Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 1 Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 47, 22. november 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Na koncu štejejo naše odločitve v vlogi potrošnikov Letošnji svetovni dan hrane 16. oktobra je po- tekal pod sloganom »Naša dejanja so naša priho- dnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez la- kote.« Po podatkih OZN na svetu še vedno več kot 800 milijonov ljudi trpi za pomanjkanjem hrane, zato se zdi globalna odprava lakote do leta 2030 zelo velik izziv. V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so ob tej priložnosti opozorili na načeto zaupanje potrošni- kov v varnost hrane, zato je zaradi zaščite zdravja in varnosti hitro, učinkovito ter pravočasno infor- miranje potrošnikov o varnosti hrane in s tem po- vezanimi tveganji ključnega pomena. V ZPS so iz- postavili še potrebo po nadzoru in pravočasnem ter doslednem ukrepanju: »Menimo, da bi moral biti potrošnik zaščiten s pravočasnim obvešča- njem o kršitvi, nadzor pa opravljen dosledno, saj so sicer kršene potrošnikove osnovne pravice, še posebej pravica do varnih proizvodov na trgu ter pravica do obveščenosti.« V petek, 15. novembra, smo osmič obeleževali dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila leta 2012. Na ta dan v šolah poteka projekt Tradicional- ni slovenski zajtrk, katerega namen je ozaveščanje širše javnosti o pomenu lokalno pridelane hrane in rednega uživanja kakovostnih živil. Poleg oza- veščanja otrok in mladine o pomenu hrane iz bli- žine in njenih prednostih pred hrano, ki ima za se- boj na stotine kilometrov, je prav, da vsi skupaj po- mislimo na naš način prehranjevanja, kakšno hra- no izbiramo in kaj jemo. Zagotavljanje kakovosti in krepitev zaupanja potrošnikov je zaradi močne konkurence in zašči- te lokalnih kmetijskih pridelkov ter živil na nivoju Evropske unije izjemno pomembno. Na enotnem evropskem trgu so zato v veljavi skupne sheme kakovosti. Med njimi so zaščitena označba pore- kla, zaščitena geografska označba, zajamčena tra- dicionalna posebnost in ekološka pridelava. Nacionalne sheme kakovosti so višja kakovost, integrirana pridelava in izbrana kakovost. Pro- izvod, ki je proizveden po načelih določene she- me kakovosti, ima poseben značaj. Ta je določen na podlagi podrobnih pravil glede načina proizvo- dnje, vpliva geografskega območja, kjer se pro- izvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje. Na koncu koncev štejejo naše odločitve v vlogi potrošnikov. Kot ozaveščeni in informirani kupci z izbiro lokalno in tradicionalno pridelanih živil vpli- vamo na celotno živilsko verigo, o čemer smo se z naključnimi sogovorniki pogovarjali v tokratni an- keti tedna. Moja dežela, lepa in gostoljubna Med nagrajenci tudi Mozirje in Luče .................. 7 Spletni trgovec leta 2019 Malinci že šestič zapored nagrada v kategoriji zdrava prehrana in dodatki ...................................... 7 Jože Bider neumorno ustvarja V 50 delovnih letih 60 inovacij, zdaj izdelal napravo treskar .................................... 8 Zgornje Pobrežje Slovesnost ob 75-letnici zasilnega pristanka zavezniškega letala ............................. 10 Ljudski pevci iz Luč Na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila osvojili bronasto priznanje .................... 12 Kronika Frischaufov dom zagorel zaradi napake na električni napeljavi ............................ 26 JE JT Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 4 Tema tedna, Anketa Naša anketa Koliko zaupamo pridelavi slovenske hrane Pretekli petek smo obeležili svetovni dan hrane, ki naj bi bila var- na. A letos javnost pretresajo afere o salmoneli v kebabu, uvozu mesa bolnih krav, železovem sulfitu v mletem mesu, antibiotikih v medu nekaterih pridelovalcev. Kljub temu da je zaščita zdravja in varnost potrošnika ključnega pomena, so podatki o oporečnosti določene vrste hrane prišli v javnost sorazmerno pozno. Še verja- memo trgovskim verigam, v katerih kupujemo hrano? Marjana Rihter, Delce Slovenska hrana je sicer boljša kot tuja, a tis- ti, ki se znajde na trgovskih policah, ne zaupam. Verjamem le v poštenost okoliških kmetov in pri njih kupim, kar rabim. Skoraj vso sadje in zelenja- vo si pridelamo doma, kjer tudi vzgojimo živali za meso. Kupim le kakšne pomaranče in limone. De- klaracije na izdelkih preberem tu in tam. Sašo Rosenstein, Mozirje Vse te afere s prehrambenimi izdelki, ki so se letos zgodile, so negativno vplivale na prodajo v trgovinah. Tudi mi se raje obračamo k znanemu pridelovalcu v svoji okolici in s tem podpiramo lo- kalno okolje. Če že moram v trgovino, zelo pazim, kaj kupujem, in če je le možno, kupim izdelek slo- venskega porekla, čeprav je malo dražji od po- dobnega iz uvoza. Tudi deklaracije skrbno berem in izberem tak izdelek, ki ima manj konzervansov. Vido Prušnik, Savina Doma imamo ekološko kmetovanje, ukvarja- mo se tudi s turizmom. Tako lahko rečem, da gre pri nas hrana z njive na krožnik, ki ga ponudimo našim gostom. Ti gredo pogosto z nami na njivo, da se prepričajo o kvaliteti zelenjave in sadja. Ker smo kot ekološka kmetija podvrženi določenim kontrolam, moramo sami tako primanjkljaj krme za živali kot semena kupovati v določenih prodajalnah in dokazovati sle- dljivost. Tu in tam kakšno malenkost že kupimo v trgovini, a to je zane- marljivo malo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Albina Rajter, Šmihel nad Mozirjem Živim v okolju, kjer si skoraj vsi doma pridela- mo zelenjavo, vzredimo živali ali od sosedov kupi- mo med in meso. Vse te afere s hrano se mi zdi- jo preveč napihnjene. V primerjavi z ostalimi dr- žavami v Sloveniji jemo varno pridelano hrano. Čeprav verjamem v izdelke na trgovinskih poli- cah, preberem deklaracije, ker moram zaradi svo- je bolezni vedeti, kakšna je sestava, koliko je v njih sladkorja ali ogljiko- vih hidratov. Irena Papež Krajnc, Nazarje Z ozirom, da delam v živilski trgovini, lahko re- čem, da pri nas evidentiramo sledljivost od proi- zvajalca do kupca in da so o tem dokumenti arhi- virani. Sama, če se le da, kupujem hrano od kme- tov, tako meso kot tudi zelenjavo, ki je ne pride- lamo sami. Med kupim raje pri čebelarju, ki mu zaupam. Tako lahko rečem, da zaupam slovenski hrani. Kadar že kaj kupim, preberem deklaracije. Zdi se mi, da se infor- macije o oporečnosti določene vrste hrane nemalokrat napihnejo. ZDRAV MED ZA ZDRAV SLOVENSKI ZAJTRK Zaradi nekaj posameznikov oblateni slovenski čebelarji V slovenskih medijih je v pre- teklih dneh tekla beseda o opo- rečnem medu. Pri notranjem nad- zoru v podjetju Medex so sicer že pred časom odkrili v določeni ko- ličini medu ostanke antibiotikov, ki so za uporabo v čebelarstvu pre- povedani, a novica o tem je v jav- nost pricurljala pred kratkim. Zara- di nevestnih posameznikov je pad- la senca na vse slovenske čebelar- je. Na zelo pristransko poročanje se je ostro odzval predsednik Če- belarske zveze Slovenije Boštjan Noč, komentiral ga je tudi predse- dnik ČZ SAŠA Tomaž Lesnjak. KONTAMINIRANI MED SO UNIČILI Zaradi dobre notranje kontro- le kakovosti v Medexu po njiho- vem zagotovilu in zagotovilu Upra- ve za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kontaminirani med ni prišel na prodajne police in do slovenskih potrošnikov. Zaradi naj- denih antibiotikov so uničili dobre tri tone medu, ki so ga dobavili trije slovenski čebelarji. Boštjan Noč je v sporočilu za javnost napisal: »Veseli me, da v Sloveniji sistem nadzora deluje, saj so sporni med našli in umakni- li, preden je prišel do potrošnikov.« SPORNA DOBAVA LE OD TREH ČEBELARJEV Noč je ob tem izpostavil krivično posploševanje uporabe nedovolje- nih sredstev: »Nikakor ne more- mo govoriti o medeni aferi sloven- skih čebelarjev, če so kršili pravi- la trije od 11.349 slovenskih čebe- larjev. Zelo nepošteno je, da zara- di treh, ki so kršili pravila in jih Če- belarska zveza Slovenije (ČZS) na- jostreje obsoja, pade črna luč na vse slovenske čebelarje in sloven- sko čebelarstvo, ki ga ves svet ce- ni, spoštuje in mu je za zgled.« SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD V letu 2006 je ČZS izdala smerni- Slovensko čebelarstvo ceni in spoštuje ves svet in mu je za zgled. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 5 Tema tedna, Aktualno ce dobrih higienskih navad v čebe- larstvu, kjer je jasno zapisano, da sme čebelar v čebelarstvu za zati- ranje zajedavcev in zdravljenje bo- lezni uporabljati samo zdravila, ki mu jih predpiše veterinar. Pri upo- rabi mora dosledno upoštevati na- vodila proizvajalca in veterinar- ja. Uporabo zdravil mora zapisati v dnevnik veterinarskih posegov. Za izvajanje smernic organizirajo tu- di usposabljanja. Od leta 2011 se jih udeležilo več kot 8.300 čebelarjev. Od leta 2006 je bilo na prisotnost antibiotikov v okviru interne kon- trole analiziranih nekaj manj kot 200 vzorcev, v letu 2019 58, v nobe- nem antibiotik ni bil prisoten. STALNO IZOBRAŽEVANJE IN REDNE ANALIZE Predsednik Čebelarske zveze zgornjesavinjsko-šaleškega ob- močja Tomaž Lesnjak je povedal: »V okviru ČZ SAŠA redno skrbimo za izobraževanje naših članov na Od leta 2006 je bilo na priso- tnost antibiotikov v okviru in- terne kontrole analiziranih ne- kaj manj kot 200 vzorcev, v letu 2019 58, v nobenem antibiotik ni bil prisoten. področju zdravstvenega varstva in tudi osveščanja glede pravile uporabe zdravil za zatiranje varo- ze.« Pravilna uporaba registriranih zdravil namreč zagotavlja neopo- rečne čebelje pridelke. ZDRAV MED ZA ZDRAV SLOVENSKI ZAJTRK »Trdno sem prepričan, da naši člani delajo v skladu z dobro če- belarsko prakso in lahko potro- šniku ponudijo neoporečne čebe- lje pridelke. To dokazujejo tudi re- dne analize le-teh. Ker smo mi in tudi naši porabniki prepričani v ka- kovost našega medu, ga brez sla- be vesti ponudimo tudi najmlaj- šim,« je dejal Lesnjak. LETOS SPET NIZEK PRIDELEK Slovenske čebelarje že nekaj let po vrsti pestijo slabe letine, tudi letos je bilo tako. Spomladi, ko se začnejo čebelje paše, je bi- lo vreme izredno neugodno, tako da je vodstvo ČZS takratne razme- re označilo kot katastrofalne. Raz- mere so se nato nekoliko ustalile in čebele so napolnile sate. Ko pa so čebelarji začeli med točiti, so ugo- tovili, da je ta v celicah kristaliziral in ga ni bilo mogoče iztočiti. Pride- lek je bil tako ponovno zdesetkan. Marija Lebar Predsednik ČZ Saša Tomaž Lesnjak: »Neoporečnost medu naših članov dokazujejo redne kontrole.