Stran 348.
Novice.
—   Osebne vesti. Deželni šolski nadzornik g. Josip Šuman je vložil prošnjo za umirovljenje. — Profesor v Kranju g. Fr. Novak, je premeščen na višjo gimnazijo v Ljubljani. — Pravni praktikant v Novem mestu g. E. Ogo-reutz je imenovan avskultantom. — Poštnima praktikantoma sta imenovana gg. Hugon Lenassi v Ljubljani in Viktor Supančič v Trstu. — Računski oficijal pri deželni vladi v Ljubljani, g. Moric Eožnik je imenovan rendentom, asistent g. M. Fiecchi pa oficijalom pri istem uradu. — Finančni konceptni praktikant v Ljubljani g Fr. Skaberne je imenovan konceptnim praktikantom pri namestništvu v Trstu. — Okrožnim zdravnikom na Brdu je imenovan gosp. Albert Eohlik.
—   Cerkvene vesti. Kurat v ljubljanski prisilni delavnici gospod Anton K o bi ar, je imenovan župnikom v Kranju.
—   Dopust je dobil mestni učitelj v Ljubljani gospod Engelbert Gangl za dobo jednega leta, da popolni svoje študije na pedagogiju na Dunaju.
—   Učiteljske premembe. Učiteljska kandidatinja gospč. Marija Bole je začasno nameščena v Št. Vidu nad Vipavo, začasna učiteljica v Kuežaku gospč Julija Gabrovšek pa v Erzelju.
—   Slovensko gledališče začne še ta mesec s svojimi predstavami in sicer dne 22 t. m. Poleg lanskih močij je angažiranih tudi več novih in sicer gosp. Etickova za heroične in ljubimske, gospč. Kataninova za subretne, g08p. Dobrovoluga za karakterne in reprezentacijske, gosp. Stefama za junaške in ljubimske, gosp. Bo leska pa za manjše uloge. Pri operi bosta na novo angažirana dva tenorja in altistinja gospč. Easkieviceva. Nas "to prav veseli, upamo pa, da bo intendanca izhajala z dovoljenimi podporami, in da ne zaide zopet v dolgove.
—   Zaveza kranjskih gasilcev je imela minolo nedeljo v Ljubljani svoj občni zbor. Zastopanih je bilo 53 društev. Načelnik gosp. Doberlet je pozdravil navzoče, na kar je
Stran 349.
aačel poročati zapisnika; gosp. Trošt   Spominjal se je najprej cesarjeve   701etnice, na kar e,o gasilci   cesarju zaklicali trikrat slava.   V preteklem   letu   ustanovilo se   je več novih gasilnih društev, tako v Stari Loki,  na Trati, v Moravčah itd., v Čr-mošnjicah, v Motniku in  drugod pa se še snujejo. Premembo pravil, sklenjeno na lanskem   občnem zboru,   je deželna vlada potrdila. Zvezni odbor   je imel tri seje, na raznih krajih naše dežele pa se je vršilo pet okrajnih shodov. Zveza šteje 100 gasilnih društev, v katerih   je   čez 3000   članov.   Od   lanskega leta je pristopilo 8 društev.   Tajnik se   je   pritožil, da   je bil neki ponesrečeni gasilec   naznanjen   odboru   šele čez šest mesecev, ko je bil dotičnik že umrl.  Po poročilu blagajnika gosp. Ahčina je bilo 2893 K 14 vin. dohodkov in 2197 K 70 vin. troškov, torej 695 K 44 vin   v prebitku.   Gosp. Maver   je v imenu   preglednikov   poročal,   da so   vsi   računi v redu. Vsa poročila so se odobrila.   Daljša   razprava se   je vnela zastran naprave   bolniške   blagajne, o kateri   je   poročal   gosp. Trošt. Zahtevalo se   je že večkrat na raznih   shodih, naj   se napravi za vsa društva   bolniška blagajna.   Zvezin odbor je stvar proučil ter predlaga, da se taka blagajna ustanovi.  Na Zgornjem Avstrijskem, češkem in Moravskem   imajo že take blagajnice, ki prav dobro   uspevajo,   člani   bi plačevali   po 20 vin   prispevka.   