mlim« Katolški cerkveni list. V četertik 10. prnsenca. Edina pot v nebesa ali podučenje od razločkov prave katolške vere ineino drugih nekatolških ver. (V pogovorih med duhovnim pastirjem iu vernikam.) SpiMit 1'eior Iticingcr. Šesti pogovor. N a u k od Jezusa Kristusa in njegoviga odrešc nj a. V. Kadar človek veliko nesrečo pogleda, ktero jc greh Adamov nam vsim prinesel, se pač toliko večji pokaže dobrota in ljubezin, s ktero sc je llog nas revnih in grešnih usmiliti, in nam odrešenje pripraviti hotel. Pa ljudje unc vere, ker od izvirniga ali poerbaniga greha drugač kakor katolška vera uče. tudi morebiti od odrešenja kaj drugač mislijo. II. Od tega se hodetc kmalo prepričali. Verski nauki so med seboj tesno zvezani: ako se v enim kaj spremeni, se kmalo tudi v drugim kaj sprev* me. Vzemimo tedaj nar popred to: Kdo je naš Odre-šenik ? V. Xaš Odrešenik je Jezus Kristus, kteri je edinorojeni Sin božji, Hog in človek skupej, tudi naš učenik in zapovednik, kteriga vsi kakor svojiga Gospoda spoznamo. II. Zares je Bog svet ljubil, de je za vsih nas odrešenje dal svojiga ediniga Sina, tistiga, kteri je po naturi njegov Sin , iz Očeta rojen od vekomaj, ne stvarjen, ne potem v Sina sprejet. Za taciga jc Jezusa Oče nebeški sam razglasil, za laeiga sc jc Jezus sam spričal: za taeiga gaje katolška vera vedno spoznala, kakor je bilo tudi v Nicejskim zboru poterjeno. Kakor Sin božji jc Jezus Kristus v resnici llog, Očetu v vsim enak; on je pa tudi v resnici človek. nam v vsim podo-bin razun greha ; tako je za mogel naš srednik biti, človeka z Kogam spraviti. Pomnili je pa, dc ako ravno llog in človek skupej , je vonder lc en sam Kristus, v eni in sicer božji osebi ali peršoni. Niste namreč v Kristusu zato dve peršoni, ker ste dve naturi vkupej , kar je katolška cerkev v Kfe-žanskim zboru poterdila: pa (udi ni ena sama na-tura v Kristusu, ker je lc ena peršona. ampak obe naturi, božja iu človeška, ste v njem popolni, raz-ločcni. nezmešani. desiravno skrivnostno združeni, kakor jc bilo v Kalccdonskim zboru spoznano. Zatorej se Marija preeista Devica po pravici božja .Mati imenuje, ker je Jezusa od s. Duha spočeta in prečudno rodila. Pa tudi dvojno djanjc in dvojna volja, namreč po božji in po človeški naturi. se v Kristusu razloči, kakor je bilo v III. Carigradskim zboru izrečeno. Vse to sc iz besedi s. pisma spriča, kjer sc Kristus zdaj kaže. govori in dela kakor llog, zdaj kakor človek: pa vonder vedno v ravno tisti osebi ali peršoni govori in dela. — \a eni strani na primero govori: „Jaz in Oče sva eno; kakor Oče dela, tudi Sin dela4*. Na drugi pravi: ,.Jaz sim manjši od Očeta". V vsim tem je tudi ločena greska ali staroverska cerkev z nami ediniga nauka. V. Oni so vse veliko bolj na tanko t a z loč i I i. kakor sim jaz vedil dopovedati. II. Je tudi potrebno na tanko razločiti. dc sc resnica prav spozna, de ne ostane vse laku negotovo, in na dve strani dvomljivo, kakor v besedah novovereov. Se to naj pristavim, dc Kristusa mi katoleani kakor svojiga Gospoda iu pastirja, kakor kralja nebes in zemlje spoznano, de ga kakor lloga in Gospoda molimo. V. De per unih, ki so druge vere, je nauk od Kristusa drugačin od katolškiga. sim