Slovenska
ABECEDNI € A
za
otroke.
V novi in stari pisavi.
V Ljubljani 1853.
Natisnil in založil Jožef Blazini k.
i.
v
Cerke ali pismenke.
a,	b, c, c, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, lj, m, n, nj, o, p, r, s, S, t, u, v, z, ž.
Glasnice.
a, e, i, o, u. a.
Dve ali več glasnic zaporedama izgovarjati.
ae, ai, ao, au; ea, ei, eo, eu; ia, ie, io, iu; oa, oe, oi, ou. na, ue, ui, uo; aia, eia, oia, uia.
3.
Soglasnice same nimajo polniga glasu.
b,	c, c, d, f, g, h, j, k, 1, lj, m, li, nj, p, r, s, š, t, v, z, ž.
bd, bt,	bi,	bn,	br	, fl,	fr, fn,
pt, pl,	pn.	Pr>	ml	, mil,	mr, vr,
dl, ti,	tr,	tn,	n r,	, »P?	sin, st,
si, šl,	zl,	zn,	žr,	cvr,	cl, cr,
čb, čl,	gl,	lir,	km	, kd,	ki, kr.
		4.			
Soglasnica z		ffla-mico vred da pola			glas.
a,	e,	i,		0,	u,
a-b,	e-b,	i-b	,	0-1) ,	u-b,
b-a,	b-e ,	b-i	y	b-o,	b-u,
af,	ef,	if,		of.	uf,
fa,	fe. /	fi,		fo,	fu,
ap,	ep,	H»,		op,	up,
pa,	pe,	P5,		po,	pu,
am,	em,	i m,		oni,	um ,
in a,	me,	mi,		mo,	mu,
av,	ev,	iv,		ov,	uv,
va,	ve,	vi,		vo,	vu.
		5.			
	i,	a,		o,	u,
de,	di,	da,		do,	du,
ed,	id,	ad,		od,	ud*,
te,	ti,	ta,		to,	tu,
et,	it,	at,		ot,	ut,
le,		la,		lo,	lu,
el,	H,	al,		ol,	ul,
Ije,	1Ü,	Jja,		Ijo,	
elj,	"j,	alj,		olj,	ulj,
ne,	ni,	na,	no,	nu,
en,	in,	an,	on,	Uli ,
nje,	"ji,	nja,	njo,	nju,
«nji	inj,	anj,	onj,	11 n j,
re,	ri,	ra ,	ro,	ru,
er,		ar,	or,	ur.
		6.		
	0 ,	a,	e,	
is,	os,	as,	es,	us,
si,	so ,	sa,	se,	su,
	oš,	v	eš,	us,
ši,	šo	ša ,	še,	šu,
iz,	oz,	az,	ez,	uz,
ZI,	zo,	za,	ze,	zu,
iž,	ož,	až,	ež,	už,
ži,	žo,	ža,	že,	ZU ,
ic,	oc,	ac,	ec,	uc,
ci,	co,	ca,	ce,	cu,
ič,	oč,	ač,	eč,	uč,
ci,	CO ,	ča,	če,	ču,
		7.		
•0,		a,	e,	i,
go,		g*>	ge,	gi^
Og,	ug>		eg i	ig>
ho,	hu,	ha,	hè,	hi,
oh ,	uli,	ah,	eh,	ih,
3iO,	ku,	ka,	ke,	ki,
ok,	uk,	ak,	ek,	ik.
	j«,	ja,	je,	ji,
	»J ,		ej,	ij-
8.
ba,	fe,		mo,	vu
de,	ti,	la,	Ijo,	nu
nj«,	ru,	si,	še,	za,
ži,	ce,	ca,		hu,
ko,	j",	nja,	bo,	
ok,	iž,	u»j,	ed,	ab.
ef,	it,	ur,	ec,	«j,
anj,	ac,	is,	al,	ÍP>
om,	olj,	eš,		ob,
«'j,	ull,	az,	un,	uv.
9.
ba,	bad,
ba,	bda,
pe,	ped,
pe,	pde,
mi,	mil,
mi,	mli,
vo,	vor,
vo,	vro,
su,	sup,
su,	spu,
bac,	ban,
bca,	bna,
pet,	pel,
pte,	pie,
min,	mir,
mili,	inri,
Vol,	von,
vio,	vno,
sum,	gui,
smu,	glu,
bal,	bar
bla,	bra
pen,	per
pne,	pre
miz,	miš
mzi,	mši
vot,	voc
vto,	vco
kud,	kam
k du,	kmu
bli, ibl, blu, ubl, blo, obl, ble, ebl, bla, abl, spi, isp, spu, usp, spo, osp, spe, esp, spa, asp, mri, irar, mru,umr, rnro, omr, mre, emr, mra, amr, kri, ikr, kru, ukr, kro, okr, kre, ekr, kra, akr, zni, izn, znu, uzn, zno, oz», zne, ezn, zna, azn , hki, ihk, liku, uhk, hko, olik, like, elik, hka, ahk.
11.