Tudi pogrebščina se bo   izplačevala, a ne čez 40 K. Oo^p   Dachs   je podpiral   predlog,   gosp.   Kus pa   je dodatno predlagal, naj se   zvezin odbor obrne  do raznih   zavarovalnic, naj te prispevajo k ustanovnemu zakladu. Oboje se je soglasno sprejelo.  Gr. Dachs je predlagal, naj ustanovi zveza tudi zavarovalnico   proti   nezgodam, a ta   predlog je bil odklonjen, pač pa sta bila  sprejeta  predloga, naj   obdrži žaržo vsak gasilec, ki prestopi k varuhu  in   naj   se zvezinemu zapisnikarju zviša letna nagrada od 200 K na 400 K   Za pregledovalce računov so bili izvoljeni gg.: Ogorelc, Belec in Maver, v zvezin odbor so bili izvoljeni gg. : Stricelj iz Ljubljane, Fajdiga iz Kamnika, Eus z Bleda, Gustin z Novega mesta, Koncilija iz Žužemberka, Eupert iz Krškega,   Petrič iz   Postojne,   Papler iz Borovnice, Urbančič iz Trnovega,   potem   pa   še gg.   Fr. Doberlet in A. Ahčin iz Ljubljane   ter Fr. Trošt z Iga    Društveno načelstvo se je sestavilo tako-le:   F. Doberlet, načelnik, A. Ahčin, pod-načelnik in blagajnik in Fr. Trošt   tajnik
—   Slomškova zveza se bo imenovalo novo društvo, čigar ustanovni občni zbor bo dne 10. septembra v Ljubljani. Namen mu bo »podpirati nravno-verske, pedagogiške in pa-trijotiške smotre šole temeljem katoliških načel in zastopati materijelne stanovske interese učiteljstva". To dela zdaj z veliKim uspehom „Zaveza slovenskih učiteljskih društev14, in torej pač ni treba še novega društva.
—   Slomškove slavnosti. V Slovenski Bistrici je bila 26. avgusta Slomškova slavnost, ki je prav lepo uspela. Zoper prireditev Slomškove slavnosti v Ljutomeru so začeli nemški nacionalci silno gonjo in groze z napadi in izgredi, če se ne prepove. To je pač največja predrznost, če se pomisli, da vzdržujejo vse prusaštvo v Ljutomeru samo c, kr. uradniki.
—   Kolesarsko društvo se je ustanovilo v Borovnici, in je deželna vlada dotična pravila že potrdila.
—   Proti nemškim provokacijam. Občinski odbor za celjsko okolico je sklenil protestirati proti izzivanju slovenskega prebivalstva, kakoršno nameravajo prirediti nemški kolesarji dne ?., 8. in 10. septembra v Celju
—   Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Baz-vanju tik Maribora so dobili Slovenci večino v občinskem odboru
—   Spomenik štajerskim Slovencem, ki so padli v Bosni in v Hercegovini se postavi v Gradcu iu se odkrije ob otvoritvi štajerske deželne razstave.
—   Občinske volitve na Koroškem. V Železni Kapli je izvoljen županom strasten nasprotnik Slovencev, oskrbnik E. Prugger.   Pri volitvah v občini Bela so Slovenci
žalostno   propadli,   dasi   je   velika   večina   volilcev   slovenske narodnosti.
—   Slovensko šolstvo v Trstu. Minolo nedeljo je priredilo politično društvo „Edinostu pri sv. Jakobu v Trstu shod, na katerem se je razpravljalo o slovenskem šolstvu v Trstu. Na shod je prišlo kacih 500 Jjudij. Sklenilo se je pozvati vlado, naj že vender reši rekurz v zadevi slovenske mestne Šo]e v Trstu, da pride stvar eventuvalno pred zadnjo instanco, in se tako dožene ta že 17 let trajajoči boj, in dalje se je sklenilo naj se društvo „Edinostu obrne do vseh Slovanov s piošnjo za prispevke za slovensko šolstvo v Trstu.
—   V Koritniku na Dolenjskem se je obesil ondotni posestnik Fr   Gorjanec in sicer radi prepira z lastno ženo.
—   V Ameriko je šlo minoli mesec devet oseb iz litijskega okraja.
—   Tatvina Krošnjar Anton Vrhove iz Spodnje Šiške je minolo nedeljo na Grlincah zaspal na neki klopi in sicer tako trdno, da ni čutil, ko je nekdo pregledal vse njegove žepe in mu ukradel 250 K denarja
—   Ponesrečil je konzistorijalni svetnik in dekan v Konjicah č. gosp J. Voh. Padel je z voza in se močno poškodoval
—   Velik požar je v vasi Lipa pri Kastvu upelil 12 poslopij. Škode je okolu 100 000 K.
—   Požar v Ribnem dne 28. avgusta je upepelil sedmim posestnikom deloma ali popolnoma njihova poslopja in imajo isti škode okrog 1400 K Zavarovani so bili le za majhne svote, nekateri pa celo nič.
—   Veliki tatvini so prišli na sled v tržaški tovarni za luščenje riža Samo v jednem dnevu je zmanjkalo troje vagonov riža. Skupno škodo na ukradenem blagu cenijo na 200 000 K
—   Na Trsatu se je neznan zlikovec skril v cerkvi za aitarjem in sliko Matere. Božje oropal vse zlatnine in srebrnine
—   Umor. Na Vestfalskem je bil te dni umorjen in oropan Fr. Florjančič iz Rihpovca pri Trebnjem.
-- Previdnost ni ravno najslabša lastnost človeška! Zlasti previdna je bila neka dama na Dunaji. katera je hči „sveta na deskahu Kakor se ni moglo drugače zgoditi, zaljubi se v njo nek bogat Dunajčan. Povdariti se pa mora uže sedaj, da sta bila oba katoliške vere. Vse je bilo že gotovo, in dan poroke se je bližal. Ali mlada nevesta je zahtevala od svojega čestilca, da prestopita oba k protestantizmu, kajti to je moderno, kakor je dejala. On pa tega ni hotel, kajti bil je kristjan v pravem pomenu besede Ko sta se zopet sešla, zahtevala je ona, naj vstreže njeni želji. Toda on o tem ni hotel nič slišati. Ko nekega dne pri oknu slonita, bilo je malo dnij pred poroko, ga ona zopet nagovarja in ne odjenja na nobeden način. Konečno jo vpraša on, zakaj ga s tem vedno nadleguje. — „Vidiš,,, pravi nevesta, „ako sva protestanta, je to zato dobro, da se lahko ločiva; ako pa sva katoličana, se pa ne moreva nič več ločiti •'. Nato ženin odide. Drugi dan pa pošlje pismo, v katerem izjavlja, da mu je ljubša ločitev pred poroko, kakor po poroki. Nevesta si je pa to tudi dobro zapomnila in sklenila je, ne oziraje se na moderno protestantstvo, izbrati si za svojega prihodnjega moža pravega in korenitega katoličana
— Obstreljen. 221etni Evgen Spazzapan se je v torek zvečer okoli yall. ure vračal domov v Trstu sv. Luigi št. 70. Na cesti, nedaleč od njegovega stanovanja ga je našel oče, kateri je malo poprej slišal strel, vsega krvavega in ranjenega. Na vprašanje, kaj mu je, odgovoril je Evgen, da sta ga dva znana mladeniča napadla in eden je nanj ustrelil ter ga ranil, ni pa hotel povedati kdo. Oče je ranjenega sina spravil na voz in ga peljal v bolnišnico. Zdravnik dr. StupariS
Stran 350.
je ranjenega pregledal ter opazil, da je rana precej nevarna. Tuili redarstvenemu uradniku ni Spazzapan povedal, kdo ga je ranil. Kasneje pa se je predstavil nek mladenič, Furlani, kateri je izjavil, da je on ranil Spazzapana, ker ga je isti napadel, ko se je z biciklom mimo peljal.
—   Sodrug Luchenija. V Budimpešti je redarstvo prijelo čevljarja Josipa Tomasi doma iz Beneškega, kateri je pred umorom cesarice bil z Lucbenijem in potem je izginil br^z sledu. Sedaj je prebival v Budimpešti pod imenom Josip Grress.
—   Bresci pred porotniki. Dne 29. t. m. je bil Gaetan Bresci morilec italijanskega kralja Umberta obsojen na doživotno ječo. UŽe zjutraj ob 7. uri se je začelo v ulici Beccaria pred sodiščem zbirati ljudstvo in tudi vsa okna hiš so bila zasedena po radovednežih, kateri so se zanimali za velike priprave od strani redarstva posebno pa, da bi mogli videti morilca Brescia Eedarstvo je blizu tribunala postavilo celo vojsko stražarjev, karabinerjev in vojakov, da vzdržijo mir in red Brescia so uže po noči pripeljali v sodnijsko zgrado, zato so radovedneži čakali zastonj Za razprave je branitelj rimski odvetnik Merlino dvakrat zahteval, da se razprava odnese in sicer zavoljo nekaterih formalnosti j. katere je pred-selništvo sodišča prezrlo bilo Zahteve branitelja se niso sprejele. Bresci je v železni kletki in notri ž njim je 5 karabinerjev (žandarmov) okoli kletke pa je vse polno straž in karabinerjev. Tudi blizo porotnikov so postavljene straže. Predsednik je vprašal Brescia mej drugim: Zakaj ste kralja umorili? Zat. Odločil sem se že leta 1895, da ga umorim in sicer zato. ker so poslali v Afriko vojake, da jih tam ubijajo. Potem so nastali nemiri in dogodki v Lunigiani (gorenji LalijiJ Pred. Ampak odpošljauje vojakov in v obče redarstva in vojaštva sledijo po sklepih nastopi ministerstva. Zatoženec potem mimo pripoveduje svoje naklepe za izvršitev umora, potovanja, udeležbe shodov, vežbanje v streljanje in lastno izdelovanje nabojev, da so mogli tem hujše poškodovati ob-streljeno osebo in povečati rano. Na vprašanje predsednika na koliko korakov daljave je streljal, odgovoril je Bresci, da je bil med ljudstvom in ne v prvi vrsti, kakor pravi obtožnica, streljal je iz daljave 3 — 4 metre. Po dovršenem preslušanju zatoženca so se prečitali spisi. Potem so sledili predlogi državnega pravdnika in govori braniteljev. Porotniki so pritrdili krivdo izvršenega umora enoglasno. Sodišče je vsled tega obsodilo Gfaetana Bresci na doživotno ječo v tem času bode 7 let v osamljenem zaporu. Bresci je na to vskliknil: Obsodite me ali ne, meni je vse eno, čakal bodem revolucijo, v katero upam!
—   Rus Suvarov je bil nenavadno strog sam s seboj. Že ob šestih popolde je šel spat in je ustajal oh dveh zjutraj potem pa se je kopal v mrzli vodi. Obedoval je ob osmih in njegov zajutrk kakor tudi obed je bil jako kratek. Seveda si ni nihče želel biti povabljen k njemu na obed. Vender je moral jeden njegovih pobočnikov biti navzočen pri obedu, da mu je prepovedal še jesti. „In na čegavo povelje se mi to prepoveduje", vprašal je maršal. — „Na povelje maršala Suvarova", bil je odgovor. Koj potem je Suvarov vstal od obeda in je dejal: „Po takem seveda moram biti pokoren !" Kavno tako si je tudi sam v svojem imenu določeval sprehode.   —
—   Atentat v gledališču. Iz Pariza javljajo: V gledališču Maison de Kure je te dni med prestavo vstal v parketu neki gospod ter ustrelil na drugega gospoda. Ta pa je zbežal iz gledališča. Napadalec je ustrelil še dvakrat za njim, ne da bi ga zadel. Ranjen je bil neki služabnik. Napadovalca »o aretovali.
—   Danes, ko imamo na prebitek dobrih jeklenih peres, da nam ni treba več rabiti gosjih, še ne pojmimo prav, koliko vredno je bilo nekdaj pero in koliko časa ga je imel vsak. Tako je imel učeni jezuvit Lochini samo dve gosji peresi in je pisal ž njima celih osem let.   Koliko revnejši pa
je bil Lev Allantins, ki je pisal, kakor sam pripoveduje, štirideset let z jednim labudovim peresom in je točil grenke solze, ko ga je izgubil po mesečnem naključji.
—   Pred sodiščem v Korneuburgu je bil te dni obsojen dninar Jurij Sackenroaver radi tatvine v ječo za pet let. Že med preiskavo se je hotel Sackenmaver usmrtiti, sodniku pa je grozil, da mu iztrga akte. Med obravnavo pa si je strgal srajco ter se vrgel na dva orožnika, kričeč: »Ustrelite me!" Porotniki, sluge, policisti in orožniki so imeli 10 minut dela, da so ukrotili besnega dninarja, ki je zbijal okoli sebe. Ko so ga deli v okove, se je vrgel vznak na tla. Odnesti sa ga morali v ječo, ter se je izrekla obsodba v kazenčevi odsotnosti.
Iz visočine skočil. Iz Jičina poročajo, da je te dni zlezel neznan, lepo oblečen gospod na stolp. Spodaj je splezal v okno in se splazil po strelovodni žici prav do vrh stolpa. Tam je imel nemški govor, katerega ni razumel nihče, dasi je bilo pod stolpom vse polno ljudi. Ko mu je velela cerkov-nikova žena, naj gre doli, se je gospod zavrtil na peti in skočil s 40 metrov visokega stolpa. Obležal je takoj mrtev. Baje se piše Johan Kadisch. Odkod je, ni znano.
—   Friderik Viljem Nietzsche. V Weimarju je umrl 25. t. m. dopoldne vsled kapi nemški filozof Friderik Viljem Nietzsche. Kojen je bil 1 1844 v Rockenu pri Lutzenu kot sin protestantovskega pastorja. V njegovih žilah je tekla poljska kri, saj se je pisala njegova družina včasih Nietckv. Komaj 25 let star, je bil Nietzsche na vseučilišču v Baselu profesor in 1 1870. se je vdeležil vojne kot prostovoljen strežnik bolnikov, a padel je s konja ter svoje itak šibko zdravje pod-kopal za vselej. Leta 1879. je izstopil iz državne službe ter Živel poslej pri svoji požrtvovalni sestri, deloma v Italiji, deloma v Sils Maria v Zgornjem Engandinu. Njegovi spisi obsegajo 12 zvezkov. Nietzschejev vpliv na slobodno mišljenja modroslovcev je bil izredno velik. Njegovi spisi so pisani t sijajnem slogu in z živim temperamentom Od 1. 1889. je bil blazen. Prebil je dalje časa v blaznici v Jeni, potem pa se vrnil v hišo matere in sestre v Naumburgu. Jako zanimivo je bilo razmerje med Nietzschejem in komponistom Wagnerjem. Bila sta si dolgo vrsto let najboljša prijatelja ter sta slavila drug druzega Pofem pa sta se sprla ter se napadala kot najhujša sovraažnika. Nietzsche je hotel biti tudi velik glasbeni kritik a Wagner, nestrpen veljak, mu je to zameril Ži-votopis Nietzscheja je izdala njegova sestra in sicer v treh? zvezkih.
—   Henrik II. Kralj angležki, ljubil je posebno osorne šale in je posebno rad pikal tiste, katerih ni maral. Tako je večkrat s svojimi neslanimi dovtipi jezil Th. Beckela, svojega državnega ministra Nekega dne je jezdil kralj, spremljan od svojega ministra in nekaterih dvornih gospodov po londonskih ulicah, sam jako toplo, dasi preprosto opravljen, a ministra pa v sijajni in dragoceni kožuhovini. Sreča jih siromašen, jako slabo oblečen človek. Kralj zaustavi svojega konja in reče ministru: „Ali bi ne bilo dobro krščansko delo, temu siromaku preskrbeti gorak plašč? Thomas Bechet odgovori: „Brez dvojbe Veličanstvo, in kralju je dolžnost, za to skrbeti, da se takim revežem pomaga!" — „Dobro!", pravi Henrik, siromaku pomignivši, „ torej jaz hočem za to skrbeti". RekŠi poseže po ministrovem lepem plašču in ga mu hoče iztrgati raz rame. Minister se je branil močno, a kralj pa tudi ni popustil in tako sta se rovala v veliko veselje londonskega pouličnega občinstva. Naposled je zmagal močnejši kralj in vrgel revežu plašč, kateri je presrečen ž njim odbežal. Minister pa je jezen odjezdil, a kralj in njegovi spremljevalci so se veselo smejali za njim.
—   Barbarske grozovitosti Američanov na Filip:nih presegajo celo angležke krutosti v Indiji in Južni Afriki. Američani ravnajo s Tagali kakor s zverinami. Ker je bil v Oroquieti umorjen neki američanski vojak, je napadla kompanija
Stran 351.
