"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje

Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Z vere
GLASILO * PROSVETNE MATICE J.S.Z.
ÄT _ NO 1170 Kal*rt4 mm Sm»«-*ISM ■allsr, Uerewber «, 1MT, at lbs »••( sfflss
ai. nv. idiv.	(hing., m.. HM|»r «k* Act mt (»««rsss si MarHi tri 1KTS.
CHICAGO, ILL., 13. DECEMBRA (December 13), 1933.
618
P»bllak«4 weekly at MM» W. S6th at.
LETO — VOL. XXVIII.
SOC.-DEL. INTERNACIONALA 0 POLOŽAJU
SVETOVNI MIR V ČEZDALJE VEČJI OPASNOSTI IN KRIZI
Prati japonskemu imperijalizmu. Zavlačevanje problema razorozitve. — Nemške provokacije
ČLOVEŠTVO je v veliV» nevarnosti nove vojne katastrofe in ta opasnost se z vsakim dnem povečava, pravi poročil« delavske socialistične internacionale. Nemčiji se vidom oborožuje. Dasi Hitlerjeva vlada zagotavlja svetu svoje m rovne namene, se mrzlično pripravlja na oborožene konflikte ljudstvo pa navdaja z vojno psihologijo.	_
V Aziji rožlja Japonska. ki. enakopravnost vseh dežel ir je kljub vsem pogodbam v	zaROvarjala tudi za Nem
vojnem razpoloženju in nasil-¡¿.^ Toda u enakopravnost
^e sme privesti v oborožitev Nemčije, nego v razorožitev drugih dežel. Zato internacionala izjavlja, da je proti oborožitvi Nemčije in proti temu da bi vlade drugih dežel dale v tem oziru kakršnekoli koncesije nemškemu nacionalizmu in militarizmu. Ako jih b. dale nji, medtem ko demokratični Nemčiji niso bile pri pravljene niti popustiti, oi bile to olje na ogenj Hitlerjevim argumentom, da le on je sposoben izvojevati Nemčiji enakost, moč in vpliv.
Iz teh razlogov je internacionala proti separatnim pogajanjem s Hitlerjem, ker b mu bilo to nagrada za odstop Nemčije iz lige narodov in konference za omejitev oboroževanja in iz mednarodnega delavskega urada. Separatna pogajanja bi vodila le v poja-eanje nemškega nacionalizma in militarizma in v njune nove zahteve.
Svet ima zdaj zadnje prilike da si obvaruje mir. če se demokratične dežele, posebne Velika Britanija, Francija in Zed.' države, ne sporazumejo ob tej pozni uri, in če se bc fašizem vsled neenotnosti teh dežel oboroževal dalje, je univerzalna katastrofa neizogibna.
MAKSIM LITVINOV V IGRI KOMPROMISOV
J
K
no osvaja kitajska ozemlja. Posebna komisija Kge narodov je po preiskavi v Mandžuriji morala ugotoviti, da je bila vpadalka Japonska. S tem je kršila Kelloggov pakt in druge mirovne pogodbe. Liga narodov je to poročilo potrdila, Japonska pa je vsled tega demonstrativno odstopila od lige in nadaljevala z osvajanjem Kitajske. Njeni milita-risti so povečali svoje provokacije proti Rusiji in nobena tajnost ni več, da je njihov namen osvojiti V30 vzhodno Sibirijo. Delavska soc. inter-nacionala znova naglaša, da bo v slučaju japonskega vpada na sovjetsko ozemlje dolžnost vsega mednarodnega pro-letarijata pomagati sovjetski Uniji.
Italijanski diktator Musso-lini ribari po svoje v kalnih svetovnih vodah z ambicijo, da postane nekak svetovni diktator s pomočjo velesil, ki bi se z njim sporazumele ter si razdelile plen in vpliv.
Hitlerjev teror v Nemčiji ni polegel kljub zatrdilom nemške vlade o amnestijah. Vsi, ki so osumljeni aktivnoisti v opoziciji zoper režim, so kruto preganjani.
Vlada poroča, da je izpustila iz koncentracijskih taborov pet tisoč jetnikov, ni pa povedala, da so to taki jetniki, ki jih je poslala v jetnišnl-ce brez vsakega vzroka, samo zato, ker so bil\ osumljeni nelojalnosti Hitlerju. Niti ni povedala, koliko novih jetnikov je pritirala v te svoje mučilnice.
V Avstriji tekmujeta za oblast dva fašizma — eden s Hitlerjevo vsenemško znamko, drugi pod protežiranjem Italije in Vatikana. V tem mletju oba dušita avstrijski delavski razred in spuščata svojo pezo diktature, vladnega preganjanja in dekretov na socialistično ^gibanje, posebno še na socialistični Dunaj.
Vsled neiskrenosti vlad je bila komfcrenca tza omejitev oboroževanja zavlačevana in ni dosegla ničesar. Delavska soc. internacionala urgira vse stranke, ki so za mir, da naj primorajo svoje vlade v sporazum za resnično razoboio-ževanje — in če ne gre drugače — tudi brez Nemčije. Del. soc. internacionala je za
Palača uruguaysk.ega parlamenta v Mon-tevideu, kjer se j« prosli teden pričela pan-ameriška konferenca. Udeležili so se je za-stopniki vseh republik južne, centralne in severne Amerike. Panameriika konferenca, ki je stalna ustanova, je kreacija Zed. drs4v, in njihova moč predominira. To je ieita letna konferenca; vsako leto se vrši v drugem kraju. Delegaciji Zed. drsa v načel ju je
državna tajnik Cordell Hull. Glavni problem na tem zborovanju je medsebojna trgovina, ki je aelo padla radi krize in je vrhut.ega le ovirana z visokimi carinami. Konferenci je bilo letos tudi predlagano, da naj dopuati poslati ligi narodov, Španiji in Portugalski uradne opazovalce. Njihov statut bi bil »ličen onemu bratskih delegatov na konvencijah rasnih ^lavskih, podpornih in drugih organizacij v tej deželi.
TRAGIČNO NAZADOVANJE AMERIŠKEGA ŠOLSTVA
Bo/kotiranje Nemčije in vzgledi
Dokler bodo Nemčijo vladali Hitlerjevi barbari, zasluži, da jo bojkotira vsakdo in kjerkoli, ki mu je za resnico, nanredek in človeške pravice.
Ni pa dovoli, da se sprejema le resolucije za bojkotira-nje Nemčije, nego je treba boikotiranje izvajati, da bo zaleglo. Povejte vsakemu, ki kaj kupuje, da naj vedno pazi, da mu ne dajo ničesar kar je bilo izdelanega v Nemčiji.
Kdor potuje, naj se ogiba nemških ladij.
V tem oziru je dala zelo slab vzgled Anne Louise Strong, pomožna urednica angleškega lista Daily News v Moskvi, ki se je vzlic silovitemu preganjanju komunistov v Nemčiji pripeljala v to deželo z nemško ladjo "Bremen". Litvinov je bil v tem oziru bolj previden.
Skrahirani kapitalistični si-item v Zed. državah je v prodih par letih zagnal krik, da je" treba ekonomizirati tudi iolaki sistem. Propagirali so Vdprto, da naj imajo dostop v /isoke In boljše srednje šole e otroci tistih starše^ ki jih lahko vzdržujejo v šolah. 4Vse preveč je danes dijakov n dijakinj, ki se pri šolanju /zdriujejo sami s svojim de-om. To ne bi smelo biti,M pražijo v petičnih krogih.
S takimi predlogi. Če bi se ih šolske oblasti res oprijele, >i bilo sinovom in hčeram de-avskih staršev odrečena pri-ika do višje izobrazbe.
Rezultat kampanje za eko-lomiziranje šolstva so: Velita brezposelnost med učiteljskim osobjem; znižanje plač; opustitev mnogih^ srednjih in ljudskih šol; znižanje učnega termina v osnovnih šolah; zmanjšanje učnih in drugih u-godnosti ter pripomočkov.
Nad dva tisoč osnovnih (ljudskih) šol je to jesen, pj končanih počitnicah, v raznih krajih na deželi ostalo zaprtih.
Nad 2,280,000 šolo obveznih otrok v Zed. državah letos ni imelo prilike iti v šolo in so brez pouka.
Šestnajst visokih šol je prenehalo. Veliko drugih sprejme zdaj le gotovo število učencev — drugim odkloni vstop.
V interesu "ekonomizira-nja" so znižali šolski termin v enem izmed vsakih štirih mest v tej deželi. V 715 šolah v far-marskih krajih so znižali Šoloobvezni termin na manj ko tri mesece v letu.
Ista statistika o nazadovanju ameriškega učnega sistema. ki je bila objavljena v ra-
znih listih, toda v reakcionarnih pobarvana s hvalospevi ekonomiji, pravi, da je le ma- i zadnjih volitvah samostojno v
pa za liberalne kandidate.
Pri prvih volitvah v parlament so šle republikanske t anke skupno s socialistično enotno v boj. Zato so zmagale skoro popolnoma. Toda socialistični stranki z njimi v mnogih slučajih ni bilo mogoče delati skupno, zato je šla pri
lokateri sloj prizadet, vsled brezposelnosti in bankrotiranega gospodarstva toliko kakor učiteljski. Za primero je navedena med drugimi država Michigan, kjer je zaposlje-nih 7,000 učiteljev in učiteljic, okrog 12,000 pa je brezposelnih.
V vseh Zedinjenih državah je nad 200,000 ¿riznanih učiteljev in učiteljfe brez zaslužka.
Ena tretjina učiteljev bodo letos vsled "ekonomiziranja" dobili le po $750 plače. 40,-000 podeželskih učiteljev in učiteljic pa so letos prejeli (oziroma jo bodo do konca leta) nekaj manj ko $450 plače.
Kako naj človek v mestu izhaja s plačo $750 na leto? Kako naj učitelj ali učiteljica živi primerno svojemu stanu s to malo vsoto? Ali pa 40,000 podeželskih učiteljev z vsoti-zo $450 na leto?
"Ekonomi", ki so napadli šolski sistem, se s tem ne u-kvarjajo. V svojih velikih dnevnik.h so udarjali na strune hranitve in uspeli, šolstvu so zadali tolikšen udarec, da so postali celo mnogi konservativci v republikanski in demokratski straiki alarmirani.
Bogata gospoda ni prav nič prizadeta raditega, ker lahko pošljejo svoje otroke v katerokoli boljšo šolo, vrhutega pa jim lahko najamejo še privatne učitelje. Trpeli pa bodo na pomanjkljivi šoV.ki vzgoji otroci delavcev in farmarjev:
NA 4. STRANI CENIK KNJIG
Naročite knjige Cankarjeve druibe Glejte 3. stran.
PROTI OBČINSKI SVO JINI
Kapitalistično časopisje je iz velikim vzradoščenjem poročalo, da je večina ljudstva pri volitvah 7. novembra glasovala proti kolektivnemu lastništvu javnih naprav v sedmih velikih občinah, v katerih je bilo to vprašanje na referendumu. Tolmačili ro, da so se
gospodarstvo kot je bilo na pr. v Insullovih podvztjlh?
Vse občine, ki'Javne naprave že lastujejo, so na boljšem od onih, kjer so še v privatni posesti. Toda kapitalistično časopisje tega noče povedati, delavskega pa ljudstvo premalo čita. Kapitalistični tisk vodi vso agitacijo z vidika
Borba v Španiji in vzroki. - Volilni izid je neugoden
Španska monarhizmu
in
ljudje ustrašili davkov in pa obrambe -profita privatnim in-
"■inkitnrt irncnn/urdhrn	....	i
teresom. Zato je naravno, da pobija vse, kar bi imelo kori-
'slabega gospodarstva
Resnica je seveda obratna. Ali si je mogoče misliti slabše
stiti ljudstvu.
kampanjo. Dobila je 61 mandatov. Skupno šteje španski parlament 415 p)?lancev. Skrajni monarhisti so dobili 23 mandatov, komunisti nobenega, 222 poslancev pripada reakciji in ostali pa raznim liberalnim strankam. Reakcija ima torej večino. Socialisti so imeli v prejšnji zbornici valed enotnega nastopa levičarskih republikanskih strank 110 poslancev.
Socialistična stranka je v prošlih par letih napredovala v članstvu in v volitvah 19. novembra je dobila med indu-strialnim delavstvom ^veliko več glasov kakor prvič. V glavnem mestu Madridu so socialisti dobili 13 izmed 17 poslancev.
V borbi proti socialUtom niso bile le vse meščanske in reakcionarne stranke ter vsa sila katoliške cerkve, ampak tudi komunisti in sindikalisti.
Dne 21. novembra so sindikalisti in komunisti navalili na socialistični dom v Madridu. Okrog 15 oseb je bilo v boju nevarno poškodovanih.
Španija je edina velika država, kjer imajo sindikalisti močne organizacije (unije). Drže se približno iste taktike kot so jo propagirali v tej deželi pred vojno I. W. W. Dasi so v primeri s socialističnim delavstvom v veliki KHnjSii.., povzročajo s svojim agresivnim "anarhizmom" ¿'upnl delavski stvari ogromno škodo — in ker imajo v republiki več svobode, so s svojo taktiko izzvali tudi nov fašistični po-kret.
Prosli teden so sindikalisti vprizorili po Španiji mnogo nemirov in stavk. Obdolženi so tudi bombnih napadov in železniških nezgod. En vlak so vrgli s tira. 30 potnikov je bilo ubitih.
Meščanskim časopisom je prišel - sindikalistični napad ravno prav. Reakcija ima v parlamentu večino, pa je bur-žvazni tisk začel s propagando, da naj se zatre ne samo sindikalistične, ampak tudi socialistične organizacije, ker so vse te levičarske skupine nevarne miru in redu ter zdra-\ emu razvoju španske države.
Socialisti zagotavljajo, da bodo tudi v tej krizi v stanju odstotek žensk ohraniti svoje prid bitve in or-aoc ilistične in ganizacijo.
OMUNISTICNA internacionala je smatrala kompromise z buržoazijo za največji greh. Nasprotovala je vsaki taktiki, ki bi mogla v čem koristiti kapitalizmu. Svoje delovanje je opirala na stališče, da je treba položaj v kapitalističnih deželah poslabševati. V ta namen Je dobrodošlo kakršnokoli sredstvo, kajti čimbolj se bo večal nered, toliko prej se dogodi revolucija in preobrat. Moskva bi pridobila novo državo v sovjetsko Unijo.
Vsa taktika komunističnih strank je bila usmerjena s tega stališča, rezultat pa je fašizem, skrahiranje komunističnih strank v vseh deželah izven Rusije, in temeljito oslabljenje mednarodnega delavskega gibanja. *
Kapitalistične dežele so bile sovjetski Rusiji neprikrito sovražne. In Moskva jim je vračala s svojimi zdražbarskimi Komunističnimi strankami.' Ko pa se je USSR poglobila v gospodarsko rekonstrukcijo svoje države, je začela spreminjati tudi stališče v odnošajih z drugimi deželami. Njeni zastopniki so na raznih konferencah od početka odkrito in ned.plomati-,ino predlagali spremembe v svetovni ekonomski strukturi, prav tako na konferenci za omejitev oboroževanja in na drugih. Sovjetski poslaniki pa so tedaj že začeli uvajati taktiko sprave, kateri je končno stopil odprto na čelo — seveda s privoljenjem ruske komunistične stranke, sovjetski komisar za zu.ianje zadeve, Maksim Litvinov. In tako komunistična Rusija ni več bavbav za kapitalistične dežele.
Odsev te spremembe je bil posebno viden na banketu v newyorškem hotelu Waldorf Astoria 24. oktobra v počast Lit-vinovu. 2,500 ljudi se ga je udeležilo, sama izbrana družba iz višjih krogov, in pa člani ruske trgovske komisije. Rdeča sovjetska zastava je visela poleg ameriške spredaj banketne dvorane, kjer so sedeli največji predstavniki ameriškega kapitalizma skupno z zastopniki sovjetske Rusije. Zaradi rdeče zastave je bil v tej deželi pretepen, aretiran in tudi obsojen že marsikdo. Na omenjenem banketu pa so sedeli pod njo med drugimi general Atterbury, poglavar mogočne družbe, ki kontrolira Pennsylvanijo železnico, Gerard Swope in Owen D. Young, velebankirji, lastniki nekaterih bogatih kapitalističnih dnevnikov itd. Nihče izmed onih v delavskih vrstah, ki so se vsa ta leta borili za priznanje sovjetske Unije, ni bil v ospredju med odličnjaki, in sploh povabljeni niso bili.
V	Washingtonu je Litvinov konferiral ne kot propagandist, nego kot državnik — kakor vsak drug spreten državnik, in se pogajal ne samo s stališča koristi svoje države, pač pa s stališča obojestranskih koristi, kajti brez tega sporazumi niso mogoči.
