) UGOSLOVANSKI
GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
j Jsl ^kaja enkrat na mesec, in sicer 24 K, za pol leta 12 K, posamezna številka pisi sc ne vračajo. — Uredništvo in uprav-vsakega nleseca, ter slane za celo leto velja 2 K. — Inserati po dogovoru. — Roko- j ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev, 3.
Ob četrti obletnici...
Dne 8. t, m, so minula 4 leta, odkar je Umrl največji Jugoslovan dr Janez Evangelist Krek. Omahnil je sredi dela za svoj ^arod, za njegovo svobodo, ki mu jo je hotel priboriti.
Dr. Jan. Ev. Krek je bil oni, ki je prvi razvil praktično socialno in narodno-go-sPodarsko delo med Slovenci. Od vsega Početka njegovega javnega delovanja vi-lRio povsod v njegovem delu boi za gozdarsko, pol Uično, socialno in narodno svobodo slovenskega in jugoslovan-s^ega naroda. Na vseh poljih vidimo sledove njegovega plodonosnega dela. Zadružne organizacije, ki so ravno med voj-n° pripomogle k prehrani bednega l'ud-s*va in so sedaj dosegle sijajne uspehe, ^rokovne in stanovsko-politične organizacije, ki so pripomogle kmetskemu in elavskemu stanu do večje veljave in blagostanja, naše izobraževalne organizacije vse to je delo dr. Kreka. In njegovo poli-|'čno delo, njegovo delo za politično svo-'°do Slovencev in celega jugoslovanskega 5af°da pred in med vojno, zlasti zadnje ni pred smrtjo, kdo naj ga preceni? Lahko ^ecemo, da je uspeh dr. Krekovega dela,
da
smo Slovenci še najbolj pripravljeni
^topili v novo jugoslovansko državo.
Svoje organizatorično delo je dr. Krek naslonil
na najmočnejšo in največjo orga-**,2acijo: Katoliško Cerkev. Vse njegovo . el° ie šlo za tem, da dvigne slovensko ’ astvo do časti in veljave, do blagostanja in sreče na temelju krščanske omike. . atlašn'i časi nam predvsem kažejo kako imel prav.
Dr. Krekovega dela ne moremo za-°stno preceniti. Vemo lc to, da ie ogrom-n° *n da nam Kreka manjka, silno manjka ln da ga ni mogoče nadomestiti. On je llnirl, Toda ostal je njegov duh v nas, °stale so nam njegove ideje, ostal njegcfv
vzgled, vzgled nesebičnega, požrtvovalnega dela in poštenja.
Jugoslovanski katoliški obrtnik je tudi spoznal moč organizacije. Za delav-| cem in kmetom je tudi on začel po Kreko-j vih načelih in idejah snovati svoje organizacije. I on se zaveda, da mu more edino krščanska organizacija pripomoči do veljave in ugleda, ki mu pripada. Zvest Krekovim načelom in po njegovem vzgledu z nesebičnim, požrtvovalnim delom ter poštenostjo, kakor tudi gorečo ljubeznijo do svojega naroda, bo jugoslovanski katoliški obrtnik roko v roki s krščanskim kmetom, delavcem in uradnikom pripomogel do izpolnitve Krekove oporoke, ki jo je zapustil svojemu narodu: Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno, kako boste združeni vse svoje moči, vso svojo ljubezen posvečali naši jugoslovanski državi,..
OBRTNIKI IZ GORENJSKE!
V nedeljo 6. novembra se vrši ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu v Kranju ustanovni občni zbor »Obrtne zveze« za Kranj. Udeležite se ga v obilnem številu!
Na delo!
Končana je doba manifestacij in sijajnih taborov. Minulo je poletje, čas počitnic tudi v organizatoričnem delu, in prišla je jesen, čas tihega in notranjega organizacijskega dela. Poleti smo na katoliških shodih in taborih spoznali nujnost dela in se navdušili za naše ideje, sedaj pa je treba, da se dela oprimemo. Za našo obrtno organizacijo, za naše obrtne zveze mora biti letošnja jesen čas posebno živahnega dela.
Ako hoče izvesti svoj program in doseči svoj namen, se mora še razširiti in združiti v svojih vrstah vse slovensko, vse jugoslovansko obrtništvo.
Čas je zato jako ugoden. Korupcija v vladi in njeni bližini je opravičeno izzvala srd in nezaupanje do vladnih strank. Zato naši nasprotniki, ki so toliko bobnali o svojem prijateljstvu do obrtnikov in se še vedno hvalisajo, koliko so storili za nje, zgubljajo zaupanje tudi pri lastnih pristaših. Koruptna in židovska politika Jugoslovanske demokratske stranke je morala odpreti oči še takemu nevednežu. Se listo malo število pristašev, ki jih je imela, jo zapušča in med temi je precej obrtnikov. Da obrtništvu ni in ne more biti tudi Samostojna kmetijska stranka preveč naklonjena, je samo po sebi umevno. No, pa saj je tudi samostojni poslanec Kušar rekel na »taboru« v Št. Vidu, da je njihova stranka samo za kmete in da je stranka, ki združuje v sebi vse stanove kot Slov. ljudska stranka, nezmisel.
Ljudstvo torej zapušča vladne-svobo-domiselne stranke in se obrača drugam ter Sšče boljših voditeljev, strank z boljšimi načeli. V splošnem vrenju in vrvenju človeštva je tudi naše ljudstvo iskalo pomoči in rešitve v liberalizmu, brezverskem socializmu in komunizmu. Toda vsi ti sistemi ne morejo dati onega miru, onega zadovoljstva, kot ga more dati edino krščanstvo. Zato se množijo naše krščanske kmetske, delavske, obrtniške in druge organizacije. Ljudstvo spoznava, da je edina in najpopolnejša rešitev socialnega vprašanja v izpolnjevanju dolžnosti, ki jih nalaga Kristusova vera.
V tem znamenju gredo naše organizacije v boj, na delo. Ne z hujskanjem delavca proti delodajalcu ter z druge strani obrtnika proti delavstvu itd., ampak v enotnem, sporazumnem delu z obeh strani.
Zavedamo se, da izhaja socialni in gospodarski nered odtod, ker nimamo ene, enot-* » ne družbe. Družba, človeštvo mora postati enoten organizem, ki se med seboi izpopolnjuje in čegar deli služijo drug drugemu in skupnosti. Ne torej toliko razno govoričenje o osem- in večurnem delavniku, kakor misli »Domovina«, ampak nav od k vzajemnosti in medsebojnemu spoznavanju naj bo poleg strokovne izobrazbe naloga obrtnih, kakor tudi drugih stanovskih organizacij. Krščanski obrtnik se zaveda in se mora zavedati, kakor tudi vsak kmet, delavec in uradnik, da je vsak človek, najvišji kakor tudi najnižji v kateremkoli oziru, ravno tako človek kakor on, da je njegov brat, Ako se bo vsak stan tega zavedal,-bodo prenehali stanovski prepiri, štraj-ki itd. Naloga Obrtnih zvez pa je, da to prepričanje, to zavest v svojih članih utrdijo in preko njih .pzširijo med obrtništvom.
Ljudstvo je sito bojev in prepirov in hoče miru. Zato je sedaj čas pokazati, da bomo dosegli mir in edinost le po naših načelih. Torej na delo!
0 razvoju ljudske umetnosti.
Piše prof. V.
(Dalje in konec.)
Keramiške izdelke delimo v 3 glavne skupine: 1. navadno glazirano blago, 2. kmetska majolika (fajansa), 3, pečnice.
