SLOVENSKI Leto - Año VIII. No. 356 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 ü. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 4. julija 1936. Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto 3 6.— a1 M So S < TARIFA REDUCIDA I FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 Zborovanje v Zvezi narodov Ta teden so se zbrali v Ženevi zastopniki vseli držav, ki so včlanjene v Društvu narodov. No-beedn delegatov ni maral ali pa drugi niso hoteli, da bi prevzel predsedništvo zborovanja ta aH oni delegat, ter je kar začel govoriti angleški zunanji miinster Eden, in je takoj za njim povzel besedo belgijski zastopnik, ki je dejal, da bi se dalo še kaj rešiti, če bi se ne bil zavrgel Lavalov-Hoareov načrt. Argentinski delegat je izjavil, da je bila Ar-gentinija vedno na stališču in je tudi danes, da se ne dovoli nobeni državi, da bi imela kako nadoblast nad drugo, državo ali narodom. Prikazal je zgodovino Argentinije, ki se je takih vsiljivih nadoblastnikov vseskozi otresala m slednjič tudi otresla. Enako da je Argenti-nija. pomirjevalno posredovala tudi v čakovski vojni, ter je že tistikrat izjavila, da se ne prizna z orožjem zavzetega ozemlja nobeni državi- In na vse zadnje, je dejal, je ves svet ki zahteva mir. Tedaj je zavzel govorniško mesto Haile Selassie, ki več kot deset minut vsled aplavdi-ranja novinarjev na galeriji, ni mogel začeti Kovoriti, in je potem, led je nasilne italijanske novinarje policija vrgla ven, pričel takole: Jaz, Haile Selassie I, cesar abesinski, sem prišel danes sem zahtevati pravico... Govoril je v svojem jeziku, ki je tolmač prenašal na francosko, ter je ljuto napadel Francijo pod zunanjim političnim vodstvom Lávala, ki kot. je zna.no, je imel tajen dogovor z Mussolinijem. Potem je dejal, da je bila Abesinija ves čas 2rtev internacionalnih intrig in da Društvo Narodov ni vršilo svoje dolžnosti, samo zato da •le lahko italijanska vojska okupirala Abesini-jo. Madžarska in švicarska zastopnika sta lio-da neguš ne sme govoriti, proti čemur je 'rski zastopnik De Valer a odločno protestiral, da lahko neguš govori kadar ho če in kar lio-Ce- Tako je tudi ostalo. ftelegatje niso pričakovali, da bo Haile Sela-Ss'e tako odločno in prepričevalno govoril in je s svojim usmerjenim nastopom napravil naj-utis. Seveda mu po našem mnenju vse skupaj ne bo moglo nič več pomagati, četudi 3e dobil poročilo iz Abesinije, da se je njegova aimada na novo organizirala, ter da bo pričel * Ponovno borbo na. življenje in smrt z italijan-*kinii upadniki. italijansko časopisje se norčuje iz neguša r i?a imenuje "cesarja brez države" itd. Ena-0 se norčuje iz Društva narodov tudi nemški J^Pagandni miinster Goebbels, ki je dejal, da ^stvo narodov je imenitna organizacija, da s° letalske flotilje in vojaški polki še mno-«»boljši.... dolgem _ govor.u, ki ga je držal Haile Se- Ssipf v katerem je prikazal vso tragedijo narod« i . . , . ' K1 je napaden od imperialistične sile, in lil '1 nikogar pod božjim solncem, da bi mu ^nsko priskočil na pomoč, je povzel besedo Ok no v svet italijanski zastopnik, ki je po stari lisičji navadi zavajal resnico, ter prikazoval, da Italija dela samo za. mir, da z okupiranjem Abesinije nima drugega namena kot osrečiti s svojo civilizacijo zasužnjeni narod. Vse to, da Italijo stane mnogo žrtev, ki pa da, jih iz ljubezni do bližnjega rada doprinese. Spričo italijanske hinavske politike, je mogoče še, da jim kdo verjame? Panamski zastopnik je dejal, da se je pokazala Zveza narodov brez moči in upliva, kadar se močno oboroženi državi zdi, da lahko napade šibkejšo in jo premaga, in da je zato mnogo manjših držav mnenja, da. nimajo ničesar iskati v ženevski organizaciji, ter da je najbolje, če izstopijo iz nje. Angleški zunanji minister Eden, je dejal,- da sankcionistični frakas še ni dovolj vzroka, da bi se moralo odpovedati načelnim smernicam Zveze narodov. Povedal je, zakaj bi bilo nesmiselno še nadalje držati sankcije proti Italiji, ker da bo prišel primernejši čas in druge okoliščine, ter da sta si s tem edina z Blumom, franeoskim ministrskim predsednikom. Anglija da je pripravljena za, vsako reorganizacijo Društva narodov in da se mora to napraviti v tem praven, kot zahteva večina. Sovjetski zastopnik Litvinov je izjavil, da morajo biti bodoče sankcije gospodarske in vojaške ter enotne, ne kot je bilo sedaj, ko so mnoge države napovedale sankcije, ki jih v resnici niso prakticirale. Kot vidimo in smo tudi pričakovali, ženevsko zborovanje ni in ne bo spremenilo evropske politike. Zaenkrat je vse prisluhnilo zborovanju Društva narodov, medtem pa Italija in Nemčija pripravljata, novo "presenečenje", ki ga, diplomatje v Ženevi jasno predvidevajo samo tega vprašanja ravno ne silijo v ospredje, četudi je Litvinov dovolj jasno povedal, da so v Evropi agresivne države, ki jim bo treba pristriči roparske kremplje, se vendar o tem vprašanju ne bavijo posebej, ker bodo prizadete samo šibkejše države, katerim pripadamo tudi mi, zato je naša usoda, popolnoma odvisna, kakšna politika bo vodila Mala antanta in Balkanski sporazum, ki jim daje odločilni pomen Jugoslavija ka.tere zastopniki so izjavili, da so za prijateljstvo z Nemčijo, vendar samo tedaj, če se s tem strinja tudi Francija. S tega sklepamo, da Nemčija vendar še ni dobila popolnega političnega upliva, nad Jugoslavijo, katerega smo se" najbolj bali ter smo odločno z drugimi, ki so tudi našega mnenja, ki je mnenje delavnega in še nikdar svobodnega ljudstva, brez prikrivanja povedali, zakaj smo proti "dobrotam", ki jih prinaša nemški in italijanski fašizem, in zakaj vidimo rešitev edino v slovanski vzajemnosti. Ali imaš poravnano naročnino? Moskva, — Na ruskomaiulžurski meji se stalno ponavljajo izgredi, kar je predznak novih zapetljajev. Paris, — Francozi pravijo, da v slučaju vojne z Nemčijo, bodo morali računati le na svojo moč, ker Rusija da bo imela drugod dovolj opravka. Dunaj. — Mussolini ima vse lepo pripravljeno, da kakor hitro bodo Nemci pripravljeni proglasiti Avstrijo za svojo deželo, bo posedel na prestol Ottona Habzburškega. V Nemčiji in v Italiji so torej pripravljeni. Ženeva. — Ras Nassibu, pravi, da naj Društvo narodov preskrbi 10 milionov liber šterli-nov, da se bodo abesinci še nadalje borili proti Italiji. Ženeva* — Diplomatje se prekljajo, da je veselje. Zelo malo pa je upanja, da bodo kaj stvarnega ukrenili. Haile Selassie povzroča veliko' hrupa in komentarjev, vendar, kar je glavno, mu Društvo narodov ne bo moglo vrniti tistega, kar mu je Italija šiloma in protipostavno ugrabila, in to je za nas glavno. Vse drugo smatramo za mlatenje prazne slame. Gorica. — Josip Merljak, star 48 let in njegov sin Friderik, star 1(5 let. Josip Fervin, star 47 let, Josip Lipušček. star 17 let jn Guerrin Fa-vero, star 21 let, so šli pretekli pondeljek na Staro goro pobirati staro železje in granate. Rvno ko so hoteli odpreti granato, ki ležijo povsod okrog še iz svetovno vojne, je eksplodirala ter so vsi ostali na mestu mrtvi. Koliko človeških žrtev bo neki še zahtevalo goriški bojišče? Belgrad. — Na macedonski meji sta bila u-bita od macedonskega vodje Asena Nikolava, dva in »osi ovan ske orožnika. Rim. — Tu zelo malo nričakuiejo od ženevskega zhorovania. ker Mussolini'pred vsem hoče ponolno svobodo nn. Sredozemskem morju kakor tudi v dardanelski ožini. Moskva. —"Ruska vlada je izdala dekret, da je pod občutno kaznijo prepovedan splav, izven če je življenje matere v nevarnosti. Raz-poroke tudi ne bo več mogoče, če no bosta " obe stranki zadovoljni in bo v zvezi z velikimi stroški. Starši z veliko družino bodo dobivali posebno podooro od države. Na dalje je določila vlada veliko svote za porodnišnice in otroška vzgojevališča. Tako računajo, da bo ruski narod štel leta 1971 300 milionov prebivalcev, sedaj jih ima 170 milion. Moskva. — Nova ruska ustava bo dovolila versko svobodo, enako bodo imeli tudi "kula-ki", samostojni kmetje, pravico obstojati. Sovjetske