# DAEWOO STIL ŽIVLJENJA ZA VAS! NOVOST 'I'1 o ot s\ A'VV H65 ^\q .900 0® <^e t ^°N° >J6Ng NIC KREDITI BREZ POLOGA! Ul >U £ J _____________ POLIET do.o. Cesta 9, avgusta 104, ZAGORJE O/S: tel./fax: 0601/62 257 Hoja, tek, zabava Dragi prijatelji Zasavca! Človek je do svojega izdelka vedno bolj občutljiv kot do drugega. Tako sem v soboto v trgovinici s časopisi opazila precej pokritega Zasavca. Drugi časopisi niso doživljali takšne sreče, da bi na njih stalo stojalo z žvečilnim gumijem. "Kaj Zasavca res ne morete bolj pokazati ljudem?", sem začela nadlegovati lastnico lokala. "Saj ni skrit", mi je odgovorila. "Poleg tega pa je zunaj tudi plakat." Potem mi je povedala, da stalne stranke kupijo časopis ne glede na to, na kateri polici je. Takoj pa mi je seveda očitala, da je cena našega časopisa prehitro poskočila. Namesto da bi 'rasli' po pet tolarjev, smo kar za trideset, pa nekaj mesecev nazaj prav tako. In tako se ji zgodi, da kdo že hoče kupiti Zasavca, pa ga potem vrne, rekoč, ga bom že v gostilni kupil, in gre. "Qa pa takoj zmanjka, če imate v časopisu kaj senzacionalnega. Takrat gre že prvi dan po njem in ni važno, koliko stane," mi je še zatrdila v najinem kratkem klepetu. Povečanje cen je res boleče in verjemite mi, da se za to obliko vedno težko odločimo. Tako smo tudi ob vseh podražitvah, ki zadenejo našo proizvodnjo, tako dolgo čakali ob,nespremenjeni ceni, da nas je breme že preveč težilo. Žal ob podražitvah, ki so v povprečju izjemno nizke, prav cene v papirni industriji in tisku kar pogumno rastejo. Na to pa žal nimamo niti najmanjšega vpliva. Naša velika želja je, da ostanete naši zvesti bralci še naprej in da bodo_radovedni postali tudi tisti, ki jim je ljuba le senzacija. Življenje namreč ni sestavljeno le iz tistih radosti, ko bi drugemu privoščili zlo ali pa se ob njegovem hudem smejali, pa obenem molili za lastno dobro. Življenje je tudi uspeh, je tudi iskanje poti, je padec pa ponovna rast, je boj, je veselje. In če je naše, ga je vredno še posebej spoštovati. Lepo Vas pozdravljam, NOVICA.-.■ ■ ■' Izlitje mazuta v Savo V soboto, 1. aprila popoldne se je iz cisterne v hrastniški steklarni izlil® več kubičnih metrov mazuta, ki je odtekel v potok Boben in nato v Savo. Oljni madež se je prelil vse do Vrhovega. Ker domači poklicni gasilci niso bili kos odstranjevanju mazutnih navlak, jim je priskočila na pomoč ljubljanska gasilska brigada. V poznih večernih urah je grozila nevarnost, da se bo oljni madež premaknil vse do krške nuklearke, vendar so ga k sreči zaustavili v Vrhovem. Z vso požrtvovalnostjo so gasilci s člani intervencijske ekipe Inštituta Jožefa Štefana iz Ljubljane očistili Savo. Izlitje mazuta v Savo bi lahko predstvaljalo ekološko katastrofo, venda so k sreči gasilci skupaj z ostalimi strokovnjaki spretno zaustavili in preprečili katastrofo. V P K Sava pri Potjoreku |f|| En upokojenec na 1,6 zaposlenega Model poklicnega izobraževanja 3+2 0 Svea prejela certifikat kakovosti pM)] Razpis za kmečko ohcet v Kandršah pPjTj Uspeh mladih glasbenikov S) Tržnica - trboveljski raj jj| Pogovor: Antonio Živkovič m ročnih del B0 Odšel |e Ljubljanski čarovniki [HIT] Pet mesecev Zlatega zahoda [m\ Z nahrbtnikom v svet Vici za v vice NASLOVNICA: Slavko Garantini Foto: Ivana Laharnar B KOLEDAR DOGAJANJ 28. marca - Pomlad nas še nikoli ni obšla in tudi letos, čeprav se sneg še ne da, se že prebuja. Danes jo pozdravljajo litijski glasbeniki, učenci in učitelji glasbene šole Litija. Skoraj sto nastopajčih se pomladi pokloni v koncertu na Stavbah. 29. marca - Tri ministrstva, ki so pripravljena reševati Iskro Semicon s 600 tisoč markami zagonskega kapitala, toliko je neobhodno potrebnega, bodo obljubo lahko izpolnila. Občina Trbovlje je pripravljena sodelovati v Salamenski rešitvi, da se le prepreči stečaj. 30. marca - Do konca aprila bodo, v tem mesecu vsak četrtek, predstave litijskega filmskega gledališča posvečene sto letnici filma. Filmi so še posebej skrbno izbrani in obiskovalci nagrajeni s presenečenji. 31. marca - Opolnoči se izteče rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine. Kot so pokazala začasna preštevanja že oddanih obrazcev sredi marca, bo letos država lep kup denarja nabrala kar s kaznimi, ki bodo doletele vse, ki bi napoved morali oddati, pa je niso. 1. aprila - Ni prvoaprilska, čeprav je večina najprej pomislila na neokusno šalo -iz mazutne cisterne hrastniške Steklarne, teče mazut v Boben in naprej v Savo. 2. aprila - V praznovanje 50-letnice zmage nad fašizmom se bodo vključili tudi člani borčevske organizacije v KS Senožeti -Tima, so se odločili na današnjem občnem zboru. 3. aprila - LB bankaZasavjed.d. Trbovlje novinarje seznani s poslovanjem v minulem letu, zaključki, ki jih je sprejel upravni odbor banke na petkovem sestanku in z vizijami poslovanja v prihodnje. Mateja Grošelj "V Zagorju ustvarjamo zagorsko zgodbo o uspehu. Obiščite nas in se prepričajte!", so besede, ki jih je v novi brošuri, v kateri se predstavlja Zagorje, zapisal župan Matjaž Svagan. Brošura vabi v prelepo okolico Zagorja tako domačine kot obiskovalce iz vseh drugih delov naše države. Konkretno pa je vabilo na "Pohod za zlati znak Piramide" preko Čemšeniške planine in na tek na Prvine za pokal Euroforum. Obe prireditvi bosta združeni v eno - na nedeljo, 25. junija letos, v počastitev dneva državnosti. Tek na Prvine je v Zagorju že tradicija. Pred leti je bila to zaZagorjenovost. Pobudnik je bil Radovan Skubic, ostali pa so jo sprejeli z velikim veseljem, in sedaj sodi ta disciplina med nosilne prireditve ob praznovanju v občini. Lani so teku dodali še novo disciplino, hojo. Tako so privabili še več obiskovalcev, saj marsikdo, ki ne more ali ne mara teči, rad hodi. Tako jebil tekmovalnemu duhu gorskih tekačev dodan še pohodniški del, ki ima ambicije spodbujanja pohodništva po zasavskem hribovju. Piramida d.o.o. in Euroforum d.o.o. iz Zagorjastasprejelageneralno pokroviteljstvo nad pohodom in tekom. Direktor Piramide Anton Dolinšek je na tiskovni konferenci prejšnji teden dejal, da je pri odločitvi o mom os :m >: ?;t'U:riwu;\ sponzorstvu videl potrebo po afirmaciji Zagorja, ki se poslavlja od rudarjenja in sega po svetlejšem delovanju, želi, dabi dejavnost Piramide spoznal čim širši krog ljudi in prav je, da se predstavijo tudi drugapodjetja, da se predstavi Zasavje. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so v tem projektu sodelovali. Direktor Euroforuma Boštjan Zupančič je povedal, daje njegovo podjetje že sodelovalo pri različnih prireditvah, da pa seje odločil za generalno sponzorstvo teka, kjer bo sodeloval tudi v prihodnje, zaradi dobrih organizatorjev prireditve. Brošuro Hoja, tek, zabava je Piramida natisnila v 11.000 izvodih. Razdeljevali jo bodo na vseh večjih prireditvah po Sloveniji, in tako bo marsikdo, ki te kraje pozna le kot čmerevirje, postal radoveden. In ko bo prišel, nebo razočaran. Prireditelji ob tem spodbujajo tudi domače prebivalce. Preveč se menda držimo doline in premalo hodimo v okolico, ki je tako blizu nas. Če poslušamo zunanje obiskovalce, pravijo: kako jepri vas lepo. Ob teku, ki ga zmorejo tekmovalci, naj bi se torej krepilo tudi pohodništvo. To je tudi zdravju v korist, za katerega naj bi raje namesto zdravstvenih domov skrbeli sami, jebilo tudi poudarjeno na prvem razgovoru o npvem projektu v zagorski občini. Ivana Laharnar Bo časopis Srečno omagal? Časopis Srečno, ki letos izhaja že trideseto leto vsak mesec, zadnje mesece bralci pogrešajo. V letošnjem letu namreč še ni izšla nobena številka, delno najbrž zaradi bolezni urednika, deloma pa zaradi zmanjševanja stroškov. Letos 1 .julija bo namreč poteklo 30 let, odkar je bil ta časopis ustanovljen in v vsem tem času je opravil veliko vlogo pri informiranju zaposlenih v slovenskih rudnikih rjavega premoga. T.L. r( — ..— En upokojenec na 1,6 zaposlenega Poznavalci so že lani v tem času izračunali, da bo še pred koncem letošnje pomladi prišlo do nadaljnega hudega nesorazmerja med upokojenci in zaposlenimi. Kot kaže se kaj dosti niso zmotili, kvečjemu, da se bo čas izračunan na omenjeno razmerje pomaknil na poletje ali jesen. Če vemo, daje še pred manj kot štirimi leti prišel en upokojenec na 2,3 zaposlenega, je zdajšnje stanje več kot očitno znamenje za preplah. Prav je, če zapišemo, daje sedanji veliki armadi (470.000) upokojencev primaknila svoj delež znana vladna politika. Analitiki zatrjujejo, da je v zadnjih nekaj letih z dokupovanjem ali prezgodnjim odhodom z dela dobilo upokojenski status vsaj približno 100.000 ljudi. V mesecih po neodvisnosti so v nakaterih ministrstvih kar tekmovali pri odpuščanju (upokojevanju) vseh, ki jih niso šteli za zanesljive ali lojalne novemu sistemu, in to večidel ljudi v najboljših letih. . Ne moremo mimo ugotovitve, daje vlada obesila vrsto socialnih in drugih odhodkov na pokojninsko invalidsko zavarovanje, zato nas ne sme presenečati podatek, da vsi ti izdatki predstvaljajo že malodane četrtino vseh stroškov zavoda. Kernič nckaže, da bo s tem početjem prenehala, ne smemo in ne moremo biti presenečeni, če bo pokojninski zavod že letos izkazal še večje denarne luknje kot kdajkoli doslej. Vse to in še marsikaj kaže, da mora priti do prenekaterih resnih sprememb v sedanjem pokojninskem in invaloidskem sistemu. V ta okvir ne sodi le uvajanje dodatnih zavarovanj zaposlenih, čemur se sploh ne moremo izogniti, če nam je kaj do postopne ureditve te problematike. Sprijazniti se bo treba še z nekaterimi drugimi ukrepi, ki bod o morali biti premišlj eni, in če je le mogoče dogovorjeni z vso upokojensko srenjo pa tudi z zdaj zaposlenimi. Takšne celovite spremembe vsekakor ni mogoče uvesti čez noč, marveč postopoma in s korenitim premislekom. Milan Vidic ^ .........................—^ Matej Zupanc Očitno se mali Matej počuti zelo dobro med svojimi prijatelji. Aprila bo Matej dopolnil tretje leto. Doma je v Podkumu. Maja Hrastovec Rada imam sladko, samo še tile dve svečki moram prej upihniti. Cicibanka Maja pošilja pozdrave iz Trbovelj. Jernej Kreže Takole pa se kratkočasi mali Jernej. V mesecu marcu je Jernej dopolnil svoje prvo leto. Doma je iz Trbovelj. Ana in Matic Kunšek Ana bo junija dopolnila dve leti, Matic pa aprila četrto leto. Cicibana sporočata naslednje: "Sva zajčka midva mlada, si zobke čistiva rada". bo v septembru dopolnil tretje leto. Pozdrave pošilja iz Trbovelj. Veronika Kreže Cicibanka Veronika pa se je pred fotoaparat takole nastavila. Mala manekenka je v aprilu dopolnila četrto pomlad, doma je v Hrastniku. Šest novih nadobudnežev se vam v Zasavcu predstavlja tudi ta teden. Njihovo simpatičnost, igrivost in navihanost boste ocenjevali vi, spoštovani bralci in bralke. Sodelujete lahko tako, da se boste odločili za cicibana, ki se vam zdi najbolj simpatičen. Izmed vseh, ki boste glasovali, pa bomo ob zaključku akcije izžrebali enega, ki bo prejel nagrado. Posebno obvestilo: Starše otrok, katerih slika je že bila objavljena in jo želijo nazaj vabimo, naj se zglasijo na sedežu podjetja, kjer objavljene slike hranimo in jih bomo hranili do konca akcije. Vsakemu posebej žal ne moremo pošiljati slik, zato prosimo za razumevanje. Romana Benko TreMtai rezultat: ..»—n«« 4, hmotej Pomaži e 88 • moc 28 »s™- '“0" Mojca Jerebov« 2, imiA tel.: 061/884 032 Parttrensk« 5, TRBOVLJE -OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA - OTROŠKI KOMPLETI - ŽENSKE BLUZE - OTROŠKE, ŽENSKE IN UOŠKE BUNDE * LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE Nct KVALITETA za NAJ NIŽJE CENE! Pri natakni nad S.000 SIT DARILO I a Zagorski mali šolarji zimovali Vzgojno varstveni zavod Zagorje je letos že četrtič organiziral zimo vanj emalih šolarj ev v Kranjski Gori. Priprave na zimo vanj e so se pričele že zgodaj jeseni z zbiranjem prijav otrok in materialnih sredstev v podjetjih in pri podjetnikih. Akcija zbiranja materialnih sredstev, ki bi otrokom pocenila bivanje v Kranjski Gori je obrodila sadove. Tako je devet podjetij prispevalo denar, s katerim smo lahko pokrili avtobusni prevoz otrok v Kranjsko Goro, prevoze v Podkoren in Planico ter del dodatnega programa zimovanja. Zimovanje, ki se ga je udeležilo 44 predšolskih otrok in 8 vzgojiteljic, jepotekalo od 18. do 25. marca. Bivali smo v počitniškem domu ZPM Bežigrad, ki nam je nudil vso udobnost in domačnost. Dopoldne smo preživljali na smučišču v Podkorenu, kjer je večina otrok smučala, ostali pa so uživali v sankanju, vožnji z lopatkami in bobi ter v igri na snegu. Nekateri otroci so bili v smučanju že pravi mojstri in so pod vodstvom vzgojiteljic smučali na terenu z vlečnico. Manj vešči in začetniki pa so pod vodstvom vzgojiteljic smučali na manj zahtevnem, položnem terenu. Vztrajnosti in energije malim smučarjem ni zmanjkalo, čeprav tudi brez padcev ni šlo. Zal seje en padec končal z lažjim zlomom goleni. Našemu smučarju Klemnu želimo čimprejšnje okrevanje. Čudovito sončno dopoldne smo preživeli tudi v Planici, kjer smo si ogledali del državnega prvenstva v smučarskih skokih, se sprehajali po dolini Tamarja in se igrali na snegu. Popoldne smo preživljali različno. Sprehajali smo se po Kranjski Gori in si ogledovali zanimivosti kraja. Vožnja s kočijo do umetnega jezera "Jasna" je bila za otroke nepozabno doživetje. Do jezera smo se odpravili tudi peš in uživali v prelepem zasneženem okolju pod gorami, otroci pa so hranili tudi jezerske račke. Obiskali smo tudi etnološki muzej, t.i. Liznjekovo hišo iz 17. stoletja, ki je otrokom razkrila popolnoma neznane stvari iz takratnega življenja kranjskogorskih kmetov. V domu nas je obiskala tudi teta Pehta iz Kekčeve zgodbe, ki so jo nekateri otroci pričakali s strahom, pa je le - ta kmalu izginil ob zanimivem in živem pripovedovanju dobrodušne tete Pehte o prigodah junakov iz Kekca. Prijetno popoldne smo preživeli tudi kot kiparji na snegu. Otroci in vzgojiteljice smo kar tekmovali, kdo bo naredil lepšega in večjega snežaka. Snežene umetnine so nam, po prepričanju večine, zelo dobro uspele. Čas, ko je bilo slabo vreme, smo si krajšali z družabnimi igricami in barvanjem, poslušanjem pravljic in pesmic ter petjem. Najbolj veselo pa je bilo predzadnji večer, ko so vsi otroci prejeli za svoj trud v aktivnostih na snegu zaslužene medalje. Nadaljevali smo s petjem, se posladkali še s torto velikanko, ki sojo podarili starši in zaključili s čisto pravim plesom. Zadnji večer, ki je bila vsa garderoba že v potovalnih torbah, so otroci, tako kot že šest prejšnjih večerov, poslušali pravljico za lahko noč. Zaspali so utrujeni, a polni prijetnih vtisov in nepozabnih doživetij ter z mislijo na dom in starše. Ob koncu se vsem sponzorjem, ki so otrokom omogočili cenejše bivanje v Kranjski Gori, zahvaljujemo: Elektro Ljubljana, p.o. PE Elektro Trbovlje, Deloza, p.o. Zagorje, Lisca Konfekcija Sevnica, PE Zagorje, Ljubljanska zavrovalnica, d.d. Predstavništvo Zagorje, Kamnolom Borovnik d.o.o. Zagorje, Mladinska knjiga d.d. PE Knjigarna in papirnica Zagorje, Klasje Celje, Pekarna Zagorje, Didaktos d.o.o. Ljubljana, Studio Moderna, Zagorje. Vodja zimovanja v Kranjski Gori Sanda Pelemiš Priprave na velikonočne praznike Zagorje - Učenci in učitelji OŠ Ivana Skvarče se bodo v velikonočno praznovanje vključili s celodnevno delovno akcijo v torek, 11. aprila. V različnih delavnicah bodo izdelovali velikonočne voščilnice, barvali pisanice, pletli butare in košarice, izdelovali ikebane in aranžmaje iz pomladanskega cvetja, pekli pletenice, slikali velikonočne motive in zbirali različno gradivo (prte, serviete, vizitke..) na velikonočno tematiko. Da njihovo delo ne bi ostalo "zaprto" med šolskimi zidovi, so se odločili, da izdelke pokažej o lj udi na razstavi, ki j o bodo pripravili po končanih delavnicah. Vljudno vabijo starše in vse, ki jih zanima, kaj zna ustvariti otroška roka, da obiščete razstavo 11. aprila od 15. do 18. ure vprostorih OŠ Ivana Skvarče. Učenci in učitelji OŠ Ivana Skvarče Model poklicnega izobraževanja 3 + 2 Zagorje - V šolskem letu 1995/96 bo na Srednji šoli Zagorje že drugič vpis absolventov triletnega poklicnega izobraževanja v nadaljevalni program za pridobitev V. stopnje izobrazbe. Hiterrazvoj storitvenih dejavnosti,majhnih podjetij in obratov tudi pri nas zahteva fleksibilno usposobljen kader, ki lahko z znanji iz več področij pokriva vse zahteve delodaj alcev. Prav tako izobrazbo že nekaj let omogoča program Gospodinjskih storitev na Srednji šoli Zagorje. Programje zasnovan tako, da po triletnem poklicnem izobraževanju učenci, ki •ugotovijo da zmorejo in hočejo doseči več kot samo poklicno šolo, lahko nadaljujejo izobraževanje še dve leti in dosežejo V. stopnjo izobrazbe in poklic tehnika. Hkrati imajo s tem odprto pot na višje oz. visoke strokovne šole. Ze v prihodnjem šolskem letu bo šola razširila vpis v nadaljevalni program tudi za absolvente sorodnih poklicnih šol (gostinstvo, tekstil, trgovina, administracija). V nadaljnih dveh letih šolanja si bodo kandidati ob splošno izobraževalnih predmetih pridobili znanja s področij trženja, poslovnosti, podjetništva, računovodstva, komunikologije in poslovne informatike. Opisani nadaljevalni program je v naši regiji edini za šolajočo mladino. Vpis bo potekal v juniju, predprijave za vpis pa šola že sprejema. SŠ Zagorje iw©m pttitlm ©©itiEMt kakovosti V petek, 31 marca je bila v Delavskem domu v Zagorju svečana podelitev Certifikata kakovosti ISO 9001, ki ga je direktorju Svee Miroslavu Štrajharju izročil minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. Svečani podelitvi je sledil koncert Pihalnega orkestra Svea Zagorje. Miroslav Štrajhar je v pozdravnem govoru dejal, da so se za najbolj zahtevne standarde s proj ektom kakovosti odločili predvsem zaradi treh osnovnih ciljev: pridobiti certifikat kakovosti ISO 9001, zaradi produkcije izdelkov, ki bodo presegli vsa pričakovanja in z željo doseči konkurenčnost na trgu. Meni, da jim je v Svei uspelo doseči pričakovani rezultat, obenem pa so vzdrževali in še razširili poslovni uspeh. Vseh teh ciljev zagotovo ne bi dosegli brez delavcev, ki so vsak prispevali svoj delež. V Svei še niso dosegli vseh ciljev in zato bodo na tej poti še vztrajali. Za konkurenčnost izdelkov na trgu je po njegovem mnenju pomemben razvoj izdelkov, tehnologije, razvoj trga in izobraževanje kadrov. V Svei že nekaj let vlagajo sredstva za razvoj investicij in razvoja, kar sejimobrestuje. "Proces lastninjenja je v Svei uspešno končan, tako da usposobljeni pričakujemo vključitev Slovenije v Evropsko Unijo", je še dejal direktor mag. Miroslav Štrajhar. Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc je v imenu slovenske vlade in ministrstva za znanost in tehnologijo čestital zaposlenim in vodstvu Svee, ki jim je skupaj uspelo doseči uspeh. Dejal je, daje ISO standard kakovosti v Sloveniji od leta 1989 prejelo že 77 podjetij, saj se je v zadnjih dveh letih število podeljenih certifikatov na leto kar pod voj ilo. Minister Rado Bohinc je bil mnenja, da med slovenskimi podjetniki raste zavest o tem, da je kako vost prava razvoj na pot Slovenije. Ministrstvo za znanost in tehnologijo čaka v prihodnje še veliko dela, je dejal minister Bohinc, saj moramo kot prvo v Sloveniji nadomestiti IUS standarde s slovenskimi in tudi druge tehnološke standarde prilagoditi evropskim. BarbraRenčof Premalo osveščeni zasavski podjetniki Medijske Toplice - Večina zasavskih gospodarstvenikov žal ne zna poiskati poti do republike, je mnenja minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, ki seje pred dnevi sestal z zasavskimi podjetniki. Če bi ti znali in želeli, bi lahko za svoj projekt iztržili marsikateri tehnološki tolar, saj Ministrstvo in Tehnološko razvojni sklad subvencionirata dobro pripravljene in donosne programe tehnološkega razvoja do prototipa, v katere j e vključeno domače znanje. Seveda to zaenkrat še vedno velja le za podjetja, ki imajo največ 250 zaposlenih. In prav taka manjša podjetja največkrat nimajo organiziranih razvojnih oddelkov, s katerimi ministrstvo in sklad kontaktirata. Manjšim podjetjem brez razvojnih oddelkov tako ostaja le možnost, da za pripravo določenega programa pogodbeno zaposlijo strokovnjaka, ki bo znal poiskati stik z ministrstvom. Zasavje ni od boga pozabljena kotlina, za razliko od trboveljskega meni zagorski župan. Slednji je dr. Bohincu na sestanku potarnal, daje Ljubljana tista, ki Zasavje zapostavlja. Minister je njegovo izjavo negiral, češ da sta lani prispela na ministrstvo le dva programa iz Zasavja in bila oba sprejeta. S kakšnimi težavami se srečuje določena regija, vedo najbolje domačini. Sestavijo naj program rešitev, ga pošljejo državi in jim bo pomagala. Programa ne more zastaviti vsakdo, prav zaradi tega ministrstvo teži k povečanju števila raziskovalcev in doktorjev znanosti in je pripravljeno subvencionirati tudi izobraževanje kadrov v podjetjih. Ministrstvo tudi teži, da bi v občine, v katerih bo interes podjetnikov in županov, vpeljalo centre znanja, preko katerih bi se podjetniki povezovali z raziskovalnimi organizacijami in širili znanje. Zato je pozval zasavske župane, naj razmislijo o taki obliki medobčinskega razvoja. Tatjana Polanc Trbovlje - Državni svet RS nadaljuje obiske po volilnih enotah, od koder prihajajo državni svetniki. Tako so se v ponedeljek dopoldne v Trbovljah sestali z zasavskimi župani. Tukajšnji svetnik Sandi Češko in zasavski župani so ugotavljali, daje moč sveta zelo majhna, zato skušajo interese praviloma uveljavljati z neformalnimi stiki, lobiranji in podobnim. Delegacijo, ki jo je vodil predsednik Državnega sveta RS Ivan Kristan, pa so seznanili še s problemi in izrazili nezadovoljstvo nad vse večjo centralizacijo, ki se kaže tudi pri zdajšnjem razmejevanju pristojnosti med občino in državo. (UR) Hrastniški svetniki zasedali Hrastnik - Občinski svet občine Hrastnik seje v četrtek, 30. marca, sestal na 4. seji. Dnevni red je bil prenatrpan, saj je obsegal 14 točk, zato so morali svetniki z razpravo nadaljevati še v ponedeljek, 3. aprila. Hrastniški svetniki so že v četrtek sprejeli predlog Statuta občine Hrastnik in obravnavali predlog Poslovnika o delovanju Občinskega sveta. Predlog Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambi ter predlog Odloka o organizaciji in delovnih področjih uprave hrastniške občine sta bila obravnavana v hitrem postopku in oba sprejeta. Za tajnika občinske uprave so imenovali laneza Kranerja. Na seji so sprejeli predlog Pro- jektnega sveta za izdajo koncesije za izgradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Obravnavah so program javnih del občine za letošnje leto, vendar finančne postavke niso sprejeli. Glede preureditve sejne sobe uprave občine so se odločili, da bodo šli v natečaj za pridobitev najugodnejšega ponudnika. Potrjen je bil sklep o deležu hrastniške občine v družbenem kapitalu Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje. PE Izlake, ki po ugotovitvi zavoda znaša približno 2 odstotka. Razpravljali so tudi o nesreči na Bmici, ki je bila konec februarja, in sprejeli sklep, daseračun zasanacijo poškodovanega objekta v celoti poravna iz proračunskih sredstev rezerv. O aktivnostih Komisije za varstvo okolja občine Hrastnik v zvezi s projektom RRPS bodo razpravljali na prihodnji 5. seji aprila. Hrastniški svetniki so sprejeli osnutek za pripravo predloga proračuna. Ugotavljali so, da je razprava o izhodiščih proračuna občine Hrastnik na 2. seji pripomogla k vključitvi takrat predlaganih določenih sprememb v osnutek proračuna in da so v njem dobro upoštevane tudi želje strank iz volilnega programa. Podane predloge bo še potrebno preučiti in utemeljene vključiti v predlog proračuna, ki ga bodo hrastniški svetniki obravnavali na 5. seji 24. aprila. Od aprila pa bo sedež poslanske pisarne v prostorih uprave občine Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, soba št.53, III. nadstropje, tel. 41-721. Poslanca bosta občanom na razpolago: Miran Potrč, poslanec ZL, vsak drugi in zadnji petek v mesecu od 11,- 15. ure in Miran Jerič, poslanec LDS, vsak ponedeljek v mesecu od 12. do 16. ure. D.H. Datum ustanovitve 3. avgust 1965 Slišnost Rogaška Slatina, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Mežica, Kamnik, Domžale, 1 Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Novo mesto, W Metlika, Zagreb, Krško... Informacije o delu in življenju stniku, Trbovljah, Zagorju ii od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije obvestila, propagandna sporočila, . j Dodatne dejavnosti j Organizacija glasbenih in drugih E prireditev, ozvočenja, izdelava 1 propagandnih sporočil, e ™ snemanja... # imiu mv'jm n Mi- (7 VI ELEKTROPROM Obrezija 12 d.o.o. IZLAKE 61411 IZLAKE TRGOVINA MAKRO KISOVEC Ugodna ponudba: - glasbeni stolp PHILIPS AS 305 - avtoradiji MTS digitalni spomin avtorji - televizor GOI 1ENJE VOVAGEH 55 -TTX -kitarski ojačevalec VAMAHA - globinski sesalec VETFIELLA ZNIZANO .932,00 SIT AKCIJSKA PRODAJA MESECA Švicarski oljni gorilci OBRILI s predgretjem ... 62.830,00 SIT. Ugodne cene plinskih peči za ogrevanje in pripravo tople vode proizvajalca RADIANI * odplačilna doba do 24 mesecev, brez pologa * obrestna mera R + 9% * kreditira se celotna predračunska vrednost opreme in montaže. Pokličite trgovino MAKRO v Kisovcu, tel.: 0601/71-234,71-155,64-337 Z veseljem vam bomo svetovali in odgovorili na zastavljena vprašanja. Razpis za slovensko Kmečko ohcet v Kandršah Turistično društvo Mlinše v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Zasavcem objavlja razpis za Letos se bodo na Kmečki ohceti pri Vidrgarju v Kandršah poročili zasavski par, ki ga bo izbral Zasavc, štirje pari iz Slovenije, ki se bodo prijavili na razpis Slovenskih Novic in par iz Kanade. Torej Zasavčani, če se nameravate letos poročiti, prijavite se na Kmečko ohcet, ki bo 24. junija letos. Pare čakajo bogate bale: kuhinja Svea ali spalnica Marles. Prijavijo se lahko pari, ki so: - slovenske narodnosti in imajo slovensko državljanstvo; - ženin ne sme biti starejši od 35, nevesta pa od 30 let; - nobeden izmed njiju še ni bil poročen; - par je pripravljen sodelovati na vseh javnih Sponzorji Kmečke ohceti so: Slovenske Novice Ljubljano, Zasavc, MMTV, Slovenije Ljubljana, tehnična trgovino Astra ........................... « ml ■ Iši! .. mK Žogi . orat Kisovec, SCT Tehnika Ljubljana, Integral Zagorje ob Savi, trgovsko podjetje PotrLja Zagorje ob Savi, KZ Izlake, AIU MZ Zagorje ob Savi, Oaza Zagode ob Savi, Oeloza Ljubljana, ETP Kranj, Ljubljanske mlekarne Ljubljana, restavracija z Gnrni hotelom Trojane, Ljubljanska banka PE Trbovlje, MK Zagode ob Zagorje ob $avl,Stenko Trzin, avtoprevoznik Božo Cerar Dob pri Domžalah, Mercator blagovni centef X;X;X;X;X;X;X;X;X;X;X prireditvah, ki jih zahtevajo propozicije; - oba ah vsaj eden stalno prebiva v eni od treh zasavskih občin, Litiji ali Radečah. Če izpolnjujete pogoje, vam ne preostane drugega kot da izpolnite prijavnico in jo v priporočenem pismu pošljete na naslov: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "za zasavski par 95". Pohitite, saj prijave sprejemamo le do 18. aprila. Fotografij ne pošiljajte, ker bomo vse prijavljene pare20. aprila povabili v dvorano Dela v Ljubljano, kjer vas bomo tudi fotografirali. Zasavski par bomo izbrali s pomočjo bralcev in potem na javni prireditvi 20. maja v zagorskem delavskem domu. S Slovenskimi Novicami letos sodeluje televizija MMTV, z Zasavcem pa kabelska televizija ETV. Ta bo, tako kot Zasavc, predstavila vse zasavske pare in spremljala dogajanje. Lani sta se na Kmečki ohceti poročila Hrastničana Suzana Tavčar in Denis Pavlič. Izmečku ohcet, kliko in zakaj Kmečka ohcet bo letos potekala pod okriljem Turističnega društva Mlinše. Predsednik društva Vili Avbelj je za Zasavca povedal nekaj več o namenu ohceti ter o vlogi TD Mlinše pri zdaj že tradicionalni organizaciji te vseslovenske prireditve. Kdaj se je pravzaprav vse skupaj začelo? Ob Ljubljanski ohceti se je na pobudo Franca Vidrgarja leta 1987 začela vzporedno razvijati tudi Kmečka ohcet. Pred šestimi leti je tradicija Ljubljanske ohceti prenehala, letos pa bomo v Zasavju že osmič gostili pare, ki prihajajo iz vse Slovenije in letos tudi iz Kanade. Že šesto leto bo Kmečka ohcet potekala pod okriljem Turističnega dmštva Mlinše. Vsako leto se na ohcet prijavi kar veliko število parov. Kako to? Vsak par, ki pride v finale (izbranih parov bo pet), dobi balo. Letos jim bomo podarili kuhinjo Svea, tri spalnice Marles ter darilo enake vrednosti za tuji par (kuhinje se v Kanado pač ne da kar tako prevažati). Tudi letos bomo priredili fantovščino in dekliščino. Ob ključnem dnevu se vsi pari podredijo ohranjanju tradicije ter se zato oblečejo v narodne noše. Kako poteka Kmečka ohcet? Vseh pet parov se bo najprej zbralo v Medijskih toplicah, od koder jih bomo prepeljali na Mlinše. Ko bodo opravili tradicionalno šrango, se bodo s kočijami odpeljali v Kandrše, kjer jih bosta v poročni sobi poročila zagorski župan Matjaž Švagan ter matičarka Olga Krznar. Na ohceti bodo za glasbo skrbeli: dve pihalni godbi, ansambel Lojzeta Slaka, Zagorski oktet, folklorna skupina iz Adlešičev, mažoretke, ... Lani ste izkupiček prireditve namenili za obnovo kapele na Mlinšah. Kam ga boste vložili letos? V KS Mlinše-Kolovrat je v zlati dobi mlinarstva delovalo kar dvaindvajset mlinov, danes so potihnili prav vsi. V TD Mlinše smo se že odločili, da bomo izkupiček prireditve namenili oživitvi mlina v Mediji, ki ima še ohranjeno notranjo opremo, kupili bomo novo mlinsko kolo, id bo mlin ponovno pognalo v tek. Kakšen je namen Kmečke ohceti? Predvsem gre za ohranjanje kulturne tradicije in kmečkega izročila. S takšnimi in podobnimi dejanji skušamo v naše kraje privabiti še več turistov, saj se tisti, ki so lepoto krajine že okusili, k nam vedno znova vračajo ter vedno znovapravijo, da je prav neverjetno, s koliko naravne nedotaknjenosti jih privablja med hribovjem skrito Zasavje. Jaša Drnovšek Us&tifc mlmtil. ita§il©sllESw Nagrada za učenca, za učitelja, za šolo Pisali smo že o tem, kako uspešni so bili letos učenci Glasbene šole Zagorje na 24. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Vsi štirje udeleženci so dobili priznanje, kar je velik uspeh vsakega posameznika in šole. Obiskali smo jih na šoli in med odmorom nekoliko poklepetali z njimi. Tanja Repe igra flavto. Na tekmovanju je dosegla tretje mesto. Dobila pa je še posebno priznanje kot najmlajša nagrajena flavtistka. Šele sedem mesecev igra. Njen učitelj je Matej Zupan. "Za flavto sem se odločila, ker se je lepo svetila. Čisto zares sem se pa odločila takrat, ko sem videla Mateja igrati v Delavskem domu." Na vprašanje, ali ji je bil všeč Matej ali svetleča flavta, je dejala da oboje. Na tekmovanju ni imela nič treme. Sicer pa hodi v tretji razred osnovne šole in je v šoli 'kar v redu'. Če njeno oceno o sebi prevedemo, je odlična. Tudi Anja Brglez igra flavto četrto leto. "Uči me Nataša Burger, sedaj, ko je na porodniškem dopustu, pa Matej Zupan. Moja sestra je igrala flavto, pa sem se še sama tako odločila." Na tekmovanju je dosegla tretje mesto v svoji skupini. To priznanje je od glasbenih prvo, dodala ga bo pa tistim iz šole. V šoli, hodi v šesti razred, je odlična. Pravi pa, da ji ob vseh obveznostih ostane še prosti čas in da ni čez mero obremenjena. Na tekmovanju, pravi, da ne razmišljao tern, kako se ne sme zmotiti, pač pa samo igra. Gregor Troha je klarinetist. Igra peto leto. Med veliko konkurenco je dosegel drugo mesto. "Državno prvenstvo je huda konkurenca, zato sem bil tega uspeha zelo vesel." Na vprašanje, če je ob poslušanju dmgih imel kaj treme, je odgovoril, da jih sploh ni poslušal, ampak je šel na zrak. Njegov učitelj je Marjan Grošelj. Z učitelji v glasbeni šoli je po njegovi oceni lepo sodelovati. Gregor trdno razmišljao tem, dahi postal glasbenik. Vzor je našel kar v sorodstvu, njegova teta Slavi Gregl je profesorica na zagorski glasbeni šoli. Marko Županje flavtist. Obiskuje že sedmi letnik glasbene šole. Uči ga Matej Zupan, ki je mimogrede tudi njegov bratranec. Na vprašanje, ali je hud, je kar hitro pokimal. "Ampaktepe pa ne, "se je veselo zasmejal. Med zelo številno konkurenco je Marko dosegel prvo mesto. Že ko je igral, je imel doberobčutek. "Mojapotbo glasbena, vendar pa bom obiskoval gimnazijo, na srednji glasbeni pa samo flavto in teorijo." Ta pot ga čaka že jeseni, ne ve pa še, ali se bo iz Zagorja v Ljubljano vsak dan vozil ali pa bo ugodneje stanovati kar v Ljubljani. Tudi učitelje uspešnih glasbenikov smo nekoliko povprašali o delu na šoli. Matej Zupan je začel na tej šoli učiti s šestnajstimi leti, ko je bil v tretjem letniku srednje glasbene šole. Z uspehom na tekmovanju je zelo zadovoljen. Komisija je bila stroga, v njej je bil tudi mednarodni ocenjevalec. "Kadar gremo na tekmovanje, pričakujem od učenca, daodigra tisto, kar zna. Zastavili smo si cilj dobro igrati in to je bilo izpolnjeno." Poučuje štirinajst učencev. Glede staršev meni, da so lahko svojemu otroku v pomoč ali patudi v breme. Nekateri se namreč za delo svojega otroka zelo zanimajo, drugi pa glasbeno dejavnost popolnoma ignorirajo. Starši bi se morali zavedati svoje udeležbe v katerikoli šoli, meni Matej Zupan. Marjan Grošelj poučuje rta glasbe ni šoli klarinet. Sicer je študent na glasbeni akadetrtiji, izšel pa je iz zagorske glasbene šole. Igra v pihalnem orkestru Svea Zagorje, pa pomaga tudi v šolskertt orkestru. Kako čuti razliko med biti učenec in učitelj iste šole, je razložil: "Ko smo bili učenci, smo si mislili, kako lepo je učiteljem. Sedaj pa vidim tudi ozadje, kako moraš pripravljati program, kaj vse je treba narediti, odgovornost je veliko večja." Seveda pa mora tovariš pokazati svojemu učencu, da je 'luštno'. Z Gregorjevim uspehom je zelo zadovoljen in potihem gaje pri čakoval. Slavi Gregl je na tekmovanju vse štiri nastopajoče spremljala kot korepetitorka. S tem prevzame veliko delo in se počuti..."Kot tekmovalci. Tudi od mene je odvisno, ali bo šlo ali ne. Z napako bi lahko uničila uspeh nastopajočega." Sicerpapoučujeklavir inima osemnajst učencev. Po njenem mnenju paje vsakinstrument lep, vsak lepo zveni, le odtegaje odvisno, kako kdo nanj igra. Uspeha pa se ne da vnaprej napovedati. Na tekmovanju lahko da ne odgovarja dvorana, lahko je slab klavir ali pa slab dan. Tudi konkurenca ni nikoli vnaprej znana. Po svoje pa še komisija. Dani Kovač je ponosna na svoje sodelavce oziromamentorje, paje zato tudi zveseljem direktorica takšne šole. Na tekmovanju je prisostvovala z velikim zaupanjem. "Poznam jih, da so do sebe in do dmgih tako kritični, da ob vprašljivi kvaliteti sploh ne bi šli na tekmovanje. lepa to tudi ponos celotni občini. Uspeli smo s celotno ekipo. Na šoli imamo toliko dejavnosti, da jih že težko obvladujemo. Dva zbora, dva orkestra, želje po nastopih, želje dmgih, da nastopamo, gostovanja. Priznati pa moram, daje sodelovanje z občino v zadnjem letu zelo uspešno in marsikaj smo si na novo opremili. Želim, dahi ta rast, ki jo poznamo v teh letih, ostajala, da bi to kvaliteto obdržali. To paje odvisno od dobrega sodelovanja pedagogov med seboj, poleg dobrih učencev pa rabimo tudi razumevajoče starše. Ob pedagogih in korepetitorki pa naj še posebej pohvalim vse nastopajoče, ki so šoli prinesli tak uspeh." Ivana Laharnar Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjHlfmnenja | bralcev o žlvljenjnin dogajanju v ZasavjiLNefjodpisanih pili sem ne objavljamo^BoLrina pisem je zaradi prostora omejena na največ SiMipkamb^retic AlPedništVe^pridržuje pravico skrajšetitekst ali pa o^kvfu daljšega, čedeepi, da bi s skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsebino. Drago platan muzejski eksponat - za veliko denarja malo muzike. Ker na pismo, poslano g. župniku že 10. marca v zvezi z izgradnjo novih orgel še do 27. marca nisem dobil nobenega odgovora, sem se odločil za odprto pismo. Mislim, da je potrebno o tem informirati širšo javnost, saj nabava tako dragega instrumenta (cca 210.000 DEM) ni pomembna le za liturgično igranje, temveč ima širši pomen za Trbovlje. Pismo objavljam v skrajšani obliki. Spoštovani g. župnik! Že nekaj časa slišim, da nameravate nabaviti nove orgle, kar je vsekakor razveseljiva novica. Čeprav se aktivno ne vključujem v cerkveno in glasbeno življenje trboveljske župnije, se kot domačin čutim dolžnega spregovoriti nekaj o tem. Vodilo je Vaša zadnja številka Glas župnije. Iz nje ni razvidno, kateri trije orglarski mojstri so si ogledali naš instrument, kar se mi zdi zelo pomembno, saj cena, ki jo navajate, ni majhna. Tu pa gre za orgle, ki bi služile tudi za koncertno rabo, kot pišete. Prav zato ni vseeno, komu boste ali pa ste že zaupali gradnjo. Iz prebranega lahko vsaj delno sklepam, da so to g. Hubertus Kerssenbrock, potem g. Anton Škrabi (Rog. Slatina) in najverjetneje "Mariborska Šk. delavnica" - Košir, Schmidt. Vsi sodijo, glede na način izdelave, v približno isti cenovni razred. Mojemu razmišljanju v prid je tudi Vaša navedba - ureditev kora. Tu je verjetno mišljen preboj kome ograje za namestitev t.i. Ruckposi-tiva, ki ga tako rade vstavljavo vse tri navedene delavnice, posebno še v Hočah - Škofijska. Zato Vam želim kot orgelski poznavalec ter koncertni organist podati svoje, upam strokovno mnenje. Vse tri delavnice izdelujejo orgle samo z mehansko trakturo (čista mehanika), seveda tudi ne na modernih principih, pač pa po načelih, starih več kot 200 let. Tak način gradnje vsekakor ni primeren za koncertno igro, saj je igranje na takem instrumentu izredno neprijetno, ker je treba zelo močno udarjati na tipke, kar pa izvajalcu pri zahtevnih skladbah jemlje prepotrebno prstno energijo. Zato je izvajalec pri takih orglah zelo omejen glede izbora koncertne literature. Omejiti se mora predvsem na baročno. Romantična, impresionistična itd. so mu nedostopne. Ne smemo pozabiti, da orgelska glasba ni samo barok kot nekateri javno pišejo (E. Škulj, M. Bizjak), ampak sega do današnjih dni. Zato je v današnjem času skrajno nedopustno prisegati samo na baročne orgle, kar omenjena gospoda počneta. Res je, da tudi v Evropi in drugje po svetu gradijo takšne orgle, vendar so namenjene izključno baročni glasbi. VTrbovljah pa potrebujemo vsestransko uporaben ter nadvse funkcionalen instrument. Druga velika pomanjkljivost mehaničnih orgel je v registriranju. Če hočemo vključiti register, moramo z dokajšnjo močjo potegniti registrski vzvod, kot je to pri naših orglah sedaj. Moderne izvedbe pa imajo v te namene lična stikala. Če hočemo pri mehanskih orglah slišati vse registre hkrati, moramo tudi potegniti vse reg. vzvode, kar je zelo nepraktično in zamudno. Pri modernih izvedbah za to zadošča le rahel pritisk na en gumb itd. Primerjava med temi izvedbami asociira na elektronski računalnik in na starega mehaničnega, ali pri kmetijstvu na kombajn in na stari ’GEPEL’ ali še starejši CEPEC. Vse to g. ŠKULJ in nekateri dobro vedo. Človek bi se vprašal, čemu potem propagirajo takšne instrumente, pač imajo vzrok, ki je vernikom nepoznan. Z vplivom predvsem na cerkveni tisk jim je uspelo pridobiti že veliko somišljenikov iz vrst nekaterih glasbenikov in tudi med duhovščino. Kljub temu je -hvalabogu - pri nas še nekaj razsodnih ljudi, ki ne nasedajo medijskim nakanam. Zato ima tudi mojster Jenko ogromno dela. Kupcev mu ni treba snubiti s hvalisanjem v Družini in v Cerkvenem glasbeniku. Zaradi navedenih pomanjkljivosti pri mehanskih orglah je šel tehnični razvoj naprej. Tako smo dobili pnevmatične ter elektromagnetske sisteme. G. Škulj navaja, da se "ponovno vračamo v barok". Kakšen nonsens za človeka, ki naj bi bil "profesionalni” muzikolog. Barok se je poslovil že s srednjim vekom. Še nekaj misli o mariborski škofijski orglarski delavnici v Hočah. Prvi "triumf” je doživela v Kamnici, ko so orgle odpovedale že med kolovda-cijo. Mislil sem si, da je vzrok v začetniški nedodelanosti, vendar sem Druaa seia občinskega sveta Radeče - Na drugi seji občinskega sveta občine Radeče so po proceduralnih zadevah največ časa posvetili sprejemu statuta občine. Najbolj so se mnenja kresala pri pojasnjevanju dopolnil, ki so jih predlagali predstavniki SDSS Franc Debelak, SKD Andrej Kovač in poslanec v državnem zboru Franc Lipoglavšek. Sklenili so, da bodo statutarni komisiji predlagali, da ponovno pregleda vse predloge. Obenem so postavili predlog za vključitev strokovnjaka na tem področju. Sprejem proračuna občine Laško za lansko leto, ki ga je predstavila predstavnica bivše občine Laško Bojana Kustora, so zaradi nejasnosti prestavili na eno od naslednjih sej. Povedala je, da ni kaj spreminajati in da je stvar sprejema tudi bodočih proračunov novih občin. V želji za dobro in nebolečo ločitev občin je še povedala, da sprejem proračuna ne vpliva na premoženjsko bilanco, ki se bo sprejemala med občinama. Kot je pojasnil predsednik občinskega sveta Matjaž Han, je potrebno pridobiti določena pojasnila za sredstva, ki so bila razdeljena med občine. Poslanec Franci Lipoglavšek je dodal le to, da se bo do sprejema proračuna občina Radeče financirala po dvanajstinah in po ključu 75 odstotkov Laško, 25 odstotkov Radeče. Pod točko razno je župan predstavil svoje aktivnosti v