YU ISSN 0351-2851 I I T 1 LETNIK IV ŠTEVILKA 17-18 SEPT.-DEC. 1983 VOLUME IV NUMBER 17-18 SEPT.-DEC. 1983 ACROCEPHALUS dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,Jugoslavija bimonthly journal of Bird watching and bird study association cf Slovenia, Yugoslavia naslov uredništva Langusova 10, 61000 Ljubljana editorial address urednik Iztok Geister editor 64202 Naklo 246, tel.064 47170 uredniški svet Franc Batič,Iztok Geister,Janez Gregori, editorial council Boris Kryštuf ek,dr .Sergej D.Matvejev, Rado Smerdu,Dare Sere,dr.Andrej Župančič Iztok Geister oblikovalec designer tehnično risanje Danica Dovgan technical drawing tipkanje Ivanka Metelko typing lektorja Janko Kovačič (za slov.-for slov.) readers Irena Jurak (za angl.-for engl.) tisk Sitotisk Janja & Andrej Košir print Žeškova 5, Kranj cena 100 din za številko price DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLDVENIJE - JUGOSLAVIJA BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA - YUGOSLAVIA naslov Langusova 10, 61000 Ljubljana address predsednik Janez Gregori president Podkoren 72, 64280 Kranjska gora tajnik Tomi Trilar secretary Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj, tel. 064 21806 blagajnik Dare Sere treusurer Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana, tel. 061 348274 žiro račun 50101-678-73884 izvršni odbor Iztok Geister,Janez Gregori,Peter Grošelj, executive board dr.Sergej D.Matvejev,Andrej Sovine,Dare šere,Borut Žtuntoerger,Rudolf Tekavčič, Tomi Trilar, dr.Andrej Župančič letna članarina 500 din za posameznike (300 din za dijake subscription rate in študente) in najmanj 1.000 din za ustanove člani prejemajo glasilo brezplačno 41 (foto J.Slodnjak) Pomor ptic na Ptujskem jezeru Destruction of bird life on the Lake of Ptuj Ptujsko akumulacijsko jezero,ki so ga zgradili za potrebe HE Formin, nima le velikega gospodarskega.temveč ima tudi velik ekološki pomen.Saj s svojo veliko površino predstavlja tipičen vodni biotop,ki je v zadnjih štirih letih postal pravi rezervat za vodne ptice,ki tikaj gnezdijo, prezimujejo ali pa so le prelet-niki. 6.10.1983, ko se je na jezeru zadrževalo okrog 4000 različnih plovcev, ki nameravajo tukaj prezimiti, se je začela agonija rac in ostalih ptičev, ki je tračala Z dm.Stanje se še po enem mesecu ni popolnoma normaliziralo. V tem času je bilo na jezeru največ rac mlakaric - Anas platyrhynchos,ki se tukaj zadržite skozi vse leto in tudi gnezdi, mnogo pa jih je priletelo iz štajerskih ribnikov. Sledijo jim črne liske - Fulica atra, race sivke - Aythya ferina, čopaste crnice - Aythya fuligula, čopasti ponirek - Podiceps cristatus in mali pomrek - Pod%ceps ruficollis. Te vrste na jezeru samo prezimujejo. Med gnezdilci, ki nameravajo prezimiti, je tudi rečni galeb - Larus ridibundus.V manjšem številu pa sta zastopam vrsti: kostanjevka - Aythya nyroca in kreheljo - Anas crecca, ki tukaj prezimujeta. Lovci , ribiči in gasilci, ki so začeli z akcijo reševanja ptic /.in 8.10., so našteli več kot 1200 poginulih ptic, nekaj sto pa se jih je še vedno borilo za življenje. Na vprašanje,kaj je povzročilo pomor, še vedno ni pravega odgovora.Dosedanje ana-ll2Q 30 poka&čtU,ia so se piice najverjetneje zastrupile s hrano, prepojeno z deratizacijskim sredstvom. Domnevo potrjuje medtem objavljeno poročilo uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj in poročilo lovske inšpektorice Marije Ljubeč , katerih povzetek je objavil osrednji slovenski časnik Delo dne 7.1.1984. 42 Pri pregledovanju vsebin račjih prebavil so namreč našli aktivno snov klorofacim3 ki povzroča paralizo udov in notranje krvavitve.Take indikacije so bile ugotovljene tudi pri poginulih, pticah. Po teh ugibanjih pa vendarle ostaja dejstvo, da so bile najbolj razredčene vrste črnih lisk3 rac sivk, čopastih črnic in rac mlakaric.Prav tako ni bilo prizane-seno čopastim in malim ponirkom, med poginulimi pticami je bilo tudi manjše število rečnih galebov3 kostanjevk in belih pastiric - Motacilla alba3 ki se zadržujejo na obali. Vendar je ta spisek vrst nepopoln, saj večina poginulih ptic ni bila determinirana. Taka ostaja možnost, da so bili med poginulimi pticami redki preletniki, ki so si na jezeru nabirali moči ali pa so nameravali prezimiti. Med take vrste spadata sivi galeb - Larus canus in srebrni galeb, Larus argentatus, truplo druge vrste sem našel na nasipu jezera. Kot se prehranjevalna veriga ne konča pri poginulih pticah, tako se tudi spisek poginulih ptic ne more zaključiti pri zgoraj naštetih vrstah. S poginulimi pticami se hranijo razni mrhovinarji, kot sta siva vrana -Corvus comix in sraka - Pica pica. Opazil sem tudi, da mrhovino jedo rečni , sivi in srebrni galebi , prav gotovo pa tudi razne ujede, ki lovijo onemogle zastrupljene ptice. Tako se strup prenaša v prehranjevalni verigi navzgor, kjer redči vrste ze tako redkih predatorjev. Franc Janzekovio 43 Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka Contribution to the data on ornithofauna of Bobovek Iztok Geister 1, UVOD Pobudo za nastanek tega prispevka je dal J.Gregori, ki je večkrat izrazil obžalovanje, da tako pomembni podatki, kot sem jih navedel v razpravi "Utemeljenost ' ustanovitve naravnega rezervata Bobovek z ornitološkega vidika" (Geister 1976), niso objavljeni po pravilih, ki veljajo pri navajanju favnističnih podatkov. V navedeni razpravi namreč ni bil naveden datum in druge okoliščine, v katerih so bile opazovane za Slovenijo redke vrste. Namen razprave je bil pač tedaj drugačen. Želel sem predvsem pokazati, da Bobovek kot močvirje izpolnjuje pogoje za naravno varstvo. Nadaljnja favnistična opazovanja kakor tudi lov z mrežami z namenom zaznamovanja so potrdila v že omenjeni razpravi izraženo domnevo o pomembnosti lokalitete.-Spisek v Bobovku opaženih vrst se je od leta 1975 povečal za nadaljnih 44 taksomov. V zadnjem času so se pojavile tudi prve pretežno zelo zanimive najdbe zaznamovanih primerkov. Geografske okvire in ekološke pogoje, ki določajo bobovško ornitofavno, tokrat izpuščam, ker sem o selitvenih smereh v Bobovku pojavljajočih se vrst in fito-sociološki zonaciji obširno pisal v razpravi iz leta 1976. 2, METODA IN MATERIAL Vsa opazovanja so avtorjeva. Izjemo predstavljata podatka o velikem strnadu '.'miliaria oalandra, ki ga je po glasu determiniral V.Pfeif er iz Zagreba in o čebelarju Merops apiaster, ki ga je gatil F.Šenk iz Besnice. Rdečegrlega slapnika Gavia stellata in kozačo Strix uralensis, ki sem ju odkril pri zasebnikih v okolici Bobovka, sem determiniral nagačena. V spisku iz leta 1976 navajam tudi nedeterminirane predstavnike iz rodov Chavadrius, Tringa in Luscinia, ki pa jih tokrat izpuščam. Opazovanja se nanašajo na obdobje od 12.11.1973 do 13.11.1983. Material obsega podatke, zbrane v 152 lovnih dnevih, medtem ko dneve, ko sem samo opazoval (in ne tudi lovil), nisem evidentiral. Pri opazovanju sem uporabljal običajne daljnoglede (npr. 8x30, 12x40), za lov pa stoječe najlon mreže (npr. 12x3m, 6x3m) . Opazoval in lovil sem največkrat dopoldan ali popoldan, redkokdaj ponoči (lov na škorce in kozice). Prisotnost sov sem preverjal s kasetofonom. 