Štev. 5. V Mariboru 3ü. ja u v arij a 189 G. Tečaj XXX, Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk in zabavo. izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem n- j Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 5 kr dom za celo leto 2 fcld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.. za četrt leta Rokopifli se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja upravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če te nat!sne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. ! dvakrat 12 krM trikrat 16 kr. Nekaj so kuha. Kaj in kje V UUgovoriihö prej na drugu vprašanje. Kje? Na Dunaja ali prav za prav sedaj že v Rimu. Na Dunaju so se namreč pogovarjali minister zunanjih zadev, grof Goluhowski, italijanski in angleški poslanik. Sedaj pa je bil italijanski na hitrem poklican v Rim k svojemu kralju. Če se kaj takega godi pred svetom, že vre v političnem loncu nekaj. Dunajski listi sedaj hočejo vedeti, da se gre za novo zvezo Avstrije z Italijo in Anglijo. Stvar še je sicer tajna, a če ne varajo znamenja, je nekaj na tem, le ne ve se še, kakov bo izid. Poglejmo si malo celo stvar, ali bi bila za kaj ali ne. Kakor je znano, obstoji sedaj trodržavna zveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Da nam ta zveza ni na korist, čutili smo že večkrat; zakaj Nemčija je .nekako zmiraj naprej in mi in Italijani moramo za njo. Ako n. pr. Nemčija iz strahu pred Francozi zahteva več vojakov, takoj se za isto oglasi tudi naš vojni minister. In posebno slabo se godi pri tem Italiji, ki je v denarnem oziru prav na slabem. Ako pomislimo, zakaj se take zveze sklepajo, potem je nam ena ali druga v slabo korist. Namen teh zvez je vendar zmiraj, da se ložje branijo ob času kake vojne. In ako vzamemo samo to stran, imela bi sedanja zveza še več pomena, ko prihodnja. Anglija in Nemčija se pisano gledata vsled južno-afrikanskih dogodkov, in ako sklenemo zvezo z Anglijo, moramo pustiti Nemčijo. In ta bi nam bila v slučaju kake vojne z Rusijo vendar v večjo pomoč ko Anglija, ki je preoddaljena in nam more pomagati le na morju. Sploh pa je Anglija sedaj osamljena. Povsod so jej začeli stopati na prste, in veliko psov je zajcu gotova smrt. Ker se veliko govori o rusko-turški zvezi, katerej je seveda tudi Francoska prijateljica, boji se Anglija za Egipt. In tukaj bi bila kot najbližja moč Italija in tudi Avstrija zelo dobra. Angleži so si jo dobro iztuhtali; čuditi se le moremo, kako je Avstrija tako naglo segla v roko; za Italijo ni čuda, ona potrebuje pomoči v Afriki in ne bilo bi ji neljubo, ko bi Anglija poslala pomoč iz bližnjega Egipta. Anglija torej potrebuje nas in ne mi nje, in zato ne najdemo uzroka, zakaj bi se jej obesili na vrat in podpirali njene pregrešne naklepe. Z Anglijo bi torej ne bilo kaj mnogo prida. Kaj pa z Italijo? S to imamo itak že zvezo, a kakor se vidi, hoče postati to prijateljstvo še trdnejše, in vsak lahko spozna, da le Avstriji na — škodo. Prvič je Italija na robu propada nravstveno in socijalno ali družabno. Nemški zgodovinar Möhler piše o tej državi: »Od časov papeža Pija IX., posebno od 1848 je pokazala država Pijemont, ki se imenuje od 1860 kraljestvo italijansko, z nepregledno vrsto cerkvi sovražnih činov I svoj resnični značaj. Pred smrtjo in po smrti grofa I Čnvonr-ia (18611 ki ie nravi ustanovitelj sedanje Italije, zidane na laž, rop in železno silo, se ni v ničemur spremenil ta cerkvi nasprotni tok. Z Rimom ali brez Rima dni ta »Italija« nravnemu in gospodarstvenemu propadu nasproti in vsa priznanja in zveze z velevlasti ali majhnimi državami je ne bodo rešile.« In zares, strašno leži roka božja na tej deželi. In kdo bo torej sklepal s tako državo še zvezo? Avstrija stori veliko bolje, da se reši prej ko prej le zveze, ne da bi še jo sklepala tesneje. Drug pomislek pa, ki ga imamo proti tej zvezi je ta: Že sedaj se vsled zveze z Italijo božajo in negujejo naši Italijani na vse mogoče načine, čeravno je vsakemu človeku jasno, kam da gre njih mišljenje in teženje. »Trst še ni rešen«, to je glasilo naših in italijanskih Lahonov. Že sedaj jih nobena vlada ne upa še spomniti na njihove državljanske dolžnosti, da bi se ne zamerila Crispi-ju. In to še bo tem hujše, čim tesnejše se združimo z Italijo. Tretjič pa še je za nas katoličane merodajno tudi razmerje do poglavarja sv. cerkve, sivega ujetnika v Vatikanu. Kot verni katoličani ne moremo nikuar odobravati tega početja in vedno in vedno bomo opozarjali na ta rop. Ako bi se torej Avstrija in Italija še tesnejše združili, kazalo bi vse, kakor da bi Avstrija odobravala sedanje stanje rimskega papeža, in to bi se reklo avstrijske katoličane po licih biti. Nazadnje pa nam tudi Italija v slučaju vojne ne more nikjer posebno pomagati. Ako s to zvezo odbijemo Nemčijo, bo ta naravno prisiljena iskati pomoči pri Rusiji in Franciji, in potem smo še le v pravi stiski. Ako bi torej Avstrija sklenila zvezo z Anglijo in Italijo, morali bi to obžalovati in tudi odločno obsojati kot očividno na kvar našega cesarstva in Goluhovvski bi si tukaj ne stekel posebnih zaslug. Naj rajši skrbi, da se otresemo prej ko prej Italije pa tudi Nemčije in zboljšamo svoje razmere z Rusijo, ki nam je gotovo mogočnejša prijateljica ko Italija ali Anglija. S. --♦-- Občinski pečati v polit, okraju mariborskem. Dragi bralec, mislil si bodeš, ko ta napis čitaš, kaj