Glazirano blago 17, in 18, stol, skuša zbuditi efekt z živo in večbarvno glazuro aJi pa z uporabo manj navadne barve, kakor n, pr. temnomodre, svitlo- in svinče-nozelene, ki je bila običajna barva peč-nic. Izdelovali so se različni glazirani predmeti, kakor sklede, krožniki, vrči, modeli za pecivo (potice), posodice za blagoslov,-ljeno vodo, tintniki, kipi, pečnjce i. t. d. V dekorativnem ocziru se ti predmeti zelo odlikujejo od starejših izdelkov. Motivi so zelo različni, kakor rastlinski ornamenti, živalske podobe in bolj poredkoma tutdi verski monogrami. Poleg barvanih nastopajo že pogostoma reliefni okraski na krožnikih, skledah in vrčih pa razni, navadno šaljivi napiisi,
Češko-moravski glazirani keramiški proizvodi te dobe ne morejo tekmovati z nemško-alpskimi niti glede oblike, niti glede ornamentike. Na nekoliko višji stopnji je istodobna galiciška keramika.
Kakor smo deloma že omenjali, nam glazirani, todobni keramiški izdelki jugoslovanskih dežel nekdanje Avstrije ne nudijo posebnih ljudsko-ujmetniških motivov, pač pa zelo interesantne tipične oblike, ki se od nemško-alpskih popolnoma razlikujejo, Na Kranjskem prevladujejo splošno laške oblike posebno pri vrčih. Pri glinasti
posodi v Kamniških pilanjnah se pa kaže nemšikot-alpski vpliv. Tipična je v tem oziru posebno v Kamniških planinah udomačena glinasta trinožna ponev.
Pod kmetsko majoliko ne razujnemo samo pod tem imenom znane, nekoč posebno po naših vinskih krajih zeilo razširjene vinske vrče, ampak sploh fajansno glinasto blago, ki se odlikuje po umetni izvedbi in splošno ni namenjenio vsakodnevni rab(i. Sklede, vrči, krožniki in drugi glinasti predmeti, izdelani na približno isti način ko fajansi, so se rabili le ob slovesnih prilikah, drugače pa so krasili, kakor znani cisnastji krožniki, otmare, police in stene premožne kmetske pa tuldi meščanske hiše kot ponos hišne gospodinje.
Majolična posoda pa se odlikuje od navadne fajansne tudi po tem, da nam nudi v veliko večji meri pristne, kmetske umetniške motive.
V večji zbirki! majoličnih predmetov iz iste pokrajine opazimo razliko v kvaliteti. In res razločevati moramo glede kvalitete in ornamentike dvojno! vrsto majoličnih izdelkov in sicer majolično blago, kot navadno tržno blago in pa majolike, ki so bile izdelane na posebno naročilo.
Takratni obrtniški »cehi« so se med seboj naravnost tekmovali, kteri izmed njih se bo ob slavnostnih sestankih odlikoval z umetnejšim cehovskim vrčem in drugo posodo. Te vrče spoznamo takoj kot take po napisih. Pa tujdi privatniki so radi naročevali majotlično posodo kot darila ob slavnjostnih dogodkih, ob krstu, poroki, h godu itd. Umevno je, da so tudi lončarji-umetniki skušali z umetniško iiz,-vetdbo zadotvodjiti svoje odjemalce. Prj slikanju nalašč naročene majolične niso torej uporabljali navadnih šablon in so slikanje izvedli za ta posel posebno sposobni slikar ji.
Doba izdelovanja kmetskih majolik je trajala približno 200 let, namreč od srer dine 17. do sredine 19. stoletja,
V nemških alpskih deželah je bilo mnogo lončarij, ki so se pečale z izdelovanjem majolik. Za slovensko Štajersko pridejo v poštev tovarne v Gradcu, v Man-tschi pri Gradcu, v Celju in Ptuju. Primorje in Kranjska sta imela razen malenkostnih poskusov izključno tuje, laško blago.
Za nemške alpske majolike so značilne valovite, temnomodre, podolžne črte, ki delijo ploskev v precej enako obširna polja z živalskimi podobami, z lovskimi prizori, z ženinom ter nevesto itd. Najdejo se pa tudi alpske majolike z neenako velikimi polji. Po starosti se odlikujejo salzburške, po izvedbi in po širšem delokrogu pa gmundenske. V Gmundnu niso namreč izdelovali samo majolične posode, ampak I
tudi kipe in celo večje skupine kipov. Za gmundenskimi majolikami je slovelo majolično blago iz Mantsche in Karlaua PTl Gradcu. Temeljna barva teh majolik je običajno rumeno-bela, vendar včasih tudi modrikasta. Na štajerskih majolikah so se uporabljali poleg že prej omenjenih motivov iudi še drugi, kakor začetne injienske črke naročnikov, svete podobe, grozdi in domače narodne noše.
Drugo skupino kmetskih majolik tvorijo majolike, izdelane na Češkem, Moravskem, v Slovakiji in sploh na Gornjem Ogrskem, nadalje v Šleziji in v zahodn* Galiciji. Najlepše majolike so izdelovale moravske lončarije, Slavnoznane so bil® takozvane habanske majolike. Izdelovali so jih begunci, pripadniki raznih verskih sekt, ki so se naselili na Moravskem, blizu ogrske meje. Slovaške majolike so nastale v veliki meri pod vplivom habanskih.
Razloček med alpskimi in habanskimi majolikami je velik. Oblika habanskih vrčev je okrogla, meloni podobna. Razen vrčev so izdelovali Habanci tudi krožnike, sklede in šesterostranične steklenice, zadnje gotovo po vzorcu šesterostraničnih ci-nastih vrčev. Na vseh omenjenih kerami-ških izdelkih opazujemo enako ornamentiko, namreč stilizovan tulipanov cvet in potočnico.
Po mnenju poznavalcev so habanske majolike nemško-švicarskega izvora. Pri mlajših se kaže laški vpliv, pri majolikah novejše dobe pa prevladuje jasno vpliv slovečih nizozemskih, v Delftu izdelanih majolik.
Na Moravskem so nastala poleg mnogoštevilnih malih lončarij naravnost tovarniška podjetja, ki so se posluževala skoraj izključno že udomačenih umetniških motivov, vsled česar spadajo tudi te majolike k domačim umetno-obrtniškim izdelkom.
Znamenite so poleg habanskih posebno rusinske kmetske majolike iz Kossova, ki kažejo po svoji tehnični izvedbi turški vpliv.
Omenjali smo te pri nas manj znane majolike, ker so marsikatere izmed njih prišle potom trgovine tudi v naše kraje in kot svetovnoznane. Za naše slovenske pokrajine so največjega pomena laške majolike, kot najbolj znane in najbolj razširjene, To je lahko umljivo, ker smo najbližji sosedi Lahov in ker ležijo slovenske dežele na trgovski poti iz Italije v Srednjo Evropo.
Lahi so bili, kakor v mnogih strokah, tudi v keramiki učenci Mavrov. Po vzorcih maverskih lončenih izdelkov so že v 15. stoletju dosegli primeroma visoko stopnjo v keramiški umetni obrti, K temu pro-
°vitu laške keramike je mnogo pripomogel 2nani laški kipar Lucca della Robia.
