisto strašno!...	. „ .
Kako se je bilo zgodilo? Kako je prišlo do tega?.. P^greznil se je v sno-mine. Notri v otroška leta so mu plule misli nazaj. Vse živlienie je šlo še enkrat mimo njega. Slika se je vrstjla za sliko. Imel ie lepe. imel je težke dni... Saj tako je pač življenje! Toda preveč hudega baš ni bilo. Raznim nevarnostim se ie bil srečno izognil, razne nezgode, ki so doletele druge, njega niso zadele... Požar, ki je nekoč upepelil polo-
vico vasi. se je pri njegovi hiši ustavil... Drugi so morali v vojsko, niega so okolnosti rešile te težke naloge. Mnogi so ga zavidali in njemu samemu se je včasih zdelo, kakor bi se godila drugim krivica poleg njega. Bil je na tihem hvaležen usodi.
Brez vseh neprilik seveda tudi njegovo življenje ni bilo. Toda ni ga po-trla vsaka stvar. Ako danes ni bilo kaj prav. se je tolažil z jutrajšnjim dnem. Ni bil eden izmed čemernih in temno-gledih. niegovo srce ie bilo polno le~<Ti nad. Nikogar se ni bal. Sam dober, tudi pri drugih ni slutil zlobe. Nikomur ni nič zalega storil, zakaj naj bi njemu kdo kaj slabega želel?
Mirno in zaupljivo je zrl v bodočnost. Kaj naj bi mu prinesla nevšečne-ga. razen stvari, ki se mora prej ali slej sprijazniti ž njimi vsak človek! Da bo moral enkrat umreti, no. to ie pač usoda vseh ljudi!... Ta misel, če se mu je kdaj vzbudila, ga ni begala kdov-kai.. Pridejo leta. pride starost, oa se poslovi pač od tega sveta, kot se ie morali drugi!... V zadovoljnosti so mu potekala leta. Če se ie kdaj česa lotil, je ponavadi vse srečno izteklo.
Dobil je bil lepo. pridno ženko. ki mu je bila v ponos in ki mu je rodila troje zdravih, krepkih otrok: enega dečka in dve hčerki. Prelepo ie bilo niegovo življenje sredi rodbine, ki jo je ljubil in ki ie ona njega ljubila. Srečen je bil.
In če je prežil en lep dan. mu je sledil še lepši. Imel je svoie veselje z ženo. svoje veselje z otroci in veselje z živinico. ki mu je stala v hlevu. In če je stopil na polje, ki je obetalo obilo žetev, ali stonil v zeleni g">zd. kier so rasle vitke smreke in temne hoje — njegova last — se mu je radosti širilo srce
»O. lepo je življenje!« je vzkliknil včasi. »lepo. lepo je življenje!«
In nič se ni bal. da bi bilo kdai drugače. Sreča ga je spremljala vse življenje in bil je tako navajen nanjo, da mu niti na misel ni hodilo, da bi se mu kdaj izneverila...
Naenkrat pa Je treščilo, treščilo iz jasnega neba!... Kako se je pravzaprav zgodilo« Pred kratkim še tako srečen, zavidan in blagrovan. zdai pa... Ne to ne more biti!... Danes popoldne ob štirih... Ne. to ni mogoče!... In zakaj?... Kai ga je pogubilo?... Ena misel, ena sama misel!... Ph. če bi za vsako misel kaznovali ljudi, ki komu
ni všečna, koliko kaznjencev bi potem bilo na svetu! Misli se porajajo, da sam ne veš kako in da sam ne moreš za to!. . Misel ti pride, kaj veš od kod... tu je in zaman se je otepaš!...
Pa seveda, izgovoriti bi ie ne smel. a on jo je izgovoril! Kako čudno: misel ti pride, ako je ne izdaš, je dobro, če jo izustiš, si zločinec!.. Pa tudi tako ne! Kolikokrat je že prej izrekel isto misel: »Vojna ie največja neumnost na svetu!« — In nič hudega ni bilo.
Vsakdo mu je pritrjeval, vsakdo is bil ž niim istih nazorov. In kako bi ne bil! Ali ni mar res tako? Resnico, nič drugega kot resnico je izustil. Toda resnica je bila zločin! Kako to? Resn:ca bi se nidkar ne smela smatrati za zloč.n! Kar ni resnica, ie laž! Ako ie laž prepovedana. dobro! Toda tudi zaradi lazi niso menda še nikogar obsodili na smrt! Njega pa zaradi — resnice! Resnica naj bi bila hujša pregreha kot laž! Sicer oa. kai vse so govorili drugi!... Kako so preklinjali Boga in ljudi! A nikdo se ni zmenil za to. Njega pa naj zadene kazen. tako strašna kazen... Kako ie prišlo to?...
Čudno, kako zabrede včasi človek v nesrečo!... Kakor bi te kdo za roko prijel in te tiral v pogubo-..
Nikdar ni zahaja! v gostilno. Tisti večer oa ga ie strašno žeialo. Hote! se je ubraniti zapeljivi misli, a vedno zopet mu je prigovarjalo nekai: »Le privošči si le kozarec vina! Bil ie varčen in veljal je za stiskača. Toda kozarec vina za to. da je delal ves božii dan v najhujši vročini na polju — zakai bi si ga ne privoščil? Vsak navaden delavec ga zahteva in dobi...
Povedal ie ženi, kaj ga mika in začela mu je še ona prigovarjati In tako je šel.