že popred previdil: zakaj veliko sicer pripovedujejo, dc je on Gospod, učenik in zveličar. de je z nebes prišel, in zopet na desnici božji sedi, naravnost pa njega lloga in božjiga Sinu ne imenujejo. II. To ste prav opomnili. Pa v začetku so hili lutcrani in kalvinijani s katolškim natikam edini, in so naravnost spoznali, de je Jezus Kristus llog iu človek; le na tisto misel jc hil l.utcr posebej zašel, kakor dc bi Kristus tudi kakor človek božje lastnosti imel, na primero povsod pričejoč bil, kar je besedi s. pisma očitno nasprot. Zatorej Tridcn-tinski zbor v tej reči ni imel veliko zavračevati. Nekteri med tistimiprenarejavcivereso.se pa kmalo dalje ločili: ti so terdili, de je Kristus le na videz človek, ali de je telo z nebes seboj prinesel, de bi tedaj nc bil nam enak po človeški naturi: drugi pa, zlasti socinijani ali unitarii, so učili, de je Kristus zgol človek, in nima božje nature. Ako ga oni božjiga Sinu imenujejo, jim to malo več pomeni kakor to, ko se mi božje otroke spoznamo; Kristus jim ni po naturi božji Sin, ampak le za taeiga vzet: pristavijo pa, de je on v nebesa po naTik šel, preden je učiti začel. Za temi socinijani so dan današnji večidel vsi potegnili, kteri se evangeljske imenujejo, in Kristus jim ni v resnici llog, ampak le čiovek, dcsiravno bolj visok, bolj moder, holj pohožin: in le komaj si nekteri še upajo staro vero od njegove božje nature očitno spoznati: nekterim pa že Kristus celo ni nič več kakor grešin človek! Tako daleč so prišli tisti prenarejavci vere! Ako se na to pogleda, je čudno, de sc v tistih hukvicah nam katolčanam toliko očita, ker imamo cerkvene poglavarje, ki so tudi poze-meljski ljudje. Sej per tem Kristusa (iospoda nismo zavergli, ko pravimo, de so cerkveni pastirji njegovi namestniki: marveč nam jc on toliko višji,ker ga praviga Hoga in božjiga Sinu spoznamo. V. Ilcs, dc ne vedo, kaj govore, ko nas tako grajajo. Kaj pa uni ljudje druge vere vonder od Matere božje pravijo? Katolška misel je, de je Marija Devica brez madeža greha spočeta bila.de nikdar sama ni greha storila, in de je vedno devica »»stala. II. Visoko čast Marije device so že stari lu-terani in kalvinijani podkupovali, ker so djali, dc ni samo pocrbaniga greha, ampak tudi lastne grehe nad seboj imela: tudi jim jc bilo njeno deviško ime tem v očeh. Zatorej je rekel Tridcntiiiski zbor, de v besedi od greha noče zapopasti Marije device. Zdaiijim novovercam, se lahko razume, de pa ona celo ni nič več, kakor ktera si hodi druga žena, kakor jim Kristus sam jc tudi le zgol človek ! Tako sc med njimi Kristus in njegova presvela mati v nic devati sme! In potem še (oliko s samolastno hvalo pripovedujejo, de s. pismo imajo iu berejo! -- To pa moram tukej pristaviti, dc greški krislijani ali staroverci nič drugač od Marije ne mislijo, kakor mi katolčani: tudi njim je ona božja mati. od greha čista, brez madeža devica, samo dc z nami vred te misli očitno ne izrečejo, dc je bila že v spočetji greha čisla ohranjena. Kar sim nekteriga že slišal praviti, kakor de hi oni od matere božje napak mislili, nc zadene njih. ampak krivoverske nestorijane, kteri so še v jiiternjili. krajih najti. V. To me veseli slišati, de