Paola Korošec TEHNIKA >DAMASC1RANJA« NA SLOVANSKEM NOŽU IZ GROBA NEKROPOLE NA PTUJSKEM GRADU Razni moderni tehnični prijemi za odstranjevanje rje na železnih predmetih iz starejših zgodovinskih epoh so večkrat dali, ko so bili napravljeni v okviru vseh določenih pravil, zelo dobre rezultate. Ti niso bili sumo konservatorskega značaja, temveč so v nekaterih primerih nudili tudi posamezne druge momente in detajle, ki jih brez takšnih posegov ne bi mogli ugotoviti. Tako je bila tudi ena od konservatorskih tehnik uporabljena pri določenem številu nožev, odkritih v grobovih na nekropoli na Ptujskem gradu.1 Medtem ko so nekateri od teh nožev zaradi močne korozije, ki je zajela tudi jedro predmeta, po posegu dobili popolnoma drugo obliko,2 se na drugih bölj ohranjenih more siediti tudi tehnika njihove izdelave. Tako se je pokazulo, da je bil nož izdelan vedno iz enega osnovnega kosa sploščenega železa, kateremu so pri nadaljnji obdelavi za oblikovanje predmeta dodali še tunjšo plast iste kovine. Samo rezilo noža pa so naredili s kovanjem. O takem načinu izdelovanja so do danes menili, da je vedno bil v splošni navadi pri izgotavljanju navadnih ter bojnih nožev v vseh periodah, v katerih se javljajo. Odstranjevanje rje na ptujskih primerih je pa medtem odkrilo, da to v resnici ni bil tudi edini način, v katerem so jih izdelovali, temveč da so jih izgotuvljuli tudi v tehniki, ki je v znanstveni literaturi znana pod imenom »damasciranje«.3 Res je, da so jo na naši nekropoli odkrili za sedaj samo na enem primeru, toda še bolj je zanimivo, da imamo opraviti z nožem iz groba 155 (inv. št. 329), ki ni pritegoval nobene 1 Berce it.. Poroailo laboratorija Zavrela za dobo od jesenu 1950 do po- mlwti 1953. Varstvo spomenikov IV, t'>51-52, Ljubljana 1933, str. 114 si. Avtor na sir. 115 omanja du »...v Ptuju sicer neprapartiramh predmetov praktično sploh ni.. .,< toda omeniti inoratilo, da slovanski maternal ni bil konserviran, mfcj bronasti niri drugi predmeti, mod katerimi so mišljeni tudi železni. Zad­ njih pa je ^precejšnje število. Da so vsi predmeti (hi jih je nekaj stotin) nujno potrebovala konservadijo, za to govorni najbolje njihovo sedanje stanje, ki je v posameznih premerih zelo žalostno. a Kot npr. nož iiz groba 249 (Inv. št. 484). a To tolumku ne omenjajo niti za nože niti za sakse Eisner, Devinska Nova ves, Bratislava 1952, str. 297 si., dalje Hruby V. Stare Mesto, Veliko- moravske poh rubiate »Na valaohe, Praha 1955, str. 108 si., Poulik J. Staro- slovanskâ Morava, Praha 1948, str. 41 itd. Končmo to tehniko ne omenja niti Korošec j. v svojom Uvodu v materialno kulturo Slovanov, Ljubljana 1952. 95 pozornosti, ko je bil imjdeii. Pri odkritju ji- prcdsiuvljal neznatno frag- nienüran, nekoliko daljši nož z osiro oddeljenim ročajem od rezila, ki je imelo ravno ostrino. Hrbet je bil proti vrhu nekoliko upognjen. Para­ lelno s hrbtom je na obeh straneh lista bila širša vzdolžna kanelura.