Domovina laške, torej tudi toliko opevane slovenske majolike je Severna Italija. ^ vojvodini Urbino je vladala za umetnost navdušena rodbina Malatesta, imenovana tudi gospodje iz Pesara. Iz mesteca Pe-Saro, blizu Ankone, je prišlo v naše slovenske pokrajine največ majolik. Te magike imajo navadno signaturo: C, C, P. (Casali, Caligari, Pesaro). Casali in Cale-feri sta namreč najbolj znana izdelovalca Majolik iz Pesara. Pa ne samo pri Slovencih, ampak tudi pri primorskih in deloma celo pri dalmatinskih Srbo-Hrvatih in Lahih so bile te majolike zelo priljubljene. Posebno značilna je kranjska majolika z dvakrat vpognjenim ročajem z obojestransko vdrtim ducem (Schnabel) z znanim kranjskim dvoglavim orlom violetne barve ter z rumenimi in modrimi groteskami. Ohranili so se tudi vrči z slovenskimi, z srbo-hrvaškimi (v cirilici) in laškimi na-Pisi. V ljubljanskem muzeju se med drugimi nahaja tudi majolika z napisom: »Na 2dravie Lublansche Gospode«. Ti napisi nam dokazujejo, da so bile te laške majolike izgotovljene mnogokrat na naročilo in da so se laški lončarji ozirali na želje in okus slovenskega prebivalstva. Vsled tega so se tudi kmalu udomačile in postale zelo Priljubljene.
Ne ravno poredkoma se najdejo v naši domovini ponaredbe laških majolik po naših slovenskih lončarjih. Poznavalec jih bo na prvi pogled spoznal kot ponaredbe, ker imajo motnejše barve in zabrisano, nejasno sliko kranjskega orla.
Na Kranjskem in Primorskem so se našle poleg že omenjenih tudi majolike z drugimi motivi, kakor z tiči, gradovi itd.
Precej razširjene so bile nadalje ma-jolike z napisi: »Bevi Cara«, »Bevi Ema« in drugimi, ki pa niso iz Pesara, ampak najbrže iz Benečije, kjer se še dandanes izdelujejo enake majolike.
V slovenskih deželah prevladujejo med majoličnimi izdelki vrči tako zelo, da razumemo pod majoliko kratkomalo vrč. Krožniki in druga majolična posoda je bila Pri nas primeroma malo razširjena.
V mnogo večji meri kakor majolike so Pečnice produkt pristne domače umetniške obrti, ki se je začela razvijati v 14. stoletju, ko se je uvajala v alpskih deželah °d zunaj kurjena soba z lončeno kmetsko Pečjo. Umevno je. a v začetku ne moremo govoriti o tej pt gi lončarske obrti kot o umetno-obrtniški, ker so bile prve pečnice gotovo zelo priproste, brez vseh okraskov.
Z gornjenemško hišo je v nemških in slovenskih alpskih deželah zavladala tudi
gornjenemška peč, oziroma gornjenemška oblika in ornamentika pečnic. Slovenske pečnice imajo torej v veliki meri isto obliko in isto plastično ornamentiko ko nem-ško-alpske, četudi se je tu in tam našel tudi kak slovenski lončar, ki se je v obliki in ornamenitki pečnic povzpel do neke samostojnosti.
Najstarejše pečnice so bile ravne, gra-fitirane plošče, torej brez glazure z preprosto reliefno ornamentiko. Pri nas so se kmalu zelo udomačile tudi konkavne, loncem podobne pečnice. Bile so zelo praktične, ker je peč vsled večjega ploskovnega obsega bolje grela. V loncem podobnih pečničnih vdolbinah so se hitro pogrele roke in celo jedila. Še dandanes se najdejo kmetske slovenske hiše, četudi bolj poredkoma, ki imajo peči z konkavnimi pečnicami.
Glede umetniških motivov na pečni-cah lahko rečemo, da so splošno enaki onim na drugih izdelkih ljudsko-umetniške obrti.
Peči iz starejše dobe, ki jih vidimo na gradovih in v premožnejših meščanskih hišah, so mnogokrat naravnost umotvori, vendar jih ne moremo več prištevati ljudski umetni obrti, ampak so v resnici že navadni umetno-obrtniški izdelki.
Kakor že kranjskim mostiščarjem na ljubljanskem barju in drugim plemenom na primitivni kulturni stopnji je služila ilovica, oziroma glina, tudi slovenskim lončarjem kot pripravna snov za izdelovanje raznih otroških igrač. Še dandanes izdelujejo naši slovenski kmetski lončarji razne prav srčkane igrače, ki predočujejo razne živali, kakor jelenčke, pujske, kravce itd, in služijo otrokom tudi kot piščalka. Omeniti moramo lične hranilne puščice, kro-pivniki in kukavice, ki sicer nimajo obliko omenjene ptice, pač pa se da ž njimi posnemati znani kukavičji »kuku«.
Železna posoda in drugo importirano blago je že v veliki meri izpodrinilo naše priproste lončene izdelke. Ni nam treba vsled tega žalovati, pač pa bi želeli, da bi se tudi pri nas povzpela keramika do tiste višine, na kateri bi mogla tekmovati z tujimi keramiškimi izdelki.
Slovenski obrtnik! Ali se zavedaš, da je edina tvoja rešitev v močni stanovski organizaciji? Le združeni moremo kljubovati vsem nasprotnikom in vsem težavam. Zato vstopi v Obrtno zvezo! Če je še ni, osnuj jo v svojem kraju! Vsa navodila do* biš pri Jugoslovanski obrtni zvezi v Ljub-ljani, Pražakova ulica 3,
Vajeniško vprašanje.
V »Socialnem preporodjaju« razpravlja dr. Stojanovič o vajeniškem vprašanju sledeče:
Za vajence se je začela javnost zanimati šele v novejšem času. Težki položaj in slabo življenje vajencev je napravilo ta stan sramotnim. Sedaj je nekoliko bolje. Država je skušala z zakoni zboljšati položaj vajencev. Vendar vajeniško vprašanje s tem še ni rešeno ampak še obstoja in težave niso še odpravljene.
To je prebudilo nekatere človekoljube, ki skušajo odpomoči temu zlu. Nastalo je med njimi več mnenj kako rešiti vajeniško vprašanje, med katerimi prevladujeta dva, eni pravijo, da naj se napravi čim več obrtnih šol za vojne sirote; drugi pa hočejo, da naj se po vseh večjih obrtnih krajih ustanove domovi za vajence, kjer bi stanovali in hodili k mojstrom le na delo.
Dr. Stojanovič pravi, da sta ti dve ideji lepi, pa neizvedljivi. Za prvi načrt bi bilo treba silno mnogo denarja, če hočemo ustanoviti šole za vse vojne sirote, ki jih je velikansko število. Imamo pa poleg teh še polno drugih otrok, za katere je treba rešiti isto vprašanje. Ne gre, da bi bile tu vpoštevane izključno le vojne sirote, Tudi drugi načrt je ravnotako iz fi-nancielnih razlogov neizvedljiv. Treba bi bilo zopet ogromnih vsot denarja.
Ker je treba vajeniško vprašanje kljub temu rešiti, svetuje dr. Stojanovič drugačen načrt. Vajencem naj se skuša z zakonom lie življenjski položaj izboljšati, ter jim preskrbeti boljšo strokovno izobrazbo. Treba bi bilo zato ustanoviti posebna nadzorništva, ki naj skrbe, da bo življenjski položaj vajencev primemo dober. Dalje je treba rešiti vprašanje, kako izobraziti rokodelca na isti način, kakor se izobražujejo duševni delavci. Treba bi bilo zato nižjih obrtnih šol, v katerih se vajenec priuči in sposobi v svojem rokodelstvu, ne da bi se kaj učil pri mojstru. S tem bi se doseglo dvoje: 1. da postanejo vajenci in z njimi vajeniško vprašanje in 2. da se dobijo delavci-strokovnjaki. Z nižjo obrtno šolo bi se stvorila šola, ki bi privlačila večji del mladine in tako nekoliko olajšala srednje šole, iz katerih izhajajo samo duševni delavci. Ustvarilo bi se na ta način nekako ravnotežje med duševnimi in fizičnimi delavci. Vsa mladina bi se potem smatrala za enakopravno, dočim je sedaj vajenec preziran, študent pa nasproti njemu gospod.
