Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 5 UDK: 711.434:502.131.1(574) doi:10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-01 Prejeto: 13. 1. 2022 Sprejeto: 28. 2. 2022 Gulnara NYUSSUPOVA Laura KENESPAYEVA Damira TAZHIYEVA Madiyar KADYLBEKOV Proučevanje trajnostnega razvoja mest: primer večjih mest v Kazahstanu Ugotavljanje primerjalne ravni trajnostnega razvoja mest ima pomembno vlogo pri oblikovanju njihove trajnostne prihodnosti. V članku avtorji na podlagi geografske po- datkovne baze, izdelane ob podpori geografskega infor- macijskega sistema, proučujejo trajnostni razvoj 17 najve- čjih mest v Kazahstanu med letoma 2007 in 2019. Izsled- ki njihove raziskave kažejo, da nobeno od proučevanih mest ni doseglo stopnje trajnostnega razvoja, ki bi bila po indeksu trajnostnega razvoja mest enaka ali višja od 0,750, hkrati pa nobeno ni doseglo stopnje razvoja, nižje od 0,300. Vseh 17 mest so zato avtorji ocenili kot zmer- no trajnostne. V prihodnjih raziskavah bodo proučevali, kako lahko še izboljšajo sistem proučevanja trajnostnosti mest v Kazahstanu. Ključne besede: trajnostni razvoj mest, geografska po- datkovna baza, kazalniki trajnostnega razvoja, indeks trajnostnega razvoja mest, Kazahstan Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 6 G. NYUSSUPOVA, L. KENESPAYEVA, D. TAZHIYEVA, M. KADYLBEKOV 1 Uvod Kazahstan se je zavezal, da bo izpolnil naloge, opredeljene v Agendi 21, ki je bila leta 1992 sprejeta v Riu de Janeiru (Or- ganizacija združenih narodov, 1993), ter deklaracijah, sprejetih leta  2000 na milenijskem vrhu v New Yorku in leta  2002 na svetovnem vrhu OZN o trajnostnem razvoju v Johannesburgu. Država je, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja, uvedla števil- ne ukrepe. Je članica Komisije Združenih narodov za trajnostni razvoj, poleg tega aktivno sodeluje v procesih Okolje za Evropo in Environment and Sustainable Development for Asia (Oko- lje in trajnostni razvoj za Azijo) ter regionalni evrazijski mreži Svetovnega gospodarskega sveta za trajnostni razvoj. S sprejetjem Agende za trajnostni razvoj do leta  2030 so se svetovni voditelji zavezali, da bodo odpravili revščino, ohra- nili planet za prihodnje generacije ter ustvarili miroljubno in vključujočo družbo, s čimer bodo zagotovili, da bodo vsi ljudje živeli človeka vredno življenje v blaginji. Kazahstan je podprl izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja, saj so se usmeritve navedene listine OZN v celoti ujemale z njegovimi prednost- nimi nalogami in cilji, opredeljenimi v strategiji Kazahstan 2050, državnem načrtu 100 konkretnih korakov za uvedbo petih institucionalnih reform (ang. 100 Concrete Steps to Im- plement Five Institutional Reforms), petih socialnih pobudah predsednika države in programu Rukhani Zhangyru (Duhovni preporod). Leta 2016 je odbor za gradnjo, stanovanja in komunalno opre- mo pri kazahstanskem ministrstvu za nacionalno gospodar- stvo objavil nacionalno poročilo o stanovanjih in trajnostnem razvoju mest HABITAT III (Committee for construction, ho- using, and utilities infrastructure, 2016), ki se je osredotočalo na zadeve, povezane s trajnostnim razvojem naselij, vključno z demografskimi problemi, prostorskim načrtovanjem, okoljski- mi vprašanji in urbanizacijo, zakonodajo s področja upravljanja regionalnega razvoja in urbanim gospodarstvom. Poleg tega so bili v poročilu opredeljeni glavni izzivi in nevarnosti na na- vedenih področjih ter možni načini doseganja dolgoročnega trajnostnega razvoja naselij in stanovanj. 1.  januarja  2022 je v Kazahstanu živelo skupno 19.125.600 ljudi, od tega 59,4 % v mestih. V državi je 87 mest, delež mest- nega prebivalstva pa se je med letoma 1991 in 2022 povečal za 2,1  %. V raziskavi so avtorji analizirali kazalnike trajnost- nega razvoja 17 največjih mest, med katerimi so tri državnega Slika 1: Lokacije proučevanih mest (ilustracija: avtorji) Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 7Proučevanje trajnostnega razvoja mest: primer večjih mest v Kazahstanu pomena, 14 pa jih opravlja funkcijo regionalnega upravnega središča (slika  1). Mesta državnega pomena so tista, ki imajo za državo poseben pomen ali imajo več kot milijon prebivalcev (3.  člen zakona o upravno-teritorialni zgradbi Kazahstana iz leta  2017). Omenjenih 17  mest je bilo izbranih na podlagi uradnih statističnih podatkov za obdobje 2007–2019, pridob- ljenih iz uradnih evidenc, ki zagotavljajo najbolj popolne po- datke, zlasti za mesta državnega pomena in regionalna upravna središča. Približno 44,9 % vseh prebivalcev in 77,2 % mestnih prebivalcev v državi je zgoščenih v teh 17 mestih (pregledni- ca  1). Prebivalstvo glavnega mesta Nursultan hitro narašča: od leta  1997 (ko je pridobilo status prestolnice) se je število njegovih prebivalcev povečalo za skoraj 950.000. Uradni statistični podatki o glavnih gospodarskih, demograf- skih in okoljskih kazalnikih za preostalih 70 mest ne omogoča- jo obsežnih raziskav o doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Zanimanje, da bi se kazahstanska mesta razvijala trajnostno, je čedalje večje, in sicer tako pri njihovih upravah kot prebivalcih, ki jih zanimajo novi urbanistični pristopi, ki se osredotočajo ne samo na gospodarsko rast, ampak tudi na izboljšanje kakovosti življenja in družbeno blaginjo prebivalcev. Pomembna naloga pri razvoju mest je povečati njihovo privlačnost s poslovnega vidika ter z vidika prijetnega življenja prebivalcev in racionalne porabe mestnih virov. Avtorji so trajnostni razvoj proučevanih mest analizirali tako, da so izračunali skupne indekse na podlagi 27 kazalnikov, raz- deljenih v tri sklope: gospodarskega, okoljskega in socialnega. Na podlagi ekonomske in geografske analize so ugotavljali stopnjo doseženih kazalnikov trajnostnega razvoja v prouče- vanih mestih med letoma 2007 in 2019. Analiza temelji na hipotezi, da bi se morali kazalniki ciljev trajnostnega razvoja ob izvajanju državne politike urbanega razvoja v državi, ki podpira trajnostni razvoj, izboljšati. V primerjavi z drugimi proučevanimi mesti bi morala Nursultan (glavno mesto) in Almaty (finančno in znanstveno središče države) pričakovano imeti visoko raven trajnostnega razvoja. 