V	Rimu, kjer se je Litvinov uitavil na svojem potu iz Amerike v Rusijo, je konferiral z Mussolinijem. Časnikarjem je dejal, da ga zelo veseli, ker nima sov. Rusija t Italijo nika-kih nesporazumov, pač pa sta obe deželi v prijateljskih odnošajih že 13 let in zdaj je to prijateljstvo še bolj utrjeno. Z Mussolinijem je Litvinov konferiral ob priliki tega obiska več ur in precej časa z drugimi italjanskimi državniki. V Parizu je konferiral z zunanjim ministrom Paul Bouncorjem, na poti v Ameriko pa je imel sestanek v Berlinu s Hitlerjevim ministrom za zunanje zadeve. Tudi nazaj grede iz Rima se je ustavil v Berlinu, odšel pa je ne da bi se posvetoval s člani nemške vlade; ugibajo, da zato ne, ker so ga nemški fašistični listi preprijazno pozdravljali in objavljali uredniške članke z apelom, da naj se na napetost, ki je nastala nekaj časa med Rusijo in Nemčijo vsled fašistične revolucije pozabi in se spet obnovi prijateljske odnošaie. če bi Litvinov to storil in se gibal v Berlinu kakor se je v Rimu, bi razočaral vse tiste delavce in intelektualce v Nemčiji, ki so bili aktivni komunisti in trpeli preganjanje za svoje prepričanje.
Mi ne grajamo sovjetske vlade za njeno kompromisno početje v svetovni diplomaciji. Vse, kar počne danes, dela z vidika interesov sovjetske Unije. In to je glavno. Toda vsled tega je komunistična internacionala izgubila svoj prejšnji pomen. Komunistična stranka Rusije ne bo mogla na eni strani odobravati kompromise z ¡buržvazijo in kapitalizmom, na drugi pa pripravljati svetovno revolucijo z metodami, kakršne je rabila do nedavna. Kolo okoliščin in razvoja pač narekuje svoje pogoje, katere je nemogoče odbiti. V borbi za samo-ohrano je že marsikdo popustil v svojih načelih. Zaradi nevarnosti, ki preti sovjetski Uniji v Aziji, je prisiljena iskati zašlo m bo kjerkoli jo more dobiti v svojo korist. Dobila jo je mnopo, največ vsled Litvinove spretnosti v mednarodni d.p!o-maciji.
Cerkve in davki v Ameriki
revolucija proti klerikaKzmu
ima svoje trde dneve. Pri volitvah v parlament 19. novembra in pri ožjih volitvah so zmagalo konservativne stranke, največ s pomočjo žensk, katerim je ialn republika volilno pravico. Pri zadnjih volitvah «"» nrvlč glasovale. Število volilcev sc je s tem povišalo za 6,500,000; večina teh Žensk je nepismenili In zanje mislijo še vedno duhovniki kakor pred revolucijo. Le v mc-ftih je velik glasovalo za
Cerkve v Zed. državah imajo mnogo milijard premoženja, ki je davka prosto. Samo v mestu New York na pr. znaša blizu pet milijard, od katerega jim ni treba plačevati ni-kakega davka. Celo vodo imajo zastonj.
Ne samo cerkve, nego tudi razna cerkvena trgovska pod-vzetja in posestva, ki donaša-jo visoke dohodke, so prosta davkov.
Ta krivični privilegij so izrabljale v toliki meri, da so zdaj cerkve v New Yorku same — pod vodstvom duhovnikov kakor sta rabi Stephen S. Wise in škof Francis J. Mc-Connell, apelirala na zakonodajo države New York, da naj zakon o neobdavčenju cerkve-
stva, ki so trgovskega značaja in razna stavbišča v najboljših predelih mesta, ki so bila prepisana na cerkve samo zato, da so se lastniki ognili davkov, profit pa so si delili s cerkvami.
V Chicagu so obdavčili dva hotela YMCA šele sedaj. Bila sta prosta davkov, ker sta svo-jina verske ustanove, dasi poslujeta kakor vsak drug hotel. V bodoče bosta morala plačevati $70,000 davka na leto, ako ju kaka višja oblast davka spet ne oprosti.
Posestva U. of C.
Posestva čikaške univerze cenijo na $29,000,000. Zdaj so v teku pogajanja, da se
ne imovine reformirajo, da se združi z North Western uni-o'davči tista cerkvena pose-|verzo v bližnjem Evanstonu.
PROLETAREC
Izhaja vtako «redo. . ledeja JuioiUfMNb OaUviiu Tiikoviu Chicago, III
Clatilo Jnfo»loT«».k« Soci.li.ticn« Z\
NAROČNINA v Zedinjenih driavah u celo leto $3.00; za pol lets $1.76; sa («trt leta $1.00. Inosemstvo: ta celo leto $3.50; sa pol let« $2.00.
Vel rokopisi in oglasi morejo biti. v aašem uradu naj-posneje do pondeljka popoldne sa prioMitev
__ »A---1 li- » 4,1. m	e- m i^a
v Ste Vi 1*1 CfKOCffA ifotll.
™P ROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.
Editor...................................Prank Zeiti
Business Manager... Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
3639 W. 26th St., CHICAGO. ILL. Telephon«: Rockwell SM4.
"Narodno gospodarstvo"
Včasi si je vlada te dežele prizadevala, da bi farmarji obdelovali čimveč zemlje. Danes se trudi, da j6 bi obdelali čimmanj. In ker ne gre drugače, jim bo plačevala gotovo vsoto za vsak aker, ki ga ne bodo posejali. To zaradi tega, ker smatra, da ae živil, bombaža in tobaka prideluje preveč in imajo na trgu vsled "nadprodukcije" prenizko ceno.
V agrikulturnem departmentu zvezne vlade so izračunali, da bodo prihodnje leto ameriški farmarji ^obdelali štiriintrideset milijonov akrov manj zemlje kakor letos,-v povračilo za to neobdelano zemljo pa jim bo dala vlada okrog pol milijarde dolarjev podpore, in sicer od $10 do $17 za vsak neobdelan aker. Nekoč jim je dajala podporo, da so zemljo obdelovali, zdaj jim jo daje, da je ne obdelujejo.
Temu pravijo "narodno gospodarstvo", "politična ekonomija" ali kar že. Milijoni tistih, ki bi radi pokupili odvišen pridelek, se čudijo taki ekonomiji in premišljujejo kako bodo živeli, če bodo cene res šle še bolj navzgor, zaslužek pa je nizek in milijoni ga sploh nimajo. Kaj koristijo visoke cene, če pa ni kupcev, da jih bi zmogli!
Rooseveltovi kritiki
Revija Nation opozarja Rooscveltovo administracijo, da ne Sme dati vsem kritikam pečat torijevstva in "nevernih Thomasov". Opozarja jo, da zaupanje v Roosevelta in njegov program pada v splošnem, vzrok pa so neuspehi v njegovi ekonomski politiki. Obrat industrije, pravi Nation, nazaduje skozi od julija meseca, vzrok pa je, ker trgovski svet prav nič ne ve, kaj predsednik namerava z valuto in kakšni so njegovi drugi načrti v ekonomskem eksperimentiranju. -Po mnenju te revije je zaupanje v administracijo že nevarno omajano tudi med ljudstvom. če ne postane predsednik oprezen ter hibe odpravi, bo dežela kmalu tam kakor je bila meseca marca vkljub trošenju ogromnih vsot za javna dela, pravi liberalni kritik.
Cenzura in časopisje
IProšlo poletje so hitlerjevi fašisti ubili tri Avstrijce. Umor so izvršili onokraj meje in nato pobegnili na nemško stran, časopisje v iNemčiji ni smelo o tem ničesar poročati. „ Koncem novembra je avstrijska straža ubila ob meji Hitlerjevega fašista, tedaj pa je cenzura v Nemčiji napela druge strune. Vsi listi so morali na dolgo poročati o muče-niku, ki je dal življenje za edinatvo nemškega naroda. Priredili «o mu slovesen vojaški pogreb, katerega se je udeležil poleg drugih fašističnih glavarjev tudi Hitler. V svojem govoru ob rakvi je dejal, da se vlada v Avstriji vzdržuje z brutalno silo, pozabil pa je dodati isto o svojem režimu.
LINČANJA SO KOLEKTIVNI UMOR"
Predsednik Roosov.elt je v evojem govoru pred zvezo protestantskih cerkva nazval linčanja sa "kolektiven umor" m grajal oblastnike, ki jih dopuščajo ter prav tako na zelo previden in vljuden način tudi korum-piran ameriški sodni sistem. Na levi «hrani te slike, v sredi, so oetanki 19-le t ne g a črnca
Lloyd Warner ja, ki je bil obte im posilstva in linčan. Drhal ga je vzela iz ječe, ga obesila na drevo, ki ga vidite na sliki, nato ga polivala s gaaolinom in zažgalo. Ta "kolektivni? umor" se je izvršil v mestu S t. Joseph v državi Missouri. Oblast^je naročila nekaj eretacij, kaznovan pa ne bo bržkone nihče.
CLEVELANDSKI GLASOVI
Povračanje v srednji vek
Krvoločno divjanje hitlerjevcev v Nemčiji in val linčanj v Zed. državah niso edini znaki nasilnega povratka srednjeveške "civilizacije". Eden glavnih je prizadevanje fašizma, da potisne žensko v klet ignorance in brezpravnosti ter jo zaklene v nji.
Mussolini v Italiji je odredil, da se sme ženske v Italiji v bodoče uposljevati le v "in- • feriomih" glužbah, na pr. v telefonskih uradih, toda tudi tu ne več ko'20 odstotkov, . ostali pa morajo -biti moški. Prostor ženske je v kuhinji, na njivi, pri otrocih in v cerkvi! Zanjo ni potrebno, da kaj ve, pač pa je potrebno, da je možu poslušna dekla in da rodi državi čimveč otrok. Pravic nima, pač pa dolžnosti.
Mussolini in Hitler delata račun brez krč-marja — to se pravi — brez žensk. Težko, da se jima bi posrečilo zakleniti ženske v klet stare nevednosti in brezpravja. Začasno bosta morda uspela, ampak kolo časa in raz- . voja se kljub temu ne bo hotelo vrteti nazaj.
Kako se dr. Kern "spominja" Ivana Moleka. -Slabo manifestiranje "prijateljskega sozitjef9
Dr. F. Kern omenja v svojih "Spominih", ki jih objavlja v Ameriški Domovini, tudi Ivana Moleka ter izreka mnenje, da je Molek v svojih literarnih delih prehud črnogled in podobno. Dr. Kern pri tem pozablja, da je vsaka resna sodobna literatura predvsem odsev svoje dobe in njenih eko-nomsko-aocialinih razmer in teženj, porojenih iz nezadovoljstva z obstoječim stanjem. Pričarati nasmejano solnce in radostno popevanje tam (in tedaj), kjer (in kadar) je malone absoluten gospodar brezupen mrak, ki ga pretresajo ječanje in kletvice tlačenih, izmozgavanih in poniževanih brezpravnih ljudi, je pa nekaj, kar presega Človeške moči pisatelja, pesnika ali likovnega umetnika in obenem bije r^snmi». v obraz. Pisati o radostnih presenečenjih, ko doživljamo zgolj trpka in boleča razočaranja, o sreči in zado-voljnosti, ko nas davijo nadloge, mizerija in nezadovoljnost, o cvetju, ko se plazimo rkozi trnjeve gošče, je, rekel bi, kar malce pretežavno za navadnega človeka. Vpošte-vajoč vse to lahko drage volje prepustimo dr. Kernu nehvaležno nalogo, da napiše roman o življenju ameriških mezdnih sužnjev, v katerem ne bt) saj, krvavih arag, biča, pušk, ogabnega in brezdušnega izkoriščanja, sramotnega poniževanja, ječanja in kletvic, temveč zgotj — solnce in cvetje. —
Dr. Kern omenja tudi Mo-lekova "Dva svetova", v katerima je opazil pomanjkanje "solnčnih žarkov" in prehud mrak. Nu, "Dva svetova" je povest slovenskega priseljen-ca-delavca v Ameriki in mislim, da ni pretirano, če rečem, da je v življenju teh ljudi prekleto malo solnca in cvetja — če včasih posije solnce doma, ga brž zatemne oblaki težkih skrbi, če posije pri bari, je pa krvavo obrobljeno in klavrno —; vendar, toliko solnca in cvetja, kot se ga najde v življenju povprečnega slovenskega delavca v Ameriki, posebno rudarja, je najti tudi v "Dveh svetovih". Samo prezreti se ne sme teh redkih žarkov v prehudi ihti brskanja za — mrakom. Slednjega je itak v naši dobi toliko, da mu ne moremo uiti, pa Če bi mu še bolj radi ušli!
Slavni ruski pisatelj Ma-ksim Gorki je nekoč dejal, da ga ne zanima, kaj si mislijo o njegovih delih razni učeni poklicni kritiki, toliko bolj pa ga zanima, kaj si mislijo o njih njegovi Citatelji-delavci, čijih mnenje je. zanj merodajno. Tako bi moral reči vsak pisatelj, ki piše za delavce. Količkaj razumen delavec namreč nikdar ne bo odklonil lite-
rarnega dela, ki je v jedru in posameznostih resničen odsev njegovega življenja, njegovih nadlog in mizerije, trpljenja in ponižanja, ki mu ga nanaia krivično urejena družabna in gospodarska uredba, in njegovih teženj, temveč, ga bo sprejel z veseljem kot pravično o-gledalo svojega življenja in svojih bojev in teženj; prav tako, seveda, pa bo odklpnil vsako literaturo, ki je v jedra in posameznostih motno ali goljufivo ogledalo istega. Kaj si misli o takih delih kak posamezen kritik, posebno meščanskega kova, je majhne, če sploh kake važnosti pri tem.	!	, . .
Molekova povest "Dva svetova" je bila dobro in pravično ogledalo življenja slovenskega imigranta-delavca v Ameriki. Zato so jo slovenski delavci in delavke v Ameriki sprejeli z veseljem kot tako. Govoril sem o nji z mnogfrni našimi ljudmi in vsi so se izražali o nji zelo pohvalno. "Prav tako piše, kakor se nam je v ¡resnici godilo", so zatrjevali. ¡"Tudi jaz sem šel (šla) skozi vse to. .." Itd. In take izjave na?ih ljudi v Ameriki so najboljše spričevalo za pisatelja.
Dr. Kernu se zdi, da v "Dveh svetovih" ni nobene poezije in romantike — kar sicer ne odgovarja resnici — ter omenja med drugimi tudi Uptona Sinclairja, Češ, ta zna pa drugače. Vprašanje, ki se mi je vsililo pri dr. Kernovem omenjanju Uptona Sinclairja je: aH dr. Kern pozna (vsaj prilično dobro) dela Uptona Sinclairja?
Solnčnc strani našega življenja je lahko opaziti in nihče jih ne prezre, ne pri sebi niti pri drugih. Drugače pa je s temnimi stranmi življenja: le preveč je še ljudi, posebno v masah delavstva, ki se ne zavedajo vse brezupnosti svojega položaja, ki se v mnogih slučajih zavedo svoje mizerije, in krivice, ki jo povzroča, šele tedaj, kadar jim jo pisatelj pred oči v vsej njeni po-¿astnosti in nesmiselnosti. In to opravičuje "črnoglednost" v socialni literaturi. Sicer pa sem že zapisal: kjer ni solnca, 3e o solncu tudi ne more zapisati, da je bilo.	-
Dr. Kern omenja tudi Mo-lekov socializem, ki se mu vidi "starokopiten". — Recimo, da je dr. Kern v tem pogledu v pravem: potem smo tud! mi drugi "starokopitni socialisti". — Ampak — in v tem grmy tiči škrat! — kaj pa rodolju-•barski in ne vem kakšen še "liberalizem" dr. Kerna samega? Ali niso morda njegovi nazori ne le starokopitni, temveč tudi preživeti, ostanek mrtvih dob? —
Prodno se poslovim od dr. Kerna, moram zapisati, da ga
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
"Novi letnik Ameriškega družinskega koledarja je zares lepa knjiga," se glase laskave pohvale naročnikov in onih, ki ga pomagajo razpečevati.
TalUh knjig bo se precej izšlo, ako «e vsi prijatelji koledarja potrudijo, da se ga v
tej krizi razpeča toliko, da bodo stroški pokriti, kajti pri koledarju si nikakor ne moremo privoščiti izgube, ker je že boj za obstanek lista dovolj težak.
Koledar letnik 1934 bo vos razprodan, če so vsi zastopniki in drugi prijatelji koledarja ter Proletarca pripravljeni pomagati. In potrebno je, da sodelujejo, kajti to ni samo gospodarsko vprašanje; koledar izdajamo zato, da pride čimveč dobrega čtiva med ljudstvo.
/Na željo nekaterih smo letos izdali par sto izvodov koledarja na finem papirju z boljšo platneno vezbo. Stane $1,25. Vsebina je ista, kakor v splošni izdaji.