Tako dr. Stojanovič, ki je visok uradnik v ministrstvu za socialno politiko. Da tudi njegov načrt ni lahko izvedljiv zlasti zopet iz financielnih težkoč ne toliko od strani države, kot od strani staršev. Pri-
hodnjič prinesemo članek o tem vprašanju od popolnoma druge strani. Želimo pa tudi, da se oglasijo in povedo svoje mnenje o rešitvi tega velevažnega vprašanja tudi naši domači strokovnjaki in predvsem obrtniki-mojstri.
Izvršilna naredba
Ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani o ustanovitvi pokrajinske zadruge sedlarjev, jermenarjev, torbarjev, bičarjev in ličarjev vozov.
Na podstavi členov 3, in 4. naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 15. novembra 1919, št. 11 v Uradnem listu iz leta 1920, s katero so se izdali predpisi za pospeševanje ustanovitve strokovnih obrtnih zadrug in zvez obrtnih zadrug se odreja po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice in poslujočih zvez obrtnih zadrug:
člen 1.
Ustanavlja se ta-le pokrajinska strokovna obrtna zadruga za vse območje pokrajinske uprave za Slovenijo:
Zadruga sedlarjev, jermenarjev, torbarjev, bičarjev in ličarjev vozov s sedežem v Ljubljani.
Člen 2,
Z ustanovitvijo zadruge, navedene v členu 1. so postali vsi sedlarji, jermenarji, torbarji in ličarji vozov člani te strokovne zadruge in so izločeni iz obrtnih zadrug, pri katerih so bili dosedaj včlanjeni.
Člen 3.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 28. septembra 1921.
Dr, Marn, s. r.
3 '
Politične vesti.
Albanija dela naši državi, oziroma našim državnikom precej preglavice. Italijani so izzvali med Albanci pravcato državljansko vojsko. Njej gre za to, da spravi Jugoslavijo v konflikt z Albanci in jo tako oslabi, Italija namreč sama ne more preživljati velikega dela svojega prebivalstva — že tisoči in tisoči italijanskih delavcev, ki so prihajali pred vojno in tudi sedaj prihajajo k nam, nam to pričajo — na drugi strani pa hoče imeti neko tržišče za svoje izdelke na Balkanu, Preko Albanije gre najcenejša in najkrajša pot na Balkan, zato sta se tam od nekdaj Avstrija in Italija radi Albanije grdo gledali. Sedaj je prišla mesto Avstrije Jugoslavija, zato velja boj in zahrbtno rovarenje njej. Italija pa tudi nima rudnin, nima lesa in drugih snovi, ki so potrebne njeni industriji. Tega ima
pa Balkan dovolj, a je po večini še neizrabljeno. Zato bi jih rada dobila, da ustanovi tam z italijanskim denarjem industrijska podjetja, oziroma porabi surovine doma. S tem bi lahko zaposlila tudi svoje delovne moči. Zato se je Italija toliko borila za Trst, za Goriško in Notranjsko; zato je delala s svojo agitacijo in rovarenjem zgago po Dalmaciji, Črni gori in sedaj v Albaniji.
Tudi z Mažarsko nas hoče zaplesti Italija v boj. Mažari so v zadnjem času zasedli Baranjo, ki jim jo je prisodila mirovna konferenca in pri tem »odščipnila« tudi nekaj našega ozemlja. Potem so obdržali zapad-no Ogrsko, ki bi jo morali izročiti Nemški Avstriji. Da so pri tem nekoliko poropali in poplenili, je samoobsebi umevno. Prizadete države in cela mala ententa so se pritožile pri Zvezi narodov. Pa glej ga spaka! Slavni možje, ki drugače toliko govore o pravičnosti, so k temu molčali. Pravijo, da so angleški lordi nakupili na Mažarskem veliko posestev in so veliki prijatelji ogrskih magnatov. Ker imajo pa lordi na Angleškem vso moč v rokah, so odločili seveda v prid svojim prijateljem in svojim koristim na Ogrskem. Pomaga jim pa seveda tudi Italija, ki ji je na tem, da Jugoslavijo oslabi in dobi premoč na Balkanu.
Stojan Protič, Radikalci in demokrati se gledajo kot mož in žena, ki sta se vzela, ne iz ljubezni, ampak radi denarja. V začetku so se dobro držali, sedaj so si pa vsak dan bolj v laseh. Radikalci vedno bolj spoznavajo, da se brez Hrvatov in Slovencev ne da »vladati«. Zato se nagibajo vedno bolj od demokratov proč. Pot do opozicije pa gladi Stojan M. Protič. Ta je v zadnjem času imel sijajne shode po Vojvodini in Srbiji in pridobiva vsak dan več pristašev. S svojim prijateljem dr. Ivaničem je prišel prejšnji teden v Zagreb, kjer je imel konference s hrvatskimi opozicionalnimi strankami, takozvanim hrvatskim blokom. Kakor pravijo, je dosegel precejšen uspeh in Zagrebčani imajo v njegov pokret veliko zaupanja. Priključili so se mu tudi Srbi iz Hrvaške, ki so nezadovoljni s Pribičevi-čem. Demokrati so radi tega silno razburjeni in se trudijo na vse načine, da bi zopet potegnili radikalce nase. Pa ne vemo, če bo šlo.
Liberalni voditelji spoznavajo, da gre z njihovo stranko h koncu. Zato so zadnje čase začeli po svojih časopisih od »Jutra« pa do »Pondeljka« vabiti vse v svojo stranko. Na vse načine rotijo in prosijo svoje pristaše naj jih ne zapuste, G. dr, Kukovec vabijo v »Jutru« pristaše vseh strank v stranko in pravijo, da bi bili zadovoljni tudi s — komunisti. Tudi »Domovina« se je spravila nad obrtnike, V tem »vabilu« se pisec jezi nad obrtniki, ki so se razcepili na toliko strank. Morali bi seveda iti z JDS in voliti gospoda Fran-chettija. Toda teh je bilo malo in gospod Franchetti ni bil izvoljen. (Saj bi še celo dr. Žerjava doletela kmalu isti usoda.) Vendar kljub temu, da ni bil od JDS-ar-skih kandidatov-obrtnikov nobeden izvoljen, ni nobenemu obrtniku žal, da je oddal svoj glas JDS. (Onim, ki ga pa niso oddali, pa še manj.) JDS je dosedaj največ storila za obrtnike. (To nam je pa popolnoma novo.) Dr. Žerjav je dosegel
pred kratkim ne vemo že kakšne ugodnosti zanje. Zato se morajo obrtniki tudi priključiti JDS itd. SLS, da za obrtnika nič ne štori, Samostojna kmetska stranka pa je le za kmeta, socialdemokratska pa jc za delavce.
Mislimo, da to vabilo ne bo dosti pomagalo liberalni gospodi. Kajti dejanja bolj glasno govore kakor besede. Gospodarstvo liberalno-radikalne vlade;, strahovita korupcija, padec valute itd. pove več kakor dolgi, še tako lepi članki. Oni, ki pritiskajo obrtnika z davki vseh vrst, tako, da jih človek skoro več prešteti ne more naj ne iščejo pri njih zaupanja. JDS je tudi med obrtniki odklenkalo.
