List 69.
Preja in platno iz kopriv.
Rekli smo v sostavku, v kterem smo „od reje kopriv" govorili, da iz kopriv se da tudi preja in platno napraviti. Danes hočemo na kratko povedati, kako se to dela.
Berejo se koprive konec augusta (tudi o začetku septembra, potem ko je bilo vreme poprej al vlažno al suho), kakor hitro se zapazi, da perje njeno že hoče veneti, steblica se rumenijo in seme lahko iz lušinic odpada. Branje in pripravljanje se takole godi:
Steblica se odrežejo s serpom tikoma korenin, tako da se koreninice ne izrujejo, ker korenine vsako leto nove in mnoge steblica poganjajo. Da nas koprive ne žgejo in ranijo, se obvarjemo s tem, da debele rokovice oblečemo. Nabrane koprive razpo-ložimo na zraku, ter jih damo sušiti dva dni, da perje se lahko loči od steblic.
Potem jih močimo in godimo kakor konopljo, jih zvežemo v snopiče, ter jih pustimo sedem, ali več al manj dni, kakor je vreme, v tekoči vodi ležati.
Po takem močenju naj se prav dobro po-šuše, ter na suh kraj polože, da jih rabimo, kader hočemo. Po tem se pripravijo dolge niti; za to je ravno tacega orodja treba, kakoršnega o pripravljanju konoplje, ker te dve zeiiši ste si močno podobne: oboje dajete enako barvano in gosto platno.
Dobiček je pa vendar očitno večji iz kopriv, ker kopriva ne potrebuje obdelovanja vsako leto, ne gleštanja, ne gnoja, ne posebne zemlje, ne nar manjših stroškov. Tudi kmet pri svojih poljskih opravilih ni zaderžan, zvun tega, dajo morebiti vsake tri leta z listjem, brinjem, smrekovim al borovim al j el o vini hojevjem gnoji.
Iz kopriv napravljeno platno se da pa še lepši in hitrejši beliti, kakor konopnina. Tudi se da platno napraviti s polovico lanenega in polovico koprivnega prediva, ter kot katiin pobarvati. Tako platno je posebno za odeje prikladno. Dajo se pa tudi iz koprivne preje napraviti nogovice, vervi, yo-žeta in mnoge druge potrebne reči.             J. Š.