oblasti menijo, da so prebili led ter pokazali pravo pot ljudstvu, ki ne bo več tako neumno, da bi ponovno krenilo nazaj. Ženske ne bodo zahtevala pcfcebnega prote-žiranja, ker so itak enakopravne z moškimi. Veliko pažnjo da bodo polagali vojski, dokler so ogrožani od kapitalističnih držav. É5& Pariz, — Kot smo povedali že v zadnji številki ima namen Francija nacionalizirati vso vojno industrijo. Obenem pa bo tudi vojaško življenje prevredila. Do sedaj so bili vojaki skoro ves čas službovanja v vojašnicah, izven vsakoletnih vojaških manevrov, odslej pa bodo v vojašnici samo šest prvih mesecev, potem pa ves čas zuna.j na kampu. Rim. — Menda bo dal Mussolini ukaz, naj se nekateri vojaški oddelki vrnejo iz Afrike, seveda bodo prvi tisti, ki so prvi odšli. Vsem vojakom in fašistom, ki so se udeležili afriške vojne, bodo preskrbeli spominske svetinjice. Zaenkrat pa ni še prišlo nič vojakov iz Afrike, pač pa še vedno dovažajo tja nove delavce. Moskva, — 4 miliarde rublov je določila vlada, za splošno zboljšanje položaja, za dobo dvajset let. Vlada ima namen s tem utrditi moč svojega denarja ter zboljšati narodno obrambo, ob enem pa znižati cenq potrebščinam ter zboljšati narodno gospodarstvo. Varšava. — 500 judov je odšlo iz Poljske v Palestino z namenom, da se tam za stalno naselijo. Mehiko. — Policija je pričela kar brez povoda streljati na stavku joče pri čemer je bilo 7 mrtvih in 15 ranjenih. Dunavj. t- Na prosri Posen-Varšava je skočil iz tira osebni vlak pri čemer je bilo 10 mrtvih in več ranjenih. Dunai, — Bankrot je napovedal največji dunajski industrijalec Posel, ki mu ie z^ela zahajati šnekulativna sreča, ko je nriče.1 severnoameriški magnat Morgan leta 1924 podpirati frank'. t Rim. — Italijanski listi se hudo ljutijo, ker so v ženevi zanrli itaüianske novim.rie, ki so hoteli motiti neguša, ko je govoril. To da je naravnost nečast za Evropo. Zelo se huduiejo na romunskega zunanjesra ministra Titulescu, ter imenujeio romunce narod injorantov, ki so se pritepli od nekie iz Azije in da niti narod niso temveč mešanica raznih nižjih ostankov. Dunaj. — TTruguajskt minister v Pragi je naročil več raznovrstnega denarja v dunajskih 'denarnih delavnicah. Vsega skupaj za, 14 mi-lionov pesov. Rim. — Jugoslovanski minister pri Vatikanu Simič ]e umrl. GOSPODARSTVO Piše Zadr. ODGOVOR NA VPRAŠANJA O ZADRUGI, SLOVENSKI ZADRUŽNI DOM Na razna vprašanja, ki nam prihajajo od raznih strani radi pravil zadruge Slovenski Zadružn iDom, nismo mogli vsakemu posebej odgovoriti, zato porabimo to priliko, da tem potom odgovorimo vsem skupaj. Pravila v slovenskem je'zilcu so že gotova in bodo prihodnji teden objavljena. Kar najbolj zanima naše ljudi je, da-li je zadruga eni in isto z S. Prosvetnim društvom. Na to moramo odgovoriti, da je zadruga vodena popolnoma samostojno, ker ima. tudi svoje lastno knjigovodstvo, urejeno po predpisih argentinskega zadružnega zakona. Z Prosvetnim društvom pa je do sedaj najbolj v zvezi, ker je iz istega izšla ideja in se je iz tega društva največ članov upisalo v zadrugo. Upisali pa se bodo tudi taki člani, ki niso člani pri Prosvetnem društvu, ker je namreč vstop dovoljen vsakemu ki hoče v zadrugo vstopiti. Do ustanovitve je torej največ donrineslo Prosvetno društvo ka+°ro na ne želi imeti za naprej noben ^ predpraviee. amnak žfli. d i. se ?im več st0.vene.ev vpiše v zadrno-o. katera nai bi bili nonos in ob enem vplilra korist čim večiemu S+evilvi Slovencev v Buenos Airesu in izven N^a+nri si ni1""! na incnnm rorli Va- ko bi bil t 7 n-íirni V slilčn-in. rln plan odno+Tne v domnv'no. Pravila predvideva io.' da se deleči izrilača.^o "lorrn £ mesece potem ko ie član pismeno od odbora vrnitev istih zahteval. To-rei vsak ve "" nanrni. kedai bo odriotoval in to lahko ínvi pd^nm. kateri bo stvar po nrav I I I NIKDAR NE POZABITE da Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati denar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup ladijskih prevoznih listkov z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah NUDI EDINO LE tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre) VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. PRIHODNJA PRIREDITEV SPD. I. Se bo vršila dne 9 avgusta v ulici Alsina 2832. Opozarjamo še sedaj na to prireditev, ker se bo poleg petja podala lepa veseloigra, lcakoršno še ni ste imeli priliko videti v Bunos Airesu. na veliko družinsko zabavo s petjem, ki ste bo vršila v nedeljo dne 12. julija ob 4 uri popoldne na okrašenem in pokritem dvorišču v društvenih prostorih, Gral. CESAR DIAZ 1657, to je tri kvadre od križišča Av. San Martin in Dto. Alvarez. Nekaj posebnega bo šaljiv prizor s petjem DOBRODOŠEL Iz Maekenne je prišel za nekaj dni Mirko Peljhan ter bo ta čas žrtvoval za Slovenski tednik s tem, da bo posetil naročnike, ki jim je zapadla naročnina. POZOR NAROČNIKI V MESTU Te dni vas bo obiska,1 naš kobrador, ter ga vsem priporočamo za vljuden sprejem in da vsak po možnosti poravna naročnino, da se ne bo zastonj izgubljalo časa in denarja, ker obojega nimamo v izobilju, kakor mendai nikjer ne. Mislimo smo, da bomo opravili brez kobrador j a, pa ne gre. Sicer je to le naročnikom v škodo, ksr z denarjem, ki moramo vzdrževati inkasan-ta, bi lahko povečali list. IGRAL BO SLOVENSKI ORKESTER Za prigrizek in žejna grla bo društven bufet bogato založen. K obilni udeležbi uljudno vabi. ODBOR NAROČNIKI NA DEŽELI Poravnajte vsi točno naročnino, da ne bodo radi nekaterih še drugi prizadeti, če ustavimo list takoj ko zapade naročnina, se vsi prizadeti ljutijo na nas, češ, tako se bojijo za tistih pet pesov, med t! mi se pa le dobi kateri, ki se ne zaveda, svoje dolžnosti. In ker upravništvo ne pozna vseh ljudi osebno ter njih namene, so radi nekaternikov še drugi prizadeti, ki bi jim res tr.ga ne šteli ravno v zlo, če malo zaostanejo z naročhino, dasi je točnost lepa reč in je list popolnoma odvisen od dobre volje naročnikov. Torej poravnajte naročnino vsi, ker nasprotno nam pri najboljši volji ne kaže drugega kakor vsem zapadnikom list ustaviti. IZ INFORMACIJSKEGA URADA Ta teden se je obrnilo na naš urad pet inte-resantov, ki jim bomo danes odgovorili. ZA TISKOVNI SKLAD Marija Drufovlca $ 2.— Gizela Krševan „ 1.— Amalija Zamar „ 1.— Od prej ■ „ 231.60 Skupaj S 235.60 Vsem se uprava najlepše zahvaljuje. IŠČE SE Peršolja. Fabian ali njegova žena Jožefina doma iz Vrhpolja nad Kanalom. Išče ju njih sorodnica: radi važnih zadev. Kdor bi kaj vedel o njih, ali če bi sami čitali te vrstice, naj sporoči, na naše uredništvo. V najem se odda v Villa Devoto nai novo zgrajeno in za gostilno ali podobno obrt primerno urejeno hišo, sestoječa iz velikega lokala, dveh sob, velike kuhinje in instalacijo za toplo vodo, zasebno kopalnico z moderno instalacijo, in dve manjši stranišči. Patio iz mozaika, v ozadju pokrito kegljišče in krogljišSe. Tinogasta, 5137, dve kvadri od Lope de Vega. Informacije ravno tam. Ariangel. — Deset ljudi neke ruske ekspedi-cije je umrlo vsled lakote in mraza. Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? IZ CORDOBE Po preteku več mesecev smo se ltordobski Slovenci preteklo nedeljo dne 28 junija spet zbrali v prijazni ukrajinski dvorani, da prisostvujemo prireditvi Iskre. Začetek je bil napovedan ob 4 uri pop., a. se je radi poznih obiskovalcev pričel izvajati komaj eno uro pozneje. Deklamacija "Slovenska zemlja" je bila dobro podana od mlade deklice Zormanove. Nato je sledil šaljiv prizor, ki ga je predstavljala naša šolska mladina v ka-steljanskem jeziku, in se je posebno odlikovala mlada Ernita, kakor tudi tretja, točka dvo-spev 'Aurora" se je morala ponoviti. Veliko pričakovanje je vzbujala dvodejan-ka "Črveni oktubar", ki so mnogi igalci Iskre prvič nastopili v hrvatskem jeziku, a moramo reči in na veliko presenečenje vseh mnogih pesimistov, je bila igra z malimi izjemami dobro podana. Posebno se je odlikoval z energičnim nastopom in lepo izgovorjavo, primerno kretnjo, gospodine major, le v razmerju do služkinje Sonje bi moral bili v gotovih momentih malce bolj nežen. Tudi njegova ¿ena Katarina je bila pravi tip aristokratske sitnosti. Izvrstno je pogodil revolucionar Basilio Peinkov, dasi jc bil v začetku malo prepočasen v govoru, je v naslednjih prizorih napravil na gledalce pretresljiv utis. Tudi vojaki so dobro pogodili svoje vloge, dasi so se jim v predzadnjem prizoru klobase malo preveč dopadle. Kot vojaki, je bil tudi major v svoji uniformi na mestu. Sledil je še samospev mlade Vide, "Moje planine", ki je tako lepo zapela kakor le ona sa- izven sporeda je še nastopila naša tovarišica, gospa Ema Vidic s primernim a kratko iu globoko zamišljenim govorom, ki je na vse navzoče napravil močan utis. Za nameček in v naše veliko začudenje se jc našemu občinstvu prikazal tudi dalmatinski "guslar' v originalni narodni noši, ki je ubral strune in nam zapel pesem o "Kraljeviču Mar-ju", o lepotah svoje zemlje in ljubezni do mlade dev^jke. Zabava s plesom se je vršila v najlepšem redu do polnoči v veliko zadovoljstvo vseh, ter je bil moralni in materjalni uspeh popoln in je smemo v takih okoliščinah v kratkem še kaj podobnega pričakovati. IZ ROSARIO MODNA KROJAČNICA STANIČ AVGUST Obleke po meri. čiščenje, in obračanje po-jj vršnikov ter oblek. Specijalna izdelava! ženskih oblek in površnikov. JUNTA 5316. — Bs. Aires IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo i Órdinira od i) ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires i SDÜ. Triglav je imelo svoj šesti redni občni zbor, in sicer 21 junija t. 1. Kot je že navada pri nas Slovencih, se je vršil občni zbor eno uro kasneje, kot je bil napovedan. Ob 5 uri je tov. predsednik otvoril občni zbor i« je ob navzočnosti velikega števila članstva, obrazložil delovanje društva. Sledilo je poročilo tajnika, blagajnika 'in knjižnjičarja. Iz poročila slednjega se je izkazalo, da se naši rojaki zelo malo brigajo za čti-vo. Sledilo je še poročilo gospodarja in revizorjev, ki so podali točno in pravilno ugotovitev. Sledile so volitve novega odbora v katerega so bili izvoljeni sledeči člani: Franc Kastelic, predsednik; Josip Sigulin, podpredsednik 1; Franc Mire, podpredsednik 2; Anton Brišar, tajnik; Jo^ip Grahek, podtajnik; Josip Družina, blagajnik; Aleksander Gorjan, podbla-gajnik; Josip Čendak, knjižničar; Ivan Vever, gospodar; Josip Ferletič, Josip Gruden, Franc Intih?.r, Evgen Kurtin, revizorji; J. Mlač, A-lojz Simčič, Andrej Košir in Pavel Urbančič, odborniki. Tov. Franc Kastelic se je lepo zahvalil za poverjeno mu mesto, ter je obljubil, da bo zastavil vse moči za napredek društva, enako so obljubili tudi ostali odborniki, da bodo vestno izvrševali poverjene jim funkcijfe. Prihodnja odborov« seja se vrši dne 9 julija ob 3 uri pop. Odbor. GPDS. V VILLA DEVOTO sporoča vsem prijateljem društva, da ima dne 1!) julija ob 3 uri pop. domačo zabavo v ulici Simbron 5148. Pridite vsi, da se po domače poveselimo. Za pijačo in jedačo bo dobro preskrbljeno. Odbor. "ŠAHOVSKI TURNIR 1936" igran v D. K. D. "Ljudski Oder" Stanje turnirja do l-VII-1936 I. D. E. Z. T. 1 Turel Mirko 4 3 1 0 3H 2 Pečenko filván 4 3 0 1 3 3 Leban Rudolf • 4 3 0 1 3 4 Ilace Anton 4 3 0 1 3 5 Žetko Alojz 4 3 o 1 3 6 Ferfolja Alojz 4 3 0 1 3 7 Srebrnič Gabrijel 4 3 0 1 3 8 Vugá Alfons 4 3 0 1 3 9 Vodopivec Andrej 4 2 0 2 2 K) Turel Oto 4 2 0 2 2 11 Živec Josip 4 2 0 2 2 12 Kodrič Srečko 4 2 0 2 2 13 Krpan Josip 4 1 1 2 iy2 14 Krušič Marjo 4 1 0 3 i 15 Guštin Rudolf 4 0 1 3 Vt 16 Baučar Umbert. 4 0 1 3 Vi 17 Štrosar Edvart 4 0 0 4 0 18 Illača Josip 4 0 0 4 0 Cerkveni veStnik Nedeljska slovesnost se je kaj lepo obnesla. Na Paternalu secer ni bilo kaj posebnega, liaz-vili smo zastave, spomnili smo se Slomška in tudi Vidovega dne. Zapeli zahvalno pesem. Vdeležba je bila dosti skromna. Za,to pa je bila slovesnost lepša na Avella-nedi. Spet se je nabrala lepa množica ljudi. Gotovo tri sto. Slovesnost dne smo povečali tudi za zastavami. Polna je bila dvorana, ki smo jo mi ta dan blagoslovili. Nastopil je pa že a.vella-nedski pevski zbor, ki se je kar naglo zložil in gospod Ciril se je potrudil, tako da smo s tem prvim nastopom bili prav zadovoljni. álomsku je bil posvečen seveda le govor, ker drugih svečanosti ni bilo mogoče tako hitro organizirati. Pevci pa so k koncu priložili tudi Slomškovo: glejte že solnce zaha.ja... Ni bilo veliko, a je tako lepo povzdignila svečanost dne in razgibala naša srca kot da so nam spet zadoneli na uho sladki zvonovi zdrave Marije, ki se vsak večer prelivajo čez domovino. V nedeljo 5 jul. je god sv. Cirila in Metoda, slovensko žegnanje na Paternalu. Vabim vas vse, da prihitite ta dan, ne le bližnji, temveč tudi od daleč, da napolnimo cerkev. Pevski zbor pripravlja za to nedeljo prijetno presenečenje. Tako da, mu bomo ob »enem z godov-nim voščilom gotovo lahko tudi častitali. Tudi večernice so na Paternalu. Nasledno nedeljo 12. jul, nedelja drugim svetili: Mohorja iti Fortunata, ki sta tudi imenovana slovenska apostola. Prišla iz Ogleja. Ta dan bo maša ob K) na Avellanedi, na Paternalu pa bodo ob 4 večernice. I)r CatlQs A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 CASA "CAMBOS' Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires » ^ Znaki značijo: 1. partije igrane; D. partije dobljene; E. partije empatirane; Z. partije zgubljene; T. točke. INSTITUDO - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrste stavljanja zob Dekliška Greda IDRIJSKA ŽENA Takšno družabno zbiranje rudarskih žen in deklet je ob čipkanju in besedi ustvarilo seveda kaj kmalu tudi pri nas svetopisemsko zgovornost Evinega jezička. Kakor drugod po svetu, tudi v Idriji ni manjkalo vnetih pristašie, ki ne morejo brzdati svojega jezika. Neverjetni in smešni so načini, kako je naš rudar sam našel sredstva, da je take strastne objcdalke ljudskega. življenja prisilil k molku. Vsak tak ženski pojav je bil onim hudomušnežem, ki so vedno iskali novega jedra svojim prigodbicam, najboljša tarča za puščice. Nastal je rek, da se ni bati psa ki laja, pač pa mu je treba največje zadirčnosti zatreti s še večjo pikro Šegavostjo. Položaj Idrije, ki je bila vedno odrezana od sveta,- je sprožil ob vsaki novici silno redpvednost. Idrijske ženske umevno niso bile nič manj radovedne, kakor so Evine hčerke sploh že po naravi in zaradi tega je vsaka novotarija vzbudila v njih še večjo radovednost. Zopet je bila rudarjeva prebrisanost ona, ki je zapečatila ra- dovednost žensk z uadevkom "zjaia', kar zna-('■i, da vedno zija, pa se še ni napasla radovednosti. Korošci imajo "mojce", Tolminci "čeče", Tržačani "mule", Vipavci "cvejbe", idrijski rudar pa "zjale". Kljub tej ženski slabosti, je nekdo zapisal, jaz nočem tega, javno trditi, ker bi se mi očitalo lokalno samoljublje, ali vsak berač svojo mollio hvali, da so naša dekleta čedne, bistre, pridne, zveste, izobražene, a tudi navihane in zvite ko kozji rog. V dokaz da so čedne, njim je to v najboljše spričevalo, dokazuje dejstvo, da so že v prejšnjem stoletju volili kraljice lepote in da, se je 1. 