Samostojneži in obrtniki. Samostojne-ži vedno radi poudarjajo, da se morajo obrtniki organizirati pri njih in njihov »»Kmetijski list« ima vedno posebno rubriko za obrtnike. Da so jim te besede le na jeziku, je dokazal samostojni poslanec Kušar na »taboru« v Št. Vidu, kjer je govoril nekako sledeče:	Mi	smo stranka
kmetov in stojimo na razrednem stališču. Slovenska ljudska stranka pa pravi, da jc za kmeta, za delavca, za obrtnika itd. Toda taka stranka je največji nesmisel. Nobena stranka ne more biti stranka vseh ljudi, ampak vsak stan se naj bori za svoje koristi zase v svoji stranki. Zato je naša stranka le za kmeta. Tako je govoril gospod Kušar, G poslanec je pa pozabil na to, kar naši stranki omogoča sprejeti vse stanove v njo, namreč krščanski solidari-zem. Seveda po njihovem liberalnem nazi-ranju, ki dovoljuje vsakemu vse je to nemogoče in njihova stranka, kakor tudi liberalna in socialnodemokratska ne bodo mogle združevati vseh stanov, ker ne vpo-števajo medsebojne solidarnosti vseh stanov, kar vedno mi povsod poudarjamo. Mi vemo, da je mogoč mir in red le v popolni solidarnosti in medsebojnem razumevanju vseh stanov. To medsebojno razumevanje pa ni mogoče pri onih, ki pravijo; ti živi, kakor hočeš, kaj boš poslušal »farje« in njihove pridige. Le oni, ki prizna, da je nad njim Bog, ki mu ukazuje: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, in se po tej zapovedi tudi ravna, le ta bo vedel spoštovati in ceniti tudi druge stanove, ne samo svojega. Tega pa pri naših materialističnih samostojnežih in liberalcih ni, zato ne morejo razumeti, da SLS združuje v svoji sredi vse stanove. Zato jim je SLS nesmisel. Ti pa, krščanski obrtnik, ki se zavedaš, da bo tvoja obrt uspevala najbolj takrat, kadar boš v prijateljstvu s kmetom, delavcem in uradnikom, obrni hrbet samostojnežem in vstopi v Obrtno zvezo!
Za ljublj‘ansko župansko mesto se liberalci na vse kriplje borijo. Z vsemi silami so se borili proti prejšnjemu županu Pesku. Naprtili so mu raznovrstne grehe, ki jih je baje izvršil pred 16 leti. Zaradi tega g. Pesek ni bil potrjen. Čudno pa jc to, da tisti, ki pravijo, da so z njim stbrili tiste grehe, še nekaznovani in še nadalje opravljajo svoje učiteljske službe. Seveda: »Quod licet lovi, non licet bovi«, pravi latinski pregovor (po slovensko bi se to nekako reklo: kar sme demokratska gospoda, tega ne sme kdo drugi). Pa tudi vse (e lumparije jim niso pripomogle do žu-
panskega stolčka. Združena ljubljanska opozicija je izvolila za župana socialnega demokrata dr. Periča, ki je tudi potrjen. Bomo videli, če bo kaj dolgo časa v miru županoval.
Liberalcem je v njihovem političnem boju vse dobro, kar služi njihovim namenom. Za drugo jim ni mar, čeprav pri tem pokvari o vso našo mladino in je položaj našega ljudstva vsak dan slabši. Potem se pa taki ljudje še bahajo, koliko so storili za obrtnika itd. No, slovenski obrtnik jim je že pokazal hrbet.
Nov volivni zakon so iztuhtali zopet naši liberalci. Kakor namreč pišejo razni isti, je zakonodajni odbor, v katerem ima ■ečinp seveda liberalno-radikalna koaliciji, napravil nov načrt volivnega zakona za občinske volitve v Sloveniji. Po njem naj bi dobila v občinah, ki imajo n.^d 10.000 prebivalcev, ona stranka, ki dobi največ glasov, najprej polovico mandatov v občin-SKem svetu, nato pa še od druge polovice njej pripadajočo količino mandatov. V manjših občinah ostane proporc, kakršen ;e bil dosedaj.
Ta načrt je zopet prirejen zato, da dobijo liberalci zopet Ljubljano v svoje roke. Ker so bili dosedaj v Ljubljani največja stranka, upajo na ta način dobiti najmanj dvetretjinsko večino. Pa le najbrže ne bn nič. Ubogi demokratje, toliko se trudijo, pa le uspeha ni nič.
Iz Obrtnih zvez.
Ustanovni občni zbor Obrtne zve-■'•'2 v Kranju se vrši v nedeljo 6, novembra ob 9, uri dopoldne v Ljudskem domu v Kranju s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev in nagovor sklicatelja.
2. Govor dr, J. Mohoriča o zadružništvu.
3. Vpisovanje članov.
4. Volitev odbora.
5. Slučajnosti.
Naše somišljenike-obrtnike vabimo iz Kranja in okolice, da se vsi udeleže ustanovnega občnega zbora in se vpišejo v Obrtno zvezo, ki je velike važnosti za vse obrtnike.
Pridite na občni zbor tudi pristaši iz ostale Gorenjske.
Ljubljana. Obrtna zveza začne kmalu redneje in živahneje delovati. Občni zbor se bo vršil v najkrajšem času. Dan se bo javil v dnevnem časopisju, nakar člane in tudi nečlane somišljenike opozarjamo in prosimo, da se občnega zbora v obilnem številu udeleže. Agitirajte za obilno udeležbo in pridobivajte novih članov!
Strokovne vesti.
Trimesečni keramični tečaj na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Lončarska obrt v Sloveniji je bila svoj čas lepo razvita ter je donašala lončarjem lepe zaslužke. Danes se nahaja ta nekdaj cvetoča obrt v stanju propadanja, zlasti radi tega, ker se mladina posveča raje drugim strokam, ki trenutno nudijo lepšo eksistenco. Da bi lončarska obrt, ki je v več krajih v Sloveniji še danes razširjena kot domača indu-
strija, se povzdignila na višjo stopnjo, je Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani nastavil posebnega keramičnega učitelja, ki naj bi seznanil naše lončarje z vsemi napredki v keramični industriji. V ta namen se namerava ustanoviti na srednji tehnični šoli v Ljubljani stalen keramični oddelek, ki bo zasigural naši lončarski obrti praktično in teoretično dobro izvežban naraščaj. S 1. novembrom se otvori prvi trimesečni strokovni keramični tečaj. Natančneje informacije daje Urad za pospeševanje obrti.
O tem tečaju nam je poslal Urad za pospeševanje obrti še naslednje poročilo: Urad za pospeševanje obrti otvori 1. novembra t. 1. na tehnični srednji šoli v Ljubljani dvanajsttedenski tečaj za lončarje in pečarje. Namen tega tečaja je dati mojstrom in pomočnikom priliko, da svoje praktično in teoretično znanje spopolnijo. Pouk bo celodnevni in bo obsegal naslednje predmete: modeliranje, risanje, tehnologijo, kemično prnizkušavanje surovin, knjigovodstvo, obrtno zakonodajstvo in delavnico.
Vsem črevljarskim zadrugam. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je razposlal črevljarskim zadrugam v izpolnitev statistične pole, iz katerih naj bi bilo razvidno, v koliko je naša mala črevljarska obrt zmožna se udeležiti pri nabavi črevljev za vojno in mornarico. Vsi interesenti, ki eventuelno niso dobili doposlane omenjene pole, naj se obrnejo tozadevno na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, nakar jim jo bo isti takoj doposlal. — V Ljubljani, dne 12. oktobra 1921, — Urad za pospeševanje obrti.