2 Pojmi, povezani s trajnostnostjo mest Avtorji proučujejo trajnostni razvoj največjih kazahstanskih mest na podlagi prostorske geografske podatkovne zbirke, izdelane z uporabo geografskega informacijskega sistema. Njihov glavni cilj je izdelati informacijsko bazo gospodarskih in okoljskih kazalnikov za navedena mesta, opredeliti načine doseganja ciljev trajnostnega razvoja in ugotoviti, kakšni so na- povedi za njihov razvoj v prihodnosti. Izraz trajnostni razvoj je bil prvič uporabljen leta 1987 v poročilu Our Common Future (Naša skupna prihodnost), ki ga je objavila Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED). V njej je bil trajnostni razvoj opredeljen kot človekova dejanja, ki ohranjajo ravnovesje med človeškimi potrebami in okoljem ter med sedanjimi in prihod- njimi človeškimi potrebami (WCED, 1987). Za boljše razumevanje pojma trajnostnost pri proučevanju mest je treba upoštevati pomen trajnostnega razvoja mest (Dizdaro- glu in Yigitcanlar, 2016). Gre za proces sprememb, pri katerem se izkoriščanje virov, smer naložb, tehnološki razvoj in institu- cionalne spremembe ujemajo s sedanjimi in prihodnjimi potre- bami (WCED, 1987). Izraz trajnostno mesto, ki se je razširil v 90.  letih 20. stoletja (Roy, 2009), se nanaša na povezavo med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki trajnostnega ra- zvoja ter na kombinacijo kazalnikov za vsakega izmed teh vidi- kov (Ahvenniemi idr., 2017; Medeiros in Van der Zwet, 2020; Svirčić Gotovac idr., 2021). Na podlagi navedenih vidikov so Hiremath idr. (2013) trajnostni razvoj mest opredelili kot do- seganje ravnovesja med razvojem mest in varovanjem okolja, pri čemer sta zagotovljeni enakost dohodkov ter enakost pri dostopu do zaposlitve, stanovanj, osnovnih storitev, družbene infrastrukture in prometa na mestnih območjih. Proučevanje trajnostnosti omogoča boljše razumevanje in opredelitev trajnostnosti mest. Na voljo je ogromno virov za proučevanje trajnostnosti po sektorjih in po ravneh, poleg tega je čedalje več raziskav, ki se osredotočajo na proučevan- je mestnih območij. Na ravni mest proučevanje trajnostnosti Preglednica 1: Prebivalstvo proučevanih kazahstanskih mest leta 2019 Do 250.000 250.000–500.000 500.000–1.000.000 Več kot 1.000.000 Aktau Aktobe Shymkent Almaty Kokshetau Atyrau Karaganda Nursultan Kostanay Kyzylorda Petropavl Pavlodar Taldykorgan Taraz Oral Oskemen Turkistan Vir: Državni statistični urad Republike Kazahstan (2020) Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 8 običajno vključuje opredelitev in merjenje kazalnikov ter objavo dokumentov s številnimi kazalniki (Xing idr., 2009; Boyko idr., 2012; Zhou idr., 2012; Ameen idr., 2015; Mudau idr., 2020). Vzpostavljeni so najrazličnejši sistemi proučevanja trajnostnosti (Olalla-Tarraga, 2006). Tovrstno proučevanje pogosto temelji na opredelitvi in merjenju kazalnikov, izbor kazalnikov za proučevanje trajnostnosti mest pa običajno nima teoretične podlage, saj se avtorji osredotočajo predvsem na dr- žavno in svetovno raven (Sumner, 2004; Davidson, 2011; Da- vidson idr., 2012; Chesson, 2013; Moyer in Hedden, 2020). Trajnostni razvoj temelji na treh glavnih sklopih: socialnem, gospodarskem in okoljskem. Vsaka država ima svoje socialne in gospodarske značilnosti ter vsaka regija ima svoje okoljske naloge. Trojna narava koncepta trajnostnega razvoja ne pomeni samo, da je trenutno pomembno, da se zbere več podatkov o negativnem vplivu okolja na človekovo zdravje, ampak je treba opraviti tudi celostno analizo vzrokov in posledic, ki se poja- vljajo v odnosu človeka do njegovega življenjskega okolja. Šte- vilne države in skupine znanstvenikov v okviru mednarodnih raziskovalnih inštitutov razvijajo kazalnike za proučevanje in spremljanje trajnostnega razvoja (Dizdaroglu, 2017). Za merjenje kakovosti in trajnostnosti mestnih območij se je v okviru Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) v sodelovanju s centrom GRID-Arendal začel izvajati poseben projekt. Za pripravo spletnih okoljskih poročil za posamezna mesta (ang. Cities Environment Reports on the Internet, CE- ROI) je bil uveden sistem kazalnikov stanja okolja, ki omo- gočajo podrobno analizo posameznih problemov na mestnih območjih. Prvotni niz kazalnikov je bil razvit leta  1998. Švi- carski sistem kazalnikov trajnostnega razvoja, imenovan MO- NET (nem. Monitoring Nachhaltiger Entwicklung), vključuje 80  kazalnikov, razdeljenih v 12  tematskih sklopov: bivalne razmere, zdravje, socialna kohezija, mednarodno sodelovanje, izobraževanje in kultura, raziskave in tehnologija, delo, gospo- darski sistem, proizvodnja in potrošnja, mobilnost in promet, energetika in podnebje ter naravni viri. Sistem obvešča javnost o trenutnem stanju in smeri razvoja socialnih, gospodarskih in okoljskih vidikov trajnostnega razvoja v Švici (SFSO, 2019). Kitajski indeks trajnostnega razvoja mest, ki je bil leta  2010 razvit v okviru pobude Urban China Initiative (UCI), je sesta- vljen iz kazalnikov, ki omogočajo celovito proučevanje trajno- stnega razvoja mest v štirih sklopih: gospodarstvo, družba, viri in okolje. Indeks je bogat vir podatkov za akademske raziska- ve, hkrati pa je kitajskim politikom v pomoč pri proučevanju nacionalnih prizadevanj na področju trajnostnega razvoja in oblikovanju urbanistične politike (UCI, 2019). Indeks ciljev trajnostnega razvoja ameriških mest (U.S. Cities SDG Index), za katerega podatke zbira skupina neodvisnih strokovnjakov sekretariata mreže SDSN (Sustainable Development Solutions Network), temelji na 44 kazalnikih, ki se nanašajo na 15 od 17 ciljev trajnostnega razvoja. Izbrani kazalniki