1805. celo Napoleon zaljubil v lepo Idrijčanko Evo Kravsovo, ki je šla z njim v Pariz. Seveda se je je kmalu nasitil, jo imenoval za grofico in jo odslovil. No recimo, da je bila to častna, izjema, vse,druge pa hočejo biti — "zveste ženice, ljubce ne za kratek čas", kakor pravi Prešern. Poštenost idrijskega ženstva je bila nekdaj znana daleč naokrog in nešteto je rodbin, kate- rih gospodinje so bile iz Idrije. Veljal je tedaj rek,^a,ko hočeš pridno, varčno in zvesto ženo, ali prav#takega moža, tedaj pojdi v Idrijo. Toda vojna in z njo več tisočletna kultura je prinesla naši dolini težka razočaranja. Pred vojno je bilo nezakonsko dete javen škandal. Poniževalnih besed, ki označujejo v večjih mestih zaradi bednega življenja na dnu živeča dekleta, ni bilo čuti do prihoda rimske kulture. Poštenim domačinom je še dandanes zakono-lom neznana stvar. Rudarjem i idrijskim meščanom sploh še zmeraj velja načelo, da bodi žena doma najboljša in skrbna gospodinja, mož pa zvesti rednik in družinski oče. üdejstyovanje naših žena je segalo tudi izven družinskega, okvirja. Vesele po svojem značaju so se v družbi in na izletih vedno prve o-glasile s pesmijo, s tisto domačo idrijsko pesmijo, ki se odlikuje po svoji melodioznosti, globoki čuvstvenosti, in ki je izraz idrijske duše. Povsod se je udejstvovala naša žena, celo. pri gasilcih, in prav stare kronike beležijo s pohvalo njen organizacijski dar. Na mnogih prireditvah so morali moški priznati, da jih prekašajo. Odlikovala jih je predvsem skromnost in ponižnost, saj so prijele za vsako delo in od- F EO DO RA Najino skupno poslovanje je konfano — in s tem vam želim srečno pot! To jc bil'o jasno. Fanarin je dobro opazil, da ta človek ki jc živel samo znanosti, ne želi več imeti z njim posla in da se ga hoče tar najhitreje otresti. » No, tedaj se -vam, gospod primarij, priporočani, — spregovori Fanarin in hitro stisne primarjevo roko, — in Prepričan sem, da je najboljše,,4 da bova oba obvarovala k°t največjo tajno vse, kar se je zgodilo tukaj z Feodoro. Jaz bom molčal o tem, da v bolnici Svetega Mihajla n> vse tako, kakor bi v bolnici moralo biti, pa tudi vi, žospod primarij, ne govorite o tem, da se je tukaj slavnemu 1'ovcu Fanarinu lov ponesrečil, da je strašnemu lov-cu ljudi preganjana zver pobegnila. Oba sta si stisnila roke. Ko je Fanarin odšel iz primarjeve sobe, je odšel zdrav-k marmornatem umivalniku. Nalil si jc vode in jo zmešal s sublimatom. Počasi si je pral roke. i; Boljše je tako, —• reče primarij in se nasmehne. — stcga, česar bi se moral pri dotiku tega preziranja vredna človeka bati. neža loveka bati. Ah. dobro razkužilo je v vsakem slučaju priporočati. 37. POGLAVJE. Truplo v vre&! Vi bi se res to upali — vi bi hoteli zares poskušati drzno in smelo dejanji? — Pomislite, saj boste od stra- hu Prej poginili preden boste zagledali svobodo! Tako je govorila Natalka svoji sotrpinki. tem je sklenila svoje roke, kakor da bi hotela " e°doro obvarovati nečesa groznega. Obe deklici sta bili šc vedno v boínici Svetega Mi-*Jla in sicer vi sobi, ki je bila namenjena bolnikom na eri- obdajali so ju nesrečneži, ki se jih jc lotila ta pošast. I p^kar je prišla Feodora v ta strašni prostor, so mini- dvajset štiri ure in vendar jo jc navdajalo neodolji- k°Prnjenje, da bi zapustila ta prostor, čeprav bi stavi- tem poiskusu svoje lastno življenje na kocko. u ^v'ajsct štiri ure med bolnimi na koleri, — te kratke s so ji pokazale, da bi morala zblazneti, če bi morala dvajset štiri ure gledati to strašno trpljenje. . c°dora je slutila, da bo tudi njo napadla strašna bo-iezetl v , ' 'e bi morala dalje ('asa ostati tukaj. v ^ pogledi na vse trpljenje v tej sobi so morali pri- 1 kužno bolezen v njeno kri. ^ ern oseb je umrlo v teh dvajset štirih urah, umrli so lst» sobi, kjer bi bila Feodora. Slišala je smrtno vzdihovanje umirajočih nesrežnežev, videla je, kako se jc na njihovih čelih lesketal smrtni znoj v velikih zelenkastih kapljah, opazovala je, kako so njih telesa stresali zadnji krči. Takšnim prizorom živci deklice, ki je odrasla v blagostanju, zdravo, žilavo dete narave, tega ni vzdržala mlada velika kneginja, ki so jo od najnezgodnejše mladosti varovali vsega hudega, da so ji bile vse skrbi in vse strahote tuje. Pred dobro uro je kolera pobrala svojo žrtev. To je bila popolnoma míada deklica, stara komaj kakšnih osemnajst let. Nesrečnica je prišla s svojim očetom na sejm v Nižnji Novgorod, doma pa je bila iz Vilna iz mesta v ruski Poljski. Oče je s svojo hčerko prepotoval to pot, ker je sklepal tukaj vedno najboljše kupčije. Sicer pa je vedno sam potoval v Nižnji Novgorod, tokrat pa ga je hčerkica tako prisrčno prosila naj jo vzame s seboj, da bi tudi ona videla slavni sejem. Stari si je nekaj časa pomišljal, ker je vedel, da, je mecT sejmom mnogo takšnih ljudi v Novgorodu, ki bi utegnili mladi in lepi deklici postati nevarni, naposled pa je le privolil. Saj se je itak silno rterad ločil od svojega otroka. In tako je trgovec pripotoval' v Nižnji Novgorod, svoje blago, ki ga je napravil v Vilni, je že po večini razprodal in je mogel biti s svojim izkupičkom popolnoma zadovoljen. Druga leta je takoj zopet odpotoval, ko jc razprodal svoje blago, tokrat pa .jc na prošnjo svoje hčerke ostal, v velikem ruskem mestu, kjer se jc prelivalo toliko sveta. V Nižnjcm Novgorodu je mnogo zanimivega, kar je vsekakor vredno, da si človek ogleda. Obiskovala sta gledališče, cirkuse in vse, kar sc sicer izplača pogledati, dokler ni deklica sama izjavila, da je sita vsega in da želi odpotovati domov. Stanovala sta v hotelu. Prihodnji dan sta mislila odpotovati, ponoči pa je trgovec nenadoma zbolel. Hotelsko osobje jc odhitelo po zdravnika, ki pa je po sumljivih znakih, ki so sc pojavili pri trgovcu odredil, naj ga takoj prepeljejo v bolnico Svetega Mihajla. — Kaj jc mojenju očetu? — je vprašala deklica, silno prestrašena radi zdravnikove odredbe. Zdravnik zmigne z rameni. — Pri Bogu, njegova bolezen mora vendar imeti kakšno ime! Zakaj mi nočete povedati? — Drago moje dete, reče zdravnik, rad bi vam zatajil, toda vidim, da hočete slišati pravo resnico. Bojim se, da se je pri vašemu očetu pojavila kolera in svetujem vam, da ga čimprej odpremite v bolnico, da sc tudi vas ric loti ta strašna bolezen! — To ni resnica, to ne more biti resnica! — krikne mlada deklica z grozo. Moj oče ni prišel z nobenim bol- nikom v dotiko, kako bi ga torej mogla napasti kolera? Ah, gospod doktor, vi se gotovo motite, da, prepričana sem, da sc motite! Zdravnik se je naposled udal prošnji mlade deklice in je odgodil prenos trgovca v bolnico. Obljubil je, da se bo naslednjega dne zopet vrnil, tedaj pa bo povedal kaj ji je storiti. Ko pa je zjutraj prišel, je bil starec že mrtev, njegova hči pa se je v, strašnih krčih premetavala po postelji. Zdravnik je takoj spoznal, da je tudi ona postala žrtev kolere. Deklica mu je priznala, da je poljubila umirajočega očeta in si najbrž s tem dotikom nakopala bolezen, ki je spravila njenega očeta s sveta. In tako so prepeljali samo deklico v bolnico Svetega Mihajla. Tukaj so jo prenesli v oddelek za bolne na koleri. In čeprav jc Natalka storila vse mogoče, da bi ravno to mlado bitje obvarovala, je vendar bolezen v njeni notranjosti divjala, da ni bilo upati na ozdravljenje. Močna mladostna narav se je tri dni borila s smrtjo, nazadnje pa je podlegla. Pred dobro uro je nesrečna deklica iz Vilne za vedno zatisnila svoje oči, bila je rešena strašnega trpljenja, odšla je za svojim ljubljenim očetom. Zdajci pa, ko je Feodora pogledala na mrtvo truplo, se ji je čudna misel porodila v glavi. — Natalka, — je vzkliknila Feodora, prijela svojo prijateljico za roko in jo potegnila k sebi. — Natalka, ta nesrečnica mi bo dala sredstvo za rešitev! — Tale? odvrne Natalka -začudeno in pokaže na mrtvo. — Ah, ona ti ne more več pomagati, in mir, ki ga je'sedaj našla, ji bova pa drage volje privoščili! — Poslušajte me, Natalka, — vzklikne Feodora in potegne svojo prijateljico k mizici, ob kateri sta mnogokrat sedeli. — Izmislila sem si načrt, čigar pogum te bo presenetil ! Toda edino v tem načrtu vidim pot, po kateri bi lahko zapustila to strašno sobo. — Ti nameravaš torej oditi od mene? — spregovori Natalka s strahom. Njene oči so se napolnile s solzami, v naslednjem trenutku pa jc že zašepetala: — Da, le pojdi, ti moraš oditi, ti ne smeš ostati tukaj! Ah, kako je človek sebičen! Sinoči še sem te sama s sklenáenima rokama prosila, da odideš im hitreje iz tega strašnega prostora, danes pa — danes mi trga dušo misel, da ne bom več videla! — Ce bi šlo samo za mene, — odvrne dražestna mlada kneginja, — tedaj mi lahko verjameš, da bi ostala brez premišljanja pri tebi. Mene pa čaka sveta naloga. Ljubljenka mojega srca moram obvarovati strašne usode, ki preži nanj, če se mi ne bo to posrečilo, če ga ne bom klanjale moške usluge. m* oznanjuje beli dan. •Po svojem