« Glede na vse to se ta nož po obliki in ostalih detajlih ni ločil od serije navadnih nožev, kakor tudi ne od bojnih nožev, odkritih na iej nekro­ poli. Po odstranjevanju rje se je pa ta nož delno spremenil. Postal je nekoliko manjši.5 Ker je rja zajela njegove zgornje plasti, je odpadla tudi zunanja dodana plast, zaradi česar sta izginili tudi omenjeni vzdolžni kaneluri. Ohranjeno jedro je pa pokazalo zanimivo sliko. Jasno se je videlo, du je bilo izdelano iz dveh delov. Spoti uji, iz katerega je iz- gotovljena ostrica in kateri prehaja samo delno tudi v ročaj, je na zgornji struni proti sredini listu izdelan v obliki žage. Drugi del, ki ga predstavlja zgornja polovica lista, je bil zgotovljen iz ploščatega paliča- stega železa. Obu ta dela sta bilu sestuvljenu z železno prevleko, ki je bila naknadno vkovana v zobce. Tudi pri tem primeru je bila ostrina kovana kakor pri nožih navadne izdelave. Glede na samo konstrukcijo noža je'bilo moč ugotoviti, da sla vdolžni kuneluri bili točno na mestu, katerega je obsegal nazobčan del spodnje polovice lista. Ker je za sedaj ta primer tehnike izgotuvljunja nožev edinstven, se v splošnem postavlja vprašanje, od kod je ta nož prišel na nekropolo na Ptujskem gradu. Kavno tako se postavlja vprašanje, zakaj so na njem uporabili to tehniko. Poleg tega pa odpira to odkritje vrsto problemov, ki nikoli do sedaj niso bili dotaknjeni pri obdelavi kovanih predmetov te zgodnje periode slovanske materialne kulture. Ce se ozremo nu dosedaj znano pojave damasciranja v splošnem v zgodnjem srednjem veku, vidimo da so bili v glavnem ugotovljeni na orožju iz krogov germanskih narodov in sicer na zahodu med alaman- skimi najdbami.« v naši bližini — na vzhodu pa med germanskimi najd­ bami srednjega Podonavja7 ter vzhodnih Alp.7a Kakor v enem, tako je tudi v drugem območju damasciranje bilo uporabljeno pri mečih. Pri či­ ščenju teh predmetov iz damaščanskegu jekla8 je bilo moči ugotoviti, da je prav na mestu, kjer je bilo izvršeno damasciranje, potekala vzdolžna kanelura, podobno kakor tudi pri našem nožu. Glede na pogosto uporabo tehnike damasciranja no mečih pa tu za sedaj ni ugotovljena na skrama- suksih bodisi v slovenskih, bodisi v germanskih skupinah, ki zelo pogosto iti ^0,r^l'c.-l:-S,Ukru?lov''n^u nekropola na Ptujskem gradu, Ljubljana ' tkt1'- Ч *Hr.w,lu»!t obrnuti aa 180° _ dalje Korošec J. 1951). Obranjenu dolaum 1?,3 ta šumua 0,43 eni /.uni u?rue,r h-^as а1мп«имсис CïToborfeid van Biilach, Basel 1953, 51 (dalje Werner 19^>) - Werner J., Dus alamauisclie Gräberfeld von Mündel- heatm. kullmiinz/Dpf 1955, 8 (dulje Werner 1953) **™ia ^оп đaunaei ' Lwledbatier-Ori'l H., Linss-Zizlau. Dus buireràsahe Gräberfeld an der iTttuimmitpduinc. Wien-München 1962. T. 40 spodaj in T. 1, srob 7 si iT 4 grob tó «1.2, Г. 9 «„ab 96 si. 1 (dulje Ladinbuuor-Orel . * ' ' »'""V1" "topoli ki-unj-Ujh odkriti meč je daniascdraii. im«t, JÄiTJ0 V' aw*e,ani!h. v *çj, tcahmdkû, veliko večje «evalo, kor se Sri Ai»'2tf f ' popolnosti «vedel, da se aie bi uničila nožnica, ki je pre tukàinJi aneäi.h boguto oniunmcuit/iirumu (Werroer 1953, str. 51). % fm 1 >i „ •:*>: ìi W 7 Zgodovinski časopis spremljajo omenjeno meče v grahovih. To pu še holj poudarja posebnost tegu pojavu pri nušem nožu. Mnogi znanstveniki, dotikajoč se pojava lehnikc dumusciranja na germanskih mečih, pripisujejo tej zahoden izvor,* upoštevajoč pri tem tako obliko ročaja, kakor branika na meču.9a Poleg tega jih pri njihovih sklepih ravno tako vodijo ostali elementi, ki v grobnih celotah spremljajo te meče.10 Medtem pa nu našom nožu nimamo podobnih elementov, kot so ročaji na germanskih mečih. Glede na ostanke lesa na kovinskem jezičku za ročaj in glede na druge momente" je naš nož moral imeti ročuj, kot so bili v navadi na ostalih predmetih