pa meni pisec s tem sestavkom, morebiti nam misli povedati, v katerem jeziku so občinski pečati napravljeni; zakaj pa to, saj je pač naravno, da je, če ne vsi, vsaj večina pečatov slovenskih ali vsaj slovensko-nemških? Dragi bralec, zelo se motiš, če to misliš. Glej, v davkarskem okraju mariborskem imata le občini: Polička ves, ki pa vsigdar le nemški uraduje, in pa Loka čisto slovenske pečale, (gospod Lešnik, župan loški, vrzite vki aj ali pa vsaj dobro shranite vaš nemški pečat ter le slovenskega rabil. ' . Slovcnsko-neinške pečate imajo občine Cinžal, Fnun, Jarenina, Kinnen, Morje, Orehova ves, Kance, Slivnica in Sinolnik, in druge pa žalibog vse nemške. V sodnijskem okraju slov-bistriškem imajo slovenske pečale: Sv. Ana (pečat je nepravilen: «Sv. Anna pri Makolah«), Oigonca, Dežno, Gabernik, Hošnica, Kalše, Laporje, Sv. Martin na Pohorju, Oselj, Pečke, Pretrež, Šentovec, Stattenberg, Stopno, Trnje, Vrhloga, Vrhole in Vojtina. Slovensko-nemški pečat ima samo občina Žabljek, vse druge pa nemške. Čuditi se moramo, da ima občina Jelovec-Makole, ki vsikdar le slovenski uraduje, nemški občinski pečat (Jellowetz bei Maxau). Zakaj pa to, gospod župan Jerman? V sodnijskem okraju št. lenarškem imajo slovenske pečate: Drvajnska, ki pa navadno nemški uradu^ dalje. Smolinci—in- Zupetnici. Slovensko-nemške-lmoir* • rjrwv>ni*o Spodnja ^' *' ■~ ■ ^ ■y Zsi:iar!iGTix Vse druge občine imajo nemške pečate, ä izined teh uraduje občina Biš vsikdar le slovenski. Zakaj tedaj nemški pečat? Nekatere občine uradujejo nekaterokrat slovenski, a večkrat zopet nemški, kar seve ni prav, ti zadosti za danes! O uradnem jeziku poročal vam bodem prihodnjič, nadejam se, da si bodejo do prihodnjič še nekatere občine slovenske pečate omislile, kar me bode prav veselilo; samo prosil bi še, da bi občine, ki so si v teku tega leta (posebno v slov.-bistriškem okraju) nove slovenske pečate omislile, starim nemškim za vselej slovo dale! Iskren Slovenec. [ stroke: s časoma so postavili s pomočjo milodarov sa-! mostna cerkev in sirotu i dečl " >•• v •• ula | in taki» začeli delovati za dušno in telesno, versko in j narodno omiko in prosveto preubogega in zanemarjenega ljudstva. Menihi trapisti obdržavajo in spolnjujejo redovno vodilo sv. lienedikla, prenovljeno in poostreno po sv. liernardu. Naloga teh redovnikov je natančno pravilo evan-geljsko, strogo, verno — pobožno — spokorno, premišlje-valno in telesno delavno življenje, širjenje prave krščanske, riinsko-katoliške duševne in telesne omike in prosvete, uravnanje in podpiranje krščanskih socialističnih razmer in potreb, pravovernega, krščansko-pobožnega in umno pridnega delavnega življenja, kar je v teh pokrajinah neizrečeno potrebno. (Dalje prih.) Cerkvene zadeve. Glas iz trapiške opatije Marije-Zvezde. Jugoslovanska Bosna in Hercegovina sta nosili čez 400 let kruti turško-mohamedanski jarem. Oplenjene, osiromašene in večino uničene so bile cerkve in raznovrstne rimsko-katoliške naprave in ustanove. Ljudstvo slovansko rimsko-katoliško je bilo umanjšano, skrajno ubožano, silno stiskano; postalo je prerevna turška »raja«, raznovrstno zatirano in trpinčeno, sužno enemu izmed najgrših dušmaninov, nasprotnikov in sovražnikov krščanstva, turško-mohamedanski oblasti. Dragi Slovenci! Znano vam je iz zgodovine vaše in povesti, kakovo zlo je bilo one čase za mogočne in silne vlade turške v bližnji jugoslovanski Bosni in za domovino vašo, Slovenijo; koliko zla so storili samo večkratni napadi mohamedancev v slovenske dežele, koliko gorja, se je storilo narodu slovenskemu! Mnogo groznejše in mučnejše se je godilo krščanskemu slovanskemu narodu v Bosni, povse in popolnoma pod-jarmljenemu pod kruto vlast turško-islamsko in to toliko stoletij_____ Lepa in obširna ta jugoslovanska pokrajina je propala in zaostala gmotno, materijalno, gospodarsko, »kulturno«; pa tudi nesrečni narod je propal in zaostal duševno in telesno v mnogih ozirih. Kristijani rimskokatoliški so postali manjšina in naj revnejši med raz-kolniki in mohamedanci. Še za vlade turške so došli v tužno Bosno menihi sv. Bernarda, po samostanu »La Trappe«, kjer se je ustanovila ta redovna prenova, imenovani trapisti. Z obilnimi težavami, napori, v velikem uboštvu in pomanjkanju so se naselili trapisti v samotni, okolici mesta Banjaluke; začeli obdelovati zanemarjeno, z grmovjem zaraslo in opustošeno zemljo, gojiti umno poljedelstvo, sadjerejstvo, živinorejstvo in razne obrtnijske urospodarske stvari. O zrnati kavi. Večina obilelji, malone vse rodbine, pijejo zrnato kavo sleherni dan, dá, celó po dva do trikrat na dan, ne da bi znale ali pomislile, kak nevaren, zdravje polagoma a gotovo uničujoči strup srkajo z istim v sé in v koliko slučajih pouzročuje redno uživanje iste veliko nervoznost, in konečno omamljenje živcev (blaznost) ali delovanja srca (kap). To so v novejši dobi neovržno dokazale zdravniške in znanstvene preiskave in skušnje. Seveda o teh dokazih in ž njimi spojenih resnobnih in živih svarilih od strani najodličniših zdravnikov ničesar ne doznajo širši slojevi ljudstva, ker so ta svarila sestavljena večinoma v znanstveni obliki ter se objavljajo le v učenih strokovnih spisih in knjigah. Omenjamo tu le eno dejstvo, da ti namreč zadošča 03 gramov strupa kofeina, ki se nahaja v zrnati kavi, ako hočeš umoriti kojo žival in da použijemo v eni čaši dobre, nepomešane zrnate