Naročite ga tudi svojcem v starem kraju. Stane 90c. '. Vsebina koledarja je na 5. strani v tej številki.
Delavska proaveta v Cleveland*!
Cleveland, O. — Letni koncert soc. pevakega zbora je za
nami. Take prireditve vtame-
jo dosti časa in truda, da se jih apravi na oder, ampak kjer je volja, je tudi uspfch. Zarjani ao a tem koncertom spet pokazali, da tudi ta ailna kriza ni mogla streti njih e-uergije in stremljenja P o delavski kulturi.
Sedaj ae je pa klub št. 27 vrgel na delo ¡«koristiti čas akozi to zimo kolikor največ mogoče v izobraževalne namene.
Namesto dveh mesečnih aej bo popoldne vsako drugo nedeljo ob 2:30 posvečeno izključno vzgojnim namenom, da se seznanimo z vzroki velikih socialnih hib in problemov in da se poučimo o znanstvenem socializmu. Na te sestanke, katere se bi lahko imenovalo * "Izobraževalni krožek", so vabljeni vsi naši somišljeniki. Pričelo se bo s klasično Kristanovo znanstveno razpravo "Socializem, pacifi-zem in sorodno".
Poleg tega vas še posebno vabimo na javen shod kluba št. 27 v sredo 20. decembra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (novo poslopje). Govornik bo August Claesaens iz New Yorka, bivši socialistični poslanec, avtor knjige "Roparska trojica" in več drugih knjig ter brošur; Claessens je eden najboljših oratorjev, kar jih ima soc. stranka v Ameriki. Shod se prične ob 7:30 zvečer. Vstopnina prosta. -
Delavci v Clevelandu, ne zamudite te prilike! Živimo v kritičnih časih, ko je socialni preobrat v načelih socializma svetovno vprašanje. In v tej dobi naglo drvečih sprememb je nujno potrebno, da se delavci o vsem pouče, posebno o naših nalogah, ki jih imamo v gradnji za preobrat in v boju proti fašistični nevarnosti.
Joseph Jauch.
Socialist predsednik mestne zbornice
Za predsednika mestne zbornice v Rridgeportu, Conn., je bil izvoljen socialistični alderman Andrei K. Auth.
nisem "vzel na piko" bas zato, da bi branil Moleka kot li-terata — vsakega pisatelja branijo dovolj močno njegova dela —, temveč zato, ker več naših tukajšnjih sodrugov želi, da bi nekdo zavrnil dr. Ker-nove enostranske opazke o Moleku. Njihova želja je s
tem izpolnjena.
* . * «
Vse kaže, da tukajšnja E ~ kopravnost nima dosti p:; ;t > ra za prireditve raznih naših kulturnih društev, izvzemši samostojno Zarjo, posebno za soc. pevski zbor Zarjo in njegove prireditve. Dočim je posvetila nedavni prireditvi samostojnega pevskega zbora Zarje ("Gorenjski slavček") cele kolone pohvale, se je spomnila koncerta soc. Zarje s celih pet vrstic dolgim poro-čilcem, kar je jako — zanimivo in daje — poleg drugega — človeku slutiti, da antago-nizem, ki je razbil nekdaj močno Zarjo na dvoje šibkejših skupin, še živi. Well, kaj se hoče? — smo pač za — enakopravnost in prijateljsko sožitje... In "prijateljsko sožitje" a pomočjo take taktiko res imenitno cvete med nami...
I. Jontez-Podgoričan.
DVAJSET LET AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA
FRANK ZA1TZ
Važna seja kluba št. 1
Chicago. — Klub št. 1 JSZ bo imel svojo redno sejo v petek 22. decembra v dvorani SNPJ. Na dnevnem redu važna poročila in volitve v klu-bove odbore. Potrebno je, da se je udeleže vsi člani in članice.
*Po končanem dnevnem redu bo predaval Peter Kokoto-vič.
«O O
Klub št. I ima okrog 35 članov v raznih odborih, namreč tajnika-blagajnika, organizatorja! zapisnikarja, knjižničarja, tri člane v nadzornem odboru, 3 člane v odbortr pevskega zbora "Save", tri člane dramskega odseka, 3 člane v prosvetnem odseku, 7 v agita-cijskem odseku, pet delegatov v okrajni organizaciji in odbor mladinskega odseka. Poleg teh tudi odbor treh članov, ki imajo nalogo pripraviti vse potrebno za klubove prireditve.
Od časa do časa voli klub še posebne odbore.
Umevno da so ti odbori dokaz vsestranskih klubovih aktivnosti. Zato je potrebno, da sprejme nominacijo Vsakdo, ki čuti, da bo predlagano mu mesto v stanju izvrševati. Le s takim sodelovanjem bo klub št. 1 deloval uspešno kakor je v prošlih 30 letih. — P. O.
Silvestrova Veselica kluba št, 1
Chicago, III., — Na Silvestrov večer v nedeljo 31. dec. bo imel klub št. 1 v dvorani SNPJ veliko zabavo s polnočnim sporedom. V gornji dvorani bo igral J. Kochevarjev, v spodnji pa A. Benchanov orkester.
Vstopnice v pred prodaji so po 35c in pri blagajni 40c.
Brezposelni v Angliji
Na Angleškem je bilo v začetku decembra 2,280,017 brezposelnih delavcev.
Ne čakajte na druge, da ae zbude, nego ae pridružite socialistični stranki takoj!
KCNCFM novembra t. I. je izšel dvajseti letnik Amriškega družinskega koledarja,—dvajset v platno vezanih knjig, katere 30 glavni prispevek k literaturi ameriških Slovencev. Skupno imajo 4,146 jitrani, ali brez oglasov okrog $,746 strani. j
Misel za ustanovitev delavskega koledar ja pod okriljem Jugoslovanske delavske tiskovne druz.be, ki izdaja Proletarca, se je pojavila že 1. 1911, in še bolj 1. 1912, tjda nič definitivnega ae ni sklenilo. Prvi poskus a tako publikacijo je bil storjen pri GUuu Svobode kjer so izdali za leto 1905 "Sloven- . ski delavski koledar". Uredil ga je J.ože Za-vertnik. Stvar ae ni obnesla in tako je bil to prvi in poslednji letnik koledarja v založbi omenjenega lista.
v. Zgodaj spomladi 1. 1912 je pisala SplošnH delavska zveza Vzajemnost za Kranjsko, z uradom v Ljubljani, JDTD, da bo "Vzajem-nostnost" ustanovila koledar, ki se bo imenoval "Družinski koledar". Prvi letnik izide v jeseni 1912 za naslednje leto, je bilo pojasnjeno v pismu. Predlagali ao ameriškim sodrugom, naj sodelujejo pri tem podvzetju in če se dogovore, se ta koledar uredi tako, da bodo v njemu zastopani tudi ameriški slovenski sotrudniki. Na seji upravnega odbora, na kateri ae je sklepalo o ponudbi, so bili Fr. Petrich, Joa. Zavertnik, Frank Jano-zich in Ivan Molek. Sklenili ao poizvedeti za cene, in ako bo zmerna, bi JDTD opustila nameravano izdanje svojega koledarja.
Dne 6. julija 1912 so dobili odgovor od Vzajemnosti. Koledar s trdo vezbo na 178 straneh bi stal «za Ameriko 80 vinarjev. Sklenili ao naročiti tisoč izvodov, na katerih naj bo tiskana cena 30 centov namesto da bi bila označena v vinarjih. Leo Zakrajšek je nabral zanj v Ameriki nekaj oglasov, prispev-.. ke pa sta imela Ivan Molek in Fr. Petrich. Prvi je poslal par pripovednih spisov v prevodu, drugi pa informativni članek o socialističnem gibanju v Ameriki. V tem koledarju sta bili tudi sliki članov kluba št. 1 v Chica-gu in št. 27 v •Clevelandu. Ker ta koledar ni bil izdan pravočasno, je uprava Proletarca naročilo zanj znižala a tisoč na 500 izvodov.
Doapel je v Chicago šele koncem februarja 1913, naroČil aanj pa je bilo več kot je znašala pošiljatev, zato je takoj pošel. Bil sem na Elyju, ko ga je na sejo društva Sokol št. 20 prinesel John Teran. V3i so ga hoteli, kajti bil je novost. Zmanjkalo mu ga je, z novo poliljatvijo pa mu iz Chicaga niso mogli več postreči.
Na seji 16. jan. 1918 je upravni odbor 'Proletarca sklenil, da izda JDTD svoj koledar. Za spise se je obrnil na delavske pisatelje in član-karje v starem kraju in jim ponudil 50 kron honorarja za prispevke, ki bi obsegali okrog 16 strani. Zaključili so tiskati 2,000 izvodov in mu določili ceno po 35c.
Meseca februarja 1913 je upravni odbor prejel pismo od Vzajemnosti, v katerem ga i a zagotovila, da bodo z izdanjem koledarja bel j točni in da dobe letnik 1914 ie do konca oktobra 1913, če se domenijo za skupno izdanje.
Medtem je avstrijska vlada VzajemnDst razpustila. Na seji 6. julija so upravi Prole-- tarča iz Ljubljane sporočili, da bo Družinski kbledar kljub temu izšel, toda pod svojo firmo, zato naj se nikar ne naslavlja pisem iz Amerike v pogledu koledarja na naslov od državnih oblasti razpuščene Vzajemnosti. Tega koledarja ni bilo v Ameriko, ker radi raznih ovir ni izšel.
Na seji 12. februarja 1914 je Jože Zavertnik izvajal, da bi se z delavskim koledarjem, ki bi ga izdajala JDTD sama, bržkone uspelo, in je priporočal, da se ga ustanovi. Poskus z importiranim koledarjem Vzajemnosti 1. 1913 *c je dobro obnesol in so smatrali, da ni vzroka, čemu ne bi dobil v Ameriki izdan slovenski delavski koledar še boljši odziv. Filip Godina je na to predlagal, da se koledar ustanovi, upravni odborniki pa so delegirali Jožeta Zavertnika ml., da naj poizveduje v tiskarnah o cenah.
Glede imena sft b,ili mnenja, da je "družinski koledar" zeid prikladen naslov, in ker v Ljubljani več ne izhaja, si ga lahko osvoje. Dodali so mu le še besedo "Ameriški".
Ko je na seji 31. marca 1914 J. Zavertnik ml. poročal o cenah, so na njegov predlog definitivno sklen^ da prvi letnik Ameriškega družinskega kgjedarja izide že za prihodnje leto (1915^Za urednika so izvolili Ivana Moleka in za upravnika koledarja J. Zavertnika ml. Tiskali so ga 3,000 iztisov na 192 straneh. Na (tetji^ strani je bila sledeča uvodna pesem: ™
Vam, ki sadite, zidate, gradite — vam, ki se trjidit^iz zore v mrak; za kruh, obstanek'bedni se borite, boj bijete večni in težak ... Vam bratje od pbale do obale v domovini ¿pieriiki, kamor iz grude rodne so vas gnale zelje po tistem, česar tukaj ni ... Vam sinovi in tlbert dela ~ — slava delu! Ono bo sveta vladar,
ko svoboda mu bo vzplamtela---
vam posvečen je haA prvi KOLEDAR.
To pesem je X{>tt6t urednik prvega letnika koledarja Ivan Molek.
(Dalje prihodnjič.)
»MMIMMMMMMMMIMMMMMMM
P. ZOLA i
RIM
Poslovenil ETBIN KRISTAN *
i *
♦♦»mimmmmmmmmmmmmmmm?
(Nadaljevanje)
"Njega iminenca je zaposlen — konferenca z misijonarji, ki morajo odpotovati. Ali kmalu bo dovršena. Ukazal mi je, da Vas od ve 'em v njegov kabinet, kjer počakate nanj."
Ko je bil Pierre sam v kabinetu, je radovedno ogledaval opravo. Soba je bila precej prostorna, brez razkošja, imela je zeleno papirnato tapeto in je bila opremljena z zelenim dama&tovim pohištvom s črnim lesenim ogrodjem. Dvoje oken na ozko stransko ulico je slabo razsvetljevalo potemnete stene in obledelo preprogo; razun dveh ste-bričnih miz ni bilo v sobi nič drugega kakor pisalna miza pri oknu, enostavna, črna lesena miza z obrabljeno moleskinovo pre-vlako. Bila je tako napolnjena, da je kar izginila pod spisi in papirji. Pristopil je bliže in ogledaval od dolge rabe udrti naslanjač, zaslon, ki ga je varoval, in stari, s črnilom pobrizgani črnilnik. Potem pa je postal ne-potrpežljiv v težkem, mrtvem zraku, ki ga je tlačil, v veliki, vznemirjajoči tišini, katero je motil le pridušen šum z ulice.
Ko pa je Pierre začel potihem hoditi sem-tertja, je njegov pogled zadel ob zemljevid na steni, ki ga je privabil in tako napolnil z neizmernimi mislimi, da je pozabil na vse. To je bil pisan zemljevid katoliškega sveta, vsa zemlja, razvit svetozor, na katerem so različne barve označevale posamezne kraje, kjer je katoličanstvo zmagovito, kjer neomejeno vlada, ali pa kjer se mora še bojevati z neverniki. Zadnje dežele so bile razdeljene v razdele, kakor je bila organizacija po vikariatih ali prefekturah. Ni li to vse v sliki izraženo starodavno stremlienje ka-toličanstva po svetovni vladi, po kateri je koprnelo prvo uro, in za katero se ni v vseh dobah nikdar nehalo pehati? Bog je dal svoji cerkvi svet; ali ona ga mora osvojiti, ker še vedno vlada zmota. Odtod prihaja večni boj, zato se še v naših dneh iztezajo roke po narodih, da bi se iztrgali tujim veram kakor tisti čas, ko so apostelni zapustili Judejo, da bi razširili evangelij. V srednjem veku je imela cerkev veliko nalogo, da organizira osvojeno Evropo; niti poizkušati se ni mogla sprava z vzhodnimi razkolniškimi cerkvami. Potem je izbruhnila reformacija, odpad je sledil odpadu — vso protestantsko polovico Evrope in ves pravoslavni vzhod je bilo treba zopet osvojiti. Ali z odkritjem novega sveta se je zopet zdramila bojevita strast; Rim je zakopmel po tej drugi polovici sveta. Ustanavljale so se misije in so odhajale, da bi Bogu podložile te še včeraj neznane narode; kajti kakor vse druge jih je bil Bog daroval Rimu. Tako je nastala velika sedanja ločitev krščanstva sama po sebi; na eni strani so katoliški narodi, med katerimi je bilo treba le ohraniti vero, in ki jih državno tajništvo v Vatikanu neomejeno vodi; na drugi strani so razkolniški ali pa enostavno poganski narodi, ki jih je treba odvesti nazaj do zibelke ali pa izpreobrniti, in s katerimi se trudi kongregacija propagande, da bi jih obvladala. Po tem se je morala tudi ta kongregacija zaradi olajšanja dela razdeliti na dva dela: V iztočnega, ki so mu bile izročene «baš vzhodne razkolni-ške sekte, pa v latinskega, čigar oblast je obsegala vse ostale misionske dežele. Vse skupaj je neizmerna enota osvojevalnih organizacij, velikanska mreža z močnimi in gostimi zankami, ki je vržena preko vsega sveta in ne sme ne eni duši dovoliti, da bi se izmuznila.
šele zdaj, pred tem zemljevidom, je dobil Pierre jasno sliko tega stoletja in stoletja delujočega, za vsesanje vsega človeštva napravljenega stroja. Propaganda, ki so jo
papeži bogato oskrbeli in ki ima znatne dohodke, se mu je zazdela kakor samostojna sila, kakor papeštvo v papcštvu; razumel je zdaj, zakaj so dajali prefektom kongrega-cije priimek "rdeči papež". S'kakšno neomejeno močjo lahko razpolaga osvojevalec in vladar, čigar roke segajo od konca do kraja sveta? Kardinal tajnik je imel srednjo Evropo, tak majhen košček zemlje; toda niso 11 njegovi vsi ostali neskončni prostori zemlje, oddaljene, še neznane dežele? Saj pravijo številke: Neoporečno vlada Rim nad dvesto milijoni rimskoapostolskih katoličanov, v tem ko so razkolniki, vzhodni in reformacijski, če se seštejejo, že prekoračili to število. In kakšen skok, če se doda še milijarda nevernikov, ki še niso izpreobrnjeni! Te številke so ga nenadoma tako osupnile, da ga je groza pretresla, Kaj, torej je res? Okrog pet milijonov je Židov, okrog dvesto milijonov mohamedancev, več kakor sedemsto milijonov brahmanov in budistov, ne glede na stotine milijonov drugih poganov vsakovrstnih ver, skupaj torej milijarda, napram kateri ne štejejo kristjani več kakor štiristo milijonov! In tudi ti so razcepljeni, v večnem vzajemnem boju — polovica z Rimom, druga polovica proti Rimu! Ali je mogoče, da ni Kristus v zadnjih osemnajstih stoletjih osvojil niti tretjine Človeštva, in da je Rimu, večnemu, vsegamogočnemu Rimu komaj šestina narodov podložna? Izmed šestih duš je komaj ena rešena — kakšno strašno razmerje! Ali zemljevid pripoveduje ne-opiljeno resnico: Rdeče označene kraljestvo Rima je le izgubljena točka, če se primerja z rumeno označenim kraljestvom drugih bogov, z neskončnimi kraji, ki jih mora propaganda šele osvojiti. In zdaj je vprašanje: Koliko stoletij je še treba, da se izpolni Kristova obljuba, da se ves svet pokori njegovemu zakonu, da doseže verska družba zopet meščansko in osnuje eno samo vero in eno samo kraljestvo? In kakšno str-menje pograbi človeka' vpričo tega vprašanja, vpričo te čudovite naloge, če pomisli na dobrovoljni pokoj Rima, na njegovo potrpežljivo trmo, ki ni nikoli dvomila in ki dandanes še prav posebno ne dvomi! S svojimi škofi in misionarji je vedno na delu, ne more se utruditi in dela z brezpogojnim prepričanjem, da bo le Rim danes ali jutri gospodar sveta, da si ustvari gospodstvo, kakor so nekdaj neskončno majhni deli sestavili svet.