te vrste. Med slovanskim grobnim materialom večkrat naletimo na marsikake predmete, ki so bili v sekundarni uporabi pri Slovanih1* iii ki so bili v posameznih primerih celo predelani.13 Tako bi mogli domnevati, da je mogoče bil tudi nož iz groba 155 izdelan iz kakšnega kosa germanskega meča. Tej hipotezi pa nasprotujejo na prvem mestu vzdolžne kanelure, ki so bile na našem nožu mnogo ožje od onih na germanskih mečih.1* Poleg tega, ako primerjamo očiščene meče z našim nožem glede na način da'masciranja, opažamo, da sta v ta namen na mečih bili nazobčani ohe polovici lista,15 medtem ko je na našem nožu nazobčana samo spod­ nja polovica, zaradi česar je danmseirano polje ožje, a s tem v zvezi sta ožji tudi nekdanji vzdolžni kaneluri. Poleg tega vidimo, da so to tehniko uporabljali v glavnem na pred­ metih večje vrednosti. Kljub temu že sam nož, posebno pa še naš iz groba 155, ni predstavljal nikakršne dragocenosti, temveč je spadal v vrsto navadnih predmetov kot potrebščina za vsakdanje življenje. Iz teh vzrokov lahko sodimo, da takšne tehnike ni bilo vredno uporabljati, ker je zahtevalu precej kompliciran postopek. Samo damasciranje je imelo to lastnost, da naredi predmet prožen ter istočasno tudi odporen, kar je za meče glede na njihovo dolžino nujno potrebno. Vsi ti pogoji pa 9 't'inciti Orelovu. ko omanju to te.li>niiko, sodi da je njono izipopolnjevanje trubu iskati na zahodni, kjor je že bila znana v rdim s kom času (Ladeaibau&r- Orel. str. 62). "a Petersen J. Da merske ViikLngesverd, Kristliaraa 1919. 10 Kot nipr. Idiimika odtiskovanja ma garnituri -predmetov iz groba 7 v Linz-Zizlau. za katetro Orelovu motni, da so to fedelkii. bajuvarskih delavnic (il»id. str. 86). 11 HUMIIO tako kot brunik, kii ga gotovo mi iiinel, lin hudi nd iimel drugih prkiutkov, kot jih iimamio v рлмгооги germanskih grobov. 12 V tum priimeru je interesaiilen grob št. 5 liste nekropole. Tu je upo- ruiblieii torq u is s priveski, od kuiemli sta dva verjetno fragmenta •prazgodo­ vinske spiralne zuipcstiiiiee ter ulruin. titpitiein za periodo selitve narodov. Ta /.udnjii potrjuje huaii, da groib ne ipniipadu prazgodovinskemu času. Skrabar V., Dus frulimittelalterlie.lie (Jriibeirfcld auf Schloss Oibenpettau, Zeitschr. d. Hist. Vor. für Steiermark, VJll/"\ Oiuz 1910. str. 3. T. V, 67 (dalje Skraibar 1910). 13 Verjetno •пшгшпн k prod0 in Werner 1955, str. 8), niedteun ko je na našem nožu bdla širina eu. 0.5 cm. J5 Ludenibauer-Orel T. 40 spodaj. 98 /1% ï lu h V feïMï '•,-• - li л,г л<- 99 niso potrebni nožu, ki je bil, čeprav nekoliko daljši od ostalih, glede na dolžino meča še vedno kratek. Лко na koncu vzamemo kot gotovo dejstvo, da moramo iskati izvor takšnega načina izdelave v krogu zahodnih delavnic, kakor v znanstveni literaturi mislijo, bi morali predpostaviti, da je tudi naš nož bil tam izgotovljen. Toda ker med ostalim gibljivim gradivom v krogu karan- tansko-kottlaške skupine ne nahajamo nobenih ustreznih drugih ele- mentov,1" bi bilo težko sprejeti hipotezo o importu z zahoda. Končno ne smemo pozabiti, ne glede na ustaljena mnenja, na velik pomen, ki ga je imelo področje srednjega Podonavja pri formiranju raznih kulturnih skupin zgodnjega srednjega veka, katerih vplive pa nahajamo na precej širokem območju. Ker je prav to področje posredovalo razne tehnike za izdelovanje predmetov od antike dalje, je