kave popolnoma brezskrbno 025 gramov tega strupa! Zrnata kava morala bi se zatorej prirejati za rabo v obiteljih edino le mešana, dodavši iej sladne kave, katera večinoma zabranjuje nevarni upliv kofeina. Za ženske in otroke pa, kakor tudi za slabotne in bolnike naj se potem preide polagoma k jako ukusni, zdravi in zaedno mnogo ceneji čisti sladni kavi, kar se more storiti tem laglje, ker ima ista v činu Kathreinerjevega izdelovanja ukus po zrnati kavi ter po kratki uporabi slehernemu izvrstno diši. Sejinovi. Dne 1. februvarija v Poličanah (za svinje) in v Mariboru. Dne 3. febr. pri Sv. Jakobu pod Kalobjem, na Zelenem Travniku, pri Sv. Juriju ob Ščav-nici, v Jarenini, na Spod. Polskavi, v Brežicah, Mariboru in na Vidmu. Dne 4. febr. v Radgoni. Dne 5. febr. v Lučanah (za svinje), na Ptuju, pri Sv. Petru pod Sv. gorami in v Imenem (za svinje). Dne 6. febr. v Gornjem gradu in na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 7. febr na Spod. Polskavi (za svinje). Dopisi. Iz Cezanjevec pri Ljutomeru. (Naše bralno društvo) je imelo dne 12. jan. V. občni zbor v šolskih prostorih. Tako živahne udeležbe ne bi se bil nikdar nadjal. Dasiravno prostorna soba, bila je do zadnjega prostorčka napolnjena. Videl si tu, malo da ne vse ude, pa tudi druge domačine je privedla radovednost in želja, poučiti se o uspehu in napredku društva. Da se pa tudi vrle žene in dekleta toliko zanimajo za bralno ■ »in • • w». ! ,s je iz srca razveselilo. Tako je prav! Tudi i vrli Ljutomeržani so nas v [trav obilnem številu počastili. Med drugim nas je zanimalo poročilo našega delavnega knjižničarja, g. Žacherlna, češ, cezanjevsko bralno društvo ni le delovalo, ampak v resnici živelo: v minolem letu se je prebralo samo knjig nad 800. V jedrnatih besedah nam je č. g. kaplan Jož. Ozmec po geslu: Vse za vero, dom in cesarja, dokazal, kako mora in more bralno društvo te ideje slov. ljudstva pouspe-ševati in končno svoj cilj doseči. In drugi govornik, g. dr. Rosina čudil se je sam nad veselim gibanjem našega društva. Le naprej, nas je navduševal in potem med največjo pozornostjo razmotraval gospodarsko stanje na Slovenskem sploh, osobito pa na Murskem polju. Prepričal nas je, kako bi se še dalo mnogo zbolj-[ lati in da so gospodarskemu napredku le nekateri predsodki na — poti. Priporo^:«! nam -je «Kmetovalca» pridne pi-*• *""• * j Od^" cnct3,v'! cin^n^iv» gospodov: predsednik č. g. Franc Brglez, podpredsednik g. nadučitelj Fr. Schneider, blagajnik Kosi, tajnik Dunaj in knjižničar g. Zacherl. Predsednik je prebral na to pismo vlč. g. dr. Fr. Feuša iz Maribora, ki je, kakor vsako leto, poslal 5 fl. Hvala prisrčna! Po občnem zboru podali smo se v gostilno g. Murkoviča k zabavnemu delu. Umetno petje se je vrstilo z narodnim. Žene iz Ceza-njevec in Branoslavec'so nas pa prav po domači šegi gostde z okusnimi pogačami in drugimi jedmi. In tako nam je in bo ostal V. občni zbor dolgo v spominu. Iz Liboj. (Božičnica). Lepa je navada, napraviti ubogim šolskim otrokom božičnice in jih obdariti o svetem božičnem času s toplo obleko i. t. d. Tako se marsikateremu revnemu otroku pomaga, sploh se pa s tem spodbujajo učenci, da potem z večjim veseljem hodijo v šolo. Tudi pri nas v Libojah se je letos napravila božičnica šolskim otrokom naše ednorazrednice, ker je naš krajni šolski svet nabral pri blagih prijateljih šolske mladine nekoliko denarja za nakup božičnih daril. Vršila se je ta božična slavnost v nedeljo, dqje 29. grudna 1. 1. v tukajšnjem šolskem poslopju. Popoludne ob 4. uri se je zbralo v šolski sobi nad 100 učencev in učenk, več udov krajnega šolskega svčta in nekoliko starišev in prijateljev šolske mladine. Na mizi je stalo lepo božično drevo, na kojem so gorele mnogoštevilne lučice, okoli drevesa pa so bila razgrnjena božična darila. Načelnik krajnega šolskega svčta je pozdravil šolsko mladino s primernim nagovorom in otrokom razložil pomen božičnice ter jim priporočal, da naj bodo zmiraj pobožni, pridni, marljivi in pokorni Bogu, starišem in učiteljem, potem bode tudi ljubi Jezus ž njimi in jih obvaroval v vsakem položaju življenja. Po nagovoru so otroci molili molitev, in potem se je začela razdelitev daril, pri kateri je bilo obdarovanih nad 100 šolskih otrok. S tem je bila končana lepa slavnost. Z veselim srcem, srečni in zadovoljni so otroci hiteli vsak proti svojemu domu, in gotovo bodo ohranili ta dan še dolgo v prijetnem spominu. Od Sv. Planine nad Trbovljami. (Volitev trboveljskega župana). Kesam se, kesam. Zakaj sem vam zadnjič povedal, kak6 napišite moj naslov. Od tistih dob sem prejel več pisem z žaljivimi naslovi. Tak6 pravi prvi hudobnež: »Naj pr. Javorniški oglar, ki ne vč, če je že rojen ali ne.« Drugi pravi: »N. prejme Javorniški oglar s priimkom »Ščurek — Durek.« Tretji pravi: »N. pr. Javorški oglar, ki se najbrž piše, kakor razbojnik, ki je dva na Kranjskem umoril, tri pa na Štajerskem.« Poslednji me je najbolj razsrdil. Povejte mu, gosp. urednik, da mu pri srečanju z menoj nič ne bo pomagalo, če si je rebra tudi pri vseh zavarovalnicah zavaroval! — Novega ne vem druga, kakor da so mi- noli četrtek topiči pokali po trboveljski dolini, da se je k meni slišalo vrh Javornika. Izvedel sem. da so izvolili za župana isti dan gosp. Ferd. Koša in zaradi tega tako veselje. Po volitvi so imeli slovenski odborniki skupno južino, pri kateri se je marsikaj pametnega reklo. Jaz sem s to izvolitvijo v srce zadovoljen in bom gosp. županu podaril vrečo oglenja za tinto, ker ima veliko pisanja,. Bog ga živi! Javorniški oglar. 