so tesno povezani s kazalniki, ki jih je odobrila Statistična komisija Združenih narodov (Espey idr., 2018). Indeks STAR (Sustainability Tools for Assessment and Ra- ting) vključuje 21  kazalnikov, ki se nanašajo na osem ciljnih sklopov proučevalnega sistema STAR, ti so: naravni sistemi; grajeno okolje; podnebje in energetika; gospodarstvo in za- poslitev; izobraževanje, umetnost in skupnost; inovacije in postopki; enakost in opolnomočenje ter zdravje in varnost. Glavni kazalniki so navedeni na spletnem mestu, na katerem lahko ameriška mesta letno posodabljajo podatke o ključnih kazalnikih trajnostnega razvoja (STAR Communities, 2019). Mednarodno oblikovalsko in svetovalno podjetje Arcadis in Center za ekonomske in poslovne raziskave (CEBR) sta razvila indeks, ki se uporablja za proučevanje uspešnosti mest pri do- seganju ciljev trajnostnega razvoja na podlagi socialnih, okolj- skih in gospodarskih vidikov. CEBR na podlagi 32 kazalnikov proučuje trajnostnost stotih največjih mest na svetu. Mesta se proučujejo na podlagi treh vidikov trajnostnega razvoja, skupni indeks za posamezno mesto pa je enak povprečju vrednosti treh podindeksov za omenjene tri vidike (Arcadis, 2018). Med indeksi trajnostnega razvoja mest, ki jih razvijajo po svetu, je treba omeniti indeks mestne blaginje Programa Združenih narodov za naselja (UN-Habitat, 2013). Indeks združuje pet sklopov kazalnikov: produktivnost, kakovost življenja, razvoj infrastrukture, okoljska trajnost in enakost. Na podlagi prouče- vanja konstruktivnosti uporabljenega metodološkega pristopa je treba opozoriti na spornost dobljenih rezultatov in potrebo po izboljšanju indeksa (Cohen, 2017). Ker so mesta kompleksni sistemi, povezani z edinstvenimi ekološkimi sistemi, in ker vsako mesto določajo drugačne kulturne in zgodovinske okoliščine, je med več sto ali celo tisoč kazalniki težko izbrati najustreznejše, na podlagi katerih bi lahko proučevali vsa mestna območja po svetu (Gonzalez idr., 2011). Zato je morda bolj smiselno, da se določi skupen okvir proučevanja trajnostnega razvoja mest na podlagi sku- pnih smernic, s katerimi se določijo merila in kazalniki za vsako mesto posebej. Učinkovitost kazalnikov trajnostnega razvoja se meri na podlagi treh vidikov: zanesljivosti, legitimnosti in pomena (Ciegis idr., 2009). Trajnostni razvoj je večplasten pro- blem in vključuje veliko kompleksnih informacij. To količino informacij bi bilo treba pri oblikovanju piramide informacij, ki temelji na neobdelanih podatkih in pri kateri so indeksi na vrhu, sistematično zmanjšati v bolj zgoščeno obliko. Pri analizi in proučevanju stopnje trajnostnega razvoja večjih mest so bile upoštevane izkušnje vodilnih raziskovalnih skupin, organizacij in pobud, kot so PWC (Dolgikh in Antonov, 2015), Ernst & Young, Australian Conservation Foundation (ACF, 2010), Forum for the Future (2019) in Zelena prestolnica Evrope (Evropska komisija, 2022). G. NYUSSUPOVA, L. KENESPAYEVA, D. TAZHIYEVA, M. KADYLBEKOV Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 9 Od leta  2012 ruska agencija za upravljanje trajnostne rasti enkrat letno proučuje trajnostni razvoj ruskih mest z več kot 100.000 prebivalci, pri čemer uporablja svoj indeks trajnostne- ga razvoja mest, ki upošteva gospodarske, socialne in okoljske vidike (SGM Agency, 2016). Proučenih je bilo 185  ruskih mest, v katerih živi skupno 78,4  milijona ljudi ali 78  % vseh mestnih prebivalcev v državi (v Rusiji je skupno 1.112 mest). Agencija uporablja tudi skupni kazalnik – indeks trajnostnega razvoja mest, tega izračuna na podlagi 42 statističnih kazalni- kov, ki se nanašajo na že omenjene tri glavne vidike trajnostne- ga razvoja mest. Kazalniki za vsako sestavino izražajo različne vidike razvoja mest: stopnjo in kakovost gospodarske osnove mesta, stanje komunalne, tehnične in socialne infrastrukture, stanje prebivalstva, strukturo delovne sile in stanje okolja. Večina opisanih načinov proučevanja trajnostnega razvoja se nanaša samo na velika mesta, pri čemer je poudarek na teh kazalnikih: zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalcev, kako- vost življenja, stanje okolja, varstvo okolja, racionalna poraba virov, razvoj infrastrukture, učinkovitost upravljanja in možno- sti za trajnostni razvoj v prihodnosti. Ponekod se poleg stati- stičnih podatkov uporabljajo tudi izsledki socioloških raziskav in rezultati drugih proučevanj. V Kazahstanu primanjkuje raziskav o trajnostnosti urbanizi- ranih območij in mest. Opravljenih je bilo nekaj ekonomskih raziskav posameznih mest in regij. Za mesto Almaty je bil raz- vit načrt trajnostnega razvoja (Zhumaeva, 2007), proučevali pa so tudi stopnjo dosežene trajnostnosti v navedenem mestu. Alibekova idr. (2018) so ugotovili, da se indeks njegovega traj- nostnega razvoja zvišuje. Leta 2016 je razvoj Almatyja postal trajnosten zaradi visoke ravni trajnostnosti njegovega gospo- darskega in socialnega podsistema, njegov okoljski podsistem pa je še vedno kazal znake netrajnostnega razvoja. Raziskave, ki so jih opravili ekonomisti, so se osredotočale na kazahstanska industrijska območja. Med drugim so z uporabo Lorenzove metode izračuna koeficienta koncentracije proučevali družbe- nogospodarsko trajnostnost kazahstanskih naftnih območij, pri čemer so upoštevali tudi prispevek vsakega kazalnika k trajnostnemu razvoju. Izračuni so temeljili na devetih druž- benogospodarskih in petih okoljskih kazalnikih (Yeleusizova, 2008). Ignatyeva (2010) je razvila konceptualni model traj- nostnega razvoja regije Vzhodni Kazahstan. Na podlagi svoje metodologije proučevanja rabe naravnih virov, proizvodnje in potenciala delovne sile je izračunala skupni indeks trajnostnega razvoja navedene regije. Karimbergenova (2014) je na podlagi desetih socialnih, sedmih gospodarskih in treh okoljskih kazal- nikov proučevala trajnostni razvoj industrijske regije Pavlodar v primerjavi z industrijskima regijama