Razne izreka zaznamnjanih glasnic.
a; e, e^ e; i, i; 0,0, o; u, u.
r	je,	• A je,		jo,	• A	j«-»
Ja,	je,	je,	J1?	jo.	jo.	j«.
da,	de,	de,	di,	do,	do,	dii,
da,	de,	de,	di,	do,	do,	du ,
sa,	se,	se,	si,	so,	so,	su,
*	es ,	es,	is,	os,	os,	us,
ni a,	me,	ine,	mi,	mo,	mo,	mu ,
itn,	en,	en,	in ,	on,	on,	un.
brat,	brat,	de,
mest,	mest,	kos
star,	star,	več
¿ep,	čep,	let,
vas,	vas,	lan,
kruh,	muh,	suh,
de,	jest,	jest
kos,	meč,	meč
več,	kup,	kup
let,	bil,	bil, j
znan,	vos,	voz
kot,	kot,	bit.
la,	sla,	stla, stlat,	slast,	strast,
me,	sme,	smet, smert,	kert,	čverst,
ri,	hri,	hrib, vri,	tri,	skri,
ko,	ško ,	škor, skorc, sklo,	sklon,
lju,	kij«?	ključ, kljus,	hrust,	shrust.
i 3.
Kolikor glasnic, toliko zlogov.
moj brat; naš ver t; tvoj lep tič, cel šop gob; grob, hmelj, kmet, um, ost, il, njiv, jar, dan, dur, svet, svet, svat, noč, nič, moč, kost, klet, perst, post, pest, past, trot, trap, verh, verv, vrat, červ, čas, čič, čverč.
bé-la, ve-ja, če-šu-lja, mla-di-ka, go-lo-bi-ca, rib-štvo, vo-do-toč, vo-zo-vlak, že-le-zni-ca, voj-vo-di-na, ži-vi-no-zdrav-ni-ja, pod-ku-po-va-ti, go-Io-glav, bo-go-lju-bin, bo-ga-bo-ieč-nost sve-ta ¿éd-nost.
14.
Sog'asnico med glasnicama jemlji k naslednjima zlogu.
ri-ba pla-va, te-Ie ska-če, ti-ca le-ta, sla-vič po-je, te-ta ši-va, dé-te mó-Ii, u-cé-nic pi-še, bé-re, se u-či in ve-sél v šolo ho-di, lu-na své-ti, vi-har bu-éí, sa-pa pi-še, ü-pa cve-té, vo-da šu-mi, slo-ve-nic slo-vi.
kadar bereš, zloge loči; mater, očeta slučaj, strica strezi, brate ljubi, boga moli, hvali, v pomoč kliči: greha se vari, bog te vidi!
i 5.
Zmed dveh ločljivih soglasnic med glasnicama jemlji pervo k pervi, drugo k drugi glasnici.
ter-žič, mer-va, med-ved, ger-lo, ker-ma, tar-ča, kav-ka, olj-ka, hram-ba, angel, slad-kor, sen-ca, sod-ba, prav-da, ribnik, slam-nik, al-tar, ali da-ril-nik.
ovčar pase ovce; drobnice pobirajo drobnice; žito se spravlja v žitnice, derva v dervarnice, ljulika naj se verže v oginj.
16.
Kterih soglasnic govoreč ne ločiš, jih (udi v branji ne loči, kakorene bo: bi, br, pl, pr, dl, dr, ti, tr, si, sr, ep, sk, st, it, zd, zl, zr, žr, gl, gr, kv, hr, ki, kd, i. t. d.
de-blo, sre-bro, že-plo, ko-pri-va, sedlo, me-tla, o-trok, ve-slo, go-spod, go-spo-ska, po-šten, gnje-zdo, ro-žlam, i-gra, i-gla, o-gnem, vi-hra-nje, je-klo, ma-kro-ta? ne-kdo, bu-kve, že-pno.
votlina, stablo, praprot, dobrota, potreba, svisli, ostrinja, lišpanje, domorodstvo, ozdravljen, pezdirje, ognjiše, oteklina, ljubljanski , slovenstvo.
17.
Velike tisnje čerke.
A, B, C, Č, D, E, F, G, H, I, J, K, L, Lj, M, N, Nj, 0, P, H, S, Š, T, U, V, Z, Ž.
Abraham, Beligrad, Carjigrad, Čatež, Donova, Emanvel, Fužine, Godežič, Horjulj, Ivan, Janez, Kerka, Lobeij, Metlika, Naklo, Njegostran , Ostrožnik , Poljane , Radovna , Savinja, Širokoset, Tabor, Ustja, Vransko, Zalog, Železnike, Zažar.
18.
Uči se šteti.
Eden, ena, eno, dva, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst, trinajst, štirnajst, petnajst, šestnajst , sedemnajst, osemnajst, devetnajst, dvajset.
Številke: 1, 2, 3, 4. 5, 6, 7. 8, 9, 10, 11, *2, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20. Eden-ena in dvajset, dva-dve in dvajset, tri in dvajset, štiri in dvajset, pet in dvajset, šest in dvajset, sedem in dvajset, osem in dvajset, devet in dvajset, trideset.
Številke: 21, 22, 23, 24, 25, 26, 228, 29, 30.
Stirdeset, petdeset, šestdeset, sedemdeset, osemdeset, devetdeset, sto.
Številke: 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100.