značaju so ženske slišne moškim.B4.;,: Zelo so čuvstvene, vendar tega ne znajo ali ne M Sveto jutro je zvonilo, majajo na zun.tj pokazati. Baje se zapeó vasejfe* jaz pa grem od Jjuo'ce stran itd. in ostanejo zakrknjene, svoje bolesti prenaša-,®- Da bi jo kdo varal ne mara, in koj prekine jo sanie za.se in jim dajejo duška le v narodni i Ji jubavno razmerje: pesmi: Ko ptieiea sem pevala sem sladke sanje sanjala., Cvetela sem ko rožica, ■ nebeškim žarkom ljubljena itd. Y družbi postanejo živahne in kmalu udarijo ono, o ženitvi: Bom Šuštarja vzela bom zmeraj vesela, jaž Šuštarja, mam, pa bosa capljam. Bom ž-hljfarja vzela, bom zmeraj vesela, jaz žnidarja mam, pa šivat ne znam, itd. Zelo je priljubljena ta. — le: Kar ji- fantičev vmes. oglareek najbolj fest itd. Zfl fantom zelo žaluje: Pctelimek lepo poje, Šel bom, šel bom tovar'sa iskat', da pojde k moji ljub'ci v vas, le tja, le tja na to ravno polje, tam jaz imam svoje dekle itd. Kadar se idrijsko dekle poroči, tedaj je huda ko spak: Lepa ptica, kukav'ca, kuku, stara žena bukov'ca, kuku. On je bil Peternel, staro ženo v kurnki vjel itd. Vendar sta idrijski fant in dekle srečen par, poznata se iz mladih let, zaljubljena sta drug v.drugega in se silno težko ločita. Če so zapreke zakonu, tedaj lahko sledi prav žalosten konec : Trditi, da so idrijski zakoni vsi pristno idrij-sko-meščanski, bi bilo napačno Dotok sveže kmetske krvi iz okolice v incesto, je bil velik že od nekdaj, ženi:ve Idrijčanov z okoliškimi dekleti zelo pogoste. Proti temu se je pojavil med idrijskimi dekleti močan odpor. Četudi so javno govorile proti temu, do dejanjskih sank- dohitela v nekaterih dneh, aH vsaj nekaterih tednih, da bi ga'prgovorila od nadaljnjega potovanja, da bi ga ustavila — o. Natalka, tedaj, tedaj je izgubljen on, ki mi je dražji od mojega lastnega življenja! - -•Razumem vas, — odgovori mlada bolniarka žalostno. — toda povejte mi, kako bi zapustili to sobo! Prepričali sva se sami, da je iz te sobe, v kateri gospodari kolera; nemogoče oditi. Vrata so zazidana, v njih je edino okence in Se to je tako majhno, da se ne bi mogli splaziti skozenj. Drugega izhoda ni. Niti poštenega okna ni v tej sobi. radi tega pa je nalašč sezidana zračna ja«w. da prihaja vsaj nekoliko zraka ' v' ta grob živih, ali boljše rečeno — umirajočih! -— Povej mi, draga Natalka, —- reče velika kneginja in mlado bolničarko vprašujoč« pogl'eda, —r na kakšen način odstranijo truplo, kad.;r uniré kateri nesrečnežev? -- Povedala ti bom ' -i odgovori -Natalka. ■—- Ko umre kateri bolnik, sporočim to ravnateljstvu skozi tisto majhno okence. Skozi okno mi prinesejo, nato vrečo, ki je lepo zložena in zvita, da jo lahko spravijo skozi okno, moja strašna naloga pa je tedaj, da spravim mrtvo truplo v vrečo. — Ab. dobro, dobro! — Naprej! ...... Kaj se zgodi potem s truplom, ki je v vreči? —- Poglej tam tisto prazno mesto —— edino, na katerem ni postelje, 7,: bolnikom. —r Vidim ga, in č-ež ta prostor je pogrnjena neke vrste preproga! --pritrdi Feodora. •— Ta preproga zakriva jamo, "— nadaljuje Natfflka. -- Ko spravim nesrečneža v vrečo, ga moram odvleči do tiste prfprpgé tam v kotu. Truplo položim nanjo, pritisnem na gumb na steni, ki je, v zvezi z zvoncem. — In potem, ko se zvonec oglasi? — vpraša Feodora nestrpno, — Tedaj se spodaj obrne stroj, -—'nadaljuje Natalka, —- tla. na katerih je pregrnjena preproga , se razklenejo, vreča s telesom pa se počasi spušča na neke vrste dvigalu navzdol; Tukaj v sobi pa se deske zopet strnejo; jama je zakrita ih truplo je, odstranjeno. —- Kaj pa tedaj? •— Vpraša Feodora. Saj najbrž ne ostane truplo v kleti te hiše? ...... Seveda'ne; tam spodaj čakata-dva človeka, ki vzameta vrečo in jo odneseta. Prenesejo jo na pokopališč, kjer polože truplo v krsto, ne da bi vrečo odprli, —— tako so mi vsaj dejali. Tedaj spuste krsto v globoko jamo, ki jo hitro zagrnejo zopet 7. zemljo da bi se bolezen ne razširila. — Toda, kaj vam je, draga Feodora, — je naenkrat vprašala Natalka, -— zakaj ste se tako zamislili? Feodora ni takoj odgovorila. * Zakrila si je oči z rokami, njeno telo pa se je lahko streslo, kakor da bi jo zazeblo o. tem strašnem podzemeljskem prostoru, kamor nikoli ne prodre solnčni žarek. Zdelo se je, da se v tem trenutku bojuje v njeni notranjosti zadnji odločilni boj. — Odkv-ila sem se! —- vzklikne Feodora zdajci in vstane. —• Natalka, samo od tebe je sedaj odvisno, če bom nocoj rešena iz te strašne hiše! Od mene je odvisno? Vsemogočni Bog, čc bi bilo odvisno od mene, bi bili svobodni že v tem trenutku! Toda, povejte mi, kaj mislite ¿toriti? — Poslušaj me, — spregovori Feodora z glasom, ki jc zvenel nekoliko nesigurno. — Moja rešitev je popolnoma enostavna, samo neomajne odločnosti je treba k temu! Ali si že prijavila ravnateljstvu smrt tiste mlade deklice iz Vilne? — Nisem hc, ...... odgovori Natalka, — toda, ko bo kdo odpil okence, bom zaklicala, da je umrla, tedaj pa mi bodo,dali tisto strašno vrečo, v katero moram zaviti truplo ! Tedaj bom, zavila to nesrečno bitje, ki bi bilo gotovo e lahko veselo življenja, v to vrečo. . . — Ne, ne njo, —- vzklikne Feodora v tem trenutku, — mene, mene boš zavila v vrečo! — Tebe? —- se začudi Natalka in se zdrzne. Tebe? •—— Ti hoče torej, da bi odnesli tebe namesto nje na pokopališče? — Svoj načrt imam, — odvrne mlada velika kneginja, in prepričana sem. da bom našla pot k cilju, katerega sem si stavila, čeprav moram priznati, da me je groza, če pomislim na vse, kar me še čaka. Dejala si mi, da odneso truplo v vreči na pokopališče in ga šele tam postavijo v krsto. V trenutku, ko me bodo nosači položili na pokopališču na tla, bom z nožem prerezala vrečo. — Potem pa? vpraša Natalka. — Mar mislite, da vas bodo nosači pustili, ko bodo videli, da«so'prevareni? Skrbno pazijo, da ne pobegne nobena oseba iz bolnice, — privedli vas bodo torej nazaj v bolnico! — Tega se ne bojim, —- vzklikne Feodora odločno, — kajti glej, z vso gotovostjo računam na praznovernost in neznanje teh ubogih ljudi! V trenutku, ko bodo videli, da vstaja iz vreče oseba, ne bodo mislili drugega, kakor da je mrtvec zopet pživel ali pj bodo mislili, da imajo posla s prikaznijo. V obeh slučajih bom pobegnila. Kajti če-bodo mislili, da je bil bolnik ssmo na videz cij vendar nikoli ni prišlo. Zanimiv bi bil študij, do kam je segala idrijska, asimilacija v o-kolico. Rudarji so radi imeli rdeča in krepka kmečka de'kleta, ki so obratno prav rade prišle v mesto in poročile rudarje. Boljši in bolj siguren je bil rudarjev kruh kakor pa kmetov. ■■■■■■WMWdMMiMMWraOTMBMlWTWWW^lwWBawrWW Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom «poročam, da sem dobil ZIMSKE vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene smerne, blago trpežno Se priporoča Sebastian Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) BUENOS AIRES mrtev, da nosi torej kolero v sebi, si bodo prizadevali, da bi se izognili vsakemu dotiku z njim, bali se bodo, da ne bi tudi njih napadla strašna bolezen. Ce pa bodo mislili, saj v Rusiji jc praznovernost razširjena kakor malokje drugje, da blodi človek lahko tudi po svoji smrti kakor senca po svetu jo bodo hitro pobrisali, kajti vsak nadnaraven pojav silno prestraši ta bitja, ki so zares vredna obžalovanja. Natalka je nekaj časa premišljevala, potem pa je zmajala z glavo in odgovorila: — Nisem vašega mnenja, Feodora, — nasprotno, prepričana sem, da bi vas utegnili ti ljudje napasti, da bi vas zopet dobili v svoje pesti — in kdo ve, kaj bi lahko še vse storili ti surovi ljudje! Vendar je vaš načrt dober, tudi izvedljiv je, samo priporočala bi vam, da ostanete lepo mirno v vreči, dokler je ne bodo postavili na pokopališču na tla. Prepriana sem, da nosači ne bodo položili vreče takoj v krsto, odšli bodo brez dvoma najprej v krčmo, da se bodo ohrabrili za ostudno dejanje. — Ta čas boste uporabili torej za to, da se boste splazili iz vreče, draga Feodora! — Kako se bom rešila iz vreče, — nadaljuje mlada velika