Vzhodni Kazahstan in Karagandy. Za Kazahstan so pomembne podrobne ekonomske in geografske raziskave, ki temeljijo na mednarodnih teoretič- nih in metodoloških izsledkih s področja strateškega načrtova- nja in inovativnega trajnostnega razvoja mest. Na poti k trajnostnemu razvoju kazahstanska mesta izvajajo projekte, kot so EXPO-2017: Energy of the Future, Industria- lization 4.0 in Digital Kazakhstan. Na državni ravni so določili štiri med seboj povezane naloge, ki omogočajo doseganje ciljev trajnostnega razvoja: zagotavljanje dolgoročnega trajnostnega gospodarskega razvoja mest, vzpostavljanje podpornega okolja in trajnostne infrastrukture, razvoj socialnega vidika trajno- stnega razvoja in kakovosti življenja mestnih prebivalcev ter izboljšanje sistema upravljanja mest. V skladu z mednarodnimi izkušnjami na področju načrtovanja trajnostnega razvoja mest so bili opredeljeni številni kazalniki tovrstnega razvoja ter nji- hove ciljne vrednosti za gospodarski, socialni in okoljski sklop (CSDC, 2019). 3 Gradivo in metode Avtorji so v raziskavi uporabili uradne podatke statističnega odbora kazahstanskega ministrstva za gospodarstvo, statistič- nih oddelkov mestne uprave v Almatyju in Nursultanu ter re- gionalnih statističnih uradov. Prostorsko analizo kazalnikov so izvedli na podlagi statističnih podatkov za večja kazahstanska mesta za obdobje 2007–2019. Za obdelavo podatkov so upo- rabili informacijsko-analitični sistem Taldau in programsko orodje ArcGIS 10.2. Metodologija proučevanja trajnostnega razvoja izbranih mest je vključevala najširši možni izbor ka- zalnikov trajnostnega razvoja mest. Faze proučevanja trajnostnega razvoja mest so bile: • pregled mednarodnih dognanj v zvezi z oblikovanjem skupnih indeksov trajnostnega razvoja mest, • izbor najprimernejših kazalnikov za kazahstanska mesta, • razdelitev izbranih 27  kazalnikov v pet skupin in tri sklope, • zbiranje primarnih statističnih podatkov za 17  prouče- vanih mest, • izračun standardiziranih vrednosti vsakega izmed 27 ka- zalnikov z metodo linearnega skaliranja, • določitev celostnega kazalnika (podindeksa) za vsako izmed petih skupin kazalnikov na podlagi izračuna pov- prečja njihovih standardiziranih vrednosti, • določitev indeksov trajnostnega razvoja mest (ITRM) na podlagi podindeksov vsake skupine kazalnikov ob upo- števanju utežitvenih faktorjev, • oblikovanje tipologije mest glede na njihovo stopnjo traj- nostnega razvoja (ITRM) za leti 2007 in 2019. Proučevanje trajnostnega razvoja mest: primer večjih mest v Kazahstanu Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 10 3.1 Proučevanje trajnostnosti mest na podlagi kazalnikov Za analizo in proučevanje stopnje trajnostnega razvoja večjih mest so avtorji izračunali skupni ali zbirni indeks ITRM. Iz- računali so ga na podlagi 27 statističnih kazalnikov, obdelanih v prostorski geografski podatkovni bazi proučevanih mest za obdobje 2007–2019. Podatkovna baza je sestavljena iz treh sklopov: gospodarskega, okoljskega in socialnega. Vsak sklop vključuje pet skupin kazalnikov razvoja mest: stopnjo in kako- vost gospodarske osnove mesta, stanje komunalne, tehnične in socialne infrastrukture, stanje prebivalstva, strukturo delovne sile in stanje okolja. Večina mednarodnih indeksov trajnostnega razvoja se nanaša na posamezne države ali regije, pri čemer upošteva posebnosti njihovega razvoja in značilnosti nacionalnih sistemov zbira- nja podatkov. Statistični odbor kazahstanskega ministrstva za gospodarstvo ne zagotavlja podatkov za številne statistič- ne kazalnike, ki se uporabljajo v tujih indeksih. Kazalniki za proučevanje trajnostnega razvoja mest so bili zato izbrani na podlagi zdajšnjega sistema statističnih kazalnikov v državi. Iz- bor je temeljil na seznamu kazalnikov ruske agencije za upra- vljanje trajnostne rasti SGM, ki se uporabljajo za proučevanje trajnostnega razvoja ruskih mest. Zaradi pomanjkljivih stati- stičnih podatkov o parametrih trajnostnega razvoja kazahstan- skih mest in zamude pri njihovi uradni objavi so bili nekateri kazalniki izključeni. Izbrani kazalniki so prikazani na sliki 2. 3.2 Izračun indeksa Skupni indeks za vsak kazalnik je bil izračunan z metodo li- nearnega skaliranja, zaradi česar so bili kazalniki merjeni na N-stopenjski lestvici, na kateri je vrednost 0 pomenila najnižjo stopnjo, vrednost N pa najvišjo stopnjo trajnostnega razvoja. V našem primeru je bila vrednost N enaka 1. Slika 2: Kazalniki ITRM (ilustracija: avtorji) G. NYUSSUPOVA, L. KENESPAYEVA, D. TAZHIYEVA, M. KADYLBEKOV Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 11 Za pretvorbo sta bili uporabljeni naslednji dve enačbi (Tre- tyakov, 2004): (1) in (2), Če je statistični kazalnik povezan s skupnim kazalnikom rastoče odvisnosti, se za pretvorbo uporabi enačba 1, če pa je povezan s skupnim kazalnikom padajoče odvisnosti, se upo- rabi enačba 2. Indeks trajnostnega razvoja mesta se določi na podlagi uteži vsake skupine kazalnikov in z uporabo naslednje enačbe (Denevizyuk, 2012): (3), V skladu s primerjalno pomembnostjo kazalnikov in pome- nom vsake skupine kazalnikov je bila kazalnikom pripisana ustrezna utež: gospodarski razvoj: 0,3, mestna infrastruktura: 0,1, demografija: 0,1, socialna infrastruktura: 0,3 in stanje oko- lja: 0,2 (Denevizyuk, 2012). Končni ITRM je bil določen na podlagi petih podindeksov za vsako skupino kazalnikov ob upoštevanju korektivnih uteži, izbranih na podlagi uveljavlje- nih metod. Koeficienti uteži, pripisani vsaki skupini, so teme- ljili na strokovnih ocenah ruskih in kazahstanskih geografov in ekonomistov, specializiranih za trajnostni razvoj. 