Sto in eden, dve sto, tri sto, štiri sto, pet sto, šest sto, sedem sto, osem sto, devet sto, jezero, tisuč ali tavžent.
Številke: 101, 200,300, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000.
Dva tavžent, deset tavžent, sto tavžent; tavžent osem sto ena in petdeset.
Številke: 2.000, 10.000, 100.000; 1851.
Dvoji, troji, čveteri, stoteri, kolikeri, tolikeri; peternat, stoternat; enkrat, dvakrat, jezerokrat; pervič, drugič, sedmič; poldrugi, poltretji, poldne, polnoč; edinka, dvojka, peterka, petka, petica; četert, petina, šestina. stotina; dvojak, trijak, šestica, sed-mica, desetica, dvajsetica, kopa, množica.
Rimske številke.
I 1, II2, III 3, IV 4, V 5, VI 6, VII7, VIII 8, 1X9, Xl0, XI11, XII12, XIII13, XIV 14, XV15, XVI16, XVII17, XVIII 18, XIX19, XX 20, XXX 30, XL 40, L 50, LX eo, LXX 70, LXXX so, XC 90, C100, D 500, M1000.
Ločnice.
, vejica, ; nadpik, : dvopik,
! klicaj,
— po miši jej O vklepaj,
T
- pika ali končaj ? prašaj,
„ ü ušesica, - ali í vezaj.
lira - nje.
OJ Boga.
Bog je ne-skon-čno bit-je, za-čet-nik vsili re-či. On ni za-čel bi-ti, ne bo je-njalbi-ti; ve-čin je. Iz nič je u-stva-ril nebo in zem-ljo, an-gel-ce in člo-ve-ka, ter vse, kar je. Bog je ne-skon-čno svet. Vse, kar je do-bri-ga, on lju-bi; kar je hu-di-ga in na-gnju-sni-ga, so-vra-ži Bog. Blagor člo-ve-ku, kte-ri Bo-ga lju-bi, in se va-ru-je hu-di-ga! V ne-be-sa po smer-ti pri-de, in ve-ko-maj bo Bo-ga gle-daL Gor-je mu, kdor hu-do de-Ia, in Bo-ga ne lju-bi! Bog ga vi-di, in stra-ho-val ga bo. Ne bo se do-bro go-di-lo hu-dob-ne-žu, ne na tem, ne na u-nim sve-tu.
Va-ri se gre-lia, člo-vek! Lju-bi Boga čez vse. Ni-ko-mur ža-li-ga ne de-laj, de bos sre-čin sa-daj in ka-daj.
Na nebu so zvezde. Oblaki visijo v zraku. Tiče letajo pod oblaki. Ribe plavajo po vodi. Na
Svét v obrazih. 1. Svet.
zemlji so goré, gojzdi, polja, živali in ljudje. Vés svét je poln prebivavcov.
». lébes.
Stari so učili, de zemlja v sredi stoji, in né-bes se okoli nje vertí. Zdaj pa terdijo, de se zemlja okrog solnca suče. Solnce, kjer koli je, zmiraj sije, če ga tudi oblaki zakrivajo. Njegovi žarki svitlobo délajo, svitloba pa dan. Unstran je tèma in noč. Po noči luna sije, in zvezde migljajo. Zvečer je mrak. Zjutraj je zárija in zor, dani se.
3.	Oginj.
Oginj sveti, gori in žge. Njegova iskra se iz kreména z jêklam izkreše, in v netilo vjáme. Prižge se žeptenka, na to svéca, ali terska ; napravi se plemen ali tudi oginj, kteri pohištva zažge. Dim se dviga, se prijéma dimnika, in saje naredi. Iz goreče glavnje pride ogtirek, iz žerjavice mertvo oglje. Kar poslednjič ostane, je pepel in perhavka.
4.	Zrak.
Sapa voljno piše. Veter močno vleče. Vihar drévje podéra. Vertínec se v koló vertí. Podzemeljski vé-ter zbudi potrès ; potrés naredi vsajanja ali pogréze.
5.	Toda.
Voda izvira v viru; slapi v bistrici; teče v potoku, stoji v jézeru; se vali v reki; se vertí v ver-tincu; déla sem ter tje griži ali inočirje. Reka ima bregove. Morje déla pomo'rja ali morske bregove, zamižja, predgorja, otoke, polotoke, medmorja in morske sotéske, in ima grebéne in klecéti ali prode.
6. Oblaki.
Iz vode gre kviško sopár. Iz njega se naredi oblak, in blizo zemlje mègla. Iz oblaka kaplje dež in naliv. Če dež zmerzne, je toča, na pol zmerz-
njen je snèg, vroč naredi solnčno rijo- V deževnim oblaku,-kteri solncu nasproti stoji, se prikaže mavrica. Iz zepléniga sopara vstane grom, kteri iz oblaka švigne in z bliskam trési.
7. Zemlja.
Na zemlji so visoke gore, globoke doline, hribi, berlogi, ravne polja, senčni Io'gi.
S. Kovina.
Svinc je mehek in težek. Železo je terdo, jê-klo še terji. Umétniki délajo iz kositarja verče, iz bakra ali kotlovine kotle, iz toča ali mesinga svečnike, iz srebra terdnjake ali tolarje, iz zlata rumenjake ali cekine. Živo srebro teče, se védno giblje, in razjéda kovino.