zvezi s težavami, na katere so naleteli pri nastanku nove občine. Sem sodi financiranje zdravstvene dejavnosti, odnosi z graditelji mestnega jedra in organiziranje stalne policijske pisarne v mestu. Precej vprašanj je županu in svetu postavil Janez Debelak, zakuhalo se je predvsem pri zadevah o financiranju, izvajanju del infrastrukture in števila sej, katere naj bi imel svet. Naslednja seja naj bi bila v roku desetih dni. Rudi Špan Ura je dvanajst Vsak dan v tednu je po svoje zanimiv, tako tudi sobota, katere značilnost je med drugim tudi, da se točno opoldne oglasi sirena. Vendar pa nas je le-ta v soboto presenetila eno uro kasneje. Kot je že v navadi, človek ob vsakem piskanju pomisli na najhujše, toda tokrat so na srečo pristojne osebe pač le pozabile premakniti uro ali pa so nas hotele potegniti za nos s prvoaprilsko šalo. Kakorkoli že, naj nam bo ta "pomota" kot opozorilo pred možnimi požari, ki jih je ravno v tem letnem času še posebej zaradi malomarnosti največ. R.F. i - --^ se zmotil. Po nekaj izdelkih je zopet "zablestela v mariborski orglarski šoli, ko so orgle nagajale že drugi dan po blagoslovitvi. Vzrok naj bi bil v "napačni postavitvi" instrumenta. To pa so samo tehnične pomanjkljivosti. Kar zadeva zvočnost, pa naslednje. V tujini sem že večkrat igral na instrumente baročnega tipa.Kakšna razlika! Mariborski izdelki v primerjavi z njimi hreščijo, ne pa blagodejno baročno zvenijo, kar naj bi bil glavni cilj "mojstrov" iz omenjene delavnice. Če se zapeljemo v našo in avstrijsko Radgono, je dokaz na dlani. Na koncu še moje mnenje in dobronamerni nasvet. Naše orgle niso historične, so pa delo mojstra Goršiča, ki je bil izvrsten intoner. Zato bi bilo potrebno pri gradnji novih ohraniti vse obstoječe registre, oziroma vsaj tiste s kovinskimi piščal-mi. Enako so storili tudi v Zagorju. Goršič mora torej ostati! Sicer se strinjam glede skupnega števila registrov (21). Svetujem Vam, da se povežete z mojstromjenkom. Pregleda naj orgle, poda mnenje in naredi predračun. Treba je namreč vedeti, da je firma Jenko naredila že okoli 250 orgel, kar je dovolj zgovoren dokaz izkušenosti. Dosti instrumentov firme JENKO je instaliranih po krajih bivše Jugoslavije. Druge največje na tem področju se nahajajo v Džakovu. Pismo končujem z željo, da temeljito pretehtate odločitev glede izvajalca, ker orgle niso za nekaj let, plačniki pa so farani. Zanima me, zakaj bodočega izvajalca skrivate v strogi tajnosti. Pripis: Neuradno sem šele po oddaji pisma izvedel, da bo izvajalec del g. Anton Škrabi iz Rogaške Slatine, kar pa mojega mnenja ne spremeni. Vse, kar je bilo prej razloženo o mehanskih orglah in Škofijski delavnici, velja tudi za njegove izdelke, saj je pred osamosvojitvijo v omenjeni delavnici tudi on delal. Prepričan sem, da bomo dobili tehnološko zastarel instrument, ki po zmogljivosti še zdaleč ne bo opravičil visoke cene. Seveda ta trditev velja le v primeru, če bo g. Škrabi dokončno izbran za izvajalca del. prof. Filip Križnik, Trbovlje Denisa Huber Milan Vidic Gospe ali gospodinje Zdravje naše vsakdanje Obstaja enotno spoznanje, da so ženskam možnosti za osebnostni razvoj, ki jih ponujajo sodobne družbe, dejansko manj dostopne kot moškim. V pojasnjevanju vzrokov za takšno stanje se enotnost neha in se pojavi izrazita različnost. Pojmovanje se razteza od feminističnega in socialno kritičnega pa vse do moralnih in patriarhalnih spoznanj. V tem tudi slovenska družba ni izjema, čeprav se v nekaterih vidikih postopno odpravlja drugorazrednost Žensk. Vendar to ne zagotavlja, da bodo že dosežene predpostavke prevladale v prihodnje. Deklariranje enakopravnosti ter obstoječe zakonito jamstvo pravic niso zadostni pogoji za enake možnosti ne glede na spol. Razlike med spoloma v izobrazbeni strukturi, na področju plačanega dela, v politični zastopanosti, obremenjenosti z gospodarskim delom in delom v družini, se utegnejo v poglabljajoči gospodarski in socialni krizi še povečati na škodo žensk. Razlike opozarjajo na dejstva in pomankljivosti v zakonodaji, ki reproducirajo tradicionalne delitve spolnih vlog. Ena od neločljivih sestavin tradicije je moškosrediščnost kot princip organizacije vsega družbenega življenja. Bila je plod mnogih sistematičnih prizadevanj, povezanih med sabo, ki pa so ostala nevidna. V različnih kulturah - ne neenaki stopnji razvoja -prevladuje moško središčna kultura, v katerije mesto žensk določeno kot manjvredno, obrobno. To se v vsaki kulturi kaže na specifičen način. Biološke razlike se dopolnjujejo z natančnimi, strogimi, celo sankcioniranimi zapovedmi o mejah kulturnega obnašanja. Funkcija Ženske v dajanju življenja je usmerjena v socializacijsko sfero, v družbeno in kulturno oblikovanje človeka. Z vzgojo se oblikujejo posebnosti moške in ženske identitete. Odgovor torej ni v naravi Ženske, pač pa v družbeni strukturi, ki ustvarja takšne razmere. Ženskam - še posebej feministkam - se pogosto očita, da vidijo povsod neke skrite žaljive podtone. Vendar se vse prepogosto dogaja, da se žensko obravnava kot avtomat, ki ohranja različne vloge: mati, delavka, intelektualka... Pogosto se dogaja, da stoji Ženska nad prepadom, ki se kaže kot velika etična izbira - otrok ali kariera. Pri tem ostane zamolčano, da tako kritizirana ambicioznost in hlastanje po karieri večinoma ni nič drugega kot služba oziroma zagotovljeno delovno mesto. Rezultati javnotnnenjske raziskave pred leti žalostno kažejo, da se polovica respondentov strinja, da naj ženska raje ostane doma, da ni zaposlena. Očitno je, da pri nas še vedno vlada dokaj uniformna in stereotipna porazdelitev družbenih in družinskih vlog. Čeprav struktura zaposlenosti žensk kaže na veliko feminizacijo poklicev, se z bližanjem vrhu piramide del in zaposlitev, manjša število žensk. Še posebej malo jih je v ekonomiji in politiki. Statistični podatki zgovorno dokazujejo, da je politika še vedno domena moških. Pri tem se porajajo mnenja, ki Žensko političarko definirajo kot "pritajeno feministko" ali da le-te forsirajo ženske pravice. Ob vsem tem se zamislimo, ali je podaljšani (triletni) porodniški dopust resnično svobodna izbira in prednost in ali bo tak pristop razbil mit idilične družine. Očitki, da bi na ta način ženske spet posadili za štedilnik, tudi niso upravičeni. Zagotovo pa rodnost ni samo problem žensk, temveč cele družbe. Bistvo je v spremembi sistema vrednot, v spremembi zavesti tako moškega kot ženske, v preseganju stereotipov in tradicionalizma, ki sta trd in odporen steber naše zavesti. S tega stališča bi lahko razumeli žensko kot izziv za humanejšo družbo, za družbo dialoga. Kdorkoli le malce bolj spremlja vsakdanje dogajanje pri nas je zagotovo zasledil tudi začetek oblikovanja in sprejemanja načrta razvoja zdravstvenega varstva do konca tega stoletja. Ker gre za zelo občutljivo področje, ki zadeva malodane vsakogar med nami, bi se zdelo potrebno nekoliko pobližje ogledati nakaj poudarkov iz te listine. Pri tem ne bi smeli pustiti vselej pomembno vprašanje, kako in koliko najprej sami skrbimo za tako dragoceno vrednoto kot je naše vsakdanje zdravje. O tem je v dokumentu marsikaj, resda samo načelno zapisanega, kljub temu pa tako konkretno, da se samo po sebi ponuja pravilo, da bi morali zdravje bolj ceniti, kot ga zdaj, tako posamezniki kot celota. Zato se nam zdi kar pravšnja trditev, da zdravja ne opredeljujemo le kot odsotnost bolezni, marveč kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. In predlog načrta nazorno opzarja, da je odgovornost za varovanje te osebne in družbene vrednote dvojna in hkrati skupna. Vsekakor nas mora v zvezi s tem zanimati tudi vse zastran mreže javne zdravstvene službe, ki naj tudi v prihodnje ostane prevladujoča vrednota, ne glede na to, da zasebna zdravniška praksa takorekoč iz tedna v teden narašča. Bojda ima ali bo imelo letos zasebno prakso že okoli 550 zdravnikov in če upoštevamo, da ima veliko zdravnikov ragistrirano zasebno prakso tudi zunaj mreže javne zdravstene službe, kjer ponujajo svoje storitve samoplačnikom, se ni težko dokopati do ugotovitve, da bo med zasebniki kmalu 10 odstotkov vseh slovenskih zdravnikov. Zobozdravnikov pa je menda Že skoraj polovica v zasebništvu. Nas posebej zanimajo obstoječi zdravstveni domovi. V Zasavju smo jih večidel ali vsaj toliko kot drugod po Sloveniji pomagali sezidati s samoprispevki. Zato je zadnje čase dostikrat slišati ljudsko mnenje o tem. Ljudje pravijo, da zdravstvenih domov v nobenem primeru ne bi smeli docela ali povsem privatizirati. Očitno imajo prav, saj je tudi v predlogu strategije razvoja zdravstvenega varstva lepo zapisano, da je treba v teh domovih ohraniti enotnost preventivne in kurativne zdravstvene dejavnosti. In v njih kaže ohraniti prav vse dosedanje oblike zdravstvenega varstva, tudi ambulantno specialistične. Če smo pravilno prebrali poglavje o zdravstvenih domovih, moramo hkrati še zapisati, da naj se v njih prepletajo vse zasebne in javne zdravstvene dejavnosti, ne pa gradijo nove drage zasebne ordinacije, v obstoječih domovih zdravja pa odpirajo druge dejavnosti, ki z zdravstvenim varstvom nimajo nobene zveze. Ostaja še problem regionalnih bolnišnic. V Zasavju smo javno, odkrito, nazorno in z dokazi podkrepljeno povedali, da štejemo sedanjo trboveljsko bolnišnico za nepogrešljivo sestavino celotne zdravstvene dejavnosti. Tudi nismo za nobeno takšne vrste krnitev posameznih oddelkov, ki bi preprečevale dosežen razvoj in utečeno prakso. Zato: kjerkoli in kadarkoli bo govor o omenjenem dokumentu zdravstva do leta 2000, smo dolžni pošteno in pogumno zagovarjati tudi nemoteno delo omenjene skupne zasavske osrednje zdravsteve ustanove. Trboveljska tržnica je prav gotovo največja v Zasavju, in zato ima dosti tako kupcev kot prodajalcev iz vseh delov Slovenije. Pred novim obrtno prodajnim zakonom je bil sprejet tržni red trboveljske tržnice, ki ureja trgovanje s kmetijskimi, živilsko prehrambenimi in obrtnimi izdelki na tem prostoru. Tako ob sredah in sobotah podnevi tržnica postane raj kupcem in prodajalcem, ponoči pa raj ljudem s povsem drugimi nameni. Težave nove tržnice Pred leti so Trboveljčani dobili novo tržnico, pokrito, bolj higiensko. "Lokacija tržnice je zelo slaba, saj le-ta stoji neposredno od cesti, tako je prahu vedno dovolj. Blizu teče tudi potok, ki zlasti poleti neprijetno zaudarja. Za nameček je po sredini tržnice speljana kanalizacija, ki pripomore k smradu," je povedal vodja enote tržnice pri Javnem komunalnem podjetju Ferdo Vasle. Tržnica se od drugih po Sloveniji razlikuje tudi po tem, da prodajalcem ne nudi tržnih pripomočkov kot so vozički, tehtnice, sončniki za odprti del, hladilniki, vendar se zdi, da jih prodajalci trenutno niti ne pogrešajo. Ferdo Vasle je dodal, da je izvajalec del na tržnici SGP Zasavje prostor odprodal zasebniku. In to ne glede na to, daje po projektu predviden prostor, namenjen za striktno tržne potrebe. Pisarne, ki bi po predpisih morala zagotavljati vse higiensko tehnične predpise po veljavni zakonodaji, tako tržni vodja nima. Občina kljub temu, da bi morala vedeti, kaj k tržnici nujno sodi, temu ni nasprotovala. Žal danes vodenje in nadzor tržnice ni v skladu s predpisi, saj mora vodja tržnice svoje obveznosti izvajati iz prostorov javnih sanitarij. Vsem pristojnim za nadzor pa ne more nuditi niti minimalnih pogojev za delo, kot so telefon, hladilnik za vzorce hrane, garderobo in drugo. Naj večja hiba pa je, daje prostor sam premajhen. Najprej so težavo raševali tako, da so stojnice (ne tiste s hrano) postavili tudi na odprti del. Ker niso nikoli odslovili nobenega od prodajalcev, in teh se ne manjka, je bilo potrebno stisniti tudi mize na pokritem delu. Zato je prehod med mizami malo težji, ponekod nemogoč. Pozneje so pričeli omejevati tudi število prodajalcev. Komunalno podjetje vsakemu novemu interesentu pove, da trenutno Izpušni plini, prah in smrad v bližino tržnice ne sodijo. Upravnik tržnice Fredo Vasle v pogovoru s prodajalko suhe robe. ni prostora. Načrtujejo, da bodo pokrili del potoka in s tem povečali uporabni prostor. Vir težav je prav gotovo tudi dovoz, ki poteka od šeste do osme ure zjutraj .Vendar se prodajalci organizirajo tako, da se časovno razporedijo tako ob prihodu kot ob odhodu. Zaradi prometno ozkega grla bi vsaj ob sobotah na kraju ne bil odveč kakšen policist, ki bi urejal parkiranje obiskovalcev tržnice. Ti ob sobotah dobesedno 'zabijejo' parkirne prostore okrog Delavskega doma in drug drugemu onemogočajo neoviran prihod ali odhod. Cene stojnic "Naša tržnica ima eno naj cenejših pristojbin v Sloveniji, razen Črnomlja, ki ima še cenejšo," je povedal upravnik trboveljske tržnice Ferdo Vasle. Prodajalci ga dobro poznajo, saj to delo opravlja že 28 let. Pristojbino za mizo, dolgo dva metra, računajo po tekočem metru, ki stane400 tolarjev. Upravljalec lahko prodajalcu ponudi tudi rezervacijo mize in mu s tem zagotovi stalno mizo, vendar pod pogojem, da jo zasede do osme ure zjutraj. Ta stane 2500 tolarjev na mesec, plačilo pa je za pol leta vnaprej. Za plačano ceno prodajalcem nudijo tudi električni priključek, če ga le ti potrebujejo. Delo Ferda Vasleta je poleg pobiranja pristojbin še organiziranje poslovanja na tržnici ter določanja mest prodajalcem. Upravnik skrbi, da so mize brezhibne, tržnica pa vedno čista. Nadzor izdelkov Prodajalci, ki prodajajo zunaj, so dolžni sami prinesti stojnice in jih po končanem delovnem dnevu tudi pospraviti. Prav tako morajo odstraniti večjo embalažo. Pohvaliti je treba urejenost tržnice po tržnem času, saj je že nekaj ur po končani prodaji vse v najlepšemredu, embalaža je umaknjena, mize zložene, tla pomedena. V zadnjem času lahko na tržnici večkrat opazimo inšpektorje, ki budno nadzorujejo kvaliteto prodajanega blaga. Zelo pomemben je naprimer nadzor prodajalcev gozdnih sadežev. Prodajalec le teh mora imeti za vsako vrsto gob napisano ime in čas, kdaj je bila odtrgana. Strog nadzor j e nad vsemi prodajalci hrane. Razen redkih vsi prodajajo lastno proizvodnjo. Zdaj bodo morali imeti vsi prodajne halje ter napise s svojim imenom (le-te je priskrbela tržnica). Na tržnici prodajajo tudi sveže meso. Vsi prodajalci morajo imeti seveda ustrezne dokumente. Samoproizva-jalci med drugim rabijo tudi izpis iz katastrske knjige, prodajalci iz Hrvaške, ki jih je pri nas kar 7, pa potrdilo o ustanovljenem slovensko-hrvaškem podjetju. In prav zaradi dokumentov inšpekcija največkrat odstrani prodajalce. V takem primeru je le-ta prijavljen in ne sme prodajati, dokler si ne priskrbi ustreznih dokumentov. Prodajalci... Na trbovelj ski tržnici prodajale deset odstotkov domačih prodajalcev, ostali prihajajo od drugod. Kljub prostorskim težavam bi lahko na tržnici prodajal vsak domačin, ki bi izpolnjeval predpise, pa četudi na račun drugega. Zdaj je prodajalcev iz Hrvaške precej manj kot jih je bilo pred časom, kar se najbolj pozna pri prodaji zelja. Prodaja je od 80 do 100 ton padla na 40 ton, ker ga več ni. In kako gredo v prodajo drugi izdelki? Upravnik Ferdo Vaslejeposredoval mnenje prodajalcev, kako je v Trbovljah še vedno visoka kupna moč in da Trboveljčani gledajo bolj na kvaliteto kot na kvantiteto. Nekateri ob sobotah na tržnici prodajo več kot prej ves teden v trgovini. Ponavadi najprej vedno poidejo stvari boljše kvalitete. Večina prodajalcev je istih kot na stari tržnici, najdlje, že celih 48 let, pa na trboveljski tržnici prodaja prodaj alka Mici. Največ proda od aprila, ko so aktualna semena, pa tja do septembra. Tudi nekaj prodajalcev smo povprašali za mnenje. ... nekateri izdelki kvalitetnejši kot v trgovini. Tanja Marjanovič : "Prodajam za svojo trgovino Tanja, in sicer pletenine. Za svojo stojnico odštejem 800 tolarjev, kar se mi ne zdi pretirano veliko. Prodajam po celi Sloveniji, v Trbovljah pa že približno tri leta. Moram reči, da so Trbovlje po prodaji eden najboljših krajev. Pozna se sicer, da standard iz dneva v dan pada in ljudje še vedno ne znajo ceniti prave kvalitete." Božena Raušl: "Prodajam za trgovino Maša iz Kranja, in sicer usnjene izdelke; copate, denarnice, obeske in podobno. Na tržnici nisem stalna prodajalka, saj le nadomeščam lastnika, ki je trenutno zaposlen z otvoritvijo nove trgovine v Kranju. Prodaja na vseh tržnicah po Sloveniji, sem pa prihaja kakšna tri leta. Drugi prodajalci pravijo, da so prvi trije meseci v letu najslabši, zato upam, da bo zdaj iz tedna v teden boljša prodaja." Darinka Zečiri: "Prihajam iz Hrastnika, prodajam pa cvetlice in zelenjavne sadike, kijih vzgojim sama. Cena stojnice se mi zdi še kar solidna. Prodajala sem že prej na stari tržnici, vendar ne zase, tako da bo vsega skupaj kmalu 8 let. Največ prodam spomladi in jeseni, ob prvem novembru. Vidi se, da standard pada, vendar prodaja še vseeno ni tako slaba. Prodajam samo v Trbovljah." Ponudba je pisana. In kupci... Jožica Fric, 61 let, upokojenka: "Tržnico obiščem vsak teden, ponavadi ob sobo tali, če takrat nimam časa, pridem že v sredo. Sem iz Trbovelj in tržnica se mi zdi prav prijetna. Nudi vsakovrstno blago, čeprav ugotavljam, da je zadnje čase dražje kot v trgovinah. Tudi kvaliteta bi se že lahko primerjala s tisto v trgovinah. Prodajalci se mi zdijo zelo prijazni, saj vedo, da bolj kot so prijazni, več prodajo. Odkar imamo novo tržnico, se mi zdi vsebolj higiensko, prej so imeli mnogi svojo robo zloženo kar po tleh." Peter Krautberger, 32 let, obrtnik: "Nisem iz Trbovelj, vendar tržnico z ženo obiščeva vsak teden. Danes sem tu, ker imam slučajno dopust. Drugače pa ob sobotah z družino združimo prijetno s koristnim. Kupimo poceni stvari, vse dobimo na enem mestu, obenem nam je to lep sobotni izlet. Na tržnici me moti to, daje med mizami premalo prostora, tako da moraš skozi gnečo ljudi čez celo tržnico, če hočeš priti do prodajalcev sadja. Ko sem skušal priti do njih med mizami, me je neprijazen prodajalec zavrnil, da tam mimo ni prehoda. Sabina Očolnikar, 55 let, upoklojenka: "Na tržnico pridem zelo redko, zaradi neprijaznih prodajalcev. Danes sem prišla slučajno mimo in bom kupila malo zelenjave, drugače raje nakupujem v trgovini. Predvsem me moti gneča, kije ob sobotah neznosna, pa tudi ponudba je slaba. Videti je veliko, ko pa iščeš nekaj konkretnega, ugotoviš, da tistega nimajo. Če že slučajno kaj kupiš (po niti ne nizki ceni), si nad kvaliteto skoraj gotovo razočaran." Nočni raj Ponoči na tržnici zaživi drugačna dejavnost. Tržni red tržnice določa, da upravlj alec lahko da prostor tudi v najem za razne prireditve. V prvih letih nove tržnice smo se kar nekajkrat lahko poveselili ob dobri glasbi in tam zaplesali. Zdaj pa so te stvari kar zamrle. Morda lahko upamo, da se bo poleti spet kaj več dogajalo. Se pa najdejo tudi taki, ki se požvižgajo na organizirano zabavo in si jo v soju medlih nočnih luči na tržnici narede kar sami. Tržnica jim nudi streho nad glavo in skrivališče pred morebitni "firbci". Ferdo Vasle, kije ob sobotah in sredah največkrat prvi na tržnici, je nemalokrat presenečen, ko opazi fiksirane mize razmetane. "V bližini je mnogo gostiln in alkohol ljudem da moč," pravi Ferdo in dodaja, da zaenkrat ne vedo, kdo so ti ljudje. Jim daje moč le alkohol, ali pa jih h takemu dejanju žene želja po uničevanju tuje lastnine? Marjeta Drnovšek Foto: Stane VVeiss Antonio Živkovič seje rodil v Novem mestu leta 1962. Odraščal je v Trbovljah. Fotografija je njegov način izražanja. Je inženir elektrotehnike, s fotografijo se ukvarja deset let. Če bi hoteli našteti vsaj del njegovih razstav in projektov, pri katerih je sodeloval, bi zmanjkalo prostora. Zato bom omenil samo zadnjo razstavo, ki jo je organizirala revija Emzin. Med stoterimi udeleženci je Antonio Živkovič za svoj ciklus "Narava - beso" prejel drugo nagrado. To je bil tudi nekakšen povod za razgovor. Oba sva bila že takoj na začetku mnenja, naj bo namesto velikih besed raje veliko fotografij. Ciklus: Ujetniki pogleda (1986) Klasično vprašanje, kako si začel? Začel sem bolj ali manj slučajno. Od očeta sem dobil fotoaparat in začel slikati. Na fakulteti pa sem imel sošolca, ki se je s tem ukvarjal bolj intenzivno. Ta mi je pokazal osnove. Iz tega obdobja je moj prvi ciklus "Ujetniki pogleda". Pri tem ciklusu gre za nekako skrito kamero. Verjetno je zelo težko ujeti človekov sproščen izraz. Ta ciklus sem delal z aparatom, ki sem ga uporabljal v višini pasu, s skrito kamero, zato ljudje niso opazili. Takoj ko dvigneš aparat k očesu, ljudje s kotičkom očesa zaznajo gib fotografa in niso več naravni. Fotografiral si tudi skupino Laibach? Veliko sem se uk varj al z Laibach. Z moj ega stališča so zelo