Organizacija v cementni stroki. Pred kratkim se je osnovala v Splitu organizacija tupinolomov (iz tupine delajo cement) pod imenom Udružen e >Tupina«. K organizaciji je pristopilo vseh 13 malih posestnikov, na katerih svetu so skladi tupine, izjemo dela samo še en večji tupinolom, ki je v italijanskih rokah. Pred vojno se je z lomljenjem tupine preživelo 500—600 kmetskih družin z nad 3000 dušami. Danes je ta industrija malone zadavljena po visoki carini, ki jo je na njen izvoz naložila sedanja vlada.
— Praktično delo, Hrvatska katoliška ženska zveza v Zagrebu je s 1. oktobrom t. 1. otvorila v Zagrebu zasebno žensko strokovno šolo. Na šoli se, vrši pouk o šivanju perila, v krojenju, v modistovski stroki in vezenju, posebno narodnem. — Šola sprejema za ta dela tudi naročila.
Raznoterosti.
Uspeh Mariborske obrtne razstave je
naravnost sijajen, V času, ko je bila razstava odprta, namreč od 8. do 25. septembra, ie obiskalo razstavo vsega skupaj 9757 obiskovalcev. Kupilo se je na razstavi za 650.000 K raznih predmetov, ki so bili razstavljeni. Pojasnila in razni podatki glede predmetov, izdelovanja itd. so se dali 931 obiskovalcem. Ta veliki uspeh je povod in zagotovilo, da se bodo v bodoče
take razstave še ponavljale. Za prihodnje leto je že projektirana pokrajinska obrtna razstava za celo Slovenijo, h kaieri se bodo pritegnila tudi pomočniška in vajeniška dela, kar bo za obrtni razvoj v Sloveniji največjega pomena. Za obrtnike-razstavljalce se je razstava še zlasti zato dobro obnesla, ker so napravili dobre kupčije in veliko naročil. To bo pa zopet pospešilo napredek malega obrtništva.
Obiskovalci so občudovali zmožnosti in izdelke obrtnikov-razstavljalcev, o katerih je preje malokdo kaj vedel. Obrtniki so napravili zase s tem precejšnjo reklamo.
Ljubljanski veliki semenj je sijajno dosegel svoj smoter in njegov uspeh je nepričakovano velik. Po ugotovitvi sejmske-ga urada je bilo obiskovalcev v vsem skupaj 121.000, Kupčijski uspeh je mnogo večji, kakor se je cenilo te dni. Urad je ugotovil okroglo za 600 milijonov kron fiksno sklenjenih kupčij. — Vsi razstavlja lei so bili izredno zadovoljni in isto se sme trditi o obiskovalcih in kupcih — marsikdo je v naravnost navdušenih besedah zagotavljal ob slovesu sejmskemu uradu svojo veliko zadovoljnost. Vsi raz-stavljalci so na vprašanje urada z veseljem zagotovili, da driijgo 'leto zopet razstavijo, in sicer velika večina na mnogo večjem prostoru, deloma v lastnih paviljonih. — Ker se tudi od podjetij, ki letos še niso razstavila, ob živahnem zanimanju, ki ga je semenj letos v njih zbudil, zanesljivo pričakovati številne udeležbe, se sme že sedaj trditi, da bo prihodnji ljubljanski veliki semenj ostal ne samo na sedanji višini, temveč da bo imel še večji obseg. Zlasti zadovoljni so bili razstavljalci iz Hrvat-ske in Srbije in so se pri odhodu uradu gorko zahvaljevali, zagotavljajoč udeležbo tudi na prihodnjem sejmu. Upati pa je, da se ob velikem letošnjem uspehu semnja priglasi iz Srbije in Hrvatske prihodnjič še veliko večje število novih razstavljal-cev. — Število razstavljalcev in obiskovalcev je v veliki meri prekoračilo v za-snutku začrtane meje velesejma. Računali so, da se sejma udeleži okoli 250 tvrdk. Razstavilo pa je nad 430 tvrdk. Računaii so na okoli 30.000 obiskovalcev. Prostori so bili premajhni in blaga še premalo, ker so bili nekateri paviljoni totalno razprodani, več tvrdk pa je dobilo naročil za več mesecev naprej.
Praški vzorčni veliki semenj je izpadel nad vse sijajno. Na velesejmu je izlo-žilo 2274 tvrdk in sicer 1937 iz Češke, 174 iz Moravske, 14 iz Šlezije, 35 iz Slovaške, 56 iz Nemčije, 11 iz Francoske. 28 iz Avstrije1, Zastopane so bile tudi države: Al-žir, Anglija, Jugoslavija, Italija, Španija, Danska, Holandska in Amerika. Prodalo se je največ tekstilnega blaga (obleke itd.). Največ so pokupili Jugoslovani in sicer predvsem tekstilno blago.
Ploveča izložbena palača. Kakor poroča »Ekonomista«, se gradi nekje na Angleškem velika trgovska ladja, ki je prirejena za izložbe. Ladijski prostor obsega 20.000 ton (1 ladijska tona je nekaj čez 2.83 m3). Ladja je razdeljena na več nadstropij. V spodnjih nadstropjih bodo razpostavili in izložili oosamezni razstavljalci svoje produkte, v zgornjih nadstropjih pa bodo dvorane za sprejemanie gostov, sobe
za posetnike razstave, uradi za informa-fcije ter sobe za tolmače in drugo osobje. Na parniku bo podružnica nekega denarnega zavoda, zastopstvo zavarovalnice, kinematografsko gledališče za industrijsko propagando ter še več drugega.
Pranik bo odplul iz Londona in sicer v mesecu maju prihodnjega leta; na potu bo ostal 18 mesecev. Iz Anglije se bo napotil parnik najprej na vzhodno obalo južne Amerike in tu obiskal luke Bahia, Rio de Janeiru, Montevideo in Buenos Aires. Od tu bo odplul v Južno Afriko v pristanišči Kap in Durdan. Nato bo obiskal v Avstraliji pristanišča Freeinantle, Adelai-de, Hobaot, Sidney in Risbaye. Med potjo v Azijo se bo oglasil tudi na Novi Zelandiji ter odplul nato na Japonsko, kjer si ga bodo lahko ogledali v pristaniščih Jokohama in Kobe, Šanghaj in Hongkong bo obiskal na Kitajskem ter odplul nato nazaj proti domu. Mimogrede bo izložba obstala še v Manili, Saigonu, Singapuru, Ba-taviji, Kolombu in Bombayu. V Arabiji se bo ustavil v pristanišču Aden, v Evropi pa na otoku Malti in v Gibraltarju. Ta pod imenom Udruženje »Tupina«. K orga-mo najglavnejših luk na svetu, razen se-veroamerikanskih. Pripomnimo naj še, da je večina imenovanih pristanišč v angleški posesti.
Za vzorčnimi sejmi in vzorčnimi vlaki bomo dobili sedaj še vzorčne ladje. Mogoče bo kdo priredil razstavo še na zrakoplovu ali aeroplanu.
Nov način izdelovanja papirnatega denarja. Kakor poroča »Narodni Gospodar« so v Pragi poizkusili nov način izdelovanja papirnatega denarja, ki naj predvsem onemogoči ponarejanje, na drugi strani pa omogoči na enostaven način ločiti ponarejene bankovce od pravih. Poizkusi so se baje jako dobro obnesli. Obstoja ta način v tem, da se papirni masi primešajo mali kovinski delci, t, j. železne in niklaste lus-kinice. Kdor se bo hotel prepričati je li denar pristen ali ne, bo vzel magnet in se ž njim približal bankovcu. Če bo magnet deloval na papir in ga pritegnil nase, bo bankovec pristen. Na ta način se bodo popolnoma lahko in zanesljivo razločevali pravi bankovci od ponarejenih.
