STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1982 • L E T N 1 K XXX:X • Š T E V 1 L K A 3 p. 105-152 LJublJana, marec 1982 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS Srečko Dobljekar 105 Poročilo o delu in nalogah Sploš- nega združenja gozdarstva Slovenije za leti 1980 in 1981 Lado Eleršek in Marjan Zupančic 109 Izboljšanje kakovosti smrekovi li sa- dik s poznim gnojenjem v drevesnici Verbesserung der Quafitat von Fi- chtenptlanzen durch Spatdungung im Pflanzgarlen Improvement of the qua lity of Spruce plants by means of late fertilization in the forest nursery Zdravko Turk 116 Kvalitetna struktura lesnih sortimen- tov Qualitatsstruktur der Hotzsorti mente The quality structure oi wood assort- ments Brako Breznik 125 Letno planiranje v gozdarstvu Marko Kmecl 128 Razprodaja stare pravljice A. Kostnaptel 130 Hidravlika in pnevmatika pri strojih in napravah v gozdni proizvodn ji Dušan Mlinsek 137 Svetovni kong res o znanstven o-raz- iskovalnem deltJ v gozdarstvu in te- sarstvu, ki bo 1986. leta v Jugosla- viji M. Lipoglavšek 141 Sestanek mednarodne organi zaci je dela (ILO) o delovnih razmerah v gozdarstvu Franjo Jurhar 144 Dendrološke znamenitosti v povi rj u Kokre Tugomir Canjko 148 Tonetu Fajfarju v spomin 149 Strokovni obiski i49 Iz domače in tuje prakse Naslovna stran: Domačin z Menine planine. Foto Igor Smolej Tisk čGP Delo Lj ubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet : Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolin šek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc . 50101-678-48407 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 250 din Za ustanove in podjetja 900 din za študente 150 din in za inozemstvo 900 din ali 45 OM Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz· hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije . Po mnenju republiškega sek re- tariata za prosveto in kul turo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. POROČILO O DELU IN NALOGAH SPLOŠNEGA ZDRUžENJA GOZDARSTVA SLOVENIJE ZA LETI 1981 IN 1982 Poročilo o vlogi in delu Splošnega združenja gozdarstt'a Slovenije v 1981. letu sovpada z iztekom tretjega leta, odkar je bilo to združenje ustanovljeno v sedanji obliki. V ta namen so bila poročila o delu združenja v preteklem poslovnem letu sestavljena kot primerjava z vsemi nalogami iz dolgoročnega programa združenja, sprejetega na ustanovni skupščini. Verjetno je podrobna in vsestranska osvetlitev vloge in dela našega zdru- ženja odveč, saj je vsaka dolgoročna programska usmeritev v teku svojega izvajanja podvržena spremenjenim pogojem ter dodatnim obremenitvam in na- logam. V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja in v stabilizacijskih priza- devanjih so takšne naloge v gozdarstvu (zaradi širše družbenogospodarske po- membnosti te dejavnosti) še posebej aktualne. Prav je torej, če se v tem poročilu omejimo in osredotočimo predvsem na izvajanje najbolj aktualnih osrednjih nalog, ki bodo prav gotovo zahtevale naše maksimalne napore tudi v prihodnjem in naslednjih letih. Zahtevne naloge v zvezi s stabilizacijskimi prizadevanji je obravnavala in o njih sklepala skupščina našega združenja že na svojem junijskem zasedanju. Tedaj predvsem z vidika zaskrbljujočega znižanja proizvodnje v 1980. letu, ki se je zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer nadaljevalo tudi v prvi polovici letošnjega leta. O razlogih takšnega razvoja, ki je nepričakovano sledil razmeroma zadovoljivemu in uspešnemu izvajanju zadolžitev v prvih štirih letih prejšnjega srednjeročnega planskega obdobja, je naše združenje predložilo Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije izčrpno informacijo, v kateri so bili analitično razčlenjen/ tako subjektivni kakor tudi objektivni razlogi takšnega stanja. Skupščina združenja je to informacijo obravnavala in jo potrdila, sprejela zadolžitve in ukrepe za povečanje proizvodnje in čimprejšnje kritje izpada iz prvega polletja, hkrati pa opozorila tudi na pogoje in ukrepe, ki v prizadevanjih za nadaljnji razvoj in napredek presegajo lastne možnosti gozdarstva in ki zato zahtevajo širšo družbeno akcijo in podporo. V drugem polletju, na katero se to poročilo nanaša, pa je bilo gozdarstvo postavljeno pred dodatne, še zahtevnejše naloge. Izhajale so iz prizadevanj za zmanjšanje primanjkljaja zunanje trgovine, kjer naj bi s povečanim izvozom in manjšim uvozom izdatno prispeval tudi gozdnolesni kompleks. To pomeni za gozdarstvo povečano dobavo lesa, ki je tudi sicer narekovana z naraščajočimi potrebami prioritetnih porabnikov lesa, predvsem industrije celuloze in papirja. Ta naloga je bila poudarjena tudi na posebnem posvetu gozdnih gospodar- stev in predstavnikov predelave lesa ter drugih zainteresiranih, ki ga je sklical Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Tu so predlagali, da naj gozdarstvo v okviru proizvodne zmogljivosti gozdov že v letošnjem letu kakor tudi v naslednjih letih planskega obdobja vloži maksimalne napore za večjo proizvodnjo lesa 105 s tem, da bodo ta prizadevanja po potrebi podkrepljene tudi s širšo družbeno akcijo in podporo. Gozdnogospodarske organizacije so znotraj svojega splošnega združenja in v sodelovanju s samoupravno interesno skupnostjo gozdarstva to pobudo v ce/oti upoštevale. Svoje prvotne proizvodne programe tržne gozdne proizvodnje za 1981. leto so povečale za okoli 120.000 m3, to je skupno na 2,600.000 m3, kar bi po dinamiki srednjeročnega plana 1981-1985 morale doseči v 1983. letu. Sprejele so tudi pobudo, da tržno gozdno proizvodnjo v višini 2,700.000 m3, ki je po dinamiki srednjeročnega plana predvidena v 1985. letu, dosežejo že 1982. leta. in vsa naslednja leta planskega obdobja. Prizadevanje za izpolnitev te naloge so že v teku , realizirana pa bodo z uskladitvijo ter spremembami in dopolnitvami samoupravnih sporazumov o temeljih plana, kar je ena od osrednjih zadolžitev v programu dela v 1982. letu. Za lansko leto lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da prizadevanja za večjo proizvodnjo lesa niso bila zaman. Na osnovi sprotne sprem/jave smo že de- cembra lani ugotovili, da bo povečan plan tržne gozdne proizvodnje v celoti dosežen. V primerjavi s predlanska nezadovoljivo realizacijo je lanska tržna proizvodnja presežena za več kot 200.000 m3 , to je za okoli 10 °/o. K temu uspehu je deloma prispevala tudi solidarnostna akcija v Brkinih, ki je kljub številnim oviram, nekaterim ozkim interesom in pomislekom, pa tudi organizacijskim pomanjkljivostim, v splošno zadovoljstvo potekala skoraj v ce- lotnem predvidenem obsegu. Lahko torej trdimo, da prisotnost slovenskega gozdarstva v Brkinih ni predstavljala le zgleden primer solidarnosti in pomoči močno prizadeti brkinski regiji, pač pa je tudi za znatne količine lesa, ki bi sicer propadel, razbremenile gozdove v Sloveniji. Znotraj povečane proizvodnje je bila koncem leta pred gozdarstvo postav- ljena tudi zahtevna naloga, da tovarni celuloze v Krškem do konca leta dodatno dobavi okoli 30.000 m3 lesa za celulozo. Tudi to nalogo so gozdna gospodarstva po dogovoru na izvršilnem odboru našega združenja v celoti izpolnila in obvezo celo presegla. Realizacija omenjenih prioritetnih planskih zadolžitev je zahtevala veliko na- porov vseh gozdnogospodarskih organizacij, pa tudi povečano aktivnost našega združenja pri koordinaciji, dogovarjanju in usklajevanju skupnih nalog. Najpo- membnejše aktivnosti združenja, ki so bile neposredno ali posredno povezane z izvajanjem omenjenih osrednjih nalog, so bile zlasti naslednje: Sestava informacije za obravnavo gozdarstva v skupščini SR Slovenije. Pripombe k resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije . Pripombe k osnutku dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razpore- janja dohodka. Sestava predloga samoupravnega sporazuma o trajnem sodelovanju na družbeno-ekonomskih osnovah skupnega prihodka. Izdelava pravilnika o oblikovanju cen proizvodom in storitvam v gozdarstvu, ki bo predložen v sprejem TOZD in TOK gozdarstva. Obravnavanje in pripombe k spremembam in dopolnitvam zakona o gozdovih. Sodelovanje s SISEOT glede uvoza opreme za gozdarstvo in sestava zadev- nega predloga za 1982. leto. Sestava in uveljavitev dodatnega zahtevka za izvoz slabše hlodovine listavcev za količino 24.000 m3 • 106 Sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja in pojasnjevanje na občasne dez- intormacije. Aktivnosti na področju kadrovske problematike in strokovnega izobraževanja, kjer ima posebno mesto dom učencev GšC v Postojni, ki so ga gozdnogospodar- ske organizacije solidarnostno sofinancira/e. Poleg navedenih aktivnosti je združenje tudi v tem letu nadaljevalo z že uvedeno prakso sprotne sprem/jave ekonomskega položaja gozdarstva. Ekonom- ske kvartalne analize že nekaj let kažejo postopno krepitev ekonomskega položaja gozdarstva, vendar v skladu s planskimi predvidevanji in v pravilnem razmerju s komplementarnimi dejavnostmi. Tudi v lanskem letu se je akumulativnost gozdar- stva povečala, ki pa se čestokrat površno in brez podrobnejše analize ocenjuje le kot posledica zvišanja cen, ne da bi pri tem upoštevali, da je učinek zvišanja cen v pretežni meri ali v celoti razvrednoten s povečanimi proizvodnimi stroški. Ob upoštevanju tega dejstva pa lahko rečemo da je krepitev ekonomskega po- ložaja gozdarstva v letu 1981 predvsem kot posledica povečanega obsega proiz- vodnje. Kljub temu pa je bilo v razpravah v najpomembnejših družbenih in gospo- darskih telesih slišati očitke, ki so še glasneje odmevali v sredstvih javnega obveščanja, o dozdevnem neupravičenem (mi/ijardnem) povečanju sredstev za akumulacijo v gozdarstvu, ob istočasnem zmanjševanju proizvodnje. Takšnim dezinformacijam ni bilo težko oporekati in jih ovreči, pomembneje pri tem je, da takšen odnos do gozdarstva ni v skladu z zahtevnimi nalogami, ki ga širši družbeni interes tej dejavnosti nalaga in še zlasti ne s prok/amirano družbeno podporo, ki naj bi jo gozdarstvo imelo pri izvajanju družbeno narekovanih zadolžitev. Prav bi zato bilo obratno, da bi krepitev ekonomskega položaja gozdarstva ocenjevali kot predpogoj in vzpodbudno osnovo za njegovo usposo- bitev pri izvajanju še zahtevnejših predstoječih zadolžitev. Večja akumulacija in družbena pomoč pa bosta opravičeni samo v primeru, če bodo gozdno- gospodarske organizacije