kneginja, — ne morem še sedaj določiti, to je odvisno od prilike in od slučaja! Glavno je pač to, da utrdim, kako bom prišla iz bolnice, predvsem pa iz te sobe! Sedaj pa te prosim Natalka, ne izgubljajva več časa. Najprej obvesti ravnateljstvo o tem, da jc umrla bolnica v tvoji sobi, zravien pa pripomni, da je že skrajni čas, da bi odstranili truplo iz sobe, ker je že začelo razpadati in razširja neznosen smrad. Mislim, da bo to zadostovalo. Kajneda, Natalka moja — zašepeče Feodora, prime Natalkino roko in ji jo začne božati s svojimi prsti, — saj se ne jeziš na me, da mislim samo na se in še bolj na svojo nalogo, ki me čaka, tebe pa puščam tukaj brez pomoči! Ah, samo ena izmed naju se more na ta način reiti Z begom iz te bolnice, ta . . . — Ta edina pa morate biti vi, — pristavi Natalka. —' Kar se mene tiče, sem se že popolnoma predala svoji usodi, sprijaznila sem se z mislijo, da bom umrla tukaj med temi nesrečneži. Če pa boste srečali kedaj v življenju mojega Dimitrija, mu recite, da je Natalka umrla z besedo ljubezni na ustnicah, da je ljubila svojega Dimitrija z vso svojo dušo in da je bila zadnja molitev, ki so jo spregovorile njene ustnice: — Bog, varuj mi Dimitrija! (Nadaljevanje) DOPISOVANJE POT V ŽIVLJENJE Večkrat si mislimo, kdo je kriv svetovne kri-Ze v kateri trpimo toliko revščine in pomanjkanja, medtem ko je vsega v izobilju. Odgovor je zelo kratek. Krivda je predvsem samih, ki verujemo tistim, ki nam sladko 111 hinavsko govorijo in nam prikazujejo vse mogoče dobrote, dokler nas ne speljejo na led. v Minulo je že več sto let, ko pričakujemo na-Se pravice in svobode. Spreminjajo se oblasti, ^stem pa se še ni izpremenil, ki nam bi poka-pot v življenje. Kmetje in delavci smo smatrani samo za galije. Nič ni sram delavskih izkoriščevalcev, ('etudi nam izpijejo zadnjo kapljico krvi, saj tako po njihovem mnenju nismo za drugega k°t za delo, da kopičimo z našimi žulji bogastvo ^katernikom. Zato je potrebno, da. smo organizirani, ter da (,dločno nastopimo proti vsem tistim, ki dela-J() Proti koristim delavca in kmeta. Konec mo-atn° napraviti vsem lažipatrijotom, ki jezdijo llil naših hrbtih sladko se oblizovajoč, češ, glej-ga osla. Tega. bi se morali zavedati prav vsi, tudi tisti, ki imajo kolikor toliko preskrbljen "bstoj, ter vsled tega menijo, da njim ni posebno solidarnosti z ostalim delavstvom, saj so 11(1 mojem mnenju prav tako prizadeti mali tr-Kovci in manjša industrijska podjetja, kakor Ovaden delavec. Zavedati se moramo nepoštenega prednaša-izobrazbe in vere, saj sličimo z našo hlap-evsko ponižnostjo človeku podrejeni živini, in mnogo slabše dela z namf kot dela kmet s živino, o saj če bi se nam tako godilo, bl bilo celo dobro. Kje je tukaj človeško dostojanstvo in njego-a 'zobrazba in civilizacija,. Kakšen je tisti Bog katerega imenu nas slepijo, da bomo z našim ^'Pljenjem zaslužili nebeško kraljevstvo? O, če 1 delavno ljudstvo tako malo verjelo v peče-golobe, ki sami letijo iz nebes, kot to Verano tisti, ki hinavsko zavijajo oči proti nebu, 01 bil o kmalu konec kramarstva raznih idej in ver. S fvil1 Vetovna vojna je zahtevala 11 milionov mr- trupel, in koliko drugega trpljenja. Na j.°st° blagostanja so se uši pasle na ubogem •'"dstvu. In grozi, da se bo storija iz leta 1914 2°Pet V, ponovila. Temni oblaki se že zbirajo. tiv se to lahko preprečimo, če smo složni in ak- 111 v borbi za naše pravice in pravice člove- - a- Združeni moramo biti vsi, brez razlike na,- llQsti ali vere, ko se gre za našo usodo. Ne »m ' s Olllo biti malenkostni ter zgubljati časa z lo- k, ¡¡0 'mi ali osebnimi nasprotstvi. Danes bolj ^edaj je potrebno, da smo si edini. °stikrat se primeri med Slovenci, da. če ima Vsi narodi gledajo danes na delavsko in kmetsko državo Rusijo, ki ji celo francoski in španski državni sistem sledi, medtem ko se Jugoslavija obrača proč od nje, kot da bi ji pretilo od te strani največje zlo. Po mojem mnenju se Jugoslavija zelo malo ali pa nič ne razlikuje od fašističnega sistema v Italiji ali Nemčiji. Naša domovina Jugoslavija je bogata, pa nima dovolj kruha za. vse državljane, in ga zato nima, ker se odgovorni državniki ne brigajo za ljudske koristi, ter mislijo da se bodo ljudje od same božje gnade nasitili. Veliko se nas straši z božjo kaznijo, pa nismo tako glupi, da bi verjeli, ker potem bi bil tudi Bog — slepar. Slovenskih duhovnikov v Argentiniji prav nič ne pogrešamo, pa.č pa bi pogrešali list kot je Slovenski tednik, ki ga vodijo druge vrste možje, ter nam odkrito prikazuje pot iz laži-patrijotizma in verskih utopij. Edina naša. rešitev je, da smo združeni kot veriga, saj smo vsi bratje in sinovi c-nega Očeta in Matere, ki nas razni verski in pa.trijotični agentje cepijo, da se z našo neslogo sami okoriščajo. Josip Družina. II recimo skromno hišico ali delavnico, da III u drugi zato nevošljivi, ter je celo smatrali ^ llemaniča za bogataša. To je zgrešeno mne-iiii', i1102 delavske podlage in more kaj takega ^ ti samo tisti, ki ne razume cilja delavskega celega sveta, ki nikakor ne stremi k* se delavski položaj le še poslabšal j)j.jv G(i da bi se dvignil na nivel, kot se ga sme ^kovati od današnje vede in civilizacije. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. A. T. Blonoragija od enega dne, ozdravljena v 48 urah. Nr. B. Blenoragija trda, brez komplikacij, ozdravljiva v C tednih. K. Ij. Blenoragija z. bulami, ozdravljiva broz operacije. Bule se i gubi jo v 5 dneh. N. K. Mehurni katar, ozdravljiv v 10 dneh. A. U. Orkitis podvójene, ozdravljive v 12 dneh. B. N. Kronična ¡prostatitis, ozdravljiva v 5 tednih. T. G. Odvodnica mehurja, prostatitis, kronični katar mehurja, zdravljenje na različnih klinikah in bolnišnicah po tri leta, se je pri nas ozdravilo v 4 mesecih. Zdravimo venerične bolezni z vsemi pripo tnočki, ki so poznani in bili odkriti zadnje čase v Evrop in Ameriki. GCSPE sprejemamo v posebnih konsultorjih, ki ima poseben vhod, Dra. Matildo Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airesu. ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA: Naš zavod je obiskovan od mnogih bolnikov s starimi boleznina, nervoznost, itd. in jo zelo lahko — vsaka bolezen ima eno — držati zdrav -liško tajnost. Imamo zdravnike specijalizirane za vse bolezni. žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. Za bolnike iz dežele imamo posebne rezervirane sobe, za ženske in za moške, s posteljami od nega pesa naprej na dan. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni ? 3.00 Mprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih in nedeljah od 9 do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 - VERA IN DUŠNI PASTIRJI Ker je Slovenski tednik glasilo vseh Slovencev naseljenih v Južni Ameriki in je kot takšen dolžan sprejeti in priobčiti vse dopise katerekoli vsebine, (samo če se nam zdijo, da, niso preveč skregani s človeško pametjo. Op. ur.) , zatorej hočem danes opisati resnično dogod-bico iz leta 1915, ki se je vršila na severnem bojišču bivše avstrijskoogerske monarhije v Galiciji v bližini mesta Premišlja. Bilo je koncem maja 1915, ko so bile izbrane avstrijske in nemške čete, da, zavzamejo zgoraj omenjeno mesto, pri katerem je padlo nad stotisoč nedolžnih žrtev na obeh straneh sovražnih si armad. Solnce se je pomikalo proti zatonu, ko smo dobili povelje v strelske jarke, da moramo takoj z vso opremo oditi v ozadje. Že smo mislili, da smo zapustili severno bojišče ter odšli na. južno v novo pričeto klanje z Italijani, a naše želje, da bomo po dolgih mesecih zopet videli domače kraje in solnčno Goriško, se niso uresničile. Krvavo rdeče solnce je že zašlo za gališke griče, ko smo prišli dober kilometer v zaledje, za neki hribček kjer je že bilo zbranih par polkov naše divizije in se jim je tudi naša saperska stotnija priključila. Čez nekaj časa pa je prišel neki vojaški duhovnik, ki nam je govoril v nemškem, madžarskem in hrvatskem jeziku. Dobro mi je še ostalo v spominu, kako nas -je ta dušni