3, REZULTATI Gavia stellata - Leta 1960 je domačin iz Srakovelj našel v globokem snegu onemoglega rdečegrlega slapnika. Nagačen primerek je v zimskem perju. Podiceps vuficollis - Mali ponirek je reden,čeprav ne številen jesenski gost. Najpogostejši je novembra,pred zaledenitvijo.Iz spomladanskega obdobja je en sam datum: 23.3.1980,ko sta se pojavila 2 primerka.Mali ponirek v Bobovku ne gnezdi,ker je voda pregloboka.Po pričevanju J.Kurilla je pred nekaj leti gnezdil ob predvojnem jezeru,kjer je v eni izmed mrtvic opažen odrasli primerek z mladiči. Podiceps cristatus - čopasti ponirek je bil gpažen 28,6.1975 (1 6Xi) ill 14*4.1982 (1 ex.), obakrat na povojnem jezeru. Podiceps auvitius - Zlatouhi ponirek. se je pojavil 5.11. (1 ex.) na povojnem jezeru. 44 Podioeps nigricollis - Črnogrli ponirek je bil opažen dvakrat, in sicer jeseni 26.10.1975 (1 ex.) in spomladi 1.5.1978 (1 ex.), obakrat na povojnem jezeru. Ixöbyiyökus minutus - Mala bobnarica je bila prvič opažena 14.5.1975 (samee), istega leta je bilo najdeno gnezdo s tremi jajci in kasneje tremi mladiči, ki so bili skupaj s samcem obročkani na gnezdu. 13.10.1978 je bil ujet mladostni primerek, verjetno na preletu. Čeprav sem od leta 1975 dalje vsako leto iskal gnezdo, zaradi nizkega stanja vode najbolj sistematično leto 1979, ga odtlej nisem več našel. Na enega samca sem naletel še 6.5.1980. Nyctioorax nyoticorax - Dva kvakača sta bila opazovana 5.4.1977, trije 6.5.1978. Obakrat so počivali v gostem jelševju v loki tik ob predvojnem jezeru. Egret ta garzetta - 29.4.1977 se je mala bela čaplja nepričakovano dvignila iz struge bližnjega potoka Belca. 3.5.1979 pa je posedala na smrekah ob predvojnem jezeru. Ardea cinerea - Na nizkih brežinah povojnega jezera je bila siva čaplja opazovana 13.4.1976,20.3.1980 in 1.11.1983. Ardea purpurea - Rjavo čapljo sem opazoval 11.5.1978 in 3.5.1979, torej precej kasneje kot sivo. Cygnus olor - Labod grbec (1 ex.) se je na povojnem jezeru zadrževal 12. in 13.4. 1978. Učinkoval je tako nenavadno in komaj verjetno, da sem ob prvem srečanju pomislil na neokusno šalo s plastično igračo. Bran ta leuoopsis - Primerek belolične gosi sem opazoval 25.11.1975, ko je po nekajdnevnem deževju v obdobju močnega ciklona nastopilo začasno izboljšanje. Skupaj z liskami Fulica atra je plavala na predvojnem močvirju, poletela nad Bobovkom in se znova vrnila na jezero. Istega dne sem v Bobovku opazoval tudi brkato sinico, kar pa seveda, razen z ozirom na vreme, ni v medsebojni zvezi. Podatek predstavlja drugo najdbo te vrste v Jugoslaviji in prvo v Sloveniji (Matvejev, Vasic 1973) . Anas penelope - Samca žvižgavke sem opazoval od 29.4.do 6.5.1980 na povojnem jezeru. Anas orecca - Kreheljce sem opazoval najmanj trikrat: 5.4.1977 (4 ex.) , 8.4.1978 (1 samec) in 5.11.1982 (2 ex.). V primerjavi z regijo se pojavljajo veliko redkeje. Anas querquedüla - Regije se pojavljajo v majhnih jatah redno vsako leto od marca do maja: 20.3.1975 6 ex. 14.3.1977 9 ex. (6 shovs w 'vS-'&y&SSlSBi mm W 55 Opazovanje stepske pribe Chettusia gregaria v Sloveniji Watching of the Sociable Plover Chettusia gregaria in Slovenia Dne 2.4.1983 sva se s kolegom D.Černe-tom okrog 11.ure vračala iz Drage pri Igu. Kljub temu da je bilo oblačno in je kazalo,da bo deževalo,sva se ustavila še na Mahu pri Igu, tik pred mostom čez reko Iščico.Upala sva, da je slabo vreme zadržalo vračajoče se selivke; prejšnje dni je namreč deževalo in celo snežilo.Tega dne je bila dopoldanska temperatura v Ljubljani okrog + 10°C. Naenkrat sva v travi opazila neznano ptico,za katero sva najprej mislila, da je severni dular Eudromias morine-llus ; tako sva sklepala predvsem zaradi močne bele nadočesne črte in črnega temena.Ko sva si ptico temeljiteje ogledala, sva videla,da je ptica umazano rjave barve,na trebuhu črne,ki je prehajala v rjasto rdečo.Podrepje in rep sta bila bela; na koncu repa je bil črn rob.Dolge noge in kljun so bili temni .Tudi velikost in podoba ptice v letu sta naju prepričala,da pred nama nikakor ni dular.V letu je bila opazna belina v perutih/podobno kot pri rdečenogem martincu T.totanus/, bel rep s črno obrobo,noge pa so mu molele izpod repa. Kljub plašnosti ptice je D.Černe uspel napraviti nekaj fotografskih posnetkov. Kmalu za tem se je močno ulilo, neznana ptica pa je odletela in je nisva več videla.Naj dodam, da sva jo opazovala v družbi s pribami • Ob pregledu povečanih fotografij je I.Geister ugotovil,da gre za stepsko pribo Chettusia gregaria, kar so kasneje potrdili tudi Božič, Gregori in Sere. Tudi midva z D.Černetom sva po pregledu strokovne literature ugotovila,da sva res opazovala stepsko pribo. Ivo Božič je namreč 1967.leta fotografiral nagačen primerek stepske pribe, ustreljene pri Št .Vidu na Dolenjskem. Prinesel mu ga je preparator Petrič iz Blatne Brezovice.Žal se točni podatki o kraju in datumu o tem primerku ¦:::: %^:MM 11.Primerek stepske pribe Chettusia. gregaria opazovana na Ljubicanskem barju 2.4.1983 (D.Černe) 11.A specimen of the Sociable Plover Chettusia gregaria observed on Ljubljana Marsh on 2.4.1983(D.Černe) 12.Nagacen primerek stepske pribe Chettusia gregaria iz Št.Vida na Dolenjskem z leta 1967(I.Bozic) 12.A stuffed specimen 1967 of the Sociable Plover Chettusia gregaria from Št. Vid in the Lower Carniola. (I.Bozic) niso ohranili. Kasneje je hiša skupaj s preparatom stepske pribe zgorela. Omeniti moram,da sva z D.Černetom v času opazovanja stepske pribe imela pri roki samo priročnik Die Vögel Europas/Peterson,Hollom, Mountfort/, kjer je stepska priba naslikana na koncu knjige med redkimi vrstami, na kar pa se v trenutni, razburjenosti nisva spomnila.Tudi če bi pomislila na stran z redkimi vrstami, nama to verjetno ne bi veliko koristilo,saj ie narisana nreveč rdečkasto sivo. 56 Stepska priba gnezdi v suhih stepah in polpuščavah severnega Kazahstana, jugozahodne Sibirije in jugovzhodne Rusije preko Omska in Petropavlovska do Urala. Prezirnuje v severozahodni Indiji, pa tudi v severozahodni Afriki od Eritreje in severovzhodne Etiopije preko Sudana, Egipta in Iraka. Opažena je bila tudi v nekaterih Srednje-/Zahodno- in Severnoevropskih državah,vendar povsod precej redko. V Avstriji in Nemški demokratični ¦ republiki je bila stepska priba doslej opažena samo enkrat /BB Vol.75,No.l2, Handbuch der Vogel Mitteleuropas,Band 6/, na Poljskem trikrat,na Češkem in Nizozemskem štirikrat/BB Vol.75,No.1 in No.6, Handbuch.../,v Franciji pa devetkrat /BB Vol.76, No.6/. Po podatkih iz Catalogues faunae Jugoslaviae/Matvejev-Vasić 1973/ je bil Božičev podatek o opazovanju stepske pribe doslej edini za našo državo. SUMMARY On April 2, 1983 the author observed and photographed the Sociable Plover Chetusia gregaria on Ljubljana Moor. It was a wet and the Plover was in the company of a group of Lapwings Vanellus vanellus. It is noteworthy that in 1967 a hunter shot a Sociable Plover only 10 km away from this area and the specimen was preserved. These are the only two recorded instances of the sighting of the Sociable Plover in Yugoslavia. LITERATURA British Birds:Vol.75,NO.1,No.6, No. 12,Vol.76, No.6.,Bedford 1982,1983. Glutz von Blotzmeim,Bauer,Bezzel(1975): HANDBUCH DER VÖGEL MITTELEUROPAS,Band 6,Charadri i formes /1.tei1/,Weisbaden Heinzel H.,Fitter R.,Parslow J.