sorazmerno več vlagale v krepitev reproduktivne spo- sobnosti gozdov, ki mora teči vzporedno in je hkrati tudi pogoj za intenzivnejše izkoriščanje gozdov. če bi bili očitki usmerjeni na to področje, bi se jih verjetno težko obranili, saj z obsegom vlaganj v gozdove doslej ne moremo biti v celoti zadovoljni in bo korenita sprememba odnosa do te naloge slejkoprej ena od naših najpomembnejših bodočih nalog. Ob zaključku lahko ugotovimo, da so doseženi rezultati, čeravno z njimi še ne moremo biti v celoti zadovoljni, vendarle dokaz naše pripravljenosti in usposobljenosti, da bomo kos tudi bodočim nalogam. Vendar Je pod pogojem učinkovitejšega in bolj koordiniranega sodelovanja vseh zainteresiranih. Temu je bil namenjen »Akcijski program za uresničevanje nalog in ciljev gospodarjenja z gozdovi v srednjeročnem planskem obdobju 1981-1985«, katerega osnutek je naše združenje pripravilo na pobudo posveta o gozdarstvu pri Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, ki je bil avgusta 1979. leta. Poleg postopka in zadolžitev pri oblikovanju planske usmeritve, njeni družbeni verifikaciji, uskladitvenega po- stopka in priprave planskih dokumentov, vsebuje akcijski program tudi nekatere druge naloge, ki naj zagotove uresničevanje plana v celotnem planskem ob- dobju. Ce bi k izvajanju omenjenega akcijskega programa pristopili bolj koordi- nirano, bi pri usklajevanju planskih obvez ne bili v tolikšni zamudi. Prav tako bi lahko več storili pri utrjevanju samoupravne organiziranosti gozdarstva, ob upoštevanju dejstva da predstavljajo gozdnogospodarska območja integralne in nedelj/ve gospodarske in ekonomske celote, z jasno opredel/enimi pravicami in 107 ingerencami območnih gozdnih gospodarstev kot subjektov in nosilcev gospo- darjenja v skladu z obvezami iz območnih gozdnogospodarskih načrtov. Odprta in neusklajena so še tudi nekatera pomembna strokovna vprašanja in stališča , med njimi tudi vloga in pomen območnih gozdnogospodarskih načrtov ter navodil za njihovo sestavo. Razjasnitev in uskladitev stališč v navedenih in podobnih odprtih strokovnih vprašanjih, naj bi po akcijskem programu dosegli ob sodelo- vanju in pomoči gozdarskih znanstvenoraziskovalnih institucij. Zato bo prav, če v razpravi in ob sprejemanju programa našega dela v letu 1982 ugotovimo tudi potrebo po bolj koordiniranem izvajanju sprejetih nalog, ob sodelovanju in tvorni pomoči vseh zainteresiranih. 108 Predsednik združenja Srečko Dobljekar, dipl. inž. goz. Oxf. 232.412.9 IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI SMREKOVIH SADIK S POZNIM GNOJENJEM V DREVESNICI Lado E 1 er še k in Marjan Zupančič (Ljubljana)* E 1 er še k, L. in Zupančič, M.: Izboljšanje kakovosti smrekovih sadik s poznim gnojenjem v drevesnici. Gozdarski vestnik, 40, i982. 3, str. 109-115. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Stiri in petletne smrekove sadike smo v treh slovenskih drevesnicah pognojili konec septembra 1978 in 1980 z naslednjimi količinami čistih hran ljivih elementov : N 150 - 600 kg/ha, P20s do 450 kgiha in K20 do 577 kg/ha v različnih kombinacijah . Naslednjo pomlad (1981), so bile sadike presajene na teren, skupno na tri različna rastišča . Foliarna analiza je pokazala boljšo prehranjenost teh sadik, predvsem z dušikom. Gnojene sadike so v prvem letu bolje priraščale od negnojenih, toda brez sign ifikantn ih razi i k med gnoji ln imi variantami. E 1 e r š e k . L. in Zu p a n č i č , M. : Improvement of the quality of Spruce plants by means of "late fertilization" in the forest nursery. Gozdarski vestnik , 40, 1982, 3, pag. 109-115. ln Slovene with summary in German. Four and five years old Spruce plants were, in three forest nurseries in Slovenia, fertilized by the end of September 1978 and 1980 with the following doses of pure nutrients in various combinalions : N 150- 600 kg/ha, P20~ up to 450 kg/ha, and 1<20 up to sn kg/ha . ln the following spring period, the plants were transplanted into the field, on three d ifferent sites. The foliar analysis showed a better nutri tion of these plants, specially with nitrogen. The growth of fertilized plants was, in the first year, generally significanlly better than in the unfertilized plants. while there appeared no significant differences between the variants of this fertilization . 1. Uvod V Sloveniji posadimo na leto v poprecJu 7,5 milijona gozdnih sadik, ki jih pridelamo v 40 gozdnih drevesnicah. Več kot tri četrtine sadik v naših dreves- nicah je smrekovih. Prav zato velja posvetiti kvaliteti teh sadik večjo skrb. še do nedavnega (ponekod pa še danes) je veljalo preprosto prepričanje, da je velika sadika tudi že kvalitetna sadika. Za dobro nadaljnjo rast potrebuje sadika pred- vsem tudi dobro razvit koreninski sistem, primerno razmerje med koreninskim in nadzemnim delom, primerno velikost, oblikovnost itd. Zelo pomembna za· nadaljnjo rast sadike pa je poleg omenjenih morfoloških značilnosti še fiziološka kvaliteta, prehranjenost sadike v času izkopa v drevesnici. Dobro prehranjene sadike imajo boljše možnosti, da se na terenu primejo in dobro priraščajo. V gozdarski praksi fizioloških lastnosti sadik zaenkrat ne ugotavljamo, temno barvo iglic pa smatramo kot znak dobre prehranjenosti sadik. ln kako doseči boljšo prehranjenost v času izkopa? S prekomernim gnojenjem spomladi v zadnjem letu rasti v drevesnici sicer dosežemo pospešeno rast sadik. Sadike se »Odlikujejo<< z močnejšimi odganjki zadnje vegetacije. Sadika je »na- gnana«, v tesnem okolju pa tudi »Zdivjana« in je zato netršata. Kljub obilnemu gnojenju utegne biti sadika podhranjena, ker se izčrpa v hitri rasti. Gnojenje v "' L. E. in dr. M. Z., oba dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljub- ljana, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 109 pozni pomladi pa je neprimerno, ker zmoti pravočasni zaključek rasti. Zaradi tega odganjki pogosto ne olesenijo in v hujših zimah pomrznejo. Pač pa lahko več dosežemo, če gnojimo sadike v drevesnici ob zaključku rastne dobe, konec septembra ali oktobra, ko gnojenje ne more več zmotiti poteka in zaključka rasti sadik. Korenine v tem času še potegnejo v sebe hranljive snovi in ker se hrana ne porabi za rast, ostane v sadiki na zalogi za »popotnico«. Zanimive poskuse s takim načinom gnojenja sta opravila Levinski in Lupke (8, 9). Slednji uporablja za ta način gnojenja izraz pozno gnojenje. 2. Poskusni nasadi s pozno gnojenimi smrekovimi sadikami 2.0 Pristop k poskusu Z namenom, da bi proučili možnosti za izboljšanje prehranjenosti sadik, smo jeseni 1978 osnovali dva poskusa s poznim gnojenjem sadik v drevesnici. Pri tem smo se držali ideje omenjenih nemških avtorjev (8, 9). Oba poskusa sta natančneje opisana v elaboratu (14), zato navajamo tukaj le najvažnejše podatke. 2.1. Poskus »Mengeš - Trzinu V drevesnici Mengeš smo pognojili štiriletne smrekove presajenke koncem septembra z naslednjimi gnojilnimi variantami: 1. ))O« - negnojeno 2. »NPK« uporabljeno gnojilo NPK 7 : 14 : 18 : 1 : 1, brez kloridov, doziranje 2140 kg/ha (150 kg N, 300 kg P20s in 385 kg K20) 3. "N,. - uporabljeno gnojilo KAN 27 °/o N, 3-5 °/o Mg O, doziranje 111 O kg/ha (300 kg N) 4. >>2N« - uporabljena dvakratna količina variante 3. S 650 sadikami, ki so bile pognojene v Mengšu, smo naslednjo pomlad zasnovali poskusni nasad v bližini Trzina v Ljubljani. Pred presaditvijo na teren so imele pozno pognojene sadike očitno temnejša zeleno barvo iglic kot Tabela št. 1. Analiza smrekovih iglic (Mengeš, Trzin) Poprečna Koncentracija hrani 1 teža Teža 1 enega iglic 1000 Vzorec enega iglic po- N p 1< Mg Ca ganjka po- 1 ganjka mg g 0/o od suhe snovi Drevesnica Mengeš, jesen 1978 1,15 0,18 0,72 0,15 0,80 Drevesnica Mengeš, o 1,387 0,95 0,15 0,67 0,15 0,82 pomlad 1979 N 1,560 1,57 0,17 0,50 0,19 0,88 2N 1,594 1,64 0,15 0,50 0,14 0,77 NPK 1,925 1,37 0,22 0,58 0,13 0,78 Nasad Trzin, o 134 89 0,95 0,21 0,50 0,18 0,31 jesen 1979 N 245 167 1,31 0,19 0,44 0,17 0,26 2N 230 153 1,38 0,19 0,40 0,13 0,21 NPK 193 123 1,21 0,18 0,54 0,15 0,24 Op.: Poudarjena so maksimalne teže in maksimalne koncentracije hranil. 11 o Skupaj 3,00 2,74 3,31 3,20 3,08 2,15 2,37 2,31 2,32 L nepognojene. žal pa je skoraj polovica posajenih sadik že po prvi vegetacijski dobi propadla zaradi spomladanske suše, zaradi slabo izbranega, manj ugodnega suhega rastišča, zaradi premalo tršatih sadik glede na dano rastišče in tudi zaradi površne saditve. Visok izpad pa je verjetno tudi glavni vzrok, da v nasadu ni bilo signifikantnih razlik v priraščanju za gnojene smrekove sadike v prvi in drugi vegetacijski dobi po sajenju. Gnojene sadike so imele le nekoliko boljši debelinski prirastek koreninskega vratu. Vendar foliarna analiza smrekovih iglic, opravljena spomladi leta 1979 na vzorcu iz drevesnice Mengeš in istega leta jeseni na vzorcu iz nasada Trzin, le kažejo boljšo prehranjenost z dušikom pri pognojenih sadikah. Tudi tehtanje stranskih vejic (poganjkov) prvega, naj- višjega drevesnega vretena po prvem letu rasti, prav tako kaže na večjo težo teh poganjkov pri pognojenih sadikah (glej tabelo št. 1) . 2.2 Poskus »Mahovnik - Mozelj« Istočasno in podobno kot v drevesnici Mengeš smo pognojili štiriletne smrekove sadike v drevesnici Mahovnik pri Kočevju z naslednjimi gnojilnimi variantami: 1. ))O« - negnojeno 2. ••N« - uporabljena 3. varianta poskusa »Mengeš-Trzin« 3. ••NPK« - uporabljena 2. varianta poskusa »Mengeš- Trzin<( 4. »NPK + N« - uporabljeno gnoj ilo NPK 7 : 14 : 18 : 1 : 1, brez kloridov, doziranje 2140 kg/ha in KAN 27 °/o N, 3-5 °/o MgO, doziranje 1110 kg/ha (450 kg N, 300 kg P205 in 385 kg K20) . Poskusni nasad smo zasnovali na precej plitvih tleh v bližini Mozlja na Kočevskem s 1200 sadikami . V prvem letu rasti v nasadu so gnojene sadike v poprečju dosegle 19 °/o boljši višinski prirastek, v drugem letu pa 21 °/o. Med posameznimi gnojilnimi variantami ni bilo značilnih razlik. Najboljši rezultat je pokazala varianta ••NPK". Foliarna analiza izkazuje tudi pri tem poskusu pred- vsem boljšo prehranjenost z dušikom, tehtanje stranskih odganjkov pa večjo težo pri gnojenih sadikah (glej tabelo št. 2). Vzorec Drevesnica Mahovnik, Drevesnica Mahovnik, pomlad 1979 Nasad Mozelj, jesen 1979 Tabela št. 2. Analiza smrekovih iglic (Mahovnik, Mozelj) jesen 1978 o N NPK NPK + N o N NPK NPK + N Poprečna teža 1 ! enega iglic i po- enega 1 • po- lgan)ka ganjka mg 83 97 105 105 65 77 83 84 Koncentracija hranil Teža 1-----:----;--------,----.