0(1 Save. (Novi brežiški župan). Ni še dolgo, kar so imeli volitev župana za mesto Brežice. Človek bi si skoro ne mogel misliti, pa je vendar resnica, da so si ti zagrizeni po sili Nemci izvolili za župana moža, ki je kot mladenič, kar še ni tako dolgo, nosil kot Triglavan na svojih prsih trobojni trak. Gotovo še zdaj novemu županu Faleskiniju srce utriplje, kadar se zmisli na svoje tovariše, kateri še vedno tro-bojne trakove nosijo. Ker je Faleskini rodom Hrvat, zatorej si je. kupil blizu kmetov posestvo, katero še r,., imi; cnnmirnii na Hrvaški"! ter ima leseno, s sla-mo krito hišo. Čudno, da si niso ti zagrizeni meščani izbrali bolj bogatega župana, kajti sedanji župan še niti ni petakar. Vprašal še bi gospoda župana, ali še ima trobojni trak ali ga je že zamenjal za »frankiurterco?« Iz Gorice. (Naše razmere.) Gospod urednik! Dovolite tudi meni, da se iz svojega neznanega brloga oglasim. Jezični dopisnik iz Loke mi je dal pogum in stisnil mi nehote pero v neokretno roko. Čujte gospod, ta jo pa zna zasoliti! Tako brca okrog sebe in dlako cepi, da je kaj. Bojim se, da se mu v preveliki skrbi,, za obstanek narodnih društev ne zmešajo še kolesca v glavi. Nekateri sosedi mi pravijo, da v tej butici menda ni več vse prav v redu. Gospod urednik, svetujem Vam, da ste pri sprejemanju dopisov tega znanega in neznanega «potovalnega učitelja» iz Lokew kateri pa stanuje nekje bliže, malo bolj previdni. Na mene je napravil utis Nejaz Nemcigrenjevega Abadona, kateri se je kar v hipu nahajal v pariškem salonu in v hipu tudi na azijatskih gorah. Pri nas dajejo takim ljudem neki čuden priimek, ki ima samo 5 črk. Železnico, volitve, dramatične predstave, pomešal je vse v eno korito ter udrihal po odbornikih, da je kaj! Jaz želim znamenu, neznanemu «potovalnemu učitelju», da postane še kdaj višji derviš v Meki, ker tako hrepeni po slavi. Sicer pa ne želim prepira, le za Vas in za Vaš cenjeni list mi je, . gospod urednik, in prepričani bodite, da bi mu škodovalo, ko bi preradovoljno odpirali svoje predale takim neslanostim. Da ste mi zdravi! Iz Saleka pri Velenju. («Siidmarka».) Spravil sem se dne 12. jan. v razvaline starega gradu nad Šalekom, da pričakujem zajca. Nabasal sem si puško ter radovedno pričakoval, kdaj da mi bo sreča mila. Zaslišim od daleč šumenje, pripravim se in zdaj pa zdaj mislim, da mi pride na muho zaželjena stvarca. Ravno hočem podreti petelinčka, kar slišim glas: «Brate, stoj!» — «Za Boga svetega, odkod pa prideš, Pavliha?» vprašam ga. «Pusti me, da se nekoliko oddahnem! Povedati ti hočem novico iz velenjskega trga». Jaz odložim puško ter se usedeva. «Poglej, začne Pavliha, bil sem ravno v Celju v narodni trgovini. Trgovec mi je pripovedoval, da se bode danes v Velenju ustanovila podružnica «Siidmarke». To društvo ima namen, kupovati slovenska posestva. Če je to res, pograbi puško in pojdiva gledat to neumnost!» — «Kje pa bode?» — «No, prvič se je reklo v gostilnici g. Golla; toda ta si je premislil». — «Kje pa zdaj?» — «Kje drugje, kakor pri Raku. Ta je bojda pristen Nemec; sicer pa je rak huda žival, leze naprej in nazaj, včasih pa tudi na oboje.» — «No, Pavliha, ne prenagli se, počakaj, če je to res! Pa pojva, ti vzami s seboj fotografski aparat, in glej, da jih dobro zadeneš, ker sedeli bodo tako mirno in pili tisti «Hoffmansgeist», ki jih bode popolnoma omamil.» — «Kam se bova usedla, da naju nihčt ne ■•• -pazi?» — «Na vrt, tam si ti napi..vi» svoj apartu ni lahko fotografiraš». — Rečeno, storjeno, greva. Postaviva se na vrt in Pavliha mi zašepeta: «Pri tem oknu najboljše vse vidim.» — «Kdo je notri?» — «Ne moti me, Tine! Ko bode slika gotova, povem ti vse. Ena, dve, tri — jih že imam!» — «Kdo pa je vse?» — «Sami pra-germani. Hitro pograbiva najine reči, ti puško, jaz svoj fotograf ter se vrniva na stari grad, da naju ne zapazi tista, ki se bojda kliče «gospa Verwalter», ker po tej bi prišlo vse na dan«.--«Ker sva zdaj spet na gradu, povej Pavliha, koga si vse zadel?» — «No poslušaj! Prvi je «turški boben». Za tega moram posebno sliko narediti. Ima mnogo «dobrih» lastnostij. Drugi je neki mizar, bojda s Kokerja doma. Tretji so delavci, ki so dobili od «fabriksfrancelna» vožnino plačano, ter piti in .jesti dovolj». — «No, 'Pavliha, ko te slike zgatoviš, gotovo iih draan TirndaŠ V trcrovini vi + niMihlnii — »Ne! Rajši jih ponesem v kak naroden kraj, da se naši ljudje spametujejo in spoznajo te Südmarkovce, potem jih ne bodo za naprej več podpirali». S Prihove. (Pretep in umor.) Dne 29. dec. 1. 