9. Hainni.
Pések in sipa sta razmét kamen. Kamen je ko's skale. Brus in osla, kremen, marmor, in drugi enaki so tèmni kamni. Kalamik železo nase vléce. Dragi kamni so previdljivi ali jasni kamnički, kakor béli belin ali démant, rudeči rudečin ali rubin, višnjevi modrin ali safir, zeléni zelenin ali smaragd, ro-méni želtin ali hiacint, in drugi. Če so voglato brušeni, se lepo svetijo. Mali in veliki biseri rastejo v školjkah; jantar se nabira pri morji, zlasti v Prusih.
lO. Cvetice.
Zmed cvetic so nar bolj znane: Spomladi vijolica, carovnica ali hiacinta, narcisek. Potlej lilije — bêle, rumene in višnjeve. Poslednjič vertnica , klin-ček ali nagelj in druge. Iz teh se splétajo vjénci in šopki. Privzame se dišečih zél, kakor so: majeron , milica, rutica, sivka, rožmarin, méta in druge. Zmed poljskih cvetic so nar bolj znane: Šmarnice, ožanke,
plavice, kamelice in druge. Tulipan je lepotiček vsili cvetlic, pa nič ne diši.
11. Tlce pevke.
Slavič zmed vsih nar ljubši poje. Skerjanec v zraku ferči in poje, prepelica na tleh; druge tiče na vejah, kakor: tuji kanarček, Šinkovec, lisek, ter-novka, konoplenka, mala senica, sternad, tašica, penica in druge.
13. Zveri.
Zveri imajo ojstre kremplje in zobe, ter so me-sožertne. Tako grivasti lev ali oroslan, kralj štiri— nožnih žival; pikasti pardosam ali bars; risat ali tiger, nar bolj huda zver zmed vsih; kosmati jned-ved; grabljivi volk; risev, ki ima bister vid; dolgo-repa lisica, nar bolj zvita med vsimi. Jež je bodeč; jazbec se rad v jazbo splazi.
Pisavne čerke male in velike.
ti, c, č, d, e, f, p h, i, j, b, l,if> m, n , v j , o, p , r , d, d , t, u, v, p
A, <e,*?, 23, e, ¿F, f, M,
J, l Ji, £, £j, M, JV, JVj, O,
¿p, m, j, J, <r, n, v, z, z.
Branje.
Spodobno olmasan.jc mladosti v mnogih okolišinali.
1. Kadaj se mora moliti?
jVedeahi 2oveličar je rekel: nVedno molite
^/ftoh jjulrej^ Serij, ko vdtaneS, jvečer f predeti leč jjreS, pred jedj0 in po jedi. J^adar <si v cerkvi; v<selej moli y tudi f kadar dhdid hudima vremenu jvoniti, ah pa merhcu klenhati. OH dedmih jjutrej jvom v ccidt ^/ftarije, ^¿Device, opoldne in jvecer pa angelovo čeaenje j vdelej de od-krij in jveato moli, * Hodi doma v hiii, ali na ulicah. JUdor noče moliti, ko jvoni h molitvi, je napuhnejj in malopridnimi od
S~urha. -jVe Ho qa 4hoznal Z)veličar fired
P / • /D	/ /	iT)	'
neveSkim Kj četam f kdor <se &oocja sramuje.
Berač ]iri kraljevi mizi.
J^ralj Aifonj je jvedil, de nehteri jjmed njeejovih hlacjmčev ali dvordhih dečkov ne marajo ja molitev, in de tudi
pred jedjo m po jedi ne molijo- J^Lralja je to bolelo, in dkléne jih podoljóati.
jVekiq a dne jih fiova Si k <svoii mixt.
<r	-/ • / /v J
¿Jo pocedenje jih je -jlo veaeMo ¡ cecino de o (j le če jo in pridejo k kodilu. J^ralj tidti-krat nala¿ ni molil, in tudi Sla^ničev ni noéeden lirika ¿toril. QDeclu de j drajimi jedmi m <s dladkim vinam pitajo / liar de permaói <dar, ved rajcapudran éerač
v odednico yjfteni nič, teíji nič - de
uóede k kraljevi miji, jačne jedi (jradi-ti in jih posredno cjlodati, de nilolj teja! (Ude je lulo tako dogovorjeno• J
Čfilacf niči dtermijo,	¡flk kuka ja-
vol^o tolike prederjnodti nedrammtja cjodtu. S~udi ^/Llj-onj rajodéva nejevoljo in prada dtré^eta, če je ta prederjni óitnej prodil, k kraljevi miji piüen Hiti / oftrejeti reko f de ne, ter de nad njirn jlo kudujejo • dlacjniči pa de ja kočejo lotiti, de Si cja
ij oSédnice poqncili. J^ralj jim vendí
rece, de na/ qa fiudte j miram. Zda*
. J ' f ! J L t>/	"J /
<je le je vere (jlaaun jacel prav posedati y óvoj jivi dan ni imel tali o dcUricja dne. Jio ae dodro natepe iti nalokct f ¿i o$ri¿e Srado, ne rece ne belo f ne cerna, in jo preč poliere. J\e cerne ne ,, hvala, ne ,, M o cj vam verni! '' f temuc <jre neja-
roSljeno} kakor je bil pridél.--
Odmukani Hlačnici dO fíili javoljo tacita neoitedanuja odnašanja neizrečeno hudi / Seded jim je jmankovalo , de nad pojjeravc-Jiam ijcjottejdati.