(1972): PAREYS VOGELBUCH/The Birds of Britain and Europe/.Hamburg und Berlin Makatsch W.(1981): DIE LIMIKOLEN EUROPAS. Berlin Matvejev S.D., Vasic V.F.(1973): CATALOGUES FAUNAE JUGOSLAVIAE, Ljubljana Moreau R.E.(1972): THE PALEARCTTC-AFRICAN BIRD MIGRATION SYSTEM, London Peterson R.,Hollom P.A.D. ,Mountfort G. (1974):DIE VÖGEL EUROPAS.Hamburg und Berlin Andrej Sovine Ziljskega 73 61000 Ljubljana Pinoža Fringilla montifringilla novi — domnevni gnezdilec Slovenije The Brambling Fringilla montifringilla — a probable new breeder of Slovenia Ko sem 4.julija 1983 popoldne nabiral borovnice na Sivki /1006 m/ nad zaselkom Mrzli vrh nad Idrijo sem na svoje veliko presenečenje zaslišal petje pinože Fringilla montifringilla. Ugotovitev se mi je od začetka zdela tako neverjetna, da ji enostavno nisem posvečal pozornosti,misleč, da gre najbrž za del petja zelencev, ki so bili poleg ščinkavcev zelo glasni in številni.Ko sem se naslednjega dne popoldne /5.7.83/ mudil na istem kraju, je bil vsak dvom,če res gre za pinožb, odveč. Svatovsko obarvan samec je prepeval v vrhu bližnje smrekei Po večurnem opazovanju je moja domneva o gnezditvi postala vse bolj verjetna: samec se je obnašal izrazito teritorialno. Rad je posedal na ista mesta na vrhovih smrek, včasih je v kratkem poletu ujel v zraku žuželko ter se vrnil na konico veje. Po intenzivnem petju, med katerim pa se ni oglašal z drugimi glasovi /javljanje in klicanje/, ki je trajalo 15 do 30 minut, je za približno toliko časa utihnil ter se izgubil med zelenjem. Nekaj časa sem ga zalezoval, potem pa mi je slučajno sam priletel na razdaljo kakih 7 m. V kljunu je imel drobne zelene gosenice ter še naprej stikal za njimi po praproti. S polnim kljunom je zletel v krošnjo bližnjega macesna in že sem se videl v vlogi srečnega najditelja pinožin ega gnezda. Takrat pa se je pojavil v bližini samec ščinkavec, vnel se je kratek pretep in pinoža je zalogaj pojedel. Težave pri zalezovanju mi je povzro- 57 čalo predvsem dejstvo,da je bil pinoža lahko razpoznaven samo med petjem, ko je utihnil, pa se je izgubil med številnimi drugimi ptiči. Samo še enkrat sem ga videl s hrano v kljunu, ko je priletel na macesen, od tam pa čez poseko na drugo stran jase. Ko se je vrnil, je spet prepeval na macesnu vse do mraka. Ta dan sem pino-žo tudi fotografiral, Zaradi službenih obveznosti sem ga opazoval le v popoldanskem času, naslednje dni pa mi je nagajalo še vreme z nevihtami in meglo.Kljub temu je pinoža prepeval vsak dan,vendar neredno in manj pogosto .Nazadnje sem ga slišal peti 12.juli ja.Ker ga v naslednjih dneh ni bilo več slišati in opaziti, sem 17.julija vzel s seboj za vabo samca pinože, ki sem ga imel doma./Pred tem ga nisem hotel vznemirjati z vabo ali s posnetki/. Na moje presenečenje pa je na oglašanje samca v kletki priletela na bližnjo vejo samica pinože,zadržala se je samo nekaj trenutkov ter odletela. Čakal sem še nekaj ur, vendar se niti samec niti samica nista več pojavila. IZ.Domnevno gnezditveno prebivališče pinože nad Idrijo (P.Grošelj) 13. The probable breeding ',.abitat of the Brambling in che area above Idrija (P.GrošeIj) 14.Opazovan območni samec pinože na Sivki nad Idrijo v juliju 1983 14.The male Brambling observed in Sivka above Idrija in July 1983 Po pripovedanju o tem zanimivem opazovanju me je Andrej Sovine opozoril na podatke o gnezditvi pinože v italijanskih Alpah.Znane so tudi posamične gnezditve na Danskem, Škotskem in v srednji Evropi, sicer pa je pinoža gnezdilka gozdov tundre visokega severa Evrope in Azije. S primerjavo z italijanskimi podatki naj opozorim na mnogo podobnosti: velika večina podatkov o opazovanjih v Italiji je iz meseca julija; ptice so bile opazovane na nadmorski višini med 1000 in 2000 m; identičen je tudi biotop - iglavci, smreka in macesen. Naj natančneje opišem še biotop na navedeni lokaciji na Mrzlem vrhu: okoli 3 ha velika poseka, umetno pogo-zdena, z 2-4 m visokimi smrekami in macesni, od podrasti jerebika, orlova praprot in borovničevje, poseka obrobljena z večjim sestojem smreke in macesna ter bukve, nadmorska višina 1000 m, lega severovzhodna, obrnjena proti Blegošu oz.Poljanski dolini. SUWARY Between 4 July and 1? July 1983 the author was observing the male singing Brambling 1006 m above sealevel.The colour of its plumage was that of the mating season.The bird behaved in a distinctly territorial way.He was also picking green caterpillars carrying 58 them in his beak.On July 17 the author observed the female Brambling for a few moments.However^because of the rather unusual behaviour of the two Bramblings, their nest,probably in the vicinity, was not found.The Brambling,which has been extending the frontiers of its nesting area further south,already nests in the Italian Alps,which are relatively close to the site of observation in Slovenia.The Brambling is, however,well known in our country as a regular winter migrant. LITERATURA Brichetti P.,Niederfriniger 0. (1982):, Atlante degli ucelli nidificanti sulle Alpi Italiane.Rivista Italiana di ornitologia,Giunio,Nr. 1-2 Peterson ,Mountf ort ,Hollom (1976):, Die Vögel Europas,Hamburg und Berlin Peter Grošelj Sp.Idrija 53, 65281 Sp.Idrija Dolžina peruti pri sivi penici Sylvia communis The wing length of the White Throat Sylvia communis Ko sem raziskoval in pregledoval ujete sive penice v zvezi s starostjo, sem ob tem tudi meril dolžino peruti. Zbral sem 104 biometrične podatke,ki so razvrščeni v dve skupini: dolžnina peruti odraslih primerkov(50 podatkov) in dolžina peruti mladostnih ali prvo-letnih primerkov sive penice(54 podatkov) . Dolžina peruti pri sivi penici znaša: 67 mm - 77 mm (Svensson,1975) 65 mm - 74 mm (Williamson, 1976) 68 mri - 75 mm (Hartert, 1910) Manjše razlike v razponu dolžine peruti nastanejo lahko zaradi različnega načina merjenja, ker so biometrični podatki zbrani z živih ali prepariranih ptičev in nenazadnje tudi zaradi razlike v sami vrsti, glede na geografsko lego razširjenosti določene vrste. Z dolžino peruti si velikokrat pomagamo pri določevanju podvrst. V dveletnem obdobju 1980/1981 sem v Stožicah pri Ljubljani in njihovi okolici na osnovi merjenja dolžine peruti zbral naslednje biometrične podatke; 70 mm - 76 mm večletni primerki(5Ü meritev) 58 mm - 76 mm prvoletni primerki(54 meritev) Iz tega lahko zaključimo, da se mere naših večletnih in prvoletnih sivih penic skoraj prekrivajo. Slika 1: Grafičen prikaz dolžine peruti pri sivi penici Sylvia communis glede na število večletnih in prvoletnih primerkov Figure 1:Graphical presentation of the wing length of the White Throat in birds older than one year and in one year old birds. SUMMARY In studying the wing lenght of the White Throat the author collected 104 biometrical data.He found that the wing lenght of birds older after 1 year is 70-76 mm(n=50)3 while in first year birds it is 68-70 mm(n-54).The method of maximum wing length was used. Measurements were made on passage visitors. dare Sere Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana 59 Vprašanja ornitološkega atlasa: Puzzles of the ornithological atlas: Larus ridibundus POJASNILO 3.4.1982 sem na Sorskem polju(kvadrant 12/44) na posestvu kmetijske zadruge med opazovanjem prib opazil tri rečne galebe, enega odraslega in dva spolno nezrela primerka,ki so se prehranjevali na sveže zorani njivi.