Premalo sodelovanja Preurejen prosvetni dom — Težave s kanalizacijo, vrtcem, šolo in pokopališčem Ob križišču cest proti Čmu-8am, Damžalam, Litiji in savskeonu mostu ležita vasi Sentjakob in Podgorica. Kot » slehemem naselju ob ro bu mesta se tudi tu, * na meji med propadanjem tra-dicij in postopnim uvaja-ojem novega, srečujejo s ko-pico najrazličnejših težav. * V prvi vrsti, je v pogovo ru načel jedro problema ANTON KOPAC, predsednik sveta krajevne skupnosti šentjakob—Podgorica, je to neznatno, takorekoC nikakrš-no sodelovanje ljudi znotraj same krajevne skupnosti. 2e leta nazaj, pripoveduje, smo v bisfcvu aktivni eni in lsti. Nas pet, šest... To je se veda odločno premalo. Po zadnjih statističnih po-datkih izpred treh let (zdaj seveda že močno zastarelih), je v tej krajevni skupnosti preko 1200 prebivalcev. Pri-merjava s katero od drugih, tapično mestnih krajevnih skupnosti v občini, (po šte-vilu prebivalcev, površini alj kalko drugače) ne pove ni-česar. Kajti vse te primest-ne krajevne skupnosti so ta-ko specifične vsaka zase, da :jni utiranju poti svojega raz-voja ne morejo uporabitini-kakršnih že izdelanih šab-lon in povsem do potanko-sti uporabnlh napotkov. Tu živijo .kmetje — neka-teri še izključno od zemlje, drugi po malem kmetujejo in hodijo v službo, — teh je tudi precej — in končno (čeprav bi v bistvu po nji-hovem številu pri tem na-števanju sodili pravzaprav na prvo mesto), so tu krajani, recimo jim novonaseljenci, čeprav je to sila neroden iz-raz, ki so si v zadnjih ne-kaj letih zgradili ali siprav-kar gradijo individualne hi-še in hodijo v službo »v Ljubljano«. In vsi ti ljudje se v tej svoji sredini še ni-so »ujeli«, dejali bi »na isti valovni dolžini« tako, da bi si vsa, vsakdo po svojih mo-čeh prizadevali, da bi posta lo življenje v krajevni skup-nostl bogatejše, lepše, -da bi akratka čutili, da so sleher-ni od njih neločljivi del ce-lote, svoje krajevne skupno-sti. In vendar se pot naprej prav lepo »odpira«. Usmer-jajo jo potrebe, še nerešeni problemi in ne nazadnje dob-ri zgledi od drugod. Tu so problemi, ki so v prejšnjih letih komaj opazno potem pa vse močneje stopali na plan, zdaj pa so tu, na dla-ni v nekajkrat večjem ob-segu in urediti jih bo mo-goče le s sodelovanjem vseh krajanov. 9 Začniva na primer s ka-nalizacijo, našteva sogovor-nik Anton Kopač. Ne more-mo gledati na problem ka-nalizacije, ki je Se nhnamo samo Iz praktičnega razlo-ga (ker je to, da ima vsa-ka hiša kanalizacijo praktiC-no in imenitno) ampak šir-še. Misliti moramo na pro-blem onesnaževanja okolja, podtalnice... • Vftec iz leta 1972., zgra-jen iz samoprispevka, je po vsem zaseden. Bomo prihod-nje leto lahko nadaljevali z irugo že začrtano f&zo grad-nje? # Tudi kar zadeva splošni ljudski odpor ne teče vse gladko. Imajo sicer usposob-ljene in opremljene ekipe ci-vilne zaščite, dosedanja pri-zadevanja, da bi našli ustrez-no skladišče za opremo in da bd imeli urejeno »admi-nistracijo«, še ntso rodila pravih sadov. 0 Šola je samo Stiriraz-rednica in otroci, tako tisti v vrtcu kot šolarji, nimajo urejenih dovolj rekreacijskih površin. Teh površin seveda nimajo na voljo nlti odras-li. »Nekaj malega igrišč« za nogometaše je na voljo prl »reaktorju« vendar nogornet-ni klub — fantje igrajo v ljubljanski podzvezi — nima-Jo na voljo najriujnejših pro-storov kot so garderobe, sa-aitarije ... # Na povečanem pokopa-lišču bo nujno potrebno ure-diti mrliško vežico, v nase-lju bo treba asfaltirati ceste ta poti. Težave so tudi z vzdrževanjem cest... In tako bi lahko našteva-li, kajti problemov je res-nično dovolj. Pa vendar ob tem ne sme mo prezreti nekaterih ob-jektivnih težav in v preteklo-sti dobro zastavljenih akcij; ki so se že ali pa se bodo lahko kmalu pokazale uspeš-ne. Ena od teh zahtevnejših je vsekakor preureditev pro-storov krajevne skupnosti in vseh družbenapolitičrtih orga-nizacij in društev v nekda-njem prosvetnem domu. Pre ureditev, ki gre zdaj h kon- cu, bo veljala okoli 21 sta-rih milijonov. Precej denar-ja bo treba še izbrskati«. Med drugitn računajo tudi na pomoč »Belinke,« ki je že doslej pokazala razume-vanje in smisel za sožitje to-varne z okolico. Ko se bodo, tako upajo, v kratkem odprla vrata pre-novljenega doma krajevne skupnosti, se bodo hkrati od-prle tud"i možnosti za šebo-Ijše delo tistih družbenopo-litičnih organizacij in dru-štev, ki so že doslej v raz-merah, kakršne so pač bile na voljo, dobro delafr (Med društvi velja omeniti kultur-'no prosvetno, hortikulturno in gasilsko društvo). Inmis-limo tudi na one, ki doslej zaradl objektivnih ali subjek-tivnih vzrokov niso pokaza-11- kaj prida aktivnosti (Zve-za socialistične mladine in drugi). Takrat bodo nemara tudi zbori delovnlh ljudi in obča-nov, sestanki in dogovori v krajevni skupnosti, ki so zdaj po besedah predsedni-ka Kopača porazni (»Panaj jih skličemo dopoldne, po poldne, sredl ali ob koncu tedna«), uspešnejši. Prav ra-di jih bomo zabeležili še bolj sistematično in temelji-to kot smo storili ob tej priložnosti. DRAGICA BOŠNJAK OBVESTILO Prihodnja števUka »Zbora občanov« bo izšla sredi decembra. Prosimo, da nam pri. spevke posljcte najkas-neje do 10. decembra. Uredništvo