4 Rezultati: tipologija in razvrstitev Na podlagi izračunanih podindeksov za pet skupin kazalnikov so bile izdelane tipologije proučevanih mest. Mesta so bila raz- vrščena v tri tipe (trajnostna, zmerno trajnostna in netrajno- stna), ki so bili razdeljeni v sedem podtipov glede na stopnjo trajnostnega razvoja (preglednica 2). Gospodarski sklop je sestavljen iz dveh skupin kazalnikov: gospodarskega razvoja in mestne infrastrukture (slika  2). Ti- pologija mest glede na gospodarski razvoj je bila oblikovana na podlagi podindeksov, izračunanih iz šestih kazalnikov za vsako mesto za obdobje 2007–2019. Na splošno so se kazal- niki gospodarskega razvoja v proučevanem obdobju izboljšali. Na podlagi stopnje gospodarskega razvoja so bila vsa mesta razvrščena v različne podtipe zmerno trajnostnega tipa. Kljub znižanju vrednosti kazalnikov (z 0,642 leta  2007 na 0,613 leta 2019) je bila v proučevanem obdobju samo za mesto Aktau značilna skoraj trajnostna stopnja gospodarskega razvoja. Me- sta Pavlodar (zvišanje vrednosti kazalnikov z 0,446 na 0,521), Kokshetau (z 0,420 na 0,464), Kostanay (z 0,415 na 0,475), Karaganda (z 0,390 na 0,485) in Petropavl (z 0,382 na 0,460) so leta  2007 spadala v podtip mest z netrajnostnimi znaki, leta 2019 pa so napredovala v trajnostni podtip. V preostalih mestih je vidno rahlo izboljšanje vrednosti kazalnikov, ki tvo- rijo indeks gospodarskega razvoja. Izračun podindeksov glede na stopnjo razvoja mestne infra- strukture je temeljil na petih kazalnikih proučevanih mest v obdobju 2007–2019. Analiza omenjenih kazalnikov je poka- zala precejšnje izboljšanje v proučevanem obdobju. Tako so bila mesta Pavlodar (izboljšanje vrednosti kazalnikov z 0,704 na 0,762), Aktau (z 0,659 na 0,830) in Atyrau (z 0,602 na 0,766) leta  2007 uvrščena v podtip skoraj trajnostnih mest, leta  2019 pa so napredovala v trajnostni podtip. Mesto Oral se je iz mesta s povprečnim trajnostnim razvojem razvilo v traj- nostno mesto, pri čemer so se vrednosti njegovih kazalnikov povečale z 0,582 na 0,773. Precejšnje izboljšanje je vidno tudi v Turkistanu, ki se je iz mesta z netrajnostnimi znaki razvilo v mesto s povprečnim trajnostnim razvojem (vrednost kazal- nikov se je izboljšala z 0,391 leta 2007 na 0,531 leta 2019). Tipologija mest glede na demografijo je bila oblikovana na podlagi šestih kazalnikov. V proučevanem obdobju so mesta izboljšala svoj demografski razvoj. Vrednosti kazalnikov vseh mest so ustrezale povprečni in skoraj trajnostni stopnji traj- nostnega razvoja. Preglednica 2: Razvrstitev glede na stopnjo trajnostnega razvoja Tipi Razpon vrednosti Podtip glede na stopnjo trajnostnega razvoja Trajnostna ≥ 0,900 Zelo trajnostna 0,750–0,899 Trajnostna Zmerno trajnostna 0,600–0,759 Skoraj trajnostna 0,450–0,599 Povprečno trajnostna 0,300–0,449 Mesta z netrajnostnimi znaki Netrajnostna 0,150–0,299 Netrajnostna < 0,150 Mesta v kritičnem stanju Vir: avtorji na podlagi Gashu in Gebre-Egziabher (2019) ter Golova- nov (2015) Proučevanje trajnostnega razvoja mest: primer večjih mest v Kazahstanu Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 12 Tipologija mest glede na stopnjo socialnega razvoja je bila oblikovana na podlagi podindeksov, izračunanih iz sedmih kazalnikov za obdobje 2007–2019. Vrednosti kazalnikov za mesti Almaty (povišanje vrednosti z 0,876 na 0,899) in Nur- sultan (povišanje z 0,774 na 0,825) so ustrezale trajnostni ravni socialnega razvoja. Vrednosti kazalnikov so se precej izbolj- šale v Taldykorganu, ki se je iz mesta z netrajnostnimi znaki leta  2007 (0,358) razvil v mesto s povprečnim trajnostnim razvojem leta 2019 (0,533). Tipologija mest glede na stanje okolja je bila izdelana na podlagi dveh kazalnikov za obdobje 2007–2019. V mestu Aktau se je stanje okolja precej poslabšalo: leta  2007 je bilo mesto uvrščeno v trajnostni podtip (0,827), do leta  2019 pa je nazadovalo v podtip mest z netrajnostnimi znaki (0,411). Stanje okolja v naslednjih mestih se je poslabšalo za eno stop- njo: Oral (poslabšanje vrednosti kazalnikov z 0,506 na 0,443), Kokshetau (z 0,463 na 0,415) in Nursultan (z 0,364 na 0,276). Izboljšanje je bilo opazno v Almatyju, ki je iz mesta v kritičnem stanju leta  2007 (0,086) napredoval za eno stopnjo v pod- tip z netrajnostnim razvojem leta  2019 (0,247). Na podlagi izračunanih ITRM je bila izdelana tipologija mest glede na stopnjo trajnostnega razvoja za obdobje 2007–2019. Mesta so bila razvrščena v trajnostni, zmerno trajnostni ali netrajnostni tip (preglednica 3). Na splošno se je vrednost kazalnikov trajnostnega razvoja v proučevanih mestih v analiziranem obdobju izboljšala. Mesta Nursultan (zvišanje vrednosti kazalnikov z 0,593 na 0,621), Almaty (z 0,559 na 0,635) in Pavlodar (0,526 na 0,612) so se tako iz podtipa mest s povprečnim trajnostnim razvojem premaknila v podtip skoraj trajnostnih mest. Skupni indeksi vseh proučevanih mest pa so v proučevanem obdobju ustrezali stopnji zmerno trajnostnih mest. 5 Razprava Prehod na novo stopnjo družbenogospodarskega razvoja v Kazahstanu zahteva ustrezno ureditev vseh regij in razvoj njihove infrastrukture. Pri vzpostavljanju osnovnih pogojev in temeljev inovativnega trajnostnega razvoja imajo mesta po- membno vlogo, saj so glavna središča reprodukcije virov, tudi človeških. Mesta se nenehno spreminjajo in razvijajo. Celovit gospodarski, socialni in demografski razvoj ter zagotavljanje ugodnega okolja so glavni osnovni pogoji trajnostnega razvoja. Preglednica 3: Tipologija večjih kazahstanskih mest glede na stopnjo trajnostnega razvoja, 2007–2019 Tipi Podtipi 2007 2019 Trajnostna Zelo trajnostna Trajnostna Zmerno trajnostna Skoraj trajnostna Aktau (0,672) Atyrau (0,613) Atyrau (0,667) Almaty (0,635) Nursultan (0,621) Pavlodar (0,612) Povprečno trajnostna Nursultan (0,593) Oskemen (0,594) Almaty (0,559) Aktau (0,585) Kostanay (0,534) Oral (0,565) Pavlodar (0,526) Aktobe (0,556) Kyzylorda (0,516) Kyzylorda (0,538) Oral (0,507) Karaganda (0,533) Aktobe (0,505) Petropavl (0,532) Kokshetau (0,503) Kostanay (0,527) Karaganda (0,487) Kokshetau (0,521) Taraz (0,472) Taraz (0,506) Oskemen (0,458) Shymkent (0,490) Petropavl (0,451) Taldykorgan (0,486) Mesta z netrajnostnimi znaki Turkistan (0,413) Turkistan (0,449) Taldykorgan (0,407) Shymkent (0,397) Netrajnostna Netrajnostna Mesta v kritičnem stanju Vir: avtorji G. NYUSSUPOVA, L. KENESPAYEVA, D. TAZHIYEVA, M. KADYLBEKOV Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 13 Z raziskavo, predstavljeno v tem članku, so avtorji opredeli- li prednosti in slabosti razvoja mest na podlagi petih skupin kazalnikov trajnostnega razvoja. Rezultati so pokazali, da so bila vsa proučevana mesta zmerno trajnostna (preglednica 3), hkrati pa so med njimi razlike v stopnji dosežene trajnostnos- ti; razdeljena so v tri podtipe: mesta z netrajnostnimi znaki, povprečno trajnostna mesta in skoraj trajnostna mesta. Vrednosti kazalnikov trajnostnega razvoja so se med letoma 2007 in 2019 izboljšale. Leta 2007 sta samo dve mesti (Aktau in Atyrau) spadali v podtip skoraj trajnostnih mest, dvanajst jih je bilo povprečno trajnostnih, tri (Turkistan, Taldykorgan in Shymkent) pa so kazala znake netrajnostnega razvoja. Traj- nostni razvoj večine mest se je v dvanajstih letih izboljšal. Tako so bila leta  2019 štiri mesta (Atyrau, Nursultan, Almaty in Pavlodar) skoraj trajnostna, preostala pa povprečno trajnostna. Stanje v mestih Nursultan, Almaty in Pavlodar se je izboljšalo predvsem zaradi precejšnjega izboljšanja mestne infrastrukture in socialnega razvoja. Kljub temu zaradi nizkih vrednosti okolj- skih kazalnikov v Nursultanu, Aktauu in Almatyju, razmero- ma nizke vrednosti kazalnikov socialnega razvoja v Atyrauu in slabega demografskega razvoja v Pavlodarju navedenih mest ni mogoče uvrstiti med trajnostna mesta. Taldykorgan in Shymkent, ki sta leta 2007 kazala znake netraj- nostnega razvoja, sta do leta 2019 dosegla povprečno stopnjo trajnostnosti. Njuni demografski in socialni razvoj ter mestna infrastruktura so se izboljšali, na področju gospodarstva in stanja okolja pa ni bilo vidnega napredka. Po drugi strani je Turkistan kljub izboljšanju vrednosti kazalnikov trajnostnega razvoja leta 2019 še vedno spadal v podtip mest z netrajnost- nimi znaki. Na sliki 3 so prikazane spremembe v skupinah ka- zalnikov trajnostnega razvoja za tri mesta državnega pomena, proučevana v navedenem obdobju. Razmeroma visoke vrednosti indeksa za mesti Nursultan in Almaty so posledica visoke stopnje naložb v razvoj mestne infrastrukture in socialni razvoj, pozitivnega demografskega stanja in stabilnega gospodarskega razvoja mest državnega pomena. Köppen (2013) je proučeval projekt oblikovanja nove kazahstanske prestolnice Astane (preimenovane v Nur- sultan) in ugotovil, da se mesto sprva ni kaj dosti razlikova- lo od klasičnega sovjetskega provincialnega mesta in ni bilo trajnostno. Avtorji raziskave, predstavljene v tem članku, so ugotovili, da je bilo mesto leta  2007 na stopnji povprečnega trajnostnega razvoja (ITRM = 0,593). V proučevanem ob- dobju so se številni kazalniki njegovega trajnostnega razvoja izboljšali (slika  2), zlasti zaradi programov izboljšanja druž- benogospodarskega razvoja. Leta  2019 je tako Nursultan že spadal v skupino mest s skoraj trajnostnim razvojem (ITRM = 0,621). Vrednost njegovega skupnega indeksa se je povišala zlasti zaradi izboljšanja kazalnikov gospodarskega razvoja in mestne infrastrukture. Shymkent je leta  2018 pridobil status mesta državnega pomena, saj je število njegovih prebivalcev preseglo milijon, predvsem zaradi postopne širitve mesta na okoliška podeželska naselja. Avtorji so na podlagi že omenjene prostorske geografske baze izdelali digitalni zemljevid stopnje trajnostnega razvoja večjih kazahstanskih mest (slika 4). Slika 3: Spremembe v skupinah kazalnikov trajnostnega razvoja za tri mesta državnega pomena (ilustracija: avtorji) a) gospodarski razvoj, b) mestna infrastruktura, c) demografija, d) socialni razvoj, e) stanje okolja. Almaty Nursultan Shymkent Proučevanje trajnostnega razvoja mest: primer večjih mest v Kazahstanu Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 14 S slike 4 je razvidno, da so se vrednosti ITRM pri vseh 17 me- stih v proučevanem obdobju izboljšale. Na zemljevidu so prika- zani tudi podatki o številu prebivalcev v proučevanih mestih in o gostoti prebivalstva v regijah (upravnih enotah prve stopnje), označena so največja jezera in reke v državi itd. Čeprav so avtorji v raziskavi uporabili najrazličnejše kazalnike, so pri njihovem izboru vseeno naleteli na nekatere omejitve, težava pa je bila tudi pomanjkanje statističnih podatkov. V prihodnjih raziskavah bodo zato poskušali izboljšati sistem proučevanja trajnostnega razvoja kazahstanskih mest. Število kazalnikov za izračun ITRM bodo povečali z uporabo sub- jektivnih metod proučevanja. Avtorji namreč ugotavljajo, da proučevanje trajnostnega razvoja zgolj na podlagi objektivnih kazalnikov ne pokaže celotne slike. Z rednim posodabljanjem podatkov v geografski podatkovni bazi bi lahko poleg tega redno spremljali kazalnike trajnostnega razvoja kazahstanskih naselij. 6 Sklep Avtorji so v raziskavi proučevali trajnostni razvoj 17  večjih kazahstanskih mest. Pregled literature in razpoložljivih tujih metod proučevanja trajnostnega razvoja je razkril, da navede- ne metode niso najbolj primerne za tovrstno proučevanje v državah v razvoju, saj tam primanjkuje statističnih podatkov za posamezna mesta. Avtorji so za izbor ključnih kazalnikov za raziskavo uporabili metodologijo proučevanja trajnostnosti mest, ki jo je predlagala ruska agencija za upravljanje trajnostne rasti (SGM). Na podlagi izračunanih indeksov trajnostnega razvoja za po- samezne skupine kazalnikov je mogoče bolje proučiti trend razvoja glede na posamezni kazalnik. Tipologija mest glede na trajnostni razvoj temelji na indeksih trajnostnega razvoja proučevanih mest (ITRM). Raziskava je pokazala, da nobe- no mesto ni doseglo vrednosti indeksa večje ali enake 0,750, hkrati pa med njimi ni bilo netrajnostnih mest z vrednostjo indeksa pod 0,300. Posledično so avtorji vseh 17 mest oceni- li za zmerno trajnostne. Kljub