-------:-- 1000 iglic g 1,950 1,789 2,519 1,972 N 1,62 1,23 1,94 1,88 1,88 0,88 1,32 1,48 1,44 p 0,22 0,16 0,18 0,18 0,19 0,35 0,14 0,17 0,16 K Mg % od suhe snovi 0,64 0,50 0,48 0,45 0,45 0,50 0,40 0,46 0,42 0,15 0,13 0,12 0,14 0,12 0,22 0,19 0,21 0,19 Ca Skupaj 0,58 1,08 0,99 1,24 1,00 0,63 0,51 0,53 0,49 3,21 3,10 3,71 3,89 3,64 2,58 2,56 2,85 2,70 Op.: Poudarjene so maksimalne teže in maksimalne koncentracije hranil. 1 i 1 Tabela št. 3. Analiza smrekovih iglic {Podturen, Meniški steljniki) Poprečna Koncentracija hranil teža Teža ~Skupaj iglic 1000 Vzorec enega enega iglic po- N p K Mg Ca ganjka po- ganjka -- mg g %od suhe snovi Drevesnica Podturen, jesen 1980 0,95 0,19 0,88 0,12 0,77 Drevesnica Podturen, pomlad 1981 o 0,79 0,22 0,70 0,11 0,78 N 1,48 0,22 0,58 0,11 0,81 1,5 N 1,46 0,17 0,62 0,13 1,05 NPK 1,53 0,18 0,60 0,13 0,76 1,5 NPK 1,48 0,17 0,60 0,12 0,85 Nasad Meniški steljniki, jesen 1981 o 388 258 1,380 1,31 0,20 0,70 0,10 0,22 N 438 274 1,257 1,57 0,18 0,65 0,12 0,25 1,5 N 517 303 1,471 1,71 0,22 0,60 0,11 0,24 NPK 495 300 1,760 1,67 0,24 0.66 0,10 0,21 1,5 NPK 599 356 1,657 1,89 0,19 0,65 0,10 0,23 Op.: Poudarjene so maksimalne teže in maksimalne koncentracije hranil. 2.3 Poskus »Podturen - Meniški steljniki« Zaradi neuspelega poskusa pri Trzinu smo poskus ponovili jeseni leta 1980 v drevesnici Podturen na petletnih smrekovih presajenkah. Te smo naslednjo pomlad posadili v Meniških steljnikih pri Dol. Toplicah. Poskusni nasad je štel 630 sadik. Uporabljene so bile gnojilne variante: 1. »O« - negnojeno 2. »N« - uporabljena 3. varianta poskusa ··Mengeš-Trzin" 3. »1 ,5 N" - uporabljena 3. varianta poskusa »Mengeš-Trzin«, toda s pove- čanjem dozi ranja gnojila za 50 °/o 4. »NPK" - uporabljena 2. varianta poskusa »Mengeš-Trzin" 5. »1 ,5 NPK« - uporabljena 2. varianta poskusa »Mengeš-Trzin«, toda s po- večanim doziranjem gnojila za 50 °/o. Ker v prodaji ni bilo amonijevega sulfata, ki bi bil ustreznejši za dano rastišče, smo spet uporabili ista gnojila kot v predhodnih poskusih. Rastišče, kjer so bile sadike posajene, je ugodno in poraslo z bujno talno floro. Natančnejši opis poskusa bo objavljen kasneje. Negnojene sadike so imele poprečen višinski prirastek po prvem letu rasti v nasadu 6,58 cm (100 °/o). Sadike gnojilne variante »N« so pri rastle 8,62 cm (131 °/o), variante »1 ,5 N« 9,17 cm (139 °/o), variante »NPK<< (8,49 cm (126 °/o) in variante »1 ,5 NPK« 9,50 cm (144 °/o). Višinski prirastek sadik vseh gnojilnih variant je bil večji in signifikantno različen od prirastka negnojenih sadik. Sadike so bile tudi bolje prehranjene ter so imele težje stranske poganjke zgornjega vretena (glej tabelo št. 3). 3. Zaključek Pri presojanju kvalitete sadik često pozabljamo na tako imenovane fiziološke kvalitete, kot je npr. prehranjenost sadik, ki igra verjetno zelo pomembno vlogo 112 2,9"1 2,60 3,20 3,33 3,20 3,22 2,53 2,77 2,88 2,88 3,06 Gredica s pozno pognojenimi sadikami v drevesnici Podturen (GG Novo mesto). Foto L. Eleršek pri uspevanju pogozdenih sadik na terenu . Pri našem poskusu smo se problema le nekoliko dotaknili, ter bo potrebno storiti še marsikaj, da na tem področju dosežemo kaj več. Pozno gnojenje sadik v drevesnici, kot je opisano v tem sestavku, je očitno uspešno in izboljša njihovo fiziološko kvaliteto. Vse pognojene smrekove sadike iz naših poskusov so imele spomladi pred presaditvijo na teren bolj temne zelene iglice. Opravljene foliarne ana.lize izkazujejo večjo prisotnost dušika v iglicah (do 94 °/o večjo pol leta po gnojenju in do 68 °/o večjo eno leto po gnojenju). lglice teh sadik so praviloma težje, stranski odganjki zgornjega vretena pa močnejši, glej tabelo št. 1, 2, 3. Rast pozno gnojenih sadik je boljša tako prvo leto kakor še drugo leto. Upoštevati je tudi, da so stroški gnojenja v drevesnici preračunani na sadike le minimalni , predvsem če primerjamo te stroške s stroški štartnega gnojenja. štartno gnojenje sadik, ki je pri nas dokaj razširjeno, opravljamo neposredno po saditvi v gozdu. To zahteva znatno večjo porabo delovnega časa in ne daje vedno pozitivnih rezultatov (14). Pri poznem gnojenju je tudi manjša poraba umetnega gnoja, saj smo porabili v našem primeru na sadi ko le od 2 do 6 g umetnega gnoja, pri štartnem gnojenju pa je ta količina navadno desetkrat večja . S preobilnim pomladanskim gnojenjem v zadnjem letu rasti v drevesnici lahko pokvarimo fizio!oške in morfološke kvalitete sadik (neuravnovešena pre- hranjenost, neugodno majhna tršatost, predolgi poganjki zadnje vegetacije itd.} . S poznim gnojenjem pa zboljšujemo prehranjenost sadik in s tem tudi njih kvaliteto. Vendar o poznem gnojenju sadik v drevesnici še ne moremo reči zadnje besede. čeprav pri uporabljenih gnojilnih dozah ni prišlo do užigov na 113 koreninskem vratu, pa morda uporabljena doza pomeni preobremenjevanje dre- vesničarskih tal z mineralnim gnojenjem, posebno z dušikom, ki neugodno vpliva pri nadaljnji vzgoji sadik. Smrekove sadike z razmeroma močneje razvitim koreninskim delom pa lahko vzgajamo le pri nižji vsebnosti dušika v zemlji. Prav zato uporabljenih količin umetnih gnojil pri poznem gnojenju še ne moremo brez pridržkov priporočati za široko uporabo. Vzgoja kvalitetnih sadik je nujnost. Slabo kvalitetne sadike, pa naj bodo še tako poceni , so strahovito drage, saj se slabše primejo, dolga leta le životarijo itd . Bolje je pridelati manj sadik, a tiste kvalitetne. Drevesničarska proizvodnja naj bi zato dala več poudarka kvaliteti , pa čeprav na račun kvantitete . Priporočamo lahko le čim več neproblematičnega organskega gnojila oziroma komposta. Mine- ralno gnojilo pa lahko pomeni za drevesničarske sadike poživilno injekcije, vzdrževanje plodnosti drevesničarskih tal, tudi zboljšanje prehranjenosti sadik. Toda vseh problemov glede prehranjenosti sadik z njim najbrž ne moremo rešiti. Povzetek Pri masovni vzgoji sadik je vprašanje njihove kvalitete še zelo zanemarjena . Hitra rast sadik ob obilni agrotehniki nam daje v drevesnici sicer veliko število sadik, ki pa imajo morfološke in fiziološke pomanjkljivosti. Kljub obHnemu gnojenju v drevesnici kažejo sadike nesorazmerja v prehranjenosti ali celo slabo prehranjenost. Pri naših poskusih smo iskali učinek tako imenovanega poznega gnojenja na prehranjenost sadik in na njihovo kasnejšo rast v nasadu. Pozno gnojenje imenujemo tisto gnojenje v drevesnic/ , ki ga opravimo proti koncu vegetacijske dobe pred presaditvijo na teren. Poskuse smo opravi·li v treh slovenskih drevesnicah (Mengeš, Kočevje, Pod- turen) koncem septembra leta 1978 in 1980. Gnojili smo štiri in petletne smrekove sadike z različnimi količinami in kombinacijami gnojila KAN in gnojila NPK brez kloridov. Uporabljene so bile naslednje količine čistih hraniv na hektar: N - 150 do 600 kg, P20s- do 450 kg in K20 - do 577 kg. Spomladi naslednje leto, ob presaditvi na teren v bližino teh drevesnic, je foliarna analiza pokazala boljšo prehranjenost gnojenih sadik in sicer predvsem z dušikom. V prvi rastni dobi so gnojene sadike bolje priraščale v višino in debelina in so bile v primerjavi s kontrolnimi (negnojenimi) sadikami razl ike v glavnem signifikantne. Med samimi gnojilnimi variantami pa ni bilo signifikantnih razlik. Boljša prehranjenost gnojenih sadik je bila opazna še na koncu prve rastne dobe po presaditvi . kar so pokazale foliarne analize. Negnojene oziroma kontrolne sadike pa so tako v drevesnici kot na terenu kazale nekoliko bledejšo barvo. Pozno gnojenje v drevesnic/ lahko smatramo za nadomestilo štartnega gno- jenja na terenu. štartno gnojenje je namreč precej zahtevnejše glede porabe časa in porabe gnojil . Poskusi s poznim gnojenjem sicer niso povzročili veliko večjih prirastkov (v absolutnem merilu), vendar velja isto tudi za dosedanje poskuse s štartnim gnojenjem v Sloveniji. Pri poznem gnojenju pa je odprto še vprašanje, kako reagirajo na obilno jesensko gnojenje drevesnična tla v nasled- njih letih. Najbrž lahko pri velikih ko-ličinah pričakujemo neugodne učinke. lzboljšava kakovosti sadik je zelo pomembna in ji bo potrebno posvetiti še veliko naporov. Slaba saditev s slabimi sadikami vodi v neuspeh , ki ga ne moremo opravičiti . Zato moramo dajati pri pridelavi gozdnih sadik prednost kvaliteti pred njihovo količinsko proizvodnjo. 114 v 1 Literatura 1. Bengston, G. W.: Forest Fertilization in the United States, Progress and Outlook. Journal of Forestry, 1979/4. 2. Božič, J .: Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj, 1976-1980, Gozd. V., Ljubljana . 1979/4. 3. Eleršek, L.: Prispevek k problematiki kvalitete sadik, Gozd. V .. Ljubljana , 1980/9. 4. Hočevar, S.: Opažanja s pregledov v gozdnih drevesnicah , Gozd . V .. Ljubljana, 1981 /6. S. Horvat-Marolt , S.: Kakovost in izbor sadik gozdnega drevja v Sloveniji. Gozd . V. , Ljubljana, 1978/5. 6. Kalan, J .: Prispevek k elaboratu Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozda, Ljubljana, 1980. 7. Kriissmann, G.: Die Baumschule. Berlin in Hamburg , 1978. 8. Lewinski, E. V.: Herbs!dOngung in der Baumschule zur Verbesserung der Anwuches bel Fichte, Forst- u. Hol zwirt., Hannover, Jg . 29 (1974/2) . 9. Wpke, B. V.: Einfluss einer SpaldOngung in der Baumschule auf den Anwuchserfolg von Fichten und Duglasien, Forst- u. Holzwirt ., Hannover, Jg . 29 (1974!2). 10. Schmidt , H.: Die GGtebeurteilung von Forstpflanzen , Munchen, 1961. 11. Schmidt-Vogt, H .. Gurth, P.: E:genschatten von Forstpflanzen und Kulturerfolg, Allg . Forst und Jagdzeitung, 1977/8-9. 12. Zupančič, M .: Gnojenje pri pogozdovanju (startno gnojenje), Gozd. V., Ljubljana, 1978/6. 13. Zupančič, M.: Mineralno gnojenje v gozdu da ali ne?, Sodobno kmetijstvo , Ljubljana, 1976/1. 