staroverci tudi mater božjo časte kakor mi: sej sim tudi jaz v tej reci krivo mislil od njih. II. Zdaj pride pa odrešenje Kristusovo posebej razložiti: katolški nauk od tega dobro veste. V. Ile: namreč de je Jezus Kristus naše dolgove nase vzel, de je za nas pokorili postal, ter-pcl in umeri, dc je s svojo drago kervi jo naše dolgove plačal in nas rešil, de je tako božjo pravico potolažil in nas zopet z llogam spravil. II. To je že prerok Izaija razločno napovedoval, to tudi potem apostel svetlo razlagujc. rekoč: „\iste bili z zlatarn in srebram odkupljeni, ampak z drago kervijo ncomadeževaniga Jagnjeta, Jezusa Kristusa*'. Od kteriga dolga pa nas je Jezus odrešil? V. Od poerbaniga greha, in tudi od naših djanjskih grehov, od večnih štrafing pekla, od oblasti satana in smerti nas je on odrešil: tudi za časne štrafinge je zadostil; vonder tako, de se sami tudi imtyno pokoriti, kolikor sc sami po s. kerstu bolj zadolžimo. II. To nam Tridentinski zbor bolj na tanko poterdi. Ali ni Kristus še kaj več za naše zveličanje storil in zaslužil? V. Jezus Kristus nas je učil, kaj verovati, nam je zapovedoval kaj storiti, nam je zgled dal kako živeti; on nam je pa ludi pomoč od zgorej zadohil, de smo v stanu postavo spolniti. On nam jc dalje gnado in dopadajenje božje zaslužil, našim delam je vrednost za večno življenje dodelil, nam je nebesa in večno zveličanje pripravil. II. Lahko se vsiga tega prepričamo iz s. pisma, in posebej vse to povedo očetje Tridentinskiga zbora. Kadar je vse to katolški nauk, ni razumeti, kako je zamogel Luter katolčanam očitati, de Kristusa in njegovo zveličanje zametvajo, in le nas*' in na svoje dela zaupajo; in tudi ni spoznati, kako ime bukvice toliko govore, dc evangeljci Kristusa (iospoda, odrešenika in zveličarja imajo, kakor dc bi katolčani nič za njega ne vedili. V. Kaj pa vonder lutcrani, kalvinijani in zdanji evangeljci od Jczusoviga odrešenja uče? II. Kaj dc so nekdanji lutcrani in kalvinijani od Jczusoviga odrešenja mislili, se spozna iz njih bukev. Tamkej spoznajo nauk katolškimu podo-bin: gredo pa dalje, ter pravijo, de je Kristusovo zadostciijc takošno, de grešniku samimu ni nikdar tudi za lastne grehe spokornih del treba: terdijo še, de je Kristus svoje eehi od vse postave rešil, tako de človeku ni nič potreba dobrih del opravljali. To je zares čudin nauk, ko vonder Kristus sam tolikrat spolnovanje zapoved tirja, in pred njim preroki in za njim aposteljni tako pogosto pravično djanje in pobožno življenje priporočajo. Pa tisti prcvračcvavci vere niso mogli drugač učiti: ker so djali, ile je človekova natura po grehu vsa od liudiga. dc je človek le kakor kamen in les, zatorej ludi niso mogli nobenih dobrih del od njega tirjati. Se eno jc opomniti: Za koga je Kristus umeri ? V. Za vse ljudi, lako pravi ob kratkim keršanski nauk, dcsiravno se vsi njegoviga odrešenja deležnih ne store. II. S. Pavel na ravnost pove: „Kristus je za vse umeri. Kakor v Adamu vsi umerjo, tako bodo v Kristusu vsi oživljeni**. Vonder glejte. kalvinijani so kdaj večidel terdili. ile je Kristus le za izvoljene umeri, za unc pa ne, kteri so zaverženi. Ker je namreč Kalvin učil, de je ene Hog že naprej, brez razločka