Jíralj pa vdtane in jacne govoriti: njVad tem uftocjim rev cikam de to lilo hu-dujete javoljo njegove robate nehvalejjnodti j vender je on le en aamkrat v dvojim jiv-ljenjl dtoril, kar vi vdak dan dvakrat dtorite. &ejte, neredki kralj tudi vam Vdak dan dvakrat nahravi mizo ; de naiedte
l'¿ • - P * ' ?
in napi jete j pa kakano je vade obnadanjei Z>a jéd ne predite, in de ne jahvalitey
ravno tako delate, Lakot um fierac! Ji mijji pridete, in fiede.de ne rečete kralju tn očetu v nefjtdih/ in ko de najedte m naju jete f di hrado oljridete, in vam ni mar, de dajavcu v dih d odrih darov jahvaliti! <yKenite kalj , de de ne fio tudi nad vami
dofirotluvi ttoa derdil. kakor dte de vi
v	O
nad unim jjajuljenim fieračem!" -
m rejne hedede dO mladenčem v derce dec^le. ^Jludece jih je dprehajalo, in nikoli več nidO ojiudtih, pred jedjo m po jedi moliti.
2. Kako se doma obnašati?
1.	Kar se ti reče, urno ubogaj. Kiijati in jezikati se i Je gerdo in pa greh.
2.	Z vsimi v hiši v miru bodi; nikomur ne govori žaliga; z vsakim bodi perjazin.
3.	Lagati nikoli ne! Kdor rad laže, tudi rad krade; tat je pa nagnjusin pred Bogam in pred ljudmi.
4.	Ce škodo narediš, ne taji; spoznaj; in odpu-šenja prosi.
o. Potepati in po ptujih hišah potikati se, ni pošteno. 6. Med prešerne otroke ne hodi. Slišiš pregrešno govoriti ali vidiš kej hudiga početi, zagrozi se in reci: „Bog te vidi in sliši!" Proč beži ter staršem povej, de se hudo ustavi.
7. Po dnevi in po noči te povsod Bog vidi. Kar tvoje starše in dobre ljudi žali, tudi Boga še hujši žali. Kar se jim bojiš povedati, je greh, in ne smeš storiti.
Ostudna otročja nelivaleznost.
Bogat oče ostari in vse svoje premoženje zroči otiokam; otroci pa obljubijo, mu lepo streči, in ga z vsim previditi, kar bo treba. — Iz perviga so ga res precej lepo imeli, pa čedalje je bilo hujši. Žlice mu štejejo, koliko jih v usta nese, in še /.a obleko mu ne skerbijo. Zaverženi oče pogosto zdihuje, rekoč: „Ukani! sim se, de sim otrokain vse v roke dal. Boljši bi bilo, naj bi oni meni, kakor de moram jez zdaj njih prositi." —
Neprevidaina star prijatel očetu dvajset jezer terdnjakov ali tolarjev odšteje, ki jih je ž njim v kupčii imel, in ni mislil jih kdej več dobiti. l)a si železno skrinjo narediti, in denarje zaklene ter dobro okovari.
Zdaj so hinavski otroci očeta zopet lepo imeli in mu prav skerbno stregli, de bi še te denarje iz njega zlizali. Oče jim vinarja ni dal, ali po smerti so se na delišino zanašali. Ko oči zatisne, otroci lakotno v skrinjo planejo, denar med seboj razdelit; pa so se hudo opekli. Oče je bil ves denar za uboge sirote odločil, in ga na tihim ubožničarjem zročil, skrinjo pa s kamenjem napolnil. Verh kamenja je bil napis: Kdor starše gerdo ima, Sam svojo srečo proda.
3. Obnaša zunaj doma.
1.	Si kam poslan, urno opravi! Po poti ne postajaj: živali ne draži; sadje in druge rečiper miru pusti; nikomur ne nagajaj!
2.	Ako pasek, pasi sam, ne v drušini. Ce greš
v derhal, bo slabo za čedo, še slabši za te. Malopridneži kolnejo, kvantajo, pretepajo nedolžno živino, ljudem škodo delajo, in veliko hudiga vganjajo. To je plašarsko in peklensko; Bog obvari take drušine! — Dobri pastirji tudi na paši molijo in bero; to je lepo in Bogu ljubo.
3.	Srečaš koga na potu, ga po domači šegi pozdravi, ali priljudno ogovori. Slovenci pozdravljamo tako : „Hvaljen bodi Jezus Kristus/•' — „Bog te sprejmi!" — „Dobro jutro I'1,
—	„Dober dan!'' — „Dober večer!''' — Po-slovljujemo se tako: „Z Bogam /•' — nBog vas obvari/" — „Zdravo !u — Zdravi bodite/•'
—	„Lahko noč!'1, — in tako dalje.