14. Zupančič, M .: Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozda. elaborat. Ljubljana, ·1980 . VERBESSERUNG DER OUALITAT VON FICHTENPFLANZEN DURCH SPATDONGUNG IM PFLANZGARTEN Zusammenfassung Bei der Massenproduktion von Forstpflanzen ist die Frage ihrer Qualitat noch sehr vernachlassigt. Durch ausgibige Agrotechnik in Pflanzgarten wird die Entwicklung der Forstpflanzen unnati.irlich forciert, was manche morphologische und physiologische Mangel bewirkt. Trotz der reichlichen Mineraldi.ingung in Pflanzgarten, weisen die Pflanzen unausgegliechenen oder sogar schlechten Ernahrungsz.ustand. Mit einigen Versuchen wollten wir die Wirkung der sg. Spatdungung aut den Ernahrungszustand und Wachstum der Pflanzen uberprufen. Als Spatdungung wird die Dungung von Forstpflanzen in Pflanz- garten gemeint, die am Ende der Vegetationsperiode vor Ausbringung von Pflanzen ins Gelande erfolgt. ln der Periode der Vegetationsruhe kčnnen die Pflanzen noch Nahrstoffe aufnehmen, ohne dass ihr Wachstumsrhytmus dadurch gestčrt wird. Die Versuchsdungung erfolgte in drei slowenischen Pflanzgarten (Mengeš, Kočevje, Podturn) in den letzten Septembertagen 1978 und 1980. Vier- und z. T. tOnfjahrige Fichten- pflanzen wurden im Pflanzgarten mit verschiedenen Kombinationen und Dosierungen von Mineraldunger KAN und chloridfreien NPK gedungt. Dabei wurden folgende Mengen von Reinnahrstoffen pro Hektar angewandt : N - 150-600 kg, P20s bis 450 kg, K20 bis 577 kg . Im darauffolgendem Fruhjahr wurden diese Pflanzen an mittelmassigen bis guten Waldstandorten in der Nahe dieser Pflanzgarten gepflanzt. Die gedungten Pflanzen wiesen dabei einen besseren Ernahrungszusland, vor allem mit Stickstoff, als die ungedungten Kontrollpflanzen. Das Dicken- und Hohenwachstum der gedungten Pflanzen war meist signifikant besser als bei Kontrollpflanzen. Doch zwischen den einzelnen Dungungsvarianten konnten keine signifikanten Unterschiede gefunden werden. Am Ende der erste Vegetationsperiode nach der Verpflanzung hat die Nadelanalyse noch einen besseren Ernahrungszustand der gedungten Pflanzen gezeigt. Die Kontrollpflanzen wiesen dagenen eine hellere Nade/farbe und niedrigere Nadel- und Triebgewichte . Die Spatdungung in Pflanzengarten kann als Ersatz fUr die StartdOngung der Pflanzen im Ge/ande betrachtet werden . Die Startdungung im Ge/ande ist sehr Zeit- und Material- aufwendig. Unsere Spatdi.ingungsversuche haben zwar keinen grossen Mehrzuwachs der Pflanzen ergeben, doch das gilt auch fur die bisherigen Startdungungsversuche in Slo- wenien. Ungepruft bleibt die Frage, wie wirken sich die hohen Dosierungen der SpiHdungung im Pflanzgartenboden aus. Die Verbesserung der Qualitat der Forstpflanzen ist eine dankbare und zu wenig beachtete Aufgabe. Schlecht ausgefJhrte Pflanzungen mit unpassenden Pflanzen fuhren zu Miserfolgen, die nich mehr zu verantworten sind. Wichtiger als die Quantitat der Pflanzenproduktion und der Aufforstungen ist ihre QualiHH. 115 Oxf. 851 KVALITETNA STRUKTURA LESNIH SORTIMENTOV Zdravko Tu rk (Ljubljana)" Tur k. Z.: Kvalitetna struktura lesnih sortimentov. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 3, str. 116-124. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Primerjava kvalitetnih struktur med dosedanjimi (1967) in novimi (1979) jugoslovanskimi standardi za jelove-smrekove sortimente, med njimi pose- bej za hlode vseh vrst. teh najštevilnejših in najpomembnejših sortimenlov pri nas. Prikaz vnešenih izboljšav in pomanjkljivosti, pa tudi še dodatno potrebnih izboljšav pri bukovini. Ukrepi za uveljavitev enotnih standardov ali kvalitetnih meril v praksi. Tur k, Z.: The quality structure of wood assortments. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 3, pag. 116-124. ln Slovene with summary in German. Comparison of quality structures between previous (before 1967) and new (1979) Yugoslav standards for Fir·Spruce and Beech assortments. specially all kinds of logs representing the most numerous and important assortments of this country. Presentation of new improvements and defi- ciencies, as well as of necessary additional improvements for Beech wood. Measures to carry into effect unified standards or qualitative criteria in the practice . 1. Uvodni prikaz stanja. Zastavljeno vprašanje Priča smo dogajanju, da se jugoslovanski standardi gozdnih lesnih sortimentov in enaki standardi žaganega lesa v naši praksi ne izvajajo, ne glede na to, koliko truda je bilo vloženega vanje, in sicer zaradi znanih objektivnih in sub- jektivnih vzrokov (1). Ne uporabljajo se sploh nobena meri1la kvalitete. Pri takem stanju bi bilo bolje, da standardov sploh ni, kot pa da se s tako divjo prakso diskreditira sam pojem standardizacije ali kvalitetnih meril in krši veljava pred- pisov. Toda ta divja praksa ne more zanikati in zamegliti dejstva, da so tudi pri lesnih sortimentih različne kvalitete in njim ustrezne uporabnosti, ki so podlaga realne vrednosti sortimentov. Na splošno velja, da je artikel vrednejši, čim kvalitetnejši je za določeno uporabo. Slabši artikel pa lahko seže do tiste spodnje meje, ki ekonomsko še opravičuje njegovo uporabo za določen namen. Te razlike je treba poznati in primerno upoštevati. Zato vse panoge v gospodarstvu in tudi tržišče vse bolj razlikujejo in opredeljujejo kvalitetne kategorije surovin in izdelkov. Po večini tržni artikli sploh ne morejo v prodajo brez kvalitetne označbe, še celo pokvarljivi artikli, kot je npr. sadje, ne. V tem se zrcali tudi napredek posamezne stroke, in to v skladu z razvojem njenih proizvodnih tehnologij. Naše gozdarstvo in lesarstvo je na tem področju, kljub sicer nesporno velikemu napredku, v hudem nazadovanju, čeprav ne pretežno po svoji krivdi. Ne bo moglo in ne smelo trajno mimo meril kvalitete, ampak jih bo moralo po gospodarskih potrebah opredeljevati in uveljavljati. • Z. T., dipl. inž. gozd., upok. univ. prof ., Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 1"16 . ' 1' Vprašamo se, kaj moremo in moramo storiti, da se povzpnemo iz začaranega stanja, tako da bi gozdarstvo in lesarstvo tudi na tem področju smotrno sledilo sodobnim razvojnim silnicam. 2. Osnove in pomen kvalitete lesnih sortimentov Pri secnJI in Izdelavi so za razvrstitev na različne sortimente odločilne dimenzije in kvaliteta lesa. Le-te so odvisne od velikosti in kvalitete drevja. Spomnimo se, da je debelina tudi pri istem drevesu vzdolž debla različna in podobno tudi kvaliteta lesa. Les je, kot je znano, nehomogena tvarina. Vsebuje v večji ali manjši meri različne napake, ki so po večini posledica naravne rasti drevja, npr. grče od vej, zavita lesna vlakna. Zato je lahko tudi pri enakih dimenzijah kvaliteta lesa različna . Določen okvir kvalitetnih razlik je tudi pri istih sortimentih. Zato sortimente po potrebi razvrščamo še v kvalitetne razrede. Podobno je pri sortimentih žagarske proizvodnje, le da so pri njih izhodiščna surovina hladi, dobljeni iz drevja. če pri gozdnih lesnih sortimentih zanemarimo t. im. prostorninski les, ki celo pri listavcih vse bolj izginja oziroma se jav.lja v obliki oblovine ali goli, so vsi ti sortimenti oble ali okrogle oblike. Zato jih imenujemo s skupnim imenom oblovina. V oblovinl pa razlikujemo po širših skupinah hlade, gradbeno in drobno oblovino. Hladi so najštevilnejši, saj znaša njihov delež tudi 3/4 skupne količine. Pomenijo surovino za predelavo. Med gradbenimi in drobnimi sortimenti pa jih je nekaj, ki rabijo za surovino, npr. celulozni les, les za lesne p.lošče in drugi, ki so namenjeni za neposredno uporabo, kot so drogovi, odrniki, jamski les ipd. Tipično za gozdne lesne sortimente je, da med njimi ni ostre meje, ampak se po večini lahko v precejšnji meri uporabljajo za različne namene, kar ima dobre pa tudi slabe strani. Tako npr. celulozna industrija lahko uporabi tudi hlade in druge sortimente. Le-ta je dandanes pri nas pogosto prisiljena, da zaradi pomanjkanja primernejšega celuloznega lesa kupuje tudi hlade in drogove kljub mnogo višji ceni. V sodobni žagarski industriji pa posegajo tudi v drobno oblovino s premerom celo pod 20 cm. Seveda prihaja pri tem mimo ustrezne računice tudi do neekonomskih pretiravanj in anomalij. Vendar ima v bistvu vsak lesni sortiment svoj prioritetni namen, ki ga je treba upoštevati. To dejstvo pa narekuje, da razpoložljivi les usmerjamo tja, kjer najbolj zaleže, ne pa, da npr. slab jamski les vsiljujemo med žagovce in celulozni les, kvalitetne drobne hlade pa hkrati za manj vredne namene. Ekonomski uspeh predelave in porabe je najboljša osnova in pogoj, da gozdarstvo za svoj les. doseže čim večji iztržek. Zato je v njegovem Interesu da potrošnike smotrno zadovolji. Za vsako uporabo je treba poznati spodnjo mejo kvalitete nekega sortimenta, to je do kod slabša in zato cenejša kvaliteta še ustreza. To pa je naloga standardov. Sčasoma, z napredkom tehnologije, je industrijska predelava spo- sobna uporabiti tudi slabšo kvaliteto kot prej. Zato je treba standarde sčasoma pregledati in povečati dopustne napake prizadetih sortimentov, s čimer se njihova količina poveča . Ustrezna opredelitev kvalitete posameznih sortimentov in hkrati kvalitetne strukture udeleženih sortimentov pa je še zlasti potrebna takrat, kadar presojamo ali uporabljamo poprečno kvaliteto in poprečno tržno ceno vseh udeleženih sor- timentov, kot je to še zlasti pri obdelavi in obračunavanju lesa na mehaniziranlh lesnih skladiščih: tam specifični tehnološki proces narekuje, da uporabimo predhodno ugotovljeno poprečno kvaliteto udeleženih sortimentov. 