njih del, za pogubljenje odločil, potem res ni bilo misliti, činiu hi bil Kristus za tiste še kaj storil. Tako en drugačin nauk še druziga za seboj pelja, de je prevračanje vsiga nauka toliko Iiuji. V. Kaj pa zdanji novoverci od Kristusoviga odrešenja pravijo ? II. Kaj de posebej pravijo, bi ne vedil skorej reči; v tistih bukvicah se nič ne najde, zakaj de je Kristus odrešenik imenovan. Lahko je razumeti, zakaj de je odrešenje tako malo razloženo : ker namreč zdanji evangeljci za pocrbani greh. za satana in tudi za pekel malo ali nič ne vedo . zatorej ludi odrešenja po katolškim nauku ne razume- jo. Že soeinijani so učili, de je Jezus po tem odrešenik in zveličar, ker je bil dober učenik, je Mojzesovo postavo oddvignil, je boljši zapovedi dal, prihodnje plačilo oznanil in tako človeka bolj za dobro poterdil. S svojo smertjo, so pravili dalje, je Jezus le svoj uk poterdil, in nam fep zgled dal. Od kaciga zadosten ja, od kaeiga zasluženja Jezusoviga niso nič vedili. In ravno takošin je tudi večidel nauk zdanjih evangeleov; ime odrešenika in zveličarja v njih ustih ne sme motiti, zakaj ne pomeni nikdar toliko, kakor v katolški veri. Na takošin nauk evangeljcov tudi namerjaju besede, de Hog človeški rod zmirej k veči popolnosti pelja , zmirej čistejši spoznan je, zmirej popolniši pravico uči. Po njih misli je človeški rod, od začetka razutnin in izobražen, dobil kdaj tukej učenika Mojzesa, in tamkej druziga modriga moža; boljši od vsili teh učenikov je bil Kristus, in boljši od njega so menile še učeniki zdanjih novih ver. V. /daj pač vidim, kako hi sc človek po samim videzu besede lahko motil. Svet v zadevi nove cerkvene pesmarice. Z veseljem smo brali v 44.--IG. in tudi v poslednjim listu vlanskiga tečaja „Zg. Danice" dopise v zadevi nove cerkvene pesmarice, po kterih sc nam hvale vredno prizadevanje glasno razodeva, Slovencu v cerkveno petje zboljšati. in visokimu pomenu cerkvenih opravil vredno storiti. Dopustite mi toraj , častiti gospodje ! de tudi svoje misli v tej zadevi razodenem. Ko so sc pretresovule pesmi , ktere de bi s svojimi napevi nar pristojniši bile. de bi se v ta namen porabile, smo dostojnima pretresa g. Potočnikovih svetih pesem z g. lliharjevimi napevi z žalostjo po-greševali. Tako dobro v poet iš ki m kakor tudi v slov-niškim iu I o ar i s ki m oziru je nc nujdem uabirc slovenskih cerkvenih pesem, ki bi zaslužila, de bi sc Potočnikovi primerila. Krasni govor, ves primerili visokimu pomenu službe božje v gladki, lahko razumni slovenski besedi, najdemo v vsaki versti. Pesmi so kratke, pa gotovo jc v vsaki verstici z malo besedami več rečeniga. kakor nasproti v marsikteri perpo-ročevanih pesem, ktere so razun nekaj malih veči del brez vsiga jedra in zraven tega še polne slovniških po-greškov. Posebno mile so Potočnikove pesmi v čast Marije, ki se pa tudi med prostim ljudstvam tako lepo razširjajo, dc boš malokje pastaričico našel, ktera bi uc prepevala o slavi Marije. Napevi k tem pesmani, od g. K i ha r ja čvetero-glasno postavljeni, so milejši od vsih drugih do zdaj izdanih slovenskih cerkvenih napevov. Po vsih harmo-niških postavah so izpeljani in vseskozi duhu pesmi pri-merjeni. Naj sc