temu so določili tudi, katera mesta se uvrščajo najvišje oziroma najnižje z vidika stopnje trajnostnega razvoja. Z vrednostmi indeksa med 0,612 in 0,667 za leto  2019 so se najvišje uvrstila mesta Nursultan, Atyrau, Pavlodar in Almaty, ki so bila ocenjena kot skoraj trajnostna. Preostalih 13 mest pa je imelo povprečno stopnjo trajnostnega razvoja, z vrednostmi indeksa med 0,449 in 0,594. Slika 4: Skupni indeksi trajnostnega razvoja večjih kazahstanskih mest za leta 2007, 2012, 2017 in 2019 (ilustracija: avtorji) G. NYUSSUPOVA, L. KENESPAYEVA, D. TAZHIYEVA, M. KADYLBEKOV Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 15 Avtorji so izdelali še prostorsko geografsko podatkovno bazo za gospodarske, socialno-demografske in okoljske kazalnike 17 mest za obdobje 2007–2019. Na podlagi navedene podat- kovne baze so izdelali digitalni zemljevid večjih kazahstanskih mest (slika  4). Predstavniki države in lokalnih uprav lahko kazalnike trajnostnega razvoja proučevanih mest uporabijo kot podlago in usmeritev za izboljšanje trajnostnega razvoja obravnavanih mest, pa tudi drugih mest in naselij v državi. Gulnara Nyussupova, Al-Farabijeva kazahstanska nacionalna univer- za, Fakulteta za geografijo in okoljske študije, Oddelek za geografijo, upravljanje zemljišč in kataster, Almaty, Kazahstan E-naslov: gulnara.nyusupova@kaznu.kz Laura Kenespayeva, Al-Farabijeva kazahstanska nacionalna univerza, Fakulteta za geografijo in okoljske študije, Oddelek za geografijo, upravljanje zemljišč in kataster, Almaty, Kazahstan E-naslov: laura.kenespaeva81@gmail.com Damira Tazhiyeva, Al-Farabijeva kazahstanska nacionalna univerza, Fakulteta za geografijo in okoljske študije, Oddelek za geografijo, upravljanje zemljišč in kataster, Almaty, Kazahstan E-naslov: damira.tazhiyeva@gmail.com Madiyar Kadylbekov, Al-Farabijeva kazahstanska nacionalna univer- za, Fakulteta za geografijo in okoljske študije, Oddelek za geografijo, upravljanje zemljišč in kataster, Almaty, Kazahstan E-naslov: madiar_kadilbekov@inbox.ru Viri in literatura Ahvenniemi, H., Huovila, A., Pinto-Seppä, I., in Airaksinen, M. (2017): What are the differences between sustainable and smart cities? Cities, 60, str. 234–245. doi:10.1016/j.cities.2016.09.009 ACF (Australian Conservation Foundation) (2010): Sustainable cities index. Ranking Australia’s 20 largest cities in 2010. Dostopno na: https:// d3n8a8pro7vhmx.cloudfront.net/auscon/pages/1347/attachments/origi- nal/1474003631/2010_ACF_SCI__REPORT.pdf (sneto 15. 5. 2020). Alibekova, G., Panzabekova, A., Satpayeva, Z., in Abilkayir, N. (2018): Sustainable development issues of Almaty as the largest metropolis in central Asia. IOP Conference Series: Earth and Environmental Science, 177(1), 012010. doi:10.1088/1755-1315/177/1/012010 Ameen, R. F. M., Mourshed, M., in Li, H. (2015): A critical review of environmental assessment tools for sustainable urban design. Environ- mental Impact Assessment Review, 55, str. 110–125. doi:10.1016/j.eiar.2015.07.006 Arcadis (2018): Citizen centric cities: The sustainable cities index. Amster- dam. Dostopno na: https://www.arcadis.com/campaigns/citizencentric- cities/images/%7B1d5ae7e2-a348-4b6e-b1d7-6d94fa7d7567%7Dsustai- nable_cities_index_2018_arcadis.pdf (sneto 6. 6. 2022). Boyko, C. T., Gaterell, M. R., Barber, A. R. G., Brown, J., Bryson, J. R., But- ler, D., idr. (2012): Benchmarking sustainability in cities: The role of indi- cators and future scenarios. Global Environmental Change–Human and Policy Dimensions, 22, str. 245–254. doi:10.1016/j.gloenvcha.2011.10.004 Chesson, J. (2013): Sustainable development: Connecting practice with theory. Journal of Environmental Assessment Policy and Management, 15. doi:10.1142/S1464333213500026 Ciegis, R., Ramanauskiene, J., in Startiene, G. (2009): Theoretical reaso- ning of the use of indicators and indices for sustainable development assessment. Engineering Economics, 3, str. 33–40. Cohen, M. (2017): A systematic review of urban sustainability asses- sment literature. Sustainability, 9, str. 2048. doi:10.3390/su9112048 Committee for construction and housing and utilities infrastructure (2016): The national report of the Republic of Kazakhstan on housing and sustainable city development HABITAT III. Astana. Dostopno na: https:// habitat3.org/wp-content/uploads/NATIONAL-REPORT-OF-THE-REPUB- LIC-OF-KAZAKHSTAN-Habitat-%D0%86%D0%86%D0%86.pdf (sneto 6. 6. 2022). CSDC (Centre for Sustainable Development of the Capital) (2019): Dos- topno na: https://www.curs.kz/publication/ (sneto 15. 5. 2020). Davidson, K. M. (2011): Reporting systems for sustainability: What are they measuring? Social Indicators Research, 100, str. 351–365. doi:10.1007/s11205-010-9634-3 Davidson, K. M., Kellett, J., Wilson, L., in Pullen, S. (2012): Assessing urban sustainability from a social democratic perspective: A thematic approach. Local Environment, 17, str. 57–73. doi:10.1080/13549839.2011.631990 Denevizyuk, D. A. (2012): Ustoychivoye razvitiye goroda: voprosy teorii i metodika otsenki. Problemy mestnogo samoupravleniya, 2, str. 103–112. Dizdaroglu, D. (2017): The role of indicator-based sustainability asses- sment in policy and the decision-making process: A review and outlo- ok. Sustainability, 9, str. 1018. doi:10.3390/su9061018 Dizdaroglu, D., in Yigitcanlar, T. (2016): Integrating urban ecosystem sustainability assessment into policy-making: Insights from the Gold Coast City. Journal of Environmental Planning and Management, 59(11), str. 1982–2006. doi:10.1080/09640568.2015.1103211 Dolgikh, E. I., in Antonov, E. V. (2015): Reyting ustoychivogo razvi- tiya rossiyskikh gorodov. Demoskop Weekly, 631–632. Dostopno na: http://www.demoscope.ru/weekly/2015/0631/tema01.php (sneto 17. 11. 2020). Državni statistični urad Republike Kazahstan. Dostopno na: http://www. stat.gov.kz (sneto 11. 6. 