Čeprav so njivo še orali,to odraslega galeba sploh ni motilo, mlajša sovrstnika pa sta se nemirno spreletavala, dokler niso vseli treh pregnale pribe. 7.4.1982 sta se na isti njivi skupaj s togotnikom prehranjevala dva rečna galeba, eden s temno in drugi s svetlo glavo. 8.4.1982 so z njive,ko sem se ji približal, odleteli trije spolno nezreli primerki in en odrasel rečni galeb. 12.5.1982 se je na tem področju spreletavala jata osmih rečnih galebov. Ko so se poskušali spustiti na tla, so jih pribe,ki so na tej njivi gnezdile, začele preganjati.Razkropijena jata se je zbrala in odletela proti Savi. V tem času se je na njivi zadrževal togotnik, vendar ga pribe niso preganjale. 8.7.1982 sem na cesti pri tovarni Iskra na Laborah našel povoženega rečnega galeba.Glave ni imel sajasto rjave, kot je značilno za odraslo ptico, in na repu ni imel značilnega črnega pasu, kot je značilno za mladiča. Toni Trilar Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj KOMENTAR K POJASNILU V Sloveniji so znane samo štiri gnezdi lne kolonije rečnega galeba. Vsa ostala opažanja se zelo verjetno nanašajo na spolno nezrele osebke,ki se v obdobju gnezdenja, v večjih ali manjših jatah, klati jo po našem ozemlju. Zato se zdi tedaj, ko jih opazujemo ob stoječi ali zastajajoči vodi, koda BI "vrsta je opazovana v gnezditvenem obdobju in možnem gnezditvenem prebivališču", še kar primerna. Tega pa ne moremo trditi za opazovanja ob hitro tekoči vodi, na poljih ali celo v sredogorju. Tako sem naletel 1.6.na rečne galebe (5 ex.) pri vasi Otok ob zgornjem toku Savinje (pred Mozirjem). in 23.6. (ca.60 ex.) pri Sodražici nad Logatcem.V takih primerih lahko zabeležimo le kodo A O "vrsta je opazovana v gnezditvenem obdobju". Ker pa je ugotavljanje tega, kaj je za galeba primerno prebivališče in kaj ne, s človeškimi očmi včasih prezahtevna naloga, je zanesljiveje odločati se po stanju srnine zrelosti opazovanih primerkov.Ce gre za čisto jato odraslih, to je spolno zrelih primerkov, lahko mirno zapišemo kodo C6 "opaženo je zadrževanje v domnevnem gnezditvenem okolišu". Slika 1:Gnezditvena razširjenost reo-nega galeba Larus ridibindus v Sloveniji (vir: OAS) Figure 2:The breeding distribution of Black-headed Gull Larus ridibindus in Slovenia 60 Kajpak, če poleg prebivališča ustreza tudi datum. Vprašljivost presoje pa se sunkovito poveča, če je jata mešana, medtem ko za spolno nezrele primerke ne more biti v zvezi z gnezdenjem nikakršnega dvoma, ker je odgovor lahko le enoglasni ne. In kako se rečni galeb Larus ridibundus starostno razlikuje. Kdor se zanaša na temno rjavo glavo (bolje kapuco),ki je videti od daleč črna, mora vedeti, da so možne pri spolno nezrelem primerku vse štiri variante obarvanosti glave: črna, črna z belimi lisami, bolj bela kot črna in povsem bela. Govorimo o poletnem perju, v katerem se sicer dobro ločita tudi po obarvanosti oziroma obrabljenosti zgornje peruti, naj zanesljiveje pa po črni obrobi na koncu repa, ki pri odraslem rečnem galebu izgine. Primerek, ki ga je Trilar našel 7.8., je bil odrasli galeb z zimsko obarvano glavo, zakaj golitev in prenova perja na glavi se prične takoj po gnezdenju v juniju. Za sedaj so vrisana v karto razširjenosti vsa, tudi vprašljiva opažanja. Malo verjetno je, da bodo opažanja, zdaj označeno z najmanjšo piko (koda BI), zdržala presojo, kot sem jo napovedal v tem komentarju. Prav bi bilo, da bi vsi, ki smo poročali o rečnih galebih, sporočili podrobnejša pojasnila. Vsekakor pa naj bi ta opozorila upoštevali v bodoče. Iztok Geister Naklo 246 , 64202 Naklo Iz ornitološke beležnice From the ornithological note-book POLARNI SLAPNIK Gavia arctica Dne 14.11.1983 sem v Markovcih pri zapornicah Ptujskega akumulacijskega jezera imel priložnost opazovati polarnega slapnika Gavia ara ti ca. Primerek je bil v zimskem per ju, dobro so bili vidni belo grlo in sivo teme ter tilnik. NAVADNA GAGA Somateria mollissima Dne 19.11.1983 sem na začetku Ptujskega jezera opazoval odraslega samca navadne gage Somateria mollissima. Racman je imel dolgo glavo s črnim temenom, ki ga je v zatilnem delu razpravljala bela lisa, tilnik pa je imel zeleno poprhan. Racman se je ves čas mojega opazovanja potapljal za hrano. Franc Janzekovic Bukovci 279 62281 Markovci ŽERJAV Grus grus V dopoldanskih urah jeseni 1978.leta je vsakdanje življenje v Cirkulanah zmotil navadno glasen, če že ne kričel prihod dveh ogromnih klinov žerjavov, ki so v nenehnem oglašanju nadaljevali pot iz SV smeri proti JZ. Ko pa je kričanje kar nekako zasičilo ozračje, je poleg samih žerjavov bilo nadvse zanimivo opazovati vaščane in mimoidoče, kako so v dopoldanskem soncu z rokami na čelu začudeno zrli za njimi. V obeh klinih je bilo, po moji oceni nad 300, če ne okrog 400 žerjavov. Borut Štumberger Cirkulane 41 > 62282 Cirkulane POLOJNIK Himantopus himantopus Od 20.4.1983 do 24.4. sem skupaj s T. Makovcem ,B.Mozetičem, I.Škornikom in M.Miklavcem opazoval v Škocjanskem zatonu skupino polojnikov,ki so skupaj z mnogimi močvirskimi, zelenonogimi in malimi martinci,togotniki, malimi prodniki in črnorepimi kljunači brodili po plitvini.Samci in samice so se 61 plašno dvignili in se pri tem oglašali z zvenečim "kijio". Med tem časom smo jih tudi slikali iz opazovalnice. Goran Pal ci 5 Burlinova 63 66000 Koper MALA TUKALICA Porzona parva V gostem trstičju ribnika Rakovnik v Dragi pri Igu sem 23.5.1981 preplašil samca male tukalice.25.5.198l se je na istem mestu spet zadrževal primerek male tukalice. Na tem ribniku sem 26.4.1982 ponovno opazoval malo tuka-lico, tokrat samico. Andre g Sovino Ziljskega 73 61000 Ljubljana RIBJI OREL Pandion haliaetus 18.9.1983 sem odšel s kolegi I.