Oj ta vojska, ki je neprenehoma na pohodu! Pierre je videl in slišal, kako pripravlja in si zagotavlja to uro onkraj morja po vseh delih sveta politično osvojitev v imenu vere. Narcisse mu je pripovedoval, kako skrbno morajo poslaništva nadzorovati delovanje propagande v Rimu; zakaj misioni so včasi narodno orodje, ki odločuje s svojo silo. Cerkveno gospodstvo zagotavlja posvetno, osvojene duše dajejo telesa. Zato se vodi neprekinjen boj, v katerem pospešuje kongregacija misionarje Italije ali pa one zaveznih držav, katerim želi zmagovito okupacijo. Vedno je ljubosumna na svojo francosko tekmovalko, La Propagation de la Foi, ki ima sedež v Lyonu in je enako močna, enako bogata kakor ona, pa ima več energičnih in pogumnih mož. Ni ji bilo dovolj, da ji je nalagala znaten davek, temveč povsod jo je izkušala prekositi in jo je žrtvovala, kjer se je bala njene zmage. Večkrat so pregnali francoske menihe, francoske redove, da so napravili prostora italijanskim ali nemškim. To tajno politično ognjišče splet-.karij izza civilizatorične verske vneme je zdaj zaslutil Pierre v tej mračni, zaprašeni, nikdar ne od solnca obsijani sobi. .Prejšnja groza se ga je zopet lotila, groza pred rečmi, ki jih človek ne pozna, ki se mu naenkrat, nenadoma prikažejo velikanske in strašne. Ne mora li to po vsem svetu organizirano, z večno trmo v času in prostoru delujoče orodje osvajanja in sile zmesti naj-modrejše, oplašiti najhrabrejše? Ni mu dovolj, da terja duše, temveč deluje za svojo bodočo oblast nad vsemi ljudmi, razpolaga z njimi, še preden jih more dobiti, pa jih odstopa posvetnemu gospodarju, ki jih ima hraniti zanj.
(Dalje prihodnjič.)
PROHIBICIJE NI VEČ
Dne 5. decembra 1933 je bilo konec pro-	žepe onih, ki so jih navajeni. — Gori je sli-
hikicije v Zed. državah, ki je trajala 15 let.	ka iz neke boljše pivnice v N.*w Yorku, vze-
V svojem namenu je btla popolen polom in	ta 5. doc. Stari natakar, ki je služil "pri
vrhu tega ogromna reka podkupnin za graf-	baru" pred prohibicijo, pravi, da je edina
tarje v vsakovrstnih "političnih" uradih. Tu-	razlika zdaj ta, da "tudi ženske pijejo pri
di razni sedanji "kontrolni" zakoni imajo v	baru, prej pa so 'krokali' samo moški, Salu-
glavnem namen izsiljevanja podkupnin v	nov je spet nič koliko.__
Izrabljanje rojakov pod firmo "edinstva"
Chicago, III. — Konzul Jugoslavije Gjuro Kolombato-vič je pred nekaj leti pod raznimi pretvezami in s pomočjo čikaških Daily News pričel s prirejanjem dneva "jugoslovanskega edinstva*.
Novembra vsako leto so priredili slavnost pod to firmo. S prvega v Ashland avditori-iu, kjer je prostora največ za 5,000 ljudi. Napolnili so ga in pomnožili število udeležencev na 10,000, kar pomeni, da jih je morala polovica stati na glavah tistih 5,000, ki so bili toliko srečni, da so si dobili sedeže. Z dveh takih slavno-
čni tip amerikanizma, in to je. kar mora veljati tudi med nami.
Anton Grdina je v drugem delu govoril slovensko in an-
slovanskih krajih toliko filmov, da je imel doma še celo zalogo. In tako, eto, bomo še videli naše krasne kraje v kljub tisti nesreči.____T_____1.
In nato filmi. V programu so rekli, da jih bo kazal dve uri. V resnici so se vrstile motne, amaterne slike — spake-dranost skoz in skoz — več ko dve uri. "Zašto mu nije zgo- gnal v borbo za sveto vero, da relo i ovo!", je zaklel neki bo joj, pa magari s puško! Bil Hrvat poleg mene.	je največji komedijont vsega
Edwin Skubic je potem predstavil aldermana J. To-mana iz te warde. Tomana
kandidirajo njegovi prijatelji za bodočega šerifa. Mož je alderman že leta in leta, jako vpliven čikaški politik demokratske stranke in bi bil rad prišel že za župana na mesto pokojnega čermaka. Toda irski politikanti so si izbrali drugega, njega pa potolažili, da bo lahko za šerifa, če bo izvoljen. In omenjeni, E. Skubic ga je predstavil "za našega bodočega šerifa". Toman ie govoril o Jugoslaviji in navajal statistične podatke o Jugoslovanih v Chicagu. "36,000 vas je v tem mestu", je nam pojasnil. Govori) je o nas s takim poznanjem, kakor da je z Ljubljane doma, toda mnogi podatki so bili šepavi. Vpraševal sem, kdo mu jih je dal. Nekdo mi je rekel, da bržkone. Richard Zavertnik, toda gotov ni.
V reklami za shod v časopisju so oznanjevali, da bo govoril na tej slavnosti senator Hamilton Lewis, župan Kelly itd. Teh dveh niso niti vprašali, ampak če hočeš ljudi na shod, je treba vabe. Napisali so si telegrame, v katerih je bilo rečeno, da je senator Lewis odsoten zaradi nujnih poslov (bil je v Texasu), županu Kellyju pa so zdrav-
Bile so cerkvice, pokopališča, kapelice, rojaki in rojakinje v domovini, in slične reči. če bi bili ti filmi umetniško delo, bi človek še nekam gledal magari dve celi uri. Tako
pa — bila je splošna nezado-ldel število podpornih društev, voljnost, torej silno needin-' namreč pomislite — 150 jih je
-----_ : /ti -	stvo na edinstveni slavnosti!!—imajo dvorane itd., itd., itd.
sti je konzul poslal v imenu Kq . ^ , avdijenca skraj- Bil je v Jugoslaviji je pra-vseh Jugoslovanov v svojem ¡ no nestVpna, fl0 kolovodje slav- "" J* Ju*oMav,J1' Je pra
nosti dali Grdinu izza kulis
vljuden ultimátum, naj neha.
In tako se je tudi zgodilo*
-- , .... . iti« . i—• i Naj še tole omenim: Ko je J0 se čudih tolikšni lojal- Grdina med drug¡m pokazal
i, ki so jo izkazovali kra- a|iko nft kateri je znan¡ ¿ika.
ški Srb John Palandech, so Kolombatovičevi Hrvati in Slovenci priredili demonstra
Jugoslovanov v svojem delokrogu, s podpisi odbornikov shoda, udanostno brzojavko njegovemu veličanstvu kralju Aleksandru. V Beogradu so nosti
lju Aleksandru čikaški Slovenci, Hrvati in Srbi, toda nekateri Srbi so začeli iz Chica-
ga pošiljati tja pisma o suš- djo z «5u||||« in edinstvo Sr-
Ijanju, da se te slavnosti pn- bov Hrvatov in Slovencev je reja le zato, da bi Beograd M. . 7q pnWrftt rpspnn
nekemu odličnemu ameriškemu Slovencu naklonil službo, konzul pa bi bil vsled svojih zaslug povišan na poslaniško mesto v kako veliko državo. Pa so se med seboj skregali in lani je moral ravno v času, ko je njegova centralna organizacija obhajala sVoj dan jugoslovanskega "edinstva", na zagovor v Beograd, da poja-
bilo s tem za enkrat rešeno. Palandech in Kolombatovič si namreč nista osebna prijatelja, pač pa tekmeca, posebno ko sta Gjuro in Pavlič skušala Palandechu odvzeti demokratske in republikanske politične oglase.
Po Grdinovih filmih so si ljudje odpočili z odmorom. Zatem je Pavlič predstavil
gleško. Pravil je, kako je za c	-
edinstven jugoslovanski rod|nikl prepovedali priti radi — toda če pa se zgodi, da bi zdravja. (Mož je zdrav ko ri-vlada začela zatirati vero —!ba-> Pri5el Pa ie kongresman holt, Tone Grdina se bo za- Sabath, izvoljen v tem distrik-
tu, ki je rekel, da prinaša pozdrave od governerja Homerja ter predsednika Roosevelta (to je "politični jezik", s katerim love naivne backe.) Dejal je, da se Roosevelt zelo in-teresira za Jugoslavijo in za Jugoslovane v tej deželi.
Sabath se je hvalil, koliko dobrega je že storil, rekel je, da je v kongresu glasoval za vojno napoved Avstriji in Nemčiji in s tem pripomogel k osvoboditvi Jugoslovanov, in zaključil, "stojte ob strani predsednika Roosevelta!"
(Nadaljevanje na 4. strani.)
večera. Pojasnjeval je, da prihaja iz "metropole", kjer je 60,000 Jugoslovanov, med temi kar 40,000 Slovencev. Našteval je, da imajo toliko in toliko pevskih društev, nave-
vo* Vrn Ed. Skubka, ki je bil "master sni, čemu je čezdalje več ame- .	, M 1 .	.
-	-	/>f AaMamnniAa" lin la II I klAO.
tllfl'J
Äf11
•2
KNJIGE CANKARJEVE
DRUŽBE
ŠTIRI KNJIGE ZA $1.12 PO POSTI;
•	$1, ako jih kupite v uradu
1.	VELIKO MRAVLJIŠČE. Spisal Ivan Molek
2.	Zlato tele in druge zgodbe. Spisal Janez Samojov
3.	NAŠ SVETOVNI NAZOR. Priredil Sigma
4.	KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE za L1934
Naročila naslovite Proletarcu, 3639 W. 26th St., Chicago, 111 f
...... ~ ____________- . . ■
riških Jugoslovanov «nvretnih "svoji r/.vobojeni domovini". Slavnost se je vršila v dvorani Sokola Havliček na Lawndale Ave., blizu 26. ceste in njegov govor je prečital nekdo drugi.
Letos so spet praznovali dan "jugoslovanskega edinstva". Slavnost se je vršila 3, dec. v prej omenjeni dvorani (v isti ko lani). Dvorano, ki ima prostora za nad tisoč ljudi, so napolnili Dalmatinci, ki so ožji rojaki konzula Kolombatovi-ča, precej Hrvatov, ki ga imajo radi, in pa približno od 40 do 50 Slovencev, ki se zbirajo v "jugoslovanskem demokratskem klubu na zapadni strani". Ta mala skupina Slovencev je bila takorekoč v ospredju vse te monarhistične-kra-Ijevaške slavnosti, ker so nekateri njeni člani v vodstvu "centralne" organizacije.
Slavnost je otvoril slovenski rojak Frank Paulich, zobozdravnik po poklicu, ki je predsednik omenjene papirnate "centralne" organizacije. Po svojem nagovoru je predstavil Antona Grdino (bogpo-magaj) iz Clevelanda. V sporedih, ki so jih oglašali v časopisih, so Grdino poveličevali za "past" predsednika KSKJ, za enega najodličnejših Jugoslovanov, »velikega patriota, itd., itd. Grdina je nato povedal o svoji veliki nesreči, kako se je zvrnil avto, ki je potem zgorel in vsi filmi, — najboljši filmi — ki jih je imel s seboj o Jugoslaviji. Ali na srečo
of ceremonies". On je v Chicagu rojen Slovenec, bil je med vojno v armadi, nekaj časa po vojni je bil komandant postojanke Ameriške legije v svoji soseščini, zdaj pa je odlična osebnost tudi v Jugoslovanski Ameriški legiji. Nekdo mu je napisal nekaj statistike o Jugoslaviji, ki jo je bral in pravil, da moramo ohraniti tradicije naših dedov v Jugoslaviji, tykaj pa moramo kot ameriški državljani biti v vseh ozirih zvesti slavni, glorijozni ameriški zvezdnati zastavi.
Potem je bral svoj govor Ri-chard J. Zavertnik. Kako čudno se krečejo ljudje, sem si mislil. Tak Amerikanec, ki je zahteval, da si SNPJ preuredi svoje poslovanje popolnoma v "ameriškem" jeziku, pa ti ga lomi tu-le na kraljevaški demokratsko politični slavnosti! Dejal je, da je naš glavni namen edinstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev. Bral je načelno izjavo Ameriške legije, ki je močna deklaracija za fašisti-
vil, fina dežela, lepa dežela, krasna dežela! Je pa nekaj urednikov jugoslovanskih Časopisov, ki tega ne razumejo, pa so zoper Jugoslavijo in hujskajo brata zoper brata. Tetn urednikom hlače dol — je rekel Tone Grdina — pa s palico po -—.
Nekateri so se smejali, drugi so strmeli, ker so brali, da je to najodličnejši ameriški Slovenec. "He's a nut", je zelo na glas rekla neka v Chicagu rojena Hrvatica — še mlado dekle, ker se ji ni dopadlo tisto o hlačah.
Kaj neki bosta rekla o tem Mr. Jerič in Father Aleksander?
Grdina je govoril in govoril v obeh jezikih. Ljudje so se začeli pomenkovati na glas, SODRUGOM IN SIMPAT1CARJEM kaši jati, cepetati — in tako so	v,CLEVELANDU.
bili "mojstri ceremonij" prisi- s«je klub« it. 27 JSZ •• vri» ljeni OpOZOriti pogrebnika To-, ▼••k prvi petek v mesecu ob 7i30 neta da je čas nehati.	,«ve*er. 2enskega odteka prri torek
Ker je Grdina porabil toli-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700
ko časa, je konzul Kolombatovič, ki je nastopil za njim, govoril le nekaj minut. Med drugim je dejal, da naj se združijo v edi.iolveno fronto idejno najprvo ameriški Hrvati, Srbi in Slovenci, in s tem svojim dobrim vzgledom bodo pripomogli do idejnega združenja troimenega naroda tudi v svobodni kraljevini Jugoslaviji.
Veliko ploskanje.
Govoril je tudi o parlamentarizmu — dobra, potrebna ustanova, toda v Jugoslaviji jo je moral kralj v dobro narodu začasno odstraniti.
Nato je poljski konzul rekel nekaj pozdravnih besed. Tudi zastopniki francoskega in če-šk / lovaškega konzulata so pozdravili ujedinjeni jugoslovanski narod«
ob 8. irtisr. Mladinski angleški odsek vsak petek isven prvega ob 8. are^er, vse r kluborih prostorih f S. N. D. Sodrugi in sodruiice, agitirajte in pridobivajte norih ¿lanor in ¿la-nic klubu ter norih naročnikov Proletarcu. V organiaaciji in isobrasbi je naia moč.
■ sss
i PB SLOVI
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
«é
PROSY
et
Stane sa celo leto $6.00, pol leta ¿3.00
Ustanavljajte nova dru&tva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
je snel o naših krasnih jugo-
5 KLUBOM IX DRUŠTVOM z
¥71^11 želite svojim priredbam rim več ■ mLA Mm moralnega in gmotnega uspeha ¡
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU! «
Poučne in znanstvene * knjige.
Romani, povesti, črtice in opiai.
KVJH.AIIW "PIIOLKTAIM V
3639 Weal 2&ih StrvrU	Il|inoi».
Pesmi, poezije, igre.
Angleike knjige aociajne in znanstvene vsebin«.
Izrabljanje rojak p v pod firmo "edinstv*
(Nadaljevanje s 3. stranj.)
9»
Album slovenskih književnikov,
(uredil dr. J. Slebinger), vseboje opise in slike slov. književnikov od Trubarja
dalje- Fina vezba........$£.00
Bacili is bacilke, (Oamir Fei-
.gel), humoreske, broi.......45
Beg is tem«, (ruski pisatelji),
broé. 50C, vezana......... 1.00
Boy, (L. Colonia), roman, vezan ...........h.........25
Božična pesem V prosi, (Charles Dickens), broé..........25
Bolo aeči—Mali junak, (F. M.
Dostojevski), povesti, broi. .35 Bilka, (Marija Kmet), povesti
tn črtice, broé...*..........35
Brea sarja, (Milan Pugelj),
bros.....................50
Cankarjev zbornik, spomin Ivana Čanksrjs, vez.......... 1.00
Catrtek, (G. K. Chesterton), i fantastičen roman, vez.. .. .50 Cvetke. (Majar H.), Aopek pravljic za stare in mlade,
broé.....................20
Črni panter, (Milan Pugelj),
povesti in črt^e, broi.......50
Dva svetova,. (Ivan Molek),
mehka vezba .............50
Daj nam dane, naš vsakdanji kruh, (A. Cerkvenik), povest, broé. ...............40
Decameron, (Giovanni Boccaccio), I. del. broi. $1.25, vez. 1.50
II.	del, broé. $1.25, vez.... 1.50
III.	del, broi $1.25, ves. .. 1.50 Deteljica, ali Življenje treh
kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janez Cigler),
broi. .....................40
Doki« Elisa, (Ed. de Con-
court), roman, vez.........50
Domačo živali, (Damir Fei-
gel), vez.................35
Deveti januar (M. Gorki), črtica iz ruske revoli|cije, broi. .20 Dob Corea, (<5. Keller), roman *
•broa..................'.. .15
Dre «lik«, (Ks. Meiko), broi.. .40 Drckii, (Fr. MilČinski), vez... .50 Dtobcíoc, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, vez. .................7i5
Elizabeta, .hči sibirskega jetnika, t)roi................20
Fitosofska zgodba, (Alojz Ji-rasek), vez. ••••••....••. .35
Francka in drugo, (E. Kristan)
broi.....................26
Glad, (Knut Hamsun), roman
broš. ..................................75
Gadjo gnezdo, (VI. Levstik),
brej. 50c, vez..............75
Golem, (G. Meyring), roman
broi. 3&c, vez............. .50
Gospod Fridolin 2olna ia njegova družina, (Fr. Milčin-
íki), ves.................35
Grešnik Lenart, flvan OaiH ----
kar), življenjepis otroka, 1 > t os« ......-.........«'.«. .60
Hadži Murat, (L. N. Tolstoj),
roman, broi...............40
Heptamoron, (Afarg. Valoiska),
povesti, broš...................35
Humoresk«, grotesko in satiro
(VI. Azov in Teffi), broš. .. .50 Idijot, (F. M. Dostojevski), I. II., JII. in IV. zv. broi. @
65«, vez. <g> ............. 1,00
Vsi štirje broširani $2.50,
vezani'*.................. 3#50
Is modernega sveta, (F. S.
Finžgar), roman, vez...... 1.25
Is naših krajev, (Zofka K veder), povesti, vez.......... .75
Igračko, (Fr. Milčinski), črtice, vez...................50
Jercmkin krog, (A. Koževni-kov), povest za mladino s
tlikami, broš. .. '."........35
Jug, (P. Chocholouiek), zgodovinski roman, broš. 50c,
vezar. ................... .75
Jubilejni sbornik, Oton Zupančiča, vezan ......................1.25
Junak našega časa, (M. J. Ler-
montov) povest, broi. .......50
Jari junaki, (Rado Mumik),
humoreske, vez. ... s.......75
Jurlcica Agičeva, (Ks. Sandor-
Gjal.-ki), broi. 40c, ,vez.....60
Knjige Cankarjeve družb« xa 1932, zbirka vsebuje: Koledar a in tri knjige iine povest ne vsebine ........... 1.00
Knjig« Cankarjev« družb« sa . 1933, zbrika vsebuje: Koledar in tri knjige iine po-
vestne vsebine ............100
Kmečki puat, (A. denos), zgodovinska povest iz upora
slev. kmetov, vez...........75
Konfecije literata, (J. S. Machar), zbirka r.pisov, vez... .50 Kasaki (L. N. Tolstoj), kavka-
ika povest, broi..........50
Kraljevi vitas, (Michael Zeva-co), zgodovinski roman v
dveh delih, broi........... 1.25
Knez Serehernjani, (A. K. Tolstoj), roman iz časov Ivana
Groznega, broi........... 1.25
Kr«uts«rjava sonata, (L. N.
Tolstoj), roman, broi.......40
Lj|»d»k« povesti, (Franc Jaklič), broš................50
La Bokern«, (Henry Murger),
roman, broé. .............80
L«t«č« «ene«, (S. H. Vajenski), roman, broi..........50
Lovski spomini, (Vladimir Ka-
pus), broi................50
Mr dorna knjižnica. I. zv. vsebuje črtice in novele, (Milan
Pugelj), broi............. .15
Meje ftirljonje, (Ivan Cankar),
vez......................75
Momenti, iz spisov A. P. če-hova, (Ivan Prijatelj), broširana 7lic, vez........... 1,10
Morski vrag, (Jack London), vez......................75
Mož s brazgotino in druge novele, (Jack London), broi,. .35 Muk«borci, (Ft. Milčinski), črtice, vos..................65
Mlada lj«b«*#n, (Abjz Kraigher), roman, vez.........65
Milijonar bros denarja, (C. P.
Oppenheim), ves..........50
M< «1 vlad j«, (Joie Pahor), socialen roman, broi.........60
Na krvavik poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote s bojnih pohodov biv-šega slovenskega planinskega polka, vez............ 1.25
Naža vas, (Anton Novačan),
broi. 7&c, vêz............ 1.00
Na krivik potih, Ualjski),
broi......................30
Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik
desetnije, vez.............80
Obiski pri slovenskih pisateljih ia nmetnikik, (Izidor Cankar), vez. ............... 1.00
Obsojenci, (VI. Levstik), povesti, broi............... .65
Oglonica, (Fr. Zakrajiek), povest, broé................35
Pertinčarjevo poanUjenje, (£. Kristan), sanjska povest,
broš. 60c, vez............ 1,00
Plat zvona, (Leonid Andrejev),
novele, ves...............35
Pev«st o sedmih obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena
L. N. Tolstoju, vaz.........35
Povesti, (Fran Erjavec), vez. .40 Po strani klobuk, (Damir Fei-
gel), humoreske, broi......50
Pingvinski otok, (Anatole
France), vez..............80
Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljico, (Cvetko Go-
lar), broi. ...............25
Povesti, (Maksim Gorki), broi. .50 Parti in nanke, (L. S. Orel),
kriminalen roman, broé......25
Pikova dama, (A. S. Puškin),
povest, hroé..............35
Petep, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. 'del. $3.00, II. del $2.75, oba dela skupaj, 1093
strani .................. 5.00
Pcv«r tic«, ( Rabindranath Ta-
gore), feroi...............25
Podobo ia sanj, (Ivan Cankar),
vez......................60
PoiigaUc, (K. S.), broi.......20
Pov«sti, (Lovro Kuhar), broi. .35 Predor, (B. Kellermann), socialen roman, hroé»........50
Roman tr«k src, (Jack London), vez................ 1.25
Rasn« povesti, broš...........35
Rim. (J. S. Machar), broi.
75c, vez................. 1.25
Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, brci......... .50
Sanin (H. Arcibaiev), vez..*. 1.25 Ssls S tepenč i kovo in njegovi prebivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roman,
broi..................... 1.00
Spomini Krištofovega Pepčka,
(Jo3eph Suuhy), lično vez. .60 Srce, (Ivan Albrectt), novele, vez...................35
Slika Doriaea Graja, (Oscar
Wilde), roman, broš........75
S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broé...........50
Sosedje in drug« novel«, (A.
P. Cehov), broi............40
Sialo o Šesto, (¿Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, br. .20
Stric Tomova koča...........25
Src«, (Amkis-Miklavčičeva), k
vzgoji mladine, vez........ 1.25
Spemini na Prožorna, (Ernestine Jeloviek), broš........65
Sr«čolov«c, (H. Majar), povest, broi................25
Samoeiinik, (Anton Ncvačan), i
10 povesti, broi............65
Staroindijsko pripovedke, (Jo».
Suchy), s slikami, broš..... »5
Spe ved, (L. N. Tolstoj), broi. .25 Stepni kralj Lear in htta ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev),
broi......................45
Tarsan, sin opic«, (Edgar R.
Burrough), broi. 60c, vez.. .80 Tarsan in sv«t, (Edgar R. Burrough), vez...............80
Tarzanov« živali, (Edgar R.
Burrough), broi. 60c, vez. .80 Tar zanov sin, (Edgar R. Burrough), vez...............80
Taraanova mladost v džungli, (Edgar R. Burrough), vez. ,80 (Vseh pet knjig vez. $3.00.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 60c, vez. .80 Tri povesti (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek), broi................35
Tik sa fronto, (Damil Feigel),
vez......................50
Udovica, (I. E. Tomic), povest
broi. 35c, vez..............50
Upcrniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez........60
V	Ameriko in po Am«riki, (A. Kristan), broi............30
Višnjeva repatica, (VI. Levstik), satiričen rpman v dveh delih, broi. $1,50, vez. 2.00 Vit«z is rd«č« hiše, (A. Du-mas), romsn ia časov francoske revolucije, broi. 50c,
vez...........i..........75
Vtadka ia Mitka, (Zofka K veder, vez..................40
V	oklopajaku o kol. «veta, (R. Kraft), v dveh delih, broi. 1.25
V	robstvu. (Ivsn Matičič), roman tuge in boli, ves.... 1.00
Zadnji val, (Ivo Sorli), roman,
broi.....................80
Zadnja pot kapitana Scotta, (Pavel K una ver), potopisne Črtice ekspedicijt» na severni tečaj, broi...........80
Zadnja kmečka vejska, (A. Ae-
noa), zgodovina kmetskib uporov v 14. in 15. stoletju,
vez..................... 1.00
Zapiski ia mrtvega doma, (F.
M. Dostojevski), v dveh delih, vez................. 2.00
Železna peta, (Jeck Lcndon), socialen roman v dveh delih, broi. .................80
Zmote in konec gospodičae
Pavle. (Ivan Zoreč), broi., .25 Za sr«čo, (Fr. MalograjAi),
povest, broi..............25
Zvonar jeva hči, (Miller-Ster-
iaj), povest, broi.........40
Zranci, (Rado Murnik), povesti in orisi, vez...........75
2«aipi naše Kcpraele, (Rado Mnrnik), satiričen roman,
broi.....................25
Z ognjem in mečem, (H: Sien-kiewicz), povest is davnih
let, 681 strani, vez........ 3.00
Zlatirjevo slato, (Avgust Ae-noa), zgodovinska povest iz
16. t-toletja, broi...........50
Zgodbe is dolino šontflorjansk«,
(Ivan Cankar), broš. ..... 1.00 Zsbavna knjižnica, vsebina: Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih zanikarneiev
la¿¿ni iivotopis, vez.........65
Zbrani spisi. (Dr. Hinko Dolenjec), broi..............40
Zbrani spisi, Val. Vodnika,
broš. . . , . tjuoa
* t i » i t 1.1 i t_
,25
SLOVENSKI PISATELJI.
Ivan Cankar: Zbrani spisi:
I.	zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezsns. .$1.75
II.	zvezek: črtice in povesti ter Kritični in polemični spisi, vezana.... 1.75
III.	zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana .... 1.75
IV.	zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vezana ........... 1.75
VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Nov-ljana in Hiša Marije Pomočnice, vezsns ...... 1.75
VII. zvezek: Mimo iivljenja, črtice in novele ter Kritični spisi, vezana..... 1,75
Levstik Fran: Zbrani spisi za mladino, vez............. 1.00
Mase I j Fran.Podlimbarski:
Zbrani spisi, fina vezba.
I.	zvezek: Slike in črtice. Gorski potoki in Tovariš Damijan, br. $1.25, vez. 1.75
II.	zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vjojvo-da Pero in Perioa ter črtice, broš. $1.25, vez... 1.76
Oba skupaj, broš. $2.25, vez. 3.25
Pregelj Ivan, zbrani spisi:
I.	zvezek: dtefan Golja in njegovi. Tolminske povesti. broš. $1.10, fina vez. 1.50
II.	zvezek: Bog>vec Jernej, Balade v prozi, broš. 41.10, ;fina vezba..... 1.50
IV. zvezek: Zgodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sv. noč, vez 1.50
Tavčar Ivan: Zbrani spisi:
III.	zvezek: Otok in struga, Tiberius Pannocius, Ku-zovci, Vita vitae mesae, Janez Solncc, broširana $1.75, vezana ________ 2.00
IV.	zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, vez.... 2.00
V. zvezek: Izza kongresa C.00 VI. zvezek: Cvetje v jeseni
in Visočka kronika .... 2.00
Trdina Janez: Zbrani rpi3i, fina veziba. vsebina:
II.	zv.: Bajke in povesti o /Gorjancih ........... 1.75
lili. zvezek: Bajke in povesti 1.75 IV. zvezek: Bajke in povesti 1*75
Jurčič Josip: Zbrani spisi, (nova izdaja,) fina vezba:
I.	zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, (Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen...... }.25
II.	zveze: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev
in Grad Rojinje....... 1.26
III.	zvezek: Kloštrški žolnir
in Deseti brat ........ 1.25
IV.	zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, «Nemški valpet, Dvs brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori, črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin .............. 1.50
V. zvezek: JLipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, 2upanovanje v Globokem dolu, V rojni kra-( jim, Telečja pečenka. Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar, Na Kolpskem uatju in Doktor Zober ...... 2.00
Kersnik Janko: Zbrani spisi, broiirani:
I. zvezek: Agitator ...... .50
II zvezek: Lutrski ljudje, Testament ........... .65
UI. svesek: Rožiin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov grtfh ................ 1.00
IV.	zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike« Humoreske, Povesti za ljudstvo 1.00
V.	zvezek: Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar 1.25
VI.	zvezek: Njegovo delo in doba. I. sešite k: Leta mladosti in učenja, II, in III. seiitek: Novelist
in Politik ............ 2.00
PESMI IN POEZIJE.
Akropolis in piramid«, (A nt. ¿škerr), poetični sprehodi po Orientu, fina vezba.. ..$1 Alila v Emoni in Roasancz,
(Ant. Aškerc), broi.......
Balade in romance in Stara
pravda, brož. ... .........
Jadranski biseri, (Ant. Aškerc)
fina veTba .............. 1
Jok in psalm 118, (S. Gregorčič), vez................
Junaki, epske pesnitve, (Ant.
Aškerc), fina vesba ...... 1
Moderni francoska lirika,
(Ante De beljak), vez......
Mučeniki, slika iz naše proti-reformacije, (Ant. Aškerc),
fina vezba .............. 1
Mlada pota. (Oton Zupančič),
bros....................
Poezij«, iS. Gregorčič), I. rr.,-
vezan ...................
Poestje (S. Gregorčič), II. zv.,
vez......... .......... 1
Pcesije (S. Gregorčič), ilustrirana izdaja, velik format,
vez...................... 1
Poesije, (Drsgatin Kette), vez. 1 Poezije (Fr. Levstik), vez... Pesmi življenja, (Fr. Albrecht)
vez.....................
Pesmi, (Srečko KosovelJ, broš. Pohorske poti, (Janko Gla^er),
broi................
Primož Trubar, (Ant. Aškerc), zgodovinska epsks pesnitev,
vez............... ;.....
Solnce in sonce, (Ante Debe-
Ijak, broi. ^..............
Slutnjo. (Ivan Albrecht), broi. Sleske pesmi, (tP. Bezruč), ver. Plamtcči okevi, (Mile Klop-
čič), broš. 2bc, vez. ......
Pesmice is prirode, (VI. Ka-
pus), broi ..............
Sto let slovenske lirike,. od Vodnika do moderne, (Cv. Uolar), broi. 6&c, vez. ... 1 V ■«rje Vidovo, (Oton Zupančič), pesnitve, brci.......
Svojemu narodu, (Val. Vodnik), broi................
Trbovlje, ^»rolstarske pesmi, (Tone SeHikar), broi. 35c, vez....................
.00 .50 .50 .00 .50 .00 .50
.00 .40 .50 .00
25 .00 .65
,35 .50
35
50
50 35 35
.50
IGRE.
Anfisa, (Lconid Andrejev),
[broširana .. i............
Beneški trgoVec, (Wm. Shakespeare), vezana ...........
čarlijeva ženitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve sa-higri, enodejanke, broi.... Gclgota (M. Krlež), drama v
tro!i dejanjih ............
Gotpa z morja (Henrik Ibsen) igra v petih dejanjih, broš.. Strup iz Judeje, (J. S. Machar), .................
Hrbtenica, (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom.........
.Julij Cezar, (W. Shakespeare)
vezana	.............
Macbeth, (Wm. Shakespeare),
vez.....................
Othcllo, (Wm. Shakespeare),
vezana ..................
Očiščenje, (Angelo Cerkvenik) tragedija v šestih scenah .. Romantične duše, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih,
vezana ..................
Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana ..........
Umetnikova trilogija, (A)ois Kraigher), tri enodejanke, so celota zast, broi. 46c, vezana ..................
.35 .50
.25 .40 .45
.25 .50 .50 .50 .50
.60 .50
.60
ZNANSTVENE RAZPRA VE. POLITIČNI IN GOSPODAR-SKO-SOCIALNI SPISI. UČNE TN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE.
Ali j« religija prenehala funk-
cionirati? Debata .........15
Ali «polna vsgoja res ni potrebna? (Franjo Žgeč), broš. .35 Angloškc-slovensko berilo,
(Dr. F. J. Kern), vez..... 2.00
čuda in tajne življenja, (Dr. Anton Brecelj), splošno iiv-
ljenjcslovje ...............76
Elementi moderne izobrazbe,
(I. Molek), broš. 40c, vez... .60 Idejni predhodniki današnjega socialisms in komunizma,
• (Abditus), broi........... .35
Ilustrirana lopa maska, navodila za iminkanje, vez........75
Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Amhroiič), s 30 slikami .35 Jugoslavija, (Ant. Malik), I. in
II. del, broi. *1.50, vez..... 2.00
■Kako Jo nastalo današnjo d«lav. stvo in njegovo gibanj«?
(Dr. D. Lončar), broi.......35
Karl Marz, njegovo življenje in
njegrv natfk, (M. Beer)......15
Kletarstvo, (Bohuslav Skali-iky>, broš. $1.50, ve»....... 2.00
Koledar Cankarjeve družb«
1930, broi.............
Kratke srbska gramatika, (Dr.
Jost p Msncej) ............
Kratka .sgodovina Slovencev, Hrvatov ip Srbov, (Matiju
Pire) ....................
Mrzdro delo in kapital, (Ksrl
Marx), broi..............
Misterij duše, (Dr. Fr. Gosti), poljudni preglej psihiatrije,
vesana ..................
Naš jesik, (Dr. Joža Glonar),
vez.....................
Naž sadašrji ustavni poloiaj, (Dr. dtefan Sagadin) .... Narodno gospodarski eseji . . . O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem dd ustanovitve jugoslovanske socialnodemokratiČne stranke (1848-1806), (A. Kri.tan),
broi. 75c, vezana ........
O konsumnik društvih ......
Politika ia sgodovina (Dr. Dra-
gotin Ljnčar), broš.......
Praktični socializem, broš. Pričo evolucije iu Adami prod Adamom (Ivan Molek), broš.
35c, vezana .............
Proletarska etika in morala,
(Ivan Molek), broš.......
Prva pomoč, (Dr. M. Rus), s
40 slikami, broš.........
Prihicne motnjo na alkohclski
podlagi, broš. 75-c, vez.....
Rastlinstvo naših Alp, (F.
Seid!), ..................
Razvoji socializma od utopije do snanosti. (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ........
Rap irska trojica, (Claes.tens-
Molek) ..................
Sle venski pravopis, (Dr. A.
Breznik), broi. ..........
Socialni ideali in Kako si jo človek ustvaril boga, (Mo-
lek-Keracher), broi.....
Slovenska kuharica, (S. Felici-ta Kalinšek), vez., 666 strs-
ni, ilustrirana ...........
Smernice novega življenja
(Dr. K. Ozvald), .brož. .... Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vez. Sprotna kuharica, vezana .... Strokovno .organizacijo v Sloveniji, brož..............
Svetovna vojna in odgovornost socializma, (E. K.), brož... Uvod v Budhizem (Joseph
Suchy) ..................
Varčna kuharici, (Marija Remec), vezana ............
Vladar, (Niocolo Michiavelli),
broš.....................
V nove deželo, (E. K.), broš. Zadružna prodajalna ali kon-
sum ....................
Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani ................;. .
Zadružni koledar 1930, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo, (Fran Erjavec) ...................
.40 .15
.25 .15
1.00
.25
.50 .25
1.00 .10
.40 .14
.50 .10 .60 1.25 .50
.25 .25 .05
.30
4.00
.40
- .35 1.25
.25
.25
.15
1.25
.«u
.25
.10
40. .
.40 *-»35
Ztirka domačih zdravil, s poljudnim opisom ¿loveškega
„ telesa, broš.............. .50
Zbirka rudarskik in fužinskih
israacv (J. Bezlaj) ....... .20
Zdravje in bolezen v domači hiš5, (dr. Just Bačar), I. del: Sestava, delovanje in nega človeškega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vez......1.25
Zgodovina rlovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088
strani, ilustrirana ........ 3.50
Zgodovina socializma ,v Srbiji,
(Fran Erjavec) ...........15
Zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev, (Ant. Melik), dva zvezka broširana, I. zv. 75c, II. zv. 65c; oba zvezka skupaj ..................... 1.25
2ivčevje človeka, (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez.... ¿2.50
RAZNO.
Ameriški	družinski koledar,
letnik	1916,	vezan ........40
.letnik	1919,	vezan ........65
letnik	1920,	vezan ........65
letnik	1922,	vezan ........75
letnik	1922,	broš..........50
letnik	1925,	vezan ........75
letnik	1926,	vezan .........75
letnik	1927,	vezan ........75
letnik	1928,	vezan ........76
letnik	1929,	vezan ........75
letnik	1930,	vezan ........75
letnik	1931,	vezan ........75
letnik	1932,	vezan ........76
letnik	1933,	vezan ........75
letnik,	1934,	vezan ........75
Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za ............... .05
(Imamo dvojne vrste.)
Kres, vezan, Jetnik 1921-22.. 1.00
Informacije o dcbsvi državljanstva Zedin jenih držav .15
Prcletarec, vezani letniki
1919-28, vsak ........... 3.00
Arcient Society, (Lewis H,
Morgan), vezanp ......... 1.15
Brass Check, (Upton Sinclair), Slika korumpirano.ti kapitalističnega žurnalizma, vez. 1.00 "Debs, His Authorised Lifo and Letters", (David Kars
ner), vezana v platno.....75
Debs and the War, njegov govor v Cantonu, O., inpred
poroto na sodišču.........25
Drugless Health, (Jos. H. Greer, M. D.j, zdravljenje
brez zdravil, broi. "."...... .76
Dynamite, (Louis Adamič), The Story of Class Vialence
In America ............. 2.50
End cf the World. (Dr. M,
Wilhelm Boelwrhe), vez. .. .60 Goose-Step, (Upton Sinclair), fttudija ameriškega visoko-Šolstva, nsd katerimi imajo kontrolo privatni interesi,
vez..................... 1.50
Goslings, (Upton Sinclair) vez. 1.50 Hundred Per Cent, (Upton
Sinclair), Povest patrijota. 1.00 Jungle, (Upton Sinclair), povest iz čikaskih klavnic.....>1.50
Ji m mie Higgins, (Upton Sinclair), povest socialističnega
sr:tatorja med vojno ..... 1.50 Karl Marz, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht)
vezana . ...................60
King Coal (Upton Sinclair), povest iz štrajka coloradskih premogarjev I. 1913-14, vez, 1.26 Law of Bic genesis (J. Howard
Moore), vezana............60
.Life and Death, (Dr. E. Teich-
mann), vezana.........:.. .60
Money Changers, (Uptoi^ Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana 1.25 Mountain City, (Upton Sinclair), novela, vezana...... 2.00
Oil, (Upton Sinclair), novela,
vezana .................. 2.00
Physician in the House, (J. H. Greer, M. D.). Domači
zdravnik, vezana ......... '1.50
Republic of Plato, vez....... 1.50
Right to be Lazy, (Paul Fafar- ,
gue), vezana .............60
Roberts Rules of Order, vez.. . 1.50 Roman Holiday, (Upton Sin-
clai), vezana ...................2.00
Science and Revolution, (Ernest Untermann), vez......60
Sez Science, (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava
o spolnh problemih, ivez.....76
The Social Revolution, (Karl
Kautsky), vezana .........60
Struggle Between Science and Superstition, (A. M. Lewis),
vozana ...................60
They Call Me Carpenter, (Upton Sinclair), povest iz Los
Angelcsa, broširana .......75
The Road Ahead, (Harry W. Laidler), abecednik o kapitalizmu in socializmu......75
The Cry for Justice, (Upton
Sinclair), vezana ........ 1.50
The Profits of Religion, (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne
interese, vezana ...........50
Vital Problems in Social Evo.
lution, (A. M. Lewis), vez. .60 The Wet Parade, (Upton Sinclair). Opis bivše suhaàke
Amerike, vez.............2.00
Yerney's Justice, (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič), vezana v platno .50 Walls and Bars, (Eugene V. Debs). Njegova poslednja
knjiga, vezana ........... 1.25
NaroČilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. , Za manjša naročila lahko pošljete postne znamke.
PROLETAREC,
3639 W. 26th Street, Chicago, III.
Noben jugo*lovan»ki pevtiki zbor ni aodeloval. Lani no imeli jte 'Trešerna", ki pa .se je uprl nadaljnim vabilom. Niti ni bilo "Zore". Zato ko najeli nekaj ruskih pevcev. Imeli ho živo aliko, ki pa je nisem razumel, zato «em vpraševal druge, ki mi jo tudi niso mogli pojasniti.
Bilo je še par solospevov, nekaj patriotičnih prizorov in recitacij, krajiih govorov pravoslavnih duhovnikov ter drugih narodovih prvoboriteljev itd.
Program je trajal od popoldne do 11. zvečer, če ne še celo dalj.
V živi sliki sem videl , le e-nega Slovenca, namreč Joe Fajferja, v sporedu so sodelovali, kot že omenjeno, Slovenci Pavlič, Skubic in Zavert-niJc. Anton Hrast je prodajal vstopnice, Baumbich jih je pobiral, nisem pa opazil, če je poleg teh pomagal še kdo drugi izmed naših rojakov.
Poročevalec.
Domača zabava v West Allisu
Weal Allis, Wis. — Klub št 180 JSZ priredi v soboto 30. decembra domačo zabavo v Kraljevi dvorani. Rezervirajte si ta večer za poset te klubove prireditve. — Mary Musich.
Zanimiv del "Proletarca" so dopisi. Pristopite v krog naših dopisnikov in sotrudnikov tudi vi.
ANGLEŠKE KNJIGE.
American Outpost, (Upton Sinclair), spomini njegovega
iivljenja ................ 2.00
As I See It, (Norman Thomas) pogled na sedanje razmere v
kapitalistični družbi ....... 1.50
American Communism, (James
Oneal), vezana .. ........ 1.26
America's Way Out, (Norman
Thomas) ................. 2.00
Anarchism and Socialism, (Geo.
Plechanoff), vez...........60
Ancient Lowly, (C. Osborrte Ward), dve knjigi, 1313 strani, vez.................. 3,50
Nezanimiv amendment
Legislature ameriških držav imajo že dolgo pred seboj amendment k ustavi, ki bi prepovedal uposljevanje ter izkoriščanje otrok v industriji. Dobile so ga prej kot pa amendment za odpravo prohibicije. In med tem, ko so se za slednjega žurile, je za odpravo ^izkoriščanja otrok v fabrikjah glasovalo šele šestnajst držav.
Socialist ima pravo vrednost za delavsko gibanje edino če je aktiven.
Poset smrti
i - t» ■ '.
Nanticoke, Pa. — Naznanjam žalostno vest, da mi je nepričakovano preminul ljubljeni sin Henrik. Star je bil 21 let. Umrl je v Conemaugh Valley Memorial bolnišnici v Johnstownu dne 26. novembra, kjer je bil osem dni. Le bratu Mirku se je potožil, da boleha na ledicah že okrog leto dni. Drugače je bil krepak in v bolezni se ni hotel izdati. Meni ni nikoli pojamral o kaki bolezni. Bil je moj ponos, in meni velika opora. Vzdrža-val je družino — tri brate, sestro in mačeho.
Pokojni Henrik je bil rojen 3. aprila 1913 v Nemčiji. V Ameriki je bil od 1. 1915 naprej. iPrerane njegove smrti je veliko kriv sedanji sistem, ki polaga vso važnost izkoriščanju in nobene, da bi varoval koristi delavcev ter jim olajšal delo in borbo za obstanek.
Pogreb je imel lep. Druš. št. 174 SNPJ v Kraynu, katerega član je bil pokojnik, se ga je udeležilo z zastavo. Pokopan je bil po civilnem obredu na Alton pokopališču.
Iskrena hvala vsem, ki so sočustvovali z menoj in mojimi v tej težki uri. Prijatelje se spozna v stiskah in nezgodah. Hvaležen sem jim. Onim, ki se trudijo, kako bi človeku še bolj zagrenili življenje in iščejo hibe edino na drugih, odpuščam. — Henrik Pečarje.
Listnica uredništva
Urednik Proletarca se ni u-deležil seje jugoslovanskega demokratskega kluba dne 21. novembra v Chicagu, o katerem je bilo poročano v Prole-tarcu z dne 29. nov., niti ne slavnosti takozvane jugoslovanske centralne organizacije dne 3. dec., o kateri je poročano v tej številki, l<er ima Proletarec dovolj drugih poročevalcev.
Za dopise, ki smo jih prejeli v pondeljek' popoldne, ni bilo več prostora v tej številki. Iz nekaterih smo objavili le važna naznanila, drugo bo v prihodnji izdaji.
, Ali ate naročnino na Protestare* ž.e poravnal?
«
HtHinnuiiHuwimnuHHini
....................
rr A LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMER-
tČo Sar"m 86 VEDN0 0BRNITE NA UN1J-
Adria Printing Co.
1838 N. Halsted Street Chicago, 111.
/	Tel. Lincoln 4700—4701
PROLETAREC » tiska pri n«,.
'	.	...........IIMIIIIIIIIIII...................
Nestrpnost komuni-•tov
Milw^, Wis. — Dne 1. dee. ae je vršil v Jefferson Hall pod pokroviteljstvom strokovne organizacije delavcev krojaške industrije, so-cialirMtne stranke in združenega vc istva strokovnih organizacij (F. T. C.) javni shod proti nemškemu fašizmu. Glavni govornik je bil s. M: Plettl, bivši predsednik mogočne strokovne organizacije delavcev oblačilne industrije v Nemčiji, sedaj begunec.
Shoda se je udeležilo okrog 1200 oseb, med temi par tuca-tov komunistov, poleg dveh ali treh tukajšnjih fašistov.
Sodrug Plettl je v svojem dveurnem govoru orisal sedanji položaj v Nemčiji in okoliščine, ki so omogočile fašisti-stični naval v Nemčiji in uničenje delavskega gibanja.
V svcjem mojsterskem govoru je ta nemški sodrug navedel ncpobitne dokaze, da so te strašne dogodke v Nemčiji povzročile edino le neobičajne razmere, nevzdržljiv, kaotičen položaj, torej vse to, kar moramo pripisovati na ro-vaš one nesmiselne, temeljno popolnoma napačne versaill-ske pogodbe.
Sodrug Plettel ni skušal tajiti dejstva, da je vodstvo socialdemokratske stranke grešilo, ker je bilo premehko in preveč popustljivo v odločilnih dneh; toda obenem je dokazal tudi nepremagljive ovire, ki so se vodilnim sodrugom stavljale na pot. ~ .
Vodstvo stranke je bilo prepričano, da so razmere nevz-držljive, da zmeda narašča in da postaja ljudstvo skrajno nestrpno. Toda obenem se je tudi zavedalo, da je neobhodno potrebno čakati na neizogibne politične in še bolj gospodarske spremembe v deželah prejšnjih zaveznikov in tedanjih resničnih gospodarjev zatirane Nemčije. Od preobrata v Nemčiji so se te spremembe po vseh teh deželah tudi uresničile, toda za nemško ljudstvo že prepozno.
Dalje je s. Plettl orisal uničujoče delovanje nemških komunistov, ki so sicer kričali o enotni fronti, toda v resnici ravnali baš narobe. Omenil je dejstvo, da je vodstvo komunistične stranke zadnji dan, predno je von Papen storil tisti odločilni korak in pozval Hitlerja na krmilo vlade, izdalo svoje glavno glasilo z velikim napisom na prvi strani, ki se je glasil: "Socialdemo-kracija je največja sovražnica nemškega delavstva." Komunisti so pozivali tisti dan, ko je bilo že vse izgubljeno, na generalni štrajk, kateri bi pomenil pri petih milijonih brezposelnih samo udarec v prazno in blamažo za organizirani proletariat.
Sodrug je v živih barvah orisal sedanji strašni položaj nemškega delavstva, nemških kmetov in srednjega stanu, toda obenem omenil, da bo ta britka šola služila v dobrobit ne samo v bodočih bojih nemškega proletarijata, temveč tudi v razrednem boju delavstva v vseh drugih deželah.
Opisal je nadalje orjaški in obenem skrajno junaški boj, ki ga vodi s podzemsko propagando zavedno nemško delovno ljudstvo. Nadalje je opisal v živih barvah brezmejno o-krutnost in skrajno nesmiselnost Hitlerjevega režima, kakor tudi neugoden ekonomski položaj Nemčije, katere gospodarstvo je v stanju propadanja.
Predložil je pol tucata malih dnevnikov, katere se tajno pošilja dan za dnem v stotiso-če izvodih iz skoro vseh obmejnih dežel v Nemčijo. Obenem je orisal notranji razdor, ki razjeda s čezdalje večjo silo ustroj fašistične vlade.
V primero, kako "skrbi" Hitlerjeva vlada za delavce, je navedel slučaj delavcev krznarske industrije. Njihova prejšnja organizacija je tvorila del mogočne armade organiziranih delavcev oblačilne industrije. Ta slučaj, je izjavil s. Plettl, je merodajen za vse druge industrije.
Pred fašistično revolucijo je bila med delodajalci in delav-
ci imenovane industrije že več
let v viljavi pogodbi, ki ¿1 določala I marko in 20 pfeni
st. 49 na njegovi redni seji cine 1. oktobra t. 1. in navzoče članstvo jo je po kratki raz
gov plače na uro — to je mi- pravi soglasno sprejelo in odo*
nimalne. Vodstvu fašistične strokovne organizacije pa je nekaj tednov po nastopu na-zijev v vladi na zahtevo kapitalistov ovrglo dotično pogodbo in podpisalo brez vednosti delavcev novo pogodbo, ki določa 30 do 70 pfenigov minimalne plače. Delodajalcem je prosto dano, da določajo, kdo naj bo deležen višje plače kp 30 pf. na uro. Razume se, da dobijo več ko najnižjo minimalno plačo samo tisti delavci ali delavke, kateri so znani kot dobri naziji.
V teku njegovega govora so navzoči spet in^eli priliko spoznati običajno "otroško nestrpnost in skrajno neumnost tukajšnjih/ komunistov. Ta "izbrana" družba, kakih par tucatov običajnih fanatikov, se je vgnezdila, kot ponavadi pri takih prilikah, na galeriji dvorane. Od začetka so bili mirni, toda ko je začel neki fašist z medklici, s katerimi se je seveda pošteno blamiral, eo naii prijatelji dobili pogum. Čutili so sveto dolžnost, da pomagajo fašističnemu ne-vednežu in so vprizorili kratko, komaj par sekund trajajočo zmedo v dvorani. Vsekakor jim je kmalu zmanjkalo poguma, ko so videli silno o-gorčenje med poslušalci, katero bi postalo zanje nevarno, če bi govornik a smehom ne omalovažil kričačev in izjavil,
brilo. Ekaekutiva JSZ o tej
stvari ni vedela nič, dokler ni uredništvo Proletarca prejelo v objavo omenjeno našo resolucijo. To izjavo podajemo zato, da se ne bi po krivici dol-žilo eksekutive JSZ, da je našo resolucijo naročila.
Po naročilu in za klub št. 49:
Ivan Jontez, zapisnikar.
Ugovori socializmu
Duluth, Minn. — Srečavaš
ljudi, ki pravijo, da niso nasprotni socializmu, ampak takim socialistom, kot so na pr. v Chicagu ali New Yorku. Smatrajo se za "najboljše" socialiste.
Drugi mu ugovarjajo, češ, socializem je proti veri, ali cla hoče vse enako in enolično.
Marsikdo je bil že iskreno na strani socialističnega gibanja, ni pa se utrdil v socialističnem prepričanju. Pa je prijel kak "radikalec" ali kdor že, in pred njimi osmešil socializem in napadal socialiste (katerih seveda ni bilo zraven, da se bi branili). Poslušalec ali čitatelj, ki je te napade poslušal ali bral, ni znal braniti svoje stranke, pač pa se je vanj naselil dvom in nato še jeza — ne proti sovražnikom svojega razreda, ampak proti socialistom!
Nato vstopijo taki ljudje v da ga bo veselilo, če mu bodo' vrste razočarancev in konsta-"sodrugi" stavili jtaka vpraša- tirajo, da v Ameriki ne bo ai-nja, ker to bi le pripomoglo k koli socializma, razumevanju resnične vloge, Nekateri so brali, da socia-katero so komunisti igrali v listična stranka ni dovolj ra-
Nemčiji in jo igrajo v vseh drugih deželah.
Krono vseh komunističkih budalosti je predstavljalo usi-ljevanje letakov pred dvorano, v katerih so kvasili o de-
dikalna, pa verjamejo. Eden takih kritikov je Heywood Broun, ki v Scripps-Howard Časopisih v svoji koloni udarja po socialistih in včasi mahne tudi po komunistih. A.
lav»ki solidarnosti in to "so- J- Muste in sl,*ni »»*oUko Udarnost" izkazovali z napa-'™di pomagajo podirati, tako di na socialistično stranko, na i da ima agitator vse preveč de-sodruga Hoana in — seveda ,a odgovarjati na sto in sto
— na "Hoanovo" policijo. — In s tem so vabili na svoj protifašistični shod, končavši svoje litanije z običajnim tuca-tom "down with" — seveda tudi s socialisti.
Shod je bil v vseh ozirih zelo uspešen in udeležba velikanska. Govor sodruga Plettla nam je dal novih moči za ta veliki boj in obenem navzoče utrdil v prepričanju, da bo nemški proletariat spet tri-umfiral in nadaljeval svoj pohod proti boljši bodočnosti.
Govornik je rekel, da bo bodoča zmaga nemškega proletarijata pomeiiila zmagoslavje socializma za ves civilizirani svet, kakor je sedaj fašizem v Nemčiji svetovnega pomena. — Fr. Novak.
Izjava kluba št. 49
Cleveland, O. — V 1365. številki Proletarca je bil objavljen dopis s. Česna iz De-troita, tikajoč se resolucije de-troitskih klubov št. 114 in 115, v katerem je rečeno med drugim tudi sledeče: "Resolucija detroitskih klubov št. 114 in 115 JSZ je dvignila precej u-metno napravljenega prahu po raznih naselbinah." Ker se dopis tiče tudi resolucije kluba št. 49, objavljene v 1361. 3t. Proletarca, in ker zgoraj navedeni stavek v dopisu s. Česna napravlja vtis, kakor da je bila naša resolucija sprejeta po naročilu in pod pritiskom eksekutive JSZ ("umetno napravljen prah"), je klub št. 49 na svoji redni mesečni seji dne 3. dec. sklenil, da objavi v Proletarcu sledečo izjavo:
Klubu št. 49 JSZ ni bilo naročeno od nobene strani, naj poda kakšno izjavo v zadevi resolucije detroitskih klubov št. 114 in 115, tikajoče se JSZ in Proletarca, najmanj pa od strani eksekutive JSZ, ki kluba kot takega niti katerega izmed njegovih Članov nikdar niti vprašala ni, ali se strinja s staliičem eksekutive JSZ ali ne. Zadevna resolucija kluba št. 49, «ki je bila objavljena' v 1361. št. Proletarca, je delo kluba št. 49 in ni imel nihče drugi svojih prstov poleg. Avtor resolucije, s. Ivan Jontez, jo je predložil članstvu kluba
vprašanj
Nedavno sem srečal starega znanca Amerikanca, ki ga nisem videl že 13 let. "Ali si še tako vnet za socializem?" me vpraša. "Danes bolj verujem vanj kot kdajkoli," sem mu odgovoril. Dejal je, da ni nasproten socialistom, ne strinja pa se, da bi vsi imeli enako plačo. Vprašam ga, ako dela. Ne dela. "Well, mar ne misliš, da bi ti plača prav prišla, pa četudi bi bila 'enaka' drugim?"
"Sure!" je pritrdil. V spomin mu prikličem krah na borzi 1. 1929. Takrat so dobivali zelo neenake plače! In še danes jih — na pr. nekateri po stotisočake na leto! Kara cestne železnice se je bližala mojemu cilju. Znancu sem dal nekaj naše literature in obljubil je, da bo čital. Ravno prav, da sem jo imel s seboj.
Dne 11. nov. je v Duluthu predaval britski sodrug Fred Henderson o predmetu "The Economics in a World of Plenty". Reči moram, da ga je mojstersko obdelal. Stari radi-kalci so priznali, da jim ni tako še nihče razgalil profitar-ske uredbe kakor Henderson. Udeležba ni bila povoljna — kakih pet sto ljudi v dvorani, kjer je prostora za 1,600 oseb. Duluthski socialistični klub ima radi tega $35 primanjkljaja, ki ga bo že kako poravnal. Velika škoda, ker se masa ne potrudi na shode, kakršen je bil Hendersonov.
Naših Jugoslovanov tudi ni bilo, dasi je bila vstopnina prosta. Ce bi bilo na sporedu boksanje, ali ball game, bi bilo "vsestransko" zanimanje veliko in prav tako poset.
V ekonomskem oziru lahko omenim, da uživamo new deal. Sinove smo poslali v CCC kempe, stari pa dobimo "pike" in lopate v PWA in CWA in dežela ter patriotizem bosta rešena. Ko nam bo tega zmanjkalo, bodo kunštne glave v Washingtonu že še kaj pogruntale, da se ohrani civilizacijo. — John Kobi.
,' Najbogatejša zbirka raznih spisov
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1934.
Letnik 1934, ki g* zdaj razpošiljamo, je nov dragocen prispevek k slovenski književnosti v tej deželi.
Bogat na literarnih in zgodovinsko važnih spisih. Najboljša knjiga te vrste, kar jih izhaja med ameriškimi Jugoslovani.
V letniku 1934 je osemnajst povesti, iegtnajst pesmi, dvaindvajset drugih spisov in nad sesideset slih ter ilustracij. Poleg tega je v koledarju mnogo informativnih notic in podatkov. Njegova vsebina v glavnem je sledeča:
LEPOSLOVNI DEL: Alenka bi rada otroka (Mila Pachnerova-Iv. Vuk). Bila je enkrat velika puščava (F. Rosen feld-Vuk). Črtice iz spominov (L. Beniger). Krst revolucionarja (Joiko Oven). Nepridiprav Bepo (Maksim Gorki). Nova igra (Ivan Molek). Nočni čuvaj (Tone SelUkar). Obtoiujoče sence (Ivan Jontez).
Obesile ga (Turgenjev-Cv. K.),_,
Pozabljene kruhoborke (Mira).
Pripovest zdravnika (George Stamatov).
Številke (Katka Zupančič).
Stanovanje it. 17 (B. Levin).
Srečanje (F. S. Taifhar).
Tipistka (Jacob Zupančič).	-r-
V k radeno sonce (Ivan Vuk).
Zemlja je sprejela svojega sina (Anton Slabe).
Ženski upor (M. Anderson-Nexo-Cv. Kristan).
OPISI IN ČLANKI: Bodočnost jugoslovanskih podpornih organizacij (Fr. Zaitz).
Boulder Dam (Albert Hrast).
Obiski v Coloradu (Frank Zaitz).
Stoletje napredka (F. S. Tauchar).
Svet na razpotjih (Frank Zaitz).
Tridesetletnica SNPJ (Frank Zaitz).
Vera in socializem (E. K.).
**Vse za narod" (Anton Garden).
Ženska in vera v zgodovini (Maksim Gorki).
PESMI: Dvom (Katka Zupančič).
En hip (Anna P. Krasna).	i
Iz dna prasedanjosti (France Kožar).
Iz vseh teh dni (Anm P. Krasna). ---------------
Na materinem grobu (Čulkovski).
Na* čas (Mile Klopčič).
Nekomu kar tako (Mile Klopčič).
Pravijo (Tone Seliškar).
Predmestje (Tone Seliškar).
Preko noči (Mile Klopčič).
Skozi mrak (Ivan Molek).
Strimo okove (Katka Zupančič).
Umetnik svira (A. P. Krasna).
Voditeljski problem (E. Kaestner-M. Klopčič).
Zvrnjen krik (Čulkovski).
Zdravica za Li-Tija (Yank-Ki-M. Klbpčič).
KOLEDARSKI DEL:
Dnevi in godovi. Koledarski podatki. Koledmr za leto 1935-36-37.
INFORMATIVNI DEL: Diplomatska zastopstva.
Jugoslovanske podporne organizacije v Zcd. državah. Konvencije jugoslovanskih organizacij l. 1933.
Monarhije in republiki'.
Naslovnik jugoslovanskih podpornih organizacij.
Podatki o svetovni vojni.
Povprečne morske globine. ,
Slovensko časopisje v Ameriki.
Slov. kat. župnije in šole v Ameriki.
Velikost Zed. držav po prebivalstvu in površini.
S
♦ >. SLIKE:
Brezposelni (Jüttner) Ciganska mladci (Max Ducek). ^r Dalmatinci (L. Kuba). Delavci pri Bonlderskerx jezu. Filozof (Edouard Manet). Indijanci (Ixmn Meštrovič.)
Inspiracija (K. B. Ingels).	--
Ječe (France Mihelič). Križani (F. S. Stiploviek). La Cigale (E. Bisson). lALstni portret (Miha Maleš). Mehiški peoni pri delu (Diego Rivera). "Moi s kxcpo vina" (D. Velasguez). Naraščajoče morje mizerijt (C. Silver). Nasedla ladja (Kutin). Nemčija v ječi.
Opekar in družina (O. Holomač). Plesalka (P. Troubetckoy). Poletje (Fr. Jakub). Portret deklice (Olaf Globočnik). Predmestna otroka (Steff Kohl). Razlaščeni (Forain). Raztrgana misel (Miha Males). SNPJ (člani prve konvencij c). Suho cvetje (France Mihelič). Svet, ki se podira. Trenutek oddiha (Max KaUsh).
Ustje pri botdderskem jezxu _---—------------——
Visoka pesem (Miha Males). Vrbe (Davies). Za j utre k bednih.
OBISKI V COLORADU: Kraji: Aspen; Canon City; Colorado Springs; Crested Butte; Denver Durango; Glenwood Springs; Južni Colorado; Lead rille; Palisade; Pueblo; Salida; Trinidad; Walsenburg. Slike k spisu o Coloradv: Berthowd Pew; Big Thompson Canyon; Capitol v ßenverju; Civic center v Denver ju; Coloradv Springs; Denver; Gold H HI; Jasper Lake; Jeklarna v P nebln; Johnny Hill pri Leadvillu; Katastrofalna povoden j; L ca d viüc; Loch Valley; Most nad Royal Gorge; Na Pike's Peak; Ouray; Pueblo; Royal Gorge; Skupina riufarjev v Silvertonu; Sodna jtalača v Walsenburgu; Spomenik na grobu pri Primeru; Spomenik žrtvam pokol ja; Toltec Gorge.
Koledar obsega 224 Mirani. Je vezan v platno. Stane
samo 75 centov. Pri večjih naročilih popust.
( i
Naročite ga tudi svojcem v starem kraju. Čtivo v Ameriškem družinskem koledarju jim je kakor pomenek z njihovimi dragimi preko morja. Cena za v stari kraj je 90c iztis. Pošljite nam točen naslov in ime, drugo izvršimo mi.
Kdor želi to knjigo na najfinejšem papirju s salonsko vezbo, jo letos lahko dobi. Koliedar v tej fini opremi stane $1.25. — Vsa naročil* naslovite:
Proletarec, 3639 W. 26th Street, Chicago, 111.
Powhatan Point, O.
Klub št. 25 JSZ priredi plesno zabavo v soboto 30. dec. v Miners Hall. (Ostali dopis v prihodnji številki.)
Kam na Silvestrov večer v Chicagu?
Ako še nimate vstopnic veliko Silvestrovo zabavo jo priredi klub št. 1 v dvorani SNPJ v nedeljo 31. decembra zvečer, nabavite si jih v pred-prodaji po znižani ceni. Stanejo 35c.

:t
Na sporedu gram.
polnočni pro-
V gornji dvorani bo igral orkester J. Kochevarja in v spodnji naše domače komade godba A. Henchana z norih side. — P. O.
Božičnica federacije SNPJ v Chicagu
Chicago, lil. — Federacija SNPJ priredi v nedeljo 17. decembra v jednotini dvorani bo-žičnico, kakor vsako leto, s sporedom, v katerem predstavi mladina Pionirjeve slov. šole igro "Trije Miklavži" (spisala Katka Zupančič); poleg igre bodo točke s petjem, deklamacije, kratki nagovori itd. Vstopnina je 25c in 35c. Program se prične ob 3. pop. Otroci dobe darila. Zvečer bo plesna zabava v obeli dvoranah. — Poročevalec.
Naša prireditev
Park Hill, Pa. — Klub št. 5 bo imel letno sejo 17. dec. ob 7. zvečer na Frankin Boro. Ker je ta seja še posebno važna, je dolžrtost vseh, da se je udeleže.
• • •
Klub št. 5 bo imel prvo prireditev to sezono v soboto 16. dec. ob 7:30 zvečer v Slovenski dvorani na Franklinu. Vstopnina je samo 25c za osebo, in lOc za otroke do 14. leta.
Vprizorjena bo igra "Cenitev", potem pa bo prosta za-
bava in ples. Slovensko občinstvo je vljudno vabljeno na to priredbo. — Mary Zakric.
Članstvu kluba št. 16
Chicago, 111. — Prihodnja sšja kluba št. 16 JSZ na north side se vrši v petek 15. decembra v običajnem prostoru na 2250 Clybourn Ave. Glavna točka dnevnega reda bodo volitve odbornikov in začrtanje klubovega dela v prihodnjem I letu, da bo še bolj napredoval kot dozdaj.. Člani in članice, pridite vsi na to sejo!
Peter SwoUak, tajnik.
A Jugoslav Weakly Devoted to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE * COMMONWEALTH
NO. 1370.
Published Weekly at 3«3f W. 2«th St.
CHICAGO, ILL., December 13, 1933.
TeUph
Rockwell 2S44
VOL. XXVIII.
SYMPTOMS OF A FASCIST STATE
Fasctem is "Capitalism" with the government pluccd entirely in the hands of tho ultra-wealthy class and administered necessarily by extreme force and ruthlessness.
Fascism is the last stand oT a decadent capitalistic state —decadent because of its very successes.
Fascism is a militarist state, necessarily so for the season that it must arm itself against the masses of its own state, and also against other states.
Fascism is capitalism's last struggle to seve itself from itself and from extermination at the hands - of the working masses.
Before a Fascist or feudal state can be set up, it is necessary that the workers be in a certain state of mind; they must be susceptible. This necessary state of mind is that melancholy condition usually followed by a disillusionment, a hoplessness or sadist state of mind; that state of mind that has often been diagnosed as "slave-minded".
This state of mind-paralysis and hoplessness can be seen manifesting itself in America, and can be considered as the first sign of a Fascist state in the making. This situation has been brought about by the Jis-illusement due to the shattering of the hopes of the masses as it becomes more and more evident every day that the salvation of the forgotten man is just another myth. It is quite possible that an unseen force, working through governmental fronts, has been behind the "hope" campaigns that have been built up by propaganda and ballyhoo, through the N. R. A., knowing full well the reaction of the masses mind when it found these hopes of a better day shattered.
Another symptom of the mass mind in its drift toward feudalism is the willingness of the individual and the group to capitulate to the master, to work at any price and under any condition, to accept
a half loaf, to break strikes, to serve a* police satraps, deputy sheriffs, company guards, etc., and to submit meekly to the curtailment of the inherent rights of all people— speech and assemblage, etc.
Symptoms of a Fascist state in the making by the exploiters are the very evident attempt to patronize and win the masses by meaningless phrases and reforms, while building a military ring from top to bottom—from nation to the smallest hamlet; the gradual curtailment and abolishment of civil rights of the individual and group—speech, assemblage, pre^ss, to move about freely, religious and political freedom, and the right to organize, especially in those organizations which use the strike weapon.
Finally there is the gradual setting aside of the constitution, usually by subterfuge at the beginning. It must be re-membered that it is always a constitutional government that i* changing to a feudalistic ;tate or is captured by a Fas-•ist regime.
The mortal enemy of Fascism s the organized workers, therefore the best insurance against Fascism for the workers is real militant labor organizations. Working men and Women and all those who be-live in free government should keep a weather eye on certain <igns and symptoms that are ¿vident in America today and ake proper precaution. — Progressive Miner.
Nasi is pronounced "Natai". But historians doubtless will pronounr« it "Nuts!."
Destroying Health For Idlers' Profits
Whenever they have had a voi^e in the lawmaking: processes of the <tate snd nation. Socialist* have taken advantage of their opportunities to demand laws which tend to ease the lot of workers under Capitalism.
That such laws are needed 1« shown in a report recently made public by the United States Public Health Service. Accc rding to the report, steel workers suffer more from pneumonia and resultant heart trouble than any other group of workers in the United States. With out doubt a survey of other industries would diackse the fact that each has its own peculiar health destroyinr accompaniment.
Here U one justification for Socialists who fight for compensation laws which will include sickness as well as industrial accidents. In pa?* in* it is proper tc comment that Representatives Darlington Hooipes and Lilith Wilson sre fighting for such a measure in the present session of the Pennsylvania Legislature.
While it U more spectacular to have one's log broken by a falling object, the effect* of such a casualty are neither as permanent nor as dangerous as are thjse which follow a strained heart as a result of overwork or industrial disease. Consequently, there is at Veast as much reason to demand state insurance against sickness as against accident.
. We would avoiJ being maud In
Motor City News and Comments
Recently there appeared in the Slovene section of this paper an nrtkle by comrade Jurca, member of branch 114 JJJF,, pertaining to .ur debate with the Chicago com rades., He was of the opinion that the judges as members of branch 1 and the executive committee of J<8F, were partial and in favor of the Chicago comrades.
We who attended the debate were entirely sstlsfied with the judge.« and the msnner the debate was con ducted and are still of that cpinion. Our boys had their chance to choose the judges but left this matter op to the chairman. After the judges were chosen and announce J to th< delators they gave their approval of the selection made. .
I believe that the debate wasn't held only with the idea that someone should be the winner, but to have both yeqth groups better acquainted 'tot fyafar work for .Socialism. This mfkn d« ne very successfully and aono'of us that were pre-
Stabilized Capitalism Would Be Stabilized Poverty
sent felt partial.
I
the decision was
and sentimental about workers. We think it is right that men should perform such labor as Is necessary
to produce the requirements for	_
high living standards. But the fsct ^ aTwo'day p^og^m/This tflafr that workers sacnf.ee their health ^ be he]d ^ gjtttrday. Janu|lry
Our dramatic club recently hell a party for their members and friend* at Steiner'a place. Everybody had a eood time and expre* themselves that more such parties be heWI in the future. To Mr. snd Mr*. Steiner we express our thanks for their cooperation and use of their home. . ------------------------—-
I	• ♦ ♦
The Young Americans, lodge No. 564 SNIP J of Detroit are going to celebrate their Eighth Anniversary
The ostensible object of the ecovcry program is to stabilize capitalism so that it can go along continuously, with a 'ew new frills and trimmings perhaps.
This is apparently what ail of the recovery administration, heads and innumerable officials and committees, from the president and Hug'.i Johnson downward, have been bending all their energies to lo. If they have anything else in mind they have kept still about it. Some say they have something further in mind and that they are biding their time when it will become a necessity. If so, they never tell it out loud so the public can hear.
There are goo J features about the recovery program. It endeavors to provide cm-
in doing such tasks sppears to us a* the best reason why no parasitical idler should be permitted to profit from the results of such labor. On
6th with a banquet and Sunday, January 7th a dan^e< Many out-of-town visitors are expected. Those
• urn vnr rcsuua o, ^n .»uur	,annj t ^	for	cele_
the contrary, every man who labors J	d th<jir
*hould receive as nearly a* poasible the full value of the product which he produces at the expense of his
time and health.
• Under the present economic system, children born into working-cla&s- families are facing the prospect of becoming servants of sn owning class, of wearing out their bodies and using up their lives in useful service which will profit others while they, themselves, are always on the ragged edge of poverty. This is not a pretty point of /iew for the fathers and mothersjpf. .he boys and girls who will soon become working men and women. No parents like to believe that they are sacrificing to rear slaves whose bodies will eventually be broken in Mammon's mills. But by viewing 'onditions as they exist fathers and mothers will more reaJily understand what a dirty deal they are
a
giving their trusting offspring by voting to continue the slavery of Capitalism.—R. L. A.
nervations in advance so that accommodations may be prepared.
# t '
Detroit will be the scene for the 1934 Socialist party convention. Our dramatic club hopes to be able to entertain the national delegates with a play. Some comrades say that the convention will come out with
t
tj accept many reforms long advocated by the Socialist party. This shows that votes cast for the So-party were not thrown away. Matthew Klarlch, Detroit, Mich.
a much more radical platform. The capitalist parties Kave been forced
Then the Fun Began
Gladys—^Mother dear, I advertised under a different name thst I would like to make the acquaintance of a refined gentleman with an eye to romance.
Mother—Gladys, how awfui! Did you get any answers?
Gladys—Only one—from father.
Sacrificing the Childrei!
We recently considered how much it costs workers to belong to capitalist parties. In lost incomes and savings it mounts into billions of dollars and we concluded that voting for the parties and candidates of the possessing classes is the most expensive luxury the workers ever . indulged in. They don't want to throw away their votes. No. They throw away jobs, incomes and savings! •
Like some primitive people, they also sacrifice their children. There are about three million children out of the schools and the number deprived of an education is on the increase. Nearly 2,000 rural schools in 24 states are closed and in some communities schools are operated on a tuition basis. School terms have also been shortened in one out of every four cities. In Michigan alone 90 per cent o£ the schools will shorten their terms this year.
Throw your incomes and savings into the capitalistic fire, but why sacrifice your children as well?
—The New Leader.
ployment, and has done so to some extent. It has taken many children out of industry. It has to some extent shortened the hours of labor. It has made it easier for labor to organize. All this is good.
But if it should succeed in making capitalism work again, this woi^ld mean that the workers would still be dependent upon the private owners of industry for jobs. They would still be robots in the industries, having no "say" except such a "say" concerning hours and conditions as they acquire through the unions.
And they would still work for a fraction of the value of their labor.
For that is the only way capitalism can operate. No matter what else the recovery program might do for the workers, it cannot take the pa-
rasites off the workers' back ?o long as it leaves capitalism in existence; for, under private ownership of industry, the industries cannot operate unless there is a profit in It for the private owners—and profits are unpaid labor stolen from the workers.
Hence, the stabilization of capitalism would merely mean the stabilization of poverty for the masses of the people.
If, however, the recovery program should not succeed in stabilizing capitalism, it would become a necessity to go'forward to something else. It could and should go forward to a system wherein the industries would operate at full blast for short hours, providing all the i eople with jobs and with every necessity and ccmfort of lite. The Socialist* want to stabilize plenty instead of poverty.—T. M. L.
W'
Can Capitalism Be Saved?
TRY SOME SOCIALIZATION!
-w
Desperate efforts tare being made to "save" capitalism. There is nothing particularly astonishing about that. Those who enjoyed and still enjoy 2omparative luxury, positions, holding shaky control of the economic false-worlf that has all but collapsed, would like to preserve the chance to continue to enjoy such luxury livings.
They don't know any better. If they did they would want no unnecessary surrounding poverty whatever. That would ^guarantee them against ever getting into poverty themselves.
The question right now, however, is—can capitalism be "saved" no matter what its would-be preservers do or try to do? Former money-measur-ed values seem to have become meaningless. Much ''private property" is now a white elephant that the "owner" cannot unload excepting at a loss.
One wise-guy proclaims that all indebtedness whatever of any and every kind must be canceled, or so greatly scaled down as to amount to cancellation. if the ballyhoo side-show of capitalism is to attempt to start over at all. And another announces that tht fancy Socialism planned recently by the technocrats is now the only way out of the capitalists' wreck.
Hundreds of others sttll in
wobbling high positions also know the dubiousness and temporary nature of so-called "recovery", but evidently say little about it. not caring to injure the "feelings" of others in similar positions who are still apparently straining at the impossible. Meantime, in spite of all that has been done so far, millions fume and wait!
If they fume and wait long enough, the pulrpotor may revive capitalism enough to give them jobs.
But it won't "save" capitalism. Not permanently.
It will only save capi' «Usm for a while, and enable the ' neficiaries of capitalism o take some additional multi- j plied billions of dollars of hard-earned money away from those who earn it.
It could have been otherwise, if the masses had voted intelligently last fall. But they didn't — and they must take their medicine. They are learning. Socialism will come later.—T. M. L.
Not to Talk
| Telephone Operator: It cost» 7S cents to talk to Springfield.
Caller: Can't you mske a special rate for just listening? I wsnt to call my wife.
Don't exptct too much of any code, Think how long it is taking to put over that one Motes presented.
arch licht

Don AID
, J.
LOTRICH
lh.,
Ltlil
As the year rapidly approaches Rj close we are inclined to look back and review the progress #©f the Socialist movement here and abroad. In 1932. due mostly to the splendid presidential campaign the Party in America du«r itself out of the lethargy that had held it dormant so long. The gains in that national election year were rapid in fact, too rapid for solid gains. Many naturally fell by the wayside and this enabled the Party to build more firmly at a much slower pace in 1933. There is nothing wrong with rapid growth in our Party if the proper leaders head such growth and it seems that this year we have ¿pent a good deal of time in preparing just such leaders. When the time comes ami that rhould be soon the disillusioned masses will begin to flock to the F >clall*t Party. We hope our leaders will be r*ady and trained. No it's not the New Deal or the NRA that makes us feel lighter at heart than we did a year ago, because only the Socialists will institute a real "New Game", but a better more confirmrJ Socialist Party.
* * *
A valuable service to the worker* is being performed by the League for Industrial Democracy In their weekly broadcasts over the NBC network every Saturday night at 7:00 P. M. (C. T.) List Saturday an editor and an educational director gave a splendid outline of what ths "New Deal" is and what a new deal should be. The broadcast is in dialogue form of question and answer; interesting, indeed. Tune in Saturday, Dec. 16 and listen to Norman Thomas and Donald RJch-berg explain another phase of the "New Deal". Remember the time 7:00 P. M. Central Time (6:00 P. M. E. T.)
• * *
The other day Prof. Maynard C. Krueger of the University of Chicago and chairman of the Cook County Local Socialist Party, was billed to speak frcm the St. Louis Post Dispatch radio station. After submitting a text of his address a« requested he was told to tone it down but the Professor refused and, consequently, with his refusal the radio station closed the air to him. The Professor was going to speak on Taxes and Tax Dodgers and most of hifacts were taken from Mayor ¡loan's pamphlet on that subject but evidently the facts would disclose too many of the radio stations patrons as tax evaders, hence, their refusal of the air. This plainly shows how the freedom of speech prevails on the air and their willingness to let the people lesrn tVe truth. We knew all along that, what was true of the press was also true of tho radio. This only confirms our opinions.
e • •
We have said very little about Cuba in these columns because th* situation has been muddled. Not that it has cleared up very much now but we cannot eit by and watch the actions of U. S. Ambassador Wells in trying to overthrow the revolutionary government. American investors of Wall Street have much at stake in Cuba and our government has tried desperately to re--tore liberality in the government. We do not know how radical the new government is or what their program contains but we do know that the capitalist press of this
country is doin* - everything they possibly can to get American opinion against Cuba. For what? Only one reason, to say the investments of American capitalists. That makes us sympathize with the Cuban masses. We know whst the press does and says about conditions and radicals in this country an.l we have good grounds on wh'ch to judge their Cuban actions
* *
Our efforts will be directed to the annual New Year's Eve celebration of branch No. 1 JSF. People have been accostumed to seeking good company on Now Year's Eve for a good long while and the gratifying thing is that comrades of our club have gathered their friends into their company for over 20 suc.'es->ive N»»w Year's Eves. This year, we will tarry out the oU tradition n the *ame old fuvhioned manner at the SXPJ Hall. We recommend to other Sociali.-t clubs to do the same because the affair can also
become a money raising event. __ » » *
Another annual event in Chicago is the Christmas Party of the Chicago DLtrict Federation of SNPJ which is sthedtiW d for Sunday, Dec. 17,	Many of our comrades
participate in this worth while fete, intended primarily for the young hoys and icirls. The event annually, Jrawi a fairly good attendance.
Program and Meeting of Johnstown Branch
This is the last call, inviting you to the program and dance sponsored by bramh 5 JSF of Jrhnstown, December 1 nth at 7:30 at the Slovene Hall in Franklin. A three-act Slovene comedy "Zenitev" will be presented. After the program, dancing to the tunes of Frank Korelti'a ac-cordian will take place. The admission is only 25c. Tickets are on sale by all members. Secure them in advance. The public ii cordially invited to attend.
The following day, Sunday, Dec. 17th at 7 P. M., the annual branch meeting will be held at the same hall. Among other important business we will have the election of officers for the comirij year and plans must be discussed of holding a coun-fy meeting in order that we nominate candidates for the various county and city offices for the coming elections. It is important that all mongers attend th s annual meeting. —- Frances Langarholc, Johnstown, Pa.
Help Your selves!
Whatever is done for the comfort and advancement of the working man must be done by himself.— Charles Dickens.
March of Progress
"You seem utterly worthies«. You muM be a tramp."
"They uster call us tramps, mum, now they call us inefficiency experts."—Kansas City Journal.
People's Right
Wheneveir sny government becomes destructive of the«e ends— Life. Libertv, and th* Pursuit of Happiness—it is the Firht of the People to slter or abolish it.— Thomas Jefferson.