« (Foto: Marija Lebar) ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE, URADA VELENJE IN MOZIRJE Za naše območje optimistični podatki na trgu dela Branka Škulj Nussdorfer je predstavila aktualno sliko na trgu dela, ki je po zadnjih podatkih dokaj pozitivna. Na nedavni seji koordinacijske- ga sosveta služb in zavodov, ki de- lujejo na območju Upravne eno- te Mozirje, je bila med drugimi po- ročevalci tudi Branka Škulj Nuss- dorfer, vodja uradov za delo Zavo- da RS za zaposlovanje Velenje in Mozirje. Predstavila je aktualno sli- ko na trgu dela, ki je po zadnjih po- datkih dokaj pozitivna. BREZPOSELNOST ŠE VEDNO V UPADU Pozitivni trendi se odražajo ta- ko v padanju brezposelnosti kot v povečevanju števila delovno aktiv- nega prebivalstva in pri zaposlova- nju brezposelnih oseb. Konec ok- tobra 2019 je bilo v Območni služ- bi Velenje registriranih 4.423 brez- poselnih oseb. Brezposelnost se je zmanjšala glede na isti mesec le- ta 2018 za 3,6 odstotka. Na sloven- ski ravni se je v tem obdobju brez- poselnost glede na leto poprej zni- žala za 5 odstotkov. Na območju Urada za delo Mo- zirje je bilo konec oktobra 2019 re- gistriranih 532 brezposelnih oseb ali 10,6 odstotka manj kot v ena- kem obdobju leta 2018. DOBRO SODELOVANJE ZAVODA Z DELODAJALCI Delodajalci niso več dolžni po- treb po delavcih prijavljati na Za- vodu RS za zaposlovanje. Kljub te- mu je po besedah Škulj Nussdor- ferjeve obojestransko sodelovanje zelo dobro. V obdobju od januarja do oktobra 2019 so delodajalci Ob- močni službi Velenje prijavili 6.821 prostih delovnih mest. Na območju Urada za delo Mo- zirje so delodajalci sporočili 648 prostih delovnih mest, od tega je bilo evidentiranih 416 potreb po delavcih s sodelovanjem zavoda, kjer so brezposelne osebe napoti- li na ta delovna mesta. V Uradu za delo Mozirje se je iz evidenc brez- poselnih v obdobju desetih mese- cev letošnjega leta zaposlilo 382 oseb. KJE SO ŠE MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV? Na trgu dela se pojavljajo struk- turna neskladja. Delodajalci iščejo kadre, ki jih med brezposelnimi ni, brezposelni pa imajo izobrazbo, ki je trg ne išče. Delodajalci povpra- šujejo in iščejo kandidate za za- poslitev predvsem v predeloval- nih dejavnostih, torej v proizvodnji, v gostinstvu in turizmu, gradbeni- štvu, transportni dejavnosti, zdra- vstvu in sociali ter na področju iz- obraževanja. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA »Brezposelne osebe poleg osnovnega kariernega svetova- nja in napotovanja na prosta de- lovna mesta vključujemo tudi v poglobljeno karierno in rehabili- tacijsko zaposlitveno svetovanje. Organiziramo različne kratke mo- dularne delavnice v Kariernem ko- tičku na Uradu za delo Mozirje, vk- ljučujemo jih v programe Socialne aktivacije ter v ostale aktivnosti za aktivacijo brezposelnih oseb,« je pojasnila vodja uradov za delo Ve- lenje in Mozirje. Na območju Urada za delo Mo- zirje je bilo v desetih mesecih le- ta 2019 vključenih v ukrepe Aktiv- ne politike zaposlovanja 173 brez- poselnih oseb. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 6 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije PODJETNICA IRENA JURJEVEC IZ OKONINE Njeno osrednje vodilo je osebni stik s strankami Irena Jurjevec je varno službo zamenjala za delo od doma. (Foto: osebni arhiv) Irena Jurjevec iz Okonine je varno službo zamenjala za delo od doma. Je namreč lastni- ca spletne trgovine Papina.si, ki se je drugo le- to zapored uvrstila v finale tekmovanja za naj spletnega trgovca na področju oblačil in mode v Sloveniji, ki ga prireja Shopper's mind. Tekmo- vanje za spletnega trgovca leta je največje re- gijsko tekmovanje, ki poteka enkrat letno. Zanjo je to še posebej velik dosežek, saj v primerjavi z ostalimi velikimi spletnimi trgovinami trenutno vse delo opravlja sama. SELITEV K MOŽEVI DRUŽINI Irena in mož Peter sta se spoznala med štu- dijem v Ljubljani. Tam sta si našla službi in živela v najetem stanovanju. Pred rojstvom prvega ot- roka sta se preselila k moževim staršem v Oko- nino. Družinica se je kaj kmalu povečala in po dveh letih na porodniškem dopustu o ponovni selitvi v Ljubljano nista več razmišljala, zato si je Irena kmalu poiskala službo v Velenju, kjer je pet let delala na banki. Z rojstvom tretjega otro- ka je bilo čedalje težje usklajevati družinske in službene obveznosti. Takrat je padla odločitev. Kljub dobri službi in možnosti napredovanja se je odločila, da ima prednost družina. ZAČELA IZ NIČ Iskala je možnost za posel, ki bi ga lahko de- lala od doma. Pogoj je bil prilagodljiv delavnik in zaslužek za plačo. Zasledila je prodajo obstoje- če spletne trgovine. Kljub temu da s tem podro- IZZIVOV NI MANJKALO Začeti nekaj, česar še nikdar ni počela, je bil za Ireno velik izziv. Od prvega trenutka dalje je verjela, da ji bo uspelo in res ji je. Kajti če va- se ne verjameš, potem uspeha ne bo, meni. Pri delu posveča veliko pozornosti mnenju strank. Njena spletna trgovina je namreč povsem dru- gačna kot druge. Za njo stoji oseba, obraz, ki se ne skriva in ki se z vsako stranko, ki pokliče, z veseljem pogovori. Dobra poslovna praksa, ki temelji na poštenosti in osebnem odnosu, se ji obrestuje z veliko stalnimi strankami. Doseglji- va jim je vedno, z zamenjavo artiklov ni težav. Veliko strank iz okolice se tudi osebno oglasi pri njej. NASTAL JE DRUŽINSKI POSEL Irena je sicer lastnica dveh spletnih trgovin. Trgovina, preko katere prodaja oblačila za no- sečnice, je zaradi časovnih in finančnih omeji- tev trenutno v drugem planu. Tam predvsem ni- ma stalnih strank. Posel se je v dveh letih in pol toliko okrepil, da se ji bo doma z novim letom pridružil mož, ki je bil doslej v službi v Ljubljani. Usklajevanje poslovnih in družinskih obveznosti bo potem lažje. ZNANJE RADA DELI Delo doma ima svoje prednosti in slabosti, je povedala Irena, po rodu iz Čemšenika. »De- laš čez dan, tudi zvečer ali ponoči, če je potre- ba, hkrati lahko z otroki preživiš več kvalitetnega časa.« Poslovnega uspeha je vesela, a je za to potrebno odrekanje, velikokrat tveganje in veli- ko pozitivizma. Rada se udeležuje srečanj in se- minarjev, kjer svoje znanje in energijo deli z dru- gimi podjetniki ali začetniki. Štefka Sem, foto osebni arhiv Spletna trgovina Irene Jurjevec Papina.si se je uvrstila v finale tekmovanja za naj sple- tnega trgovca na področju oblačil in mode v Sloveniji. čjem ni imela nobenih izkušenj, je sprejela iz- ziv. Začetek ni bil lahek - s tremi majhnimi otro- ki in s prenosnikom v naročju. Obstoječa trgo- vina ni imela dobavitelja, s katerim bi bila pov- sem zadovoljna. Takoj je iskala novega dobavi- telja za njene ciljne kupce, ženske med 30 in 70 leti. Prisluhnila je strankam in našla je dobavite- lja, francosko podjetje Coline. Po nekaj mesecih uspešnega sodelovanja je z njihove strani priš- la ponudba, da bi jih zastopala v Sloveniji. Po se- stanku v Parizu je bil dogovor potrjen. TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER MOZIRJE Pestra ponudba v veselem decembru OBČINA GORNJI GRAD IN GLASBENA ŠOLA NAZARJE Sprememba odloka bo zmanjšala stroške občine Občina Ljubno je na lastni predlog pripravila spremembo odloka o ustanovitvi Javnega vzgoj- no-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Nazar- je, ki ga bodo obravnavale vse občine v Zgornji Savinjski dolini. Sprememba se nanaša na finan- ciranje nazarske glasbene šole, ki naj bi bilo po spremembi pravičnejše za manjše občine. Gor- njegrajski svetniki so spremembo odloka podprli. POLOVICO SREDSTEV NA OSNOVI USTANOVITVENEGA DELEŽA Občine ustanoviteljice zagotavljajo zavodu sredstva iz občinskih proračunov na podlagi po- trjenega finančnega načrta. Predlog spremem- be odloka se nanaša na 26. člen, po katerem naj bi občine odslej zagotavljale polovico sredstev na osnovi ustanovitvenega deleža, ki je za gor- njegrajsko občino 15,79 odstotka. DRUGA POLOVICA NA OSNOVI ŠTEVILA VPISANIH UČENCEV Drugo polovico sredstev bi občine zagotavlja- le na osnovi števila vpisanih učencev. Iz obči- ne Gornji Grad obiskuje nazarsko glasbeno šolo 29 učencev od 262 vpisanih učencev. Za manj- še občine se bodo stroški znižali, a morajo odlok sprejeti vse občine. Štefka Sem Turistično informativni center (TIC) Mozirje na- merava popestriti dogajanje v decembru, zato je k sodelovanju povabil lokalne ponudnike. Prve tri nedelje v decembru bodo na ploščadi pred TIC-em pripravili pisano ponudbo na stojnicah. Prireditve bodo potekale 1., 8. in 15. decembra popoldne. »Upamo, da bomo z adventnimi nedeljami poživili dogajanje za domačine in privabili tudi mnoge mimoidoče, saj bo pri nas potekala pro- daja vstopnic za Božično bajko. Gostom bomo ponujali čaj, kuhano vino in možnost nakupa va- ših izdelkov, ki naj bodo primerni za božična ob- darovanja,« so zapisali v povabilu ponudnikom. Marija Lebar Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 7 Gospodarstvo MOJA DEŽELA, LEPA IN GOSTOLJUBNA Med nagrajenci tudi Mozirje in Luče Župan občine Luče Ciril Rosc (desno) med prejemom priznanja za drugo mesto v kategoriji izletniških krajev Zaključila se je 28. vseslovenska akcija Turi- stične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela, lepa in gostoljubna. V okviru Dni slovenskega turizma je bila 13. novembra v Ljubljani slovesna razgla- sitev priznanj. Med dobitnike sta se uvrstila tu- di Mozirje in Luče. LUČE NA DRUGEM, MOZIRJE NA TRETJEM MESTU Mozirje je tekmovalo v kategoriji manjših mest, Luče pa med izletniškimi kraji. V kategoriji manjših mest je najvišje ocene prejela Črna na Koroškem, druge so bile Slovenske Konjice, Mo- zirje je bilo tretje. Med izletniškimi kraji je zma- ga odšla v Park Škocjanske jame, Luče so zase- dle odlično drugo mesto, tretja je bila Mojstrana. KOMISIJA NA TERENU DVAKRAT Strokovna komisija TZS sodelujoče v akci- ji obišče in oceni dvakrat. Najprej julija, na- to še septembra. Seštevek obeh ocen se šte- je kot končna ocena. Najboljši trije v posame- zni kategoriji se potegujejo za najvišja prizna- nja. Slednja so vsako leto podeljena v okviru Dni slovenskega turizma. Letos so potekali pod slo- ganom Redesign turizma: turizem prihodnosti. ZELO ŠIROKOPOTEZNO ZASTAVLJENO TEKMOVANJE »Tekmovanje, ki poteka že od leta 1991 in je bilo tokrat že osemindvajsetič, je zastavljeno zelo širokopotezno, saj v njem sodelujejo več- ja, srednja in manjša mesta, turistični, zdravili- ški in izletniški kraji, mestna, trška in vaška je- dra, kampi in glampingi, mladinska prenočišča, tematske poti in Petrolova prodajna mesta. Za- radi tako široke zasnove tekmovanja lahko ne- skromno povem, da se je tudi zaradi tega tek- movanja in seveda vseh sodelujočih v njem tu- ristična ponudba v Sloveniji občutno izboljšala, postala raznovrstnejša, veliko bolj kakovostna in predvsem usmerjena k ohranjanju dobrih od- nosov med ljudmi ter k ohranjanju narave in na- še raznolike dediščine,« je v uvodnem nagovoru na slovesni podelitvi priznanj najboljšim v akci- ji Moja dežela, lepa in gostoljubna med drugim dejal Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije. Benjamin Kanjir, fotodokumentacija občin SPLETNI TRGOVEC LETA 2019 Malinci že šestič zapored nagrada v kategoriji zdrava prehrana in dodatki Na tekmovanju spletnih trgovcev je nagrado prejela tudi ekipa Malince, katere začetnici sta Nastja Kramer (druga z desne) in Andreja Stopar (tretja z desne). Na letošnje tekmovanje Sple- tni trgovec leta 2019 se je prijavi- lo 266 spletnih trgovin v 17 tekmo- valnih kategorijah. O zmagovalcih je odločalo skoraj 300 tisoč sple- tnih kupcev, ki so ocenili svoje za- dovoljstvo, ekipa strokovnjakov, ki je opravila oceno tehnične skla- dnosti spletnih trgovin z EU stan- dardi varnega nakupovanja na spletu in 31-članska mednarodna strokovna komisija. Nagrado v ka- tegoriji zdrava prehrana in dodatki je osvojila trgovina Malinca, ki sta jo pred leti ustanovili Nastja Kra- mer iz Lepe Njive in Andreja Sto- par iz Mozirja. REKORDNO ŠTEVILO PRIJAVLJENIH Prijave na največje slovensko tekmovanje Spletni trgovec leta, tni trgovci. Zaključek s podelitvi- jo nagrad se je odvil na konferen- ci Ecommerce day 14. novembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. MALINCI NAGRADA ŽE ŠESTIČ ZAPORED Za mlado ekipo je to že šesta zaporedna nagrada v kategoriji zdrava prehrana in dodatki. Kot so zapisali na svojem facebook pro- filu, obljubljajo, da bodo nasled- nje leto še boljši, saj jim idej ne primanjkuje in že pridno delajo na njih. Malinca je sicer spletna tr- govina z zdravo prehrano in na- ravno kozmetiko ter hkrati portal z recepti in nasveti za zdravo živ- ljenje. Primož Vajdl, fotodokumentacija Malinca ki ga organizira Shopper's Mind in portal Ceneje.si, so se zaključi- le konec septembra. 266 prijavlje- nih je bil rekord v osmih letih, od- kar tekmovanje poteka. Vsako leto se nanj prijavijo vsi ugledni sple- Mozirska podžupan Jože Jelen (levo) in župan Ivan Suhoveršnik s priznanjem za tretje mesto v kategoriji manjših mest Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 8 Gospodarstvo, Iz občin PRORAČUN OBČINE LJUBNO 2020 36 odstotkov prihodkov namenjenih za investicije Predlog proračun, ki ga je v prvem branju obravnaval ljubenski občinski svet, je pripravila občin- ska uprava. Na seji sveta sta ga predstavila župan Franjo Naraloč- nik in računovodkinja Marija Po- točnik, svetniki pa so ga potrdili. Na osnovi letošnje realizacije in na osnovi podatkov ministrstva za finance so pripravili predlog, po katerem bodo prihodki presegli 3,2 milijona evrov, odhodki so plani- rani v višini manj kot 3,1 milijona evrov. V prihodnjem letu so okoli 36 odstotkov sredstev namenili za investicije. Med drugim gre za ob- novo lokalnih cest in pripadajoče infrastrukture, obnovo nekaterih občinskih objektov, ureditev pro- storov za muzejske zbirke in seli- tev knjižnice v ustreznejše prosto- re, je povedal župan. Svetniki so predlog proračuna v prvem branju potrdili. Dokument je javno objavljen, poteka 15-dnevna javna obravnava, med drugim bo- do predlog pretresli tudi občinski odbori. Občani imajo možnost, da do 3. decembra podajo svoje pre- dloge, o katerih bo odločal župan in obrazložitev podal na decembrski seji občinskega sveta, ko bodo pro- računske dokumente z morebitnimi spremembami in dopolnili svetniki sprejemali v drugi obravnavi. Marija Lebar UPOKOJENEC JOŽE BIDER NEUMORNO USTVARJA NAPREJ V 50 delovnih letih 60 inovacij, zdaj izdelal napravo treskar Cepilec tresk Jožeta Bidra (desno) si je pred prevzemom ogledal prvi kupec Igor Kadunc iz okolice Šenčurja na Gorenjskem. (Foto: Jože Miklavc) Družinsko podjetje Bider kmetij- ski stroji iz Dol-Suhe, ki ga vodi Bo- jan Bider, je pred pol stoletja us- tanovil njegov oče, znani sloven- ski inovator kmetijsko-gozdarske tehnike in pripomočkov za delo na domu, Jože Bider. Slednji še ved- no pomaga v podjetju. Nazadnje je ša delo, a je v tem primeru, kot je šaljivo dejal, »zmrznil«. OČE IZDELAL PROTOTIP V ENEM MESECU »Vedel sem, kaj bi naj bil pro- dukt, nasekane treske pač, a kdo bi izdelal pripomoček, orodje, da se ne bi spet in spet kresnil po ro- ki, ko pri cepljenju pridržim osnov- ni kos odpadnega lesa, primerne- ga za treske za vžig ognja?« se je vprašal Bojan. 76-letni oče Jože je bil izziva ve- sel. Na osnovi 50-letnih izkušenj je po izhodiščni ideji naročnika v REKONSTRUKCIJA ŠMIHELSKE CESTE V MOZIRJU ARSO zahteval še gradnjo zadrževalnikov Ob Šmihelski cesti bodo zgradili tri zadrževalnike meteornih vod. (Foto: Benjamin Kanjir) Med Upravnim centrom Mozir- je ob rekonstruirani in modernizi- rani šmihelski cesti ponovno pote- kajo gradbena dela. V času grad- nje se je namreč spremenila vrsta pravilnikov, zato je potrebno pro- jekt uskladiti z zakoni. Med drugim je Agencija Republike Slovenije za okolje, Direkcija za vode, zahteva- la gradnjo treh zadrževalnikov za meteorne vode. POSTAVILI BODO TRI ZADRŽEVALNIKE Gradbeno podjetje Kostman, d. o. o., Slovenj Gradec, ki je prej že razširilo in moderniziralo cestišče, v drugi fazi gradi zadrževalnike. Postavili bodo tri, enega ob uprav- nem centru, ki ga že montirajo, drugega v bližini vrtnarstva, tretje- ga tik pred koncem rekonstrukcije, pred ovinkom. ZA AKUMULACIJO VEČJIH KOLIČIN METEORNIH VOD Zadrževalniki bodo v prime- ru nalivov akumulirali večje koli- čine meteorne vode in omogoča- li počasnejše odtekanje v meteor- no kanalizacijo. S tem bo prepreče- no zamaševanje cevi in razlivanje med spodaj ležečimi objekti. Po projektu gradnjo v ve- činskem delu financira ministrstvo za infrastrukturo, manjši delež, v višini okoli 20 odstotkov mozirska občina. Po izgradnji zadrževalni- kov in manjših popravkih na ploč- nikih in poteh za kolesarje bo ces- ta tudi uradno prevzeta v uporabo. Benjamin Kanjir enem mesecu pripravil poizkusni model. S Kaduncem sta pretehta- la okoliščine delovanja električno gnane ojnice prototipa, ki ga bo v teh dneh izboljšal in tako dokončal cepilno napravo treskar. ZADNJA ŽE NAJMANJ ŠESTDESETA INOVACIJA Jože Bider meni, da bi lahko bil le- tošnji treskar že najmanj šestdese- ta inovacija, ki bo v času zime prav prišla tudi njegovi partnerici Darinki. Slednja ga spremlja na kmetiji in ob podjetniškem ustvarjanju že 48 let. Jože Miklavc izdelal prototip cepilne naprave za izdelavo tresk, ki ga bo v kratkem izboljšal. NA TRGU ZA PRIPRAVO TRESK NI PRIMERNE REŠITVE Na kmetijskem sejmu v Komendi je Bojana Bidra nagovoril akadem- ski glasbenik Igor Kadunc, zapo- slen kot vodja prireditev na Akade- miji za glasbo Univerze v Ljublja- ni. Potožil mu je, da na tržišču ni- kakor ne najde primerne rešitve in ne varnega pripomočka za ceplje- nje tresk za podžiganje v ognjiščih. Tudi Bojan se kot oče ukvarja z ino- vativnimi rešitvami in si z njimi laj- Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 9 Iz občin, Organizacije MOZIRSKI GAJ PRED LETOŠNJO BOŽIČNO BAJKO SLOVENIJE Tokrat v soju milijona in pol barvnih lučk Pred vrati je že 4. Božična bajka Slovenije, ki se bo pričela 29. no- vembra popoldan. Za prižig kar mi- lijona in pol lučk bo tudi letos pos- krbel predsednik države Borut Pa- hor. Člani Ekološko hortikulturne- ga društva Mozirski gaj, ki ga vo- di Darko Bele, bodo v sodelova- nju s partnerjem Time4Tales&Tra- vel znova poskrbeli za nepozabno decembrsko vzdušje in pripravo na praznike. Prva letošnja novost bodo bo- žično okrašeni balkoni objektov v parku. Obiskovalci se bodo lahko vsak dan med 16. in 21. uro spreho- dili po aleji lantern. Na njej se bo skrivalo kar 30 vizualnih zgodb. Za- vedajoč se pomembnosti ekologije in osveščenosti pri varovanju na- rave, se bo letos prvič moč spre- hoditi po kar 500 metrov dolgi poti ob Savinji, na kateri bodo z dekora- cijami poskrbeli za večjo osvešče- nost v skrbi za naravo. Pot so poi- menovali Natura 2020. Božična bajka bo gotovo tudi le- tos privabila na tisoče obiskoval- cev od blizu in daleč. Veseli de- cember se bo z njeno otvoritvijo in prižigom lučk pričel dva dni prej, 29. novembra ob pol petih popol- dan. Benjamin Kanjir GORNJI GRAD Prenovili most do Krznarjevih Občina je zagotovila les, domačini pa so opravili potrebno delo. Kmetija družine Zagradišnik, po domače Krznarjeva kmetija, leži v Gornjem Gradu na desnem bre- gu Drete in je dostopna samo pre- ko mosta, ki ga je vsaka povodenj in večja voda poškodovala. Doma- čini so se zato s pomočjo Občine Gornji Grad lotili zamenjave lese- nih desk na njem. Občina je zago- tovila les, domačini pa so opravili potrebno delo. Most je sedaj varen tako za vozila kot pešce. ŠS OBČINA LUČE Končno gradbeno dovoljenje za centralno čistilno napravo Obstoječo čistilno napravo, ki ni več funkcionalna, bo nadomestila nova s sodobno tehnologijo. V Občini Luče računajo, da bodo še letos spravili pod streho eno od dveh največjih naložb, izgradnjo nove komunalne čistilne naprave. Kot je povedal župan Ciril Rosc, so se pri investiciji pojavljale težave in zapreke, a so vložili obilo truda, da bi jo speljali v skladu s časovnim načrtom. VISOKA ODŠKODNINA MINISTRSTVU V Lučah se zaradi zastare- le tehnologije obstoječe čistilne naprave že več let soočajo z vse manj učinkovitim čiščenjem od- padnih komunalnih voda pred iz- pustom v Savinjo. Že pred časom so pripravili načrte za izgradnjo nove sodobne naprave, ki bo sta- la nekaj deset metrov dolvodno od sedanje. Zapletlo se je pri pri- dobivanju služnosti na zemljišču, saj je ministrstvo za okolje ozi- roma njegova pristojna služba zahtevala izjemno visoko odško- dnino. Kljub prizadevanjem luč- ke občinske uprave in obljubam nekdanje ministrice za okolje je bilo potrebno plačati odškodnino kar 14 tisoč evrov. V POSTOPEK STA SE ŽELELI VKLJUČITI DVE DRUŠTVI Ko so bile služnosti pridobljene in je občina želela pridobiti grad- beno dovoljenje, sta se v postopek pridobivanja tega dovoljenja pri- glasili dve društvi: Ribiška druži- na Ljubno ob Savinji in Luč – zdru- ženje za trajnostni razvoj Luč. Obe- ma društvoma je Upravna enota Mozirje zavrnila zahtevo za status stranskega udeleženca v postop- ku, ker nista izkazali pravnega in- teresa. Na zavrnitev je bila možna pritožba, vendar sta se društvi po sestanku na občini temu odpove- dali. Združenje Luč je nato na obči- no naslovilo nekaj predlogov. NADALJEVANJE CELOTNE UREDITVE Predstavniki Združenja Luč so želeli, da se Občina Luče zaveže, da bo pri ureditvi okolice zgradbe čis- tilne naprave sodelovala s Fakulte- to za arhitekturo. Občina naj zago- tovi, da lokacija predvidene čistil- ne naprave ne posega v morebitno rekonstrukcijo obstoječe ceste in da nova čistilna naprava ne ovira morebitne rekonstrukcije obstoje- če ceste. Občina se naj zaveže, da bo celotna ureditev čiščenja odpa- dnih vod, za katero je zadolžena na podlagi veljavno sprejetih aglome- racij, vključno s čiščenjem odpad- nih vod iz zaselkov Boltinov Trav- nik in Hribr, dokončana do zaključ- ka sedanjega mandata župana in občinskih svetnikov oziroma do le- ta 2022, ki je tudi zakonski rok za ureditev tozadevne problematike. OBČINSKI SVET SE JE STRINJAL Župan je tematiko predstavil na seji občinskega sveta. Svetniki so po razpravi sprejeli ustrezne skle- pe in tako omogočili, da bo občina še lahko ujela skrajni rok za prido- bitev sofinancerskih sredstev. Ker na upravno enoto ni bila vlo- žena pritožba, je ta izdala veljavno gradbeno dovoljenje. V Lučah ra- čunajo, da bo dolga zgodba okrog centralne čistilne naprave, vredne okoli 300 tisoč evrov, uspešno za- ključena še letos, kakor je občini pred časom naložila pristojna in- špekcijska služba. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 10 Organizacije, Matična kronika Matična kronika za oktober POROKE Anton Snoj in Daša Mrak, oba iz Ljubljane David Videnšek iz Skorna in Branka Petek iz Pirešice Silvo Brgles iz Savine in Monika Metulj iz Konjskega Vrha Luka Vidoni in Janža Lotrič, oba iz Nürnberga Niko Brinovšek iz Ljubije in Ana Lipnik iz Mozirja SMRTI Janez Jeraj z Rečice ob Savinji Vida Bele iz Mozirja Matej Ernst z Rečice ob Savinji Matija Nadvešnik iz Nove Štifte Nikolaj Zagožen iz Gornjega Grada Anton Sedovšek iz Radegunde Ivana Jeraj iz Nizke Marija Tkavc iz Šentjanža MIKLAVŽEVANJE NA REČICI OB SAVINJI Otroci ne bodo razočarani Organizatorjem bodo pri nakupu daril pomagali starši – boni po 8 evrov so na prodaj v rečiškem vrtcu, marketu Kea in Medgen borzi. Na miklavževanju bo poskrbljeno za program in tople napitke, da bo- do vsi obiskovalci lažje pričakali prihod dobrega moža. Otroci se že veselijo decembra, ko bodo v naše kraje prišli dobrot- niki in na različne načine obdaro- vali najmlajše. Tako je sv. Miklavž že sporočil, da se bo ustavil na tr- gu na Rečici ob Savinji, kamor ga je povabilo rečiško turistično dru- štvo. V spremstvu parkljev in ange- lov bo prišel na predvečer prazni- ka, to je v četrtek, 5. decembra, ob 17 . uri. Kot je v navadi, bo obdaroval vse pridne otroke, a za vsak slučaj primaknil kakšno šibo. Darila bodo pripravljena, kakšna, pa je skriv- nost, ki jo poznajo samo Miklavže- vi pomočniki. Obljubljajo, da otroci ne bodo razočarani. Marija Šukalo SLOVESNOST OB 75-LETNICI ZASILNEGA PRISTANKA ZAVEZNIŠKEGA LETALA NA ZGORNJIH POBREŽJAH Dejanja zavezniških letalcev gradila slovensko zgodovino Ob častni straži Slovenske vojske so predstavniki borčevske organizacije položili šopek k obeležju. V spomin na zasilni pristanek zavezniškega letala halifax pred 75 leti so na vzletišču na Zgornjem Pobrežju pripravili kratko slove- snost. Dogodek so v sredo, 6. no- vembra, organizirali člani zgornje- savinjskega društva letalcev v so- delovanju z rečiškim krajevnim od- borom Združenja borcev za vred- note NOB Zgornje Savinjske doli- ne, rečiško občino in Prostovolj- nim gasilskim društvom Pobrežje ob Savinji. Obiskovalcem sta pozdravne besede namenila županja Ana Re- bernik in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slo- venijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline Maks Slatinšek. DOGODEK POVEZUJE GENERACIJSKO IN IDEOLOŠKO Slavnostni govornik mag. Sašo Kronovšek, predsednik društva le- talcev, je nanizal nekaj podatkov o letalcih v drugi svetovni vojni. Med vojno jih je mesečno umrlo skoraj šest tisoč. Verjetnost, da se z misije vrnejo živi, je bila manj kot 30-odsto- tna. Sedem letalcev britanskega hali- faxa je imelo srečo, da so uspeli zasil- no pristati. Zatočišče so jim ponudili domačini in jih odpeljali do Črnivca. Izjemen zgodovinski dogodek pred tri četrt stoletja je po Kronov- škovih besedah nekaj posebnega, ker je bil povod za pričetek špor- tnega letalstva v naši dolini in ker povezuje slovenski narod z naro- di zaveznikov. Prav tako povezuje tudi ideološko. Z zbiranjem letal- skih predmetov zgodovinske vred- nosti ohranja spomin na razvoj le- talstva in širi domoljubne vredno- te v današnjem času. Prav tako de- luje povezovalno med generacija- mi – med današnjo nosilko tehno- loškega napredka in starejšo, ki je omogočila pogoje, da mladi danes ustvarjajo. »Zavezniških letalcev danes ni več, vendar so njihova dejanja in dejanja številnih neime- novanih junakov gradila slovensko zgodovino,« je dejal Kronovšek. V OKUPACIJI SE JE KREPILO ZAVEZNIŠTVO Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinj- ske doline Jože Rakun je orisal do- godke druge svetovne vojne v je- seni leta 1944. Dejal je, da je nalo- ga naslednjih generacij, da ohra- nja spomin na junaška in pleme- nita dejanja mož in fantov, ki so v nočeh vodili svoja letala na nezna- na območja. »V okupaciji s številni- mi človeškimi in materialnimi žrt- vami se je krepilo zavezništvo. Oh- ranimo spomin na ta čas, ki naj da- nes služi le za ohranjanje miru,« je med drugim povedal Rakun. Slovesnost so z recitacijami, glasbenimi vložki in pesmimi obo- gatili rečiški osnovnošolci ter čla- nice Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Bočna. Tekst in foto: Marija Šukalo Mag. Sašo Kronovšek je predstavil nekaj statističnih podatkov o letalcih v drugi svetovni vojni. Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 11 Kultura, Zdravstvo CEPLJENJE PROTI GRIPI Brezplačno cepljenje za kronične bolnike, otroke in starostnike V nazarski zdravstveni postaji imajo trenutno dovolj cepiva za cep- ljenje proti gripi, zato se trenutno ni treba posebej naročiti. Cepljenje iz- vajajo ob ponedeljkih med 12. in 14. uro. Cepivo imata tudi ambulanti na Ljubnem ob Savinji in v Lučah, kjer se je tudi možno cepiti. NOVOST BREZPLAČNO CEPLJENJE Z letošnjim letom je bila uvede- na novost, in sicer brezplačno cep- ljenje za kronične bolnike. Po pre- soji lečečega zdravnika so do cep- ljenja proti sezonski gripi v breme osnovnega zdravstvenega zava- rovanja upravičene osebe z dru- gimi kroničnimi boleznimi in sta- nji, pri katerih obstaja večje tvega- nje za hujši potek oziroma zaple- te gripe, še posebej osebe z oslab- ljenim delovanjem imunskega sis- tema (vključno z osebami, ki jem- ljejo zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema), oslabljeno di- halno funkcijo ali če obstaja ne- varnost za aspiracijo. Cepljenje v breme zdravstvenega zavarovanja pripada tudi otrokom do 18. leta in starejšim od 65 let. VELIK NABOR BOLEZNI Nacionalni institut za javno zdrav- je je izdal seznam bolezni, po kate- rem se lahko ravnajo zdravniki gle- de brezplačnega cepljenja. Med dru- gimi so do njega upravičeni rakavi in pljučni bolniki (astma), osebe z di- abetesom, Parkinsovo in Alzheimer- jevo boleznijo, srčni bolniki, bolniki z indeksom telesne mase 40 ali več. Štefka Sem KONCERT PROFESORJEV GLASBENE ŠOLE NAZARJE Dolgi aplavzi za Črešnikovo in Kuzmanovskega Pianistka Milanka Črešnik in violončelist Aleksandar Kuzmanovski sta v dvorani Glasbene šole Nazarje s koncertom popestrila novembrski večer. V dvorani Glasbene šole Nazar- je sta s koncertom navdušila Mi- lanka Črešnik na klavirju in Ale- ksandar Kuzmanovski na violon- čelu. Oba profesorja na nazarski glasbeni šoli sta zbranim, svojim sodelavcem, učencem in njihovim staršem, pripravila pester glasbe- ni večer. ČREŠNIKOVA V RAZLIČNIH KOMORNIH ZASEDBAH Črešnikova je svojo glasbe- no pot pričela na Ravnah na Ko- roškem, nadaljevala v Mariboru in na Akademiji za glasbo v Ljublja- ni, kjer je končala tudi specialistič- ni študij klavirja. Izpopolnjevala se je na Visoki šoli za glasbo v Kölnu. Je prejemnica več nagrad na glas- benih tekmovanjih in nastopa v različnih komornih zasedbah do- ma ter v tujini. Sodeluje z uveljav- ljenim komponistom Janezom Ma- tičičem, posnela je večji del njego- vega obsežnega opusa za klavir in komorno glasbo. KUZMANOVSKI SOLIST CELOVEČERNIH RECITALOV Kuzmanovski je prav tako diplo- miral na Akademiji za glasbo v Lju- bljani in nato uspešno končal spe- cializacijo iz violončela v Novem Sadu. Zaposlen je bil v opernem orkestru SNG Maribor in orkestru Mariborske filharmonije ter bil član RTV Simfoničnega orkestra. Nasto- pa kot solist na celovečernih re- citalih in ob spremljavi orkestrov in komornih skupin, tako v Sloveni- ji kot v tujini. Je prejemnik več na- grad na tekmovanjih za violončelo in komorno igro. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik 20-LETNICA KULTURNEGA DRUŠTVA LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL Uspehi zaradi dobrega dela vodstva, mentorjev in posameznikov Prvi predsednici društva Anki Rakun so izročili priznanje za prizadevno delo. Kulturno društvo likovnih us- tvarjalcev Zgornje Savinske doline Gal v letošnjem letu obeležuje dve desetletji svojega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo Naših 20. Na njej je v soboto, 9. ok- tobra, svoja dela, ki so nastala na ex temporu v juniju, na ogled pos- tavilo 23 likovnih ustvarjalcev. O delu društva je spregovoril predsednik Vinko Jeraj, ki je pou- daril, da so likovni ustvarjalci več- ni raziskovalci na področju kultu- re, so pričevalci in zapisovalci, nji- hov zapis pa presega časovno di- menzijo. Spomnil je na preseljeva- nje društva iz objekta v objekt, na prve uspehe tako društva kot po- sameznih članov. »Vse te uspehe lahko pripišemo v veliki meri tudi kvalitetnemu delu vodstva, men- torjev, kakor tudi entuziazmu vsa- kega posameznika društva,« je dejal Jeraj. USPEŠNO PREDSTAVLJAJO OBČINO Županja Ana Rebernik ni skriva- la veselja, da so ustvarjalci za svo- je delo izbrali prav rečiško obči- no. »Večkrat s ponosom zasledim, da »galovke« in »galovci« uspeš- no predstavljate svoje društvo, na- šo občino in dolino v širšem sloven- skem prostoru in tudi v tujini. Ob tem v domačem kraju pripravljate različne razstave, ki privabljajo obi- skovalce od blizu in daleč,« je Re- bernikova pohvalila njihovo delo. ZAHVALE POSAMEZNIKOM IN ORGANIZACIJAM Slovesnost je bila priložnost za številne zahvale tistim, ki so s svo- jim delom prispevali k napredku društva in njegovi prepoznavnosti, kakor tudi organizacijam, ki so jih finančno ali materialno podprli. Dogodek, ki so ga s kulturnim pro- gramom obogatili solo pevci Glas- bene šole Nazarje, je sooblikovala moderatorka Polona Kolenc Ozi- mic. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 12 Kultura, Organizacije, Informacije DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Katarina Kompan Erzar: Družina, vezi treh generacij Dr. Katarina Kompan Erzar je predavateljica na ljubljanski teo- loški fakulteti in Fakulteti za psi- hoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Kot že nekajkrat poprej, je avtorica v svojem zadnjem delu pod drob- nogled vzela družino in odnose v njej. Osredotočila se je predvsem na preplet in harmonijo različnih generacij, od babic in dedkov do najmlajših članov. Povezanost različnih generacij vidi kot eno izmed pomembnej- ših dejavnikov za srečno družino, saj se lahko generacije učijo druga od druge in medsebojno izpolnju- jejo. Avtorica tako zavrača negativ- ne stereotipe o odnosih med posa- meznimi družinskimi člani in pou- darja pozitivne učinke močno po- vezane družine, tako pri najmlajših kot najstarejših. DRŽAVNA REVIJA POUSTVARJALCEV GLASBENEGA IZROČILA NAPEV – ODSEV Ljudski pevci iz Luč osvojili bronasto priznanje Ljudski pevci iz Luč so se na reviji predstavili s pesmima Oja pa oja, pa ti dekle moja in Jungfrajda. (Foto: Janez Eržen) V dvorani prosvetnega do- ma v Artičah je v soboto, 16. novembra, potekala držav- na revija poustvarjalcev glas- benega izročila Napev – od- sev. Na njej sta se iz Zgornje Savinjske doline predstavili dve skupini, ki sta bili izbrani na osnovi strokovnega spre- mljanja območnih revij Pod to goro zeleno. Med deset naj- boljših sta se uvrstili Sestri Apšner – Gmajnice (KUD STO- PinJE Mozirje) in Ljudski pevci iz Luč, ki so osvojili tretje mes- to in bronasto priznanje. REVIJA PRVIČ TUDI TEKMOVALNA Tokratna revija, ki že desetle- tja poteka v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je prvič imela tekmovalni značaj. Strokovna komisija v sestavi Kle- men Bojanovič, mag. Simona Mo- ličnik in Mirjam Jelnikar, je izmed desetih skupin, ki so se z območ- nih revij uvrstile na državni nivo, izbirala tri najboljše. Delo komisije ni bilo lahko, saj so bili sestavi ka- kovostni, predstavljen program pa zelo raznolik. DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Spoznavali okolico Podčetrtka Rečiški upokojenci so zapeli ob degustaciji vina. (Fotodokumentacija društva) Člani rečiškega društva upoko- jencev ostajajo zvesto tradiciji, saj se vsako jesen podajo na izlet. Po- tovalno druženje so dopolnili s sre- čanjem in slovesnostjo Pokrajin- ske zveze društev upokojencev Ce- lje v Podčetrtku. V PODČETRTKU DEGUSTACIJA VINA Pot jih je potem vodila na Škor- čevo domačijo v Veračah pri Pod- četrtku. Tu jih je pričakal gospo- dar z aperitivom in domačo ocvir- kovo pogačo. Nato so se sprehodi- li med njihovimi vinogradi in v vin- ski kleti degustirali več vrst vina. Ob zvokih harmonike so preizkusili tudi kulinarične specialitete doma- če gospodinje in uživali v pogledu na pokrajino. V PODSREDI SPOZNAVALI MLETJE ŽITA NA KAMNE Po kosilu jih je pot popeljala v Podsredo do ekološke kmetije Ku- kovičičev mlin, kjer se ukvarjajo s poljedelstvom, sadjarstvom in mli- narstvom. In prav mlin, ki je ure- jen v pet stoletij stari hiši, jim je bil najbolj zanimiv. Slednji namreč povezuje bogato družinsko tradici- jo s sodobnimi načini predelave žit. Poganja ga voda, meljejo pa še na kamne. Marija Šukalo Prvo nagrado so si prislužila de- kleta iz AFS Marolt iz Ljubljane, ki so združena v skupino Maroltovke. Drugo mesto je strokovna žirija pri- sodila skupini Drumlce (KUD Židan Parazol, Ljubljana) in tretje skupi- ni Ljudski pevci iz Luč (KUD Tone Mlačnik). Vseh deset skupin je za uvrstitev na državno raven prejelo tudi zlata priznanja. MED DESET NAJBOLJŠIH DVE ZGORNJESAVINJSKI SKUPINI Ivana Žvipelj iz dueta Gmaj- nice je izrazila zadovoljstvo nad je tako visoko uvrstili kar dve skupini. Ljudski pevci iz Luč, ki jih že nekaj let vodi Rok Prušnik ob izdatni pomoči in skrbi prejšnjega vodje Jo- žeta Mlačnika, so se na reviji predstavili s pesmima Oja pa oja, pa ti dekle moja in Jun- gfrajda ter zanju prejeli bro- nasto priznanje. O dosežku je Prušnik pove- dal: »Čeprav smo bili s svo- jim nastopom in izvedbo za- dovoljni, takega uspeha nis- mo pričakovali in smo ga zelo veseli. Motiviral nas je za zav- zeto delo na področju ljudske glas- be še naprej.« Marija Lebar uvrstitvijo med deset najboljših in izpostavila dejstvo, da sta se z območja izpostave JSKD Mozir- Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 13 Organizacije MARTINOVANJE V BOHAČEVEM TOPLARJU V NAZARJAH Ustvarjajmo kulturo pitja, ne kulture popivanja Blagoslov vina je opravil nazarski župnik, pater Andrej Pollak. »Sladko vince piti to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni …« je bilo slišati v soboto, 9. novem- bra, v Bohačevem toplarju v Nazar- jah. Napitnice, pesmi in recitacije o vinu so pripravili člani pevskega zbora Kulturnega društva sv. Mar- tina Marija Nazaret. Z njimi so obe- ležili god sv. Martina, ki je bil 11. no- vembra. O SVETNIKU IN LEGENDAH O NJEM Predsednica društva in modera- torka programa Irena Vačovnik je spregovorila o svetniku, ki je svoj plašč podaril beraču. Predstavila je tudi nekaj legend, povezanih s sv. Martinom, pregovorov in rekov. »VSI SMO POKLICANI, DA USTVARJAMO KULTURO PITJA« Blagoslov vina je opravil pater Andrej Pollak. Povedal je, da so grozdne jagode simbol povezova- nja, vino pa simbol veselja in življe- nja. »Vsi smo poklicani, da ustvar- jamo kulturo pitja, ne kulture po- pivanja ali opijanjanja,« je dejal in dodal, da je potrebno spregovoriti tudi o občutku odgovornosti v pro- metu. »Če se za volan usedeš pi- jan, ogrožaš sebe in druge. To ni noben pogum, temveč pomanjka- nje zdrave pameti.« Človek v takem stanju je pogumen, če reče: »Nata- kar, taksi prosim!«, ali pa za prevoz prosi prijatelja. Po blagoslovu je sledila pokuši- na vina in kulinaričnih dobrot, ki so jih pripravili organizatorji. Po malici so se ljubitelji pohodništva odpravili peš do cerkve sv. Antona v Skornem. Tekst in foto: Marija Šukalo 20 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE Zlati znak Planinske zveze Slovenije potrjuje uspešni desetletji Prejemniki priznanj ob obletnici v družbi Toneta Škarje (drugi z leve), ki jim je podelil priznanja s predsednikom Marjanom Ostruhom (prvi z leve). V občini Nazarje deluje društvo, ki je v dveh desetletjih obstoja uspelo v skupnost združi- ti skoraj 600 članov, predstavnikov prav vseh generacij. To je Planinsko društvo Nazarje, ki je 20. obletnico praznovalo v petek, 15. novem- bra, v Domu kulture Nazarje. Društvu je ob tej priložnosti predstavnica Planinske zveze Slo- venije (PZS) Manja Rajh podelila zlati častni znak PZS. To je za nazarske planince izredna čast, saj tako mlada društva redko prejmejo najvišje priznanje PZS. Časten gost na priredi- tvi je bil tudi starosta slovenskega alpinizma Tone Škarja. SPOMINE Z ZBRANIMI DELILI VSI PREDSEDNIKI DRUŠTVA Povezovalec prireditve Bojan Štrukelj je na oder za mizo, ki je predstavljala priljubljeno planinsko točko za druženje Farbanco, povabil prvega predsednika društva Martina Dušiča, Mateja Pečovnika, ki je zbrane nagovoril tu- di kot župan občine Nazarje, in Sreča Uzarja. Z zbranimi so delili spomine na ustanovitev in za- četek delovanja društva. V nadaljevanju večera je o svojem vodenju planincev govoril še drugi predsednik Sandi Grudnik, za njim Dušan Bastl, gospodar koče Farbance z najdaljšim stažem. Aktualni predse- dnik Marjan Ostruh je izpostavil vse člane in podpornike društva, ki so s trdim in doslednim delom ter finančno pomočjo počasi, a vztrajno zgradili društvo, kot ga imajo danes. To šteje 586 članov, statistika pravi tudi, da je skoraj vsak os- mi občan Nazarij član društva. KLJUB »MLADOSTI« VREDNI ZLATEGA ZNAKA PZS PZS je zastopala Manja Rajh, sicer predsedni- ca meddruštvenega odbora planinskih društev Savinjske regije. Poudarila je, da je društvo pri novačenju članov tako uspešno kot le maloka- tero, kar jim uspeva tako zaradi izredno razve- jane dejavnosti kot zaradi veliki vlaganj v dobro delovanje društva in postojanke Farbance. Za- to so na PZS presodili, da si društvo kljub svo- ji »mladosti« zasluži zlati znak PZS. Tone Škarja, ki je dan prej prejel naziv častne- ga člana PZS, je planincem čestital ob jubileju in s predsednikom Ostruhom najbolj zaslužnim podelil priznanja PD Nazarje. PESEM, PLES IN 20 LET SKOZI FOTOGRAFIJE V bogatem kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor Kulturnega društva Nazar- je, pevke skupine I-zborček OŠ Nazarje in ple- salke iz OŠ Nazarje. Dvajset let dogajanja v društvu so si zbrani ogledali skozi projekcijo fotografij, v kateri je bi- lo izpostavljeno delovanje odsekov društva ter urejanje koče Farbance. Vodniški, markacijski, mladinski odsek Stonoga in odsek za varstvo gorske narave so namreč gonilna sila društva, Farbanca pa po zaslugi dežurnih ekip in špor- tnih akcij s planinci živi in diha. Tekst in foto: Roman Mežnar Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 14 Rečica ob Savinji z okolico v Savinjskih novicah 1969–2019 Rečica ob Savinji 1969–2019 Ni lepšega, bolj sproščujočega, kot zaključiti delovni teden, prihite- ti domov, nekaj pojesti, se posvetiti družini, postoriti najnujnejše, po- tem pa se umiriti ob sveže kuhani kavi s časopisom na mizi. Klasični ritual, ki ga mnogi mladi danes ne poznajo, ker brskajo po svojih mo- bilnikih vsepovsod, tudi na mestih, kjer se to nikakor ne spodobi. Že res, da krožijo novice preko različnih mobilnih komunikacijskih kana- lov neprestano in z veliko hitrostjo, vendar so v večini primerov skope, subjektivno obarvane, lahko tudi žaljive, napadalne. Nisem sicer pro- ti sodobni tehnologiji, ko pa razmišljam, kaj vse to pomeni v bodoč- nosti, vseeno postanem zaskrbljena. Digitalizacija spreminja marsikaj in v tem kontekstu izgublja svoj sloves tudi na papir zapisana beseda, tekst. Da ne govorim, kaj se dogaja s telefonskimi sporočili, ki so mno- gokrat neberljiva, besedilo neprepoznavno, ker so pisana v čudnem je- ziku, morda narečju. Dolgoročno gledano to pomeni oskrunitev naše- ga jezika, materinščine, pravopisno nesposobnost mladih. In, ko sedem za mizo in prebiram Savinjske novice, spoznam neko povezano celoto dogajanj, shodov, gospodarskih dosežkov in aktual- ne problematike. Odgovorni urednik že na prvi strani nakaže tematiko, ki se po straneh nadaljuje. Ni ga prispevka, da me ne bi zanimal in ni je vrstice, da je ne bi prebrala. In skozi celotno nizanje prispevkov vedno znova ugotovim, da smo Zgornjesavinjčani aktivni, ustvarjalni, marljivi, čeprav mnogi, ki jih srečujem, nergajo, da se pri nas nič ne dogaja. Ti najbrž ne prebirajo tega tednika. Za »prehojenih« 50 let iz srca čestitam celotni ekipi ustvarjalcev Savinjski novic in želim, da nam še naprej posredujete informacije, ohranjate lepoto in poslanstvo pisnega izražanja ter vztrajate še nadaljnjih mnogo let. Županja občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik KMEČKI DAN NA REČICI Oktober 1971: Preko 3.000 obiskoval- cev se je zbralo na »kmečkem dnevu« na Re- čici ob Savinji, kjer so bili prikazani dosežki razvoja kmetijstva v dolini. OPRAVILI ZAKOLIČENJE ZA NOVO ŠOLSKO POSLOPJE November 1972: Gradbeni odbor za gradnjo šolskih stavb v takratni občini Mozirje se je odločil porušiti staro šolsko zgradbo in zgraditi novo, moderno poslo- pje. ZGRAJENO VODOVODNO OMREŽJE, KMALU NOVA ŠOLA September 1973: V krajevni skupnos- ti Rečica so v okviru občinskega praznika obeležili izgradnjo širokega vodovodnega omrežja in večjega mostu preko Savinje v Spodnji Rečici, tudi gradnja nove šole je bi- la pri kraju. GROBNICA IZ PRAZGODOVINE September 1973: Ivan Polak iz Šen- tjanža je pri izkopavanju dovoza v gara- žo naletel na grobnico, za katero arheolo- gi domnevajo, da je iz 8. stoletja pred na- šim štetjem. PRAZNOVANJE 25. OBLETNICE STRELSKE DRUŽINE Avgust 1974: Strelska družina Slavko Šlander je kot prva ustanovljena družina v povojnem času na območju takratne občine Mozirje proslavila četrt stoletja delovanja. 20 LET BRVI ČEZ SAVINJO Maj 1979: Rečičani so proslavili dve de- setletji, odkar so krajani Pobrežij in pred- vsem Trnovca ob pomoči drugih krajanov zgradili brv na jeklenih vrveh, ki je bila naj- boljša rešitev za razpon okrog 80 metrov ši- rokega korita reke. OB 100-LETNICI DELOVANJA NOV GASILSKI DOM Avgust 1982: Člani gasilskega društva Rečica ob Savinji so 100-letnico delovanja proslavili z izjemno delovno zmago, saj so na slovesnosti izročili namenu sodoben in prostoren gasilski dom. Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 15 Rečica ob Savinji 1969–2019 BLOK NA REČICI KONČAN April 1988: Uporabnikom stanovanj v novozgrajenem bloku so svečano predali ključe. PRIREDITEV PO NOVEM OD LIPE DO PRANGERJA Junij 1990: Turistično društvo je spre- menilo naziv prireditve Vaška olimpijada v turistično prireditev Od lipe do prangerja. Ime vsebuje glavna simbola rečiške lokal- ne skupnosti. Hkrati so prvič priredili Ve- čer pod trško lipo. PRVI GOSTI V KAMPU SAVINJA Julij 1990: Prve goste je sprejel kamp Savinja na Pobrežjah, ki se je razprostiral na 5 tisoč kvadratnih metrih in razen osre- dnje stavbe ni imel nobenega betona. SEDEMDESET LET USPEŠNEGA DELA POBREŠKIH GASILCEV Avgust 1994: S slovesnostjo in gasilsko veselico je PGD Pobrežje obeležilo sedem desetletij obstoja društva. OŽIVILI LENARTOV SEJEM Oktober 1995: Na Rečici je ponovno za- živelo kramarsko dogajanje, ki je z Lenarto- vim sejmom potekalo vse do začetka druge svetovne vojne. Prireditev je s pomočjo Ale- ksandra Videčnika pripravilo domače turi- stično društvo. OTVORITEV NOVEGA ODDELKA VRTCA December 1995: V prosvetnem domu so odprli nov oddelek vzgojno varstvene- ga zavoda. V novem oddelku je našlo svoj prostor za dopoldansko bivanje 21 otrok. USTANOVITEV ŠPORTNEGA DRUŠTVA GMAJNA Julij 1999: Na pobudo krajanov Varpolj in drugih okoliških krajev so na ustanov- nem občnem zboru sprejeli sklep o ustano- vitvi Športnega društva Gmajna Varpolje. VRATA ODPRLA NOVA ŠOLA NA REČICI September 2000: Vrata nove osnovne šole na Rečici so se za vse uka željne mlade glave odprla četrtega septembra. PRIZNANJE TURISTIČNEMU DRUŠTVU ZA ZGORNJESAVINJSKE ŽELODCE April 2001: Turistična zveza Slovenije je ob zaključku leta slovenske kulinarike in vina nagradila rečiško turistično društvo s priznanjem za prvo suhomesnato jestvino v Sloveniji z geografsko zaščito. ZELENA LUČ ZA NOVO OBČINO REČICA OB SAVINJI Junij 2001: Na izredni seji občinske- ga sveta Občine Mozirje so se svetniki na pobudo KS Rečica ob Savinji odločili, da podprejo želje Rečičanov po oblikovanju samostojne občine. USTANOVNI ZBOR ZDRUŽENJA IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Oktober 2003: Namen zbora je bil usta- novitev organizacije, ki si bi prizadevala pridobiti potrebne dokumente za prizna- nje geografske označbe zgornjesavinjski želodec. USTANOVILI KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP November 2003: Vzrok za ustanovitev no- vega društva je bila obogatitev kulturne in tu- ristične ponudbe, kar naj bi življenje kraja in medsebojne odnose dvignilo na višjo raven. MATEVŽ LENARČIČ POSTAVIL SVETOVNI REKORD September 2004: Rečičan Matevž Le- narčič, ki je z ultra lahkim letalom poletel na pot okoli sveta, je svojo pot zaključil v 79 dneh in tako postal prvi človek, ki je obkro- žil svet z ultra lahkim letalom, obenem pa je dosegel svetovni hitrostni rekord v kate- goriji zračnih plovil do 500 kilogramov. REČIČANI Z VELIKO VEČINO ZA SAMOSTOJNO OBČINO April 2006: Krajani Rečice ob Savinji so se na referendumu izrekli za samostoj- no občino. MLADINSKA DESETINA GASILCEV NA OLIMPIJSKIH IGRAH Julij 2009: Desetina rečiških gasilcev se je udeležila 17. mladinskih gasilskih olim- pijskih iger v Ostravi na Češkem in osvoji- Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 16 Rečica ob Savinji 1969–2019 la četrto mesto, kar je bil najboljši rezultat v zgodovini Slovenije. PRIMOŽ ZVIR SVETOVNI PRVAK Avgust 2009: Primož Zvir je na svetov- nem prvenstvu v igranju na diatonično har- moniko osvojil naslov absolutnega svetov- nega prvaka. 60. OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV April 2011: Rečiško upokojensko dru- štvo je ob jubileju prejelo najvišje prizna- nje - veliko plaketo Zveze društev upoko- jencev Slovenije. 130 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA REČICA OB SAVINJI Junij 2012: PGD Rečica ob Savinji, naj- starejše zgornjesavinjsko gasilsko društvo, je ob visokem jubileju prejelo zlato plake- to Gasilske zveze Slovenije in plaketo civil- ne zaščite. MATEVŽ LENARČIČ NAJBOLJŠI PILOT SVETA Junij 2013: Matevž Lenarčič je na največ- jem letalskem srečanju Paris Air Show na iz- boru Flightglobal Achievement Awards os- vojil prestižno nagrado, naziv najboljšega pilota na svetu. KAMP MENINA PRVI MED NAJBOLJŠIMI Oktober 2014: Turistična zveza Slove- nije je ob zaključku natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna Kampu Menina Varpo- lje dodelila prvo mesto. Istočasno je lastnik Jure Kolenc prejel mednarodno priznanje zoover. NA REČICI ODPRLI CENTER ZA DRUŽENJE MLADIH Junij 201 5: Na Rečici so uradno preda- li namenu obnovljeno stavbo nekdanje za- družne trgovine. Simbolično odklepanje Centra za druženje mladih – Medgen bor- za je opravil predsednik republike Borut Pahor. DEVET DESETLETIJ IZPOLNJENEGA ZAUPANJA IN HUMANOSTI Junij 201 5: Prostovoljno gasilsko dru- štvo Grušovlje je ob svoji 90-letnici prip- ravilo odmevno slovesnost, na kateri so se zahvalili botrom, ki so pripomogli k naku- pu novega gasilskega vozila. 30 LET KINOLOŠKEGA DRUŠTVA Oktober 2016: Na kinološkem vadišču v Varpoljah so se na slavnostnem zboru ob 30-letnici društva sešli člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline. SLOVESNO ODPRTJE NOVIH PROSTOROV KNJIŽNICE Marec 2017: Knjižnica je zaživela v so- dobno opremljenem prostoru v trškem je- dru v nadstropju medgeneracijskega sre- dišča Medgen borza. ERIK ROSENSTEIN EVROPSKI PRVAK Julij 2017: Na 12-urni kolesarski dirki Slo24ultra je Erik Rosenstein postal ne le zmagovalec dirke, temveč tudi evropski pr- vak v 12-urnem kolesarskem maratonu. OB 40. OBLETNICI PLANINSKEMU DRUŠTVU ZLATI ČASTNI ZNAK Oktober 2019: Ob 40-letnici delovanja je Planinsko društvo Rečica ob Savinji pre- jelo zlati častni znak PZS. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 17 Rečica ob Savinji 1969–2019 Kamp Menina, Varpolje 105, 3332 Rečica ob Savinji Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 18 Rečica ob Savinji 1969–2019 Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 19 Rečica ob Savinji 1969–2019 Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 20 Rečica ob Savinji 1969–2019 Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 21 Rečica ob Savinji 1969–2019 Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 22 Ljudje in dogodki ROKODELCI IN MOJSTRI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Pii Pavlovič je bila ustvarjalnost položena v zibelko Med mojstri in rokodelci tokrat predstavljamo 18-letno Pio Pavlo- vič iz Okonine, ki že od malih nog ustvarja ročna dela. Pri rosnih šti- rih letih je prvič razstavljala svo- je vezenine na skupinskih razsta- vah v Okonini in v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji. Učila se je od tete in mamice, še bolj ustvar- jalna je postala po hudi bolezni, ko se ni smela družiti z vrstniki in se je zaposlila tako, da je vezla, plet- la, slikala … Pia je ob našem obisku pripravila bogato zbirko izdelkov, ki se z leti širi in bogati. Veliko svojih izdelkov je tudi podarila. ZGODAJ ZAČETO DELO PREKINILA HUDA BOLEZEN Komaj štiriletna je Pia že vezla lažje vzorce. Poleg križcev se je že lotila rišelje tehnike vezenja, ki spada med zahtevnejšo tehniko ustvarjanja in že prvi izdelki so bi- li zavidanja vredni. Nato je zbole- la. Odkrili so ji tumor na možganih in ga operativno odstranili. Sledila sta kemoterapija in obsevanje. Bilo je težko leto, sta v pogovoru pove- dali Pia in njena mamica Romana. Leto, ko se je celotna družina zave- dela, kako lepo je biti zdrav, še po- sebej, da so zdravi otroci. Poguma in pozitivizma jim ni manjkalo, tudi to je bil razlog, da je počasi ozdra- vela. PO BOLEZNI VELIKO USTVARJALA V letu po operaciji in zdravlje- nju je bila zelo dovzetna za vse bo- lezni in se ni smela družiti s sovr- stniki. Doma se je zamotila z roč- nimi deli. Nastajali so prtički, ple- tenine, risala je slike, barvala kam- Pia Pavlovič obvlada klekljanje, vezenje v različnih tehnikah, izdelavo nakita iz žice, fimo mase in še kaj. Slike in voščilnice za razne priložnosti mlade mojstrice Iz moke iz Brinečevega kmečkega mlina bodo nastali rezanci, domači keksi bodo za posladek. ne, ki jih je nabrala ob Savinji, ki te- če mimo njihovega doma. Nasta- jale so vizitke, ki so jih ob prazni- kih pošiljali svojcem in tudi zdrav- nikom in sestram, ki so ji pomaga- li premagati bolezen. Rada izdelu- je nakit iz žice, fimo mase in drugih materialov. Klekljanje je osvojila že pred leti in zadnji izdelek je naredi- la očetu za okrogli rojstni dan. Po- kazala je številne šale, kape in še bi lahko naštevali. ZELO RADA DELA Z ROŽAMI Danes je Pia zaradi preizkušnje v otroštvu močna in zelo odrasla oseba. Zaključila je triletno izobra- ževanje na šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti, sedaj nadalju- je šolanje še za dve leti. Tudi v šo- li veliko ustvarjajo z različnimi ma- teriali. Svoj nabor ročnih del je še povečala, saj sedaj rada dela šop- ke, krasi cerkve, dekorira prostore. Doma ima svoj vrt in rastlinjak, kjer prideluje zelenjavo, sadi zeli- šča in rože. V okolici doma se vidi njena ustvarjalnost, saj razne de- koracije in okrasje krasijo prostore. Aktivna je pri Karitas v Mozirju, kjer vodi delavnice za otroke. Rada bi se še udeležila kakšnega tečaja za izdelavo izdelkov, ki jih še ne zna. SPRETNA TUDI V KUHINJI Ročna dela so ji bila položena v zibelko, kot sama pravi. Ampak brez veselja tudi talent ni dovolj. Tega ji ne manjka. Vsako delo, ki se ga loti, jo pomirja, zato ustvarjanju posveti veliko časa. Še med našim obiskom je našla nedokončan prti- ček in takoj poprijela za delo. Še en njen izdelek je bil pohvale vreden, orehova potica, ki jo je po- nudila ob našem obisku, kajti tudi v peki uživa. Kreativnosti pri peki se je naučila ob tečajih slikanja, kjer je barve uporabljala pri peki peciva. Tekst in foto: Štefka Sem Pred zimo Pia splete veliko šalov in kap. Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 23 Ljudje in dogodki, Organizacije DIVJI ZAHOD S PETROM PODGORŠKOM Amerika ga je dolgo vabila Peter Podgoršek je predstavil motoristične dogodivščine po Ameriki. Obiskovalci Medgen borze na Rečici ob Savi- nji so lahko doživeli delček ameriškega Divjega zahoda. Tja jih je s fotografijami in filmi pope- ljal ravnatelj rečiške osnovne šole in predsednik Moto kluba Packenstein iz Šmartnega ob Paki, Peter Podgoršek. S šestimi motorističnimi pri- jatelji je Ameriko doživel lansko jesen. UŽIVALI V RAZGLEDIH PO KANJONIH, OBALAH IN BREZPOTJIH PARKOV Pot so pričeli v Los Angelesu, kamor so priš- li z letalom. Izposodili so si štiri motorje in avto- mobil ter z njimi v dveh tednih prevozili 5.500 ki- lometrov po nacionalnih parkih in divjini zahod- ne Amerike. V avtomobil so natovorili prtljago, se menjali na voznikovem in sovoznikovem se- dežu, kjer so poskrbeli za navigacijo in snema- nje poti. Uživali so v čudovitih razgledih po ka- njonih, obalah in brezpotjih parkov. RAJ ZA MOTORISTE Pot so do potankosti načrtovali že v Sloveniji. Temeljila je na dobrih motorističnih izkušnjah in podobnih programih potovalnih agencij. »Ame- rika me je dolgo vabila, zato smo zbrali koraj- žo, preračunali cene in iskali najugodnejšo va- rianto,« je povedal Podgoršek. Poudaril je, da je Amerika raj za motoriste, kjer bi se vozil do one- moglosti, a tam ne bi živel. Sociala namreč tam ne deluje. Zelenjava je tudi poleti plastična in brez okusa. Ljudje se brigajo le zase. Tekst in foto: Marija Šukalo SREČANJE STAROSTNIKOV NA REČICI OB SAVINJI Postavili temelje za prihodnost Županja Ana Rebernik je najstarejši udeleženki srečanja, svoji mami Ani Rebernik izročila šopek. Občina Rečica ob Savinji je pripravila sreča- nje starostnikov, ki so dopolnili sedem desetle- tij in več. Druženje so pričeli z mašo v rečiški cerkvi. Bogoslužje, ki sta ga obogatila nastopa mladinskega in odraslega cerkvenega pevske- ga zbora, je vodil župnik David Zagorc. Po maši so se udeleženci podali v osnovno šolo, kjer jih je pozdravila županja Ana Reber- nik. Dejala je, so vsi starostniki pomembni in dodala, da so prav oni v preteklosti postavili te- melje, na katerih so gradili prihodnost. Tudi v kulturnem programu, ki ga je soobliko- vala moderatorka Hajdi Sevčnikar, je bilo sliša- ti besede zahvale za doprinos k dobrobiti mlaj- šega rodu. Najstarejši srečanja 93-letna Ana Rebernik z Rečice ob Savinji in 89-letna Alojz Žgajner s Homc ter Jeraj Anton iz Zgornjih Pobrežij so bi- li deležni posebne pozornosti – šopka in čestitk. Druženje so starostniki zaključili s kosilom, ki so jim ga servirali osnovnošolci. Tekst in foto: Marija Šukalo SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V ŠMARTNEM OB DRETI Prijetno druženje z vrstniki in najmlajšimi Prijazen stisk roke in šopek je bil namenjen najstarejši prisotni krajanki Mariji Tevž. (Foto: Martina Zakrajšek) Ob prazniku krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so pripravili tradicionalno srečanje sta- rejših krajanov. Organizirata ga odbor krajev- ne skupnosti in krajevni odbor Rdečega križa v sodelovanju s tamkajšnji podružnično osnovno šolo in župnijo. Za povabljene je bila v šmarški cerkvi sve- ta maša in nato v avli šole druženje s kultur- nim programom in pogostitvijo. Za povabljence je bil še posebej zanimiv nastop otrok iz vrtca in učencev. Zbrane sta pozdravila župan občine Nazarje Matej Pečovnik in predsednica krajev- nega odbora Olga Obojnik. Obojnikova je v nagovoru dejala: »Dogod- ki, kot je današnji, so čudovita priložnost ne sa- mo za vas, dragi starejši krajani, da se srečate s starimi znanci in prijatelji, se pogovorite, obu- dite misel na pretekli čas, na lepe in tudi malo manj lepe trenutke, in ohrabrite drug drugega, temveč tudi za nas, predstavnike mlajše gene- racije, ki bomo današnje popoldne preživeli sku- paj z vami.