117 3. Problemi uveljavljanja jugoslovanskih standardov Za lesne sort!mente obstajajo jugoslovanski standardi že od leta 1955, nekateri pa že od leta 1948. Uradno omejene in neekonomske tržne cene lesa, ki niso sledile splošnim podražitvam, so bile in so vzrok vse manjšega upoštevanja predpisanih standardov. Prodajalcem lesa je namreč ostal edini pa tudi najlažji izhod, da so zaračunavali lažno, višjo kvaliteto od stvarne. Kupci so se morali s tem sprijazniti, če so hoteli priti do lesa, sami pa so se pri prodaji svojih proizvodov posluževali enakega friziranja cen, to je lažnega deklariranja manj vrednih sortimentov za večvredne. Z rastočo inflacijo se je večala tudi razlika med zaračunano lažno in stvarno kvaliteto. Neurejene cene lesa so ovirale tudi konsolidacijo samih standardov, da niso bili dovolj prilagojeni potrebam prakse. Standardi hlodov kot najštevilnejših sortimentov so bili leta 1968 postavljeni zunaj obveze zgolj za to, da bi se v vmesnem času enega leta med gozdarstvom in lesarstvom ter med republikami zbližalo stališče glede nekaterih odločilnih standardnih določb, in to za primer, če bi se uredile tudi tržne cene lesa v tolikšni meri, da ne bi ovirale izvajanje standardov. Toda šele leta 1976 se je začela revizija dotedanjih standardov hlodov iz leta 1967 (2) . Treba je resnici na ljubo poudariti, da je tedaj razprava prvič slonela na precej zbližanih stališčih med našimi republikami. To je pripomoglo, da so bili izde·lani precej dobri popravki. Odprt je ostal le še standard dolge oblovine, ki je povezan s standardi hlodov. Zvezni zavod za standardizacijo (ZZS) pa je leta 1979 izdal obvezne standarde hlodov ne glede na neurejeno stanje na lesnem tržišču, ki onemogoča dosledno uveljavitev teh standardov in ne da bi počakal na dodelave standarda dolge oblovine. Poleg tega so bile v objavljenih JUS izpuščene nekatere določbe, in sicer v nasprotju s sklepom pristojne komisije ZZS (2, 6). To vse je bilo zelo zgrešeno in prav gotovo v škodo ugledu standardizacije. Naša združenja goz- darstva in lesarstva Slovenije so zato proti temu protestirala in zahtevala, da se standardi hlodov proglasijo za neobvezne, kot so bili doslej. dokler stanje na tržišču ne omogoči njihovo izvajanje. O tem argumentiranem protestu so bile obveščene tudi inspekcije in naša podjetja. Pristojne rešitve do danes še ni, prizadeta operativa pa nadaljuje s prejšnjo prakso. Neskladje je toliko večje, ker se pri uradno omejenih cenah še vedno uporabljajo kvalitetni razredi, ki pa so brez ustrezne osnove. Sedaj, v letu 1981, je v teku tudi revizija standardov žaganega lesa iz leta 1955, ki je bila že zdavnaj potrebna, zlasti da bi se odstranilo praktično neživ- ljenjske določbe in da bi se standardi smotrno poenostavili. Revizija bo morala smiselno upoštevati tudi nove JUS hlodov, ki morajo biti medsebojno usklajeni. 4. V čem so popravki ali izboljšave novih standardov 1979 Najpomembnejši so za nas popravki v standardih hlodov jelovine-smrekovine in bukovine. Zato tukaj obravnavamo le te in se ne spuščamo v obravnavo hlodov drugih iglavcev in listavcev. Ne obravnavamo pobliže niti gradbenih in drobnih sortimentov, ker pri njih ni bistvenih sprememb razen nekaterih očitnih napak, in to mimo ·sklepov pristojne komisije ZZS. Novi , objavljeni JUS za celulozni les in les za lesne plošče iz leta 1979, ki zajemajo tudi sekance, pa vsebujejo toliko bistvenih napak po krivdi ZZS oziroma njihovega referenta, da so povsem neuporabni (2). ZZS je bil na to opozorjen z zahtevo, da izda nove standarde v skladu z izdelanimi sklepi pristojne komisije. 118 1· 4.1. Hlodi jelovine-smrekovine 4.1.1. Po p ra v ki a 1 i i z bo 1 j š ave s ta n d a r d o v a. črtani so hladi za luščenje L, ker kot taki pri jelovini-smrekovini ne pridejo v poštev in so napačno vplivali na presojo kvalitete in tržne cene žagarskih hlodov, ki imajo docela drugačno tehnologijo predelave. Boljša kvaliteta žagovcev se namreč zajema s furnirskimi hladi F in ponekod z rezonančnim lesom, čeprav gredo po večini v žagarsko proizvodnjo. Tedaj se namreč del hlada v dolžini 2m z napredovanjem dolžine po 10 cm šteje in obračuna za F, če je takšne kvalitete, ostanek pa kot hlod ustreznega kvalitetnega razreda. b. črtani so tudi hladi za vžigalice S, ki so med hladi kot poseben sortiment odveč. c. Pri žagovcih l. in 11. kval. razr. je dovoljena koničnost dvignjena za 1 °/o. d. Najpomembnejši in najpotrebnejši popravek, ki ga je Slovenija že prej argumentirano predlagala, je pri nezraslih grčah. V l. kv. raz. so namesto dveh, dovoljeni trije venci grč do 20 mm (majhne grče) in to v skladu z rastjo drevja. V 11. kv. raz. pa je nedvoumno navedeno, da so neomejeno dovoljene nezras.le grče do 20 mm, medtem ko so večje le zaradi poenostavitve združene v tri vence nezraslih grč do 40 mm (srednje grče). e. Pri žagovcih 11. kv. raz. je bilo v pristojni komisiji ZZS sklenjeno, v objav- ljenih JUS pa po krivdi pristojnega referenta izpuščeno, da morajo biti to hladi s premerom 20-24 cm kvalitete l. raz. Enako je izpuščeno, da so v 111. kv. raz. lahko tudi hladi s premerom 17-19 cm, če so kvalitete l. razreda. 4.1.2. K va 1 i te t n a s t ru k t u ra , p ri m e r j ava a. Na podlagi prejšnjih JUS iz leta 1967 so bile opravljene poskusne klasifi- kacije napadi ih sortimentov v večjem delu Slovenije (1, 5). Tedaj so bili poleg hlodov prikazani tudi različni gradbeni in drobni sortimenti (drogovi, jamski in celulozni les). Dandanes pa jih je bolje obravnavati skupaj kot drobno oblovino, še zlasti ker gre del te oblovine tudi za strojno tesane trame, toda zelo različno po posameznih območjih. Zato so gradbeni in drobni sortimenti prikazani tukaj kot drobna oblovina skupaj. V tabeli št. 4 pa je posebej ocenjena drobna oblovina z upoštevanjem deleža za strojno tesane trame. Tabela 1. Kvalitetna struktura sortimentov jelovine-smrekovine po JUS 1967 v 0 /a F 11 111 Drobna oblovina Skupaj 0,4 12,4 55,2 19,6 12,4 100% če pri tem prikažemo samo hlade brez drobne oblovine, je kvalitetna struktura hlodov naslednja: Tabela 2. Kvalitetna struktura samih hlodov jelovlne-smrekovine po JUS 1967 v% (1) F 11 111 0,5 14,1 63,0 22,4 100% b. Na podlagi novih JUS 1979 so v okviru našega inštituta opravljene poskusne klasifikacije v štirih sečiščih, in sicer v TOZD Podturn, GG Novo mesto (1 se- 119 čišče, jelovina), kjer je izmerjeno 1.824 kosov s 594m3, in v TOZD Kamnik, GG. Ljubljana (3 sečišča, smrekovina), kjer je izmerjeno 1.308 kosov z 285 m3 ali skupaj 3.132 kosov z neto 879m3 . Po oceni dajejo približno poprečje. Pri tej klasifikaciji so upoštevani tudi tisti popravki v JUS, ki jih je sprejela pristojna komisija ZZS, v objavljenih pa so pomotoma izpuščeni (hlodi 20-24 in 17-19 cm). Izpuščena pa je oblovina za strojno tesanje, ker se javlja zelo različno. Favorizirani so hlodi, kot se to pogosto dogaja v praksi. Tabela 3. Kvalitetna struktura sortimentov jelov/ne-srn rekov/ne po JUS 1979 v OJo TOZD, GG F IJ liJ Drob. obl. Skupaj Podturn, Novo mesto 4,6 30,9 45,7 10,9 7,9 100% Kamnik, Ljubljana 0,6 19,4 45,7 18,1 16,2 100% Skupaj 3,3 27,1 45,7 13,3 10,6 100% Skupaj zaokroženo na cele odstotke 3 27 46 13 11 100% Naknadno je zaradi primerjave pri drobni oblovini po oceni dodana še oblovina za trame, kot je iz tabele 4 razvidno. Ponekod se namreč drobna oblovina v veliki meri v okviru GG namenja za strojno tesane trame zaradi gospodarskih potreb in za doseganje boljšega iztržka za les. Ob upoštevanju, da se v ta namen uporabljajo tudi tanjši hlodi in zato vključujejo v drobno oblovino, oce- nujemo naslednjo približno strukturo sortimentov, ki pa je močno odvisna od trenutnih tržnih razmer oziroma od obsega usmerjanja v drobno oblovino za tesanje in druge namene po posameznih območjih . Tabela 4. Kvalitetna struktura sortimentov jelovine-smrekovine po JUS 1979 s povečanim deležem drobne oblovine zaradi usmerjanja tudi v strojno tesane trame in sicer v zaokroženih odstotkih F Il lil Drobna oblovina Skupaj 3 27 40 10 ok.20 100% če pri tem upoštevamo samo hlede brez drobne oblovine, dobimo naslednjo kvalitetno strukturo samih hlodov: Tabela S. Kvalitetna struktura samih hlodov jelovine-smrekovine brez drobne oblovine (20 %, v kateri je zajeta tudi oblovina za trame), v 0/o F 11 111 4 34 50 12 1 OO 0/o c . Kvalitetne strukture sortimentov je/evine-smrekovine po JUS 1979 na podla(Ji poskusnih klasifikacij dokazujejo, da so navedeni popravki, vnešeni v obravna- vanih standardih, ki zajemajo nekaj ublažitev in nekaj zaostritev, smotrni, ker omogočajo, ne samo da so novi standardi boljši od prejšnjih, ampak sedaj povsem ustrezajo. Pri poskusnih klasifikacijah je hkrati ugotovljeno, da Je-te po novih JUS 1979 potekajo veliko hitreje in lažje kot po prejšnjih, največ zato , ker se 120 tolerance bolje ujemajo z rastjo drevja. En sam ocenjevalec lahko klasificira 100-200 kosov na uro. Sedaj odpadejo torej vsi pomisleki o kompliciranosti teh standardov in o zamudnosti klasificiranja. Popraviti je treba le tisto, kar je bilo pomotoma izpuščeno in dodelati ter vključiti še standard dolge oblovine. 4.2. Bukovina Kot že omenjeno, obravnavamo tukaj le hlode. 4.2.1. Pop ra v k i a 1 i i z b o 1 j š ave J U S 1 9 7 9 h 1 od o v a. Hlodi za luščenje so združeni v en sam kvalitetni razred, v katerem pa so tolerance zajete v tolikšni meri kot prej pri L2, zaradi česar ustrezajo kljub temu, da je zahtevani najmanjši premer 35 cm malo pretiran. b. Ustrezajo tudi novi standardi za hlode za furnir F in za pragovske hlode P, kjer niso bile potrebne znatnejše spremembe. c. Pri hlodih za žaganje (žagovcih) 1.-111. kval. razr., ki so najštevilnejši, pa je kljub znatnim izboljšavcm ostal še velik razkorak in jih bo treba še popraviti. še vedno namreč odpade prevelik deiBi, nad 50 °/o na zadnji, to je 111. kval. razr., kot kažejo poskusne klasifikacije. Vzrok temu je napačna presoja vpliva grč slepic, ki so pri bukovini pogosto najodločilnejša napaka lesa, toda niti zdaleč ne motijo v tolikšni meri, zlasti ne pri današnji stopnji industrijske predelave. To priča ostra toleranca tudi še v novem, revidiranem standardu 1979, če se pri tem niti ne oziramo na izredno veliko toleriranje grč slepic v sedanji naši praksi. To je razbrati tudi iz inozemskih obravnav grč slepic, (3 4). Najpomembnejša izboljšava je, da so v tolerance Il. kval. razr. vključene slepice z bradavica na lubju, višine do 4 cm (kar pomeni debel ino veje od 2 cm, ko je odpadla od debla) . Poleg tega je dovoljena še ena večja slepica na dolžin- ski meter, medtem ko je bila do sedaj le na 2 m. Kot kažejo naše poskusne klasifikacije in tuji standardi (3), bi bilo za ustrez- nejšo ali stvarnejšo kvalitetno strukturo bukovih hlodov za žago nujno glede slepic predpisati v /. kva/. razr. tisto, kar je sedaj v 11. in v slednjem zvišati dovoljene bradavice na lubju na 8 cm ter enako v JII. kva/. razr . Poleg tega je nujno v 111. kva/. razr. uvrstiti tudi hlade premera 20-24 cm, če so l. kvalitete, kot je bilo v prejšnjem standardu. 