—   131   —
„Srenja" ali ''upanija".
V vsih sostavkih in v vsih natisih, kar smo jih do zdaj vidili, beremo wdie Gemeinde'4 s ;,srenjou prestavljeno. — Srenja je sama na sebi dobra slovenska beseda, in bi se je tudi radi poprijeli, ako bi bila na Kranjskim količkanj bolj znana; pa smo gotovi, de ne na celim Dolenskim ne na Notranjskim je nihče ne pozna, in povsod mora ne samo kmet, ampak tudi drugi, ki si dozdevajo v slovenšini kaj več vediti, morajo popraševati, kaj ta beseda pomeni.
Od neke vradnije je bila županam neka napoved zastran srenjskih reči v sicer dobro umevnim dopisu razposlana, pa naspored so v vradnico dohajali popra-ševat, kaj je to srenja, in kaj se hoče od njih imeti? In kdo ne ve, kako je to silno težavno in za občinsko reč malo pospešilo, kadar si postavljeni spolnovavci ukazov se le glave lomiti morajo, kaj de se jim ukazuje? Od Gorenskiga ne bom govoril, ali je tam povsod znana ali ne; pa se mi skoraj zdi, de so jo tudi tam dozdaj po malim rabili, in še to v posebnim pomenu.                                                                                      »
Slišal sim praviti, tudi tam imajo soseske, ka- ' kor povsod; le navada je, de se te soseske v srenje shajajo. Zupan sosede v srenjo pokliče, in v 3 srenji to in to sklenejo.'^ Po tem takim bi znala biti srenja — Gemeindeversammlung — Gemeinderath —, ' pa ne Gemeinde selbst. Beseda „srenja" — „sred- i nja" — sama spričuje, de nekaj o db rani g a sred- i niga — pa nič obširniga ne pomeni.                             i
Pa bodi si  to   kakor  koli   hoče,   srenje   nam za    ] ^Gemeinde" prav ni treba,   zato ker imamo namesto    i nje staro, krasno, povsod znano in  spoštovano  sloven-    i sko besedo „z upa ni j o".    Zupanija pomeni ravno to, kar imajo zdaj biti soseske, pa ne srenja zavolj zgoraj     1 povedaniga vzroka; soseska tudi ne, ker se utegne več sosesk v eno županijo skleniti, kakor se jih je na pri-    i liko v Ipavski županii čvetero dozdajnih sosesk ali komu-nov res sklenilo.    Saj druzih županov tako več nimamo.   Zadnji pravi župani pri nas so bili grajšinski,     i dokler so imele grajšine svoje stare pravice pred fran-     i cozko vojsko, in dokler je županova beseda  v soseski-nih rečeh vse veljala.   Kar so potlej župani samo graj-     ! ski hlapci postali, niso več županskiga imena vred-n o nosili. **}                                                                         l
*) Ker imamo v naši kovaški in živinozdravilski šoli več učen-cov iz mnogih krajev Gorenskiga, smo se pomenili ž njimi zavolj  besede  »srenja«  in   smo  zvedili,   de je  le na višjim Gorenskim okoli Radolj ce, Bleda i. t. d. znana,      I pa zares le v tem pomenu, kakor   častiti gosp. dopisnik      I pravi.     Tudi po  naših  mislih je   beseda  »zupanija«  za več zedinjenih sosesk  nar  boljši   slovenska  beseda,      . tako tudi župan in podžupan. **) Ce stare zgodovinske bukve naših očakov beremo, se bomo prepričali, kako imeniten je bil župan.    Pisavec zgo-      J dovinskih bukev g. Konstantin piše,   de   nekdanji Slo-      i vani zo clo svoje   vladarje  župane imenovali.    Kakor so      | sedaj dežele v kantone (Bezirke) razdeljene,  tako so bile      . nekdaj v županije, in predstojnike kantonov so imenovali naši očaki   župane.    Zdej,   ko   so   soseske   dobile      j po novi vstavni vladi zraven veči oblasti tudi pravico do-      * mačiga jezika nazaj, se spodobi,   de  se ptujih besed zne-      I bimo in se poprimemo   spet dobrih  starih  domačih,  in de častitljivi besedi »župan« spet tisto čast nazaj damo, ktero je po »grajskih hlapcih« zgubila.                               Vred.         3
Zdajni župan je zopet pravi župan v svoji županu, zakaj opravilo in veljavo bo imel, kakor župani nekdanjih časov. JVjegovi pridružniki naj se imenujejo aH županijski svetovavci ali pa podžupani. Zadnje se mi bolj prav zdi.
Ako si po tim takim po deželi županije napravimo, si bomo še v eni drugi reči vstregli. Kdo ne ve kako se lovimo in išemo, kako bi se „Bezirkshauptmann-schaft" in ,,Bezirkshauptmann" reklo? In kaj je bolj duhu slovenskima naroda primerjeniga kakor ,,nadžu-panija" in ;?nadžupan!" Saj druziga niso, in tudi za drugo niso nadžupanije postavljene, kakor de med se razdeljene županije pregledujejo, jih vodijo in s kro-novinskim vladarstvam v združeno edinost vežejo.
Graberski.