zanimivi, ker imajo izjemen scenski nastop. Nekoč je prijatelj, ki nikoli ni bil na njihovem koncertu dejal, da mu te fotografije poleg same slike posredujejo tudi vzdušje nastopa. To je bil zame zelo velik kompliment. Kako se naredi "Umetniška" fotografija? Ta izraz umetniška mi ni všeč. Svojo fotografijo bi raje imenoval avtorska ali morda kreativna fotografija. Takšna fotografija se začne tam, kjer se konča obrtna. Obrtno znanje je seveda potrebno, ni pa zadostno. Fotografija, ki jo negujem, ima nekakšno historično vrednost, ima neko nadgradnjo, je izčiščena. Ni samo zapis nekega dogodka, ampak njegova interpretacija. Kako pa na sliko ujameš neko gibanje, dinamiko? Tu bi izpostavil ciklus plesnih fotografij, kjer sem delal z različnimi koreografi. Sodeloval si z Iztokom Kovačem. On je glavni "krivec", da sem to sploh začel delati. Od leta 1986 pa do danes sem fotografiral vsanjego-va koreografska dela. Sem edini fotograf s takšnim opusom. Pri plesu me je vodilo tudi to, da telo ne prikažem na nek gledališki način, v gledališču je vse bolj statično. Pri plesu pa se stvari gibajo, in to gibanje je treba zabe- Ciklus: Rock koncert (1987) ležiti. To pa sploh ni enostavno. Treba je delati brez bliskavice. Ta razbije neko vzdušje. Treba je delati pri slabi luči in to s hitro gibajočimi se elementi. Tudi to je nek izziv. (Nekaj slik iz zadnje predstave Iztoka Kovača Razširi krila, slon nerodni, je bilo objavljenih tudi v Zasavcu - op. p.) Sodeloval pa si tudi z nekaterimi drugimi umetniki. Ciklus: Berlin - Gerlitzer park (1990) ffl Ciklus: Plesalci za prvo vrsto (1991) Omenil bi tiste iz moje generacije, ki prav tako kot jaz prihajajo iz Trbovelj. To so pesnik Uroš Zupan, slikar Samo Jurečič in skupina Hiša, ki jo vodi Andrej Guček. Portret za pesniško zbirko, fotografije za katalog razstave in fotografije za CD ploščo ter plakat skupine so produkti sodelovanja s temi ljudmi. Sodeluješ tudi na razstavah? Sodelujem. To je bolj način druženja in spoznavanj a fotografov med seboj. Skupinske razstave niso edini način razstavljanja, ki me zanima. Dobro je, da vidiš, kaj delajo drugi, sicer lahko postaneš preveč samovšečen. Je pa nagrada na razstavi vsekakor spodbuda za nadaljevanje dela. Samostojne razstave je težko organizirati. Galerije niso preveč zainteresirane za fotografije. Za samostojne razstave moraš vložiti veliko energije, ni lahko. Zdaj konkretno končujem nov ciklus fotografij. Producent tega projekta je ŠOU v Ljubljani in oni bodo organizirali razstavo. Je tudi od razvijanja odvisna kvaliteta fotografije? Ciklus: Narava - Beso (1994) Absolutno. Pri črno beli fotografiji stvar, ko je posneta, ni narejena niti do polovice. Nekateri menijo, da ko naredi "klik", je stvar gotova. V temnici, v tej fazi se da pika na i. Nekaj se poudari, nekaj zabriše. Mislim, da to ni manipulacija, ampak fotografiji samo koristi. Mogoče še malo o načrtih v bližnji prihodnosti. Nekaj načrtov že imam, vendar jih ne bom čisto razkril. Mogoče le to, da bo novi ciklus fotografij, ki ga bom delal letos, neposredno povezan s Trbovljami. Koliko ti npr. takšen ciklus vzame časa? Ciklus: Laibach (1988) Zadnji mi je vzel približno mesec in pol. Portretiral sem okrog štirideset ljudi. Največ časa sem porabil za organizacijo snemanja. Fotografiranje določene osebe pa je trajalo le nekaj minut. Kako je pravzaprav s temi cikli, se odločiš in narediš ciklus, ali je to stvar večih let? Tako je, ciklus lahko nastaja tudi več let. Ko sem slikal npr. Laibach, na začetku nisem vedel, ali bo bo to ciklus ali ne. To se je izoblikovalo kasneje, ko sem imel posnetih več nastopov. Sedaj pa so v tem pogledu stvari šle naprej. Ni samo neki dogodek tisti, ki me prevzame, da ga fotografiram. Idej a j e tista, ki se pojavi kot prva. Nato jo v glavi razvijam naprej in če je potrebno, si napravim tudi zabeležke in skice. In ko je zadeva dovolj jasna, vzamem v roke fotoaparat. Kamera je samo orodje, ki mi pomaga, da "zapišem" to zamisel. Kaj ti sploh pomeni fotografija? Takšna fotografija mi pomeni več stvari. Je način, kako lahko izrazim neke zamisli in mi omogoča , da poglabljam svoj odnos do življenja. Hkrati je to medij, skozi katerega izvajam nekakšno komunikacijo z okolico in obratno. Jure Nagode Vse fotografije so delo Antonia Živkoviča Avtoportret 1994 "Prebuja se pomlad, z njo pa tudi ustvarjalnost", je načel svoj nagovor ob otvoritvi razstave ročnih del predsednik Društva invalidov Zagorje Rado Češnovar. Društvo je lani oblikovalo svojo ročnodelsko sekcijo, v kateri sedaj deluje 17 članic in dva člana. Z nekaterimi razstavljale! smo malce pokramljali. Marija Borštnar je članica že od začetka. Ob torkih, je dejala, se zbere v društvu lepo število članic s pletenjem v roki, pa se ob delu tudi pogovorijo. Skupaj preživijo dve, tudi tri ure, družba izredno dobro dene. Marijini zdelki so v večini darila za domače. Pletla bo, dokler bo lahko. Tudi Erika Kvas je v sekciji od začetka. Za sprostitev se ji zdi ta vključitev prav prijetna. Pravi, da mora kakšno uro imeti zase in tale druščinaje kot nalašč za to. Marija Prelogar rada dela vse vrste ročnih del, na razstavo pa je prinesla gobelin, prtičke, plete za vnučke pa za 'ta mlade' in sploh vse domače. Pavla' Marolt rada plete, njeni vzorčki so včasih tudi precej zapleteni, pa zato še bolj vabljivi. Domači radi nosijo izdelke, ki jim jih naredi, pa ijna zato z delom veliko veselje. Eva Kuzmič je na razstavo prinesla gobeline, bluze in prtičke. Krogec v kvačkanem prtičku denimo nastaja dvajset minut, potem pa lahko vsak presodi, koliko časa je potrebnega, da tak izdelek nastane. Vodja sekcij e ročnih del pri društvu invalidov Zagorje je Štefi Gričnik, za katero druge članice pravijo, daje vsestranska. Dejalaje, da je bila pobuda za ustanovitev sekcije dana že v letu 1993, uresničena pa lani. Dejalaje, da so lani začeli uresničevati zamisel s šestimi članicami, sedaj jih je pa že sedemnajst. Vsaka nekaj zna, pa izmenjujejo izkušnje. Dobivajo se ob torkih ob petih popoldan, niso pa določile, kdaj gredo domov. Kadar katera hoče. Ženske so zelo zadovoljne in pravijo, daj im teh uric ne vzame več nihče, niti družina ne. Pogovarjajo se o problemih, o načrtih, pomagajo druga drugi, ne samo pri ročnih delih, tudi sicer. Članice sekcije bi rade v svoje vrste pridobile tudi tiste, ki se zročnim delom še niso spoprijele, pa bi se rade. Z veseljem jih bodo naučile. Gredo pa tudi na ekskurzije, kjer si ogledajo kvalitetne izdelke in način obdelave. Sama oblika organiziranja pa je tudi dobra povezava za tiste, ki bi želele delati za različne naročnike ročnih del. Razstavljala sta še dva izdelovalca lesenih izdelkov. Franc Pipan izdeluje zanimive vaze, ena je narejena iz različnih barv lesa in potem je izdelek pravi mozaik. Lepljenje, struženje, oblikovanje, predvsem pa uresničevanje svoje zamisli, kakršne pač. Nekoč je takšno vazo nekje videl, pa mu je takoj prišlo na misel, kako bi jo naredil sam. Prvo je seveda vrgel v koš, sedaj je pa že mojster. Oreh, jesen, češnja, akacija, macesen, kostanj, vse v eni vazi. Alojz Ceglar pa je na razstavo prinesel svoje lesene ure. Dejal je, da so ga ženske naglihale, naj razstavo ročnih del popestri tudi s kakšnim svojim unikatom. Les za takšno uro mora pripravljati kar dve leti, saj sicer poči. Predsednik društva Rado Češnovar je povedal, da zagorsko društvo invalidov šteje 650 članic in članov, pa še 150 podpornih. Razstavo so obiskale tudi članice Društva invalidov Trbovlje in Ivanka Malovrh, tajnica tega društva je dejala, da trboveljsko društvo sicer takšne sekcije nima, kajti organizirana je že pri Društvu upokojencev, pa se tam zbirajo. Seveda pa se bodo trboveljski invalidi sedaj, ko so končno dobili svoje prostore, lahko odločali za različne oblike delovanja. Ivana Laharnar Živali iščejo dom: - dve domači muci, črne barve, stari približno eno in štiri leta - dve muci, stari tri leta in leto in pol, sivobela (sterilizirana) in tigrasta - inešanka med šnavcerjem in terierjem, približno štiri mesece stara psička primerna za v stanovanje - mešanka, ovčarka, stara približno osem mesecev, svetlo rjave barve, prijazna, rada ima otroke - dolgodlaka nemška ovčarka, stara približno dve leti, ubogljiva in izredno lepa - mešanka z labradorcem, stara približno eno leto - ovčjak, star približno dve leti - mešanka s terierjem, stara približno eno leto, primerna za v stanovanje - riemški ovčar, star približno tri mesece. V se informacije na naslovu DPMŽ Trbovlje, p.p. 43 ali tel.: 26 - 032. --------- ■ ------------------------------------------------------- mm: Pokojnine vnovič na udaru Pred dnevi je upravni odbor Društva upokojencev Trbovlje na svoji seji zelo zagreto razpravljal o problematiki pokojnin in vsem tistim, kar je s tem povezano. Pri tem je imel na mizi obvestilo Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki temelji na obravnavi stanja socialne varnosti upokojencev. Pokojnine so že nekaj časa velik kamen spotike. Vlada dr. Drnovška je že večkrat sprožila vprašanje pokojnin, češ dasoprevisoke, da je treba ukiniti izplačevanje poračunov, regresov... Vlada, nekatera ministerstva, Gospodarska zbornica in drugi, vidijo poglavitno zlo naših sedanjih in predhodnih gospodarskih težav v upokojencih in izdatkih za njihove pokojnine. Moti jih število upokojencev, višina pokojnin, mesečno usklajevanje po gibanju plač, moti jih tudi beraško skromna višina enkratnega letnega dodatka za rekreacijo. Če že govorimo o racionalnosti in skromnosti, moramotoskromnostin racionalnostvprvivrsti zasledovati in izvajati pri državnih in občinskih izdatkih. Tudi upokojenci in njihova društva ter zveza vedno poudarjajo, da so tudi upokojenci pripravljeni prispevati svoj delež za oživitev gospodarstva in njegov čimprajšnji vzpon, vendar ne prvi in ne največji delež. V socialnem sporazumu, ki ga je pripravila vlada, naj bi se rast plač omejila s posebno eskalacijsko lestvico. S takšno omejitvijo plač, bi se avtomatično za prav enako stopnjo omejila tudi rast pokojnin. Pa vendar se razpravlja in predlaga, naj se pri usklajevanju pokojnin pri tako zadrževani rasti plač še enkrat uporabi omenjena eskalacijska lestvica. Torej za upokojence dvakratno omejevanje rasti pokojnin. T o upokojenci odločno zavračajo, ker ni pravično. Odprava tako imenovanega poračuna pri usklajevanju pokojnin, bi pomenila letno odvzem skoraj polovico enomesečne pokojnine. Društva upokojencev in ZDUS zahtevajo sedaj in bodo tudi v prihodnje, da se pokojnine usklajujejo po mesečnem gibanju plač in da pripada usklajena pokojnina od meseca za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah. Le na ta način bo zagotovljena enaka rast plač in pokojnin. Upokojenci vztrajajo tudi na tem, da se zadrži izplačevanje dodatka za rekreacijo. Za tem pa morajo stat i vsi upokojenci, vsa društva upokojencev in ZDUS. T.L. 16 let Doma Franca Salamona Trbovlje- Dom upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona v Trbovljah slavi vsako leto 2. aprila dan odprtih vrat. Nata dan je bil pred šestnajstimi leti slavnostno odprt dom za upokojence. T udi letos šota jubilej počastili z raznimi prireditvami. Osredja prireditev je bila v torek. Ta dan je bil dom ves dan odprt za vstop in ogled prostorov pa tudi za obiske stanovalčev. V avli so oskrbovanci doma pripravili razstavo ročnih del, ki dokazujejo, kako zlate roke imajo posamezniki v domu kljub poznim letom. Pripravili so tudi novo številko glasila Jesen življenja. Dan odprtih vrat so počastili tudi s kulturno in zabavno prireditvijo, v kateri je sodeloval znani glasbenik Aleksander Jež, prvič v svoji bogati karieri. V drugem delu pa je sodeloval ansambel Slovenski odmev. V domu zaposlenim so izročili posebna priznanja za 10.in 15 letno delo v zavodu. Deset let delajo vtem domu trije, petnajst let pa kar sedem zaposlenih. Slavja se je udležilo veliko število povabljenih. T.L. Pomladni dan na materinski dan Prvi pomladni dan je bil še posebej lep v Domu upokojencev Franca Salamona, in sicer v skupini za samopomoč "Vijolica". Na obisk so prišli cicibani vrtca "Mojca" in prinesli poln koš pisanih marjetic. Spremenili so se v plešoče čofotajoče račke, zajčki so poskakovali od grma do grma, tudi volka in Rdeče kapice ni manjkalo. Po rajanju pa so se iskrive zvezdice zopet spremenile v pridne otroke. Marsikatero oko se je orosilo, roke mater pa so zatrepetale, ko so iz drobcenih otroških rok sprejemale skromne šopke. Ob odhodu pa so otroke prosile in vabile, naj le še pridejo. Skupina za samopomoč Vijolica Otroci na obisku v Domu Franca Salamona. 1 * ' 1 ' ■ Materinski dan Skupina za samopomoč "Komet", sestavljena iz oskrbovancev Doma upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj, je pod vodstvom socialne delavke doma in zunanjih sodelavcev 23. marca v jedilnici doma pripravila glasbeni program v počastitev dneva materinstva. Oskrbovancem doma in njihovim svojcem je skupina prepevala pesmi. Skupino je na sintesizerju spremljal Metod Lavrini. Da je bila prireditev resnično podobna praznovanju so moški iz skupine Komet podarili vsaki gospe, ki je bila v jedlinici doma, pomladno cvetlico, katere je vskupino prinesla Vida Kurnik, zunanja sodelavka skupine Komet, določena iz Trboveljskega Karitasa. Danica Hren socialna delavka doma In memoriam Lad!qi ‘Korošcu Umrl je Kecal, Don Pasquale, baron Ochs, Skula, Varlaam, Leporello, Čerevik, kralj Tref.... umrl je Sancho Pansa. Zastor je padel. Umrl je Ladko Korošec, prvak ljubljanske opere, veliki slovenski basist in koncertni pevec, naš zagorski rojak, ki so ga poznale in visoko cenile tudi operne hiše daleč preko meja naše domovine. Nastopal je po celi Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki. Vlogo Kecalaje odpel v416 Prodanih nevestah. Najraje pa je zapel preprostim ljudem slovensko narodno pesem, ta veliki slovenski umetnik. Enkraten kot umetnik in človek, kot slovenski glasnik lepote. Reprize ni več. Umrl je zaslužni občan občine Zagorje ob Savi in častni član ter podpredsednik Rudarskega pevskega zbora "Loški glas". Spomini Rudarski pevski zbor Loški glas je v letu 1972 praznoval 45 - letni jubilej. Ob tej priliki sem zbral in uredil drobno knjižico - brošuro, v kateri sem objavil razvojno pot zbora, opremljeno z bogatimi fotografijami od vsega začetka delovanja. Ker je začel peti Ladko Korošec prav pri Loškem glasu, sem v prispevku o njem med drugim vključil nj ego ve mladostne spomine, saj je ves čas živel z zborom in njegovo rastjo. Takolejepovedal: "Že v otroških letih sem z naj večjim veseljem poslušal petje. Seveda takrat v Zagorju še nismo imeli radia. Lepo zapeta pesem je bila prava redkost. Neke zime me je brat Drago povabil, naj pridem na koncert Loškega glasu, ki bo na Izlakah v 'topliški dvorani'. Z zanimanjem sem šel po visokem snegu peš na Izlake. Zastor seje dvignil in pričel seje koncert. Poslušal sem ves prevzet. Naše preproste pesmi so mi bile tako všeč, da sem jih pozneje prepeval, seveda zase, če sem le utegnil. Kako me je ganila tista: Ljubi očka, kaj si rekel, ko se kostanj obleti? Čas kostanja je potekel, ali tebe, očka, ni! Srečen in zadovoljen sem jo po koncertu mahal nazaj v Zagorje. In res. Loškega glasu nisem pozabil. Čez nekaj let sem prišel na vajo k Ašiču. Sprejeli so me v zbor kot drugega basista. Prva vaja je srečno minila. Po vaji mi je predsednik zbora France Kovač rekel: 'Če boš prid'n hodu h vajam, bo morbit šlo počas'! Prav je imel, res je šlo. Pridno sem hodil na Loke. Včasih je deževalo, včasih snežilo. Pri vajah pa je bilo vedno toplo. Spoznaval sem pevce Loškega glasu. Celo vrsto delavnih, preprostih in srčno dobrih ljudi. Kako lepe spomine imam na koncerte, na katerih sem tudi sam sodeloval kot član zbora! Moja pevska pot mej e pozneje peljala v Ljubljano - v opero. Nič več nisem mogel sodelovati pri Loškem glasu. Vedno pa sem s srcem spremljal njegovo plemenito.delo." Tako je opisal mladostni čas Ladko. Pesmi radosti Ob 45 - letnem jubileju zbora pa je bil 8. aprila 1972 v dvorani Delavsko prosvetnega društva Svoboda v Kisovcu tudi slavnostni koncert. B il sem režiser tega koncerta, scenarist, konferansje. Za svetlobne efekte je bil zadolžen Ljubljana, aprila 1968, B Jakac Štefan Rems, za ozvočenje pa Ivo Hribar. Na koncertu je sodeloval seveda tudi Ladko in zapel odlomek iz opere Don Pasquale ter slovensko narodno "Ti si ur'ce zamudila" - na klavirju gaje spremljala mlada Mojca Bren iz Zagoija. Z Ladkom sva za nabito polno dvorano izvedla tudi mikrofonski intervju. Ko sem ga vprašal, kakšni so njegovi občutki na domačem odru, na domačih deskah, je odvrnil: "Pel sem na svetovnih opernih deskah, tudi v milanski Scali in moskovskem teatru, a tako lepih občutkov kot so na domačih deskah, med domačimi ljudmi, ne znam opisati." Slavnostni koncert, ki ga je takrat vodil Mirko Prašnikar, je izredno uspel, dvorana j e bila navdušena. Tone Ašič je večkrat zaklical iz dvorane: "Bravo, Loški glas!" Po koncertu smo se vsi udeleženci posedli v šolski razred prizidka osnovne šole na Lokah na skromno zakusko. Uspel koncert smo proslavi li s tradicionalno klobaso in kruhom, s kakšnim kozarčkom pa nazdravili. Potem smo skupaj z Ladkom zapeli... in peli dolgo v noč. Vmes pa sva s pevovodjem Mirkom Prašnikarjem izvedla dober h ec za Ladka. Mirko je stopil po klavirsko harmoniko, jaz sem vstal, pozval na tišino in kot radijski napovedovalec napovedal posebno točko, v kateri bo nastopil prvak ljubljanske opere Ladko Koršec. Ladko je hotel vstati, sedel je prav ob meni, a sem mu namignil, naj kar sedi. Stoje sem se našopiril nekoliko nazaj, da sem poudaril večji trebuh (takrat ga še nisem imel), si po operno zataknil roki za pas. Mirko je potegnil harmoniko, jaz pa sem glasovno imitral Ladka in zapel tisto narodno "Ti si ur'ce zamudila." Aplavza in smeha ni bilo konca. Ladko jeploskal z dvignjenima rokama in vmes dejal: "Ti kampeljc Palčičev!" Ob koncu aplavza pa sem še dejal: "Hvala, saj vem, da je bilo malo boljše od Ladka." Kje pa, niti do gležnjev mu nisem segal, h ec pa je le bil. Ladko si je brisal solze od smeha. Srečanja Z Ladkom sva se kasneje večkrat srečevala v Ljubljani. Ponavadi, ko mi je na ulici prihajal nasproti, je dvignil obe roki in mi v pozdrav dejal: "Zdravo Radko!" laz pa njemu: "Zdravo Ladko!" Pa j e bila čista rima. Nekoč sva se tako srečala in zavila na čaj v restavracijo Operna klet. Klepeta ni bilo konca, ko je prisedel k nama njegov znanec iz opere. Ladko me je predstavil z besedami: "Predstavljam ti ... mojega režiserja iz Kisovca, ah, kaj. Moj fant je to, Zagorjan!" Potem sva mu razložila, kje sta sploh Kisovec in Loke. B il pa sem pohosen, da sem bil njegov fant. Slovo Tistega sončnega petka v marcu pa sem nemo stal ob njegovi krsti na ljubljanskih Žalah. Utihnil j e njegov žametni bas, končanje bil dragocen umetniški čas velikega slovenskega umetnika. Grlo sem imel izsušeno, pri srcu je skelelo. Tam, levo od krste, je stal Rudarski pevski zbor Loški glas v rudarskih uniformah, Ladku zvest do zadnjega diha. V sloVo so mu zapeli venček slovenskih pesmi, med drugim tudi tisto "Nebo žari", ki si jo je želel, da mu jo zapojejo ob slovesu. Dolg je bil poplačan. Z lepimi izbranimi besedami seje od njega poleg drugih poslovil predsednik zbora Karli Osredkar. Ko pa so pevci Loškega glasu z rdečimi nageljni zasuli njegov grob, sem slišal Jožeta Ostrožnika, ke je komaj slišno dahnil: Adijo, Ladko! Prijatelj prijatelju. Velik umetnik ne umre. Ostaja v naših srcih. Radovan Palčič ZABEUinO Zagorski pleharji ne lenarijo V petek, 24. marca so iz steklene dvorane Delavskega doma v Zagorju spet zazveneli veseli toni Pihalnega orkestra Svea. Po krajšem počitku so pod taktirko novega dirigenta Draga Brvarja spet dokazali, da znajo poskrbeti za pravo vzdušje. Spomladanski koncert, katerega so obljubili že na novoletni prireditvi, so izkoristili tudi za čestitke ob materinskem dnevu. Večer sta sestavljala dva dela: v prvem so igrali znane domače in tuje skladbe - od polk, valčkov, evergreenov, glasbe iz znanih filmov, pa tudi znane Bohemian Rhapsody in Saint Louis Bluesa. Za zabavo v drugem delu pa so poskrbeli gosti; člani narodno - zabavnega ansambla Borisa Razpotnika. N.M. Hrastnik V Glasbeni šoli so imeli vsredo, 29. marca, v dopoldanskih urah štiri nastope. Prvošolcem in učencem drugih razredov dolske in hrastniške šole so prikazali instrumente in plesno dejavnost. F.M. V ljudski knjižnici Hrastnik tudi ta mesec poteka uganka meseca na temo Pomlad. Osnovnošolci morajo odgovoriti natri vprašanja, vprašalnik pa dobijo v knjižnici. Žrebanje bo 18. aprila ob 13. uri, prvi trije izžrebani reševalci pa bodo prejeli nagrade. Ob Mednarodnem dnevu knjig - 2. aprila - so za otroke v Ljudski knjižnici Hrastnik odprli razstavo knjig z naslovom Naj Knjiga. Razstava bo odprta 14 dni. J.V. Trbovlje Delavska godba Trbovlje je že preteklo leto začela s samostojnimi abonmajskimi koncerti. V lanski sezoni so pripravili tri abonmajske koncerte. Tudi letos so se odločili, da s temi koncerti nadaljujejo. Razpisali so II. koncertni abonma za leto 1995, ki obsega tri koncerte. V koncertni abonma so pričeli vpisovati 3. aprila, cena je 1.800 tolarjev. Prvi abonmajski koncert bo 22. aprila v trboveljskem DD. Prijave sprejemajo v godbenem domu na Trgu Svobode. V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah je 1. aprila samostojno razstavo postavila znana trboveljska s likarka Ivanka Uršič, sicer članica Društvarevirskih likovnikov Relik Dadas. Na ogled je postavila 12 del v raznih slikarskih tehnikah in z motivi iz cvetličnega sveta ter krajine. Razstava bo na ogled ves april v času, ko je odprta knjižnica. T.L. Zagorje Lutkovna skupina Šviga švaga je malčke zagorskih vrtcev razveselila 30. marca dopoldan v zagorskem Delavskem domu z lutkovno igrico Mucolin in volk. Osrednji lik ameriškega filma Razkritje (Disclosure), ki ste si ga lahko ogledali v 36. filmskem gledališču 4. aprila, je poslovnež z zavidljivo kariero v računalniški firmi. Obeta se mu napredovanje. Žal se vse obrne drugače, ko njegova šefinja postane ženska... Film razkriva rivalstvo in krutost ljudi, manipuliranje in uporabljanje moči. Boj med spoloma dobiva nove dimenzije. Igralska zasedba: Michael Douglas, Demi Moore. Kulturno društvo Elektro-element Izlake je 26. marca gostovalo na Mlinšah z igro Dve nevesti. Gledalci so jih z navdu- šenjem sprejeli. Učenci Glasbene šole so bili v marcu zelo aktivni. Poleg lepih uspehov na državnem prvenstvu so 22. marca pripravili interno produkcijo, 25. marca pa so nastopili v zagorskem Delavskem domu ob materinskem dnevu. D.H. Litija Lilijan Borut Raspotnik je v torek, 4. aprila, v veliki sejni dvorani občine Litija pripravil potopisno predavanj e z diapozitivi Od Tihega oceana do Atlantika (Po Južni Ameriki). Prireditev je bila posvečena 850 letnici Litije. D.H. Matična knjižnica Litija je 28. marca organizirala celodnevno delavnico Pripovedništvo in pravljičarstvo skupaj z EPTO iz Ljubljane (založba najlepših slikanic). 