pastir v svojem patrijotičnem govoru bodril in navduševal za bratomorno klanje. Rekel je med drugim tudi, da vsak vojak, ki bo padel za cesarja in domovino bo šel naravnost v nebesa. Na dalje je rekel: veliko vas je, ki boste morda že čez eno uro stali pred sodbo najvišjega, zatorej vam dajem svoj sveti blagoslov in so vam s tem vsi grehi odpuščeni, fie ni končal navdu-ševalnega govora, in nam ni vtegnil dati niti svojega blagoslova, ko je zagrmelo na ruski strani in nad našimi glavami so se razpočavali šrapneli, ki pa, nas niso posebno iznenadili, nil i niso napravili med nami svojega posla. Nepopisen strah pa se je polastil našega dušnega pastirja, ki je kar sredi govora izbleknil svoj Amen ter jo odlcuril kakor burja. Takoj na,to smo dobili povelje, da zopet odidemo v prve okope. Kot dvajsetleten mladenič, vzgojen v katoliškem duhu in veri, sem še le takrat spoznal, kako nas ti Kristusovi namestniki sleparijo v imenu vere in da nas imajo za popolne bedake. Spoznal sem, da oni ne učijo kot je učil Kristus: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Ti krivi preroki so nas pošiljali moriti naše brate po krvi in veri ki nam niso nikoli nič žalega storili. Zakaj to! Zakaj? Peta božja zapoved pravi: Ne ubijaj, nas pa so učili naj morimo in ubijamo poštene ljudi. Če je do-tični duhovnik sam veroval v posmrtno življenje, čemu je torej bežal in ni maral, da bi z nami šel v nebesa? Nas je pošiljal v ogenj in smrt, sam pa se je zbal "nebes", ki jih je nam obljubljal. Omenjeni duhovnik je bil rodom Hrvat, torej Slovan in kako jfc mogel nas vzpodbujati za moriti in ubijati naše slovanske brate, in da bi s tem dosegli zveličanje naše duše. Ali ni to smešno ? Vsak pošten človek, ki trezno misli, bo videl v tem človeku avstrijskega lažipatrijota, ki jé grešil kot Slovan proti lastnemu narodu in kot duhovnik proti katoliški veri. Žal, da. je velika večina duhovščine, bodisi kateregakoli naroda, slična temu ki ga na tem mestu opisujem, ki so nevredni oznanjevalei Kristusovih naukov. O če bi še enkrat prišel Odrešenih na ta grešni svet in bi videl kako pretvarjajo njegove nauke v svoje sebične namene, bi prav gotovo ponovno vzel bič, kot je svoj čas napravil z verižniki v jeruzalemskem templju, ter bi vseh od najvišjega ki sedi v razkošju v Rimu pa do najzadnjega opletel z njim. S tem nisem hotel nič drugega povedati in pokazati kakor, kako v velikem nasprotju ,so Kristusovi oznanjevalei z njegovimi nauki. Goriški Slovanska blagovestnika Nekdo je napisal nevredno trditev, da vera ljudi tlači v nevednost, da je za otroke in bedake. Je pač resnična beseda sv Pavla, da je "modrost tega sveta sovražna Bogu". Mi Slovenci in z nami vsi Slovani pa vemo, kakor vedo zase vsi europski narodi, da, so bili apostoli svete vere tisti, ki so prinesli izobrazbo, ki so pisali prve besede, ki so narodom njih jezik oblikovali. In nam sta bila prva kažipota v zbor ominan ill narodov sveta brata Ciril in Metod. Prestavila sta v staroslovenski jezik božjo besedo, ko sta preje sestavila pismen-ke in njune knjig ge so bile prve, ki so govorile v slovanskem jeziku in njuni spisi so postali podlaga vsem slovanskim slovstvom, od ruskega do slovenskega. Vršila sta tako naročilo Gospodovo : pojdite in učite vse narode. Na naši zemlji sta se tudi vstavila na svojem potu v Rim. V Blatogradu, onstran prekmurske zemlje, do koder je bila tedaj še slovenska zemlja, sedaj globoko v deželi ogerski, sta si zbrala 20 mladinčev, ki sta jih izobrazila za duhovnike in narodne prosvetitelje. Res sta imela ona tudi teške boje za slovansko pravico, boje s cerkvenimi veljaki, toda kdor bi skušal njune bridkosti uporabljati za boj proti veri in cerkvi Kristusovi, tisti bi po-tvarjal zgodovino in delal krivico svetima bratoma samima. Ona sta vedela, da je prava modrost le v Jezusovem Evangeliju zapisana, da je katoliški Cerkvi v čuvanje izročena, zato sta pa stopila do najvišjega božjega namestnika in poglavarja svete Cerkve, da tam povesta in slišita, kar treba. In sta z dovoljenjem papeževim darovala slovesno sveto daritev v slovanskem jeziku v Rimu. In sta to pravico ponesla tudi s seboj v deželo kamor je potem Metoda vodila božja Previdnost. Ciril je v cvetu let omagal. Delal je le za druge, zato, da jih osrečuje in pri tem nase pozabil in ga je mladega pokosila smrt v Rimu 1 869 starega šele 42 let. Metod je bil istega, leta posvečen v panou-sko-moravskega nadškofa. S tem je bil postavljen temelj slovanskemu verskemu središču v Sirmiju (Sremska Mitrovica). Ko je pa krivdi Svatoplukovi propadla samostojnost moravske države, je s tem nemška stranka začela, novi samostojni slovanski škofiji na vso moč nasprotovati. Metoda so zaprli v ječo. Po treh letih šele so zvedeli v Rimu kaj se godi in je bil potem Metod spet postavljen v svoje dostojanstvo. Za nov sedež pa si je izvolil Velehrad na Morav-slcein, kjer je umrl leta 885. Hladnik Janez 0 veri Tudi mi Slovenci Avellanede, Pineura, Dock Suda., Sarandi, Barracas, Wilda mama kaj upi-sat v Slov. tednik. U- dve številke že čitamo, da se neki nepodpisani graužaja olculi g duhovnika incerkv. ve-stnika. Oni, nepodpisani, čeglih Židovi ali protestanti ali evangelslci, so tudi Slovenci. Vnogi smo tu v tuhini, vsak sebi zna za kaj, in smo zvečinoma prosto šolani. Če pa što pride za nami in med uas in šče šolani kot inteligent, je vredno da ga spoštujemo. Že mamo svedočan-stvo od tej osebi, da so dober vodja. Či bo treba tudi vam na paper se podpišemo. Bolše pa pride se sami prepričat, ne bo vam žal. Drugič več. S pozdravljenjem Slovencev na Avell. Jože žlebic. Jekleni: (1) MATTEOTTH .12 let je tega, ko je strašna vest presunila cel civilizirani svet, posebno mednarodno delavstvo vseli idej, vest o ugrabljenju in umoru italijanskega socijalističnega poslanca Jakoba Matteottija. Ob belem dnevu, med četrto na peto uro popoldne leta 1924. ga je ugrabila in potem v avtu ubila tolpa fašistov pod vodstvom zloglasnega voditelja America Dumini. Takoj po ubojstvu se je sprožilo v javnosti» .... . vprašanje: kdo da je ukazal Duminiju in svoji"®""' ZaVOü četi izvršnti ta zločin. Sodniki porotnega sodišča v obsodbi izrečeni dne 1. decembra 1925. so izjavili da: "čeprav je Dumini igral glavno ulogo pri pripravah in izvršitvi zločina, ni mogel ga storiti iz lastne iniciative". Po mnenju sodnikov, je bil dan ukaz od nekega Marinelli-ja in Cesar Rossi-ja, člana izvrševalnega odbora fašistične stranke. Toda Cesar Rossi je v svojo obrambo izjavil sledeče: "Meseca, avgusta sem se jaz lečil v kaznilnški bolnišnici. Nekega dne je prišel k meni Dumini ves razljuten in mi rekel: Sem že naveličan biti tukaj in poslušati obljube. Poslal sem eno noto očetu v kateri sem mu ponovi to kar mi je Marinelli rekel. On je bil, kateri mi je izjavil, da se hoče Mussolini izne-biti Matteottija". Pripoveduje Salvemini, da vračajoč se iz zapora, je Dumini manifestiral nezadovoljstvo, ker ni prejel velikih svot denarja, ki jih je mislil dobiti in se je radi tega predrznil reklamirati pri Centralnem Odboru fašistične stranke, izjavljajoč, dne 15. septembra 1926., da je prejel samo 40.000 lir, ki mu jih je dal njegov zagovornik, gospod Vasselli, na račun fašistične stranke in 25.000 od Marinellija, tajnika stranke. Oktobra, meseca 1926. je bil Dumini zopet obsojen na 14 mesecev in 20 dni zapora, ker je izrekel sledeče besede: "Ako sem jaz bil obsojen na 7 let zapora radi ubojstva Matteottija, predsednik (Mussolini) bi moral biti na 30 let". Po vsem tem ni dvoma o izvoru ubojstva. Dokumenti; izjave izvršilcev umora in splošna 6 julija logika položaja razblinijo sleherni dvom. Ignorirati (névedeti) kdo je dal ukaz umora, kdo je hotel, da se spravi s poti poslanec Matteotti bi pomenilo že vrhunec naivnosti. Iz zgodovinskega, kot kriminalnega vidika je stvar razčiščena. Opisani zločin ni imel sam na, sebi nič posebnega. Podoben je sto in sto drugim, ki so se jih fašisti poslužili za zavzetje oblasti in ostati na vladi. Pohod na Rim je bil pripravljen po par letnih ubojstvih, teroriziranjem in požigi. Ni bilo mesta ne kraja v Italiji, kjer ne bi fašistične tolpe pustile krvavega sledu svojim barbarskim početjem. Početij za katere je danes fašizem prevzel cinično odgovornost pred svetom in zgodovino. Tudi za časa fašističnega procesa proti Gor-tanu je "Duce" izjavil: "bisogna dare esem-pio" (treba je dati vzgled). In par dni potem je Gortan padel! Za Mussolinija se danes moli po vseh cerkvah Italije, katerega menda čuva sama božja previdnost 1 Do slave se je povzpel preko človeških trupel, s krvjo zadušil sleherni, najnedolžnejši, vnebovpijoči protest ter vse krivice in nasilje vzakonil. Toda vsaka, mera je enkrat polna. In kot se je nekoč zrušil romanski imperij Cesarjev, se bo tudi komaj proglašen, Mussoli-nijev rimski imperij! Duh Matteottija, Gortana in tisočev fašističnih žrtev v Italiji ni umrl. (1) Podatke o ubojstvu Matteottija sem povzel po socialističnem listu "El Sol" operacije in bolečin. ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV V Evropo odrinejo 9 julija — C. S. Tomé Iz Evrope pridejo Neptunia 356 MNCiaJi IESNHAOTC stran 9 PRIMORSKE VESTI PROSLAVA V DRAMSKEM GLEDALIŠČU V LJUBLJANI Ljubljana, 26. maja 1936. Malokatera obletnica je tako globoko odjeknila, v slovenskem življenju, kot obletnica smrti Srečka Kosovela. Že zlepa ni bilo toliko enodušnih, in istočasnih izrazov zavesti, da je z njim padel človek, ki ni bil le pesnik radi pesništva, ampak živ izraz vseh problemov, ki rastejo in so zrastli sredi nas, ki nas tarejo in oživljajo, živ izraz vse slovenske tragike in veselja. A bolj tragike! Bil je človek, ki je zajel ves težak položaj slovenskega naroda, ki je gledal propast Evrope in v tem kaosu, na prelomnici evropske zgodovine, začel utirati, pot, ki gre v rešitev. Korak niu je prej zastal in mlad še je šel počit pod kraški šipek. Kosovel je postal pesnik mladine — nove mladine. Stopil je prvi na njeno čelo, da jo popelje, v nove čase, ko ji bo lažje živeti. To je storil še predno-ga je večina razumela. Deset let po smrti pa mu je baš ta mladina dala vedeti, da ga z dneva v dan bolj razume in da sto-Pa trdno za njim. Desetletnica Kosovelove smrti in njen odmev je pokazal to. Kosovel je bil Proglašen kot voditelj in pesnik nove mladine. Tako o Kosovelu — pesniku. Toda, on ni bil le pesnik. Njegova "Mladnia", revija, kateri je stal na čelu, njegova zapuščina in vse njegovo delo, nam priča tudi o veliki politični, kultur-no-politični zgrajenosti. Še davno predno se je nam sanjalo, je on točno analiziral mednarodni položaj in položaj naše manjšine. Naše no-fr&nje politične dogodke v Italiji je preciziral z nedosegljivo točnostjo in poznanjem razmer. Njegovi članki, ki jih je priobčeval v "Mladi-in katerih je še mnogo v zapuščni, vse to je Za' nas še danes neprebrano razodetje. Njegova Wba za človečnost in lepšo bodočnost, — in mi ki trdimo, da je Kosovel naš, ker je s Krasa pa v nas ni našla odmeva in razumevanja. Kai bi dejal če bi še danes živel med nami in videl. In kaj bi mu rekli mi, njemu, s katerim se ponašamo, a bi se take kot smo na no-način ne smeli ponašati. Eno je: Kosovel ki nam bil danes prepotreben! NOVA CESTA V GORICI Gorica, aprila 1936. — Mestna občina priprava baje načrt za gradnjo nove ceste, ki bo sijala na goriški grad. POVODNIK JUSTINA Pretekli teden je umrla v Mirnu pri Gorici ^vodnik Justina, rojena Pahor. Pri vseh pri ^nbljena in dobra gospodinja, draga in mila ki je svoje otroke odgojila v zdravem na,-r°dnem duhu. Naj ji bode lahka domača zem-a njenim otrokom Slavici in Justu naše so-2alje. IVAN GORIUP bivši predsednik "Edinosti" v Trstu ^ niaja je preminul v Leonišču v 78. letu prosti g. Ivan Goriup. Rodil se je leta 1859. kot Se svetu in v deželnem zbom, kjer je vrsto let zastopal tržaško okolico. Kot preudaren mož je bil deležen velikega ugleda. Vrsto let je bil odbornik in dve leti tudi predsednik političnega društva "Edinosti" v Trstu. Pokojnik je bil tudi preudaren gospodarski delavec. Bil je v odboru Tržaške posojilnice in hranilnice, soustanovitelj Jadranske banke, soustanovitelj delniške družbe "Grljan", lastnice morskega kpališoa v Trstu, ki je bilo eno najlepših slov. podjetij v tržaški okolici. Razen tega je bil vrsto let predsednik tržaške, kmetijske družbe. Bil jc torej sodelavec pri vseh glavnih ustanovah, ki so pomenile politično in gospodarsko življenje tržaških Slovencev. Truplo uglednega narodnega delavca so prepeljali na Prosek pri Trstu, kjer so ga položili v ponedeljek 1. junija v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ohranjen mu bodi časten spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno so-žalje! TONČKA TANCE IZ BAZOVICE Bazovica, maja 1936. — V nedeljo 24. maja, po kratki bolezni je umrla v svojem rojstnem mestu v Bazovici pri Trstu gostilničarka gospa Tončka Tance, plemenita žena in mati v dobi 54 let. Vest o prerani izgubi dobre pokojnice je globoko potresla vse ki so jo poznali, ker je bila rodoljubna in dobrotvorka, tako da so jo vsi zvali "mati ubogih". Pogreba, se je udeležilo veliko mnoštvo naroda iz vseh okolnih krajev. — Pevsko društvo "Lipa" zapelo ji je "Nad zvezdami" in druge pesmi. Zapustila je žalujočega soproga in dva sina od katerih eden študira v Zagrebu. Naj ji bo lahka kraška zemlja, a preostalim naše sožalje. — Pišejo o velikih manifestacijah in veselju na goriškem in tržaškem o priliki zmage. Pravijo, da je prisostvovalo Mussolini j evemu govoru, ki je bil prenašan po radiju in vsem ostalim manifestacijam na goriškem 160 tisoč ljudi, v Trstu pa 127 tisoč, med temi 65 tisoč organiziranih. V samem Št. Petru na Krasu pišejo da jih je bilo 3 tisoč. — V Poženelu pri Podbrdu je ubila tešlca skala 24-letnega Ivana Bizjaka, doma iz Velikega Ožbolta. — 24-letni Boris Makuc je bil javi jen oblastem radi tajnega bega čez mejo. Doma je iz Vipolž. — Radi tajnega prehoda meje je bila obsojena 64 letna Marija Obid, z Orehka na 3 mesece in 15 dni zapora. —o— — Radi žganjekulie, tihotapstva in žalitve finančnih stražnikov so morali odgovarjati pred sodiščem v Gorici: Amalija Lisjak, stara 51 let in Danila ter Vladimir Nusdorfer, stara 25 in 20 let iz Riliemberga. Obe ženski sta se uprli straži. Lisjak je dobila 2 leti, 2 meseca in 20 dni zapora ter 1.400 lir den. kazni. Vladimir 1.256 lir, Danila pa je bila oproščena. Fotografija "LA MODERNA" NO V0P0R06ENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko kUjentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan. od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires sin posestnika in trgovca na Proseku. Ko Je začela po letu 1870. močneje vzbujati med' /j&skimi Slovenci narodna zavest, in se je u-^ovilo politično društvo "Edinost" in druš-.etl0 glasilo z enakim naslovom, je bil pokoj-hlkov oče tesnejši sodelavec s takratnimi na-to n í Q M >• f p " u » F. QUIROGA 1441 — Na, Dock Sudu Pozor Rojaki Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO s krogljiščem in kegljiščem Calle MONTENEGRO 1586 Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata TURKOVICH in ŠTEMBERGER Nova Slovenska Gostilna Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika IVAN GAŠPERŠIČ in LUDVIK DEKLEVA Av. Forest 621 Chacarita Dr. i. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3—8 ZVEER — NIZKE CENE — PLAČEVANJE NA OBROKE. Restaurant "O SO RIO" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno ra svadba Vsako nedeljo ples. CENE "SMERNE — Prenočišče, po 70 cont. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC osorio 5085 PATERNAL ANA C H R P O V A Slov. babica dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621 U T. 38 Mayo 8182 ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 BllIiroroilllllMIffllM ............................................................................... RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Stefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem.