----- 286 ----- Iz velikega zdravniškega zbora na Dunaji. Lanski zbor v Hamburgu je sklenil, naj letošnji bode na Dunaji. Poglavitni namen tega zbora je bil, se posvetovati o nekterih živinskih boleznih , ktere po svoji kužni natori pokončujejo blagostan ne le posamnih gospodarjev, temuč tudi celih dežel in držav, in potrebujejo resnega prevdarka, kako bi se mogla škoda odvrniti. Tudi Človeku nevarne bolezni in take bolezni, ki znižajo vrednost živine, so prišle na vrsto, in še več druzega. Ako pomislimo, da samo v našem cesarstvu leži čez 1000 milijonov gold. kapitala v živini, je pač očitno, kako važna mora biti skrb za ohranjenje naše domače živine. Veselje je pa tudi videti, kako iz vse Evrope slavni možaki se zbirajo v te zbore , da pretresajo živinske bolezni. Iz 23 držav se je snidilo letos na Dunaji 167 zdravnikov; prišli so iz Francozkega, An-gležkega, Nemškega, Ruskega, Laškega, Turškega, Danskega, Belgije, Svajce, Romanije itd. itd. Vse naše avstrijske dežele so tudi bile namestovane v zboru. Bil je zbor po pravici evropejsk kongres, ki seje začel 21. avgusta. Ministerska svetovavca Well in Pabst in ravnatelj živinozdravnišnice dr. Roll so pozdravljali s srčno besedo zbor, ki je potem volil predsednika in podpredsednika in dva zapisnikarja. V 1. odsek za govejo kugo so bili voljeni Njih ekscelencija državni sveto-vavec in profesor Unterberger v Dorpatu na Ruskem, prof. Seifman iz Varšave , prof. dr. Zlamal iz Pešta, prof. Hertwig iz Berolina, dr. Haubner iz Draždan in dr. Roll iz Dunaja; — v 2. odsek za čedenje okuženih voz na železnici so bili voljeni prof. dr. Muller iz Dunaja, prof. Zangger iz Svajce, prof. Ravič iz Pe-trograda, prof. Revnai iz Pariza, prof. Perovino iz Tu-rina; — v 3. odsek za posvetovanje o pasji steklini so bili voljeni profesor dr. Pilwax iz Dunaja, profesor dr. Fuchs iz Karlsruhe, Njih eksc. državni svetovavec in profesor Jesen iz Rusovskega, prof. Sondermann iz Monakovega, prof. Huson iz Bruselja; — v 4. odsek za bolezni, kteri pri živini kupčijo razderajo, so bili voljeni medicinalni svetovavec prof. Hering iz Stutt-garta, prof. Gerlah iz Hanovera, prof. dr. Bleiweis iz Ljubljane, dr. Ernes iz Londona in Adam iz Augsburga. Brž drugi dan so se začeli pomenki v občnem zboru^ kteri je bil vselej v veliki dvorani (auli) vseučilišča dunajskega, in so trajali celi teden od pondeljka do sobote. Predloge so delali vselej odseki. Prva razprava je bila o goveji kugi in posebno o tem, da bi se kontumaeija za tista goveda, ktera pridejo iz Rusovskega in podonavskih knežij v zahodne evropejske dežele, od 21 dni skrajšala na 10 dni. Vsi smo razodevali svoje skušnje o goveji kugi in skor vsi smo bili prepričanja, da kužnina k ve čemu 9 dni tli v živinčetu, dokler se očitno ne prikaže, in da tedaj ni nikakoršnega vzroka, da bi živino več kot 10 dni v zaprtii (kontumacii) imeli, predno sme prestopiti rusovsko ali podonavsko mejo. Da zdaj skozi 21 dni zadržujejo goveda v kontumacii, dela veliko škodo kupčii, pa je tudi nevarno, ker brezvestni barantači živino, dajo odtegnejo dolgočasni zaprtii, žen6 skrive (kontrabant) čez mejo in tako večkrat zatrosijo kugo. Ako pa se zaprtija skrajša na 10 dni, bode kontrabanta gotovo konec, ker 10 dni je kmali prestalih in posestnik živino potem pošteno in brez strahu žene čez mejo. Druga razprava je bila o tem, kako naj se ravna s kožami, parklji, čevami, lojem, kravjo dlako, svinskimi šetinjami, volno itd., in kako naj se na železnici cedijo vozovi, v kterih se je kužna živina peljala. Krop in vreli lug sta bila za naj bolj o sredstvo spoznana, s kterima naj se vpričo dotične komisije cedijo vozovi. Ker je pasje stekline čedalje več, seje zbor posvetoval, kaj bi bilo storiti, da bi bilo te bolezni manj* Živahno je