15 udeležencev iz šol, vrtcev in knjižnic je pridobilo nova znanja o tem, kako in kdaj otroku ponuditi in povedati pravljico. Udeleženke so bile zelo zadovoljne, saj so pridobile dovolj novega znanja, ki ga bodo lahko v bodoče Dan otroškega branja Pred 190 leti se je 2. aprila rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen. Mednarodna zveza za mladinsko književnost je njegov rojstni dan razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Ta praznik prznujemo pri nas in po svetu že skoraj tri desetletja (od leta 1967). D.H. pri svojem delu še razvijale. Film Divja reka je bil v četrtek, 30. marca, predvajan v okviru filmskega gledališča. Obenem se je predstavil tudi Rafting klub Vidra Litija, izžrebali so pet vstopnic za vožnjo po Savi. V litijski knjižnici je bila v torek, 4. aprila, ob 17. uri igralna ura v litijski knjižnici. Otroci so poslušali pravljico in izdelovali trganko. J.O. Skupina Abrakadabra po slovenski sceni čara že več let. Iz starejših časov skupine se bo verjetno marsikdo še spomnil njihovih uspešnic Barbara in Droben dež. Nato so se zamenjali nekateri člani, odšel je tudi pevec, ki je skorajda v vsaki skupini "zaščitni znak". Zdelo se je, daje tukaj zgodbe o Abrakadabra konec. Na veseljemnogih (predvsem najstnic), pašo preostali člani nadaljevali z delom. Novo postavo, v kakršni nastopajo še danes, so sestavili pred dobrima dvema letoma in pol. Počasi so snemali pesmi in pred kratkim izdali prvo kaseto, ki so jo naslovili - Abrakadabra. Skupino odlikuj e predvsem nekaj; na kaseti j e med desetimi pesmimi samo ena priredba, kar je v današnji popularni glasbi prava redkost. V slovenščino so "prenesli" pesem Richarda Marxa, Now and forever. Pri tej pesmi sta jim pomagala tudi edina gosta, Marino Mrčela, ki je odigral akustično kitaro in skopski čelist Aleksander Kuzmanovski. Vse ostale pesmi so odigrali člani skupine sami. Tudi pesmi so avtorsko delo, kar šest pesmi je delo vodje skupine Boštjana Jurce. Fantje upajo, da bo v kratkem izšla tudi CD plošča, saj se zavedajo, da je ob kaseti CD skorajda že potreba. Prav tako so na lokalne televizij ske postaje že poslali tri svoj e starej še video-spote, za naslovno pesem Abrakadabra, pa ga bodo posneli v kratkem. Njihova glasba se je lepo prijela po celi Sloveniji. To dokazujejo tudi visoke uvrstitve na lestvicah. In kot je dejal Boštjan, je tudi pisem iz dneva v dan več. Tako razmišljajo o ustanovitvi fan kluba. Za vse tiste, ki bi jim radi pisali že danes, objavljamo naslov njihovega začasnega kluba: Abrakadabra, Grič l/c, Ljubljana. Ni dvoma da bomo, vsaj glede na resnost, ki jo kažejo člani skupine, o njih še veliko slišali. Tomaž A. Štojs Borni c. % diskoteki Palma Tudi videospoti imajo svojo moč! V to m pt me slu oddaje Roka,očku,... so 'tud, ¥sjaj it tvtMttk... Vsaj še trenutek postojte na naši strani in si preberite kaj je novega v skupini Avia band, katere člani so še vedno Aleš Turnšek - Turi, Miha Meglič, Matej Strah, Igor Kulašič, Dragan Topič in Danijel Čampa. Z njimi smo se pogovarjali na maturantskem plesu, kjer so igrali že drugo leto. Povedali so, da je zasavska publika odlična in da pri nas radi nastopajo. Fantje so pred kratkim sodelovali na slovenskem izboru za popevko Evro vizij e, kjer so s skladbico Vsaj še trenutek, ki jo je napisal Matej Strah zasedli tretje mesto. In kaj si o tem nastopu misli njihov pevec Turi? "Velika častnas je doletela že s tem, da smo bili sploh sprejeti v glavni slovenski izbor popevke za Evro vizijo. Mislim daje tretje mesto, ki smo ga zasedli, zelo dobro. Smo zadovolni, pesem seje medposlušalci že dobro "prijela". Kakšen bo končni rezultat bomo še videli." Njihovo prejšnjo uspešnico, skladbo Pandorina skrinjica so naredili v dveh techno verzijah. Prvo verzijo so posneli na hrvaškem, gBfistc drugo doma. Obe izvedbi boste lahko slišali na njihovi novi CD plošči, ki bo izšla v začetku aprila. Njen naslov bo Pandoras Box. Takšen naslov so si fantje izbrali, ker bo na tej CD plošči Pandorina skrinjica tudi v angleščini. Poleg nje boste lahko slišali še pesmi Vsaj še trenutek, Podarimo poljub in ostale uspešnice. V kratkem bodo posneli tudi video spot za skladbo Vsaj še trenutek. Še novi naslov za vse oboževalke: Tadeja Somrak, za Avia band fan club, p.p. 10, 61000 Ljubljana. Saša Grobljar s WhiiE PaIace (VTI/KRANTANijA, ZDA 1 990) Kaj dobite, če križate mladega & perspektivnega strokovnjaka za marketing židovskega porekla in vsaj petnajst let starejšo, a privlačno & močno neodvisno ateistko(?), ki živi na "napačni strani" mesta in prodaja hamburgerje v luknji nedostojni zvenečega imena Bela palača? Samo dva odgovora sta možna: Prepir v katerem bodo uporabljene vsaj sočne besedice, ki niso za v javnost, ali pa erotično naelektreno razmerje. V našem primeru celo oboje. Le kaj imata skupnega osebi, ki prihajata iz dveh tako različnih okolij? Ok, poleg sexa. Preteklost, povezano z izgubo. Nora (Susan Sarandon) je izgubila otroka, Max (James Spider) pa soprogo. Če slučajno niste dopolnili petnajst let, vam bodo za petnajsti rojstni dan "zgodovinske" scene oralne ljubezni precej očitno nakazale odgovor na vprašanje "Kaj je to Deep Throat". Aja, da ne pozabim. okusom za ženske ni ravno navdušeno. Seveda Maxovo okolje nad njegovim Odlična in čustvena (zelo čutna), z ognjevitim erosom nabita zgodba o intimni zvezi med mladim vdovcem in zrelo žensko. (Playboy magazine). Res. V zvezi s filmom je treba omeniti še nepozabno Kathy Bates (Oskar za najboljšo žensko glavno vlogo v filmu Misery), ki sejo spominjamo vsaj še iz Ocvrtih zelenih pradižnikov. Jamesa Spideija, ki je s Sarandovo igral skupaj tudi v Bob Robertsu, smo že videli v Wall Street, Sex, Lies & Videotapes, Pretty in Pink, Bad Influence, Less then Zero in drugih. Susan Sarandon paje poleg vloge v kultni poslastici Rocky Horror Picture Show nastopila še v Lorenzo's Oil, Thelma & Louise, Witches of Eastvvick, Buli Durham in ostalem malem morju filmov. Režiser Luis Mandoki (Murderer in the Motel) je po scenariju Teda Tallyja in Alvina Sargenta posnel svojo izpovedno najmočnej šo zgodbo doslej (Gaby - A True Story je močna, a v drugem kontekstu). Rahlo odštekana ljubezenska zgodba s primesmi avanture in romance in samospoznanja je vredna ogleda. Ocena: **** Tommy Te dni je svoj šestintrideseti rojstni dan praznoval priljubljeni kantavtorAdi Smolar. Adije svoj rojstni dan "praznoval" vMesečini, toda tega žura gotovo še dolgo ne bo pozabil. Adiju želimo vse naj, naj in upamo, da se bomo kmalu srečali na kakšnem privatnem žuru. Svoj rojstni dan je pred kratkim praznoval tudi stari maček Tomo Jurak, ki ga naše mame zelo, zelo dobro poznajo. VendarTomo še vedno lepo prepeva in omehča tudi trdo srce marsikatere najstnice. Tomo, vse najboljše. Ponovno pa je postal očka priljublj eni pevec slovenske naj skupine Pop design - Vili Resnik. Viliju bo poleg žene Mojce in hčerke Sare kradel čas tudi novorojenček Tim. Še ena zvezdica je praznovala rojstni dan. Anja Rupel (bodoča gospa Klinar) je pred kratkim proslavljala. Kako ji je čestital njen bodoči mož Aleš Klinar, nam Anja ni izdala. V naših logih se bodo ponovno potepali člani ansambla Avia band. Fantje bodo namreč igrali kar na dveh maturantskih plesih. Vili je znova očka. mm: Verjetno se bodo ponovno spominjali kako je bilo takrat, ko so sami maturirali. Marko Milič, nova zvezda slovenske košarke, je za vse svoje oboževalke povedal, da trenutno še nima spremljevalke. Zato punce, kar v napad. V prostem času Marko rad vzame v roke knjigo o jogi ali kakšno s filozofsko vsebino. S.G. r ^ naslednji Uganki bo nagrada spet ansambla Avta band m šaljivca i>asa V aasicdnji številki palionuijHMOeiili ................................ ........................................... ©lE@16,@$EČ,©©W B&MI V soboto, 25. marca, je bilo v Delavskem domu Trbovlje precej živahno. Ta večer je bil posvečen četrtošolcem Ekonomske srednje šole iz Trbovelj. Svečaneobleke, svečke, glasba, ples... so bile glavne značilnosti maturantskega plesa. Približno devetdeset dijakov je skupaj z razredničarkami Ivo Baš, Eriko Šergan in Nives Šerbec pripravilo ples, v katerega so vložili mnogo truda. Dokazali so, da lahko poleg šole opravijo še marsikatero drugo delo. Poiskali so sponzorje, krasili dvorano, hodili na plesne vaj e... Kolje že v navadi, so dijaki najprej poskrbeli za svoje povabljence in jih popeljali do miz. Zatem so se s svečami v rokah "sprehodili" po dvorani in zapeli maturantsko himno Gaudeamu s igitur... Vimenu dijakovjespregovoril Sebastjan S noj, ki se j e vsem profesorj em in staršem zahvalil za pomoč, spodbujanja pri učenju in pomoči pri reševanju nalog. V imenu profesorjev pa je spregovorila ravnateljica Darka Lipičnik. Seveda so vse tri razredničarke prejele tudi prečudovite šopke. In že je sledil ples z učitelji. Moram priznati, da so tako dijaki kot tudi naši profesorji odlični plesalci in ob glasbi skupine Avia bend so se vsi veselo vrteli po plesišču. Na nobenem plesu ne gre brez četvorke in LjAiAi/ Tudi tokrat vam ponujamo nekaj bolj ali manj svežih novičk o zaljubljenih parčkih iz zasavskih srednjih šol. Pa začnimo odkrivati, razkrivati... Martina K. (Eu) in Blaž K. (Str.) sta še vedno srečno zaljubljena, prav tako tudi Vesna D. (Eu) in Aleš S. Kdo je lepotec, kise sprehaja s Kato P. (Eu), žal še nismo izvedeli, izvedeli pa smo, da se Darja N. (Eu) velikokrat videva z Dragom S. Katera je naslednja žrtev Tine P. (Eu) bomo kmalu izvedeli. Zaradi Aljoše S. (Špo. Gim.) sta se skregaliBarbiF. (Trg.)inJanjaP.(Trg.). Zadnje čase sta veliko skupaj Maša Č. (Eu) in Andrej S. (Gim.). Rokometaši so med mladenkami vedno bolj priljubljeni. Maji I. (Eu) srce še vedno gori za Janeza G. (Eu), novo oboževalko iz Eu ima tudi Primož R. - Sami (Str.). Če bo dobro pogledal okrog sebe, jo bo gotovo opazil. Za koga se je postrigla Špela S. (Eu) nam žal ni znano. Do naslednjega javljanja vam pošiljamo koš poljubčkov. Baltazar promenade po dvorani. Sevedaje bilo tudi tokrat tako in bodoči maturantje so se na plesnih vajah marsikaj naučili in svoje plesne sposobnosti tudi pokazali. Ples s starši, to je bilo zadno dejanjeuradnega dela In nato se je začela nora zabava. Ob glasbi Avia benda so marsikoga zasrbele pete in j e svojo energijo ptirabil na plesišču, med pavzami pa smo se vsi do solz nasmejali šalam, ki jih je za ta večer pripravil voditelj Sašo Hribar. In sedaj se dijaki že pripravljajo na zadnja dejanja njihovega srednješolskega življenja. Z velikimi koraki se bližata matura in zaključni izpit, poleg tega pa se vsi maturantje že veselijo izleta v Španijo, ki bo konec aprila. Saša Grobljar Foto: Romana Benko Knjižni molji Knjižni molji. Molji? Knjižni? Seveda, to so tisti učenci, ki radi berejo in pogosto hodijo v knjižnico. Milena Garantini, vodja knjižnice v Zagorju, je vedela, da učenci 2. c razreda OŠ Ivana Skvarče radi prebiramo knjige. Zato nas je povabila k sodelovanju v oddaji Knjižni molji. Povabilo smo z veseljem sprejeli. Skupaj z učiteljico Alenko Ašič smo sestavili program in se na nastop skrbno pripravljali. V petek, 24. februarja smo se v Javni knjižnici mladim bralcem predstavili z recitalom, ki je bil sestavaljen iz glasbenih točk in deklamacij. Zaigrali smo tudi lutkovno igrico Mavrična ribica. Celotno oddajo je snemala ETV in jo zvečer tudi predvajala na TV. Veseli smo, da nam je uspelo in da smo bili prvi učenci, ki smo sodelovali v oddaji Knjižni molji. Žiga Ašič, 2.c Mavrična ribica V petek, 24. febmarja smo se zbrali pred Javno knjižnico. Ko smo bili vsi zbrani, nas je učiteljica Alenka Ašič odpeljala v oddelek za mladino. V knjižnici je bilo že vse pripravljeno zasnemanje oddaje o Mavrični ribici. Učenci 2. c razreda so pripravili program, učenci tretjih in četrtih razredov pa smo bili gledalci. Zaigrali so nam pravljico o Mavrični ribici. To je bila pravljica o ribici, ki je imela najlepše luske v vsem širnem morju. Učenci so igrico lepo odigrali, mi pa smo navdušeno ploskali. Nato je učenka četrtega razreda izžrebala tri nagrajence, Id so pravilno odgovorih na zastavljeno vprašanje. To vprašanje se je glasilo: "Kdo je pomagal Mavrični ribici, daje postala srečna?" Nagrajenci so dobili lepe knjižne nagrade. Po končani predstavi smo se posladkali z bonboni in popili sok. Predstavami je bila zelo všeč in želel bi si še kdaj ogledati kaj podobnega. Naje Flisek, 3.b Meni se je zdela knjižnica zelo moderna in lepa. V njej je tudi računalnik. Knjižnico bom večkrat obiskal. Matej Pinter Knjižničarka nam je pokazala, kako deluje računalnik in sistem črk ob knjigah. Dejan Eržen Vsi učenci smo bili zapisani v računalniku. Tudi tovarišica mi je bila všeč. Klemen Izlakar Štiri tačke Obiskujem krožek "Štiri tačke", ker rad imam vse mačke, ljubim tudi psičke in pa male ptičke. Smilijo se nam Živah, zato smo mnogo hrane zbrali, poslali smo jo v azile, da so Živah jo dobile. Dobivamo vzpodbudna pisma, iz Trbovelj, Dola, Maribora, vsi smo na isti strani, zato se imamo radi. Kdor ljubi živali in za njih skrbi, tak človek le lahko živi. vih. Všeč mu je slikarska šola na Dobovcu, kjer otroci delajo v naravi. Zdi se mu, da dobra shka lahko visi kjerkoh. Najbolj mu je všeš tisti mali klovnovski klobuk. Sam se ne pokriva. Daliborka, Sabina Ustvarjalni nered V delavnici, ki smo jo obisakli, je glavna tema, kako lahko uporabimo čelado. Kaj počnejo z njimi? Barvajo, režejo, luknjajo, lepijo, dodajajo, polnijo, praznijo... Dva osmošolca staizčelade nared ilacvetlični lonček. Nekdo drugje oblikoval razne živali. Kot za Vikinga so dodah rogove. Izdelki so uspeli, vendar mislim, da bodo več časa porabili za pospravljanje, kot za preoblikovanje čelad. Proti koncu dela se vname prepir, ker nihče noče pometati. Fantje pač niso za te stvari. Učitelj odloči, da bo vsak pometel del učilnice, da ne bo nihče prikrajšan. Stojan, Sašo, Drago Dan v podaljšanem bivanju z glasbenim učiteljm Z. g. Shmškom smo se šli igrico Pri Kovačevih je nekaj narobe. Tudi narisal je vsakega izmed nas in rekel, daje to "Varstvena reprezentanca". Maja Končar, 1. r Včeraj je bil v podaljšanem bivanju g.SIimšek. Šli smo v njegovo glasbeno učilnico in tam poslušali glasbeno pravljico Peter in volk. Aleš Gabrovec, 1 ,r Včeraj je ga. Eriko nadomeščal v podaljšanem bivanju g. Janko Slimšek. Nučil nas je pesmico Dva šopka. Jaz jo znam kar dobro. David Jakopič, 1 ,r Najlepše mi je bilo, ko smo šh v razred na koncert. Poslušali smo glasbeno pravljico Peter in Volk. Anže Kralj 1 ,r vsi Šmartno pri Litiji .ti Kaj se bo prikazalo? Odpadli nastop Nekega dne je učiteljica stopila v razred in nas obvestila, da bomo nastopili v mestni knjižnici. Še bolj nas je razveselilo to, da nas bodo snemali. Učiteljica je pripravila prvaljico o mavrični ribici, morali pa smo se naučiti tudi pesmice. V si smo se začeli pripravljati. Mene je učiteljica določila za nastop v igrici. Igrala naj bi morsko zvezdo. V šolo smo prihajali prej, da smo skupaj vadili in se pripravljali za nastop. Vsi smo težko čakali dan, ko bomo nastopili. Ampak zgodilo seje ravno tisto, česar sem se najbolj bala. Teden dni pred nastopom sem zbolela. Ves moj trud in želje, da bi nastopala, so bile zaman. Tudi jokala sem od jeze in od žalosti. Učiteljica je določila za mojo vlogo sošolko Dijano, saj nastopa zaradi mene niso mogli odpovedati. V uteho pa mi bo videokaseta, na kateri bom predstavo lahko gledala doma. Potolažila sem se, saj bo še priložnost in takrat bom tudi jaz zraven. Maša Smrekar Avsec, 2,c Naša nova knjižnica Naša knjižnica je lepa in nova. V njej je več kot tri tisoč knjig. Tjaša Majdič Knjižničarkaje razložila, na kateri polici si lahko izbiramo knjige. Eva Vran Zato hura za ribe, hrčke, ptičke, psičke, mačke, saj vsak dan več jih obiskuje krožek "Štiri tačke". Marko Felicijan, 3. a OŠ Gorica, Velenje Zgodovina klobuka Ste se kdaj vprašali,zakaj ljudje sploh nosimo klobuke. Kdaj so nastali, kdo jih je nosil in zakaj? O tem so se spraševali v zgodovinski delavnici. Čelado nosimo predvsem zarad varnosti, včasih je predstavljala tudi moč in oblast, predvsem pri Vikingih in starih Rimljanih. Če nosiš določeno pokrivalo, pomeni to, da spadaš na določeno stran, k stranki, klanu ali skupini. Jakobinci v času francoske revolucije so nosili posebno pokrivalo, da so se ločili od drugih. Čepica je bila njihov zaščitni znak in simbol revolucije. S pomočjo zbirke knjig Kako so živeli so v zgodovinski skupini opisali pokrivala iz raznih obdobij, z različnimi tehnikami pa so jih prenesh na papir. Živa, Erika Nikolaj Beer je slikar, ki je vodil eno od delavnic. Postavili smo mu nekaj vprašanj in odgovore takole strnili: Najraje riše ljudi in gozdove. Sodeloval je že na mnogih kulturnih dne- HI NOGOMET Težko osvojeni točki Zagorje - Solinar Piran 1:0 (0:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 800, sodnik Kodrič (Ptuj), strelec Petrušič (87 - 11 m). Zagorje: Hace, Kurež, Kranjc, Hadžič, Buovski, Uranič, Kern, Barič, Poglajen (Haralovič), Petrušič, Grčar (Šink). Solinar: Kapun, Miličevič, Radešič (Gabrič), Kariš, Dulaj, Prača, Gregorič, Durmiš, Lupier (Mijanovič), Jureš, Ipavec. Zagorjani so v trdi, na oko ne preveč privlačni igri osvojili izredno pomembni točki. Tekmo so začeli podjetno in tako je Kern, ki j e pred tekmo praznoval 30. rojstni dan, poskušal v 6.in 14. minuti, vendar ni bil dovolj precizen. V 24. minuti j e poskušal Uranič, vendar žoga ni hotela v mrežo. Najlepšo priložnost v prvem polčasu je imel Buovski, ko je v 26. minuti streljal s 30 - ih metrov, a je žoga le za las zgrešila okvir vrat. Gostje si prvih 45 minut niso priigrali niti ene resne priložnosti, saj je bilo očitno, da so igrali na točko. V drugem delu je povsem nerazpoloženega Grčarja zamenal Šink, ki je le tri minute za tem preslabo streljal na vrata zanesljivega Kapuna. V 86. minuti so imeli gostje edino priložnost na tekmi, ko je Gregorič streljal s 40 - ih metrov na vrata Hace ta. Ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo brez zadetkov, je nekdo izmed gostujočih branilcev podrl Petrušiča, sodnik pa j e brez okrevanja ■.................... X;X:X;X;x;x:X;Xv:;XvX\vX* lili! pokazat na belo točko, čeprav so se vsi gostujoči igralci pregovarjali z njim. Zanimivo je, da so gostje hoteli prelisičiti izvalajca naj strožje kazni in so za gol poslali rezervnega vratarjaStipanova, vendar se zagorski golgater ni dal zmesti in je žogo zanesljivo poslal v levi, vratarja pa v desni kot. Gostje so hoteli fizično obračunati s sodnikom, ki je v spremstvu policistov zapustil stadion. Kljub slabi igri pa so rumeni vknjižili nov par točk... P.M. Ne gre Slovan - Rudar 1:0 (1:0) Ljubljana, stadion na Kodeljevem, gledalcev 100, sodnik Eling (Kranj), strelec: 1:0 Zorko (42). Slovan: Dežman, Jeršin, Todorovič, Winterleitner, Lorger, Gojkovič, Pepel-nak, Filak, Zorko, Begič, Žnidaršič (Živolič). Rudar: Ahlin, Tomše, Turšič, Zaimovič, Kurež, Žibret, Alič, Sotenšek, Holešek, Breznikar (Ocvirk), A.Ranzinger. Rudarju po visoki zmagi s 6:0 proti Železničaiju v uvodnem spomladanskem kolu ne gre in gre. V nedeljo so "zeleno-črni" doživeli drugi spomladanski poraz v gosteh. Premagalo jih je moštvo Slovana, ki je tako zabeležilo prvo zmago v nadaljevanju prvenstva. Ljubljančani so bili pred nedeljskim obračunom kar trikrat zapored poraženi. Še enkrat več se je tako izkazalo, da Trboveljčani naj slabše igrajo prav proti nasprotnikom, s katerimi še zdaleč nebi smeli igrišče zapustiti s pogledom ob tla. Za razliko od prejšnjih tekem so si tokrat pripravili le eno priložnost, ki jo je že v prvih minutah po podaji Holeška zapravil Alič. Na drugi strani tudi domačini na zelo slabem igrišču (pa vendar enakemu za obe ekipi) niso bili ravno prepričljivi. Odločilni zadetek je bil dosežen v končnici prvega polčasa. Vratar Ahlin je zopet klonil po protinapadu. Rudarje namreč v napadu izgubil žogo, domačini so hitro krenili na nasprotnikovo polovico, izigrali kompletno obrambo, Zorko se je znašel v stoodstotni priložnosti in rutinirano zatresel mrežo. "Ponovila se je stara zgodba. Gol smo prejeli iz protinapada. Pred tekmo sem opozarjal igralce, da naj tokrat igrajo strpno, na svoji polovici ter da bomo mi "udarili" iz "kontre". Toda znova niso poslušali. S točko bi bili še vedno blizu vodilne dvojke, tako pa zaostajamo že tri oziroma štiri točke," je po tekmi razočarano ugotavljal trener Milan Ocvirk. S.F. Točka v gosteh File Mengeš - Radeče papir 0:0 Mengeš, stadion NK Mengeš, gledalcev 600, sodnik Bohinjc (Škojja Loka). Mengeš: Lužar, Pra-štalo, Jaklič, Jeglič, Kralj, Hudin, Kapič, Nabregoj (Hajdinjak), Matanič, Guna, Testen (Zajc). Radeče papir: Lazar, Glinšek, Mitič, Kapušin, Stankovič, Trebše (Re-žun), Cetin (Miloi-drgovič), Guček, Drobne, Zlobko, Žganec. Na srečanju v Mengšu so gledalci v prvem polčasu videli enakovredno srečanje, ki se je odvijalo v glavnem po sredini igrišča brez resnejših priložnosti za spremembo rezultata. V drugem polčasu je bila opazna terenska premoč domčinov, ki so si ustvarili tudi nekaj polpriložnosti še posebej v zadnjih petnajstih minutah, ko bi lahko ob večji učinkovitosti domačih napadalcev rezultat spreobrnili v svojo korist. Za uspeh Radečanom, kije zaslužen, gre pohvaliti zlasti Trebšeta, Mitiča in Drobneta in posebej debitanta Lazarja, ki je uspešno obranil več nevarnih strelov. F.Č. Pomembna točka Litija - Tabor Kras 1:1 (0:1) Litija, igrišče Litije, gledalcev 400, sodnik Antolin (Lesce), strelcaž: 0:1 Arandelovič (45') in 1:1 Žlak (65'). Litija: Grošelj, Golnar, Karamarkovič, Džafe- rovič, Živkovič, Mele, Zajc, Begič, Agatič (Gnjatič), Žlak, Račič (l^ajovic). Tabor Kras: Črgan, Miklobušič, Gradič, Obra-dovič, Škabar, Pesarič, Arandelovič, Ajdarovski, Nunič, Kaliakin, Trgič (Antič). Litijski nogometaši so po uspešnem gostovanju v goriških brdih tokrat doma gostili drugouvrščeno ekipo Tabor Kras iz Sežane. Pred rekordnim številom gledalcev se je srečanje končalo neodločeno, kar je vsekakor lep uspeh za litijske nogometaše. Čeprav so imeli ves čas premoč na terenu, Račič, Zajc, Karamarkovič so imeli lepe priložnosti, Džaferovič pa je celo zastreljal sedem metrovko. Kljub temu, da so domači igrali brez poškodovanega Čuka in Naj nogometaš Zasavja Nogometno prvenstvo se v čedalje bolj napetem ozračju nadaljuje. Trboveljčanom ne gre in ne gre in so v Ljubljani klonili proti objektivno slabšim Slovanovcem. Ob istem času so se Zagorjani hudo namučili s Pirančani, Radečani pa so v Mengšu uspelipriti do točke." Pri Trboveljčanih je bi tokrat najboljši Zaimovič, pri Zagorjanih še enkrat večPetrušič, pri Radečanih pa se je tokrat najbolj izkazal Trebše. Ocene: Zagorje - 19. kolo: 5 Petrušič, 3 Kurež, 1 Kranjc; Rudar - 19. kolo: 5Zaimovič, 3 A. Ranzinger, 1 Žibret; Radeče: -19. kolo: 5 Trebše, 3 Mitič, 1 Drobne. Skupaj :44 Zaimovič,41 Petrušič, 30 Kelenc, 27 Holešek, 26 Žibret, 24 Kačičnik, 23 Uranič 19 Barič, Buovski, Drobne in Kern, 18 Pirc, 17 Sotenšek, 15 14 Poglajen, Trebše in Mitič, 12 Breznikar, 11 Cetin, 11 Stankovič, Žganec Kapušin, 9 Ranzinger, Dizdarevič, Mešanovič, 8 Kurež, 7 B.Guček, D. Guček in Ahlin, 6 Hadžič, Turšič in Janev, 5 Tutič in Haralovič, 4 Florjane, F. Kranjc, Grčar in Alič, 3 ICic, Žlak, Gršak in Hace, 2 Čeč, 1 Plazar in Košak. Strelci: 14 Petrušič, 11 Holešek, 9 Drobne, 5 Poglajen, 4 Kačičnik, Zaimovič, Žganec, 3 Hadžič, Žibret, Sotenšek; Breznikar in Žlak, 2 Uranič, Barič, Jesih, Pirc, Cetin in Ranzinger, 1 Barbek, D. Guček, Alič, Turšič, Haralovič, Buovski, Kem, Mešanovič, Kirbiš in Knavs. č- ■ -■ .. ^ m fmmzmmmm TTn n rir rriiif niifiin Boisit© V to&evHali r... i ■■'an a na srečaj v pr S R Agatiča so imeli terensko premoč in malo več športne sreče bi lahko prineslo še ugodnejši izid. S.K. ROKOMET Vendarle poraz Rudis Rudar - Gorenje 19:22 (11:11) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 600, sodnika Puntarič (Logatec) in Juratovec (Vrhnika). Rudis Rudar: D. Lipovšek, Podbregar 2, Medved 5, Fajdiga, Vrbnjak, Kosec 7, M. Lipovšek, Senčar 2, Teržan 2, Šikovec 1, Krauthaker, Lesjak. Gorenje: Anžič, Čater 3, Ocvirk, German 4, Ojsteršek, Plaskan 2, Oštir 1, Rozman 5, Tome, Semerdijev 4, Cvetko 3, Stropnik. Trboveljčani, ki so bili zmagi zelo blizu že na drugem srečanju končnice v Velenju so se preveč zanašali na domače igrišče in na prednost le tega v tretjem, odločilnem srečanju. Verjetno bi bilo vse tudi tako, kot so predvidevali, vendar pa jim športna sreča tokrat ni bila naklonjena. Jani Čop je bil kaznovan zaradi nešportnega vedenja s prepovedjo igranja, Zoran Senčarje poškodovan,dan pred srečanjem pa sta se na poti v Trbovlje v prometno nesrečo zapletla šeBojan Voglar inTomaž Čater, ki zaradi lažjih poškodb nista mogla nastopiti. Tako so Rudarjevi igralci nastopili močno oslabljeni in že kmalu je postalo jasno, da se kljub izrednim talentom, kot sta kadet Rok Teržan in mladinca Sebastajan Podbregar h Gorazd Šikovec, ne bodo kos že močno utrujenim Velenjčanom. Kljub temu velja vse igralce na terenu pohvaliti za dobro igro, saj tako oslabljeni še niso igrali. Velenjčanom so bili kos do konca polčasa, po odmoru skoraj deset minut niso dali gola, kar so gostje znali izkoristiti in so si priigrali prednost, ki je Trboveljčani niso več mogli nadoknaditi. Kljub porazu, so Trboveljčani letos dosegli naj večji uspeh in si s četrtim mesto zagotovili nastop v tako zelo opevanih evropskih tekmovanjih, ki pa bo po predvidevanjih bolj obremenil klubski proračun, kot pa ga napolnil. B.K. Prepričljiva zmaga Mladinec - Dol 16:27 (9:13) Murska Sobota, dvorana OŠ III, gledalcev 100, sodnika Hočevar in Tavžel (NM). Mladinec: Grah, Gomboc 8, K. Gregorinčič 1, Serec, M. Gregorinčič 5, Kosednar 2, Ščap. Dol: Šuštar, Kranjc 1, Selak, Ule 2, Plevnik 3, Moljk 8, Piškur l,Raušl 7, Vidmar 5, Šantej, Špajzer, Logar. Po izenačenem začetku, ko je bil v 10 minutah razultat kar šest krat izenačen, so gostjepovsem prevzeli igro v svoje roke in rezultat nenehno povečevali. Do konca polčasa so si priigrali 4 zadetke prednosti, kar je v nadaljevanju zadostovalo za mirno in zanesljivo igro, ki je prinesla visoko zmago. Dodati je treba, da so k visoki zmagi gostov največ pripomogli domačini sami, saj so nastopili z vsega sedmimi igralci, kar po svoje tudi zgovorno priča o stabilnosti kluba, ki nikakor ne sodi v drugoligaško konkurenco. J.P. Zanimiva tekma Intericr - Radeče papir 22:19 (12:11) Leskovec, športna dvorana, gledalcev 300, sodnika J. in A. Vereš. Interier: Imperl, Papež 4, Keše, Iskra 4, Mašič 1, Martinčič 1, Bogovič 4, Urbanč 1, Kukavica 1, Pirc, Dragar 6, Levičar. Radeče papir: Skušek, Novak, Potočnik 1, Doberšek 7, Česnik, Šantej, Rizmal 4, Belak, Oblak 2, Sotlar 5, Mitič, Kavšek. Čeprav tekma ni odločala o ničemer je bila vendarle zanimiva tudi za gledalce. Radečani so skozi tekmo odigrali obrambo 3-2-1 s čimer so se uspešno zoperstavili nevarnim zunanjim igralcem Interieija. Na drugi strani je trener Arslanagič izbiral taktiko, ki je prinesla agresivno igro v obrambi kar je na trenutke zmedlo radeške igralce, ki niso znali izkoristiti večkratno številčno premoč. Radečani bodo tako iskali novo priložnost za uspeh v play offu, kjer se bodo v prvi tekmi pomerili z ekipo Ormoža. F.Č. Poraz doma Zagorje - Krim Electa II 23:29 (9:13) Zagorje, TVD Partizan, gledalcev 80, sodnika Leskovšek (Sevnica) in Planinc (Senovo). Zagorje Žerko, Bolte 10, Sedej 2, Klopčič 3, Čibej 1, Zupančič, Smole 2, Poglajen 1, Nedeljko, Peško, Lebar, Kovačič 4. Krim Electa II: Brezovar, Ploj 2, Petkovšek 1, Mihalek 3, Medžgalj 5, Čeha 1, Klun 13, Mladenovič 1, Jeršin, Zupančič. Bogovič, Cerar 3. Zagorjanke so v drugem kolu pomladanskega dela prvenstva zabeležile poraz doma. Tokrat so bile boljše od njih "Electovke". Že na začetku tekme so domačinke težko prihajale do zaključnega strela in Ljubljančanke so povedle s 4:0. Do polčasa seje izid vseskozi gibal okoli +3 za gostje. V drugem polčasu so se Krimovke odlepile od domačih, si nabrale 6 golov prednosti, Zgorjanke pa nikakor niso mogle zaustaviti Klunove, ki jim je dala kar 13 golov, ravnovesje pa je z 10 goli držala le Boltejeva. V predtekmi so mladinke premagale Novo mesto s 16:15. P.M. KOŠARKA Pomembni točki Iskra Litus - Interier 68:65 (34:35) Litija, športna dvorana, gledalcev 800, sodnika Tomšič (Lj) in Strnad (Domžale). Iskra: Kandžič 7, Bassin6, Polanec 11, Natar 18, Bošnjak 11. Deležan 8, Šiško 7. Interier. Lučoc 2, Stevens 28, Zaturovski 10, Ademi 10, Šantelj 6, Kraljevič 9. V debiju za 1. mesto na lestvici razigravanja za uvrstitev v Al ligo so domači igrici zasluženo osvojili obe točki. V izredno živčnem začetku je bilo veliko napak na obeh straneh. Domači so sicer povedli s 27:20 a se gostje niso predali in na odmor odšli celo s točko prednosti. V nadaljevanju so Lilijani zaigrali odlično, kljub temu pa gostje niso popustili, tako da je rezultat ves čas zelo izenačen. V zadnji minuti odločilna koša dosežeta Polanec in Šiško in Lilijani so slavili zasluženo zmago. M.Š. proti zelo čvrsti obrambi. Sele po nakaj minutah so ujeli ritem in razliko 10 točk znižali v pičlih treh minutah. V sredini prvega polčasa so tudi prešli v vodstvo, kar j e bil znak, da domačini računajo na zmago in se nikogar na bojijo. Zagorjani so potem znova zaigrali bolj zavzeto in z velikimi težavami razliko znižali na 8 točk, ter minuto pred polčasom povedli za dve točki. Že v prevem polčasu so domači igrali zelo agresivno in požrtvovalno, še ostrejši tempo pa so narekovali v drugem delu srečanja, ko so Zagorjani popolnoma popustili. Domačinom niso bili enakovreden tekmec, saj je bila razlika 16 točk 9. minut pred koncem srečanja skoraj neulovljiva. Zagorjani so nato spremenili taktiko, ter z consko obrambo prekinjali domačo obrambo. Ker pa so bili neučinkoviti v napadu se je razlika manjšala počasi. V zadnji minuti je bila razlika eno točko, ko je Koren napravil korake in sta sodnika razveljavila koš. Pri tem so bili 30 sek pred koncem Zagorjani ob vodstvo in domači so se z računajo z uvrstitvijo v A-1 ligo so v 9. krogu le za las ušli porazu proti zadnje uvrščeni ekipi Kopra. Gostje, ki so v Hrastnik dopotovali z eno samo željo - utrpeti čim manjši poraz, so nakoncu dodobra zagrenili življenje nasprotniku. Kljub slabi in nemotivrani igri so gostitelji dobili polčas s solidnimi 8 točkami .. prednosti. Vsi so pričakovali, da bo v drugem polčasu igra Laščanov vendarle stekla, paje prišlo do neverjetnega preobrata v igri. Koprčani so s serijo odličnih metov za tri točke v končnici celo povedli, a je Durnik še uspel izsiliti podaljšek. Tudi v podaljšku so gostje štiri sekunde pred koncem vodili. Tokrat je bil zanesljiv Blatnik iz prostih metov in odločlni točki sta ostali doma. Kljub srečni zmagi pa bodo Laščani le stežka dosegli zaželjeni cilj. Ekipa je v globoki krizi in tudi zamenjava trenerja ni motivirala Pivovarjev do te mere, da bo dosegli zanesljivo zmago. Najbolj učinkovit je bil Koperčan Lazarcvski, ki je dosegel 34 točk. J.P. Na robu lige Kraški zidar - Iskra Litus 73:75 (39:32) Sežana, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Lovšin in Po v še (oba Lj). Kraški zidar: Pakiž 5, Daughrity 21, Sila 1, Kavčič 3, Muha 6, Bačar 22. Iskra Litus: Kandžič 10, Bassin 6, Peterlin 3, Polanec 2, Narat 18, Bošnjak 12, deležan 8, Šiško 16. Po začetnem vodstvu Iskre Litusa so igro v svoje roke prevzeli domačini, ki jih prvič vodi novi trener Vjenčeslav Kave-džija, bivši trener Kopra. Njihovo vodstvojebilo kar dvakral 11 točk, na odmor pa odidejo s sMmimi točkami prednosti. V drugem polčasu domači vodijo vse do 30. minute, ko mora s parketa Bačar zaradi petih osbnih napak in Iskra Litus prvič povede. Vodijo vse do dveh minut pred koncem, ko domačini še enkrat izenačijo. 18 sekund pred koncem srečanja žogo dobi Peterlin in s trojko in edinimi točkami na tekmi postavi končni rezultat. M.Š. Neokusna šala Borovnica - Zagorje 83:78 (37:40) Borovnica, dvorana OŠ, gledalcev 120, sodnika Slapnik (Kamnik) in Mušič (Jesenice). Borovnica: Guštin 18, Stojanovič 9, Vudeb 1, Turšič 16, Peršin, Kržan 21, Zlalkovič 12, Petelin, Furšič 2, Bizjak 4. Zagorje: Murn, Ponjevič 2, Ferjančič 3, Čop 8, Poznič, Mlakar, Remic 14, Kofol, Koren 16, Kastiger 13, Kranjc, Omahne 22. Na prvoaprilskem gostovanju v Borovnici so Zagorjani začeli izredno dobro. Domači igralci so bili popolnoma zmedeni žogo mirno poigravali toliko časa, da je eden od Zagorjanov storil prekršek in Borovničani so bili uspešni pri izvajanju prostih metov. Vsak poraz in neuspeh mora biti izkušnja iz katere se nekaj naučiš. Tudi prvoaprilski nastop v Borovnici je za Zagorjane to bil. Zato so vsi ljubitelji košarke v soboto ob 18. uri vabljeni na pomembno tekmo z ekipo Radovljice. D.G. Laščani srečno do zmage Pivovarna Laško -Koper 99:98 (92:92, 42:34) Hrastnik - Košarkarji Pivovarne Laško, ki resno Derbi Hrastničanom GD Hrastnik - Tekstil 86:79 (43:44) Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Slak (Ljutomer) in Zupančič (Mb). GD: Štefane 12, Durmiševič, Rok Deželak 14, Lapornik 19, Kellner 19, Robi Deželak, Golotič 6, Lazar, Leskovar 16, Majes, Grmšek. Tekstil: Vesel 2, Razdrih 4, Zadnik, Troha, Kovačevič, Udovič 16, M a tak 20, Modec, Braniselj, Škrbec, Jadrič 26, Nele 11. V derbiju predzadnjega kola "C" lige so številni gledalci videli zanimivo, izenačeno in tudi zelo kvalitetno srečanje v katerem so gostitelji zasluženo premagali goste iz Cerknice in se jim na ta način oddolžili za poraz v prvem delu, hkrati pa še za korak približali uvrstitvi v "B" ligo. Gostitelji so začeli izvrstno in si že v 8 minuti priigrali prednost 13 točk, kar je bila sploh naj večja prednost na tekmi. V 15. minuti je trener gostiteljev Marjan Knavs zaradi tretje osebne napake potegnil s parketa odličnega Štefaneta, kar so gostje izkoristili in razliko hitro znižali, ter si do konca polčasa priigrali celo točko prednosti. Začetek drugega dela je pripadel Hrastničanom, a so jih gostje zaradi odličnega izvajanja prostih metov hitro ujeli in celo povedli. Ko je v 27. minuti moral z igrišča Štefane je tekma postala še bolj razburljiva in zmagovalec negotov. Po minuti odmora pa je igra "gradbincev" le stekla v želj eni smeri. Golotič je dobro zamenjal Štefaneta, Leskovarje povečal svoj učinek v obrambi, razigral se je Lapornik, Kellner in Rok Deželak pa sta povečala tempo igre in zlata vredna zmaga je ostala doma. V zadnjem kolu bodo Hrastničani gostovali v Ljubljani, kjer se bodo pomerili z ekipo Viča. V primeru zmage pa si bodo zagotovili najmanj 2. mesto. Če pa bodo Cerkničani doma premagali ljubljanski BP 93, bodo Hrastničani celo prvi in se bodo neposredno uvrstili v "B" ligo. J.P. KEGLJANJE Znani finalisti Litija - Na kegljiščih v Medvodah in Litiji sta bila v soboto na sporedu kvalifikacijska turnirja 52 tekmovalcev za nastop na finalnem delu državnega prvenstva, na katerega se je uvrstilo 24 najboljših tekmovalcev. Zadnji tekmovalci so si nastop v finalu zagotovili prav v zadnjih metih na litijskem kegljišču. Za finale je bilo potrebno na obeh kegljiščih podreti najmanj 1776 kegljev kajti ta rezultat je še peljal v finale. Številni gledalci na litijskem kegljišču so uživali ob metih najboljših slovenskih keglajčev, v finalu pa bo nastopilo največ tekmovalcev iz ekipe državnih prvakov Iskraemeco iz Kranja. Najboljši v Litiji so bili Strežaj, Urbanc, Juvančič, Oman, Štrukelj in S to ki as, v finale pa so se uvrstili še Vengust, Gmajner, Kirbiš, Zorman, Terzič, Založnik, Bratina, Kreže, Hribar, Šemrl, Šeško, Blaha, Ristič, Vodeb, Jesh, Peternel Kernič in kot zadnji Salobir. S.K. STRELJANJE Uspešen konec tedna Trbovlje - Konec prejšnjega tedna je bil znova uspešen za strelce A.Hohkrauta. V petek je bil na sporedu 9. krog I. lige, v nedeljo pa 2. turnir za Zlati cekin, na katerem je sodelovalo kar 24 ekip iz vse Slovenije. V petek so Trboveljčani gostili strelce Proleterja iz Ljubljane in jih premagali z novim rekordom 1752 krogov. Naj boljša posameznika sta bilaSašo Korbar (587) in Polona Sladič (586), sledila pa sta jima brata Strakušek, Oto (583) in Martin (582). S tem rezultatom so bili Trboveljčani najboljši v tem kolu, Korbar pa je z visokim rezultatom na najboljši poti do naslova najboljšega posameznika v ligi. V nedeljo so svoje odlične rezultate v ligi samo še potrdili in dosegli zavidlivih 1747 krogov, s kar je zadostovalo za drugo mesto, takoj za Olimpijo, v kateri je nastopal tudi Rajmond Debevc. Le ta je s 597 krogi trenutno prekosil samega sebe in izdatno pomagal ekipi. Med posamezniki je kot že rečeno z izenačenjem svetovnega rekorda zmagal Debevc, 2. je bila Prednikva iz Ruš, tretji pa Sašo Korbar. Za dosežene rezultate so tekmovalci dobili lepe in dragocene ročne ure. Oto Strakušek je bil 8., Martin Strakušek 13. in Uroš Javorič pa 15. Ti rezultati postavljajo ekipo A.H. ob bok Olimpiji tako v ekipni kot posamični konkurenci, saj Debevc v domačem tekmovanju z izenečenim svetovnim rekordom še ni zmagal s tako majhno razliko, kar pomeni, da so strelci na pravi poti k še večjim svetovno priznanim rekordom. J.H. TENIS Znova VIP turnir Kisovec - Znani športni, predvsem smučarsko-skakalni zanesenjak in pred nekaj meseci tudi kandidat za zagorskega župana Kisovčan Ginter Kržišnik znova pripravlja VIP teniški turnir. Kratica VIP pomeni very important persons ali v prevodu zelo pomembni ljudje. Torej, gre za teniški turnir znanih osebnosti slovenskega športa, gospodarstva in politike. Tokrat ta turnir ne bo v Zasavju. Ginter Kržišnik ga bo namreč pripravil kar v Portorožu, na igriščih, kjer seje pretekli vikend odvijalo tekmovanje za Davisov pokal. Poleg teniškega turnirja, katerega glavni pokrovitelj bo Ford, bo zvečer še ekshibicijska tekma v malem nogometu, sledilo pa bo slavje. Prav na dan tumiija, 6. maja, ima namreč Ginter Kržišnik rojstni dan. S. F. SMUČANJE Končan pokal Ski open Trbovlje - V zimsko športnem centru v Cerknem je bilo minuli vikend finalno tekmovanje za Pokal ski open. To je največje tekmovanje rekreativcev pri nas, ki se ga udeležujejo ljubitelji smučanja iz vse Slovenije. Po petih tekmovanjih v veleslamomu je bilo zaključno tekmovanje v paralelnem veleslalomu, trboveljski in zagorski smučarji pa so se odrezali zelo dobro. Med najmlajšimi so nastopili Katja Resnik, kije bila 5, Martin Topole je zasedel 6. mesto, le mesto za njim pa sej e u vrstilŽiga Drgan. Denis Isič je bil 12., 13. Anže Kranjc, 22. Alajž Meznarič, 26. Primož Relič in 47. Črt Lipovšek. V najmočnejši konkurenci, konkurenci žensk med 20 - 30 leti je nastopila Trboveljčan ka Beti Špajzer in osvojila odlično 3. mesto, v kategoriji 30 - 40 let pa sta nastopili Zagorjanki Jana Malovrh, ki je osvojila 3. mesto in Ksenja Drgan, ki je končala na 4. mestu. V kategoriji nad 40 let