4.	Duhovnam in drugim gospodam se spodobno odkrivaj, in pokri se vselej še le, ko mem odidejo. Pokrivalo se mora vzeti z glave; pri strani glave ga pertiskati, je nespodobno. Bog zapove vikši spoštovati; kdor tega ne skazujey je nezarobljen divjak ali pa prešernež.
<5. Grede mem cerkve, znamnja ali križa se vselej odkri, iti reci, kakor te v šoli ali doma nauče.
lepa krlžavka.
Bogaboječ kmet je imel hlapca silo nagle jezeT ki je v serdu preklinjal, de je bilo groza. Gospodar ga svari, de na j iz ljubezni do Boga jezo tolaži. Hlapec pa je le djal, de ne more, ker ga živina in ljudje preveč dražijo.
Nekiga jutra pokaže gospodar hlapcu svitlo križavko, in reče: „Poglej jo! tvoja bo, ako celi dan ne bo hude besede od tebe slišatiVesel mu hlapec v roko seže.
Družina ga je ta dan še nalaš dražila, ga.
ob denar perpraviti. Ali hlapec se je premagal, in ni nobene hude besede zinil.
Na večer mu gospodar križavko da in reče:
„Sram te bodi, de iz ljubezni do ma-lovredniya denar a svojo jezo tako moško slrahuješ;iz ljubezni do Boga pa nočeš!* — Nato se je hlapec poboljšal, in je bil ves pohleven človek.
Lahke so človeku vse reči, A ko jih 1z ljubezni božje st'ri.
4. Obnaša v cerkvi.
Ob nedeljah in praznikih je vsakirnu kristjanu dolžnost, per božji službi biti. Bodi tedaj per sveti maši, pridigi in keršanskiin nauku. —
V	cerkev hodi z materjo ali z očetam, in per njih ostani. Ako moraš sam iti, pojdi v taki kraj, kjer zamoreš lepši moliti. Zunaj cerkve ostajati, Bog ob vari! to delajo le potepini in veliki grešniki. Tudi v lopi se le mlačni in malopridneži radi potikajo.
V	cerkvi ves čas na molek moli, ali pa iz bukvic beri — počasi, premišljeno in pobožno.
V	cerkvi se ne smejati, ne ozerati, ne šeptati ali govoriti. Te kdo nadlegva, od njega se odmakni. Zakaj cerkev je božja veža; sam Bog v nji prebiva.
Pri povzdigovanji in pri blagoslovu ali žegnu z nar Svetejšim kleči, kdor je kristjan. Kdor se sramuje poklekniti in Boga moliti, ni pošten človek.
V	božjo hišo pridi o pravim času; iz nje pojdi, ko mašnik od altarja gre. Ivteri prepozno prihajajo, prezgodaj odhajajo, so slabi kristjanje.
.5. Skerb za zdravje.
Zjutraj <se umivaj / udta <u večkrat i j p lakni f jiodebno po jedi.
Vroč ne pij / pojremo m vročica ne JiJ } neyeluja dadja, neznanih jaijod in. drugih dadov de vari, velikrat je v njih drup.
2o(janja ne p'J , ne maj hm ne ve lik ; tudi vina le malo.
(DS hladu Sod in golorok okoli ne hodiy doii de <Jrijja in drucje Solejni.
¿Po ymi ne hodi naravnodt ij mraja ja peč.
jVe arudi orehov, lemikov m druiih terdih reci j dladkanj ne Itjji j j Releja m m -joS ne trebi' Šftoleli te tiodo in ¡jjo-dej $04 dkertiadt, če ne podludad-
jVe l^faJ m j ojdtrim orodjem j puae, damokreda J in dmodntka de vari y k vodt ne hodi f neumno ne dkakaj-
jVa dolncu ne beri, ne divaj ; v doln-ce in fihdave nepremakljivo ne jlej'
"v
škoduje očem•
Samokres ali piiotola.
JU udo prihaja, urno povej, de de ti pomatjci.
Nesreča pri streljanji.
V nekim, kraji na oftajardkim 00 o él étnico firainovalt m dtrel/a 'h. V moznarii, ki
' <\- f /•' , J 3 ■
óo cja vrocicja navijali, de dmodnik uname, in dodéíje tudi jakljič d dmodnikam, ki je 6lijo le jal. ^ vana j d več del mladih ljudi je Silo hudo ranjenih in opečenih. jVekaj jih je v cjrojni Solečun mocjlo umreti. Snitja mladenča je tri dejjnje vtdoko jacj7ialo, ki je na cjlavo padel in de do dmer ti poéil-
- tJehkrat cja jadene nedreca vel tka ,
Jidor de ne varuje pu¿e m dmodnika.
6. Kako se snažno in pametno obnašati.
1.	Hodi po svojim stanu snažno oblečen; ne umazan , ne stergan, ne zmeršen in razkodran.
2.	Sedé se ne zlécaj ; glave na dlan ne naslanjaj. Rók pod obleko ne deva j, to je gerdo, veli-krat pregrešno.
3.	Ne dergni in ne praskaj se pričo ljudi; ne griži nohtov; ne vtikaj perstov v usta, ne v nos.
4.	Ne pusti se drugim šegetati in dotikati: vsiga, kar je nespodobno, se vari.
Govori počasi in razloino; z rokó ust ne zakrivaj. Glasno smejati se in krohotati je nečedno.