4.2.2. K v a 1 i t e 1 n a s t r u k 1 u r a h 1 o d o v . P r i m e r j a v a a. Kvalitetna struktura bukovih hlodov po prejšnjem standardu z leta 1967 kaže po poskusnih klasifikacijah v Sloveniji (1) izredno visok ali prevelik delež hlodov žagovcev v zadnjem, 111. kval. razr., saj skupaj s hlodi za prage P znaša okoli 69 °/o. Zato je bil potreben popravek teh standardov. Tabela 6. Kvalitetna struktura bukovih hlodov po prejšnjem JUS 1967, v 0/o (1) F Lz Il 111 p Skupaj 2,1 7,2 13,0 3,7 5,1 62,5 6,4 100% b. Po novih standardih iz leta 1979 so v okviru našega inštituta posneti le majhni vzorci poskusnih klasifikacij, in sicer v TOZD Bukovje, GG. Postojna, in v TOZD Rog, GG Kočevje. Skupaj z drobno oblovino je zajetih 282 kosov z neto 121 73m 3 bukovine, kar daje le približno sliko, vendar dovolj, da vidimo opravičenost našega predloga za nadaljnjo izboljšavo teh standardov glede žagarskih hlodov, čeprav je znano, da so pri listavcih med različnimi sečišči ali rastišči mnogo večje kvalitetne razlike kot pri iglavcih. V tabelah in drugih prikazih je drobna oblovina, na katero odpade okoli 24-33 °/o od skupne deblovine (za celulozni les in les za ·lesne plošče, za jamski les in za drva), izpuščena, da ne bi bil ta članek preobširen, še zlasti, ker za pričujočo obravnavo ni pomembna. V tabeli 7 je dana struktura hlodov po JUS 1979, v tabeli 8 pa po istem JUS, izboljšanem po našem predlogu glede grč slepic in hlodov premera 20-24 cm. Hlodi 111. kval. razr. zajemajo tudi pragovske hlode P. Tabela 7. Kvalitetna struktura bukovih hlodov po JUS 1979, v% F L 11 111 + p Skupaj 3 12 3 16 66 100% Tabela 8. Kvalitetna struktura bukovih hlodov po JUS 1979 s predloženo izboljšavo, v 0/o F L 11 111 + p Skupaj 3 12 13 39 33 100% Pri primerjavi strukturnih deležev med tabelami 6-8 vidimo, da je v tabeli 7 znatno izboljšan delež hlodov žagovcev 11. kval. razr. zaradi omenjenih popravkov v standardu 1979, medtem ko je delež 111. kval. razr. še vedno previsok, ker niso vnešeni potrebni popravki. Tabela 8 pa nazorno kaže, kako je potrebno vnesti predložene popravke standarda glede grč slepic in hlodov 20-24 cm premera. 5. Potrebni ukrepi za konsolidacijo in uveljavitev standardov 5.1. Za jelovino~smrekovino a. V standarde 1979 je treba vnesti tisto, kar je bilo izpuščeno in je navedeno zgoraj. Dodelati je treba standard dolge oblovine s posebnim ozirom na tehno- logijo mehaniziranih skladišč lesa. b. Urediti je treba tržne cene lesa, najbolje na osnovi sporazumnega dogovora med gozdarstvom in lesarstvom, in sicer ob upoštevanju razmerja do tržnih cen končnih izdelkov, ob smotrni primerjavi z inozemskimi cenami, kot se deloma že izvaja. Seveda je pri tem nujno, da ostanejo cene nespremenjene do nadalj~ njega sporazumnega dogovora, ne pa da se stihijsko spreminjajo vsak dan. 5.2. Za bukovino a. V standarde 1979 je treba vnesti popravke nekaterih očitnih napak in to ob doslednem upoštevanju sklepov pristojne komisije ZZS. b. Pri hlodih žagovcih je treba revidirati in izobljševati tolerance glede grč slepic, kakor predlagamo spredaj. Vključiti je treba tudi hlode 20-24 cm premera, če so l. kvalitete. c. Tržne cene je treba urediti enako, kot predlagamo za jelovino-smrekovino. 122 6. Prehod Do takrat, dokler se v praksi dokončno ne uveljavijo enotni obvezni standardi, je priporočljivo, da si prizadete organizacije izde·lajo interne standarde, ki bi ustrezali njihovi sedanji, tekoči klasifikaciji, tako bi imeli vsaj neko merilo za občasno primerjavo in za presojo jugoslovanskih standardov, ne pa da to delajo anarhično, kar je klofuta strokovnemu delu in ugledu. čeprav so obravnavani jugoslovanski standardi tako diskreditirani, da jih je težko povsem uveljaviti, situacije vendarle ne smemo poslabševati. Razvoj tehno- loških procesov predelave bo vedno odločneje terjal opredeljevanje in razlikovanje kakovosti surovin in izdelkov, pa tudi strokovna afirmacija mora iti vzporedno s tem. Povzetek Pretirano predpisovanje neekonomskih cen lesa, ki niso sledile splošnim podražitvam, je imelo za posledico, da je praksa vse manj upoštevala predpisane jugoslovanske standarde lesnih sortimentov ali kvalitetna merila. Z zaračunava­ njem lažnih, višjih kvalitet sortimentov je našla zasilen izhod. Takšno neurejeno stanje pa je hkrati zavirala izboljševanje standardov, ki jih je bilo treba med gozdarstvom in lesarstvom sporazumno v jugoslovanskem merilu bolje prilago- diti potrebam prakse in sčasoma zbližati z razvojem in napredkom tehnologije predelave lesa. To pa ne more zanikati dejstva, da so tudi pri lesu različne kvalitete in iz njih izvirajoče uporabnosti, ki so osnova realne vrednosti sortimentov. Ne bo mogoče trajno shajati brez kvalitetnih meril, ampak jih bo treba kljub vsem težavam smotrno opredeliti in uveljaviti. Vprašanje je, kaj je treba v ta namen ukreniti. V članku so prikazane izboljšave v novih standardih 1979 primerjalno s prejšnjimi iz leta 1967, pa tudi pomanjkljivosti, in sicer za sortimente jelovine- smrekovine in bukovine, ki so pri nas najpomembnejši . Med temi sortimenti pa so hladi vseh vrst najštevilnejši in zato najpomembnejši. Na osnovi opravljenih poskusnih klasifikacij v Sloveniji so tabelarično prikazane kvalitetne strukture sortimentov po navedenih različnih standardih . Pri tem so upoštevani tudi po- pravki nekaterih napak v objavljenih standardih, pri bukovini pa tudi izboljšave, ki jih dodatno predlagamo kot očitno potrebne. Kvalitetne strukture namreč same po sebi precej nazorno kažejo, v kolikšni meri ustrezajo obravnavani standardi. Iz vsega prikazanega sledi, da standardi 1979 za jelovino-smrekovino povsem ustrezajo. Omogočajo tudi izredno hitro in lahko klasificiranje. Potrebno je le še v standarde vnesti nekatere prikazane popravke napak in dodelati standard dolge oblovine, ki je povezan z objavljenimi novimi standardi. Pri bukovini pa je potrebno dodatno povečanje toleranc glede grč slepic. Nekateri jim namreč napačno prisojajo pretiran vpliv. Zato odpade kljub zadnjim izboljšavam na tretji, to je zadnji kvalitetni razred hlodov žagovcev še vedno nad 50 °/o skupne količine vseh hlodov. Za uspešno uveljavitev in izvajanje enotnih jugoslovanskih standardov je potrebno urediti tržne cene lesa, najbolje s sporazumnim dogovorom med goz- darstvom in lesarstvom, kot se deloma že izvaja. šele tedaj so umestni obvezni enotni standardi. Do tedaj pa je priporočljivo, da prizadete organizacije izdelajo svoje interne standarde za svoj sedanji lastni postopek klasificiranja, da bi se izognili divji klasifikaciji in imeli splošno potrebno merilo za primerjave in analize. 123 Literatura 1. Turk, Z.: Vprašanje konsolidacije jugoslovanskih standardov za hlode, G. V. 9-10/1969. 2. Turk, Z .: Vprašanje slandardov hlodov in dolge oblovine, G. V. 5/1980 . 3. Metle, H.: Kommentar zu TGL 15799 Aohholz vom i. l . 1965, Forslwissenschallliches Institut. Potsdam 1965. 4. Knigge, W., Schulz, H.: Grundriss der Forstbenutzung, Hamburg 1966. 5. lZS: Jugoslovanski standardi iglavcev in listavcev 1967. 6. ZZS: Jugoslovanski standardi iglavcev in listavcev 1979. QUALIT~TSSTRUKTUR DER HOLZSORTIMENTE Zusammenfassung Die Ubertriebene Verordnung der unokonomischen Holzpreise, die nicht der allgemeinen Verteuerung folgten, hatte und hat zur Folge, dass unsere Praxis die vorgeschriebenen jugoslawischen Standarde oder die Qualitatsmasstabe der Holzsortimente immer mehr vernachlassigt und mit Berechnung erlogener hoherer HolzqualitiHen den Notausgang gesucht hat. Solche Situation hat gleichzeitig auch die notwendige Verbesserung der Standarde, namlich eine bessere Anpassung an die fortgeschritene holzverarbeitende Technologie, gebremst. Dies alles aber kann nicht die Tatsache negieren, dass es sich auch be im Holz von verschiedenen Qual itaten handelt, wovon die entsprechende Ver- wendbarkeit als Grundlage des reellen Wertes des Holzes abhangt. Es wird nicht moglich sein, standig ohne Qualitatsmasstabe auszukommen, sondern wird es vielmehr notwendig, diese trotz aller Schwierigkeiten zweckmassig zu bestimmen und zur Geltung zu bringen . Man fragt sich nun, was zu diesem Zwecke zu unternehmen sei. ln diesem Artikel sind die Verbesserungen wie auch die Mangel der neuen Standarde (1979) gegenuber den frOheren (1967) fur die Sortimente der bei uns bedeutendsten Tannen-Fichten und Buchenholzarten dargestellt. Dabei liegt die Hauptrolle an den meist vertretenen Blochen aller Arten. Auf Grund der ausgefi.ihrten Versuchsklassifikationen in Slowenien, sind tabellariscll die QualiHHsstrukturen der Holzsortimente nach diesen verschiedenen Standarden darge- stellt, wobei auch unsere Vorschlage fUr eine weitere Verbesserung berOcksichtigt wurden. Diese Qualitatsstrukturen zeigen namlich ziemlich deutlich, wieweit die betreffenden Standarde entsprechen. Aus dem Dargestellten geht es hervor, dass die neuen Standarde 1979 fUr die Tannen-Fichtenholzsortimente durchaus betriedigen. Sie ermoglichen auch eine ausserordentlich schnelle und leichte Klassifizierung. Es ist notwendig nur noch einige Fehlerkorrektu ren in di ese Standarde einzutragen und den Standard fOr Lang- Rund holz, der ausgellasen war, auszufertigen . Bei dem Buchenholz ist aber offensichtlich notwendig, die To!eranz der Blindaste nach unserem Vorschlag zu erhčhen . Einige Fachleute messen ihnen namlich falschlich einen zu grossen Einfluss zu. Deshalb fallt auf die 111., d. h. letzte Qualitatsklasse der Sagebloche noch immer ein zu grasser Ante il, uber SO%, der gesamten Blochenmenge zu. Fur eine erfolgsvolle Durchsetzung der Geltung und AusfUhrung der einheitlichen jugo- slawischen Standarde in der Praxis, ist aber notwendig die Holzpreise in Ordnung zu bringen, am besten durch eine Verabredung im Einverstandnis zwischen der Forst- und Holzverarbeitungswirtschaft, wie teilweise schon jetzt ausgefuhrt wird. Erst dann wird es angebracht sein, die einheitlichen verbindlichen Standarde zu verordnen. Bis dahin ist es zu empfehlen, dass die betreffenden Wirtschaftsorganisationen fur den eigenen Klassifikationsprozess, den sie jetzt ausfuhren, ihre eigenen internen Standarde aufstellen, um die wilde Klassifikation zu vermeiden und um einen allgemein notwendigen Masstab fur die betreffenden Vergteiche und Analysen zur VerfOgung zu haben. 