« Najstarejši prisotni krajanki Mariji Tevž je Obojnikova še posebej voščila in ji podarila šopek. Marija Lebar Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 24 Oglasi Čas je za glasovanje z glasovnicami Savinjskih novic in na spletni strani Športnik Bralke in bralce ponovno vabimo, da se vklju- čijo v akcijo kot glasovalci, ki podpirajo nomi- nirane športnike. Strokovna komisija je izbra- la kandidate na osnovi predlogov iz svojih oko- lij. Izbira je bila glede na izjemne dosežke naših športnic in športnikov, športnih klubov oziroma ekip ter sijajnih prirediteljev izjemno težka. ODDANE GLASOVE BO PREŠTELA KOMISIJA Izpolnjeni glasovni lističi z vsemi izpolnjeni- mi rubrikami že prihajajo na naslov našega ure- dništva, glasovanje na spletni strani www.spor- tnik-zgs.si s po enim možnim glasovanjem je prav tako v teku. Ker je rok možnega glasovanja v obeh primerih omejen do 10. decembra, je lah- ko glasovnica z vašimi predlogi lepa popotnica h končnim odločitvam žirije za naslove športni- kov leta 2019. O možnosti nakupa vstopnic za 14. januar 2020, ko se bo pod žarometi v novi športni dvo- rani v Lučah zbral cvet letošnjih najuspešnej- ših športnikov naše doline, skupaj z njimi pa še mnogi spremljevalci in športni navdušenci, smo poročali že v predhodni izdaji Novic ter na sple- tni strani Športnik. Ponovno želimo spomniti, da je povabilo družinskega člana ali prijatelja z na- kupom »karte« za izjemno športno-zabavno pri- reditev dobra ideja in lepo darilo za »športni skok« v novo leto 2020. ŽUPAN ŠPEH NAVDUŠEN NAD ŠPORTOM IN ŠPORTNIKI O tem je prepričan tudi gornjegrajski župan Toni Špeh, ki nam je med drugim dejal, »da bi morali razmisliti o pogojih za nominiranje v ka- tegoriji »prireditelji leta«, ker govorimo o zelo različnih organizacijskih izzivih, finančnih mo- žnostih in vložkih, odmevnosti prireditev idr.«. Župan je povedal: »Mislim, da je prireditev športnika leta naše doline že precej utečena in da smo v občinah na nek način zavezani, da so- delujemo pri izvedbi prireditve. Šport je dejav- nost, ki si zaradi različnih pozitivnih učinkov za vse generacije zasluži več pozornosti. Pri tem mislim na rekreativni šport, iz katerega izhajajo tekmovalci, ki so sposobni ponesti ime svojega kraja in občine daleč po deželi in v svet. Tekmovalni in vrhunski šport je lahko primer promocije posamezne občine in kraja v Zgornji Savinjski dolini, ne nazadnje naše lepe Sloveni- je. Menim, da je prav, da izražamo zahvalo in iz- biramo odlične, najboljše športnike ter ekipe in jih predstavljamo v našem okolju. PONOSNI NA NAŠEGA NANIJA Iskreno sem ponosen in vesel vsakega od- mevnega športnega uspeha tako med sloven- skimi kot domačimi športniki. Najbolj me ra- zumljivo navdušujejo uspehi športnikov iz naše- ga kraja, naše občine. Franček Gorazd Tiršek – Nani je osebnost, ki nas navdihuje, ki je vzor- nik mnogim zdravim in hendikepiranim ljudem. Z izjemnimi športnimi dosežki, a še pred tem z voljo, vztrajnostjo in zastavljenimi cilji, ki ga ple- menitijo in so nam za zgled in spodbudo. Strelstvu v naši občini namenjamo kar precej denarja in dosegamo dobre rezultate, podob- no je z ju-jitsujem. Za delovanje športnih dru- štev smo letos preko javnega razpisa nameni- li 23 tisoč evrov. Aktivni so tudi naši planinci in številni posamezniki v športnih društvih. Vesel sem zanje. ČE BI BIL ŠE ENKRAT MLAD, BI BIL ŠPORTNIK Sam obžalujem, da v mladosti nisem več in bolj aktivno »športal«, se pa sedaj vsaj toliko, kot mi narekuje zavest, časovne možnosti in ko- likor zahteva telo za zbranost pri delu. Ob tem sem goreč navijač in privrženec športnega do- gajanja, če mi to dopušča čas. Osebno znam ce- niti trud in delo, ki ga vlagajo športniki za do- seganje dobrih, boljših ali celo vrhunskih rezul- tatov. Najmanj, kar lahko tako kot občan in kot žu- pan Anton Špeh storim, je, da skupaj s soobča- ni podpiram naše in vse druge zgornjesavinjske športnike z glasovanjem ter obiskom zaključ- ne prireditve, da jim izkažemo dolžno čast. Gla- sovanje pa bo moja mala skrivnost, ki jo morda lahko uganete? Jože Miklavc Župan občine Gornji Grad Anton Špeh (foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 25 Oglasi, Šport ŠPORTNIK Timi Zajc (smučarski skoki) Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) Vid Vrhovnik (nordijska kombinacija) ŠPORTNICA Maja Mihalinec (atletika) Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo) Tina Robnik (alpsko smučanje) MLADI ŠPORTNIK Nejc Naraločnik (alpsko smučanje) Jernej Presečnik (smučarski skoki) Tim Jevšnik (lokostrelstvo) MLADA ŠPORTNICA Manca Suhoveršnik (nogomet) Maja Marolt (odbojka) Ema Kranjc (odbojka) EKIPE NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) PRIREDITELJI TEKMOVANJ OK Ljubno SP (smučarski skoki, ženske) OO Maraton Savinja (ŠD T.E.A.M.) OO alp. smuč. evr. pokal (Beli zajec) Glasujem za: Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mlada športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mladi športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Ekipa 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Organizator 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ ATLETSKA ZVEZA SLOVENIJE RAZGLASILA NAJBOLJŠE ATLETE LETA 2019 V SLOVENIJI Maja Mihalinec laskavi naslov najboljše prejela že drugič Atletska zveza Slovenije je v petek, 15. novem- bra, razglasila najboljše atlete in atletinje leta 2019 v Sloveniji. Na osnovi ankete sta tako pri- znanje za naj atleta in atletinje v Novem mestu dobila Luka Janežič in Maja Mihalinec. Oba sta naslov osvojila drugič. Janežiču je pripadel že lani, Mihalinčeva ga je prejela pred štirimi leti. IZBOLJŠALA OSEBNE REKORDE Mozirjanka, sicer članica AK Mass Ljubljana, je po vrnitvi po poškodbi v letošnji sezoni niza- la uspeh za uspehom in že v dvoranski sezoni dokazala, da je hitrejša kot kadarkoli. Izboljša- la je svoje osebne rekorde na 60 m (7.21 s), 100 m (11.27 s) in 200 m (22.78 s). S slednjim je izpol- nila normo za nastop na olimpijskih igrah v To- kiu prihodnje leto. OSVAJALA ZLATE MEDALJE Dosegla je kar nekaj najboljših uvrstitev v karieri. Na dvoranskem evropskem prvenstvu v Glasgowu se je uvrstila v finale in dosegla 6. mesto, na svetovnem prvenstvu v Dohi je tek- la v polfinalu in zasedla končno 12. mesto v teku na 200 m. Osvojila je zlati medalji na evropskih igrah v Minsku in na svetovnem vojaškem pr- venstvu v Wuhanu. Zmagala je tudi na močnem mednarodnem mitingu IAAF World Challenge v Zagrebu in bila skupna zmagovalka Mednaro- dne atletske lige Atletske zveze Slovenije. Dese- tič v karieri je postala državna prvakinja v član- ski kategoriji. BREZ PODPORE TRENERJA, ZAROČENCA IN DRUŽINE NE BI USPELA »Po poškodbah nisem obupala, saj sem ve- dela, da še nisem naredila vsega. A brez podpo- re trenerja Srdjana Djordjevića, zaročenca in družine ne bi uspela. Letošnja sezona je bila za- me sanjska, a upam, da ne moja najboljša. Za olimpijsko sezono imam še višje cilje. S treningi sem že pričela in upam, da mi uspe še en tak na- predek. Vesela sem, da je naziv najboljše atleti- nje v sezoni pripadel meni, saj je bila konkuren- ca med ženskami letos res velika,« je povedala Mihalinčeva, ki si je za olimpijske igre že posta- vila izid, ki ga želi doseči. Marija Šukalo Naj atletinja leta 2019 v Sloveniji Maja Mihalinec ima za olimpijsko sezono še višje cilje. (Foto: osebni arhiv) OPRAVIČILO Kot avtor članka Prireditelj »Športnika« bo počakal na novo dvorano v prejšnji šte- vilki Savinjskih novic se opravičujem za za- pisano napako, kjer je v omembi opisa na- črtovanega dogodka zapisano: »… ko bo ob uradni otvoritvi dvorane še velik špor- tno kulturni in zabavni dogodek Športnik le- ta 2019 ZSD …«. Otvoritev dvorane po zdaj znani informaciji ne bo hkrati z dogodkom Športnik ZSD. Jože Miklavc Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 26 Kronika, Šport ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Po šestih kolih vknjižena le ena zmaga Mozirske odbojkarice so na zad- njih dveh prvenstvenih tekmah za- beležile dva nova poraza. Najprej so s 3:0 izgubile doma proti ekipi Calcit volley ll in nato na gostova- nju v Kranju s 3:1. MOZIRJANKE NASPROTNICAM ZGOLJ SLEDILE Kamničanke, ki so na parke- tu Športne dvorane Mozirje gosto- vale 9. novembra, letos niso v naj- boljši formi. Ves čas zasedajo mes- ta na sredini prvenstvene lestvice, do gostovanja v Mozirju so zabele- žile zgolj eno zmago. Kljub temu so se na parketu pokazale za več kot dostojne nasprotnice. Začele so si- lovito in skozi celotno srečanje, ki je trajalo zgolj slabo uro in pol, saj so jim domače igralke, ki jih vodi Tomaž Pisnik, le sledile. Kaj več kot to niso uspele. Igra jim nikakor ni stekla, ob tem so delale preveč napak, tako na servisu kot za mrežo. Gostjam so domačinke odvzele zgolj 16, 17 in v tretjem setu 20 točk. Skupno torej OK Mozirje: Calcit Volley II 0:3. V KRANJU BOLJŠA IGRA Minulo soboto so mozirske od- bojkarice gostovale v Kranju. Eki- pa ŽOK Triglav Kranj je le mesto višje kot Mozirje, zato je bilo priča- kovati dobro srečanje. Igra je bila na začetku izenačena do rezultata 5:5. Nato je sledil dober niz doma- čink, ki so povedle za šest točk in prednost v nadaljevanju še pove- čevale. Vse do končnih 25:15. Za- četek drugega niza je bil podobno izenačen kot v prvem. Domačinke so prvič pobegnile na 10:5 in nato 13:7 . Mozirjanke so se za tem prib- ližale na 15:11 in nato znova izgu- bile štiri točke in visoko zaosta- le. Prednosti domačink niso mog- le izničiti, na koncu so izgubile s 25:14. V tretjem setu so se Mozirjanke prebudile in popravile v vseh ele- mentih igre. Večkrat so tudi vodi- le, zadnje izenačenje je sledilo pri 19:19. Varovanke Tomaža Pisnika so nato z dvema dobrima servisoma in napakami domačink zaključile set s 25:20. Odlično so Mozirjanke začele tu- di v četrtem nizu. Ves čas so vo- dile za točko ali dve in domačin- kam vsiljevale svojo igro. Odličen je bil predvsem servis, za katere- ga nasprotnice niso našle pravega odgovora. Vse do 13:13, ko so pos- pešile igro in prišle v vodstvo, ki ga do konca niso zapravile. Na koncu je bilo 25:21 za Kranj, oziroma sku- paj v nizih 3:1 za domačinke. Benjamin Kanjir OKREŠELJ Frischaufov dom zagorel zaradi napake na električni napeljavi Po skrbnem pregledu so kriminalist za vzrok požara Frischaufovega doma okrivili napako na električni napeljavi. Tujo krivdo so izključili. (Foto: Jernej Gračner) Dober teden po požaru, ki je po- polnoma uničil Frischaufov dom na Okrešlju, so s Policijske upra- ve Celje sporočili rezultate ogleda pogorišča, ki so ga opravili 16. no- vembra. Po skrbnem pregledu so za vzrok požara okrivili napako na električni napeljavi. Tujo krivdo so izključili. V DVEH LETIH ŠE BREZ DRUGEGA PLANINSKEGA DOMA Da je dom pogorel do tal, je 7. novembra opazil naključni mimoi- doči planinec, ki je nato obvestilo posredoval v dolino. Lastnik objek- ta, Planinsko društvo Celje Matica je tako v dveh letih ostalo še brez drugega planinskega doma. Pred dvema letoma je namreč zgorel Za vse, ki bi želeli priskočiti na pomoč pri gradnji novega pla- ninskega doma na Okrešlju, je PD Celje Matica odprl poseben račun pri Abanki Celje: TRR: 0510 0801 6743 162. Hvaležni bodo za vse prispevke. Sporočajo, da urejajo tudi SMS- donacije. Dom na Korošici. Za planinsko po- stojanko na Korošici od požara zbi- rajo sredstva za ponovno gradnjo, ki bo zavoljo novega požara vsaj začasno odložena. SESTANEK VODSTEV DRUŠTVA IN PLANINSKE ZVEZE CELJE V preteklem tednu so se na iz- redni seji sestali vodstvi PD Celje Matica in Planinske zveze Celje. Seznanili so se z dejstvom, da je škode na Okrešlju za okoli pol mi- lijona evrov, gradnja novega do- ma pa bi lahko stala okoli 700.000 evrov. To je za lastnika ogromen zalogaj, še posebno ob dejstvu, da so nameravali prihodnje leto zgra- diti Dom na Korošici. Za izvedbo obeh dveh projektov bi potrebova- li milijon in pol evrov, kar bo izred- no težko zbrati. Po sestanku je za Novi tednik predsednik društva Brane Pov- še dejal, da so se odločili, da je potrebno najprej zgraditi planin- ski dom na Okrešlju. To ne pome- ni, da Doma na Korošici ne bo- do gradili, bodo pa postopke tam upočasnili. V ZADNJIH LETIH V OBNOVO VLOŽILI 100 TISOČAKOV Pred dvema letoma je Frischa- ufov dom na Korošici dobil novo streho. Odtlej so prenovili sobe, v katerih je lahko prenočevalo oko- li 70 gostov hkrati. Obnovili so tu- di sanitarije in kuhinjo. Dom bi mo- ral po teh obnovah delovati nas- lednjih dvajset let, dohodki, ki jih je prinašal, so in bi še pomagali pri gradnji Doma na Korošici. Vso energijo bodo planinci se- daj usmerili v čiščenje pogorišča na Okrešlju. Na mestu starega naj bi, tudi s pomočjo donacij občanov in organizacij, zrasel nov dom, so- dobna postojanka ob trasi Sloven- ske planinske poti. Benjamin Kanjir Okoli 700.000 evrov bi lahko stala gradnja novega doma na Okrešlju. Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 27 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. V SPOMIN Uroš BENDA 1975 - 2014 21. novembra 2019 je minilo pet let, odkar ni več med nami našega dragega Uroša. Vsi tvoji Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, a praznega prostora med nami ni mogoče zapolniti. V SPOMIN Stanko FLERE 1955 - 2017 23. novembra 2019 minevata dve leti, odkar se je tiho poslovil od nas. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate. Žalujoči domači • VLOM V OBČINO Nazarje: V noči na 14. november je neznani storilec vlomil v zgradbo Občine Nazarje. Razbil je steklo v prvem nadstropju in vstopil v objekt. Iz notranjosti ni odnesel ničesar. • VLOMLJENO V AVTOMATE Nizka: V noči na 15. november je neznani storilec vlomil v točilne avtomate bencinskega servisa v Nizki. Na avtomatih je razbil stekla in jih poškodoval. • GASILCI NA POMOČ Gornji Grad: 15. novembra ob 12.42 so v naselju Florjan pri Gornjem Gradu gasilci PGD Gornji Grad nudili pomoč zgornjesa- vinjskim reševalcem nujne medicinske pomoči (NMP). • VANDAL POŠKODOVAL AVTOMOBIL Rečica ob Savinji: 17. novembra je na Rečici ob Savinji ne- znani storilec na parkirišču stanovanjskega bloka poškodoval osebno vozilo. Z neznanim predmetom je razbil vetrobransko steklo ter sprednje in zadnje steklo na vratih. Poškodoval je tu- di dvojna vrata, vzvratno ogledalo in zadnjo luč. S poškodova- njem vozila je storilec lastnici povzročil za najmanj 4.000 evrov materialne škode. • OBOLELO OSEBO PREPELJALI V UKC LJUBLJANA Luče: 18. novembra je ob 14.22 poletel helikopter Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe Helikopterske nujne medi- cinske pomoči Brnik v Luče, od koder je prepeljal obolelo osebo v UKC Ljubljana. Posredovali so tudi gasilci PGD Luče, ki so za- varovali kraj pristanka helikopterja in nudili pomoč zgornjesa- vinjskim reševalcem NMP. NEVARNOST PLAZOV Po podatkih Urada za meteorološke napovedi Agencije RS za okolje je nevarnost snežnih plazov v visokogorju Julijskih Alp nad nadmorsko višino okoli 1.800 metrov znatna, 3. stopnje, po- dobno tudi v visokogorju Kamniško-Savinjskih Alp nad nadmor- sko višino okoli 2.000 metrov, pod 1.800 metri ter drugod v na- ših gorah pa večinoma majhna, 1. stopnje. Prožijo se lahko sred- nji in manjši plazovi nesprijetega snega z dovolj strmih pobočij. Veliko je zametov in opasti, ki se lahko sprožijo že pod manjšo obremenitvijo snežne odeje. Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 28 Za razvedrilo (Foto: ŠS) VEDNO VROČE NA ZGORNJESAVINJSKEM »EL CLASSICU« Na zgornjesavinjskem »el classicu« sta se na nogometnem igrišču pomerili ekipi Mozirja in Ljubnega ob Savinji. Na teh tekmah je bilo vzdušje vedno vroče, rezultati pa nepredvidljivi. Tokra- tno negotovost po prvem polčasu, ki se je končal z 1:1 je v 49. minuti razblinil domači napadalec Ti- motej Acman, ki je po mojstrskem udarcu z glavo za 2:1 nokavtiral gostujočega vratarja Klemna Budna. Po strelu je obležal v blatu pred golom in užival ne le v blatni kopeli, ampak tudi v zmagoslav- ju trenutka, ki ga je živel. BREZ SEBEKA PAČ NE GRE … Markacista Joca Pozniča (levo) in Štefa- na Brinovška (desno) so urgentno poklicali iz štaba nazarskih planincev. Po Nazarjah naj bi se sprehajal in pri tem prijetno vznemir- jal gospe visokorasli Kekec Bojan (Štrukelj). Markacista sta bila naprošena, naj ga locirata in pospremita nazaj v njegovo naravno oko- lje, na planinsko kočo Farbanco torej. Kekec Bojan se ni upiral, na Farbanci je pač vedno luštno. V dokaz, da mu je uspelo osvojiti tu- di Nazarje, pa je skupaj z njima seveda posnel še en sebek. BK JP Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 29 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 48. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Oglasi Občina Mozirje odprodaja trosobno stanovanje v 3. etaži večstano- vanjskega objekta na naslovu Savinjska cesta 22 v Mozirju v skupni velikosti 78 m2. Izklicna cena znaša 69.200 €. Rok za oddajo ponudb je podaljšan na 6. 12. 2019. Pogoji razpisna so objavljeni na spletni strani Občine Mozirje https://mozirje.si/category/javni-razpisi/. Občina Mozirje OBVESTILO O PRODAJI STANOVANJA Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 30 Petek, 22. november od 8.00 do 14.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 17 .00. Dom kulture Nazarje Nastop učencev Glasbene šole Nazarje ob 18.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Pogovor z avtorico knjige Diagnoza: Blondinka, Karolino Kalan ob 18.00. Dom kulture Nazarje Predvajanje filma Preboj (za člane ZBV NOB ZSD) ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - Mozirje : Roto-Kema Puconci ob 19.00. Zeliščarna Stara pošta Gornji Grad Predavanje dr. Petra Weissa o gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačna delavnica Odpuščanje je osvoboditev ob 20.00. Dom kulture Nazarje Predvajanje filma Preboj - za izven (KD Nazarje) Sobota, 23. november ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Sejem nove in rabljene smučarske opreme (DaSki) ob 18.00. Kulturni dom Bočna Kulturna prireditev Jesen na vasi ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Vojnik (člani) Nedelja, 24. november ob 8.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Meritve sladkorja in holesterola ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Prikaz oživljanja ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Sejem nove in rabljene smučarske opreme (DaSki) ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Ilirija A (U-15) Ponedeljek, 25. november ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Pogovor z županjo Torek, 26. november ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Miklavž prihaja ob 17 .00. Kulturni dom Luče Predavanje prim. Janeza Polesa Srčno popuščanje ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev Sreda, 27 . november ob 17 .00. Center Rinka v Solčavi Otvoritev razstave in predavanje Sprehod skozi evolucijo ostvarjev ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic: Čas za svetega Miklavža ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Miklavž prihaja Četrtek, 28. november ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Miklavž prihaja ob 17 .00. Vlcerska bajta v Lučah Zeliščarska delavnica Kadila iz zakladnice narave ob 17 .30. OŠ Gornji Grad Dobrodelni bazar Praznični sejem ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Miklavž prihaja Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče, za zakol ali svinj- ske polovice, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Mesnate prašiče, od 100 do 180 kg, z možnostjo dostave, prodam; gsm 041/561893. Prodam telico sr, tik pred telitvijo, cena po dogovoru; gsm 031/266- 738. Ugodno prodam plemenskega kozla, starega 6 mesecev; gsm 051/250-313. Sprejemamo naročila za prašiče od 25 do 30 kg, v januarju in febru- arju; gsm 041/783-100. Prodam bikca, črno belega, težke- ga 130 kg; gsm 031/228-217 . ŽIVALI - KUPIM Kupim telice, krave za zakol ali na- daljnjo rejo in prodamo prašiče do 200 kg; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Prodam lanski jabolčnik, cena po dogovoru; gsm 031/774-520. Prodam zimske gume za golfa 5,6 na platiščih, dimenzije 195-65-15; gsm 041/324-352. Prodam domače, hladno stisnje- no, bučno olje, cena za 750 ml je 10 eur; gsm 051/366-133. Zelo poceni prodam kovinske cis- terne, 2 kosa po 2.750 litrov in 1 kos 2.000 litrov; gsm 041/698-260. Prodam rabljeno peč na olje sime 33,4 kW za 40 eur; gsm 031/642- 353. Prodam 2 električna radiatorja pol- njena z šamotom, rabljena 1 sezo- no, energ. raz. A; tel. št. 58-33-126 ali 051/622-926, Mozirje. Prodam cepljena bukova drva v paleti, dolžine 33 cm. Možna dosta- va; gsm 040/430-080. Prodam krmni krompir, možna do- stava; gsm 031/821-129. DRUGO - KUPIM Kupim starejši berlingo ali kangoo; gsm 041/437-712. Iščem/kupim stekleno volno, ter- vol; gsm 031/229-154. Iščem cerado večje velikosti, cca 6 m x 3 m, v vsaj solidnem stanju; gsm 031/229-154. NEPREMIČNINE Prodam znotraj popolnoma obnov- ljeno hišo v Nazarjah (pet sob, no- va kuhinja in dnevna soba); gsm 040/370-301. Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 31 Šport, Oglasi MEDOBČINSKA LIGA GOLGETER Zgornjesavinjski »el classico« pripadel Mozirjanom V okviru zadnjega letošnjega kola medobčinske nogometne lige Golgeter sta se v Športnem parku Mozirje ob reki Savinji 9. novembra pomerili domača ekipa s sosedi z Ljubnega ob Savinji. Tradicional- ni medsosedski derbi je še enkrat več pripadel Mozirjanom, čeprav so gostje prvi zadeli nasprotniko- vo mrežo. NEODLOČENO V PRVEM POLČASU Ob igrišču se je po uradnih po- datkih zbralo okoli 500 nogome- tnih navdušencev, ki so prišli bod- rit svoje favorite. S samo igro so bili gotovo zadovoljni, z rezultatom pa najbolj domačini, ki so, predvsem v drugem polčasu dodobra napol- nili mrežo vratarja Klemna Budna. Začelo pa se je povsem druga- če. Kaj kmalu po sodnikovem žviž- gu so gostje prvič resneje zapretili in presenetili domačo obrambo. Že v drugi minuti je tako Matevž Sla- tinšek poslal žogo za hrbet vratar- ja Jake Karata. Po zadetem golu so se gostje pomaknili bolj na svo- jo polovico, kar so domači igral- ci dobro izkoristili in ves čas vršili močan pritisk na sredini in s krat- kimi podajami zaposlovali svoje napadalce. Uspeh so dosegli v 20. minuti, ko je bil za Mozirjane uspe- šen Jure Šmigoc. S tem je posta- vil končen rezultat prvega polčasa. DRUGI POLČAS POSTREGEL S PETIMI ZADETKI Kljub stalnemu napadanju do konca prvega polčasa novih zadet- kov ni bilo. Odlično igro sta pokaza- la oba vratarja, predvsem gostujo- či, ki je imel veliko več dela. Podob- no se je začel drugi polčas. Domača obramba je hitro zaustavljala gostu- joče napadalce, ki so redko prihaja- li do situacij, v katerih bi lahko us- pešno sprožili strel na sosednji gol. O silovitosti napadov Mozirjanov sama po sebi govori številčnost ljubenskih igralcev ob svojem vratarju. Mozirska navijaška skupina je s prepevanjem, razpravljanjem in baklami skrbela za odlično vzdušje med tekmo. Drugače je bilo z Mozirjani, ki so z dobrimi podajami bistveno lažje zaposlovali svoj napad. Do prve- ga vodstva na tekmi jih je z lepim golom po izvedenem kotu v 49. mi- nuti pripeljal Timotej Acman. Po gneči pred gostujočim vratarjem se je devet minut kasneje najbolje znašel David Bezovnik, ki je povi- šal rezultat na 3:1. Kljub rezultatskemu zaostanku se Ljubenci niso dali. V 63. minu- ti je domača obramba rahlo obsta- la, kar je s pridom izkoristil Ma- tic Ajnik in zmanjšal rezultat zgolj na gol zaostanka. Kaj več kot to gostom ni uspelo iztržiti. V nada- ljevanju so tudi ob zgrešenem ka- zenskem strelu domači napadal- ci dosegli še dva zadetka. Najprej je v 72. minuti zadel Jure Funtek, v 83. minuti pa za končnih 5:2 še Matic Ajnik. Ob koncu srečanja je bil ob trenerju Vikiju Uršniku in igral- cih, najbolj zadovoljen predse- dnik ND Mozirje Boštjan Iršič. Članska ekipa je namreč po dveh porazih na začetku prvenstva že devet kol nepremagana in s tem trdno na tretjem mestu. Ekipa z Ljubnega je na lestvici na deve- tem mestu. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 47 , 22. november 2019 32 Oglasi