Škorni-kom in G.Palčičem v Škocijanski zaliv na redni obhod s čolnom. Vreme je bilo sila lepo, zato smo se na terenu zadržali več kot običajno. Med vračanjem smo v zraku,neposredno pred nami, opazovali ribjega orla pri lovu.Mirno je "visel" v zraku, se spustil nad gladino in se še hitreje ponovno dvignil. Med desetminutnim opazovanjem se je velikokrat spustil nad gladino ter se,kakor da bi opazil da s plenom ne bo nič, ponovno dvignil navzgor. Dvakrat se je celo zagnal v vodo, vendar tudi tokrat brez uspeha, saj so ciplji izredno hitre ribe. Ribjega orla sem tokrat prvič opazoval. Tihomir Makoveo Gasilska 83 66000 Koper PRILIVKA Burchinus oedicnemus 5.7.1982 sem ob akumulacijskem jezeru v Varaždinu zaslišal melodiozne klice, ki so spominjali na zelenonogega martinca Tringa nebularia.Ker so bili precej nenavadni, sem pogledal na jezero^ prodiščem in v letu nizko nad vodo zagledal igrivo prilivko,ki je na tak poseben način poletavala še pol ure.Na drugi strani jezera sta se pred mano ponovno pojavili dve priliv-ki in ena izmed njiju je pristala na nasipu kakšnih 50 metrov pred mano. 6.7.1982 pa sem v Lagunah za odpadne vode pri Ormožu,kjer prilivka ne gnezdi, v suhem bazenu s saturacij-skim muljem splašil prilivko, ki je pozneje pristala na nasipu ak.jezera. Vsekakor, bi bilo zanimivo vedeti, ali ta prilivka izvira iz Varaždina ali od drugod, ali nemara celo s prodišč pod ak.jezerom Ormoža. Kolikor je verjeten zadnji podatek, potem je možnost, da prilivka še vedno gnezdi tudi v Sloveniji. Borut Štumberger Cirkulane 413 62282 Cirkulane PIDSKOKLJUNI PRODNIK Umi cola falcinellus 18.8.1981 sem v drugem bazenu Lagun za odpadne vode pri Ormožu v družbi treh majhnih prodnikov, ki sem jih-determiniral kot temminckove Calidris temminckii 1 jezerskega martinca Tringa stagnatilis ter 1 spremenljivega prodnika Calidris alpina opazil prodnika,ki ga doslej kljub intenzivnim opazovanjem nisem še nikoli zasledil. Bil je temno rjav z dvema belima črtama preko peruti. Takoj sem spoznal ploskokljunega prodnika z dolgim, na koncu zakrivljenim kljunom. Da sem se do potankosti prepričal o njegovi identiteti, sem ga po temeljitem opazovanju splašil in si tako tudi ogledal obarvanost trtice. Še preden pa je prodnik odletel,me je prestrašeno motril v nekakšni "mačji preži". Borut Štumberger Cirkulane ^ 3 62282 Cirkulane MALI SKOVIK Glaucidium passerinum 4.6.1978 sem ob poti med kmetijo Mati-zovec in planino Kofce našel duplo, v katerem je gnezdil mali skovik. Mala sovica je sedela na veji v bližini gnezdišča. Ko je kasneje priletela v luknjo, sem zaslišal oglašanje mladičev. 1.7.1979 je skovik letel v isto luknjo, v kljunu pa je držal plezavčka. Kljub temu da je bil skovik kasneje v tem predelu še opažen , naslednja leta ni več gnezdil v tem duplu.Gnezdišče je bilo na višini nekaj nad 1000 m/nm v redkem in dokaj svetlem mešanem gozdu z gosto podrastjo. Andrej Sovine Ziljskega 73 61000 Ljubljana 62 VELIKI SKOVIK Otus soops Dne 25.4.1983 sem v Cirkulanah ob 21 h zaslišal petje velikega skovika Otus soops. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ga po 6-in letih opazovanja v Halozah in Štajerskem, ne bi slišal prvič. Petje se je ponovilo 26.4. in 29.4. nakar je z manjšimi presledki pel vse do konca julija. 21.5.1983 sem v radiju 4 km od Cirkulan registriral še 2 samca velikega skovika, 1 čuka Athene noctua, 3 samce lesne sove Strix aluco. Znano je da skovik gnezdi tudi na Avstrijskem Štajerskem in Gradiščan-skem (še S od tod), vendar le še nekaj parov (1981) - vrsta izumura. Torej ta kraj predstavlja eno redkih lokalitet,kjer veliki skovik v centralni Sloveniji domnevno še gnezdi. Borut Štumberger Cirkulane , 62282 Cirkulane TRIPRSTI DETEL Piooides tridaotylus Dne 26.7.1983 sen v mešanem gozdu starih bukev in jelk nekje na sredi poti med Mašunom in Snežnikom, opazoval nepoznanega detla. Doma sem iz skice ugotovil, da gre za samca triprstega detla Piooides tridaotylus. Opazoval sem ga iz zelo majhne razdalje, zato sem razločno videl bel hrbet in rumeno liso na temenu. Stikal je po trhlih deblih in se zame ni zmenil. Ker je stalnica in ker živi v visokogorskih gozdovih, je tukaj možna tudi gnezdi-tev. Slavko Volak Koritnioe 65, 66253 Knezak ČRNOČELI SRAKOPER Laniua minor Dne 2.7.83 sem pri opazovanju za ornitološki atlas v Vukovskem dolu pri Jarenini v kvadrantu 16/55 opazoval par črnočelega srakoperja Lanius minor. Zadrževala sta se na žici elektrovoda ob cesti v bližini ene od tamkajšnjih kmetij in krmila mladiče, ki so bili skriti v krošnji drevesa. Mladičev sicer nisem mogel opaziti, vendar sem jih slišal, kako so se oglašali z vreščečim glasom. Verjetno so bili mladiči v tem času že speljani. Tako sem dne 11.7.1983 opazil v istem kraju tri (3)speljane mladiče skupaj z enim od staršev, ki jih je občasno krmil. Z gotovostjo lahko trdim, da črnočeli srakoper v Vukovskem dolu gnezdi, saj sem ga opazil v navedenem kraju tudi že 5.6.83, torej v času gnezdenja. Franc Bračko Gregorčičeva 27, 62000 Maribor Skrivnostna fotografija Mystery photograph Ptica iz slikovne uganke v 16.številki ACROCEPHALUSA je navadna postovka Faloo tinnunculus (foto J.Kurillo). Fotografijo tokrat komentiramo z zapisom o značilnostih postovkinega leta iz knjige PREPOZNAVANJE EVROPSKIH UJED V ZRAKU,ki smo jo bili prav tako predstavili v prejšnji številki našega glasila:"Običajno sestavlja njen let vrsta naglih in ne preveč globokih zamahov peruti .Sem ter tja med takšnim letom zajadra,včasih celo zavijuga in se sprevrne.Najbolj pogosto pa jo videvamo, kako lebdi v zraku prežeč na plen in v takih okoliščinah pospešeno, čeravno plitvo, zamahuje ž razprostranjenimi perutmi, rep pa je medtem pahljčasto razprt.Kadar vremenske razmere to dovoljujejo, ptica zaplava držeč peruti povsem negibno. Kot med telesom in perutjo variira od povsem sploščenega do 45°C. Včasih jadra z rahlo razcepljenim vrhom peruti in široko razprostrim repom in v takih trenutkih zelo spominja na skobca". 63 Ornitološki atlas notranjskih kraških polj Ornithological atlas of the Inland Karst plains POROČILO 0 RAZISKAVI 1. Raziskava obsega področje notranjskih kraških polj od konca Ljubljanskega barja na severu do Snežnika na jugu in od Nanosa na zahodu do Prezida na vzhodu. Področje pokriva mreža 19 kvadrantov v izmeri 10 x 10 km. 2. Kartiranje je potekalo od leta 1979-83 v obdobju gnezditve.Ornitologi Magajna(ljubijana), Sere (Ljubljana), Perušek (Ribnica), Grošelj (Idrija), Tome(Ljubijana), Mrzelj (Vrhnika),Polak (Knežak), Sovine(Ljubijana), Matvejev(Ljubljana) , Dvanajšček (Ljubljana) in Geister (Naklo) so v tem obdobju zbrali 1340 podatkov od katerih jih je 932 vključenih v poročilu.Podatki iz literature in podatki izpred leta 1979 niso bili upoštevani (pravilo ornitološkega atlasa). 3. Tako delo na terenu kot kartiranje je potekala po metodologiji Ornitološkega atlasa (Raziskovalec 1975, št.1-2, str.51) .Rezultat kartiranja predstavlja pikčasta distribucija v gnezditvenem obdobju:. največja pika pomeni potrjeno gnezditev, srednja verjetno in najmanjša pika možno gnezditev. 4..V posameznih kvadrantih je bilo ugotovljeno naslednje število vrst: 9/43(21), 9/44(54), 8/43(69), 8/44 (54), 7/42(28), 7/43(74), 7/44(71), 7/45(52), 7/46(54),6/42(54),6/43(44), 6/44(53), 6/45(84), 6/46(52),5/43 (17), 5/44(62), 5/45(51),5/46(55), 4/45(43). Pogostost vrst je z nekaj izjemami povprečna glede na rezultate ornitološkega atlasa drugod v Sloveniji. Nizko število vrst v kvadrantih 7/42 in 5/43 gre pripisati dejstvu, da segata ta dva kvadranta na področje NKP le z delom svojega ozemlja, medtem,ko je bil kvadrant 9/43 raziskan zgolj priložnostno. 