St. 20.
V Mariboru, vtorek 20. febrnarja.       V. teCaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD
Isbaja trikrat na toden, vtorek, četrtek ta suboti), tet velja po po.4ri prejetnan, ali v Maribora s pošiljanjem tki dom, za četo leto IO golđ., z:v po! leta 5 golđ.j za ■"■•■trt
leta S ctolđ. 60 kr. _        Za oznanila se piaču jo bd navodna čotiristopne vrate 6 kr. 3e le osnanilo imkmt t . - ka.  5 kr. 8e se dvakrat in 4 kr. 6e io trt- <dj večkrat
tiska. Vsakokrat se plača iteiopelj sa 30 kr. — l>«ipiai naj so Izvole (ravnkirati. — Rokopisi se ne vračajo, — Uredništvo |e v Mariboru, v koroiki uii>-i hifn. stev. 220
O p r a v n i a t v d. na ktoro naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnicii F. Skaza in <ir., v koroški ulici hisn. sr. 229
\arodno delovanje.
m.
' Prej nego jc bilo pričakovati, prihaja na javno videlo vsa gnjiloba, ktera bode nemško ustavoverno stranko razjela, celo trhlo poslopje nemškega laži-libcraliznia spodkopala in Auers-pergovo nemško miiiisterstvo z uzurpiranoga stola vrgla. Tri velika znamenja, ki kažejo raspad nemške klike, vidimo zdaj i/, ustavovernega ta-bnrja prihajati.
Ustavoverci, od vseh strani pritiskam in pobijani, pritiskajo in lasajo se tudi med seboj, a ne za načela nego za osobne ucčitnurnosti. „Mladi" Nemci alt IJismarkovci SO se „starim" skujali in jim prijateljstvo odpovedali. Haje so rekli, da nočejo zri postave, ,,o direktnih volitvah za silo glasovati.   Vsled tega bode to   kruljevo nemško
dete umrlo prodno rini zbrišejo krmež\jave uemško-
liberalne oči, in Zadavili ga hudo lastni soočetje Že je veliko javkanje in tarnanje v ministerski ,,N. Fr. Pressc'' in po vseh nemških organih. — To jo za nas velikega pomena, kajti tudi čc se „mladi'* llismarkovci spokorc in zopet pred proroka Adolfa Auerspcrga v ustavoverui molitvi pokleknejo, vtis, ki ga mora ta osebnostni in malostni ravs in kAvi v kliki na gori in doli narediti, bode neizhrisljiv in bode imel svoje nasledke. To je jasno že iz javkauja v nemškem taborji.
Drug simptom notranje gnjilobc in sani";, a razniševanja nemške stranke je nasvet ministra Olaserja, ki ga je državnemu zboru predložil: naj se porotne sod nije odpravi jo. To je strup, ki 80 ga Nemci v čašo namešali, da bi ga Čehom, Slovencem itd. poklonili. Ali glej, tako slepi tudi vsi ustavoverci niso, da ne bi ob pravem Sašu s strahom opazili, da BC lahko roje /meno, in da pride drug llohcnvvart, ali pa dedinja nemškega liberalizma, babica reakcija, U r nemške klikaše prisili, drugim napravljeni struji — samim izpiti. Skoro večina ustavoverui h časopisov spoznava, daje liberalizem tega miui-Bterstva tri njegove stranke, najntečje rečeno, več nego dvomljiv, ak<> so svoboda liska, v državnih osnovnih postavah utemeljena, odpravi, Tudi ta čin mora zaupanje v vlado omajati celo tam, kjer ima edino podporo.
llohouvvart je bil v liečtt, imel je pri cesarji dolgo avdijcuco in je bil potem povabljen k dvorski nii/.i. l'rišel je huje pritožit se zarad breztaktnega krivičenja, s kteritn je Auorsporg graški deputaciji svoje prednike dol/.il, da so vse zakone gazili. Cesar in dvorski krogi so morali biti nevoljni in gotovo je Aucrsperg moral zagovarjati se. Kakor ,,\Vauderer" poroča stoiil je to tako, da je tajil vse kar so njegovi časniki O tem pripovedovali. Da mu pa zrak ni ugoden, to se vidi iz njegovega žaganja v ustavnem odboru, da bode odstopil.
Vse kaže, da naši  protivniki  že težko di
sejo
Časnikarstvo je med izobraženimi ali vsaj budnimi narodi velika moč, ktera vodi duševni na predek iti s tem tudi pospešuje blagostanje narodov. Poglejmo, kako se je pri Slovencih razvilo ia kaj imamo od njega še pričakovati. — Leta L848. so začele „Novicc" izhajati in Z veseljem so jih sprejeli in izdatno podpirali posebno tudi Slovenci na Štajerskem, Koroškem in Primorskem in bile ao do 1848. leta edino glasilo cele Slovenije. Leta 1848. začne izhajati prvi večji politični list „Slovenija" v slovenskem središči in spet najde duševne in gmotne podpore v vseli slovenskih pokrajinah, ker jc vsakdo živo potrebo čutil, razen obSeslpvenskega tednika, kar so „Novicc" vedno ostale, šo imeti za razne in važno politične zadeve večji l v-1. da se vedno hol j in bolj oklene slovensko razumnistvo (inteligencija) narodne ideje m da se zaveda svoje skupnosti, brez kterc
ni narodnega živobitja. Vendar desetletje od 1850 do 186Q ni bilo ugodno političnemu razvoju it tako so spet nehali vsi drugi politični časniki tiste dobe; samo „Novice", so podpirane od vi oh Slovencev tudi listo duhomorno dobo preživele. (>/,iv Ijeua ustavna doba zopet zbudi več političnih časnikov na Slovenskem, ki so lepo in nadeje polnj razvajali ideje novega ča-a, dokler tudi ..Slovence" in ..Naprej" konce ue vzameta, ker nobeden ni našel tiste skupne podporo vseh Slo ven cev, ktero sta si zaslužila bila. [zcimil se je bil Škodljivi partikularizam, kteri je od sumnjičenja in zavisti živel in na veliko škodo slovenskog« naroda vsak vzvišenejši vzlet zadržavah Časnikarska enostrauost je postala t<d'.ka, da nikdo ni! mogel pomisliti na nov večji političen časnik v uar&vttetn slovenskem središč. \ beli Ljubljani in vsled tega sklene tnala množica žvtvoljuhnih Slovencev izdavati leta 1869 v Mariboru večji političen list „Slovenski Narod" trikrat na t'don. Na začudenje vsakega prijatelja Slovencev se je ponavljala prikazen, da je tudi ta list, ako so iz rzamejo naši osamljeni in oslabljeni bratje na Koroškem, naj matije podpore našel med Slovenci na Kianjskeni, akoravuo je teh do 45O,OQ0 iu akoravno ta list nikdar ni zatajil svoje vseslovenske naloge. Politične homatije zadnjih let so vendar že ieta Is70 predramile slovenske, razumnike iu na predlog dra. Razlaga je bii pelo klub slovenskih deželnih poslancev na Kranjskem 8p-glasno izrekel, da se naj preseli w$loyensk>i Narod" v Ljubljano, kjer ima izhajati največji slpvensfci politični časniki nko se hoče izdo.tniše delovati na korist vsoh Slovencev, kterih duševno in po zemljepisni legi tudi naravno središče le Ljubljana. Dotični dogovori so se vlekli dve; ioti. ker SO nali bratje na Štajerskem, ki 'rili je tudi čro/. 400.000; bali pe lastnega oslubljenja. Med nun jo bilo naraslo število uaročniko\   in  poprej le z rndoljub-
srečo iu čast, Sedaj ima Več ko še enkrat toliko naročnikov kakor nekdaj in med temi šoje ven-<;• • razroerno spet naj manje iz kranjske vojvodin \ To se bode vendar od leta do leta na bolje obrnilo, ker bodo tttdi kranjski Slovenci sprevideli, dn pride mi njih vrsto . kadar pogoltne tujinstvo si >venske Primorec, Korošce in Štajerce, ker še bodo vsi Slovenci skupaj težko borbo prestati imeli s tujimi omikami sosednih narodov, da torej posameznim oddelkom še pomisliti ni na izdatno duševno samostalnost. To prepričanje bode v kratkem prešinilo mlado in staro, in vsi stanovi bodo složno delovali za napredek svojega naroda, kteri je zdrav na duhu in na telesu, in kteri ima vse potrebne lastnosti za živobitje. ker ima svoje hrvatske in Brbske brate za zaslonbo In ki ima nalogo, varovali dragi biser Avstrije, jadransko morje.