Število prebivalstva v Jugoslaviji znaša po podatkih statističnega urada 11 milijonov 590 tisoč 792; od teh 5,676.547 moških in 5,914.245 ženskih prebivalcev. Popolnoma vse prebivalstvo v tem ni všteto, ker od nekod statistični urad ni dobil ni-kakih podatkov, nekateri kraji so bili pa ob času štetja (1. februarja t. 1.) okupirani in se štetje ni mogle izvršiti. Posamezne pokrajine imajo prebivalcev: Srbija 2 milijona 136 tisoč ali v severni 54 in v južni 32 na km2; Črnagora 172 tisoč ali 17 na km2 Bosna in Hercegovina 1,876.000 ali 36 na km2; Dalmacija 301.000 ali 23 na km2; Hrvatska in Slavonija 2,591.000 ali 61 na km2; Medjimurje 96.000 ali 125 na km2; Slovenija 1,056.000 ali 63 na k m2; Vojvodina (Bačka in Banat) 1 milijon 315 tisoč ali 68 na km2.
Zveza Slovenije z morjem, O železniški zvezi Slovenije z morjem se je razpredla po časopisju; javna razprava, ki trajal že dajlj, časa in se bo) jnajbrže še nadaljevala. Jasno je, da mora dobiti
Slovenija, ki je po zasedbi Primorja po Italijanih odrezana od morja, neko zvezo z njim. Potrebe take zveze tudi nihče pri nas ne ta i in tudi Jugoslovanski klub se je epetovano potegoval za njo. Baje se je o nje; tudi že razpravljalo v ministrskem svetu in je že sklenjeno, da se železnica gradi. Nastane pa vprašanje, katero smer naj ubere proga. Pri tem pa se mnenja cepijo. Razni strokovnjaki se po časopisju potegujejo eni za eno, drugi za drugo smer ter vsak povdarja dobre lastnosti in prednosti od njega priporočane proge. V glavnem se gre za to, ali naj se zgradi proga iz Črnomlja čez Vinico do Oguliha, ali pa iz Kočevja do Moravic. Drugo vprašanje, od rešitve katerega zavisi tudi prvo, je, ali naj se zveže Slovenija z Bakrom oz. kako drugo luko v Kvarnerp, ali naj gre ves naš izvoz na Split. Obe železnici, iiz Črnomlja kakor iz Kočevja, bi se mogli zvezati i s Kvarnerom i s Splitom. Ker gre iz OguMna čez Moravice proga proti Reki in po liški planoti v Split. Iz Kočevja bi bilo bližje do Kvarnera, iz Črnomlja pa bližje v Split. Vendar bližina ne pomeni teliko, ker nekaj kilometrov več ali manj ne igra velike vloge. Važnejše je, katera proga je lažje izvedljiva in katera je po-trebnejša. Lažje izpeljiva je bržkone proga Črnomelj—Ogujin, potrebni sta pa obe in se bosta najbrže tudi obe stavili. Gre se torej za sedaj le, katera proga naj se najprej zida.
Kako je označevati vrednost na poštnih pošiljkah. Po odredbi kr. ministrstva za pošto in brzojav št. 61.426 od 6. t. m. se mora odslej na denarnih pismih, paketih in vrečnikih, ki gredo v tuzemstvo, označevati vrednost v dinarski veljavi.
50 letnica Kvaternikove vstaje. Dne
11.	t. m. je poteklo 50 let, odkar se je ponesrečila takoimenovana rakoviška vstaja na Ljubčiplarini. Vstajo je bil zasnoval in vodil zaigrebški odvetnik Evgen Kvaternik, ki je bil isti dan v boju z avstro-ogrskim vojaštvom s švojimi tovariši vred ubit. Kvaternik je upal, da se bo dvignila na vstajo vsa Hrvatska z Dalmacijo in Bosno, ter je računal na pomoč Srbije in Črnegore. Vsa reč je izpadla klaverno — vstaja je tra;ala s amo dva dni — in je bila Avstro-ogrski le dobrodošlo orožje proti panslavizmu.
Kako gospodarimo. Pred dobrim tednom so poročali listi, da so na ljubljanski pošti zaplenili čez 200 denarnih pisem in zavojčkov, ki so jih poslale neke zagrebške banke v inozemstvo, da bi tam z denarjem napravile dober »kšeft«. Ker je vlada pred kratkim izdala ostro naredbo proti vsem špekulantom z denarjem in valutami,, je vse pričakovalo, da bo grešnike doletela zaslužena kazen. Toda namesto tega je prišel od finančnega in poštnega ministrstva na ljubljansko pošto ukaz, da se morajo vsa pisma in zavojčki vrniti od-pošiljadeljem. Vsakdo lahko potem sam presodi, da tako postopanje ne more zvečati ugleda naše države v inozemstvu in zvečati vrednosti našega denarja. Potem se pa še jeze naši demokrati, če kdo kritizira vladno zadržanje in gospodarjenje.
Davek na ponočevanje bodo uvedli v Stuttgartu. Kdor bo ostal v gostilni čez po-
licijsko uro, ga bo moral plačati. Za prvo uro bo plačal 5 mark, za drugo 8 in za vsako nadaljnjo 10 mark. Mesto upa dobiti na ta način 3 milijone na leto več.
Izdatki v verske svrhe se ne razdelijo ravno sorazmerno med priznane veroizpovedi, kakor to zahteva ustava. Za pravoslavno versko upravo v Srbiji, črni-gori in Vojvodini je določenih 130,168.160 kron, v Bosni in Hercegovini 9,783.120 Ki v Dalmaciji 547.735 K, v Hrvatski in Sla* voniji 747.420 K, skupaj torej 141,246.435 kron. Za katoliško bogočastje v istih deželah (Hrvatska s Slavonijo, Dalmacija in Vojvodina so popolnoma katoliške, pravoslavni tvorijo le drobec, a tudi Bosna s Hercegovino sta v velikem delu katoliški) pa je določenih le 10,903.993 K; razlika znaša 130,342.443 K. Katolikov je v državi 39 odstotkov, pravoslavnih pa 47 odstotkov vsega prebivalstva.
V Trstu je izbruhnila začetkom oktobra velikanska stavka v ladjedelnicah, ker so hoteli lastniki odpustiti nekaj tiso-čev delavcev. Stavka se je razširila nato po vseh panogah industrije ter po celi Pri' morski in Goriški. Vendar, ker je posegla vmes vlada, se je stavka kmalu končala. Vse kaže, da se Trst bliža propadu. V pri' stanišču, ki je bilo pred vo'no silno živahno, je danes napol mrtvo. Prometa je silno malo in le malokdaj pride kakšna ladja v pristanišče, To je najboljši dokaz, da Trst brez slovenskega zaledja ne more uspevati.
Naš denar ima vsak dan manjšo vrednost. V Curihu je sto naših kron vredno le še 1.80 švicarskih frankov ali en frank je 55.55 K. Pred vojno je bil en frank vreden 95 v. En dolar stane že 286 naših K-Naša krona bo imela kmalu vrednost avstrijske krone. Naredbe naše vlade za omejitev padanja naše valute ne pomagajo nič. Saj se jih niti vlada ne drži.