5. V celoti je bila v gnezditvenem obdobju ugotovljena prisotnost 138 Slika 1:Ozemlje Notranjskih kraških polj Figure l:The territory of the Inland Karst plains vrst ptic. Ugotovljeno število zajema gnezdilke in vrste, ki ne gnezdijo (največkrat so to spolno nezreli, letujoči primerki).Pozne selivke (npr.kovaček, breguljka) so bile izključene. Vrste, ki so bile odkrite na tem področju v mesecu juniju in za katere je hkrati znano, da ne dozorijo v drugem koledarskem letu starosti smo šteli za letujoče primerke(npr.Chlidonias niger3 Chlido-nias lecuptera3 Larus ridibundus3 Tringa totanus3 Ardea purpurea). Bolj delikatno je presojanje sicer zgodnjih selivk,ki pa smo jih na področju NKP odkrili zelo pozno(npr. Remi z pendulinus se seli konec marca ali v začetku aprila, odkrili smo jo konec maja). Posebno pozorni moramo biti tudi do podatkov o prisotnosti bele in črne štorklje C.ciconia in C.nigra,ki sta v preteklosti že gnezdili na tem področju. Preseneča odsotnost nekaterih močvirskih vrst(zlasti na Cerkniškem jezeru) kot sta Ixobrychus minutus in Ballus aquatious.Tudi Aloedo athis je zelo slabo zastopan. Dragocena pa je prisotnost nekatih tipično visokogorskih vrst kot so Anthus spinoletta3 Prunella oollaris in Turdus torquatus. 6. Naravavarstveno pomembno je, da na področju kraških polj živijo vrste, ko so glede na danes znane rezultate 5 letnega kartiranja, v Sloveniji zelo redke(v oklepaju navajamo število kvadrantov izven NKP, kjer živijo navedene vrste): Ardea purpu-rea(0)3 Cioonia nigra(l)3 Anas querquedula (8)3A,quilla ohrysaetos(lO)3 64 Circus aeruginosus(2)3 Crex cvex Gallinago gallinago(10')3 Numenius avquata (3) 3 Tringa totanus(l) 3 Chlidonias niger(4)3 Chlidonias leucopteva (3) 3 Colwriba livia(8)3 Strix uralensis (3J3 Bubo bubo(10)3 Aegolius funereus (5)3 Picoides tridactylus (8)3 Montioola saxatilis (7)3 Looustella neavia (5)3Aorocephalus seirpaceus (10)3Hypolais polyglotta(4)3 Sylvia nissoria (10)3 Sylvia oantillans (2)3 Cappodaaus erythrinus (3)3 Remiz pendulinus (6). 7. Priloga: karte razširjenosti znotraj NKP (138 kosov) . 65 Nove knjige New books GULLS a guide to identification P.J.Grant TAD Poyser 1982 Velikost opazovanega objekta,tolerantna varnostna razdalja in počasen let so tri za opazovanje na moč ugodne okoliščine,ki nam na stezaj odpirajo vrata v vabljiv,predvsem pa, to si kot ne povsem pomorski narod, lahko priznamo, docela nepoznan svet galebov. Delo P.J.Granta ne gradi svoje uporabnosti na senzaciolnih odkritjih,temveč na pogumnem pristopu k težavni problematiki različne starostne obarvanosti galebov.Obstoječi priročniki splošne narave delajo prav tu napako,saj galebe primerjajo med sebej v poletnem perju spolnozrelega osebka. Determinacija takšnega primerka je le malokdaj vprašljiva,ker v večini primerov krat-komalo ni možna.Determinacijsko negotovost vnašajo poleti spolnonezreli osebki,pozimi pa zimska obarvanost enih in drugih. Zavedajoč se teh novih pogledov, naj bi rečne galebe L.ridibundus prenehali preštevati z bojaznijo,da smo med njimi zgrešili kakšnega črnoglavega galeba L.melanocephalus,ki se v spolnonezre-lem in zimskem perju zanesljivo ločita, spolnozrele primerke v letnem perju pa skorajda ne bomo imeli priložnosti primerjati.Pač pa Grant svari pred zamenjavo črnoglavega galeba s sivim galebom Za obarvanost perja sta vsekakor odločilni starost in mena. Galebi spolno dozorijo v drugem,tretjem ali celo četrtem koledarskem letu.Kdaj, je odvisno od velikosti. Tako velja pravilo, da manjši kot je galeb, krajša je doba spolne nezrelosti. Izjemno od tega pravila predstavlja mali galeb L.minutus,ki kljub svoji majhnosti spolno dozori šele v tretjem koledarskem letu.Vendar pa terminologije "koledarskega leta" ne smemo zamenjevati s terminologijo "pernatega leta", ki edina povsem določno odgovarja na starostna vprašanja. Tako govorimo o prvozimskem ali prvopoletnem primerku. Prvozimski primerek je v prvem koledarskem letu življenja,prvopoletni pa v drugem koledarskem letu življenja. Takšen primerek prvoletno perje menja v drugoletho. Termin prvoleten po Grantu pomeni torej nekaj drugega kot termin prvoleten po EURINGU. Tukaj pomeni prvoletni mladostno, prvozimsko in prvopoletno obarvanost perja, po EURINGU pa le mladostno in prvozimsko. Postjuvenilna mena v prvozimsko perje je vselej delna mena.Zajema glavo ter individualno variabilno število notranjih krovcev, kar je na zunaj videti kot zoženje temne karpalne proge. Jesenska mena je celostna mena in da spolno nezrelo ali spolno zrelo zimsko perje. Spolno zrele ptice prično z njo takoj po končanem gnezdenju, spolno nezrele že prej. Pri velikih vrstah traja mena 4-5 mesecev, pri manjših 4-6 tednov. Mena primarnih peres prične z najbolj notranjim in poteka navzven, hkrati manjkajo največ 3 peresa.Sekundarna in krmilna peresa izpadajo in se obnavljajo bolj vihravo in neredno. Krovna Deresa izpadajo v skupinah/razgalja jočih pri tem belo podlago spodaj ležečih peres. Spomladanska mena je tudi delna mena in da spolno nezrelo ali spolno zrelo poletno perje. Pri manjših in srednje velikih vrstah obsega razen glave in obrisa tudi nekaj krovcev notranje peruti, včasih terciarna peresa in nekaj parov centralnih krmilnih peres(zlasti pri malem galebu,kar je potem videti kot prekinjena črna obroba na koncu repa). 66 Krmilna peresa postanejo po prvi meni bolj pravokotna, letalna bolj zaokrožena. Zamahi peruti so v meni sunkovite jši, ker je površina letalne ploskve zmanjšana zaradi izgube ali rasti peres.Najbolj obrabljiva je bela barva,črna zbledi v rjavo, rjava v belkasto. Galeb v obrabljeni, obledeli in goleči se obleki je videti kot enkratna prikazen in predstavlja neponovljivo vabljiv izziv tako za izkušenega kot za neizkušenega opazovalca. Sicer pa knjiga prinaša terminsko preglednico nošenja posamezne faze perja in trajanje mene. Nova je topografija, upoštevajoč posebnosti galebov. V posebnem delu je 23 vrst galebov razdeljenih po skupinah, v katere jih družijo pri opazovanju ugotovljive skupne lastnosti. Skoraj polovico knjige zaključujejo fotografije vseh obrav-. navanih vrst galebov z vseh koncev sveta v najrazličnejših stanjih obarvanosti in starosti. Iztok Geister Naklo 246, 64202 Naklo Društveni izlet na Lisco The Association's trip to Lisca Majski izlet smo namenili zboru vseh članov,saj bi se radi medsebojno bolje spoznali. Vendar je nesrečno izbrani datum, delovna sobota in pouk v šolah, kot nadomestilo za podaljšane prvomajske praznične dni botroval zelo slabi udeležbi našega društvenega srečanja. Lep sončen dan, prijetna pot skozi bukove gozdove in senožeti ter bogata ornitofavna, saj smo med potjo opazovali in poslušali čez 40 vrst ptic, je narekovalo razpoleženje udeležencem srečanja,ki so krenili 7.5.1983 z železniške postaje Breg proti vrhu Lisce. Toda spoznanje, da nas je na društveno srečanje, ki naj bi bilo namenjeno medsebojnemu spoznavanju naših članov, prišlo le 11, je v nas pustilo grenak priokus. Tomi Trilar Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj Društveni izlet na Ratitovec The Association's trip to Ratitovec V okviru društvenih prireditev smo se 9.7.1983 podali na Ratitovec.Za uspešno opazovanje ptičev je to že nekoliko kasen datum,a upanje se je izpolnilo: vreme je bilo lepo,ptiči pa kot naročeno živahni in glasni.