Ne zasmehuj druzih; primkov ne dajaj; nikomur iatiga ne stóri, tudi zalbesede ne reci. Bodi moder in z vsakim človekam priljudin; samo zapeljivcov se vari.
Pregovori in lejii nauki.
1.
Z Bogam začni vsako délo, In ho dober ték imélo; Z Bogam délo dokončaj, To je pot v svitli raj.
2.
Kdor starše spoštuje in ljubi Boga, Mu vse je perjazno, ga rádo imá.
3.
Revežem pomagaj rad, Tudi ubožčik je tvoj brat.
4.
S časam vselej prav ravnaj, Ako ne, ti žal bo kdaj.
5.
Hindvšino sovrdži, Le kar si rés, se kaži.
6.
Omikana pamet, nedolžno sercé Nar lepši blago je za leta mlade. 7.
Kar bližnjima 'z dobriga sérca. storiš, Stotérno plačilo v nebesih dobiš.
Bog ve te v vsakim kraji najti, Le vari se v pregreho zajti.
9.
Oko' je, ktero vidi vse , Kar se tud skrivaj počne.
10.
Nedolžnost zgubljena In ura zam'jena: Ne pride nobena.
11.
Velikrat se človek prepozno kesa. Ki svoje opravila brez glave ravna.
12.
S hudobnim se nikdar ne enači, Podóbin je strupeni kači, Vse, kar je dobriga, popači.
Svéti izréki.
Ne hodi s prederznim, de te v nevarnost ne perpravi.
Pojdi k mravlji, leni! in uči se od1 njé; ona si po leti svoj kruh perpravlja, in svoj živež ob žetvi zbira.
Kar človek seje, to bo žel. Kdor déla, mu je spanje sladko.
Nikar se ne vadi lagati, ker to je nesramna navada.	f
Modrost je boljši, kot žlato in srebro. Cimú je hudobnimu bogastvo, ker si ne more modrosti in ¿•ednosti zánj kupiti?
Kdor drugimu jamo koplje, lahko sam vanjo pade; in kamen, ki ga v kogá zaženeš, zadene tebe.
Spoštuj svojiga očeta iz celiga serca, in ne pozabi, koliko britkosti so troja inati imeli zavoljo tebe.
Ljubi svojiga bližnjiga, kakor samiga sebe. Odpusti mu , kdor ti je kej žaliga storil.
Veliko veselje vam oznanim, Zveličar sveta je rojen. Slava Bogu na višavah in mir dobrim ljudem na zemlji. Jezus je rastel, kakor v starosti, tako tudi v modrosti in ljubeznjivosti pred Bdgam in pred ljudmi. Jezus je bil svojim starsem pokoren. Ta je moj ljubi sin , ki imam nad njim dopadajenje. Zveličar velikrat ni imel kam svoje glave položiti. Na otročiče je Jezus roke pokladal in jih blago-slovljal, ter rekel: Pustite male k meni priti, ker tacih je nebeško kraljestvo. Hosana Sinu Davido-vimu! češen in hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovim! Moje ovce moj glas slišijo, in gredo za mano; jest jih poznam in jim večno življenje dam. Kdor obilno seje, bo tudi obilno žel. Pridite, vi blaženi Gospodovi, posedite kraljestvo, ktero je vam perpravljeno od začetka.
Stara pisarn.
l'o stari pisavi izrekaj:
f	za	S	s	za	S
fh	za	v S		za	S
s	za	z	S	za	z
sh	za	v Z	Sh	za	V Z
z	za	C	Z	za	C
zli	za	v C	Zh	za	č
Vse druge čerke izgovarjaj , kakor po novim.
fa,	fe, fe,	ii, To, fo, fu;
a it,	eft, eft,	ift, oft, oft. uft;
fha,	fhe, fhet,	fhit, fhol, fliok, fhum;
sa,	se, se,	si, so, so, su;
sha,	esh, esh,	misli, nosh, iosh, lush;
az,	ez, uz,	oz, oz, ez, iz;
zhaf,	zhizh, zhud,	nozh, plozh, jezh, nizh.
Branje v ftari pifavi.
Lepa luknja prašna glava.
Tonzhe je vedno lenobo pafel. Uzhil fe ni nizh, in tudi snal ni nizh. Lepo fúknjizo je oblekel. pa ofhabno po vafi létal in fe fkasovàl. Tudi v fholi fe je ponafhal f fvojo lepo fuknjo. Otrozi fo ga nfto-pili in radovidno glédali; Tonzhe fe je pa sanizhljivo na nje oséral. Uzhenik ga poklizhejo : Tonzhe, na noge! povej, kar snafh. Tonzhe pa fe ni uzhil nizh, in tudi ni védil nizh; kar koli je blêknil, vfe je bilo neumno. §ram ga je sazhelo biti, in fposnal je Tonzhe, de fama lepa fuknja ne pomaga nizh, zhe Tonzhe ne vé nizh, zhe Tonzhe ne sna nizh.
Çamo lepo oblazhilo le nebo zhaftilo; previdnoft, modra glava, to je flava prava.
Pre v i din fantek.