Iz glob pel ne vnetih slovenskih src torej pozdravljamo preselitev »Slovenskega Naroda" v srediŠČe vseh Slovencev, kteri bode našel zadosti duševne in materijalne podpore, kadar se odstranijo umetno nastavljene zapreke. *) S Časoma naj izhaja vsak dau. ..Novice" pa naj ostanejo obec-slovenski tednik še zanaprej 5 v postranskih deželah pa naj razpravljajo drugi slovenski tedniki domače potrebo, in zadeve.
Ljubljana je glavno slovensko mesto in vsi Slovenci imajo enako pravico do nje 5 tam se naj osredotočijo umi in vede. ki bodo svoje žare razlivale po vseh pokrajinah in narod naš bode hvaležen Spominjal s,- začetnikov boliŠe. lepše in srcč-niše prihodnosti.  V to ime torej Bog pomozil
. To so znamenja, kako* smo jih imeli priliko uimi žrtvami se vzdržal ajori časnik je že stal n:
opazovati pred padom Ciskra-llerbsta, RotockfigO in Beusta, samo da se zdaj bolezen pokazuje v taki moči, tla smemo pričakovali, ka sc zdaj ob tla vrženo nemško-,.liberalno'' gospodstvo nikdar več ne bodo moglo zopet okrevati.
lastnih nogah, ko skiene znatno Število veljavnih slovenskih rodoljubov \seh dežel leta 1071, ustanoviti „narodno tiskarno" v Ljubljani, tu prikupiti tiskarno v .Mariboru z založništvom „Sjo-venskega Naroda" vred, in ta časnik preseliti v srce Slovenije, da pd ondot p »šilja svoje budivne glase po vseh slovenskih   pokrajinah   narodu na
4H»{*i*i :#l>or „(ilov. ?Znti€*v; v Ejllliljoitt«
(Kincc.)
Gt. tir. J. lUeivveis blizu tako-le govori: ('. tajnik je ravnokar poročal zarad tiskarne, za ktero ima ..Matica" /<• dovoljenje. Konkurencija jo geslo V8e%fl obrtnfJ8kejg;n delovanja • v tem oziru ledni v tibrtnijah nobene narodnosti ne priznavam in Ittdi pri tiskarnah ne, kterc so samo obrtilijska jmd-vzetja. Dobro, da so se nekteri naSli, ki inislij<> tiskamo v Ljubljani napraviti: pa ..Matica" ravno tako lehko tO obrtnijo začenja in bode s svojo tiskarno gotovo dobro izhajala. Ljubljana ima sicer I tiskarne, pa te ne zadostujejo in nikakor ne morejo upravljati vsa jim naročena dela, tako, da Btenografična sporočila poslednjega deželnega zbora Se zdaj iiiso tiskana. Naj torej ^Matica0 pd izgledu društva ..sv. Mohorja" si omisli svojo tiskarno, ne glede na tO, da tudi nekteri drugi nameravajo tiskarno v Ljubljani napraviti. NaSl6v : ..narodna tiskarna." je. prazna beseda, ker tiskarne vse tiskajo. Naj se t*.rej ..Malica" ne dn vzdržati z ozimni na to, da m- od drugo strani nStanovlja ..narodna tiskarna"t tudi Se išvojblastno ustanoviti, kajti živela konkurencija !
(L dr. Illeivveis potem nasvetu je : Slavni zbor naj sklene: Odboru ..Matice" se nalaga, da on poizveduje vspeh  tiskarne društva ..sv. Mohorja''1 v Celovcu, da na tanko preudarja
*) Sioor .i'1 8e iz tega stavka jasno, vendar so nam adi treba Be posebno povedati, ka ta članek ni v ured-uisivn piaaii, da nam liasi mnogi kritiki ne očitajo. Ica ..itivjaki-* slov. \areila ia Izrazje vzet iz Kniggc-ja „\ovii - sir. 's  s,;iU1 sojj,» pozdravlja. Ureiln.
11
pomisleke, o kterih je govoril g. tajnik in da poroča v prihodnji seji občnega zbora.
G. J. Goru p iz Trsta poprime besedo :„ Ako gledamo na premoženje „Matice", vidimo na prvi mah. da Matici brez velike izgube na svojem imetku ni mogoče napraviti si lastno tiskarno, iz sklepa računa za pretočeno leto se vidi, da ima Matica v gotovini 5412 fr., v obligacijah 35.800 fr. Morale bi so torej obligacije prodati in dohodki ,,Matice" bi se za obresti teh obligacij zmanjšale: ali bi tisk toliko ceneje bil, jc dvomljivo.'' Iz kup-Čijskega in obrtuijskega ozira bi tedaj g. Bo-rup moral nasprotovati napravi lastne tiskarne ,,Matice'*.
G. dr. J. Vošnjak: Zoper nasvet, kakor-šucga je stavljal g. dr. Blcbveis nimam nič omeniti, ker je po njem le neka želja občnega zbora izrečena, pač pa moram povedati svoje pomisleke proti razlogom, s kterimi je g. dr. Bleivveis svoj nasvet podpiral. On jc omenil, da mislijo nekteri ustanoviti „narodno tiskamo" v Ljubljani; to je resnica; a naslov: naroden, vsaj pri tem obrt-nijskem povzetji ni prazna beseda, ti „nekteri'' 80 vsi skozi najpošteniši rodoljubi, kterim ni toliko na velikem dobičku, ampak v prvi vrsti samo na tem ležeče, da po razširjanji tiskovin, knjig in časnikov se množi omika med slovenskim ljudstvom. Konkurencija je res geslo vsega obrtuijskega delovanja, pa „Matica" ni obrtuijsko, ono je le učeno društvo in bi popolnem zgrešila svoj namen, ko bi se spuščala v kupčijske špekulacije. Društvo ,,sv. Mohora" se ne da leseni primeriti; ono tiska na leto za 1(5.000 fr. tiskovin, ima tedaj dosti posla za lastno tiskarno, če tudi nima dru-zega dela; „Matica" tiska le za 4000 fr. na leto, in tekoče leto morebiti šc ne za 1000 fr., ker se morati dve knjigi v Pragi tiskati. Matičina tiskarna bi morala tedaj si iskati drugega dela, in dvomim, da bi pri konkurenciji založenemu kapitalu primerne obresti douašala. Se drug imeniten razloček je med društvom sv. Mohorja in „Matico". Mohor jevo društvo ja smelo svojo glavnico založiti v tiskarno, ker je število letnikov tako ogromno, da se vsi stroški iz doneskov letnikov poplačajo ; vendar so od odbora vsi dosmrtni udje poprašani bili, ali privolijo v napravo tiskarno Matičina glav niča se je stekala večjidcl iz vplačil ustanovnikov, kteri pa niso vložili svoj denar, da bi se ž njim delala obrtnlja, od ktero Je gotovo ni, da bi do našale obresti. Matica ima le 1400 letnikov, po kterih se šc polovica letnih stroškov ne povrne Pred vsem bi tedaj morali vprašani biti ustanov-niki, kterim edino gre odločilna beseda. Da bi pa ustauovniki v to rabo svojih vložnin privolili, jako dvomim. Toliko zoper razloge g. dr. Blci\veis-a zoper nasvet sam na sebi pa nič nimam."
Ker se nikdo več ne oglasi k besedi, sklene predsednik debato in da nasvet g. dr. Bleivvcis-a na glasovanje, akoravno formalno se bi ne smelo glasovati v tej skupščini o tem predlogu, ker po pravilih morajo vsi nasveti se skupščini predložiti le po odboru.
Nasvet g. dr. Blciweis-a jc bil sprejet. Potem prebere g. denarničar dr. Zupanec račun za proteklo in proračun za prihodnje leto za pregledavalce  računa se volijo gg. Kremžar drd. Gutman in Holin.
Pri volitvi 10 odbornikov se odda 840 glasov Za škrutiniranje  voli g. predsednik  petero udov Izvoljeni so v odbor gg. Cigale z 830, prof. Šolar in Pleteršnik z 82U, prof. Žakelj z H23. Kinspielcr z 725, dr. Costa z 712, prof. Marn z 708, Lesar z 707, Praprotnik z 704, Grabrijan z 703 glasovi Razen teh so  dobili g. dr.  Zarnik 137, dr. Men cinger 186, dr. Samec 123, dr. Geršak 115 in Jos Ogrinc 114 glasov.