Škoda je le, da smo se dobili v Železnikih samo štirje udeleženci izleta.Pot do Prtovča, na katero smo se podali ob 6 , se je kar vlekla, od tam naprej pa smo hitro prišli na vrh. Cfo poti smo zapisovali vse ptiče, ki smo jih srečavali, in ko smo na vrhu Ratitovca potegnili pod spisek,jih je bilo 42 vrst.Bile so običajne,kot jih srečujemo v podobnih predelih osrednje Slovenije .Od vrst,ki so bile na samem vrhu, omenimo vriskarice in planinske kavke, začuda pa nismo videli kupčarjev.Zanimivo je bilo opazovati, kako se z nadmorsko višino in vegetacijo spreminja prisotnost sorodnih vrst. Recimo sinic: na začetku poti smo srečali veliko sini-co, vrbjo sinico in plavčka, ob Prtovču sta se pridružili spisku še čopasta sinica in menišček, v najvišjih predelih gozda pa smo naleteli na gorsko sinico. Zadovoljno smo se vračali popoldne proti Železnikom. Res da nekoliko utrujeni od dolge poti, a z zavestjo, da je bil bogato izpolnjen spet en dan. Janez Gre gori Podkoren 723 64280 Kranjska gora. 67 KAZALO IV. LETNIKA (1983) 1983INDEXVOL.IV IMENSKO KAZALO Bračko,F.: Ribji orel Pandion haliaetus; IOB; št.16, str.35 Bračko,F.: Rjavi lunj Circus aeruginosus; IOB; št.16, str.35 Bračko,F.: Veliki srakoper Lantus excubitor; IOB; št.15, str.19 Bračko,F.: Škorec Sturnus vulgaris; IOB; št.15, str.19 Bračko,F.: Skalni plezavček Tichodromia muraria; IOB; št.15, str.19 Bračko,F.: Črnoglavka Sylvia atricapilla;IOB; št. 16, str.35 Bračko,F.: Črnočeli srakoper Lanius minor;IOB;št.17-18. str.62 Geister,I.:Ökologie der Wasservögel(Lothar Kalbe);Nove knjige;št.15,str.11 Geister,I.:Skalna lastovka Ptynoprogne rupestris;Beöke vrste; št.15, str.16 Geister,I.:Društveni izlet v Škocjanski zatok, št.15, str. 23 Geis ter, I.: vprašan j a ornitološkega atlasa; Lanius minor; Komentar k pojasnilu št.16, str. 34 Geister,I.:Ornitološki atlas Triglavskega narodnega parka,št.16, str.37 Geis ter, I.: Birds of Prey of Britain and Europe (Ian Wallace); Flight Identification of European Raptors (R.F.Porter, I.Willis, S.Christensen,B.P.Nielsen); Nove knjige, št.16, str.39 Geister,I.:Društveni izlet v Bobovek, št.16, str.40 Geis ter, I.: Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka, št. 17-18, str.43 Geis ter, I.: Vprašan ja ornitološkega atlasa; Larus ridibundus,Komentar h pojasnilu, št.17-18, str.59 Geister,I.:Gulls-a Giude to identification(P.J.Grant);Nove knjige; št.17-18,str.65 Geister,I.:Ornitološki atlas kraški notranjskih polj; št.17-18, str.63 Gregori,J.:Rečni kobiličar Looustella fluviatilis;Redke vrste; št.15, str.15 Gregori,J.:Prva konferenca ornitologov Jugoslavija 12.-13.3.83 v Beogradu št.15, str.23 Gregori,J.:"Rdeča knjiga" ogroženih vrst ptičev, št.16, str.25 Grošelj,P.:Srednja žagarica Mergus serrator; Redke vrste; št.15, str.15 Grošelj,P.:Kormoran Phalacroaorax carbo;IÖB; št.15, str. 17 Grošelj,P.:Siva gos Anser anser; IOB; št. 15, str.17 Grošelj,P.:Skalni golob Columba livia; IOB; št.15, str.17 Grošelj,P.:Turška grlica Streptopelia deoaocto; IOB; št.15, str.19 Grošelj,P.:Pinoža Fringilla montifringilla; novidbmnevni gnezdilec Slovenije, št.17-18, str.56 Izvršni odbor:Zahvala Božidarju Magajni za tajniško delo, št.15, str.22 Janžekovič,F.:Pomor ptic na Ptujskem jezeru, št. 17-18, str.41 Janžekovič,F.:Polarni slapnik Gavia arotioa; IOB; št.17-18, str.60 Janžekovič,F.:Navadna gaga Somateria mollissima IOB; št.17-18, str.60 Jež,D.: Grilček Serinus serinus; IOB; št.15, str.18 Korajžija,R.:Črna štorklja Cioonia nigra; IOB; št.15, str.17 Kozinc,B.:Vprašanja ornitološkega atlasa.;Lanius minor;Pojasnilo, št.16, str.34 Kurillo,J.:Bela štorklja Cioonia cioonia; IOB» št.16, str.35 Makovec,T.:Ribji orel Pandion haliaetus; IOB; št.17-18, str.61 Mozetič,B.:Sokol selec Falco peregrinus; IOB; št.15, str. 17 Palčič,G.:Polojnik Himantopus himantopus;IOB; št.17-18. str.60 Polak,S.: Triprsti detel Picoides tr-ldactylus;IOB; .št.17-18, str.62 Pogina,M.:Pegam Bombycilla garrulus; IOB; št.15, str.18 Sovine,A.:Zaščita ribnikov v dolini Drage pri Igu; št. 15, str.7 sovinc,A.;0rel kačar Circaetus gallicus; Redke vrste; št.15, str.16 Sovine,A.:Trstni cvrčalec Looustella luscinoides; IOB; št.15, str.18 Sovine,A.:Brkata sinica Panurus biarmicus;IOB; št.15, str.18 Sovine, A.: Opazovan je stepske pribe Chettusia gregaria v Sloveniji,št.17-18,str.55 Sovine, A. :Svilnica Cettia cetti; IÖB; št.16, str.35 Sovine,A.:Trstni cvrčalec Looustella luscinoides;IOB; št.16, str.35 68 Sovine,A.:Tamariskovka Acrocephalus melanopogon',XOB) št.16, str.35 Sovine,A.-.Ruraenoglavi kraljiček Regulus regulus;IOB, št. 16, str.35 Sovine,A.:Mali skovik Glaucidium passerinum; IOB; št.17-18, str.61 Sovine,A.:Mala tukalica Porzana parva; št.17-18, str.61 Sovine, A.;B.Tekavčič: Prispevek k poznavanju ptic s področja reke Ljubljanice s predlogom za zavarovanje, št.16, str.26 Sere,D.: Škorec Sturnus vulgaris; IOB; Št.15, str.19 Sere,D.: Šmarnica Phoenicorus oehruros; IOB; št.15, str.18 Sere,D.: Blagajniško poročilo, št.15, str.22 Sere,D.: Pojavljanje rožastega škorca Sturnus roseus v Sloveniji št.16, str.31 Sere,D.: Dolžina peruti pri sivi penici Sylvia communis; št.17-18, str. 58 Škornik,I.:Rumenokljuni slapnik Gavia adamsii; Redke vrste; št.15, str. 15 Škornik,I.:Puščavec Montioola solitarius; Redke vrste; št.15, str. 16 Škornik,I.:Sokol selec Falco peregrinus; IOB; št. 15, str.16 Škornik,I.:Repaljščica Saxicola rubetra; IOB; št. 15, str.18 Škornik,I.:Navadna čigra Sterna hirundo- gnezdi v Sečoveljskih solinah,št.16,str.32 Štumberger,B.:Poročilo komisije za varstvo narave; št.15, str. 15 Štumberger,B.:Nekaj primerov ogroženosti močvirskih in vodnih prebivališč,št.15, str.11 Štumberger,B.:Rjavi škarnik Milvus milvus; Redke vrste; št.15, str.15 Štumberger,B.:Rdečenoga postovka Falco vespertinus; Redke vrste; št.15, str.15 Štumberger,B.: Sokol morilec Falco cherrug; Redke vrste; št.15, str. 16 Štumberger,B.:Žerjav Grus grus; IOB; št.17-18, str. 60 Štumberger,B.:Prilivka Burchinus oedicnemus; IOB; št.17-18, str.61 Štumberger,B.:Ploskokljuni prodnik Limicola falcinellus; IOB;št.17-18, str.61 Štumberger,B.:Veliki skovik Otus s cops; IOB; Št.17-18, str.62 Trilar,T.:Vprašanja ornitološkega atlasa:Larus ridibundus.Pojasnilo št.17-18,str.59 Trilar,T.:Društveni izlet v Osp, št.15, str.23 Trilar,T.:Prilagajanje pribe Vanellus vanellus novemu biotopu; št.15, str.3 Trontelj,P.:Polarni slapnik Gavia aretica; Redke vrste; št.15, str.15 Žgavec,V.:Polarni slapnik Gavia aretica ; IOB; št.16 , str.35 STVARNO KAZALO Stvarno kazalo se nanaša samo na vrste imenovane v naslovih člankov. Loeustella luscinoides 18335 Mergus serrator 15 Milvus milvus 15 Monticola solitarius 16 Otus scops 62 Pandion haliaetus 35361 Panurus biarmicus 18 Phalacrocorax carbo 17 Phoenicorus oehruros 18 Picoides tridactylus 62 Porzana parva 61 Ptynoprogne rupestris 16 Regulus regülus Saxicola rubetra 18 Serinus serinus 18 Somateria mollissima 60 Sylvia atricapilla Z5 Sylvia communis 58 Sterna hirundo 32 Streptopelia decaocto 19 Sturnus roseus Sturnus vulgaris 19 Tichodroma muraria 19 Vanellus vanellus Acrocephalus melanopogon 35 Anser anser 17 Borrbycilla garrulus 18 Burchinus oedicnemus 61 Cettia cetti 35 Ciconia ciconia 35 Cvconia nigra 17 Chettusia gregaria 55 Circeatus gallicus 16 Circus aeruginosus 35 Columba livia 17 Falco cherrug 16 Falco peregrinus 16317 Falco vespertinus 17 Fringilla montifringilla 57 Gavia adamsii 15 Gavia aretica 15335360 Glacidium passerinum 61 Grus grus 61 Himantopus himantopus 60 Lanius excubitor 19 Lanius minor 34362 Larus ridibundus 59 Limicola falcinellus 61 Loeustella fluviatilis 15 3RUŠTVENE PRIREDITVE 1984 REDAVANJA: 5.01. FOTOGRAFIRANJE PTIC — Janez Gregori 1C),']t 3. 