124 Oxf. 628 LETNO PLANIRANJE V GOZDARSTVU Branko Breznik Cilj planiranja je dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi. To pomeni ustvarjati takšen družbeni dohodek, ki bo delavcem omogočil poravnavati vse prevzete in samostojno izbrane obveznosti. Ne glede na daljše časovno načrto­ vanje, če gre za letni, srednjeročni ali dolgoročni plan, načrtujemo pri vseh poslovnih odločitvah tudi vsak dan sproti. Plan predstavlja integralni del go- spodarjenja. širše vzeto pomeni planiranje v gozdarstvu prizadevanje, da ob obstoječih umskih in materialnih zmožnostih poiščemo v danem okolju tako pot oziroma usmeritev, ki nudi vsem sodelujočim v proizvodnem procesu najbolj zadovoljno in zanesljivo eksistenco ter razvoj ob normalnem izkoriščanju osnovnega po- tenciala, gozda. Torej, z obstoječimi delovnimi sredstvi, delovno silo, obstoječo tehnologijo ter prodajo gozdnih sortimentov in drugih prizvodnih storitev moramo gospodariti tako, da ostane po poravnavi obveznosti tak čisti dohodek, ki zago- tavlja delavcem potreben standard ter primeren delež za razširjeno reprodukcijo ali razvoj. Obsežna aktivnost pri sestavi srednjeročnih planskih dokumentov je v bližnji preteklosti potisnila letne plane v ozadje. Posebne .,zasluge« za to imajo tudi zakonska določila (velikokrat jih napačno tolmačimo), ki posebej naglašajo pet- letno planiranje, letnega pa vsebinsko in terminološko opuščajo. Letni plan je v zakonu o družbenem planiranju obravnavan kot izvedbeni akt srednjeročnega plana. Glede na vsebino pa je nesporno, da tudi ta akt lahko uvrščamo med plane, saj se s planom po Kardeljevih besedah formulirajo med- sebojni odnosi, pravice in vzajemne obveznosti ter odgovornosti tistih subjektov planiranja, katerih dohodkovna medsebojna odvisnost se metarializira v pianih. To misel lahko razložimo tudi s tem, da so srednjeročna predvidevanja postav- ljena na osnovi stalnih cen (enega leta}, letni plani pa na podlagi tekočih, tj . tistih, s katerimi lahko materializiramo dohodkovno uspešnost združenega dela. Pri pripravljanju letnih planov sem naletel na različne probleme in dileme. Z njimi sem si oblikoval zgradbo letnega planiranja v gozdarstvu, seveda z upoštevanjem določil zakona o planiranju. Ob tem pa želim poudariti, da je zamisel, ki jo podajam, le ena izmed oblik. Zavedam se, da je dobro planiranje tisto, ki v največji meri prispeva k uspešnemu poslovanju. Teorija planiranja uči, da je planiranje v bistvu proces zbiranja podatkov in metoda odločanja med različnimi rešitvami, ki jih v prihodnosti pričakujemo in katerih učinke lahko predvidimo že v času napovedi. Pri tem pa velja poudariti, da je optimalen plan tisti, ki usmerja in spodbuja k večji uspešnosti, ne pa tisti, ki ga lahko stoodstotno izpolnimo. Gozdarji smo imeli v preteklosti običajno tako imenovane »Zagotovljene letne plane", ki smo jih vrednostno redno prekoračevali, količinsko pa brez večjih naporov dosegali. Novo srednjeročno republiško predvidevanje in z njim letne obveznosti po- sameznih gozdnogospodarskih območij pa prinašajo mnogo bolj zahtevne naloge, kot so na primer prestrukturiranje etatov, povečanje gozdne reprodukcije. Vse to kaže na nove in zahtevnejše družbene naloge gozdarstva, ki zahtevajo resno in celostno oblikovanje letnih zadolžitev. To delo ali planiranje mora vsebovati naslednje faze: Analizo položaja organizacije združenega dela - kje smo? 125 Oblikovanje ciljev - kaj želimo? Opredelitev nalog - kako bomo cilje dosegli? Določitev rokov in odgovornosti - kdo in do kdaj mora kaj storiti? Analiza dosedanjega položaja temeljnih organizacij mora ločiti dve področji. Prvo področje vsebuje opredelitev družbenega sektorja, drugo opredelitev za- sebnega sektorja; v obeh so upoštevane možnosti in omejitve, ki so bile zaznane v preteklosti in imajo vpliv na poslovno dogajanje v prihodnosti. Gozdarstvo pri pokrivanju blagovnega trga ne nudi dovolj blaga, zato je po- membno v prvi vrsti določiti možnosti pridobivanja lesa na osnovi izkušenj, in to z vsemi pozitivnimi in negativnimi spremljajočimi pojavi in vzroki. S tem v zvezi pa upoštevati tudi zmogljivost in proizvajalna sredstva, tehnologijo, dosedanji pristop v zasebnem sektorju. Podrobna slika dosedanjega razvoja in investicij zaokrožuje sliko dosedanjega položaja temeljnih organizacij. Analize ne smemo razumeti kot študijo , pisano v obsežnem elaboratu, temveč kot operativni dokument stanja z znanimi vzroki in posledicami. Postavitev gospodarskih ciljev organizacij združenega dela je faza, ki običajno sovpada s srednjeročnimi predvidevanji. Globalni cilj v gozdarstvu je obseg sečnje oziroma blagovna proizvodnja. Da bi ta cilj lahko uresničili , moramo najprej ugotoviti in doseči druge, podrejene cilje. Pri tem je potrebno upoštevati pogoje, možnosti in potrebe posameznih temeljnih organizacij. Tako na primer lahko izvršimo sečnjo , če imamo dostopne gozdove. Ta cilj pa lahko dosežemo, če imamo zagotovljena sredstva iz dohodka organizacije združenega dela ali če smo se dogovorili za združevanje sredstev za gradnjo gozdnih cest. Iz naštetega je razvidno, da so dolgoročni cilji med seboj odvisni , v različnih obdobjih pa prednostno različno razvrščeni. Razumljivo je, da morajo biti vsi cilji realni , konkretni in merljivi s splošno znanimi merili . Kaj pomaga imeti za cilj izboljšanje strukture kadrov, če istočasno nimamo konkretizacije naloge, nosilca, ki je odgovoren za izvedbo ukrepov ter rok, v katerem naj bi kaj storili. Kot sem že omenil, gozdarji to fazo običajno enačimo s sprejetimi cilji srednjeročnih programov, čeprav zahteva praksa drugo pot. Dinamičnost eksploatacije in gozdne biološke reprodukcije zahtevata v okviru petletnega obdobja pogoste spremembe prvotno izbranih ciljev. Običajno spreminjamo planske cilje ob nastanku posebnih razmer (palamited, ujm). Tudi te spremembe sprejemamo na osnovi strokovne obdelave podatkov in v procesu samoupravnega sporazumevanja . Zaradi ohlapnosti poslovnih ciljev planiranje v gozdarstvu v preteklosti ni upoštevalo vseh naštetih načel. V zaostrenih razmerah pa bomo morali tej fazi letnega gospodarskega planiranja posvetiti precej več pozornosti, če bomo hoteli, da bo planiranje funkcionalno. Faza določitev rokov in odgovornih oseb je pomembna in jasna. Opozorim naj samo še na zakonsko obveznost, ki pravi , da so samoupravne organizacije dolžne vsako leto sprejeti planski akt za naslednje leto najpozneje do konca tekočega leta . Tak plan je pomanjkljiv , ker šele zaključni računi pokažejo de- jansko poslovno stanje in ga moramo zato po zaključnem računu še dopolniti. Vse štiri faze je možno zajeti že v tako imenovanih izhodiščih letnih planov, ki jih pripravljamo pred pričetkom sestave letnega gospodarskega načrta. Prek opisanih pripravljalnih faz ter prek delnih planov dobi letni plan dokončno obliko, običajno v tabelarni obliki . Planske tabele so v obliki zbirnih tabel in delnih planov. Med zbirne plane prištevamo plan dohodka ter plan financiranja. Prvega sestavlja celotni prihodek, materialni stroški , delitev dohodka, razporejanje či- 126 '· stega dohodka. Plan celotnega prihodka (delni plan) pa se sestoji iz plana gozdnih sortimentov. gozdnogojitvenih del in drugih proizvodnih dejavnosti. če je plan dohodka v gozdarstvu bolj znan, je drugi le delno. V planu financiranja poznamo gozdarji samo plan investicij, manj pa plan obratnih sredstev, plan kreditov, plan odplačila kreditov in podobno. Vsakemu letnemu planu bi morali slediti izvršilni ukrepi. V naši panogi so ti ukrepi zelo natančni in že ustaljeni predvsem v gojenju, manj pa v izkoriščanju. Ukrepi so ozko odvisni tudi od oblik delovne stimulacije ter od številnih drugih vplivov. Zato so ·· lahko zelo različni. Realizacija plana je običajno drugačna kot so letna predvidevanja, zato moramo realizacijo neprestano spreminjati in jo s planom primerjati. Pojem neprestane kontrole pomeni več kot pregled ob periodičnih obračunih. Gozdarstvo, zahvaljujoč uvedbi avtomatske obdelave podatkov, že dalj časa tekoče spremlja vse najpomembnejše prvine realizacije, kar je vsekakor pozitivno. Večja, bistvena odstopanja je potrebno analizirati, nakar pripravimo spremembo, popravek let- nega plana. Ob koncu razmišljanja o letnem planiranju v gozdnogospodarski organizaciji bi želel opozoriti še na problem, ki je v zadnjih letih vse bolj pogost. Prepozna opredelitev ciljev in politike širše skupnosti, ki jo uveljavljamo prek resolucij, družbenih dogovorov, ter njih pogosto spreminjanje, onemogoča pravočasno sestavo letnih planskih dokumentov, ki jih moramo kasneje še mnogokrat po- pravljati. To dejstvo je žal velikokrat tudi izgovor, da planskih dokumentov ne pripravimo pravočasno. Rešitve ne vid im v opustitvi pravočasnega planiranja, pač pa v poglob·ljenem analiziranju sprememb in v sprotnem odločanju; sem štejem tudi popravke letnih načrtov po sprejetju zaključnih računov (te popravke moramo ponovno samoupravno verificirati, kar pomeni podvajanje postopka sprejemanja planskih dokumentov). 127 Razprodaja stare pravljice 'T,revidnost kljub dobrim rezultatom" in dai je: "Čeprav so v zadnjem obračunskem poročilu izkazani zelo dobri rezultati letošnjega poslovanja v primerjavi z lanskim, saj na ravni delovne organizacije beležimo za poslovni sklad indeks 192, še vedno ne smemo biti prepričani, da je prav vs~ v najlepšem redUo 11 -Konec citata! Tak komentar smo lahko prebrali v nekem internem gozdar- skem glasilu, ob obravnavanju tričetrtletnega obračuna lani konec septembra. Gozdarska poslovna neprodornost in konzervativnost pos- taja že prislovična. Toda kje so meje tega pojava, kje so motivi za takšno vedenje? Ali je povečanje akumulaci- je za skoraj loo ~ res takšna stopnja, da je potrebno še vedno opo~arjati na previdnost, s tem pa vzpodbujati pos- lovno indolentnost in cincanje? Ali kazalec o poslovni akumulaciji ni dovolj jasen znak, da so nastopile prilike, ko se gozdarstvo lahko bolj čvrsto loti svojih razširje- nih reprodukcijskih programov; da pri tem nekatere druge okoliščine, ki tudi silijo v povečano poslovno ekspanzijo gozdarstva celo zamolčimo, saj že podatek o akumulaciji zadostuje. Kje tiče vzroki za takšno poslovno bledoli~nost in neam- bicioznost? Le-ti prav gotovo niso enostavni, saj tudi v drugih panogah vzgledov prodornosti ni na pretek. Realno moramo iz družbe uspešnih izključiti nekatere gigante, za katere smo vsi prepri~ani, kako dobro jim gre od rok (Gorenje, II'-'iV, itd.), v resnici pa je ta uspešnost precej dvomljiva, saj :le bila zgrajena z ogromnimi d.enarji, manj pa na znanju, delu in produktivnosti. Gre torej za pojav, l ·~i ga gozdarstvu ne gre oči t'ati kar počez, ampak bi mora- li vzroke temeljito raziskati, če bi hoteli doseči kakšen pomembnejši napredek. Pojav lahko imenujemo "poslovni tem- perament11 stroke, ki še zdale~ ni odvisen od posameznih ljudi (običajno mislimo na direktorje), temveč še od vrste subjektivnih in objektivnih vzrokov. Če naštejemo samo družbeno delitev dohodka (ki je za gozdarstvo neugodna), smer kreditne politike (v kateri je za gozdarstvo zelo ma- lo možnosti), lastninski politično-ekonomski antagonizmi, smo lahko prepričani, da je vzrokov za poslovno ohlapnost več kot dovolj. Toda nikjer jih ni videti za take vrste previdnosti pa še celo njenega javnega propagiranja. B tak- šno antipro~agando zavajamo člane delavskih svetov,~i so v poznavanju problematike največkrat precej nesigurni, v pre- vidnost in obotavljanje, kar spravlja podjetje p~ tudi pa- nogo v povprečje, ki razen ljubega miru, ne prinaša niče­ sar vzpodbudnejšega. Verjetno je razmišljanje o tem, kakšna naj bo poslovna po- litika v danih gospodarskih in denarnih razmerah: ali naj uovečamo porabo na področju 11 porabljenih sredstev 11 , za kar :i. mamo v gozdarstvu velike možnosti, ali pa naj povečamo poslovno ali celo rezervno akumulacije, ali na damo pred- nost specifični porabi v gozdarstvu - biološki reprodukci- ji, _posebna tema. Za konec bi rad opozoril na misel, ki jo je v tej številki zanisal Branko Breznik, da ni dober plan tisti, kj_ je na koncu po možnosti ena\.: realizaciji, temveč tisti, ki us- merjeno vzpodbuja poslovne procese k Čii:. večjim učinkomo Z našim odnosom do uoslovne uspešnosti, akumulacije, je ~odobno. Baj se ne trudimo zato, da bi imeli nenormalno uspešne bi~ance, temveč zato, da bi se čim bolje razvija- li in ustvarjali. 0lovek se ne more znebiti podzavestne primerjave tega pojava s pravljico o skopulji z nogavico, ki smo jo poslušali pri trinajstih in ki jo menda današnja mladež še vedno posluša. Objektivnih vzrokov, kot smo za- pisali, za takšno stanje je resda dovolj. Toda veliko je tudi takšnih, kot jih je imela skopulja, ki izhajajo iz našega neustvarjalnega osebnega ali podjetniškega odnosa do napredovanja in ki 9revečkrat prevladujejo v našem goz- darskem poslovnem tem~eramentu. Ne smemo pozabiti, da gozdarji nimamo obveznosti le do se- be, ampak smo pomembno izpostavljena gospodarska panoga z resnir:1.i družbenLJi obvezami, zato bi morali v svojih pos- lovnih odločitvah ravnati še bolj odgovorno - učinkovito, prodorno! Marko Kmecl Oxf. 36/37--087 HIDRAVLIKA IN PNEVMATIKA PRI STROJIH IN NAPRAVAH V GOZDNI PROIZVODNJI Aleksander Kostnapfel Naše gospodarstvo intenzivno išče rezerve v znanju, v proizvodnji z željo, da proizvodne postopke avtonomizira (osamosvoji) , da bi bili čim manj odvisni od uvoza. Razlogi za takšna prizadevanja so znani. V gozdarstvu je sorazmerno velik del tehnologije (zlasti na področju izkoriščanja gozdov) odvisen od uvoznih možnosti, uvažamo celo servisne storitve. To stanje ima nekaj objektivnih razlogov nekaj pa tudi subjektivnih. Pričujoča razprava ne bo razglabljala o vzrokih in nagibih, ki so do tega stanja pripeljali, ampak poskuša v kompleksu splošne analize v strojegradnji ugotoviti tista področja oziroma izdelke strojegradnje, ki so za posamezne stroke ključnega pomena. Prof. dr. Aleksander Kostnapfel, ki ga mnogi gozdarji poznajo kot uspešnega povojnega konstruktorja domačih žičnic, zlasti tistih za gozdarstvo, se s tem pregledom vrača na področje gozdarske strojniške konstrukcije . Priznani strokovnjak ocenjuje, da sta hidravlika in pnevmatika v gozdarstvu, kjer gre skoraj v vseh primerih za premagovanje velikih tež. obremenitev itd ., najpomembnejši člen vseh mehaniziranih sredstev, zato bi morali to področje dobro poznati in ga tudi kon- strukcijsko in proizvodno dobro obvladati. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo poskuša z analizo in koordinacijo prizadevanj domačih proizvodnih zmogljivosti zlasti v okviru delavnic po gozdnih gospodarstvih, usmeriti in vzpodbuditi proizvodnjo strojne opreme katere bistveni del je konstrukcija in arestiranje. Prvi rezultati kažejo na veliko pripravljenost, zato si od te pobude veliko obetamo. V okviru teh akcij objavljamo tudi sestavek dr. A. Kostnapfla . Uredništvo če želimo izdelovati stroje in strojno opremo za potrebe gozdarstva, potem moramo pospešeno razvijati in širiti tiste dejavnosti strojne industrije, ki bodo izdelovale bistvene sestavne dele strojev in naprav, ki jih gozdarstvo v svojem tehnološkem postopku nujno potrebuje. Gre za elemente odnosno sklope, ki so pri nas deficitarni, splošne potrebe pa presegajo potrebe v gozdarstvu. Eno od teh področij je pri nas področje industrijske hidravlike in pnevmatike. V sestavku bomo skušali analizirati stroje in strojno opremo, ki jih gozdarstvo uporablja in brez katerih ne obstaja sodobno izkoriščanje gozda. Ugotoviti bomo skušali tudi smeri razvoja strojev in strojnih naprav v gozdarstvu , ki so za nas tako pomembna gospodarska dejavnost. Mnenja smo, da je gozdna mehanizacija relativno enostavna, vendar svojska. Zaradi pomanjkanja različnih sklopov s področja hidravlike in pnevmatike nismo dovolj uspešni pri izdelavi lastnih izvedb strojev in naprav za potrebe gozdarstva in smo preveč odvisni od uvoza. Slovenija je bila na področju lastne mehanizacije za gozdarstvo zelo učinka~ vita in izvirna, saj smo bili z lastnimi konstrukcijami gozdnih žičnic med vodilnimi v svetu . V zadnjem desetletju smo pretežno uporabljali uvožene stroje ter opremo in nerazumno zanemarjali lastno znanje in lastne ideje. 1. Ročne motorne žage V Slovenij i so motorne žage v celoti nadomestile ročno žaganje. Slovensko gozdarstvo je imelo v 1980. letu 36.518 motornih žag. Ročne motorne žage so 130 proizvod velikoserijske proizvodnje in jih pri nas proizvaJaJO v kooperaciji z tujimi tvrdkami. V ročne motorne žage ni vgrajena ne hidravlika in ne pnevmatika in tudi v bodočnosti ni pričakovati razvoja v tej smeri. V izjemnih primerih se ročne motorne žage montirajo na posebna stojala, podajanje pa opravlja hi- dravlika. To so izjemni primeri, ki jih v naši razpravi ne bomo obravnavali. 2. Traktorji in traktorski priključki za spravilo lesa Tehnologija spravila lesa v Sloveniji je pretežno prirejena glede na zmoglji- vosti in tehnične lastnosti domačih traktorjev IMT (kmetijski traktor), ki jih je potrebno prilagoditi za spravilo lesa. Poleg omenjenih traktorjev uporabljamo v gozdarstvu tudi zgibnike in goseničarje , ki jih je malo in z njimi rešujemo transportne probleme v gozdu na mejnih področjih, tam, kjer žični žerjavi niso ekonomsko utemeljeni , ali pa je teren za kolesnike preveč strm (25°). Obe vrsti traktorjev, zgibnike in goseničarje, uvažamo. Slovenija je imela v letu 1980 v družbenem sektorju 377 traktorjev, ki so jih izključno uporabljali v gozdu za transport lesa. Temu številu je treba prišteti še 15.681 kmetijskih traktorjev v zasebni lasti, ki jih imajo zasebni kmetovalci po potrebi za delo v lastnem gozdu. V Sloveniji je namreč 64 °/o gozdne površine v zasebni lasti. 2.1. Traktorji z enim bobnom za vleko po tleh Vsak traktor, ki ga uporabljamo za spravilo lesa, mora imeti vsaj vitel in opremo za pripenjanje oziroma vlačenje lesa po tleh (oplen, jarem in podobno) . Potrebe po omenjeni kvalitetni opremi za traktorje so zelo velike. Običajno se za Slika 1. Primer enobo- benskega vitla. 131 najenostavnejši transport jemljejo enobobenski vitli, ki jih poganja traktorski motor prek lastnega menjalnika in enostavnega polžastega prenosa. Vitli so opremljeni s tovorno zavoro, njih vlečna sila pa je okrog 40.000 N. Z enojnimi vitli opremljajo svoje traktorje zasebniki, ki le delno uporabljajo svoje stroje za transport lesa, saj jih imajo pretežno za delo na polju (slika 1 ). 2.2. Traktorji z dvema bobnoma za vleko po tleh Traktorji kolesniki, ki so namenjeni samo za delo v gozdu, za izvlačenje lesa po tleh, morajo biti opremljeni z dvobobenskimi vitJi. Vlečna sila na bobnu je 40.000-50.000 N, njihova kapaciteta pa 50-60 m 12 mm jeklene pletene vrvi. Bobna, ki ju poganja traktorski motor, je mogoče poljubno uklapljati in izklap~ ljati. Običajno sta montirana na isti pogonski gredi in imata ločeni torni zavori, dimenzioniranj tako, da zavro maksimalni moment bobna. Te vitle proizvajajo pri nas. vendar ne dovolj kvalitetno in v majhnih serijah, tudi uvažamo jih (Slika 2.) Smeri razvoja teh naprav gredo v hidravlične rešitve pogona, ki omogočajo brezstopenjsko regulacijo hitrosti in lahko upravljanje ter delovanje, a tudi zaviranje. Ce bi naša industrija pričela izdelovati kvalitetne in sodobne dvobobenske vitle za potrebe gozdarstva, bi z njimi zanesljivo pričeli opremljati svoje traktorje tudi zasebniki, saj bi zaradi brezstopenjske regulacije precej prihranili pri gorivu in podaljšala bi se življenjska doba traktorjev. Seveda pa je tudi njihovo 132 Slika 2. Dvobobenski vitel na traktorju. Vlečna sila po bobnu Ftll:tX = 50 000 N Moč pogonskega motorja N = 45 kW Obodna hitrost na bobnu v.->11 000 ~· = 0,5 ml sec. Regulacijsko območje 1 : 3 Kapaciteta bobna 60 m, 012 mm upravljanje udobno. če upoštevamo potrebe vse Jugoslavije po gozdnih vitlih, so količine takšne, da bi se izplačalo pri nas razviti in izdelovati te tako potrebne naprave. 3. lzvleki na kratke razdalje Za pogon izvlekov, pri katerih se s pomočjo nosilne vrvi med transportom dvigne sprednji konec hloda, med tem ko zadnji drsi po tleh, in sicer za trans- portne dolžine do 300m, uporabljajo pri nas kolesnike s tremi, štirimi ali celo petimi bobni. Pri teh napravah morata imeti dva bobna kapaciteti 300m 0 10 mm vrvi in vlečno silo 25.000 N. Ostali bobni, ki so znatno manjši (40-50 m vrvi), so namenjeni montaži, sidranju in napenjanju nosilne vrvi. (Skica 3.) Tudi pri teh strojih, ki so danes večinoma izvedeni še z mehaničnim poganom, je misliti na hidravlični prenos in hidravlično zaviranje glavnih dveh bobnov. V kolikor bi vpeljali v te stroje hidravliko, bi bilo mogoče vsaj delno nadomestiti montažne bobne s hidravličnimi cilindri, kar bi dela ob montaži bistveno olajšalo. Pri izvlekih na krajše razdalje moramo misliti na daljinsko upravljanje v tem smislu, da delavec, ki pripenja hlodovina s pomočjo brezžične zveze, daljinsko upravlja traktor in vse priključke na njem. Sestavni del izvlekov na kratke razdalje bi morale biti tudi posebne naprave, ki bi kontrolirale osna silo v nosilni vrvi. Podobne naprave so izjemoma v svetu že v rabi in ne predstavljajo kakšnih posebnih tehničnih problemov. Tako kot za dvobobenske vitle je tudi za večbobenske pri nas veliko povpra- ševanje in tudi te naprave bi kazalo razviti in izdelovati doma. Vlcčna ,.na po bobn~ i\loč pogooskc;a. motorja Obodr . .1. hil ros l no bobnu u~gul~c ij$ )