1. so fantje napadli na Prelogah nekega fanta in ga razmesarili po glavi tako, da je obležal. Uzrok je bila grešna ljubezen. — Dne 18. jan. t. 1. pa se je zgodila še večja grozovitost. Jurij Brglez, viničarski sin, doma na Prihovi, je umoril Matija Rateja, sina nekega na-gornjaka, v tako imenovanem Kačjaku, ne daleč od njegovega doma. Imela sta že dve leti «piko» drug na drugega, in ljudje pravijo, da sta bila oba ničvredna fanta, ki starišev nista hotela ubogati, in posebej še se sliši, da je morilec Brglez, ki je še le 19 let star, bil «zacartljan» otrok. Če je kdo kaj rekel zoper njega, ga je vedno mati zagovarjala,'oče pa se je izgovarjal s tem, da ga ne »fauga«. Morilec Brglez je prismojen od same »carte«, hudoben in lahkomišljen. Lani ga je nekdo slišal, da je rekel nekemu tovarišu: Ali ti to veruješ, kar pridigajo? Sicer pa ga zdaj že imajo pod ključem v Konjicah. — Ko bi le stariši otroke od mladosti lepo izre-jevali, jih učili moliti, delati in ubogati, ne pa da jih »cartljajo«! Ko bi vsi stariši delali tako, in tudi otroke dali učiti kakega rokodelstva, da po zimi ne bi postopali brez dela, tedaj ne bi bilo toliko mladine popačene 1 ---- Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so te dni rekli nekemu liberalcu, da bodo dunajske občinske volitve v kratkem; naj se pa izvoli zastop, ki bode kaj storil. —- Ministra Badeni in Bilinski sta ta teden v Levovu, in danes bo bojda Badeni imel velik političen govor v gališkem deželnem zboru. — V nedeljo je v Waidhofnu ob Taji bil velikansk shod. Govorila sta dr. Lueger in dr. Gessmann. Češko. V deželnem zboru je'tudi odsek za adreso ali pismo, ki se naj pošlje svetlemu cesarju. Deželni poslanec Kramar je temu odseku oni dan predložil popoln državnopravni načrt, kateri obsega vse češke zahteve. Nemški člani odseka so protestovali proti temu in zapustili dvorano. Načrt se je nato izročil pododseku. Štajarsko. Ker je komisar Papež razpustil shod graških oboževateljev nemškega »rajha«, je poslanec dr. Starki vsled tega interpeloval v deželnem zboru. Namestnik Bacquehem je takoj odgovoril ter med drugim rekel, da vlada ne bode pustila, da bi se v našem cesarstvu črnila Avstrija. Koroško. Knezoškoi Kalin se pridno udeležujejo deželnozbrnskih sej. V soboto so predlagali važno postavo o ohranitvi kmečkih posestev. — Oni ponedeljek je bil v Celovcu shod obrtnikov. — Osnovala se je zveza nemških posojilnic. Kranjsko. Deželni zbor je vsprejel postavo za odpravo legalizacije od 100 in pod 100 gld. »Na-rodovci« so bili nasproti. — V nedeljo je imelo katol. delavsko društvo v Ljubljani občni zbor. Društvo ima 813 rednih in 97 podpornih udov. — V Vodicah se je ustanovila kmetijska podružnica. — V Ljubljani je na dveh shodih »pridigovala« socijalna demokratinja Tereza Noetscher. Primorsko. Rinaldini, cesarski namestnik, v kratkem odstopi. Zato pa je že tudi res skrajna sila; kajti Lahoni so že predrzni (■,<•■'> vse mere, zlasti pa v 'sterskem Hpčolnprn ^hoviij kjer «o 7iivr<»]i volitev slov. poslancev Mandiča in Jenka, dasi je temu vladni zastopnik ugovarjal. Slovenski poslanci so zapustili Poreč. Hrvaško. Starčevičeva stranka priredi dne 5. marcija strankarski shod. — Zagrebški podžupan in predsednik hranilnice Stankovič se je oni dan ustrelil. Dolgovi so ga bojda k temu zločinu prisilili. Ogersko. V državnem zboru je poslanec Csaki predlagal, naj noben uradnik in noben poslanec ne dobi železniške koncesije. Ta predlog je posebno v najnovejšem času postal potreben. Liberalni nadžupan Miklos je namreč hotel »primašetati« pri neki železnici nad 80 tisoč gld. Sploh so pa goljufije na Ogerskem tako vedno na dnevnem redu, kakor na Francoskem. Vnanje države. Rim. V ponedeljek popoldne je bil pri sv. očetu bolgarski knez Ferdinand. Prosil je bojda papeža za dovoljenje, da sme njegov sin Boris prestopiti k pravoslavni veri. Ta prošnja pa je popolnoma brezuspešna. Italijansko. Italijani se bahajo z zmagami v Afriki, pa se jim to kaj slabo poda. To pač ni nikaka zmaga, da je abesinski kralj Menelik dovolil Gallianu, da sme s svojim bataljonom odriniti iz Makalle. Bog ve, . če bodo ti vojaki mogli srečno priti do generala Baratierija ? Nemško. Vlada bode v kratkem zahtevala 200 milijonov za vojne ladje. Oni poslanci, kojim je mar blagor ljudstva, se bodo temu z vso silo uprli. Naj se, sicer bode tudi naš vojni minister hotel nemško vlado v tem posnemati! — Na Saksonskem nameravajo precej omejiti volilno pravico, ker so socijalisti že preveč predrzni postali. Rusko. Pred carjevim kronanjem bojda izide ukaz, s katerim se jako razširi svoboda v Rusiji. Naj solnce svobode ondi zašije katoličanom, potem bode z zlatimi črkami zaznamovano kronanje carja Nikolaja II. v zgodovini katoliške cerkve! Bolgarsko. Sobranje je že rešilo dobro tretjino novega kazenskega zakona. Dozdaj še so namreč turški kazenski zakoni veljali v Bolgariji, ki pa nikakor ne ugajajo krščanski državi. — Carinsko in trgovinsko pogodbo z Avstrijo so spet začeli pretresovati; pa jo bodo težko dognali. Srbsko. Nekateri poslanci so v skupščini predlagali, naj bi samski moški plačevali dvojni davek in sicer od 30. do 56. leta; istotako oni zakonski, v katerih ločitev je cerkev dovolila in pa udovci, ki po preteku 5 let ne vstopijo v zakon. Črnogorsko. Srbi in Črnogorci so postali debeli prijatelji. Nedavno je srbski kralj Aleksander poslal Stev. 5 __ s; ;VKh.- posebnega poslanca v Črnogoro in je kneza Nikito odlikoval z visokim redom. Turško. Vlada je dovolila, da >ulpotuj'' 35 bataljonov iz armenskih krajev. Toda, ker so divji Kurdi i spet začeli nemire, je vlada svoj ukaz takoj preklicala. Kurdi hočejo popolnoma uničiti krščanske Armence, in turški vojaki jim bojda tu in tam pomagajo. Amerika. Te dni so na javnem trgu venezuel-skega glavnega mesta Caracas postavili sliko angleškega ministerskega predsednika in streljali v njo, potem pa jo raztrgali. To kaže, da se bodo Angleži prav težko pobotali z Venezuelo zaradi meje. ■ -- Za poduk in kratek čas. • Poročila iz Rima. (Piše Fr. K"""> (Dalje.) Kakor je dandanes žalosten pogled na forum, tako je bil nekdaj žalosten duševni stan človeškega roda. — Grobni mir vlada sedaj na foru, ali pa je stari svet poznal mir ?