2020). Espey, J., Dahmm, H., in Manderino, L. (2018): Leaving no U.S. city behind. The U.S. cities sustainable development goals index. New York, Sustainable Development Solutions Network. Europska komisija (2022): European green capital award. Dostopno na: https://ec.europa.eu/environment/topics/urban-environment/europe- an-green-capital-award/about-eu-green-capital-award_en (sneto 10. 1. 2022). Forum for the Future (2019): UK Sustainable city index. Dostopno na: http://www.forumforthefuture.org/project/sustainable-cities-index/over- view (sneto 15. 5. 2020). Gashu, K., in Gebre-Egziabher, T. (2019): Comparison of urban sustaina- bility using indicators approach in the cities of Bahir Dar and Hawassa (Ethiopia). Geography, Environment, Sustainability, 12(1), str. 119–136. doi:10.24057/2071-9388-2018-39 Golovanov, E. (2015): Metodicheskiy podkhod v otsenke ustoychivogo razvitiya regional'noy ekonomiki. Sovremennyye tekhnologii upravleniya, 3(51), str. 5104. Dostopno na: https://sovman.ru/en/article/5104/ (sneto 20. 11. 2020). Gonzalez, A., Donnelly, A., in Jones, M. (2011): Community of practice approach to developing urban sustainability indicators. Journal of Environmental Assessment Policy and Management, 13, str. 591–617. doi:10.1142/S1464333211004024 Proučevanje trajnostnega razvoja mest: primer večjih mest v Kazahstanu Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 16 Hiremath, R. B., Balachandra, P., Kumar, B., Bansode, S. S., in Murali, J. (2013): Indicator-based urban sustainability: A review. Energy for Sustai- nable Development, 17(6), str. 555–563. doi:10.1016/j.esd.2013.08.004 Ignatyeva, O. V. (2010): Razrabotka kontseptual'noy modeli ustoychivogo razvitiya regiona (na materialakh Vostochno-Kazakhstanskoy oblasti). Doktorska disertacija. Almaty, Turan University. Karimbergenova, M. K. (2014): Sovershenstvovaniye organizatsionno-eko- nomicheskogo mekhanizma ustoychivogo razvitiya regiona (na materiala- kh Pavlodarskoy oblasti). Doktorska disertacija. Pavlodar, Pavlodar State University. Köppen, B. (2013): The production of a new Eurasian capital on the Kazakh steppe: Architecture, urban design, and identity in Astana. Na- tionalities Papers, 41(4), str. 590–605. doi:10.1080/00905992.2013.767791 Medeiros, E., in Van der Zwet, A. (2020): Sustainable and integrated urban planning and governance in metropolitan and medium-sized cities. Sustainability, 12, str. 5976. doi:10.3390/su12155976 Moyer, J. D., in Hedden, S. (2020): Are we on the right path to achieve the sustainable development goals? World Development, 127, 104749. doi:10.1016/j.worlddev.2019.104749 Mudau, N., Mwaniki, D., Tsoeleng, L., Mashalane, M., Beguy, D., in Ndu- gwa, R. (2020): Assessment of SDG indicator 11.3.1 and urban growth trends of major and small cities in South Africa. Sustainability, 12, str. 7063. doi:10.3390/su12177063 Olalla-Tarraga, M. A. (2006): A conceptual framework to assess sustainability in urban ecological systems. International Jour- nal of Sustainable Development & World Ecology, 13, str. 1–15. doi:10.1080/13504500609469657 Organizacija združenih narodov (1993): Report of the United Nations Conference on Environment and Development, Rio de Janeiro, 3–14 June 1992, volume 1: Resolutions adopted by the conference. Annex II: AGENDA 21. New York. Dostopno na: https://digitallibrary.un.org/ record/160453?ln=en (sneto 15. 5. 2020). Roy, M. (2009): Planning for sustainable urbanisation in fast growing ci- ties: Mitigation and adaptation issues addressed in Dhaka, Bangladesh. Habitat International, 33(3), str. 276–286. doi:10.1016/j.habitatint.2008.10.022 SFSO (Swiss Federal Statistical Office) (2019): Official website. Dostopno na: http://www.bfs.admin.ch (sneto 15. 5. 2020). SGM Agency (2016): Reyting ustoychivogo razvitiya gorodov RF za 2016 god. Moskva. Dostopno na: https://www.agencysgm.com/project s/%D0%91%D1%80%D0%BE%D1%88%D1%8E%D1%80%D0%B0-2016. pdf (sneto 15. 5. 2020). STAR Communities (2019): Official website. Dostopno na: http://www. starcommunities.org (sneto 15. 5. 2020). Sumner, A. (2004): Measuring sustainable development in the era of globalisation: Can it be done and what way ahead? World Review of Science Technology and Sustainable Development, 1, str. 116–127. doi:10.1504/WRSTSD.2004.005509 Svirčić Gotovac, A., Zlatar Gamberožić, J., in Nikšič, M. (2021): Sodelo- vanje javnosti v postsocialističnih mestih med stagnacijo in napredkom: primer Zagreba in Ljubljane. Urbani izziv, 32(1), str. 5–14. doi: 10.5379/urbani-izziv-2021-32-01-001 Tretyakov, A. S. (2004): Statisticheskiye metody v prikladnykh geografi- cheskikh issledovaniyakh. Kharkov, Shrift. UCI (Urban China Initiative) (2019): Official website. Dostopno na: http://www.urbanchinainitiative.org (sneto 15. 5. 2020). UN-Habitat (2013): State of the world’s cities 2012/2013. New York, Zdru- ženi narodi. doi:10.4324/9780203756171 WCED (1987): Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future. United Nations. Dostopno na: htt- ps://sustainabledevelopment.un.org/content/documents/5987our-com- mon-future.pdf (sneto 15. 5. 2020). Xing, Y., Horner, R. M. W., El-Haram, M. A., in Bebbington, J. (2009): A framework model for assessing sustainability impacts of urban develo- pment. Accounting Forum, 33, str. 209–224. doi:10.1016/j.accfor.2008.09.003 Yeleusizova, B. K. (2008): Prioritety ustoychivogo razvitiya ekonomiki Kazakhstana (na materialakh neftedobyvayushchikh regionov). Doktorska disertacija. Astana, Academy of Public Administration under the Presi- dent of Kazakhstan. Zhou, N., He, G., in Williams, C. (2012): China’s development of low-car- bon eco-cities and associated indicators systems. Berkeley, CA, Ernest Orlanda Lawrence & Berkeley National Laboratory. Zhumaeva, A. A. (2007): Ekonomicheskiye aspekty ustoychivogo razvitiya krupnykh gorodov (na primere g. Almaty). Doktorska disertacija. Pavlodar, Pavlodar State University. G. NYUSSUPOVA, L. KENESPAYEVA, D. TAZHIYEVA, M. KADYLBEKOV