02. SOVE - dr. Sergej D. Matvejev 2.3» Z, 5. 03. TUKALICE - Iztok Geisler 1L. 3 >.04. DOJRANSKO JEZERO - dr.Sergej D. Matvejev Jl.% 17.05. CERKNIŠKO JEZERO - Janez Gregori 18. 10. VPLIV VREMENA NA SELITEV - Iztok Geisler 15. II. PTICE POHORJA - Darc Sere 20. 12. VEZE VISOKOGORSKEGA IN DOLINSKEGA SVETA PRI NESELIVKAH - dr. Sergej D. Matvejev IZLETI: 21.01. ZBIUSKO JEZERO- vodi Iztok Geister Zbiljsko jezero je akumulacijsko jezero na Savi pri Medvodah. Na jezeru prezimujejo različne vrste vodnih ptic. Med njimi se nemalokrat pojavi kakšen zanimiv severnjaški gost. Zbirališče je ob 8. uri na avtobusni postaji Medvode — zgoraj. 25.02. FRUCTALOVO SMETIŠČE V AJDOVŠČINI - vodi Peter Grošelj Dobili se bomo v Ajdovščini na avtobusni postaji med osmo in deveto uro zjutraj — odvisno od tega. kdaj pripelje avtobus iz ljubljanske smeri. Obiskali bomo smetišče, kamor Fructal odlaga odpadke od sadja. Tu prezimuje ali se ustavlja zelo veliko različnih vrst ptic na zelo majhnem prostoru. Kdor bo prišel pozneje, nas ho zlahka našel: približno 2 km daleč po cesti proti Vipavi, pri manjšem avtobusnem postajališču, nato pa 200 m desno po poljski poti. 17.03. SINJA GORICA - BEVKE - vodi Rudolf Tekavčič Dobimo se ob 6.45 na avtobusni postaji v Ljubljani pred številko 29 za smer Vrhnika. Izstopimo v Sinji gorici in se napotimo do opuščenih glinokopov. Od tu bomo pot nadaljevali do Ljubljanice proti Bevkam. Cc bomo imeli srečo bomo videli škurha in pribo. Iz Podpeči bomo sledili Ljubljanici približno 2 km. nakar bomo prečkali Barje v smeri proti Brezovici. 14. 04. IZLIV SAVICE - STARA FUŽINA - vodi dr. Sergej D. Matvejev Odhod iz Ljubljane z avtobusom ob 7. uri. Izstopimo pri hotelu Zlatorog in se podamo v močvirje pri ustju Savice. Kosilo v planinskem domu Savica. Ce bo vreme lepo bomo obšli jezero ob severni strani. 19. 05. GORICE - VEVER - vodi Iztok Geister Gorice — Vever je zamočvirjen predel pod Kriško gorö med cesto Golnik —Kranj in Udenborštom. S posebnim odlokom je bil leta 1983 izvzet iz regulacije povirja Parovnice in predlagan za naravni spomenik. Zbirališče je ob 7. uri na avtobusni postaji Golnik. 2.-3. 06. URŠUA GORA - DRAVOGRAD - vodi Dare Sere I. dan: Slovenj Gradec— Pošt a rs ki dom (2 uri hoda) — na vrh Uršlje gore (2 uri in pol hoje) — povratek do Poštarskega doma (2 uri in pol), prenočitev. 2. dan: Poštarski dom—Slovenj Gradec (2 uri). Odhod na avtobus za Dravograd. Iz Dravograda peš do Črneč (pol ure hoje), kjer si bomo ogledali večje trstišče ob Dravi z zanimivimi gnezdila Acrocephalus palustris, Acrocephalus scirpaceus. Acrocephalus schoenobaenus. Locustella luscinioides. Locustella fluvialilis in druge zanimive vrste. Zborno mesto v Slovenj Gradcu na avtobusni postaji ob 9.30. Odhod avtobusa iz Ljubljane: 7.10 21.-22. 07. TRIGLAV — vodi Tomi Trilar Kot najvišji vrh Julijskih Alp in Jugoslavije je resnični vladar bližnje in daljne okolice, tako po podobi kol po legi. Je osrednji del v zadnjem času zelo povečanega Triglavskega narodnega parka. Na izletu bomo naleteli na mnoge zanimive predstavnike visokogorske faune in flore. Natančen potek izleta bo javljen kasneje. Za izlet bodo potrebne predhodne prijave. 20. 10. KOMARNIK - vodi Janez Gregori Med številnimi štajerskimi ribniki, je gotovo eden najzanimivejših Komarnik pri Črnem lesu, ob poti Maribor—Lenart. Število gnezdilcev vezanih na vodo je tu veliko, med njimi številni čopasti ponirki (Podiccps crislatus) in race sivke (Ayt-hya forma) Prav tako živahen pa je Komarnik ob jesenski selitvi, ko se tu ustavljajo razne race, pobrežniki. močvirniki, galebi itd. Zakaj ne bi potešili vedoželjnosti na skupnem izletu ob ribniku in okolici? Dobimo se 20. oktobra ob 9. uri v Črnem lesu. 17. II. GAMELNJSČICA - vodi dr. Seraej D. Matvejev Zborno mesto je pri gostišču Pri Žagarju na obrežju Save pri Crnnškem mostu ob 8. uri. Do tja vozi mestni avtobus št. 6 vsaki 10 minut. Napotili se bomo ob Savi do Ribniškega doma. Od tu ni daleč do izliva Gameljščice v Savo, kjer si bomo ogledali tamkajšen zamočvirjen svet. 2. 12. SEČOVEUSKE SOLINE - vodi Goran Palčič Čeprav SeČoveljske soline danes v dobršnem delu niso več podobne solinam iz časov, ko so še delovale s polno zmogljivostjo. so za ormitologa Še vedno zelo zanimive. Zato je prav, da si jih. preden se ali popolnoma osušijo in zarastejo ali preden doživijo ponovni preporod, ogleda vsak slovenski ormitolog. Zborno mesto je ob 8.30 na avtobusni postaji v Sečovljah. ACROCEPHALUS VSEBINA Pomor ptic na Ptujskem jezeru Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka Opazovanje stepske pribe Chettusia gregaria v Sloveniji Pinoža Fringitla montifringilla-r&vi. domnevni gnezdilec Slovenije Dolžina peruti pri sivi penici Sylvia communis Vprašanja ornitološkega atlasa: Lotus ridibundus Iz ornitološke beležnice Gavia arctica, Somateria mollissimayGruS grus3 Uimantopus himantopus, Porzana parva, Pandion haliaetus 3BurchinuL oedicr.emusy Limicola faleinellus, Glaucidium passerinum, Otus scops} Piooides triddetylus, Lantus minor Skrivnostna fotografija Ornitološki atlas notranjskih kraških polj Nove knjige Društveni izlet na Lišco Društveni izlet na Ratitovec Kazalo letnika Seznam društvenih izletov in predavanj v letu 1984 17-18W) 1984 CONTENTS Destruction of bird life on the Lake of Ptuj Contribution to the data on ornitho-fauna of Bobovek Watching of the Sociable Plover Chettusia gvegaria in Slovenia The Brambling Fringilla montifringilla -a probable new breeder of Slovenia The wing length of the White Throat Sylvia communis Puzzles of the ornithological atlas: Larus ridibundus From the ornithological note-book Gavia arotica,Somateria mollissima, Grus grus9Himantopus himantopus9Porzana parva3Pandion haliaetus, Burahinus oedienemus >Limicola faleinellus, Glaucidium passerinum*Otus scops, Picoides tridaetylus, Lanius minor Mystery photograph Ornithological atlas of the Inland Karst plains New books The Association's trip to Lisca The Association 's trip to Ratitovec 1983 Index vol.IV List of trips and lectures organised by the Association in 1984 4L 43 55 56 58 59 60 62 63 65 66 66 67