Za poduk iu kratek das. t Božidar Knrbos, vzgleden Slovenec. Pr\jatelja t spomin spissl Zoriiu driljer. " \ ' Bivati med brati in med brati ujnreti, to si je pekojni Božidar Tedno želel in ta želja se mu je tudi spolnila. Že kot dijak v tujini je te želje izrekel v ganliivi domotožni pesmici, kjer poje med drugim: , Bad bi -žival še med brati SreJne dneve, kot nekdaj, Ka eem Se t mladosti nlati Poznal aamo rojgtni kraj. Rad bi rajal ie po trati Pred prijazno bišico, Kjer vestlo tolikrati ..<;,, Se igral sem brezskrbno. IUd bi gledal še v sosedne Erasne kraje tje ua vshod, Łoder biva majke jedne, Majke Slave mili rod. Tatn, pb Lam bi rad prebival, Tam bi tudi rad umrl, Vsaj med brati bi poiival, Ko bi grob se mi odprl! Sedaj pa že počiva na onem slavnem pokopaliSču, kjer |e pokopan njegov ljubljenec Krempelj. Groba pa, kjer počiva blago Božidarovo srce, gotovo ne bodo po^abile pridne roke venčati in v spominu ohraniti mnogim njegovim prijateljem. Božidar Kurbos se je odlikoval po svoji skromnosti in ponižnosti, bil je proti vsakemu sila ljubezniv. Prrjatelja si nisi mogel želeti bolj.ega od njega. S komur je enkrat govoril, temu je gotovo ostal vedno v spomino. Da-si je moral v svojem življenju pretrpeti mnogo pomanjkania in bede, vendar ni postal otožen in obupen, temveč je bil tudi v nesreči vesel, ker upanja v boljSo bodo-nost, zaupanja v ljubega Boga ni nikdar izgubiL . Bil je jeklen značaj, mož-beseda vsikdar, kar je obijobil. 0 njem veljajo besede pesnikove: Znafcij gi sko?al ai krep&k Kot gore nezmajiB. Posebno pa je dičila vzorna Ijubezen do slovenske domovine. Oh, njo je ljubil toli srčno kot malokdo, ne te z besedo, nego je to kazal tudi v dejanju. Že kot sedmošolec \e doma pri Sv. Ropertu ustanovil bralno društvo in svoje rojake dramil iz spanja in je bodril k marljivemu delovanju. Da bi le Roperčani ne pozabili svojega rojaka, temveč se po njegovem vzgledu vedno trdno držali svojega bralnega druStva in iz njegovih časopisov in knjig zajemali zanimanje za narodni in gospodarski napredek! Da ni Božidara v najlepši dobi pokosila neizprosna smrt, bi gotovo Se mnogo storil za toli drago mu Slovenijo, za katero mu do smrti ni nehalo biti srce. Ni te več med nami, mili naš Božidar, pa tvoj spomin nikdar med nami ne ugasne. Tvoj vzgled bomo posnemali in kakor, ti za domovino svojo vstrajno delovali. Ljubi Bog pa, ki ti je bil tolažba in up v življenju in smrti in ti je gotovo že obilno poplačal tvojo udanost in ljubezen, naj mnogo takih sinov obudi naši domovini, kakor si bil ti, nepozabni nam Božidar! Smešnica. Zločinca poslavijo pod vislice, na kar nekdo vpraša rabeljna: »Vi, zakaj bo pa ta obešen?« —• »Zato, ker je po zimi na peči suSil sneg in ga potem poleti za sol prodajal«.