Ker ni nobenega predmeta več na dnevnem redu, sklene predsednik sejo, pri kterej je bilo nazočih 40 dubovenskih in 15 posvetnih udov.
verni slovanski Ogri," da so Magjari samo zarad tega sovražniki Čehov, ker se   boje svojih Slovakov,  in samo zarad tega prijatelji Poljakov, ker se boje svojih Rusinov.   ..Magjari — pravi P. — rajo nasproti Slovanom, vsem Slovanom, brez izjema ,.va banqueu, igro odvažno na život  in na mrt, oni nočejo našega neprijateljstva, oni ne vc-ujejo na prijateljstvo kterega izmed nas, oni ho-cjo vladati, sami vladati na vzhodu ali pa po-initi, to je odvažni salto   niortale   tega   zares I zijatsko-turškini fatalizmou nadutega ljudstva. No, na tako vsake civilizacijske misli prosto politiko je samo en odgovor:   oko za oko,   zob   za zob. Nasproti občnemu sovraštvu proti vsem Slovanom je ozka zveza vseli Slovanov, vzajemna podpora labih po močnejših. Ako bode pri prihodnjih volitvah   (na Ogcrskem)  severo-ogersko Slovanstvo stalo tam,   kjer je dozdnj,   pa se zastonj bijemo a prsi, da mnogo dcklamujcmo o ,,ideji slovanski, raktičuo pa jej ne umemo pomagati   na noge." —   Kako  sc  misel  v s e s 1 o v a n s t v a tudi med Srbi budi, dokazuje članek dobro nredova-uega srbskega lista „Pančcvca", ki si z veseljem  prisvaja   misel  o  slovanskem kon-resu, kakor so ga sprožili Cehi. „Kolika sreča i bila, pravi, da bi so bili Slovani tudi do zdaj več za sebe brigali, da bi sc bili večkrat shajali u o svojih stvareh dogovarjali." „P." meni da ne amo eden,  ampak več slovanskih  kongresov bi se moralo ustanoviti in ponavljati, da slovanska stvar zmaga.   Najbolje bi bilo, da sc sestane ta kongres v Belcmgradu, ker to mesto jc prestolni a ene slovanske države, ktera bode ponosna, ako more   pozdraviti slovauske goste v svoji sredi Belgrad je centrum južnega slovanstva iu ako sc kongres v njem snide, prcueslo sc bode slovansko gibanje na jug, ki ga bode z znano svojo ognjeuostjo prijel in razširjal." — Ali ne samo neodvisno srbsko časopisje, tudi organ srbske vlade „Jedinstvo" odo-brujc misel slovanskega kongresa, kakor so ga Cehi nasve'ovali, in pravi, da bi sc po slovanskem kongresu morebiti doseglo,  da bi v Avstriji ne bilo več češkega, polskcga, slovenskega, hrvatskega, srbskega,  slovaškega   in  rusinskoga vprašanja, temveč bilo   bi samo eno „slovansko vprašanje," Slovani bi vzajemno korakali do svobode.
Domače in slovanske novosti.
— Češki  „Pokrok"  razlaga v članku „Se
Dopisi.
Iz ]?f iiriR»oFil. 19. februarja. [Izv. dop (O vinorejski šoli v Mariboru) sta pisala protivno „Slov. Gospodar" ino „Novicc", kar sc mora prav obžalovati. Ta šola jc kakor nalašč za nas Slovence, če se je lotimo, ino jo hitro na polnimo s našim zarodom. Če pa lioČcme čakati, vriuoli se nam bodo sami Nemci noter, ino le tako se utegne zgoditi, da Slovenci ne dobimo nič naška od uje.
Adjunkt Kalman, ki uči v tej soli, je rojen na Kranjskem iuo zna dobro slovenski. Prva dva učenca ki sta sc oglasila bila sta : Nemec iz Lip-niškega, Slovenec iz ormužkega okraja. Nemcu ni obveljalo, ker sc je bil premalo naučil v mladosti, Slovenec pa, bistra glava, je bil sprejet, akoravno ni znal nemški govoriti. Hitite zatorej mladenci!
Iz ljubi jtlii«'. 15. februarja. [Izv. dop. Kratko vladanje viteza Karnevala je končano, saj jc tudi že skrajni čas, kajti zadnji dnevi so nam velemnogo prizadeli. Veselica jc drvila veselico in zdelo se je skoro, kakor bi vsakternik hotel popit razkošno kupico radosti do dna. Zlasti pa se je v tem  oziru  odlikoval zadnji dan,  pustni torek Nemčurski „korso" se je sicer jako slabo obnese! bilo je samo 20 voz in konfeti so bili le redki gledišče ne posebno obiskovano, a maskarada v čitalnici bila je sijajna ter je zopet obnovila svojo prejšnjo slavo. V prav primerno kinčanej dvorani se je združilo okolo 400 ljudi, kteri so se sešli z namenom, da zadnje trenotke predpusta  preži v* kolikor mogoče prijetno,  tako vsaj razumevamo napis pred vhodom „tabor modrijanov". Vstopnice niso bile tako srečno izdelane, kakor lani, čemur
je pa edini uzrok le gosp. FarskV v Pragi, ki ni imel potrebnega časa jih uarediti, a bile so lično dasi v prevelikej obliki izdelane. Kazale so zatem u el i obraz bele Ljubljaue, kterega kot žarki obdajajo 13 imen ustavovernih deklarantov. Ob robu pa se bere napis : „T a red d o b i, k d o r nori, je Slovenec, u stavove rec, konstitucijo n al e e , nič, ali Nemec." Društvo kin-čano s tacimi vstopnicami bilo je v istiui izborno, odlično, a da smo popolnem objektivni, radi priznavamo, da je krasni spol močno uadkrilil mož-kega. Bilo je toliko in tako krasnih ženskih prikazen, da bi bilo v istini težko, med njimi biti Pariš, razsojevalec. Zastopani so bili vsi narodi brez izjeme in tako izvrstno, da bi ne dobili lcliko bolj ljubili zastopnic. Med možaki pa nam je bil najbolj po godu Črnogorec, v originalnoj opravi, za njim srednjeveški plemič, Angličan i. t. d. Omenjati moramo tudi Tirolcev, Poljakov, Sloveuev in drugih, kteri so bili glavne podobe pri velikem obhodu, kteri je štel 125 mask. Ples je bil živahen, zabava občna, užitka v izobilji za ušesa in oči, ni čudo tedaj , da je ta veselica še vsakemu v spominu, da jc trajala v pozno jutro, in da se jc ceteris paribus cn miniature ponavljala še pepelnično sredo. — Da svojim referatom nisem preobširen, lebko predrzno rečem, da enake veselice, kakoršna je maskerada v čitalnici, nemšku-tarji ne zmorejo, ako sc tudi na glavo postavijo, v kterem položji jih sicer že dolgo opazujemo.
]Z Z.UKl'4'ltii. 18. febr. (Izv. dop.J Zaupnico zagrebških  Slovencev dni. Razlagu kriti-kovali so časopisi še prej,  nego so vedeli: kako se glasi, in kaj je bilo njej  povod. „Novice" iu Tagblatt" sta izduhala, da so zagrebški Slovenci avoljo  tega   Razlagu  zaupnico   poslali,   ker je Razlag baje nekega dra. Keesbaeberja, v službi na ljubljanskej bolnici, pod svojo obrambo vzel. Kdo bi se bil to kedaj mislil, da bodeta „Novicc" in „Tagalatt" enkrat šc v eni ter isti rog trobila! — Ker so  meni zadeve glede   zaupnice dobro loznane. držim si za dopisateljno dolžnost, ktero o njej reči iu namere zagrebških  Slovencev, kterim so „Novice"  zavoljo zaupnice celo uemšku-tarstvo na vrat obesile, opravdati.
Od kar Sotla ui več deželna, ampak državna meja, stoje zagrebški Slovenci glede političnega gibanja slovenskega naroda, zlasti pa glede Ijub-janskih osebnih razmer, na celo neutralnih tleh : njim jo vse eno, ali je ua ljubljanskej bolnišnici dr. Keesbacher ali dr. Karol Bleivveis ali makar kdor si bodi drugi za primarja ali za sekundarja. Stoječi izven  onega kolobarja,  v kterem se na Slovenskem politične stranke terejo in gonijo, prisvajajo si vsaj to,  da njih sod o političnem življenji slovenskega uaroda ni okaljen po onih stra-stih in trpkostih, ki jih nasprotne  stranke v javnosti druga na drugo bruhajo. Povod zaupnici ni bil ne dr. Keesbacher no dor, Karol Blohveis ampak to, ker so zagrebški Slovenci videli, da se v Ljubljani proti Razlagu, ki ga celi slovenski svet kot neokaljcuega javnega značaja pozna, skrito in očito ruje in intriguje; ker so videli da se njegovo rodoljubje sumniči, da se on javno za nem-škutarja proglasuje ter da se mu kot „štajerskemu" Slovencu   kranjsko domačinstvo" nasproti stavlja. Zagrebškim Slovencem ni za osebe, ampak za načela, in špecijelno glede zaupnice za ono načelo, da sc v mejah Slovenije ne izleže spak „kranjskega domaćinstva."   Razgovetneje in jasneje se povod zaupnici pač ne da povedati. Ce je v Ljubljani res neka svojbina, ki hoče „kranjsko domačinstvo" kultivirati, potem smo s slovenstvom pri kraji,  sicer  so pa narodje še zmerom dolže živali, nego poedinc svojbiue, in to je tolažilo, da bo tudi slovenski narod ljubljansko svojbino z njenim „kranjskim doinačinstvom" preživel.
„Novice vedo pripovedati, da je zaupnico samo ,,nekoliko" zagrebških Slovencev podpisalo. Od kodi „Novice" vedo, da jih je samo „nekoliko" podpisanih?! V izrazu „nekoliko" je troje zadržano : laž, zloba in strup. „Novice" so v vseh svojih polemikah, zlasti pa v onih, kjer gre za
materijalno korist poedinih članov njih svojbine, zlobne in strupene. Da se bodo „Novice" še bolj razkuštravile, jim povem, da so najodličnejši Hrvati — in besedo n a j o dl i č n ejii fc posebe na-glasujem — svoje podpise na zaupnim nudili. Zagrebški Slovenci pa njih želji zato niso mogli ustreči, ker so zaupnico kot celo domačo zadevo smatrali. — ,,Novice" nadalje pravijo, da je bila zaupnica „neoportun." Neoportun je bila zaupnica za ljubljanske politikarje ..kranjskega domaćinstva" za dra. Razlaga j)a gotovo ne. Svčte, ki jib ,.Novice" zagrebškim Slovencem dajejo, niti ni vredno spominjati.
Če ,,Novice" v zaupnici na dra. Razlaga vide in Čute nezaupnico za njih svojbiuo, kaj jo to zagrebškim Slovenco mar! — Ljubljanska svoj-bina do seli m al v politiki se nikoli ni na višjo stopinjo splezala, nego na osebno ravsanje, v kte-rein se lasje pulijo in zobje izbijajo. V tej neplodnoj borbi urila in trosila je svoje naj bolje sile.
Svobodomiselnost in javna moraliteta se ne smete v narodnostnem vprašanji topiti, kajti brez svobode in javne nravnosti se tudi narodnost ne da vzpešno gojiti. Narodje denes ne žive samo o narodnosti, ampak tudi 0 političnoj svobodi in državljanske) kreposti. Politika sukajoča se okolo svoj-binskib koristi, ni več narodna politika. Kdor hoče za svoje rodoljubje še po vrb nagraden biti, ta ni mož naše vrste. Živel dor. Razlag!
Iz IMlI.ftl. 13. febr. [Izvir.. dop.j Kakor sem že v svojim  zadnjem  dopisa omenil, jc oni samostanski begun začel na stroške rokodelskega društva svoj naravno-oslovski časopis „11 Pcnsiero" izdajati   in  ž jim pomorstvo  psovati in napadati ter je s svojim labonskim rikom pomorstva iz njegove dosedajne malomarnosti in nedejavnosti predramil, da jc tudi ono en časopis z imenom „Ne-plnn" v živobitje sklicalo, s katerim cnergičuo nesramne napade tega — lahonskega privrženca odbija in pnljskim inestjauom levite bere in jim njihovo zauemarjenje tega — rimskega mesta očita. Tako je tedaj  zaradi enega človeka tolik strašen krik vstal in vnela  se je strastna borba med la-bousko-mestjansko in mornarsko-nemško stranko, ki je smeha vredna in se vedno okrog enega vprašanja suče,  katero je pomorska stranka pri prvi izdaji svojega organa „Neptuna" navrgla: ..Kaj bi bilo iz Pulja,  ako pomorstva nebi bilo?" In puljski Lahoni se jako srde, da jim jc pomorstvo na oči povedalo,   „da bi morali kamenje jesti, če bi mornarstva ne bilo, katero jih ohranjuje in jim zaslužek daje." —   Strašno zapuščeno je uašlo avstrijsko pomorstvo  to doslej  ncpomenljivo me-stico in z velikim trudom sije v njem vsaj nekoliko ugodno prebivališče napravilo ter vse grozne bolezni  premagal), katere so poprej tukaj neusmiljeno razsajale in ki so iz prevelike nesnage, zanemarjenosti  in   mnogih   močvirjev izvirale, a med  tem ko je mornarstvo marljivo delalo, to revno puščavo v miČen vrt spremenilo  in Pulj z vodo, z dravim zrakom in  z druzimi ljudemilimi, blagonosnimi naredbami preskrbelo, na tak način telesno in duševno blagostanje teb bornih ribarjev povzdiguilo ter jim še celo svečavo s plinom zapalilo, katero so osupjeni — občudovali, so ti lakonski lenuhi roke križem držali, pijaučevali in brozskrbno po njihovih gnjusnih ulicah postopali, v njihovih smrdljivih berlogih tičali ter si tudi oni, kakor vsi Lahi „il dolce far niente" za geslo izvolili. Sedaj pa one, ki so jih v njihovi lenobi pačili in jim njihovo mesto — se ve da bolj za svojo korist, — olepšali,  za sitne usiljence smatrajo in neumno, zaslepjeno ljudstvo proti jim ščujejo.
Politični razgled.
Ker v Avstriji zdaj P rus i vladajo, kteri so v lanjskih gaštanjakih dogovorih pripravili pad avstrijskega miuisterstva Hobenvvartovega, naravno je da se mešajo tudi v naše notranje zadeve. Tako daje BiBiuarkova „Norddeutsohe All-gemeine" pruski ekspozituri na Dunaji avet, naj Poljakom ne dovolijo njih terjatev, kajti — pravi:
,,od strani nemških mož (v Avstriji) bi se napak razuinljali lastni ('nemški) narodni interesi, ko bi ti nemški možje sami pomagali, oddati dobičke, kteri so že dve sto let pouos Nemčije in utelešenja naše kulturno zgodovinske misije." To je jasno. Lismark našim Nemcem svetuje: germani-zirajte Slovane kajti loje nemška misija), ne odnehajte, dokler mi ne pridemo. In avstrijski najvišji krogi puste  te   pruske  podajače — vladati.
V ustavnem odbora je bila gališka resolucija,  ali prav za prav po pododbori pristrižene koncesije Poljakom, na vrsti posvetovanja. Ustavoverske velikosti  so  pokazale v tej debati, da imajo toliko misli kakor glav. Brestel pravi, da sicer ni /a koncesije. Poljakom, vendar to kar pododbor ponuja, dovoli a V6C* piČice ne. ('iskra je za to,  da se direktne, volitve vmes Vpletajo in se izreče, ka se Galicija šc le tačas izloči, kadar bode postava o neposrednem  pošiljanji posiancev v državni zbor v moč stopila.   Mladonemec Pik-kert  pa misli,  da so že iz narodnega, posebno nemSko-narodncga stališča koncesije Galiciji potrebne.   On meni, da je misel nevarna, po kteri bi se imele poljske terjatve samo  za to spolniti ker se terjajo, kajti potem bi tudi Slovenci in Cehi imeli enako pravico,  posebno Cehi ker sil-neje  terjajo. — Nasproti njemu pa govori Z a i 1-ner in pravi da joPickertova misel „nevarna," po kteri bi se Galiciji iz narodnega stališča dale koncesije, ker potem bi imeli na podlogi tega stališča tudi Slovenci in Čehi pravico enake koncesije terjati. Drugi so kar naravnost proti vsem dovolitvam. — Poljak  Groholski  je   odgovarjal  jako pikro rekši, da poljski poslanci niti niso dolžni ustavo-vcrccni dokazovati posebnosti Galicije: da deželni zbor gališki ni nikdar zgodovinske pravice poudarjal,  daje popolnoma dovolj,  ako je gališki deželni zbor  zahteval   pravice,  kterc  neče iz milosti, temuč jih zahteva. Da so se terjatve stavile to je žc dokaz da so potrebne. — Torej povsod vidimo samo zaniotovanje in zmešnjavo.
„Pokrok" je razglasil pismo nekega obrista na vojno ministerstvo, v kterem prvi toži, da so ueki podoficirji tako strašno pregrešili se, da slovanske novine bero in z ljudmi federalističnega mišljenja govore.
Hrvatski ban Bcdekovič jc torej odpuščen in je dobil za svoje zasluge orden železne krone. Baron Rauch je vzel organizacijo magjaronov v roke in bode vodil njih agitacijo pri volitvah.
V ogerskem zboru je vprašanje o usta-novljcnji ogerske narodne banke na dnevnem redu. Levica hoče to ustanovljenje, da bi se Magjari odločili od dunajske avstrijske nacijonalne banke. Dcakovci pravijo, da so sicer tudi za ogersko banko, ali da se je treba prej z dunajsko banko nagoditi in valuta pripraviti.
Iz Francoskega poroča telegraf, da vlada velik strah pred Bonapartisti in njih skrivnim rovanjem. Pri pogrebu Conti-ja, bivšega Napoleonovega tajnika, jc napravilo kakih 500 oseb demonstracijo za prognanoga sedanskega viteza. — Pri vsem tem niti narodna skupščina v Vcrsaillesu niti Thiers niČesa ne store, da bi se večni negotovosti konec storil.
Razne stvari.
* (Zavarovalna banka „Slovenija".) Po sporočilu „Novie" je upravni odbor te banke, ktere predsednik jc g. knez Salm, podpredsednik g. dr. E. ('osta in glavni vodja pl. Trcueustcin, 13. t. m. imel v Ljubljani sejo, pri kterej jc sklenil 3000 delnic izdavati po 86 gld., na kterc se vplača 40 procentov. Ako se delnice te banke vsaj po večjem številu speČajo v narodnih krogih, potem doseže ta banka svoj namen, kot narodno podvzetje; ako bi se pa delnice izdale po kakem sindikatu na dunajski borsi, izgubi banka svoj pomen za Slovence, ker bi potem prihodnji upravni odbor bil gotovo n e m š k o-židovsk in dobiček bi šel izven slovenske dežele. — Pri tej priložnosti se predrznemo  „Novice" opominjati na dve ra-
čunski napaki, kteri so zakrivile v svoji kratki opazki o „Sloveniji". Če se delnice izdajo po kursu 85 gld. in se 40 preentov vplača, potem se mora na vsako delnico, ktere se glase na 200 gld., vplačati OS gld. in ne 08 gld. 40 kr., kakor „Novice" računajo. Dalje če se od 100 gld. nominalne vrednosti 5 prooentov obresti plačuje, potem nosijo delnice, na ktere se le 85 gld. vplača, 5-S8" °/.>  obresti   in   ne 05 kakor „Novice"
računajo. Irren ist inensehlich : tudi ,.Noviee" niso nezmotljive. — Kar se tiče „Slovenije", se nam poroča, da je g. dr. Zamik sc odpovedal odborništvu, tedaj tudi direktori jatu, v kterega je njega upravni odbor v poslednji seji bil izvolil.
* (Upravni odbor „Narodne tiskar-nice") volil je g. dr. J. Vošnjaka za tajnika, g. Graselija, hišnega posestnika v Ljubljani, pa za denarničarja.
:,: (Za n a h i r a n j e d a r o v) za stradajoče na Dolenjskem in Notranjskem se bo sestavil v Ljubljani večji osrednji odbor, ki bode po vsem Slovenskem darove pobiral ter zato skrbel, da se tisti podpirajo, ki so res ubožui in ki jim žuga lakota.
t: („ P o c z i j a S1 a v j a n.u) To je ruska knjiga, kije ravno na svitlo prišla, izdana po Nikolaji Vasil jeviču G cr bc 1 j - u , znanemu pvestav-ljavcu Schillcrja. Shakespeara in Lord Bvrona na rusko. V enem obziru jo to delo veselo znamenje, namreč v tem, da se Ilusi upoznavajo s slovansko literaturo in s tem s „panslavizmom." Ali kakor knjiga kaže, se jc Rus Gcrbelj premalo podučil o poeziji Slovanov. Drugi Slovani so v tej obširni antologiji še precej dobro zastopani. Vrag pa vedi kdo je Gerblja o slovenski literaturi podučil, kajti med pesniki ima (razen Levstika in Preširna) samo starejše pesnike in pesmotvorc manje vreduosti. Poleg tega imenuje našo literaturo šc — „korutansko" ! Kritični spis pred slovcuskimi pesmami je pisan od nekovega I3u-diloviča tako površno in suhoparno, kakor oni naši profesorji slovenščine uče, ki menijo, da so slovenskim učencem ljubezen do materinščine vcepili in slovensko literarno zgodovino razložili, ako jim pedantično v glavo zabijajo, koliko strani ima in kterega leta jc izdana kaka Kastelčova molitvena knjiga.
* (Pravda zarad volilnega shoda v Novi vasi,) pri kateri so nemškutarji vsled jalovega govora državnega pravdnika in odtcguenja besede dr. Srncu, tako milo sojeui bili, bode našla sestro. Lani so v Kindbergu na gornjem Štajerskem kmetje razpodili ustavoverce, ki so se v pogovor sešli in sedaj hoče soduija v Leobnu proti nekemu kaplanu prekskavo začeti rekoč, da je on kmete proti liberalcem našim tal. Gotovo bode pri tej pravdi državni pravdnik poglavje o pričetnistvu bolje preštudiral, ko celjski, kateri sc je ogiba! razvijati to stvar.
* (P o s e b e n m a u e ve r) poskušajo sedaj iz Nemčije importirani vseučiliščni profesorji po-dredjene vednostne veljave. Vsak dan namreč prinese kak ustavoveren list novico, da je ta ali oni profesor (včasi taka Človečeta, katera na vseučiliščih komaj poznajo) na novoustanovljeno univerzo v Strassburgu povabljen. Na to pristavi list da bi bilo silno škoda zanj itd. Tak manever jo iusecniral tudi glasoviti Oskar Schmidt v Gradci 8 „Tagesposto". Vse to se godi samo iz špekulacije na višjo plačo. Takim špekulacijam je čas ugoden, kajti sedanja ministra Unger in Glaser sta pod Giskro z uspehom skusila podobne stvari in gotovo bodeta tudi svojim kolegom rada pomagala do kakih naslovov in do nekolikih tisočev več. Avstrijsko ljudstvo pa naj plačuje take sleparje, ki mn mladež pačijo, more v njej avstrijsko domoljubje, kaze vednost in še zato visoke plače uživajo.
* (R o j a n s k a čitalnica) napravi v nedeljo 25. t. m. besedo s tombolo; uljudno sc vabijo vsi Čestiti udje. Isti dan bo odborova seja, pri kteri se bo mod drugimi rečmi ustanovil pevski zbor. Blagovolijo naj se udeležiti vsi tisti gospodje, kteri se hočej i peti učiti.
i: A v i k u 11 a u t o v s k o si M ž b e.) V okrožji višjo dožolne sodnijc v Oradci se ima oddati za »Štajersko 1 adjutirana in »> (eventavelm. 7) iua<l jutirauih, za Kranjsko -I ad intimno in (eV69 tuvelnn 9) neadjuti;anili. za Koroško adjntiiane in 4 (cventuclno 7) ncadjutiranilt a\>kultantovskili most.
* (Gora Vezuv meče sadnji Bas zopet ogenj iz sebe. pa pišo se. da grj pričakovati kmalu konca erupcijo.
* (Piskov slatov) je našel nek delavec v Ilenevcntu na \eapolitanskem. Zlat t so se kazali šc le ravno kovani, pa grb kaže, da so iz časa kralja Mantreda,   sina cesarja Friderika II.
* (Angleški podkralj v Indiji,) lord Mavo, je bil 8. t. nt. umorjen. I.il je I. 1S(5S prišel v angleška posestva v izhodni Indiji kot namestnik kraljice in kazal vrlo skrbljivost v vladanji njemu izročenih dežel. 8. t. m. je šol ogledovat kolonijo za zločinec na Andamauskem otoku, ker se mu je poročilo, da je ona naselbina v slabem stanji. Ko vse ogleda, hoče v Indiji, katera ga je iz njegove rezidence pripeljala, se rjo vrniti, pa eden zločincev, kateri so na Andainanski otok deportirani, se prignjete do podkralja in ga zahode. Morilca, kateri je zarad poprej že storjenega umora bil deportiran, so pri priči prijeli in sod-nija ga je na vislice obsodila. Umorjeni jc bil rojen 1. lS22in je 1. 1867 po smrti svojega očeta dobil persko dostojanstvo, bil pod dvema minister-
stvonia nadtajnik za lrijo in naposled podkralj v Indiji: njegove lastnosti kot državnik Angleži visoko hvalijo.
Za stradajoče slovenske brate naKranjskem.
v okrajih Postojna, Krško. Litija. Logatec, Novo-mesto m Crnoraeljj kjer vsled slabe letine, in toče žuga ubožuejim prebivalcem lakota, prišli so nam vsled našega poziva v „Slovenskem Naroda" dalje  sledeči  darovi od slovenskih narodnjakov:
gld. kr.
1'rcuesek (iT — Gosp. LiiispieliT Andrej, prof. in nred-
nik ,.Slov. Prijatelja-' v (Vdovcu   . 6 —
n     Anton llielitcr....... I —
„    Matija AmbroS....... 1 —
,,     Andrej Biser, mestni kaplan v Celovcu .......... 1 —
v Vulončak, prof. v .Mariboru . . 1 — „     Anton   Balon,  župnik na Polzeli
pii Cclji......... 3 —
I/. Ormnža po gosp. dr. J. Gerfakn:
Gosp. dr. Ivan 1'etovar. odvetnik ... 5 —
„      „  GerŠak, c. k. bilježnik ... r> —
„     Gašper Majhnič /upnik  .... ;'. —
„    Lacko, podžupnik    , 2 —
.,    Blaž Gruškovnjak..... 2 —
„     Anton .losih ....... 2 —
n     Franc Kotnik....... I —
„     Blaž Sova........ 1 —
„     dr.  Benjamin Ipnvic,  zdravnik v
Gradcu......... 5 —
Skupaj   .   . 10."> —
B AUeifiB Nieierlage fi Oesierreicli neuester ErMnngen. Q
S   1 ^mJmm\ 9Rr»f ttimrt      Wt»mm^ Cin(n   a"ffn  SHortbril gercafjtcn i Tlt   netieri  3lobf«iia,m«ffhtn«n JJ
o ttUlIUUIlJ.    W*W     citHcurna»«id»nit>lc«ft.Cee;tnan | flub pet ©tfl<f » 2v tr. ju b iben.
...... Jfe .'^ Mcnitlator-JJebern juni đtillicn (tir
B^** Jebe $anb unb |u iebem ^apiet, fo tafj
S
a
3
I I
1
i!
i « 11
a ji
si I*
TO rt C g
|5
fl
E E
I*
51
Xittur*miit t ti van tel gebracbte PuU Fompadonr, tvelebe in turteftet riett butt* ibjreSortreffltfttettall« gemeine '.Incrtenntma gefunben ta!, »irb fett einiget 3<U ven meb reten gitmen aefalftbt, t« bicnebab« bem fle«^ten Jnblilum
jut 'Jlatbrtcbt, bafj bit aUon ccbte Orlainal-©eft<tt««^af»a nur tn tet flefertiaten Jticttr* utle e*t ju baben ift. SJtefe 1'afta bient viitf cbuet Itn Sntffrnuitfl aH« fflcfi*i««VluiWaie, Kit' tffet, 6ommttf»?tofT«n, Cefcftflcđe, ttttfonM aat Jfcnfttbituug, »tifttbnttunB «nb iPuiiin' ung tt8 Ztmo.  1 Zieael fl 1.50.
Ulit* ift mortli«*! EJet irflrbc c« _WS& fnibor flc,i'.iuH fy\l-t\i. bafj titan aud> etne Sifi-bnuj tna*cn trirb, t.id Vluae \u fftonen bcim tiinriibeln M 3rcitn0 m btc y;o ttl; bm* tin einiJđjc«, fo^t finntci<te^ Jnfir.i tnent i|t t9 gelungen, taft (in (dnvaite« Huge fogat in ter 'Dammentng in tie biinnfle RaMl r&itt Bnftnn^unfl dniabcln Tann, unbtodet bie-■DUittinittn fammt ilntceifung b(c* K5 fr. 'leme rovie 4 tr.
§W* WriUaiitincVulorr, ti • ncue^ ur aelun vnec, (b(mi{4 lufamm.iigefeu« te-j ni(tallif(bi'0 luicer, tselAe* i-ottfontntH ben ibm ertif '.en fliamen rcdjtfctti.'t. en: (Vcjenftanb aul etlem cbet uiublem 1'Maii. irci-ter nijmuiMi, eeraltett unb unau^bring* tidje .ilufen bat, brau.bt nut leife mit biefetn iM.lvcr uberirifa)t \u netben unb tt erbalt cin biiilantefl Vlulfetcn Zit\t» %-uivcr ctn-t unb p. lir: ten i"<- '.(»naiit mit einet iiberra« (cbenten SjbneUigfeit. 1 i(ba V tel fatiimt lin« »eitung lj fr.
Wm9WB^ Volitiir'Komvjpfitirn. £in un> iP^mT \0)tyt><xi:t» ^aiiSmtttet, »Obureb .le-btrniann mit gretiterV'«iibiigteit cbne aUe DUllje nr viT.uteicti unt blinbgetcorbenenSlttbelfiiicfcic. ((benflen? petiren tann. vJin ftlacon mit »Hreeiiung, genilgfnb iilr eine ganje aJlbbeU Garnitur, 9W* «'U tt. 9m§W^* Zilber '•iicrtiaci.ciiMii^gc^iitme MF^mf M SDUttct, um aUc blintgercorttnen l'i'i..:i',,:-'.ic:'M.iritc blant unb ncu |u maiben, uiuntK'b-liiti fUr Q)clb« unb ^Ubcrarbelter. 1 fctud 5 ft. ar • -»«»-|bje|<» Trt* nerHlb(rinifl*piilD(r ici'tei MJ*mF l(6t bjttiig ju>1 «,cidjiieie lieii|te, biefe? ve. i b :' bauernt) \tttt lutt It in Oni« adi Httnuteti u>' nt iur rjierriattttie ii)(.vn« •'t n -c. u-etiv te Šarit .\ a te. i babe •, K« ■i :r,t • )U «••••<!) e-. "tr ••: i. It mi; -lia.f. fona frnimi in Silfcet oettDanbett tocrben. I 'jjatet Ji rt.
mM Sin .Teanl.oi i- nt(tr Uhren ift
regijiite šonntnubt mit Rcm< pai;, fflt ,ltterm.inn beftcua \u empfebTen, ta man naib ricicr getci'i • .b.i :i Hbr alle uiecba> rii'in ;:ir n riibien tann. 1 ini: fctK '-f, tr. &jiftig*** vnnaitaiiifcb p.itesitirtc Zirfier <Jw*p     heit« ichn>,vcr.iV.iiiesci(bnete'ioii.
viirtiču fiđKt gcgtn jeben Cinbiucb. i i tuđ rtcint ierte 30, 40, o fr. 1 etiief grone ©ene v>, t>o fr. bi« t u. i itiid gu-fie mit •t žcMiiiiel" i fl. J 2tiicf fiit OJtitetafrtjen ».'«, 4" bi« 50 tr
ftajM^- 3lti»jti;i(i)"t'« Vrtcr«la:n»ilUrin>> affmr     mit  •(.-..t^biif vvimotgt, um ta« libtt bilttav i ii maeten. Sine tifunt) 3 i tr.
VMgg?~  tlt 001 -?fl,ff* "i febiifjeii
iPF ift ' et:;-.;r..i ^u cmpfeblen, ta e« cer *.iu bbeit jutra.-,rf(b ift. *et «nn-(iitung tet aufge.eubret.n "Jlebg i'frt'fn Vebei '.»Ipttetui, neiibe ba« veternrert ■■ ■■ii unb i;iiturd)ttinglicb :i j>, )o bag nacb tem ..i:\ifl u ^'ebraucb ti Stbute in ber 'Jlaffe feine {Jentbtigfeit -n ver-fpnnn ift unb tem »jirecfe tm bčtbfltn Sliaje (nifprccbin rcirb.   1 tjlacen 60 tr.
i
eripart bal laftige Spiben unb iti gegen bal Ureiben bet €pibe geficbett. l «3linT in Vcij getafit tO It., 1 *čvi<l in 43ein 15 te, l @tuc! mit Q«bcrbafter unb 9ReUet do tt., i Aapfrt* fjUdung, liir brei Vlcnate gcnilaenb, <0 tr. t ©tiket Unicn - Otabirgutnmi fiiv iylei unb lin;« & tt.
.*>iihnetaiift(ti.OTiiinr au«angora< 5WcUe. vi ©tUct v:>fr. SBafebpulocr, um blcnbmb fcbbne 3Safct)e |u ctDalteu. det 1tntren> bung eiefe« ^ntuec« erfpart man :U4t, -J(s brit unb Wcib, bei grofjte v*pvttj.ii babei ift nra), bafj tir !Dafa)e meljr ge|cbont mirt, al« bei getrobtiliAerStorriebtung. » iifutiti ara tr. mammng*' Tit ;iatibn Ontr. ju jebraueben |^Vr    t .it Oni'] unb ipa*. (iin ©rief, g« \bv ebei- mit biefet 3intr, Heibt felbfl bem 'ibnfftfii ■ing: ein ititbrtuinifj ; nut Detieiiiae '•mi ibn le en, bet bie a iveiiuii i bu'ju bat 1 >vlafO!iteii felrbcr I uit-- 20 ft.
^rattifib finb bie .V>of«in'dui^er, tcelcb( »i( jiofe bei feblctttm ZOet* ter cot tem spetebrnuflen fđjitt>cn.   i"aat 6 ft.
-Jteneue* JO'itpuliifr, gaiantitt, li.ut-.-i |ur ttntfctnuna aliet Otoft« i.i-Jc au; vvintr-aiib, ©eibe unb atiberu ©toff* gaituugen, fou-ie -u.b con ©:at)(« unb <Sifeu;ie> ,ciiii.;nti-n.   1 (Salti 85tt
CfnnUfrrier   Vebtrlitf, uu-turrt) iett i^atum.i Verti einto'ei(tin(iti;e Te it unb bief<bbnfi( £picgcUađitung e: b-Ut. (Srn ftlaccn tleln --'5 tr.,grof; 45 tt lHfJK ^luffiarr Vruu.   T&l Unentbcbv« Ut^mT    li*fle   in tober 4>au*baltunti, ba man fiib tie verf tieteuftai   in icbcui vauje "<n-tomni(nt(n »iep.ua t ure u  felbfl befprgen tann; biefet Vcim bat fin) i<tt)rclang unb ift in tattem ^uftante ju gebraucten. 1 3Iacon grefi «0 tr M0> «eniebloi'e mntTerbirhte ^dtciii« 97*97    lofidi, jut iBttbiltung bel ^urebnaf« fen« bei fliutcrn, ffianteii unb SQ)bcbnetinncn |u cetipeuben, l ©t. 90 rt., fl. i.9u,1.6u, 1.7" *. f. |>r. *iH>DMiii-i}ett^Jtfth»r 99997   cntfernt in elnigcn €«funten aQc roie imnu-r '.'.'amen   babeubci   fjlccten von tebet ■2tcff laltung obne Ktulnabme. $uf(« neue '1'to-buft uberttifft in 1« na SUirtung aiie abnli cben S>abtitate,  ba e« felbfl bie jariefle nar -nnbefcbabet idfit unb fogteicb (rođen — gctueb lc« bjeibl.   Vlucb ift tt gum 'JJuuen ter ^anb fd-ut)' befonterf ,u cmpfebletl. l ftlaccn nebfl
.MllVflfllUg 4*1 tt.
9mBmT' *oroVr Unto«rfan5lltt,  um ni*t 9f9W    nur o^U«, 'Vor^cflan, Stdn, 'JHeet irb.umii $ol\ ic. febnellften« beratt \n perbln ten, ffbafi eiuniertrcunUebrutrb, fonb^tnttm^et fcbieteue« ui eereini-ien, |. '-i1 ■ V0'\ mit -a'.'aall, o-la.- mil ^orieilan ic., fo bafj e« u-ie eiu fterpet rcirb. 1 Vatet oon biefem in ietem spanje nnent« t.ti...Vin l'uit.-l  nur 10 It.   ri-rfclbe Kitt tm •.iiiii-cn   .ftante, fet^r auffgiebig, 1 Otacon 80 rt.
iv'l'"r"'rlie     IniilllMii i'u-11, bUtt(
9r9W    Tcelrbe man oljne 3ab:n'afla eter fon f.i ■   ''..tCiiv.oito  • blc •   mil  ten-.fm 1IU uu-ri bil riabue rilu, rceifi. gctucblo« unb gtfunt er tjaHtn t..::. Um grofiin iiniii; \u evjielcu, ift ter l i\,.- per    m-f blol auj 60 (r. .■■:iv ut.
■J< u -t'i'u -nfliiuii f in, u-eiie tctgeu ibrcr tttaMml tbfoit, Bifligttii unb ibrem rimtrn a'eifrbluD ben C blaten unb bem <£iegcflart vi-riuiicbin fino. in ieuifter Ciulit.ii, elacbtel (ein i mil Kliebiger lUnua, SDappcn. sJIau.en obet ajiono^rauuii :oo eulđ ft. 1.3», tooo €lU(t fl I .M
''inK- " a* i'fOe, um tarf vaat itifeb |u erualten unb lictle.' t>btti)taue« v^oar tm ;*<l lit f Srčen, tiiSlHiidl; aOeibemifiten'Pra. parat) fiut f* t iib. art) beebn tuia). bietnit rtm tocbgccbtten %K 1. "ipubifutn nn)ttie-gen, bafj teb eiu va..u Con unverfalfa>tcm, friitbeu boppelrafjiuirteii 92unul babe. 1 glacon ti.m ft, greS 46 fr.
mar
m
fiibrc
nit tet einen .iebtr bie fctufien taligr.i> forole aurb bie ftattftcn ©cbrtitjttge aut* tann. 12 ©t. S4 tr.
.*» »mt»rh4>dif» patentirteb «ift iur 91 n4rottiiiui aUet Dlaufr, Ttatteii, *anu>er unb tRaulmilrfe. Det Veitauf ift unterOarantle 1 grofje SMecbbucbf( l ft. O*. jmatf^ Mabifaleb fNiitel, um JMihner« 9r9W aiiflfu in tangflen« 8 Zagen Jpurto« \u vecUgen; biefet neu etfunbent 1'Jittd Ubcr-trifft >-.ue bi#6ertgen unb roirbbabet unter i^a« ranui- etfauft. i ©cbatbtd ncbft (Sebiaua)8> anrtii  i;g 40 tr.
m - ainugct  Tepet in Cefterteiet) be« «^*    uupetfjffcbteu 'llrnir.i.frle«, rte!
0(0 bie iUuntermirtung in fieb bat, aop'franN Let ton ui befeitigen, ben ^aatbobeil unb tie 'Jler« brn ut ftarten nub batureb ba« Wacb«tbum ter Va.ui-, felbft auf Tablcn ©teden, in iibcrra-fcbetib iAikUcc £eit \u befbrbern, aucb entfernt ti bie »ottommcnbc ftopffcbuppenbiltung. Ul« tetlmittel ift t« vu iraucben bet C.ucf.bun-.en^ Z ? ftiertentii»g(n, *(tcberreifjen, SBbeuma, Otiltb™ = »uuten >c. y i a, ne 1 in bet bcigelegten i'eidjtei • bung. 1 (J acon 1 fl.
9M^E~ *eb(f po ft iimit Wautfd)uf, um ta' 9r^W Cebettoett uncertcilftliet) »u maeten, befonber« ju emp-ebten I Ur ^fcrbegelrbure IC, (Sine -JMecbbitfble i" Ir.
Mff- »efte 9tafitmefTer>Va0<i. j ur Ca 99997 tiefe ^Pafta (rfpart man, ba« iltaflt-meffet frbfceen ju laffen. 1 €<taa)tcl 35 tr. MlfaT^- Itiieutbfhiltrh iur itteti »auf h.tlt 9r9W finb bie neuen Vaient-Zthlctfer, moturrb man mit grbfjtct Vei-.'jttgfett unb ot)ne »ttibe aUe ©cbneitcvcerticuge, fotcie ©tbeeren, u;«iia IC tu etner UJUr.uie -tblci-cn far.ti. Stil ©tiict blc« 85 tr.
m—^p* Xa4 befte fBirucr Zltcteupertil 9r9W   gunsb ■ aBoffe« toftet per giaftte 10 tr.
<?nrriootr  entfernt aitgent.i fl. t mi« SDSfcbeober anbcreu i:c'..-.t tun.-.eu f(ten  frifeben Zintenftcif.   1 fjlacen toftet 85 tr.
AUmm Unslohtbare wird alohtbar! tutvl) t.-.e tietieu Jafchfu > SJtifrDifope, roeiite lt)>, vO-. SU» bi>- loOmat t rt, it 0tjtCH' (tanb Đctgrofletn, fo tau man felbft tie Ipiere tm reinen Iritifnaffer b-iiti.b feben ranit, unb ftnb biefe sUlirroftope febi- vietfarb ju vtt.v 11 ben, j. 9 bei Šinfaufen vcu v.ei;l, ilrticbt, 4>ilijen'iildjtc:i, ©pe^etcien, SOetticaareit, .'lna< Id|», 'Jlatutfctfcbungeit »c. l ©tilcf tr. »■', <so,
•bo, )l. 1, l.ZO, 1.5)
lBff» Xob alltn Iriftiflen Siifcrtm: 9V9W tureb bie neu erfunbene, Jnfe'tcn tebtcute (Sffen), Tieie bat btc Gigenfcball, ta-1 nle! t nut t nur febueli au^jurottett, fctCetn fa)iibt aurb por bem ;lniti«l<n berfelben; attiu: menteti gegen J-. a« tu. ©^abeti, -JJletteu, ftlobe ic. 1 i>facngto6 30 fr. IfbMK^ 3n>ee*iiiaBifleOerforritnn«'9Wa= m*0** fehine. fcurej biefe 3)ia!a>irt' faun mati tebe fjlafebe fcbnell unb lu-tbubi uerforten. l etiirf i<) fr. 1 ©tUđ feinfte ©crte flir rtabrt'tn ft 1 80.
tlfcianf* C-ii>tliohe (Putrurf 11 tm* • Wa ■ mJ*V fd »"* »«U *eb(lteucr. Viil toIa>«C l'ta-'c-ti.e tantt felbft etuititib obne .'i 11» fiteuguvg bie ftatfft vet!.rite ,UaiCg( enttotftu 1 euict toftet fl. l.
■hoJT* ,'feiieiiinatitei au« rea er.-n'j-fm P>/ u i- c-lv.ifii cb nt ©tofie c^tte ?taU:r engiifebe« fititugititj; biefer HJtattlel ifl betart gcinacbt, ba« man ibn felbft bei vnftcni ti -tr aucb tragen tann, ba er au tet ,ivttn Ceite tem fcbonfttn llcbetjtebet- gleicb fiet-t, 1 žt.-.ct, 42 Sea Pdnge toftet fl. 10.»o, iebe »titetfitS .^cfl ft. 1.— mebt. Sa tcirbetfuajt, biefe« fjabrifat tticbt mlf inlanbifcbeu |u «:r» tvee* eiu.
i<b barauf atffmeiflaiii, b«! nur in    t gefer
«™ ^- Xa benaiutie Sltlitel aucb flcfalfebl tcerben.fo macbe
ww UJVlI.im-fmm~ tuliti 'Jltcterlage nllein fclb« ««in ju babtnflnb. 1>r»i*blatter iibtr aUe am taier bduu-lubin Oeienflantt irerben grati« abg.neben.
.KugKirb macbe teb bie bcebgcebtitit Itoviuji-en. 1 uet aut ute no Aoiiiniif'u-iio.VUubeiluug aufmtt^am, (« ift ba« einjigcv^efcbaft Nt'cr .trt, lk *»m forotbl bet rieitific «1« aud) tet gtbfjtc tluflrag, in iebe K)ranrbe etnftbiagcnt, \\u.u unb biiltg befotgt ttutb. <I« cmpfieblt fteb babet ju jablteicben «uflraSen erMto 4i»terrel<-bl«cb.<> <'t.iiiinU.l.nii-aeii-litin te«
1789
Delavci.
Za vsakdanje plačilo in na pogodbo se na-jeiuljejo za dobro plačilo pri deželski sadilnicl in vinogradski loli hli/o Maribora     (84—1)
Zobno in ustne bolezni!
naj bodo kakoine hoclefo, ie /.
anatherinova ustna voda
<xl tir. J, Poppa, c. k. dvornega idravntka ut lobo, najbolj gotovo oBdravijO) mnogo spricSeval potrjuje ta izrek, med drugimi ono <»d gospoda prof, Oppul-/.••ija. reetor nagnlf. na o, k. visoki Soli na Dunaj i. Bnako tudi tO vodo mnogo tujih in domačih zdravnikov skuša in gosfokiat naroča
«lr. «1. I"e»|i|i-n
anaihivinova zobna tm.sf«.
Zgoraj imenovana Bobna pasta jfl eden najle-^otniših pomoćkov za fitldenje zob, ker nima nika-korinih zdravju škoilljivili snovivsebit mtnsraliŠnl prtnesk] ne delajo kvara sobnemu emallu, organtoae
prvine te pastO očiščiijejo zolu-, hlade in bolj živo delajo šklenlno in Bleseno, primešano etoriono <ilje hladi usta, zobje postajajo vedno bolj beli in cisti.
Posebno gre priporočati to pasto potovalcem po suhem in po vodi, ker se ne da razsuti in se tmli po vsakodnevni mokri rabi ne pokvari. Cena za dOSO l gld. &9 kr. avstr. volj.
Zaloge v : (JO—11
v Mariboru v IJatikalarjevi lekarnit.i, pri g. A. W. KJinigit, lek. Marija pomootlica, pri g. Ir. Kolletnigu in v Tauehmann*ovl bukvarniol; v Celji pHOrfs-perju in v Baumbaohovi lekarnioi) v nemškem
L a n il s b e rg ti pri A. L. Mlillerju, lekarjii; v lilei-ehen bergli pri P, pl, l'Vldbaehll, hokarjii; v Konjicah pri ('. Kiscberju. lekarjii; I.tMbnitz. lek. vdova Kretzig; Ljutomeru lek. Fr. 1'essiak: Mu-rek lek. I,, pl. Steinberg: V Ptttju lek. E, Reitham-iner; Radgoni lek. P. Schulz in .1. VVoltsinger) v Bretoah Ji Sehnidefiehiteoht Rogatoo lek« Kris-per; v K i sli v od i v lekaniici; Siain/, X. Titnbn-Bchok, lek.: Slov. Bistrici J. Dienes, 11 • Ic.; Slov. GradoU J. Kaligarici Podčetrtek Vasulik. lok. Varaždinu A. Halter, lek.  A. Deperis v Ipav.i.
Epileptifni krc |
(ho/jast) 't
zdravi   pismeno     zdravilom, ki je že   več ko slo g ljudem pomagalo
A. Widl. ?
(fJO—22) I.inden-Sri-asse is. Borila, H
■miiii—i—mi m i i ii imam wi i     n       miii m t
A. Frlc^allllUllll in Wien, Prateritrasae Nr. 26.
1 |b'}* I
I ^ t =
i f
> H oj * 9
I n
-*     i. T
«3* £
f»» > n a
v   r ~*
~Z -S!
7* *- r~> 31 u.
»   B ,f
C3
15    >X. N!
I k
w	i
0	
il	H
	i i
z W * S	S 8 -r " i i." -t< ri
- C _ S Ia	S ?.
>v	
i	j*
'bi) S	(d 2 'tt~.
ta 'M s te	-
4
tt ž
Lzdatei] ni odgovorni urednik Martin J e l o viek.
Tiskar: F. 8kaza in drugi.
UP