je že tretjič zapored prehodni pokal Ski open osvojila sicer trboveljska maratonka Heda Kotar. Hedi je pri sodelovanju na tekmovanjih pomagal Juvan Rent a car, za kar se mu iskreno zahvaljuje. Med moškimi od 20 - 30 let je bil Igor Špajzer 5., prav tako pa sta se na 5. mesto uvrstila Polde Renko iz Zagorja v kategoriji 50 - 60 let in najstarejši udeleženec 72-letni Cveto Bevc v kategoriji nad 60 let. H.K. ŠPORTNO PLEZANJE Plezalci v Franciji Trbovlje - Priprav državne reprezentance športnih plezalcev v plezališčih na jugu Francije sta se udeležila tudi člana AO PD Trbovlje Metka Lukančič in Vili Guček. V tednu dni so obiskali plezališča v Calanques pri Marseillu ter stene v Russanu in Seynes. Plezali so v stilu na pogled in preplezali veliko število smeri devete stopnje in lažje. Najuspešnejši fantje, med njimi tudi Guček, pa so preplezali tudi smeri z oceno 9+. Obe dekleti, Lukan-čičeva in Čufarjeva sta preplezali smeri z oceno 9- in potrdili stopnjo državnega rekorda. Pri fantih so v odpravi sodelovali še A. Grom, M. Majovšek, M. Lukič, S. Židan, F. Jansterle in U. Čehovin. Plezalce v začetku sprila čaka prva preizkušnja za svetovni pokal v Frankfurtu, kmalu za tem pa se prične tudi serija tekmovanj v domačem prvenstvu. V.G. Alpinistične novice Član AO PD Trbovlje Sebastjan Jančič seje 25. in 26. marca mudil na območji Vršiča v Julijskih Alpah. V soboto je sam plezal v Grebencu (1983 m) Butinarjevo grapo. Sestopil je po normalni poti, ki vodi iz Vršiča na Mojstrovko. Še isti dan v poznih popoldanskih urah pa je preplezal Pripravniško grapo. Že naslednji dan se je v zgodnjih jutranjih urah podal v Uroševo grapo, v steni Nad šitom glave (2087 m). V vseh preplezanih smereh so bili zelo dobri snežni pogoji, ker se seng pi pretirano vdiral. T.L. NOGOMET Mladinci: Odred -Radeče 1:5, Zagotje -Medvode 1:3, Rudar -Kolpa 4:1 Kadeti: Zagorje -Rudar 2:2. SL dečki: Zagotje -Moravče 0:0, Mons Claudi us - Hrastnik 6:1, Radeče - ERA Šmartno 0:2, Elan - Rudar 0:1. Ml. dečki: Zagorje -Rudar 0:6, Mons Claudi us - Hrastnik 4:0, Radeče - Era Šmartno 1:7. ROKOMET Kadeti: Radeče papir - Spot Rudar 18: 29 (10:15), Lisca Sevnica - Kaij Dol 26:20 (11:7). KOŠARKA Člani: Rudar - jesenice 73:83 (44:41), GD Hrastnik - Cerknica 86:79 (43:44). Zimska liga - st. dečki: Rudar - GD Hrastnik 49:39 (26:13), Rudar-Celje 59:46 (21:22); - ml. dečki: ŠD Danilo Kumar - Iskra Litus 17:47 (7:17). Prvenstvo OŠ - ml. dečki: OŠ Litija - OŠ Tončke Čeč 73:14, OŠ Ivan Skvarča - OŠ HR Hrastnik 42:31. Mini košarke: Zagotje - Pivivarna Laško 28:36, Iskra Litus - Stražišče 35:32, Zagorje Stražišče 23:28, Iskra Litus-Pi viarna Laško 43:32. SMUČANJE Zasavsko prvenstvo v veleslalomu - naraščaj niče 88: 1. Simona Tofolini; 87: l.TinaEberlinc;86:1. Katja Resnik, 2. Petra Vodišek; cicibanke: 1. Špela Volaj, 2. Jasmina Zakonjšek, 3. maja Renko; ml. deklice: 1. Maja Sinkar; st. deklice: 1. Tina štrumelj, 2. Senta Hribar; -naraščajniki 88: 1. Beno Hren, 2. Jan Lenart, 3. Aleksander Kovačič; 87: 1. Anže Kranjc, 2. Grega Zajc, 3. Gašper Princ; 86:1. Goran Mraz, 2. Žiga Dergan, 3. Matin Topole; cicibani: 1. Tomaž Majdič, 2. Nejc Cilenšek, 3. Jernej Jevševar: ml. dečki: 1. Marko Šumer, 2. Nejc Potrpin, 3. Primož Bebar: st. dečki: 1. Uroš Zupan, 2. Matjaž Eberlinc. KEGLANJE Trim liga Zagorjr -končni vrstni red: L Avtoplastika Koželj, 2. Piramida I, 3. Medijske toplice.... MALI NOGOMET Pokal Zagorja: Malo po malo - RTV Trbovlje 5:3, Izlake I - ŠD Mlinše II 1:3, Izlake 1 - Trgovina Mojca 3:0, Intera - ŠD Čolniše 1:4, KMN Amaco - Bistro Tina 7:2, Bulgožer - M&M - ŠD Mlinše III 2:0, Antimon A trans - ŠD Mlinše I 3:6, Inžiniring Šarbek - Trgovna Čop 13:1, Malo po malo -ŠD Mlinše II 10:3, Izlake I -ŠD Čolniše 5:2, KMN Amaco Condor - Buldožer M&M 8:0, ŠD Mlinše I - Inžiniring Šarbek 1:4. Kvalifikacije za slovensko ligo ljubljanska regija: Inžiniring Šarbek - Koala Ljubljana 2:1. ELEKTRONSKI PIKADO Zasavska liga: Metuljček - Mojčin hram 1:1, Čipo - Kolar 0:2, Bar 91 - Mane bar 0:2, Jelen - Grajska pristava 0:2, Kovač - Jolly bar 0:2. Trenutni vrstni red: Mojčin hram Trbovlje 17, Kolar Mirna 15, Metuljček krmelj 13, Mane bar Hotič 12, Grajska pristava Gabrovka 11, Nar 91 Trojane 7, Čipo Trbovlje 6, Jolly bar Litija 4, Jelen Tržišče 4, Kovač Dobovec 1 točka. Trbovlje - 31. marca ob 19.18 uri je voznik H.M. vozil kombinirano vozilo Zastava poly od Knezdola proti Savinjski cesti. V blagem levem ovinku pred Iskro ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, Nori max 1 Hrastnik - Tako bi lahko imenovali voznika osebnega vozila K.R., ki je 2. aprila popoldne tako divjal po lokalni cesti v Prapretnem. [%, .* zapeljal je na bankino, kjer je vozil 50 metrov in nato naglo zavil levo. Takrat seje vozilo prevrnilo na streho in z levimi vrati bočno trčilo v varovalno ograjo. Pri tem je sopotnika K.A. vrglo iz vozila na cestišče, vozilo pa odbilo v strugo potoka Iz vozila so nato izvlekli vkleščenega voznika in še dva sopotnika, ki sta bila v zadnjem delu vozila za prevoz tovora. Hudo poškodovane so odpeljali v bolnico Trbovlje, kjer je K. A. za posledicami umrl. Uničeno vozilo so iz potoka potegnili gasilci. Promet je bil nekaj časa oviran. Dol - 1. aprila ob 21.30 uri je voznik V.B. parkiral svoje osebno vozilo pred bifejem Teksas. Ko je prišel iz lokala, je ugotovil, da mu je neznanec vozilo poškodoval. O tem je obvestil policiste, ki so pobeglega voznika izsledili. Odgovarjal bo sodniku za prekrške. da so se pešci morali umikati v grmovja in skakati pod cesto ter si tako reševati življenje. Policisti so dirkača "priporočili" sodniku za prekrške. Nori max 2 Zagorje - Po Ruardiju je 2. aprila popoldne preizkušal svoje dirkaške sposobnosti voznik neregistriranega vozila H.D. in s tem ogrožal sprehajalce. Zanj so navijali le njegovi prijatelji. H.D. so policisti prijavili, nova uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju, ki je začela veljati 24. marca, pa ga bo pošteno udarila po žepu. Predvidena kazenje namreč od 10-50 tisočakov. Kradejo kot srake Vlomil v ficka Hrastnik - Neznanec je 29. marca s potegom vrat vlomil v osebni avto Aufbiks pz Zagorski policisti so imeli 28. marca zopet težave z njihovim ■ dobrim "znancem" M.S. Na avtobusni postaji je razbil šipo. simuliral napad epilepsije, pobegnil iz zdravstvenega doma, pri tem mu je pomagalo več kot 20 pajdašev, ki so ovirali policiste, nato pobegnil po požarnih stopnicah, od koder je vpil in zmerjal policiste ter nato skupaj z materjo pobegnil v golfu. Policisti so ju kasneje ustavili in ju s pomočjo solzivca in gumijevke vklenili. M.S. in njegovo mater so ovadili, ukrepali pa bodo tudi proti njunim pomagalcem. pz Biser bar -1 .dejanje: 29. marca zvečer sta se tamkaj sprla in A se pretepala "bisera" H.Z. in Z.Z. zaradi denarnega dolga. H.Z. je moral iskati zdravniško pomoč. pz Biser bar - 2. dejanje: Na 1. aprila dan pa sta se zopet "srečala" in ponovila 1. dejanje, le daje tokrat H.Z. zadevo popestril z grožnjami z nožem. Z.Z. pa je poskrbel za red in ga nabunkal ter vrgel iz lokala. pz Pred OŠ Ivan Skvarča sta 31. marca popivala mladoletna J.U. gB in B.D. Policisti so jima žgano kapljico vzeli in ju zaradi močne vinjenosti odpeljali na postajo. B.D. so izročili socialnim, J.U. pa zaradi suma zastrupitve z alkoholom zdravstvenim delavcem. p~ Č.R. je 2. aprila prišel v lokal Bratstvo v Podkraju. V lokalu £ je bil tudi pes, last G.J., kateremu Č.R. očitno ni bil všeč in ga je ugriznil v nogo. Nič hudega sluteči Č.R. je moral obiskati zdravnika, G.J. pa bo sodnika. Zastava 750, last T.S. ter odnesel orožni list in osebne dokumente. Za storilcem z "novimi" dokumenti še poizvedujejo. Odpeljal kolo Trbovlje - Neznanec je 29. marca med 17.00 in 18.00 izpred osnovne šole Alojz Hohkravt na Trgu revolucije ukradel gorsko kolo Rog, last K.R., in se odpeljal neznano kam. Tatinskega kolesarja še iščejo. Vlomil v pošto Dobovec - Neznani storilec je 1. aprila vlomil v prostore pošte. V notranjost je prišel skozi kletne prostore in kovinsko blagajno le malo premaknil, odnesel pa ni nič. Prvoaprilskega šaljivca policisti še iščejo. Sunil 14 jurjev Trbovlje - B.A. je 1. aprila policistom podal predlog za pregon storilca, ki mu je preko noči iz hlačnega žepa sunil 14 tisočakov. Oškodovani je domnevnega storilca poznal le po imenu. Zlikovci v Lakonci Trbovlje - Z.J. je 28. marca obvestil policiste, da so mu neznanci preko noči na dnevnem kopu v Lakonci poškodovali tovorno vozilo in delovni stroj. Nepridipravi so razbili luči, izpraznili gume in izpulili nekaj ventilov. "Vulkanizerje" policisti še iščejo. Delovna nezgoda v jami Hrastnik -31. marca ob pol sedmi uri popoldne se je v jami Ojstro na obzorju Javor poškodoval rudar G.S. Pri prekladanju jamskega vozička si je poškodoval levo koleno. Odpeljali so ga v zdravstveni dom in nato v trboveljsko bolnico na zdravljenje. Izlitje mazuta Hrastnik - V hrastniški steklarni je 1. aprila nekaj po pol tretji uri popoldan prišlo do izlitja mazuta v potok Boben in nato v reko Savo. Iztekel je iz zbiralnika, v katerem so mazut s paro segrevali z namenom, da bi ga prečrpali v vagonske cisterne in odprodali. Najprej je iztekel v lovilni bazen, od koder gaje v potok prečrpala avtomatska črpalka za kondenz. Takoj po obvestilu oizlitju, ob 15.15 uri so črpalko izklopili in zaprli ventil, skozi katerega je uhajal mazut. Takoj so obvestili pristojne organe in gasilsko brigado, ki je na Savi postavila pregrade in tako odstranila večji del plavajočega mazuta. Hrastniški gasilci so naslednji dan očistili še bregove in manjše uvale do Zidanega mostu, naprej pa so Savo čistili delavci novomeškega vodnogospodarskega podjetja. Ocenjujejo, da je bilo v potok prečrpanega od 2-4 kubične metre mazuta. Kot domnevni razlog panaj bi bil tujek v enem od ventilov, ki je preprečil popolno zaprtje ventila, skozi katerega je nato iztekel vroči mazut. Američani vsekakor znajo poskrbeti za zabavo. To se na prijeten način odraza tudi v šoli. Že na začetku šolskega leta vsi učenci izvolijo odbor, v katerem sodeluje osem učencev ob pomoči učitelja. Ti so zadolženi za organizacijo najrazličnejših prireditev, ki potekajo skozi vse leto. Halloween, ali noč čarovnic, ja za Američane velik praznik in je zelo podoben našemu pustu. "Pustno" vzdušje je bilo čutiti že kar nekaj dni pred zadnje dnevom oktobra, ko si večina mladih nadene maske in se odpravijo po hišah, kjer imajo ljudje za njih že pripravljene sladkarije. Kupiti je bilo treba najrazličnejše okraske, s zlate, rjave ali črne barve, ki so razpoznavne barve naše šole Golden West. Za vse tiste, ki šole ne marajo preveč, so ta dan proglasili tudi zadan Disneyevih junakov in so se lahko oblekli v Mikimiško, Plutona in tudi Aladinov je bilo veliko. Višek praznovanja pa je pomenila nogometna tekma in šolski ples. Tudi sama sem igrala v orkestru. Golden West Hi. Marching Band. katerimi smo okrasili notranjst in zunanjost hiše, daje bila le-ta videti čim bolj grozlj iva. Priskrbeli pa smo si tudi buče, katere smo z izrezovanjem oči, ust in nosov, spreminili v prikazni. Tudi v šoli j e bil ves teden v znamenju Hallo ween. V sak dan je bil določen za poseben kostum. Ponedeljek je bil določen za dan pižam in tako so vsi učenci, ki kaj dajo na zabavo, prišli v šolo v svojih najljubših pižamah, v udobnih copatah, pa tudi kakšen medvedek seje znašel v šolskih klopeh. V torek zjutraj je bilo marsikomu prihranjeno mučenje z lasmi pred ogledalom, saj je bil to dan slabih frizur. Prav zanimivo je bilo opazovati, kaj vse se da narediti z lasmi, od raznih "sračjih gnezd", do raznobarvnih pentelj in sponk. Sreda jebilabolj formalna, saj so bilezatadandoločene uniforme, takšne in drugačne. Četrtek je bil spet bolj sproščen, saj so prišli na račun vsi tisti, ki jim primanjkuje okusa za oblačenje; pravilo je bilo namreč čim več barv in kosov oblačil in nakita, ki semed seboj čim manj skladajo. Petek paje bil simbolično obarvan, saj je bil ta dan v znamenju Na tej nogometni tekmi je med polčasom igral pihalni orkester, v katerem sem tudi sama sodelovala. Ure orkestra in pevskega zbora so bile enakovredne ostalim predmetom in so bile vključene v reden pouk. V orkestru je sodelovalo kar 100 učencevzrazličnimi inštrumenti in še 30 deklet, ki so se imenovali "Colourguard" in so s plesom spremljale nastop orkestra. Za usklajeno nastopanje tako velike skupine, paje seveda potrebno več vaj kot pa le eno uro na dan, zato smo imeli vaje tudi vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 21. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. Te vaje so bile sestavljene iz dveh delov. V prvem delu smo se posvetili igranju skladb, drugidel paseje odvijal na šolskem nogometnem igrišču. Tam nismo igrali nogometa, ampak smo se učili pravilnega korakanja, kar je povzročilo marsikateri boleči žulj. Za tekmovanj a in nastopeje učitelj sestavil tudi koreografijo, ki je bila precej mm zahtevna. Uskladiti je bilo treba igranje, štetje korakov, pravilno korakanje, pa tudi ples skupine deklet iz Colourguard. Z nastopom, ki je bil morsko obarvan (med drugim smo igrali tudi skladbo iz risank o Poppeyu), smo skoraj vsako soboto sodelovali na tekmo vanjih, ki so potekala na raznih koncih Californije (Los Angeles, San Francisco,Merced, Selma..). Iz teh tekmovanj smo velikokrat prinesli polno naročje odličij, na katere smo bili ponosni člani orkestra, naš učitelj, pa tudi drugi učenci in učitelji šole. V veliko podporo pa nam je bila skupina staršev nekaterih učencev, ki so sodelovali v orkestru. Spremljali so nas na vsakem tekmovanju ter nam vlivali moč tudi z glasnim navijanjem, kije zelo pomagalo pri preganjanju treme pred nastopom. (se nadaljuje) Neva Marn Zadnje priprave pred parado, ki je del tekmovanja. V nedeljo, 19. marca je bila v Hrastniku že druga delavnica tibetanskih vaj. Potekala je v okviru Društva za kakovost življenja. Vodila jo je Martina Kralj, ki si prizadeva, da bi jih sprejelo čimveč ljudi. Pravi, da jih pozna že sedem, osem tisoč Slovencev. Po Ameriki in Evropi pa je tibetanske vaje razširil britanski polkovnik Bradford. Zapisane so v knjigi Vrelec mladosti, ki čaka že na tretji ponatis. Svoje izkušnje v tem ponatisu bo dodala tudi Martina Kralj. Knjiga Petra Kclderja je edini pisni vir, ki govori o odkritju petih tibetanskih obredov, ki človeku vsak dan pomagajo do energije, zdravja in življenjske moči. Kako so jih odkrili? Bradford je raziskoval Tibet in v oddaljeni vasici našel samostan, kjer so lame hranile tisočletno skrivnost vrelca mladosti. Osnovna skrivnost je v lem, da imamo napačne miselne vzorce. To pomeni, da se ljudje počutijo stare, ko dosežejo določena leta. Tudi obnašajo se tako in to nosi s seboj negativne posledice. Za kaj gre? Vedno več ljudi se zanima za čakre - sedem energijskih središč, ki so poleg žlez z notranjim izločanjem in spodbujajo delovanje hormonov. Hormoni pa, kot je znano, uravnavajo telesne funkcije, torej tudi proces staranja. Če jff človek zdrav, se vsaka čakra vrti z največjo hitrostjo - bolj natančno - vihrajo in tako se lahko življenjska energija sprošča skozi endokrilni sistem. Ko pridejo ljudje v zgodnja srednja leta, se njihov hormonski center začne vrteti počasneje in ne more več dovajati toliko energije telesu, kolikor jo potrebuje. Vrtenje upočasnijo tudi druge čakre, zato začnejo celice odmirati. Tibetanski menihi pa so odkrili pet vaj, ki so zelo učinkovite, saj spet poženejo v tek korenski center, spodbujajo delovanje posameznih čaker in oskrbujejo telo z življenjsko energijo. Seveda je potrebno spremeniti tudi odnos do sebe in do prehrane. Pravzaprav je največji problem v tem, da si zjutraj vzameš dvajset minut časa za vaje. Martina Kralj v svojih navodilih prepričuje nekako takole: "Ali bolj ljubite ovire na poti do resnice kot resnico samo? Kadar vam zmanjkuje volje in energije za življenje in delo, vam preostane ena sama dobra rešitev. Pobrskajte po spominu, kam ste jo založili. Sprenevedanje in izgovori ne pomagajo. In čejo najdete, ste uspeli. Zakaj? Ker ne dovolite več preteklosti, da kreira vašo prihodnost... Ker ste prižgali svojo notranjo luč ljubezni in svetlobe. Ker ste vzljubili sebe. Ker se vam je dvignila samozavest. Ker dovolite svojemu notranjemu klicu, da vas vodi. Ker živite v sedanjem trenutku. Ker ste odkrili svojo resnico..." Malina Kralj poudarja pomen sproščanja, ki lahko na hitro odpravi utrujenost ali človeka pomiri. Med vajami posveča položaju "sveča" posebno pozornost. Prav tako dihanju, ki je temeljno gibanje življenja in zdravja. Dihalna vadba ohranja ravnovesje duha in telesa. Dvainšestedestletna Martina se je začela ukvarjati z vajami pomlajevanja po upokojitvi. Imela je kup težav v zvezi s pritiskom, slabokrvnostjo, glavobolom, debelostjo,... Zdaj pa se počuti srečna, saj so vse težave minile. Vitka je, gibčna, umirjena. Poudarja tudi to, da s tem načinom življena ne smemo posiljevati svojih najbližjih. V začetku nas gledajo skeptično, potem pa tako in tako samodejno prevzamejo takšno dejavnost, ker vidijo, da je učinkovita. Enaod petih tibetanskih vaj, kjer imata vdih in izdih pomembno vlogo: Pri izvajanju tega (petega) obreda smo obrnjeni z obrazom proti tlem. Z rokami se opiramo navpično ob tla, noge stegnemo ravno nazaj, dlani ter stopala so skozi ves obred približno 60 centimetrov narazen. Opiramo se na roke in na spodvite prste na nogah. Začnemo z usločeno hrbtenico, telo je torej povešeno, z rokami pa se ravno upiramo na tla. Nato glavo potisnemo čimbolj nazaj. Zatem se v bokih prepognemo, tako da s telesom oblikujemo narobe obrnjeni "V". Hkrati sklonimo vrat naprej in pritisnemo brado ob prsi. To je vse. Vrnemo se v izhodiščni položaj in vajo ponovimo- Pri obredu pazimo na globoko dihanje. Globoko vdihnemo, ko telo dvigujemo, in globoko izdihnemo, ko telo spuščamo. Po enem tednu bomo ta obred zlahka opravljali. Ko ga že dobro spoznamo, pustimo, da telo pade z dvignjenega položaja skoraj do tal, vendar se jih ne dotakne. Tako v dvignjenem kot v spuščenem položaju za trenutek napnemo mišice. Fanči Moljk Društvo, katerega osnovni cilj bo pomagati ljudem v duhovno-humanitarnem smislu, je bilo ustanovljeno julija 1994 v Trbovljah. S tem naj bi tudi v Zasavju pripomoglik boljšemu življenju in duhovnem prebujanju ljudi. Prostori društva, ki sojih člani dobili v najem od občine in bodo na Rudarski 1, so še v fazi obnavljanja, zato društvo trenutno še ne more služiti svojemu namenu. Za normalno delo pripravljajo predavalnico, individualno sobo in sanitarije. Zaenkrat funkcionirajo samo na osnovi lastnega dela in prispevkov članov, vendar v svojih željah niso neučakani. Materialna osnova za njihovo delo je predvsem pomoč tistih, ki lahko dajo. Društvo so pobudniki ustanovili, da bi dajali drugim upanje in konkretne možnosti v iskanju lastnih poti iz osebnega labirinta. Osebne izkušnje in koristna spoznanja drugih ljudi in inštitucij iz širše civilizacije želijo prenesti v svoje ožje okolje. Namen njihovega delaje, da spoštujejo in negujejo osebno svobodo posameznika in pomagajo vsakemu, ki to želi. S pomočjo predavanj, individualnim delovanjem in vsemi informacijskimi sredstvi želijo seznanjati ljudi o vsem, kar lahko pomaga k stabilnemu in celovitemu duhovnemu in telesnemu življenju. Odpirajo vrata vsem, ki že imajo podobne izkušnje, kot tudi tistim, ki šele iščejo pot iz svojih osebnih stisk. Sodelovali bodo z vsemi inštitucijami, ki pomagajo ljudem in iskali nove oblike za pomoč nesrečnim in bolnim. V razreševanje navedenih problemov želijo z osebnim delom vnesti konkretne možnosti za nadaljnje delovanje na posameznih področjih. Društvo bo odprtega tipa, brez omejitev, saj se bo vanj lahko včlanil vsak, ki bo tu našel svoj interes. To pa bo mogoče ob končni adaptaciji prostorov, saj bo društvo šele takrat lahko prav zaživelo. M.J. 1 i ; I! v vpliva na našo energijo. Prvi kristali so nastali pred približno dvema milijonoma M v žilah "ok; - >1 ^ a K — :čh>v||v». S pomočjo Ktrhauove fotografije so leče v,, m m S pšeničnim mesom sem se seznanila pred nekaj leti, ko ga je v Slovenijo prinesel dr. France Susman. Že takrat sem bila vegetarijanka in zato sem bila malce nezaupljiva do mesa , kot ga je poimenoval dr. Susman. Toda seitan, kakor tudi lahko imenujemo pšenično meso, je narejen iz bele moke in za to, da ga uživamo, ni potrebno nikomur prerezati vrat in spustiti kri. Seitan je primeren predvsem za tiste, ki se odločijo, da bodo postali vegetarijanci in ne vedo, s čim bi nadomestili praznino na krožniku. Tisti, ki poznate zakon karme, verjetno veste, da se nam vse, kar naredimo drugim živim bitjem, povrne in da če ne bomo prenehali ubijati, bomo tudi mi nekoč žrtev. Kakršnokoli je že vaše mnenje vam predlagam, da naredite seitan in se sami prepričate, da lahko nadomestite meso s pšeničnim mesom. Zaizdelavo seitana potrebujete pšenično moko in vodo. Za prvi poskus vzemite kilogram pšenične moke, najbolj primerna je tip 850. V moko zlijemo nekaj več ko t pol li tra vode. Maso z rokami premešamo, da dobimo mehko testo. Masa mora počivati petnajst minut. V tem času se v moki konča biološki proces, ki omogoči, da izločimo škrob iz testa in dobimo gluten. V posodo dolijemo še pol litra vode in maso pregnetemo terjo spetpustimo nekaj minut. Škrob, ki se izloča odlijemo in postopek z dolivanjem vode in spiranjem še nekajkrat ponovimo. Po šestem spiranju imamo v rokah že gluten, ki ga potem še spiramo pod tekočo vodo. V odo, ki smo jo porabili pri izpiranju, pa lahko uporabimo za zalivanje rož. Narejen gluten nato skuhamo. Najbolj ekonomično je kuhanje v ekonom loncu. Gluten damo v vodo, začinimo s svežo zelenjavo ali z vegeto in kuhamo 40 minut. Med kuhanjem se gluten napihne do dvakratne velikosti, zato moramo paziti, daje lonec dovolj velik. Čekuhate gluten v navadnem loncu, ga kuhate nekoliko dlje. in sicer eno uro. Ko je seitan kuhan, ga odcedimo in ohladimo. Seitan lahko uporabljamo, kakor se sicer uporablja meso. Lahko naredimo golaž, musako, ga paniramo, pečemo ali kakor koli pač želimo. Za današnji recept vam svetujem vegetarijansko musako. Za pripravo potrebujemo krompir, seitan in kislo smetano. Krompir prepolovimo in napol skuhamo v slani vodi. V multipraktiku zmiksamo seitan in dodamo začimbe (vegeto, shoju omako, lahko tudi svežo zelenjavo z vrta, ki jo imate radi - npr. korenje, peteršilj, por, zeleno, magi,...). Napol kuhan krompir narežemo na kolobarjem ga naložimo v pekač, ki mora biti manjše površine in bolj visok. Nato naložimo pripravljen seitan, sledi spet plast krompirja in tako naložimo nekaj plasti. Na vrhu naložimo še zadnjo plast krompirja. V kislo smetano primešamo žlico moke, jo posolimo in zlijemo na pripravljeno musako. Musako pečemo približno pol ure. Poleg musake vam svetujem še zeleno solato, za poobedek pa kokos halavo, za katero potrebujemo 150 g kokosove moke, 100 g sladkorja, skodelico mleka in 50 g masla. V posodi raztopimo maslo, dodamo kokos in pražimo na srednje močnem ognju, dokler kokos ne dobi zlatorumene barve. Medtem dodamo mleko in sladkor ter kuhamo vse, dokler voda ne izpari. Oblikujemo polkrogein damo v hladilnik, da se halava ohladi. BarbraRenčof lil!!!