____ Zraven fora je bil nekdaj veličasten tempelj, tempelj miru; dandanes so le razvaline. Tedaj pagani pred Kristusom so tudi ljubili in častili mir, toda kakšen mir? Pravijo, da je ta tempelj miru sezidal že cesar Avgust. Ko je premagal vse svoje nasprotnike, djal si je na glavo cesarsko krono. Ves svet se je, kakor utrujen od dolgih in krvavih bojev, vrgel k nogam »srečnega« Avgusta. Zavladal je mir po vsem svetu. Žalosten mir! Zemlja je bila prenapojena s človeško krvjo, sto in sto mest požgano, milijoni ljudij vklenjeni v kruti jarem sužnosti. Ko je vse iznemoglo, polegel se je bojni vihar, zavladal je mir, — in v zahvalo bogovom sezida Avgust tempelj miru, krvavega miru! Kako so Rimljani delali mir, spričuje nam drug spomenik na foru, katerega naprej zagledamo iz Ka-pitola. To je velikanski slavolok cesarja Septimija Severa. Če dandanes kaka imenitna oseba pride v mesto, v trg ali v vas, postavijo pri vhodu sohi, zgoraj ji združijo z deskami, obesijo kak napis in vse lepo okrasijo z zelenjem in cvetjem. To je potem »slavolok«. Tako so delali tudi Rimljani slavoloke slavnim vojvodom, ko so se vračali iz vojske, toda ne iz lesa in zelenja, ampak iz kamena. Največja slovesnost je bila v Rimu, ko se je zmagoviti vojvoda vračal domov. In te slovesnosti niso bile redke, ker so Rimljani vedno imeli boje. V samem Rimu je bilo 36 kamenitih slavolokov, a ohranili so se le trije. Ta, pred katerim stojimo, ¡6 postavljen v čast Septimiju Severu in njegovima sinovoma Karakali in Geti, ko so se 1. 203. po Kr. vračali v Rim po končani vojski proti Parčanom in Arabcem. Hitro za slavolokom vidimo ostanke stare ceste, ki je šla sredi fora. To je bila »via saera« ali sv. cesta. Kakšni spomini nam se vzbujajo tu! Ravno po tem kamenju, ki ga vidimo, so se nekdaj pomikale neštevilne vrste, spremljajoče zmagovitega. vojskovodjo na Kapitčl. Veličasten je bil ta sprevod, pa tudi — žalosten. Zmagovalec se je vozil na sijajnem vozu, ovenčan z lavo-rovim vencem. Cela njegova vojska je šla pred njim in za njim. Težko obloženi vozovi so vlekli orožje in raznovrstne dragocenosti, katere so ugrabili v boju. Pred vojskovodjo so korakali zvezani premagani sovražniki, večkrat tudi kak iralj sam. Kako tožno je ¡'ODA t bilo gledati te siromake zvezane, razcapane, ble>;o. Ljudstvo je vriskalo od veselja, a mrzlo kamenje •i'ste« je pobiralo "idk»3 solze, os' i"?lfp v/i! i in obupne kletve nesrečnih jetnikov. Ivo so pi .¡i do Kapitola, šel je vojvoda v tempelj, jetnike pa -o vlekli v bližnjo ječo in jih tam podavili. Strašen krik se je slišal celo na trg, ko so klali nesrečneže, ki so zakrivili samo ta, da so branili svojo svobodo in domovino. Vojvoda pa ni šel prej iz templja, dokler mu niso sporočili: »Actum ost« — zgodilo se je t. j. jetniki so poda vi jeni. Tako so Rimljani delali mir, ljubezni in usmiljenja niso poznali. Tak mir ne zasluži imena »mir«. Takemu »miru« je postavil Avgust tempelj. Stari pisatelji pripovedujejo, da je bil tako veličasten, da je prekosil vse druge tempelje. Zdelo se je, da ne more nikdar razpasti. Radovedni Rimljani so vprašali preročišče, kako dolgo bo ta tempelj stal? In dobili so odgovor: »Dokler ne bo devica rodila.- Rimljani so si-4G besede razlagali Laku, uu jju tempelj na v^unG stal, l:cr jc nc nicrc nikdar zgoditi, da bi devica bila ob enem mati. A vendar se je zgodilo tako. V oni skrivnostni noči, ko je na betlehemskih pašnikih, v bornem hlevcu Marija Devica rodila svoje Dete, v ravno tisti noči, — pravijo stari pisatelji — podrl se je v Rimu Avgustov tempelj miru. Res, ko je prišel na svet Kristus, veliki knez miru, moral se je podreti tempelj lažnivega miru, miru sužnosti, krvi, sovraštva. Nebeški duhovi so zapeli: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Ne krvavi mir, ampak nebeški mir naj vlada odslej na svetu. Podrl se je tempeli paganskega miru, stari Rim leži v razvalinah, a po vsem svetu se razlega vesela božična pesem: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Ako gremo po »sv. cesti« nekoliko metrov dalje mimo pravega fora, zapazimo z leve strani kupe razpadajočega zidovja. To so ostanki templja Julija Cezarja. Tukaj se sežgali njegovo mrtvo telo in ga razglasili za boga. Cesar Avgust je svojemu slavnemu strijeu sezidal ta tempelj. Postojmo pri teh razvalinah! Rimljani so tedaj tudi ljudi častili kot bogove in jim stavili templje! Cezarja je prvega doletela ta čast in pozneje so vsem cesarjem izkazovali božje časti, tudi največjim razuzdancem. Mnogi kristijani so ravno zaradi tega umrli mučeniške smrti, ker niso hoteli cesarjev častiti kot bogov. Pri razvalinah templja Cezarjevega nam prav živo stopa pred oči, kako žalostno je bilo pred rojstvom Kristusovim,, ko so se ljudje izgubili v svojih mislihin sostvari častilikot bogove. Rimljani so bili najimenitnejši narod starega veka; ali svet so premagali, marsikaj lepega iznašli, postavili in napisali, tako, da še dandanašnji občudujemo njihova dela, toda njihov um je globoko zagazil v gnusno malikovanje in njih volja se je udala najgršim hudobijam. Ne samo, da so razuzdane ljudi častili kot bogove, imeli so celo za vsako pregreho posebnega boga — variha kakor n. pr. za nečistost, tatvino, pijanstvo i. t. d. Kako potrebna