bilo besedovanje. Pasji davek naj se vpelje povsod — to so vsi trdili, in povsod vpelje tudi popis vseh psov in neki poseben red, po kterem se morajo oskrbovati psi. Da bi psi nosili zmiraj torbe na gobcu, je bilo zavrženo. Prof. Ahmed Effendi iz Carigrada je povedal, da ni res, da na Turškem ni stekline. Četrta razprava je bila o boleznih, ktere po postavah kupčijo razderajo. Ker ima skor vsaka država druge bolezni, ktere se imenujejo „zavarovane bolezni" ali „patentni tadli," je tolika zmešnjava o tem, da se že davno živo čuti potreba, da bi vse države zavoljo kupčije imele le eno in isto postavo. To potrebo čutijo najbolj tisti, ki so na meji dveh držav, ktera ima vsaka drugo postavo. Zbor je sklenil, naj za „zavaro-vane bolezni" veljajo pri konjih in sploh živini konjskega spola: jasna slepota — 7 dni, smrkelj, kužna smolika, kožna črvivnost in naduha — 14 dni, tišavka 21 dni, mesečna slepota — 28 dni; — pri goveji živini: pljučni tuberkelni in francozi — 28 dni, pljučna kuga — 42 dni, goveja kuga — 7 dni; — pri ovcah in kozah: koze — 7 dni, garje — 14 dni; pri p reši čih ikre in trihine — 14 dni. — Ko so bile vse te razprave dognane, sta v nedeljo profesorja Unterberger in Ravič iz Rusovskega razlagala sibirsko kugo, rekši, da ni druzega kot neka oblika antraksa (črma), ktera se še najbolje ozdravlja s chinin. sulf. Ko so bile zborove obravnave končane, se je v pondeljek zjutraj en del zbornikov podal na ogrsko posestvo nadvojvoda Albrehta v „Ungarisch-Altenburg," med kterimi je tudi pisatelj teh verstic bil. Po naukazu svetlega nadvojvoda smo bili tii res slovesno sprejeti; 39 voz nas je čakalo, ko smo se po železnici pripeljali v Strass-Somerain. To je neizmerno posestvo, ki se razširja doli do Wieselburga — rekli so nam, da obsega 10,000 oralov obdelane zemlje. Videli smo okoli 1000 glav izvrstne goveje živine holandskega, švajcarskega, štajarskega in lavantinskega rodu. Ogledavali smo v is o kmetijsko šolo v Altenburgu, izvrstno oskrbljeno z vsem, kar je učencem treba v poduk. Maloktera druga kmetijska učilnica v Evropi prekosi to šolo, na kteri, razun ravnatelja, učijo še 4 učeniki. Tu je pisatelj teh vrstic iz ust ravnatelja slišal častno novico, da se njegova nemška živinozdravska knjiga rabi pri učenji ži-vinozdravništva na tej šoli. — Ob treh smo se vsedlik obedu, ki nam ga je napraviti dal svetli nadvojvoda Albreht. Kaj dobro smo se imeli; radost pa je do vrhunca dospela, ko so se v veseli skupščini začele ----- 287 ----- napitnice. Tu se je pokazalo; da je bil nas zbor res zbor vseh evropejskih narodov, kajti vsak je napival v svojem jeziku in vsi drugi so mu po svoje radostni pritrkovali. Nemškim napitnicam je sledila m a g j a r-ska, za to pa francozka, turška, italijanska, poljska, portugiška, hrvaška, slovenska itd. Naj, kolikor se še spominjam, povem, kako sem v slovenskem jeziku v tem slavnem mnogojezičnem zboru na magjarski zemlji napil zdravico: Gospoda! Dovršili smo svojo nalogo v dunajskem zboru. Hvalijo nas za to. Pri nas ni bilo ne desne ne leve stranke; naš centrum bil je le napredek vednosti naše! Snidli smo se sinovi vseh mater, ki jih šteje omikana Evropa; noben narod ni gospodoval druzemu; prosta je bila vsakemu beseda, kakor je danes; isti namen nas je vodil vse: napredek vednosti nase. Bog daj, da dobro seme, ki smo ga sijali, rodi obilo sadu. Zato napijem: Bog daj srečo, da vlade zvesto izpolnijo, kar smo sklenili v zborih naših. Slava Vam! — In „živio, eljen, eviva, hoch itd." so doneli po dvorani, kakor da bi bili vsi razumeli, kar je napitnica rekla. Ločili smo se kakor bratje ene matere, veseli vsi, in vsi enega občutka, da nikdar ne pozabimo dunajskega zbora in magjarskega Altenburga. — Čez dve leti je zbor v Cirihu v Svajci. Dr. BI.