40. polka Oroquieto ter pomorila 81 domačinov, od teh 30 v jedni hiši. Podčastniki so sodniki in rablji ob jednem. Kjer pade kak American, pežgo, porušijo in pomore Američani na desni in levi vse General Bates graja grozodejstva svojih vojakov in jim žuga s kaznijo, a vse ne pomaga nič. Tagalov je bilo pomorjenih že na tisoče brez vzroka.
— 25 milijonov dolarjev je določenih letos za volilne namene in korupcijo v Zjedinjenih državah Pred tremi leti so republikanski in demokratski politiki v svoji predsedniški volilni borbi izdali skoraj 25,000.000 dolarjev in letos bodo najbrže stroški še večji. Del te ogromne svote bodo vporabili za nakup glasov, največji del dobe govorniki, katere bodo poslali po vsej deželi, kakor tudi tiskarji za borbino literaturo in posestniki časopisov. Tudi najemščina borbinih glavnih stanov in zborovalnih prostorov, parade in godbe pogoltne ogromne svote Samo govorniki dobe približno 11000000 dolarjev. Skupno bodo razposlali 10 000 govornikov od katerih dobi vsak povprečno 110 dolarjev na teden Za tiskovine izda 1 milijon dolarjev. Dalje treba še kakih 10 milijonov gumbov in ravno toliko slik kandidatov. Tajniki in poročevalci, klerki, stenografi, typewriterji, pisalne potrebščine, potrebščine za poštne znamke in brzojavi pogoltnejo tudi ogromne svote. Vsa ta velikanska mašinerija je dva tedna pred volitvijo noč in dan v živahnem gibanju in potem vedno približno, koliko „dvomljivih" volilcev bode, Kje jih najti in koliko bode veljalo jih kupiti za Mac Kin)eya in Brvana. Podkupljeni „Poodleu stopi v borbo naposled, in sicer na volilni dan. Stranka, kateri ostane naposled največ denarja, je močnejša. To so bili že več let republičani, kajti njihovim vodjem so trusti dali svoj denar, ker so bili republičanski politiki bolj voljno orodje velikoga kapitala, kakor demokratski, kateri so se opirali na malo meščanstvo in pitali delavce z deniagogičnimi lažmi. Skupno bodo pri letošnji volitvi predsednika Zjedinjenih držav odali kakih 14 milijonov glasov, in ona stranka, katera bo mogla kupiti omahujoče volilce, oziroma vplivati na nje, bo zmagala.
t- Prej milijonar, sedaj siromak. „Glas Naroda" poroča: V hlevu poleg podrtine svoje nekdanje vile v Riverdale ob Hudsonu biva na stare dni Eobeit A Juhuston bivši milijonar in član najbolj sloveče kupčijske družbe v Novem Jorku. Še pred dvanajstimi leti je imel dva milijona dolarjev premoženja, sedaj pa bi moral brez doma po svetu potovati, da bi se ga ne bil usmilil sedanji posestnik njegovega nekdanjega posestva in mu odkazal hlev za stanovanje. Kot mladenič je prišel s svojima bratoma z Irskega v Novi Jork, kjer je John kot najstarejši pričel z bratoma malo trgovino. Z veliko marljivostjo so se bratje poprijeli kupčije, katera se je pod njihovim vodstvom v malo letih velikansko povečala. Po smrti bratov je bil Eobert edini dedič velikega premoženja. Kot posestnik dveh milijonov se je hotel Robert znebiti vseh skrbij in dela, zato je posestvo prodal. V Riverdale ob Hudsonu si je sezidal krasno vilo in isto okrasil z najdražjo hišno opravo. Johnston je priživel najboljša leta svojega življenja samotno v krasni palači. Vkljub samotnemu življenju je postajal čudak v Riverdale vedno ubožnejši in leta 1890. je moral napovedati bankerot s 55 487 dolarjev dolga. Vila je prešla v posest Central Trust Comp. in kmalu potem je postala žrtev plamena Od tistega časa biva Johnston v hlevu. Vsak dan, izvzemši nedelje, potuje Johnston v Novi Jork, toda nihče ne ve, kak posel ima ondi.