V gostilni je dobil samo enega pivca. Bilo mu ie že žal. češ. drugi ne zapravljajo. tudi ti bi se bil lahko premagal. Nazaj pa le ni mogel, ker ni vedel, kai bi odgovoril oštirju. ki ga je vprašal, česa želi. In tako je obsedel in si velel orinesti četrt vina. Plačal je takoj, ker je bil namenjen, da hitro odide. Vendar pa se je razpletel med njim. oštirjem in prejšnjim pivcem običajen razgovor o slabih časih, o tem. da trpi voiska tako strašno dolgo in koliko žrtev je že zahtevala. Pa mu je smuknilo kot že tolikokrat prej iz ust:
»Voiska je največja neumnost na svetu!«	(Dalje prih.)
lisi osla«, is veli!
Zahvala
Modistka
Z. Gorianc
I Co.
llublene. Sv. Pe'rs t. 27 poleg hotela Tratnik
priporoča svrje veliko zalogo vsakovrstnih na'modorne'4111
darmkih klobukov
in Min
Spreiema stomnike v prekrojevani-- ter vsa pooravib. Z*'o<ja Sp2»er e- oblik Postrežba točna
Cene najnižje
164 a
Barvno trakove, &arfcon«papir-indigo
Ii. BMSAGA, šelenburgova ulica it 6/1
Telefon St 980.
T.Mud It 9°0
Ob priliki bridke izgube našega ljubljenega soproga, očeta itd., gospoda
Matije Polaka
trgovca In posestnika v Ormožu
sem prejela toliko dokazov iskrenega sočustvovanla, da ml je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Radi tega izrekam tem potom svojo najpre-srčnejšo zahvalo vsem, kl so ml na kakršenkoli način izrazili svoje sožalje ter mi nudili tolažbo v teh težkih dneh in v tako obilnem številu spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Predvsem se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem cvetja, č. duhovščini, sokolskima društvoma v Ormožu ln Središču ter gasl'nemu društvu Ormož za častno spremstvo, pevskemu zboru čitalnice za ganljivi žalostinki ter starosti Sokola Ormož gospodu Janku Grivcu za ganljive, globoko občutene poslovilne besede ob odprtem grobu.
Prav posebej se še zahvaljujem Iz dna srca okrajni posojilnici v Ormožu, zlasti predsedniku gospodu Lovru Petovarju in ravnatelju gospodu Janku Grivcu za požrtvovalno in prijateljsko sodelovanje pri prevozu dragega pokojnika Iz Gradca ln Maiicora.
Vsem mo) iskreni: Bog plati.
Ormož, dne 13. maja 1925.
Marija Polak s hčerko Marico in sinčkom Mitjo.
Botri ln sforlf
Mrmfli!C>v!
Snill eo Vam Irvauredno uiodDa prilika za n a k n p deSkib oblet v — vsled nizkih cen — eploSno znani na si detajlni trgovini ca Erjavčevi cesti 6t. 2 (na sproti dram>.k<-ga sledalifi-a) Največja izbira, nedosegljivo nizke cene! Konfekcijska tovarna Fran Deren-
»SSSSEiiiii^
Udobni LPMH prostori
novo urejeni, svetli, suhi, doslej še neuporabljeni, v nepo-srednji bližini južnega kolo dvora, pripravni za kak urad, pisarne, skladišča aii kaj stičnega, se takoj oddajo.
Vprašanja naj se stavijo pod šifro „Udobni prostori" na upravo „Jutra"
i-trnino! .H j|
VelespoHovanemu gospodu
IVANU ČARMANU
tovarnarju, in njegovemu sinčku IVANU.
Ob priliki Vašega godu Vam telijo obilo sreče rsl dolarci in delavke tovarne „Djka" v ZfL ŠUki.
J743-«
Za dobro uvedene artikle
trail so
mM zasiimi
uz provlziju. Pensi oniranl oticiri i osobe sa nešto kaucije ima-du prednost Ponude pod broj .5000* na „R0" CENTRO-REKLAM, ZaKteb, Strossmayero.'a 6.
2742-a
03 m 1=1 F!
da & Cie.
2729-a

volna n M Toni fti-tee
Roman
Ulenspiegel in Lam Dobrin
Junaka veseljaka Iz dežele Flanderske.
Stane broš Din 60 — vez. DIt 70 — btez po-Sinme. Naprodaj v kn i garni Tiskovne zadrug< u I inblianl. Prešerno\a

Vii* ■
f
■Ia
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srfrnljubljeni soprog, oče, stari oče in stric, gospod
Zadružna hranilnica
registrovana posojilna In gospodarska zadruga z o. z.
v LJubljani
Sv. Petra cesta ite?. ID
sprejema vloge na hranilno knjižico in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu ia zastavitvi
m m
posestnik v Ljubljani
v ponedeljek, dne 27. aprila t L vsled nesreče nenadoma prem nul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, drit 15. t m. oh pol 6. pop. iz mrtvašnice sv Kr.štofa na pokopališče k av. Križu.
Ljubljana, 14. maja 1925.
Žaln|o6a todblca Banovec.
Kdor Še nima vevoji knjižnici Sienkiewiezevega romana
Z ognjem in mečem
naj si ga takoj kupi. Bros Din los -, vez. Din tao - bre*
postnme. Dob, ae v knjigarni T i s k o v n e z a d r u g e
v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte.
t