moglo ravno tako v kovaški obrti poznati tehniko daunuscirunju ne glede na etnični krog, kateremu jo pripisujejo. Glede na to, da so si karantanski Slovani ravno tako pri­ svojili marsikatere starejše in istočasne tehnike pri izdelavi svojih pred­ metov, lahko domnevamo, dn so prevzeli tudi tehniko damasciranja. Poleg teh vprašanj o izvoru takšne tehnike izgotavljanja orožja, kakor tudi o mogočem izvoru našega noža, se vrinja med ostalim tudi vprašanje kronologije ali njegovega datiranja ter njegov odnos do ostalega materiala, odkritega v grobovih naše nekropole. Ako upošte­ vamo datiranje damasciranih mečev na zahodu, vidimo, da segajo največ v Vil. stoletje in v nobenem primeru ne prehajajo v VIII. stoletje.17 Tu dutacija je napravljena na temelju inventarja bogatih knežjih gro­ bov, kot so umbi od ščita, dalje tavziranih zaponk in jezičkov, katerih ornamentika sovpada z ono na mečih, ter tudi na bazi drugih nakitnih in podobnih predmetov. Poleg tega se to datiranje približno ujema tudi s časovnim opredeljevanjem analognih grobov v srednjem Podonavju. Glede na neke druge in tudi arheološke momente, s pomočjo katerih se opredeljuje vsa nekropola, v katere sestavu so takšni grobovi, so stavljeni v periodo, pri kateri se kot gornja meja jemlje leto 700.18 S tem bi bila približno po današnjih izsledkih postavljena tudi zgornja meja izdelave ter uporabe takšnega načina kovanja in varjenja v istem času. Ker smo dognali, da nož ne bi mogel predstavljati kosa, ki je že bil na­ menjen za neki drugi predmet, je s to datacijo delno omejen tudi čas njegovega nastanka, tako da ga moremo na temelju tega pripisati času do okrog leta 700. Ako na koncu vzporedimo ta čas s kronološko oprede­ litvijo materialne kulture karantauskih Slovanov, spada ta nož v njihovo starejšo ali pa v prehodno fazo kulturnega razvoja, ki sta poleg tega tudi na nekropoli na Ptujskem gradu dobro zastopani.19 " Korošec P., Poskus deMtve slovanske materialne kultirre na področju Kairuintanđje, Zgodovinska časopis XV, Ljubljana 1961, str. 1&7 (dalje Korošec P. 1961) 17 Wcnnar postavlja dvorei/jnc meče v daljši časovni razpon ta sicer od sradiinc VI. A> êruige polovice VII. stoletja, tj. v meroviimško periodo (Werner 1953. 67 si.). ,N LudeniLmiior-Orel, str. S5. " Korošec P. 1%1, str. 160 kakor nekatera dimgi grtìbovà, kli tukaj niso uporabljanji. 100 Vsi IttkSiii moiiH'iili vnaSnjo zopel novo luč v kulturno dogajanje uit področju vzhodnih Alp. v času starejše slovanske zgodovine. Glede na io, da nam je za to periodo zelo malo znanega o delavnicah, katere HO izdelovale predmete zu vsakdanjo potrebo, nam ta nož pravzaprav govori o razvitosti kovaške obrti na področju Karantanije, ki je glede na stalne borbe in tuje/ pohode čez to in sosedno področje morala imeti določen vpliv tudi na razvoj izdelovanj« orožja. Zanimivo je. da so pri tem prevzemali tudi nekatere tehnike, ki niso imele svoj izvor v slo­ vanski obrti. Podoben sprejem lahko sledimo ludi v drugih obrtih kot so tehnika odtiskovanja pri nakitu, izdelovanje steklenih biserov in podobno. IME TECHNIK DES >DAMASZI KRENS* AUF DEM SLAWISCHEN MESSER AUS DER NEKROPOLE AUE DER BURG ZU PTUJ Z u s a m m e n f a s s u n g In diesem Artikel bespricht (lier Autor das Messer aus Or ab 155 der Nekropole auf der Bn'rg /JU Ptuj.4 .bei dem es sieh mieli dem Konservieren1 erwies. da(i es lin