je bila neka višja luč, ki bi jih razgnala t<3 strašno temo! In prišla je prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, kateri pride na ta svet. Človeku se oko razsolzi, ko stoji med razvalinami rimskega fora, pred ostanki paganskih hramov in se spomni teh besed sv. Janeza. Dandanes imamo to luč, pa kako slabo jo cenimo! Imamo krščansko vero, pa ne pomislimo, kolika dobrota je to! Ko bi ne imeli krščanske vere, ljudje bi se kakor divjaki z medvedi plodili po šumah. — Slovenci, varujmo si svojo največjo svetinjo, krščansko vero! t Še vedno stojimo pred templji in Cezarjevim in Se ono imenitno resnico nam klieojo v spomin te aline. Žali> (no je liilo, du .so Rimljani malopridni1 ljudi častili kot bogove; toda božja previdnost je v svoji modrosti to dopustila in njihovo zmoto celo obrnila za svoje neizvedljive namene. (Dalje prih.) Smešnica. V neki gostilnici večkrat pokuša popotnik prineseno mu vino. Gostilničar ga radovedno vpraša: »Ali vam dopade ta roba?« — »No, že velja, meni posebno dopade.« — »Prosim, ali ste morda vinski kupec?« — »0 ne, odgovori popotnik, ampak jaz ba-rantam z jesihom.« --»-- Razne stvari. Domače. (Zoper naše deželne poslance1! je naperjen predlog, ki ga.je oni dan slavil v deželnem zboru baron Storck. Ta predlog namreč zahteva deželno postavo, vsled katere naj poslanec zgubi mandat, ako brez uzroka ostaja iz deželnozborskih sej. (Trtna uš) je uradnim potom najdena v občinah ptujskega okraja: Stoperce, Sv. Bolfank v Halozah, Ptujska gora, Rogoznica, Mihalovci in Spodnje Sečovo. (Za prekmurske Slovence). Poslali bi radi na mnogo krajev slov. knjig, pa jih nimamo. Prosimo zato rodoljube, da blagovolijo na upravništvo nažega lista poslati knjige, ki jim doma nerabljene leže, da jih razdelimo med uboge Prekmurce, kateri si jih iz srca želijo. »/ (V Št. Lovrencu na Dravskem polju) si je novi občinski zastop dne 16. jan. izvolil za župana g. Mateja Mlakarja, kmeta v Spodnjih Pletarjah. Občinski svetovalci pa so gg.: Franc Urbas, Miha Mustafa, Ant. Mlakar v Zupečji vasi in Matija Zaje. Vseh geslo bode: Vse za vero, dom, cesarja! v/ (Civilni zemljemerec.) Uradno izprašani in zapriseženi civilni zemljemerec, gosp. Josip Lisec, se je preselil iz Celja v Maribor. (Ker je kužna bolezen) ponehala, dovolila je vlada izvažati svinje iz Savinjske doline v 4 tirolska mesta: Roveredo, Trident, Bregenc in liolcan. (Štetje pisem.) Od dne 20. jan. do dne 2. aprila se bodo štela vsa navadna pisma, ki pridejo na pošto v Lučah za Solčavo. Od števila pisem je torej odvisno, dobijo-li pošto v Solčavo ali ne; torej bi bilo želeti, da bi se ravno sedaj dopisovanje pomnožilo! (Na Ljubnem) se snuje katol.-bralno društvo. Živeli! — Na Ljubnem bode v teku leta župna cerkev tpovfečana ter na novo prekrita. (Po družno cerkev sv. Radegunde) v župniji šmihelski nad Mozirjem, katero je potres popolnoma porušil, zidal bode celjski zidar g. Grein; izdelana bode po načrtu Lurške cerkve v Grižah. (Iz državne podpore) nakazanih je za cerkve, po potresu poškodovane, v Mozirju 500 gld., Šmihel W 400 gld., Sv. Frančišek 500 gld. \ (Da je vrli Slovenec), akademični slikar gosp. Ivan Gosar v Celju, na Štajarskem dobro došel, pričajo nam naročila. Za župno cerkev v Šmartnu v Rožni dolini izdeluje nov križev pot; za Čadram sv. Družino. Fresko bode slikal prezbiterij v Šaleku pri Velenju; župno cerkev na Rečici ter sv. Družino v lavretanski kapeli v Nazaretu. (Iz Nazarja.) Dne 15. jan. umrl je najstarejši mož v župniji, Martin Govtnik v 94. letu. — Februvarija obhajal bo še čvrsti hišnik v Lokah J. Korpnik, po domače Čokan, demantno poroko. — Umrlo jih je lani 26 in sicer 14 možkega ter 12 ženskega spola: rojenih pa je bilo tudi 14 moškega in 12 ženskega spola, vsi poštenih star.A. v. — Dne 2:1. jan. pnkaza o se prve oznanovalke spomladi, rumene trobentice. — Prihodnji mesec dobimo nov mramornati oltar za loietsko kapelico, katerega je izklesal g. Vurnik v Radovljici. (Sv. in i s i j o n) se bode obhajal od dne 31. janu-varija do dne 9. februvarija v Šmarijah pri Jelšah. Vodili ga bodo štirje čč. gg. lazaristi od Sv. Jožefa pri Celju. V Šmarijah še ni bilo nikoli sv. misijona. (Potres). Dne 23. jan. ob 5. uri popoldne se je čutil v Hrastniku, Trbovljah in na Zidanem mostu potres s podzemeljskim bobnenjem. Potres je bil precej močen in je trajal 3 sekunde. (Vlak povozil dve kravi). Dne 20. jan. proti večeru je gnal N. Pogelšek iz šmarijske okolice tri krave na sejem v Teharje. Blizu postaje Grobelno je pustil krave neprivezane na cesti in šel v gostilnico. Ob 1/jö. uri slapa prišli dve kravi na železniško tir, in tovorni vlak ji je povozil in ubil. (Pijancev žalostni konec). Dne 17. jan. je 691etni prevžitkar Anton Košar iz Žabjeka pijančeval v Gornji Radgoni. Domov gredé pa je obležal v gozdu in zmrznil. — Dne 18. jan. pa je Jurij Bogme, posestnik iz Stoperc, šel pijan iz Ptuja, padel v neki prepad in se ubil. — Istega dne zjutraj pa so našli zmrzlega Janeza Plajnika blizu Sodinec v ptujskem okraju. Prejšnji dan se je preveč nasrkal žganja in na polju obležal. Kje pa je duša! (Skrb za vinograde). Od dne 18. jan. naprej se skoz trg Ljutomer vsak dan pelje 300 vozov gnoja v gorice. Dosti še se ga pa zvozi skoz Cezanjevce in Cven. To je prav! (Nesreča na Muri). Od 15. do 19. jan. je tekel po Muri srež. Pri Moti v okraju ljutomerskem se je naphal in strdil