GEOLOGIJA 50/2, 507–511, Ljubljana 2007 Izkoriščanje mineralnih surovin in ohranitev naravne dediščine v Sloveniji Exploitation of mineral deposits and natural heritage protection in Slovenia Duška ROKAVEC Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana duska.rokavec@geo-zs.si Ključne besede: naravna dediščina, zaščita in ohranitev, mineralne surovine, izkoriščanje mineralnih surovin, površinski kopi, kamnolomi Slovenije Key words: natural heritage, protection and conservation, mineral resources, exploitation of mineral resources, open pits, quarries in Slovenia Izvleček Prispevek govori o skupnem projektu evidentiranja in vrednotenja pomembnejših objektov naravne geološke dediščine v Sloveniji. V sodelovanju in s finančnimi sredstvi MOP-Agencije RS za okolje smo popisali 130 zanimivih objektov (vezanih predvsem na površinske kope), od tega smo jih 25 predlagali za vpis v obstoječi »Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije«. Abstract Described is a project of inventory and evaluation of some significant objects of natural heritage in Slovenia. The project was conducted with the financial support and in co-operation with the Environmental Agency of Slovenia. An inventory of 130 objects of natural heritage was made, 25 of them (mostly connected with quarries) were proposed to be added to the existing “Inventory of the Most Important Natural Heritage of Slovenia”. Uvod Povr{inski kopi (kamnolomi, gramoznice, peskokopi, glinokopi) so sicer z vidika varstva narave nepriljubljena oblika ~loveko-vega poseganja v prostor in naravo, a njih odprte stene omogo~ajo razkritje/vedenje in preu~evanje ter nadaljnjo za{~ito sicer prikritih in neznanih objektov geolo{ke dedi-{~ine. ^eprav je potreba po surovinah in njihovo izkori{~anje ena od gospodarskih panog, ki mo~no posegajo v naravno okolje, je v zadnjih desetletjih zaslediti ve~je zavedanje potrebe po ohranjanju naravnega okolja in naravne dedi{~ine. Soo~enje trga in dobi~ka z ohranjanje in zavarovanje naravne dedi- {~ine je odnos, ki se ga sodoben ~lovek ~eda-lje bolj zaveda. Tako se gospodarsko pridobivanje mineralnih surovin prilagaja okolje-varstvenim in naravovarstvenim smernicam in varstvenim režimom. Pridobivalci mineralnih surovin se morajo zavedeti, da so s podeljeno rudarsko pravico omejeni s pravico {ir{e skupnosti do ohranitve naravnega okolja, v katerem živijo drugi in nenazadnje tudi oni sami. Danes ni izjemen dogodek, da koncesionar sam obvesti pristojne službe o najdbi fosilnega nahajali{~a ali kaverne z redko mineralizacijo in se prilagodi omejitvenim varstvenim ukrepom. Strpen dialog in ne neživljenjske restrikcije vodijo do ohranjanja in zavarovanja obmo~ij naravne dedi{~ine; osve{~enost 508 in nenapadalna komunikacija med gospodarskimi subjekti in varstveniki pa do medsebojno sprejemljivih re{itev. Na pobudo in s finan~nimi sredstvi Agencije RS za okolje (tedanja Uprava RS za varstvo narave pri MOP) smo v poznih 90-ih letih izvedli projekt evidentiranja in vrednotenja kamnolomov kot objektov naravne geolo{ke dedi{~ine. Nosilec projekta je bil Geolo{ki zavod Slovenije (tedanji Geolo{ki zavod Ljubljana, IGGG). V treh letih trajanja projekta (1995–1997) smo v sodelovanju s kolegi iz Agencije za