Konferenca inšpektorjev dela se je vršila od 17. do 21. avgusta v Slavonskem Brodu. Obravnavalo se je o pravilniku za varnost delavstva v vseh obrtnih in indu-strialnih vrstah in o novem delavnem redu, veljavnem za vso državo. Razpravljalo se je dalje o odpravi delavskih knjižic ter o urejenih delavskih dopustih. Poudarjalo se je, da mora posvetiti država večjo pazljivost vajeniškemu vprašanju, Odpomoči mu je treba z ustanovitvijo vajeniških domov in ureditvijo vajeniškega pouka. Sklepi te konference so brez dvoma velike važnosti za delavstvo in vse narodno gospodarstvo in želeti je le, da jih država udejstvi. Želeti je pa tudi, da se organizacija inšpektorjev dela izpopolni ter razširi čez vse delavne ljudi, Gotovo je, da so potrebe in težkoče delavcev velike in jim je treba odpomoči! Imamo pa še polno ljudi, ki si s svojimi rokami služijo kruh in tudi za te bi se morala ustanoviti podobna institucija. Posebno v varstvo obrtnikov bi bilo želeti takih ustanov za celo državo. Treba je, da se vsa taka vprašanja rešro sporazumno z ene kakor z druge strani; potem bomo dosegli res lep napredek in splošno zadovoljstvo.
Pridigar in časnikar. Neki pridigar v Ameriki je ob koncu svojega govora pozval navzoče: »Prijateljsko poživljam vsakega, ki lahko plačuje svoje dolgove, naj
vstane.« In glej čudo! Vsi so vstali, samo eden je obsedel. Ko je potem pridigar prosili naj vstanejo še tisti, ki svojih dolgov ne morejo plačati, je vstal zopet samo oni mož, ki je poprej edini ostal na svojem sedežu. Videti mu je bilo, da se težko bori 2a svoj obstank. Pridigar si ga dalj časa sočutno ogleduje ter ga potem vpraša: »Kako to. prijatelj, da ti edini ne moreš plačati svojih dolgov?« In mož mu je nato odgovoril: »Gospod, izdajatelj časopisa sem. Vsi ti, ki so tukaj navzoči, so njegovi naročniki, toda ...« Tu ga je pridigar hitro prekinil s pozivom: »Molimo!« — Kar je imel revež časnikar na jeziku, pa ni mogel izgovoriti; toda sleherni poslušalec se je tega lahko sam domislil, — Kaj se je potem zgodilo, naš vir ne pove, — Pravijo, da se je ta dogodek pripetil v Ameriki, velja pa tudi za naše razmere. ,. Tudi naš časopis večkrat po pravici tarna. Kako je s teboj, dragi naročnik? Ali si že poravnal naročnino za »Jugoslovanskega obrtnika«? Ali si mu že pridobil novega naročnika? Poravnaj dolg, da bo mogel i časnikar isto storiti!
Ruske poštne pristojbine. Sovjetski komisariat za pošto in brzojav je določil še višje poštne pristojbine za pisemske pošiljke, ki so naslovljene preko granice, in sicer: za dopisnico 400 rubljev, za pismo do 20. gr, 1000 rubljev, za tiskovine 200 rubljev, vzorce brez vrednosti za vskaih 50 gr 400 rubljev. Pristojbina za vpisano (priporočeno) pismo znaša 1000 rubljev. Poštnina za navadno pismo v inozemstvo Znaša danes 1000 rubljev, pred svetovno
'J —J/
v lastnem domu - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
vojsko pa je bila le 20 kopejk, torej je 5000 krat dražja, kakor pred vojsko.
Uspeh notranjega posoiila nam do danes še ni popolnoma znan, ker manjkajo še podatki iz posameznih krajev dežele. Toda z gotovostjo se lahko trdi, da je podpisanega pri privatnikih okrog 300 milijonov dinarjev. Mogoče, da je kak miljon več, toda to ne spremeni veliko na stvari, ro posameznih pokrajinah razdeljeno je rezultat sledeči: Zagreb 65 milj. din., Hrvat-ska in Slavonija 15 mili. din., Slovenija 35 milj. din., Belgrad 70 milj, din., Srbija 30 milj. din., Slovenija 35 milj. din., Bosna in Hercegovina 25 milj. din., Dalmacija 8 milj. din.
Ostane torej še za 200 miljonov dinarjev nepodpisanega posojila, katerega mora prevzeti v smislu dogovora z vlado sindikat jugo-slovenskih bank. Vpis posojila bo torej skupno z denarnimi zavodi po gotovem ključu sledeče razpredeljen: Zagreb, Hrvatska in Slavonija — podpisanega 80 milj., denarni zavodi 110 milj., skupaj 190 miljonov, Belgrad in Srbija — podpisanega 100 milj., denarni zavodi 30 milj., skupno 130 miljonov. Vojvodina — podpisanega 50 milj., denarni zavodi 12 milj., skupno 62 miljonov, Slovenija — podpisanega 35 milj., denarni zavodi 30 milj., skupaj 65 miljonov. Bosna in Hercegovina — podpisanega 25 milj., denarni zavodi 15 milj., skupno 40 miljonov. Dalmacija — podpisanega 8 milj., denarni zavodi 4 milj., skupno 12 miljonov.
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani.
Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
6
tavbno galanterijsko kleparstvo
Josip Videtič; Tržič
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, solidna in primerne cene.
“S
Stavbno podjetje
.
Ustan.
1850
Uitan.
1850
arhitekt in mestni stavbenik Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
1:
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršuje tozadevne načrte in proračune.
j
5taVbna pisarna
Ivan Ogrin
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje načrte in prot .čune.
Delo solidno. £3) Primerno nizke cene.
[| prevzema vsa ziaarsKa m aruga stavDna p:
U ArAct IvAaia cfrnlrntmu rrmnmo ?*7trrČll?£> M
n
n
r-nnr-irT-nn^nnnnnnua
rnmxmmm
različnih dimenzij, najboljše
kakovosti in lastnega izdelka, ima po primerno nizkih cenah v zalogi — tvrdka
Ivan OGRIN, Grunerievo nabrežje e.
xmxxxxmxmk
I
3
ponuja po zmerni ceni:
frauerze 30 cm profil,
portlandcement,
zidarsko orodje,
kamnolomske droge,
krampe,
lopate,
kiadioa,
žico.
Orodje za ključaoniCar je:
nakooala, ortalne ragle, rezalnike, spajala In
skarie za ploCeolgo.
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
PrevzBDia ti vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
©O©©'
eieieieieie
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. — Sprejema živ-ljenska zavarovanja v vseh
M
H
H
H
k
M
H
H
H
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav.
kombinacijah.
Karol Majce i drug
čevljarski mojster
Radeckega cesta štev. 6
se priporoča za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Prodaja izgotovljene čevlje in Čevljarske potrebščine.
i r
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, aelo solidno, postrežba točna-
Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in reporeznic, brzcparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t. d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega' in ogrskega vina, žganja i. t. d.
8W Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas.
Lastna zeljarna.
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. z. Praiakova ulica St. 3
sprejema naročila za vsa stavbna in druga opremna dela, posebno naročila za večje naprave, kontorje, šole, zasebna stanovanja itd.
oddaja pa tudi v večjih množinah razna dela posameznim članom — obrtnikom. V slučaju potrebe nudi tudi potrebno orodje.
® Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela brezplačno.
lal
0
E
E
E
E
E
E
EEEEEEEEEEEEEI
v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
llillUSllISEEEEEEEEEEBEllSll
Vsakovrstne slamnike
gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubljani.
Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta št. 90.
v £)ubljam
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze
2)unaiska cesta 38/1.
tet
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x