Franzek in Oshbè prideta do jame. i^erzhnoft velja! jeft bom va-njo fkozhil; kdo fkozhi sa menoj? vpije Oshbè. Franzek pravi: V jamo fkakati je lahko, ali jeft nozhem; ne vém, kako bi potlej is njé perfhel.
Hromez in flepez.
Hromez je ob po'tu fedel, flepez poleg njega ftal. Vfak fvoje teshave preklada. Ne vidim ne kod ne kam, pravi flepez. Jeft vidim ko'd in kam, pa ne morem s mefta, pravi hromez. Ali temu fe lahko pomaga: opertaj me in nefi me fhtupo-ramo, jeft te bom pa kermil, de ftese ne sgrefhifh. — Nar hujfhi nadloga fe polahka, zhe uboshzhik uboshzhiku roko poda.
Slate refnize.
Naglo fe fpreminjafvet, urno tezhejo dnevi mladih let. Mine dan, mine mefez, inine leto sa letam.
mlad, pa bofli kmalo ftar, in od tvojih mladih let ti ne bo oftalo drusiga, kot, kar ii dobriga ftoril 7 kar fi fe dobriga nauzhil. —
Bodi moder; pravizo ljubi; hudiga nagnjenja le vari. §ramuj fe flabih del5 polhteno shivi v vfakiin ftan1. ne bofh fe kefal fvoj shiv1 dan.
Ifhi fi sakladov, ktere v vezhnoft feboj po-nefefh.
Zhaft, denar, tudi uzhenoft pri grobu oftane; le zhednoft farna te bo fpremila unkraj groba. §re-zhin ta, komur je zhednoft tovarfhiza bila —- od si-beli do groba!
Pametna nuflia.
K modrimu moshu pride eniga dne mlad go-fpodizh v novi fuknji. Poglejte, mu rezhe, kako fe mi fuknja poda, ki je po novi fhegi uresana! Modri mosh da mladenzhu pofebni odgovor tako le : „Ako je tvoje ferze dobro, je vfe dobro; ko bi pa ti dobro ferze imel, bi ne ifkal nove nenavadne fhege".
Tat (»rcfliizlia. prefliizl» tatu.
Tat ukrade prefhizha in ga na rame operta. De bi mu ne ufliel, ga k febi okoli vrafii priveshe in nefe. Pride pa trudin k vodi in ob dershaju mo-ftu pozhiva. Prefhizh bruhne, fe sashene v vodo, in tatinfko gerdobo sa feboj potegne. Oboje je v valo'vih utonilo. — Tako' tatvina farna velikrat tatu fplazha.
Dober otrok moder mosh.
ofveti 3^ranjhijhek ofaledjan, Jhe otrdi; je le d materjo v ¿odhjo iujho hodil. Šfcocjolju&na mati Jo (ja navdajale d Ijuiednijo in Jvetim Jtraham do Sodhje hi jhe. Uelihrat Jo mu id dhiv-Ijenja JvetniJiov hrah , har je Silo da nje^a, in vJe^ej J° fierjtavih Jhe Jvoje nauke. Jiadar Jo podiodhna mati udcjje in bolnike ohijkovali, je rnocjel tudi malt Stranje/i vprijho hiti. {Pomacjcd je materi uftcdhjhikam J tre j hi, m jim milov-Jhino deliti.
ji ar je mladcnjhih vidil lejncja m dofiricja nacl Ijufjo materjo, vje je Jku-Jhal Jam v dhivljenji pojnemati. VKohl
je toliko perjerjhno in dvejto, de je Silo jhudo da tako mlado dete. llSodhjliike je id Jerja ljuSil in miloval. (ofam / vejjhkr at pertercjal in pa od jvojih rodovinjov kej jjprojil, de je revjhika po-tolddhil. 9leJnijimojt je prejhudno ljuSil Ako Je mu je kak otrojliji potjre-jhik permerilf rajjhi je jtrahovan Sil, kakor de Si je Sil v nar manjjhi rejhi Jacjal (¿Dobro jo mu Sili namrejh Sojo-Ijuhna mati v jerje vtijnili, de Jveti in rejnijhni (iftocj vjako ladh Jovradki.
ofveti 3.ranjhijhek je Sil v ffiarid na S^ranjodovjko , delejh od jtarjhev, v jkolo dan. Ondi je hodil pred altar jflartje ^tbevije molit, de Si (ja hudi-cja oSvarovala. jVar rajjhi je Jveto pijmo Sral in premjhloval; pa tudi vjlh jhol-jkik rej hi je je pojeSno doSro ujhil. ¿Tako Je je med jpajhenimi JholJkimi tavarjhi pojhtenicja m nedoldhnijja ohranil.
Je potlej majhnih in vikjhi pajtir ah fhkof. Ji.olihot je d o trnja Jtoril, le-pitja ujhll m pljal, ne more pero popi-Jctti, ne jedili dopovedati.
Umeri je v letu / 62,2., in je ddaj
velik jvetnik v Jvithm raji. -
Oi	rok! tudi ti Je v mladojti per-
vadi h vjimu doljrimu, kakor jveti <J'ran-jhijhek: ytncjeljko nedoldhnoj t o-hr an , v ar i je cjre ha j v o j d hi v t da n !