okolje popisali 130 zanimivih objektov, od tega jih je bilo 25 predlaganih za vpis v »Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije«. S tem smo ustvarili nabor izbranih objektov naravne dedi{~ine, vezane na antropogene izdanke, ki so zaradi te ali one zna~ilnosti (redke kamnine in minerali, fosilna nahajali{~a, strukturno-tektonski elementi idr.) vredni detajlne obravnave, za{~i-te in ohranitve. Osnovne podatke pred samo {tudijo in terensko prospekcijo so nam posredovali kar-tirajo~i geologi in raziskovalci GeoZS, ki so v preteklih letih in desetletjih posvetili svoje delo posameznim obmo~jem in nahajali-{~em {irom Slovenije in nam tako kot naj-bolj{i poznavalci služili za »vir« podatkov. Njihove predloge in informacije smo nato tekom izvedbe projekta vzeli pod drobnogled, jih terensko preverili in izdvojili naj-zna~ilnej{e ter jih predlagali za vpis v inventar naravne dedi{~ine. Podatke za nalogo so prispevali naslednji raziskovalci (navedeni po abecednem redu): B. Ani~i}, M. Bidovec, S. Buser, S. Dozet, B. Hlad, M. Iskra, Z. Jer{e, B. Jurkov{ek, Polona Kralj, P. Mio~, B. Ogorelec, L. Placer, M. Pleni~ar, D. Rokavec, A. Senega~nik, D. Skaberne, I. Strgar, S. V. Šolar, J. Štern, J. Vesel in drugi. Poleg tega smo lokacije kamnolomov zajemali iz »Baze nahajali{~ nekovinskih mineralnih surovin«, ki smo jo v 80-ih letih zasnovali na zavodu in ki jo, v izpopolnjeni obliki s sodobnim programskim orodjem, vodimo v hi{i {e danes. Preden smo se lotili terenskega dela smo zbrali vso razpoložljivo literaturo o posameznih izdvojenih nahaja-li{~ih, ki smo jo podrobno preu~ili. Rezultate projekta smo predstavili na nedavni konferenci ProGeo (The 12th Regional Conference on Geonservation and ProGEO Working group 1 Annual Meeting) v Ljubljani. Duška Rokavec Potek raziskav Ciljni objekti so bili predvsem kamnolomi oz. povr{inski kopi, nekaj pa je tudi jamskih objektov, zanimivih profilov v cestnih usekih in odkritih narivnih ploskev. Projekt smo izvajali fazno po obmo~jih oz. regijah; prvo leto smo vzeli pod drobnogled Zahodno Slovenijo, naslednje leto Vzhodno Slovenijo in zadnje leto trajanja projekta Osrednjo Slovenijo vklju~no s tedanjo ob~ino Sevnica. Iz množice razpoložljivih podatkov smo izdvojili 130 objektov, od tega 105 kamnolomov, ki smo jih »preverili« s terensko pro-spekcijo. Potek dela in {tevilo objektov po posameznih obmo~nih enotah je razviden iz tabele 1. Posamezne objekte smo natan~no popisali (lega in razsežnost, dostopnost, geolo{ka zgradba, stanje), jim dolo~ili koordinate v prostoru in jih vrisali na topografske karte M 1: 25.000 ter zanje podali predlog ovrednotenja in varstveno namembnost. Slednja je najve~krat {tudijsko-izobraževalna ali znanstveno-raziskovalna, redkeje spome-ni{ka. Za vsak evidentiran objekt smo podali tudi osnovni vir in literaturo. Ko smo opravili evidentiranje, smo posamezne objekte ponovno ovrednotili in glede na redke ali tipi~ne lastnosti ponovno izdvojili tiste, ki izstopajo s svojimi zna~ilnostmi in ki si, po strokovni presoji ve~je skupine sodelavcev, zaslužijo posebno pozornost. Tako smo izdvojili skupino 25-ih objektov (ve~inoma kamnolomov in jamskih odkopov), ki so po razpoložljivih kriterijih sodili v inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine. Seznam slednjih je podan v tabeli 2. Rezultati Z vidika vrednot naravne dedi{~ine smo obdelali 130 lokacij, vezanih na »antropo-gene izdanke«, med katerimi so v prvi vrsti opu{~eni kamnolomi in drugi povr{inski kopi, podrejeno pa tudi jamski kopi ter cestni useki. Ovrednotene lokacije so zanimive bodisi zaradi svoje izjemnosti (npr. redkosti kamnine, razkritih tektonskih elementov, nahaja-li{~a redkih mineralov ali fosilov), tipi~nosti (npr. tipi~en razvoj plasti) ali kompleksnosti (npr. celoten razvoj formacije, viden na enem mestu). Izmed množice evidentiranih objektov smo pripravili seznam ovrednotenih objek- Izkori{~anje mineralnih surovin in ohranitev naravne dedi{~ine v Sloveniji 509 Tabela 1. Števil~ni pregled obdelanih in predlaganih kamnolomov za inventar naravne dedi{~ine Zahodna Slovenija Vzhodna Slovenija Osrednja Slovenija Skupaj Št. kamnolomov, «obdelanih« na terenu 45 25 35 105 Št. kamnolomov, predlaganih za Inventar 10 7 8 25 Št. kamnolomov, ki so že do tedaj zajeti v Inventar / 8 5 13 Tabela 2. Predlog objektov za vnos v inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije, ki ga vodi Agencija RS za okolje Zap. {t. Ime nahajali{~a Objekt za predlagano zavarovanje naravne dedi{~ine 1 Lepena pri Planini Narivna ploskev 2 Trebče pri Črnem Vrhu Narivna ploskev 3 Loška Koritnica Karnijski apnenec s fosili 4 Anhovo-Lastivnica Profil v fli{u 5 Gorjansko Jamsko pridobivanje sige 6 Kopriva Kamnolom v rudistnem apnencu 7 Kazlje Kamnolom v rudistnem apnencu 8 Premančan Kamnolom v fli{nih plasteh 9 Lipica I Kamnolom v krednem apnencu 10 Čokov kamnolom pri Lipici Kamnolom v krednem apnencu 11 Matkov kot Kamnolom v silurskem protastem apnencu 12 Ma~kin kot Kremen.žile v anizijskem kremen. keratofirju 13 Vel. Polskava Kamnolom v biotitnem skrilavcu 14 Vel. Polskava Sespentinit v cestnem useku 15 Grad Kamnolom v bazaltnem tufu 16 Lepa njiva Antimonit v silificirani karbonatni kamnini 17 Bojtina Kamnolom v marmorju 18 Klinarjev kamnolom v dolini Pera~ice Kamnolom v pera~i{kem tufu 19 Jersovec Kamnolom v rožencu 20 Moravče Odkop kremenovega peska in nahajali{~e fosilnih {koljk 21 Orle Jamski kop antracita 22 Brezovica pri Kropi Jamski kop ~rnega premoga v jurskih skladih 23 Sela v Tuhinjski dolini Jamski kop »kaolina« 24 Hrib Kamnolom v pobo~nem dolomitnem gru{~u 25 Pleše Jamski kop barita, Pb in Zn 510 Duška Rokavec Izkori{~anje mineralnih surovin in ohranitev naravne dedi{~ine v Sloveniji 511 tov, ki so zanimivi in posebni in smo jih zatorej predlagali za Inventar naravne geolo-{ke dedi{~ine. Posameznim objektom smo pripisali predlog bodisi za kulturni spomenik ali naravni pojav. Seveda pa seznami niso popolni, saj zagotovo obstaja {e niz objektov, ki si tudi zaslužijo posebno za{~ito v smislu ohranitve geolo{ke naravne dedi{~ine. Z novo okoljsko zakonodajo leta 1999 in sprejetjem Zakona o ohranjanju narave /ZON/ (Ur.l. RS, {t.56/1999 (31/2000 – popr.)), se je evidentiranje naravne dedi{~i-ne v smislu inventarja v tej fazi zaklju~ilo, oblikoval se je »register naravnih vrednot«, ki vklju~uje tudi naravne vrednote na ob-mo~ju kamnolomov (tak{nih lokacij je 92). V ve~jem {tevilu so na tem seznamu tudi objekti, katere smo predlagali