v led. Voda pa je napravila močen pritisk in tri mline jako poškodovala, tudi brod odtrgala. V brambi se je šest delavcev prevrglo iz ladje; "eden je od teh utonil, pet pa so jih rešili. Društvene. (Katol. delavsko društvo) v v Mariboru priredi V nedeljo, dne 2. febr. slavnostni večer v vrtni dvorani hötela »Zur Stadt Wien«. Na vsporedu so petje, deklamacije, godba in dve nemški veseloigri. Začetek točno ob 7. uri. (Politično-narodno-gospodarsko društvo) pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah ima v nedeljo, dne 2. febr. ob 3. uri popoldne svoje redno letno zborovanje v stari šoli tik cerkve. Na dnevnem redu: volitev novega odbora. (Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščav-nicU priredi v nedeljo, dne 9. febr. po večernicah v društveni sobi redni občni zbor z volitvijo novega odbora, s petjem in gledališko igro: »Kateri bo?« (Framsko kmetijsko bralno društvo) priredi v soboto, dne 8. febr. v prostorih g. M. Turnerja veselico s pozdravom, petjem, gledališko igro: »Kje je meja?« in s prosta zabavo. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 20 kr. (Slov. kat. delavsko društvo v Žalcu) pri-redi v. nedeljo, dne 9. febr. ob 3. uri popoldne v hiši g. Sirca štev. 41. občni zbor. Dnevni red: Pozdrav predsednika. Poročilo tajnika in denarničarja. Volitev novega odbora. I. govor: O znižanju zemljiškega davka. II. govor: Politični razgled. (Leposlovno bral. društvo pri Mali Nedelji) bode imelo v nedeljo, dne 9. febr. v šoli redni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. volitev novega odbora, 4. pristop v društvo in vplačevanje udnine, 5. razni predlogi. Začetek ob pol 4. uri popoldne.. . (Bralno društvo v Podvincih) pri Ptuju vabi uljudno vse društvonike in drugo občinstvo, ki so zanima za razvoj tega CQ aj P-H qj "cS t=¡ OSÊ42 = |o£ S±| s s . > ä ° ií-S Ä (3 s 5 5 «i * K : S • o I—I rt >N š. « «s E? = to - S a) c s T: « flj« cï C Oí O. N S t> N % S « O. a c -p £ »N rt 5 b o N S ® o ► . Ch ^ §> o" S c s 1X3 •E B. • >—a »N — ._• — B O t, C "Äffl S"* » O w f-lli * S c~x I I Cirila v JE » Iii.«MU 7.a naprave I » vabil, vstopnic vsporedov, plesnih redov in izdelovanje okusnih 4 rK i S-L. zagotavljaje najboljšo postrežbo in najnižjo ceiiu. Potem CDAIAC i_i ni\u nipi n dur Si - i/irLuflviL. ■k rti- Josip Kregan y Mariboru. Zaloten : gosposke ulice 25. Deliivnii'R : grajske ulice 38. priporoča p. n. občinstvu svojo že od leta 1878 obstoječo zalogo v lastni delavnici izdelanega pohištva, kakor cele garniture za Bpalnice in obednice in dvorane iz amerikanskega in domačega orehovega lesa, v naravni barvi, temno ali svetlo polirane v raznih slogih, po nizkih od nobene konkurence dosegljivih cenah. Naročila po obrazcih in načrtih, sofe, žimnice itd. se izvršujejo dobro in po ceni. , 1-12 slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme v štacuno z mešanim blagom pri Jožefu Horvatu, trgovcu pri Sv. Marjeti niže Ptuja. z dobrimi šolskimi spričevali in iz boljše obitelji, obeh deželDih jezikov zmožen, se takoj vsprejme v trgovino z mešanim blagom. Več pove upravništvo. 1-2 Uceuec Deček Službo kot gospodinja želi udova primerne starosti, najboljše priporočena, najrajši v kakem župnišču. Ponudbe upravništvu. 1-3 ZAHVALA. Podpisani zahvaljujem se zavarovalnemu zavodu banki »Slaviji« za požarno škodo, katero mi je v mojo polno zadovoljnost v takem znesku, do katerega pravice imel nisem, izplačala. Priporočam torej vsakemu ta zanesljivi zavarovalni, narodni zavod. V Pongercah, dne 16. januvarija 1896. ___________Andrej Čelan. Oglas o poduku viničarjev. Da bi se viničarji bolj temeljito izurili v obdelovanju amerikanskega trsja, sklenil je štajarski deželni odbor tudi v letu 1896, in sicer počenši od 1. marcija do konca novembra, viničarske podučevanje ustanoviti, ker mu je v ta namen štajarska hranilnica svojo izdatno pripomoč darežljivo obečala. Omenjeni viničarski poduki bodo se obhajali v sledečih krajih: 1. V Borlu niže Ptuja na deželnem vinogradnem zasadu; 2. V Mariboru v deželni vinorejski šoli; 3. V Lipnici v deželnem vinogradnem posestvu. V vsakem teh treh mest se bo sprejelo za zdaj dvanajst viničarjev, ki dobijo ondi: prosto stanovanje, ves živež, in vrh tega 4 gld. na mesec. Viničarji se pri teh podukih, v prvi vrsti imajo praktično izuriti, na teoretično izobraženje oziralo bo se samo le toliko, kar je pri novih zasadili znati najpotrebneje. Po dokončanem tečaju dobijo obiskovalci spričevalo sposobnosti. Sprejemni pogoji pa so sledeči: Dokazati §e ima 1. dovršeno 16. leto starosti; 2. neomadeževanost dosedanjega življenja; 3. prositelji morajo se obvezati od početka meseca sušca do konca novembra 1896 neprestano v tečaju ostati in podvreči se vsem za izobrazbo namenjenim uredbam deželnih organov. Dotične prošnje, brez koleka imajo se do najposlej 10. febr. 1896 štajarskemu deželnemu odboru predati. V Gradcu, meseca januvarija 1896. 2-2 Od štajarskega deželnega odbora. Najobilnejša zaloga vseh običajnih vrst klobukov »moške in dečke. Posebnosti za lovce in turiste lodni klobuki gospodov Josip Pichler-jevih sinov, c. in kr. dvornih zala-gateljev v Gradcu. • Največja izbira vsega v ■ klobucinastega - blaga kakor: čižmov, škornjev, svalkov, podplatov, pivnik skodelic, cedil, klo-bučine za tehniške svrhe itd. Poprave se na najpopolnejši način izvršijo. Naročbe od zunaj se najhitreje izvedejo. 2-10