jim tukaj primerijo napevi Majar-jeve pesmarice! - Spoznamo sicer hvaležni zasluge g. Maj a rja. ki fii jih jez nabiranjem starih pesem in napevov pridobil, ter jih pozabljenju otel, tode na ravnost moramo reči, de te pesmi z napevi vred, s temi neprijetnimi obrazi, s kterimi so se nam v roke dale. v sedanjim času niso za rabo, in vem, ko bi se ktera v ljubljanski škofijski cerkvi zapela , bi sc ji vse posme-hovalo. Te pesmi z napevi vred so bile v prejšnih časih veči del brez vsih pesniških in glasbinih vodil nar verjetniši od starih v slovenšini in glasbi še ne zurje-nih, vseskozi premalo omikanih pevcov in organistov zložene, iu sc toraj v tem oziru narodnim pesmam vverstiti morajo Ker se je narod takih pesem pri- vadil, in se nekterih v pomanjkanji boljših posebno poprijel, bi bilo iz serca želeti, de bi se od razumnih slovenskih pesnikov p rek ovale in v prijetniši, seda-njimu omikanintu času primerniši obleko vtaknile. To je tudi Potočnik z nekterimi storil. V priliko tukaj zavernem častite bravce na dve pesmi iz njegovih rS vetih pesem", drugih bukvic , namreč na rSv. kri zev pot" in na pesem „V adventu". Obe ste stari slovenski cerkveni pesmi, ki se nam tukaj s prijel niši m a obrazama pokažete, in ako nju napeva prelrcse-mo, jc očevidno , dc jc tudi Kili ar stara uapeva kaj umetno v novejši obleko vtaknil, in veuder ni prejšni narodni duh iz nju zginil. Ob enim rcecmo. dc se mora ravno to zgoditi z bolj š im i Maja r j c v i h pesem iu njim pridjauimi napevi. preden bodo za rabo. D o I i ii a r j c v i h pesem sc veliko z lepimi, visoko poetiškimi mislimi začne, pa z žalostjo moramo reči, de izpeljana v tem duhu ni vsaka. Predolge so namreč, m mislim, de se nc motim, ako ravno to za vzrok imam, de sc misli, ki so preveč raztegnjene in razvlečene, vzajemno ne nasledujejo. Med napevi k tem pesmam sc najdejo nekteri. ki so po gla»bmih vodilih sestavljeni, pa le nekej jih je, ki jim velja ta hvala. Iz tega pretresa sc lahko povzame, dc bi za rabo nove cerkvene pesmarice ne toliko Maja rje ve in Dol i na rje ve (po dopisu v 11. I. rZgod. Dan. 19.»0>, kakor veliko več Potočnikove „S ve t c pesmi" z 11 i ha r j e v i in i napevi posebno pozornost zaslužile. Dobijo sc pri bukvuteržcu Leopoldu K rem-žarji v l.jubljani pod naslovam: .-»v ti e pesmi, zložil III. Potočnik", v bohnričiei natisnjene, perve in druge bukvice v enim zvezku po 17 kr. sr. Perve bukvice obsežejo na I Iti straneh <>? pesem, in druge na 94 straneh 40. toraj oboje skup 107 kratkih, pa jedernih pesem. Napevi se dobijo v dveh zvezkih, za vsake bukvice posebej, po I gold. 10 kr sr. zvezek. Se ene bukvice je izdal g. Potočnik v novejši dobi pod naslovam: »Slava Mariie". ki obsežejo več lepih pesem v čast Marije, ki se dobe z lliharjevimi napevi pri l.cop. Kremžarju po :<0 kr. V »'in, de so le pesmi s svojimi napevi ^.e malo znane pri naših bratih, pri Staiarskih in Koroških Slovencih, kteri mičue narodne pesmi tako milu spevajo, v cerkvenim petji pa gotovo do zdej še za Kraj lici zaostajajo, ter iz Merca želim, de bi se gospodje duhovni pastirji o priložnosti santi prepričali. kako milo in ganljivo se tc pesmi po večih fa-rah ua K raj lis k i m . p