za za{~ito in ohranitev naravne dedi{~ine v opisanem projektu. Zaklju~ek Varstveni režimi za geolo{ko-paleonto-lo{ko in mineralo{ko-petrolo{ko dedi{~ino predpisujejo omejitve in pogojne posege na ožjem obmo~ju objektov, vendar gre v primeru povr{inskih odkopov upo{tevati dejstvo, da zavarovanje pomeni onemogo~enje oz. prepoved eksploatacije. Zato se v primerih aktivnih odkopov že predvideva poseben režim za{~ite naravne dedi{~ine, ki iz eksploatacije izlo~i le dolo~en manj{i del odkopa, kar je upo{tevano tudi v rudarskih projektih in elaboratih o zalogah in virih mineralnih surovin. V primerih odkritja novih najdi{~ in z namenom zavarovanja narave in naravne dedi{~ine se v rudarski praksi dogaja, da se napredovanje rudarskih del preusmeri ali pa se prostorsko omeji na~rtovano eksplo-atacijo, npr: kamnolom apnenca v okolici Krope zaradi bližine kra{kih jam s kalcitom, kra{ki kamnolomi zaradi zavarovanja mineralizacije sige v kavernah, prilagoditev nivoja odkopavanja v kamnolomu tehni~ne-ga kamna na Dolenjskem zaradi podzemnega toka reke Temenice, prekmurska gramoznica zaradi varovanja avtohtonih živalskih vrst, idr. Slika 1. Lokacije predlaganih objektov naravne geolo{ke dedi{~ine, vezane na povr{inske kope in druge »antropogene izdanke«, navedene v tabeli 2 Temeljno na~elo trajnostnega razvoja pri gospodarjenju z mineralnimi surovinami, ki ga predvideva Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami, je uravnoteženost med gospodarskimi, okoljevarstve-nimi in družbenimi vidiki. Najpomembnej{i okoljevarstveni vidik je pridobivanje mineralnih surovin na na~in, ki ni na {kodo okolju (GeoZS, 2007). Po tem na~elu je bil izveden tudi opisani projekt evidentiranja, vrednotenja in zavarovanja posameznih delov nahajali{~ mineralnih surovin kot objektov naravne geolo-{ke dedi{~ine. Zahvala Za koordinacijo, spodbudo in strokovne smernice pri izvedbi projekta se ob tej priložnosti zahvaljujem Branki Hlad iz Agencije RS za okolje. Literatura: Geolo{ki zavod Slovenije, Okoljsko poro~ilo splo{nega na~rta državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami, 2007, Ljubljana. Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine, 1. del: vzhodna Slovenija, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine, 1988, Ljubljana. Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine, 2. del: osrednja Slovenija, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine, 1991, Ljubljana. Jer{e, Z. 1995: Evidentiranje in vrednotenje kamnolomov kot objektov geolo{ke naravne dedi-{~ine v Vzhodni Sloveniji. Kon~no poro~ilo 1995, Arhiv GZL In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, 83 str., Ljubljana. Rokavec, D. 1996: Evidentiranje in vrednotenje kamnolomov kot objektov geolo{ke naravne dedi{~ine v Vzhodni Sloveniji. Kon~no poro~ilo 1996, Arhiv GZL In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, 67 str., Ljubljana. Rokavec, D. 1997: Evidentiranje in vrednotenje kamnolomov kot objektov geolo{ke naravne dedi{~ine v Osrednji Sloveniji. Kon~no poro~ilo 1997, Arhiv GZL In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, 72 str., Ljubljana. * ostala uporabljena literatura je navedena v popisnih listih za posamezna nahajali{~a v Kon-~nih poro~ilih 1995–1997