*!!! Lal v Veliko poti Evropskeunije vodi v Bruselj, mesto, ki slovi po fantku, ki lula. Simpatičen fantič na vogalu zgradbe, povsem blizu čudovitega "Grote Markt - a" z mestno hišo, je zagotovo najbolj poznan meščan Bruslja. Tudi to mesto ima kraljevo palačo, pa veliko parkov, čudovitih zgradb in muzejev, ki so vredni ogleda. Leta 195 8 si za svetovno razstavo zgradili tudi Atomium, 102 m visok model molekule metala, ki je prepleten s številnimi tekočimi stopnicami (do 35 m) in dvigalom. V vsaki krogli je mogoče spoznati del človeka, bolezni, medicine. Po ozkih ulicah starega dela mesta se širijo vonjave iz prečudovitih restavracij in trgovinic s še toplimi keksi Specula. Nepozaben okus peciva z arašidi, lešniki in kandiranim sadjem. S polno torbico dobrot in Spritom pod roko sem ponovno stal na železniški postaji. Na zemljevidu sem si začrtal pot preko Antwerpna v Rotterdam, od tam pa v Utrecht in Kinderdijk. V mah vasici, ki slovi po 20 še delujočih mlinih na veter, človek pozabi namestni vrvež. Veter obrača velike lopute mlinskih veternic, med romantične mline pa so se v pajkovo mrežo prepletali vodni kanali in zelene trate. Za bljižnimi nasipi, na zemlji odtrgani morju, pa se skrivajo majhne hiške z belimi polkni in veliko veliko cveticami. Urejenost podeželja je presenetljiva in po potovanju z avtobusom skozi lep delNizozemske je bila moja želja le še to, da bi tudi pri nas bilo kdaj tako lepo. Kdo ve, mogoče pa res. Kdaj? Amsterdam - že drugič v dobrem letu meje pot zanesla v mesto stoterih kanalov. Ponovno sem sedel v turistični ladji in si med vožnjo ogledoval visoke hiše, ki se vrstijo in gledajo v kanalih, mostove in "barkače", ki so vozili mimo. Kako je vse drugače od Haaga ali Rotterdama. Zvečer, ko naj bi se pridno spravil spat, pa sem j o mahnil v center mesta, med ljudi in mlade, ki obiskujejo mesto iz vsem znanih namenov. Mehke droge so dovoljene, nobena redkost pa ni, če najdeš še kakšno drugo. Tudi prostitucije je ob kanalu v ulici Rdečih luči dovolj in vsak moški lahko najde, kar mu srce poželi. O aidsu ni bilo nikjer zapisane niti besede, zatorej - vse na lastno odgovornost. Poznani Sleep In Youth Hostel so tokrat preuredili, a vonja po travi in kakšne konoplje v cvetličnem lončku ni odstranil še nihče. Tojepač Amsterdam, dan in noč, iz leta v leto. Šele tako lahko iz prve roke vidiši n doživiš, kam pripelje zasvojenost, kaj pomeni odvisnost. Ni vredno poskusiti, zato pazite, da se ne boste preveč igrali. Prešteval sem polja cvetlic in mline na veter, vlak pa je drvel dalje, vse bolj proti vzhodu. Berlin - sprehod skozi mesto ki ga povezujeta dve zgodovini, ponuja prepad med vzhodom in zahodom. Žalostni pogledi na propadajoče in neobnovljene zgradbe na eni in vsemogočnost centra na drugi strani. Pomnik zgodovine, ki opominja za vse večne čase. Po nekaj dnevih sem skozi Prago prispel v Frankfurt. Tu meje čakala moja predraga teta in sledilo je nekaj dni "počitnic". Nikoli ne pozabite na vse sorodstvo v tujini, saj so obiski pri njih več kot dobrodošli. V zadnjem tednu potovanja sem spoznal še Švico. Tudi tam so me gostili prijatelji in vsaj prenočišče in prehrana je bila zastonj. Tako sem vsak dan obiskoval lepote Alpske dežele, vse do Bodenskega jezera, slapov reke Ren, Zuricha, Lucerna, Berna, Gstaadain še bi lahko našteval. Naj lepši so bili izleti z gorsko železnico še posebej tisti na2132 m visoki Pilatus (to je tudi naj strmejša železnica na svetu), pa na Brienz (2349 m) s pravo parno lokomotivo. Krave z velikimi zvonci, lesene staje in hiše, polno rož in čista voda, v Bern - stolp i uro v starem mestnem jedru. ozadju pa vršaci z belimi kapami. In če imaš v roki še švicarsko čokolado, potem ti skoraj nič ne manjka. Zadnjo noč potovanja sem prespal na vlaku. Zjutraj smo se zbudili v Salzburgu in tako sem v Mozartovem mestu preživel še nekaj ur. Nakupil sem zadnje malenkosti (nikoli ne pozabite na male spominčke in razglednice), porabil preostale krajcarje in proti večeru sedel na vlak za Slovenijo. Oranžno sonce je izginjalo za obzorjem in čez nebo seje razlila večerna zarja. Topla noč, polna zvezd, v daljavi pa obris Karavank. Prve slovenske besede, naša železniška kompozicija in kmalu tudi postaje. Trbovlje je bilo vse bliže in ko sem zagledal domače, sem vedel, da sem doma. Konec. Mitja Predovnik \ (0601121-358 I 26-056 k Oddajnik 4 Oddajniški 1 Telefax 1 g; (0601 )26-228 ' center KUM * Naslov Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje J | Dodatne delavnosti i F ^ Organizacija glasbenih in drugih 1 prireditev, ozvočenja, izdelava j j W propagandnih sporočil, j snemanja... 1 4 • \ : ; v Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 Na področju avtomatizacije vam nudimo: * krmiljenje in avtomatizacija proizvodnih procesov * izvedba in avtomatizacija merilnih električnih in neelektričnih veličin (sila, tlak, pretok, razdalja, temperatura, motnost tekočin, vlažnost, PH, prevodnost, OPR, tudi za težke industrijske pogoje) * posodobitev, popravila in dograditev obstoječih naprav in sistemov * svetovanje pri izbiri in prodaja različnih senzorjev in tipal (induktivni, kapacitivni, optični, ultrazvočni) * prikaz, prenos in obdelava v procesu izmerjenih podatkov * zastopanje, uvoz in prodaja izdelkov tujih firm OMEGA, WENGLOR, KISTLER Pokličite Tref - dobili boste pravi odgovor! Vzgojno varstveni zavod Zagorje ob Savi Pečarjeva 4 OBVESTILO STARSEM Na upravi vrtca Zagorje Pečarjeva 4, bomo vpisovali predšolske otroke v vzgojno varstvene oddelke od 31.5.1995 za šolsko leto 1995/96. Hkrati vas obveščamo, da že poteka vpis v pripravo na šolo. Informacije dobite na tel.št. 62-262 ali 63-110 pri gospe Mileni Taškar. Ravnateljica: Tanja Starc P Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT _ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I _ besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ■ pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. ■ Zazidljivo parcelo za vikend na Polšniku prodam. Tel.: 061 - 873 -186. Starejša samska gospa išče dvosobno stanovanje v okolici Izlak, Dola pri Hrastniku, Rimskih Toplic ali Radeč. Tel.: 22 - 809. Poslovni prostor z lokalom primeren za vsako obrt oddam. Tel.: 63 - 315. Garažo in brako prikolico poceni prodam Tel.: 23 - 655 pon. - pet. dopoldne. Parcelo 43 arov na relaciji Sevnica -Veliki tm z lepim razgledom, vodo, elektriko in asfaltom do parcele prodam za samo 4500 DEM. Tel.: 068 - 341 - 747 ali 0608 - 98 - 213. :'KX-x*x*X8*x*X'X«*x*.*.xw.w.w.w.w.».-.w.w.-.w.*.v Skoda 120L, letnik 1982 prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 61 - 145. lil Rabljeno spalnico in kuhinjo prodam. Tel.: 44 - 044 po 15. uri. Dvosed malo rabljen raztegljiv v posteljo prodam. Tel.: 22 - 344in 21 - 656. Purane težke 4 kg prodam za 1600 sit/kg. Tel.: 42 - 297. C 64, kasetar, 15 kaset (880 igric), transformator. joystick in dve tipkovnici pordam za 350 DEM. Tel.: 64- 184. Previjalno mizo in torbo za nošenje dojenčka prodam, tel.: 25 - 516. Domače žganje, staro 7 let, zelo kvalitetno prodam. Marija Jan, Knezdol 38a, Trbovlje. Varilni aparat Varex 100, nov, z varovalno masko prodam. Tel.: 42 -582. Eno in dvo redni pletilni stroj prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 26 - 020. 7 ton sena v Zagorju prodam po ugodni ceni. Tel.: 27 - 569. Hladilno skrinjo Gorenje, 1301. zelo malo rabljeno ugodno prodam. Tel.: 61 - 158. Avtomobilsko kovinsko prikolico prodam, cena po dogovoru. Tel.: 63 -184. Karto zapremog 3.600 kg prodam. Tel.: 22 - 767. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719. Zaradi preobilice dela f ... nih Inf. trenutno ne sprejemam naročil za popravilo stolpnih ur (cerkvene, gasilske-.), f " na telefon; 26 - 696. ............... Redno ali pogodbeno /etvzokrivce. let.: 23 -684 po 19. uri. OBČINA ZAGORJE OB SAVI VABILO - OBVESTILO razgrnitev osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNEJROČNEGA PLANA OBČINE ZAGORJE OB SAVI IN LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA ODSEK AVTOCESTE VRANSKO - BLAGOVICA je od 1. aprila do 1. maja 1995 V AVLI DELAVSKEGA DOMA ZAGORJE OB SAVI IN SEDEŽU KS ŠENTGOTARD Pisne pripombe vpišite v knjige pripomb ali pošljite na občino Zagorje ob Savi. Javna razprava bo 19. aprila 1995 ob 17. uri v stekleni dvorani DD v Zagorju ob Savi. ZUPAN MATJAŽ ŠVAGAN Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 PRIHAJA ČAS POMLADANSKIH VRTNIH OPRAVIL PRISKRBITE Sl PRAVO ORODJE, PO UGODNIH CENAH Trsne škarje Škarje za veje - dolge Žaga za veje Lopate prekopne Vile prekopne Motike 0.40 kg Garnitura vrtnih motičic Grablje PVC 1.018,10 SIT 4.987,50 SIT 1.589.00 SIT 1.749,40 SIT 1.887.00 SIT 780.00 SIT 1.476.00 SIT 294.00 SIT VSE TO IN ŠE IN ŠE !! v blagovnici ETAŽA II Možen nakup na 6 OBROKOV BREZ OBRESTI. SE PRIPOROČA IVI STP HRASTNIK Xjjjj^x‘x,x,x,x,x-x-x-x*x,x,x,x,x,x,x,x,x,x,x,x-x-x-x,x,x‘x‘x,x,x-x-x,x,x,x,x,x,x‘x‘x!x:... poslovalnico M€D€fi tel.: 0601/73 696 Na zalogi obutev iz kolekcije - sandali v beš in modri barvi - dekliški bulerji - moški čevlji - športna obutev - platnena obutev - modne torbice - modna obutev, primerna za maturantske plese, birme in obhajila MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE ! * nad 3.000 SIT... 2 ČEKA * nad 5.000 SIT... 3 ČEKE * nad 8.000 SIT... 4 ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! S 30 C O > GOSTINSKO PODJETJE RUDAR p.o. 3o trg revolucije 26 TRBOVLJE Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje prenovljene lokale: * Hotel RUDAR (NOČNI KLUB petek, sobota) * Pizzerija RUDAR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze * Pivnica ZLATOROG KLUB * Bar FONTANA vsak dan ponujamo sveže pecivo * Slaščičarna ZANZIBAR * Slaščičarna KEKEC * Restavracija ZASAVC dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Gostilna KLEK dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Bistro 75 dnevna ponudba svežega peciva * Bife KOLODVOR * Bife ZASAVJE VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA, POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE Z NAMI ZADOVOLJNI IN DA BOSTE ŠE RADI PRIHAJALI V NAŠE LOKALE! Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 UGODNO DO 30.4.1995 ZNIŽANJE METRSKEGA BLAGA v blagovnici ETAŽA III in PE - 23 na Dolu Možen nakup na 6 OBROKOV BREZ OBRESTI. SE PRIPOROČA STR HRASTNIK se^kicmitesvoj de Trgovina za nove ease PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: ^ KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) |J PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) f| POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 GOZDNA AFRIŠKA ŽIVAL OBČUTEK V TELESU PODOBEN GOMAZENJU MRAVELJ OČE (UUBKOV.) PEVEC SMOLAR ENOOČNIK SLOVENSKI PSIHOLOG PEČJAK REŽISER RUSSELL PRITOK ISEREV FRANCU I NEKDANJA PORTUGALSKA PESEST NA ZAH. OBAU DEKANA V INDUI ZVOK, GLAS ZADNJA STRAN VRATU KOVANEC, DENAR KRAJ V ŠVICI V KANTONU Tl CINO ŠOLSKA KNJIGA TOKIJSKO LETALIŠČE FLAMSKO IME ZA MESTO VPERN ZA MERJ.IN-JNACUE VRSTA POKRIVALA rr.su kar (ANTONIO CANALE) RJAVO RUMENA BARVA PODOBA, VLAKNO NOVOZE- LANDSKA PTICA ŽIVALSKA NOGA NRAVO- SLOVEC SREBRNO- BELA KOVINA RESA NA KLASU RUDI KOSMAČ AROMA, DIŠAVA MUSLI- MANSKA HALJA VNETJE PLJUČNIH VRŠIČKOV PIVSKI VZKLIK RDEČE BARVILO IZ KATRANA ALBERT EINSTEIN BIBLIJSKI VEUKANI DRUŽABNI KFIOZEKS PLESOM MESTO V ALBANUI, OB ISTOIMENSKEM JEZERU ŠVICARSKI PESATEU (ARNOLD) MUSU.SVE-TO PISMO KEMČNI ELEMENT (ZNAKCL) PLESEN NA VINU, BERSA BESEDILO SLAVNI NADŠKOF ESTER OLJNE K1SUNE KRETNJA, ZLASTI ROKE EDVARD RUSUAN DEL OBRAZA GORSKA KAVKAŠKA VAS BOGO- SLOVEC SLPREVAJ. ŠKERU KONJSKA DLAKA POLOŽAJ, LEGA TEŽA OVOJNINE AVTOR "N AN E1 (EMLE) DEL JEDILNEGA PRIBORA ČAR, MIK, OMAMA HITER TEK PRITOK IFTT1ŠAV OČESNA ŠARENICA UDUA OSTERC ITALUAN-SKJ PEVEC (ARTURO) JECAV OTROK KONEC VOJNE, TIŠINA PRIPADNIK TATAROV TOPILO ZA LAKE SLOVEN- SKA PEVKA (MAJDA) TRAVA DRUGE KOŠNJE NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 12.4. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. j lilija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le križanke, kijih boste poslali v modrih ovojnicah. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač in dve prazni videokaseti, Videoservis in videostudio Boris Trbovlje 2. nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač, Videoservis in videostudio Boris Trbovlje 3. nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač, Videoservis in videostudio Boris Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 11/95 1. nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc, Betka Škufca, Klek 31, Trbovlje 2. nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc Marija Grošelj, Ul. talcev 1A, Zagorje 3. nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc, Joži Brodnik, Cesta zmage 26, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 13.4.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočitepo telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 12/95: TUMA, SMOD, OPER ATIVA, PASTERNAK, PODMORNICA, ORLE, RI, VRSAR, ORK, KAJN, PARATIFUS, OVINEK, STALINIST, VALJ, INES, RT, SINTEZA, IKT, ARAN, NL, CALGAR Y, ULAN, LOG, APIH, DEKLARACIJA, PET, DIANA, SEKI, ALICANTE, ANALI, JONAS, DAREJ. Ce se vam je pokvarila kamera ali videorekorder jo dajte v prave roke. Samo pri nas boste boste na popravilo dobili sest mesecev garanje. MIDFOSIRMIS ZALOKAR Trbovlje, Šuštarjeva 3 teL: 0601/22 466 ijem opuratov oh jkih, sredah in pariah, med lOh - I2hin lih - I8h. BB mm EUEGJ Mj, 33330 GO 8SME S M®, 8*»ac Nagrajenci iz enajste številke so: 1. Ines Gril, Trg svobode 36, Trbovlje; 2. Nejka Ostanek, Kotredež 30, Zagorje; Maruša Kavšek, Naselje Aleša Kaplje 8 B, Hrastnik; v Litiji tokrat ni bilo nobene rešitve. Rešitve nove križanke oddajte v knjižnicah do 12.4.1995. Veliko uspeha in zabave vam želimo pri reševanju! Rešitve iz 12. številke: AJVAZ, EMISAR, RAABE, RAKETA, INLET, OKOLIŠ, CEV, TA, AZANA, IRIDIJ, VSAD, KORIDA, PAOLO, AVALON, AJRENE, IKE, SK, TATIČ, TOK, EAK, JUD, JAKI, TROP, DEKANAT, ADRES A, ASTRA, LO, PEK, LITIJA, IRAD A, OBOK, TAT, A V, ŽENA, IT ARINA, ARAN, KALIBER. Geslo: JANEZ VAJKARD VALVAZOR, MATIČNA KNJIŽNICA LITIJA. VELIKA OKUSNA JADRANSKA RBA ISKANA KNJIGA V DOLOČENEM OBDOBJU MOČNO TOPOVSKO OBSTRE- LJEVANJE RUDARSKI KRAJ V ZASAVJU BREZ- PRAVNO LJUDSTVO POLDRAG KAMEN ORGAN ERNEST POTUJOČI PESNIK OTROČKI PEVSKI ZBOR PRODA- JALNA ZDRAVIL PEVKA SENČNO PODROČJE ČEBELJI PERJE PRI HOKEJSKE OKRASEK JADRANSKI OTOK KOBALT DRAGO- CENO KRZNO KRAJ PRI KRANJU NEKD.SOVJ. VODITELJ BREŽNJEV MAHKOTA REŽISER ŽENSKI SARAJEVO LASTMK SOSEDNJE POSESTI VZORNI IDEAL KOS SUKANCA LEPOTO MOČAN ŽIVALSKI ZDB PEVEC PREBI- VALEC OTOKA RUSKO- PO BIBLIJI PRVI ČLOVEK MONGOL- UJEMANJE VERZOV TELUR FEREDŽ1 PODOBNA ANGLEŠKO HALJA STAR SLOVAN VRSTA ITALIJAN. OESLO TESTENIN STROKOV- NJAKV ANATOMJI ŽENSKI OSEBN TESLA OVEN Pomembno je, do ne zapadete v samopomilovanje, h kateremu boste vtem času nagnjeni. V ljubezniseposvetite partnerju, saj novih kontaktov ne boste navezali prav veliko. Št.: 17. BIK Truditise boste morali za to, da ne boste svoje samopodobe gradili izključno na tem, kaj si drugi mislijo o vas. Odnos s partnerjem bo bolj na prijateljski ravni. Št.: 27. DVOJČKA Skušali boste odriniti stvari, ki jih pri sebi ne marate, zato vam ljudje, kivasbodonanjespominjali, ne bodo posebno pri srcu. Bodite raje pristni. Št.: 5. RAK Skušali boste skriti težave pred okolico in hoteli nekatere probleme rešiti sami. Pri tem pa boste pozabili, da spremembe, ki jih zahtevajo, ne nastanejo naenkrat. Št.: 4. LEV Trezno boste razmišljali, zato boste sposobni ločiti želje od realnosti. Prepričani boste, dasami najbolje veste, kako in kaj, zato se ne boste pustili usmerjati. Št.: 25. DEVICA Motila vas bodo pričakovanja drugih do vas. Čeprav boste občutljivi na kritiko in nasvete, boste na delovnem mestu vpeljali nekaj novosti. Naj bodo postopne. Št.: 1. TEHTNICA Partner bo zvami zelo potrpežljiv. Spodbujal vas bo, da se postavite na lastne noge, sicer boste nakopičene probleme težje rešili. Št.: 9. ŠKORPION Spoznali boste zanimivega človeka, ki vam bo pomagal, da se boste lažje soočili z življenskimi izzivi. Čustva boste kontrolirali in jih težko izražali. Št.: 24. STRELEC Poskušali si boste vzeti več časa zase. Veliko boste govorili o sebi in dovzetni boste za informacije iz okolja. Potrudite se, da vaše življenje ne bo preveč površinsko. Št.: 6. KOZOROG Največ energije boste vložili v privatno življenje in skupaj s partnerjem boste naravnost uživali. Zo stvari, ki jih ne poznate dobrotne boste imeli ne časa in ne energije. Št.: 35. VODNAR Začelise boste ukvarjati z neko novo dejavnostjo, ki vas bo no začetku zelo navdušila. Partnerju boste zaupali, saj boste spoznali, da ste neprestano v njegovih mislih. Št.: 21. RIBI Čustveno boste nihali od evforije do depresije. Jose bo odražalo tudi v odnosu zokolico in na delovnem mestu. Poskusite se kontrolirati, sicer vam lahko marsikaj spodleti. Št. 2. jpmšmkm Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatičrazstavljavprostorih RSH. Trbovlje - Slikar Ivan Žgalin je pripravil 10 del v TET. Razstavo si je možno ogledati do konca marca. Trbovlje - Slikarka Ivanka Uršič, razstavlja svoja dela v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah. Izlake - V Medijskih Toplicah razstavljajo zagorski slikaiji, ki delujejo v okviru skupine DOM. Razstavljajo: Jana Borišek, Jakob Glavač, Darja Prebil, Milan Razboršek in Rina Stušnik. Razstava bo na ogled predvidoma do 15. aprila STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega niuzeiaTrhovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositerne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, Id jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentamo gradivo iz tega časa, Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kipaija Stojana Batiča Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagotju. URE PRAVLJIC Litija - Matična knjižnica Litija organizira v torek, 11. 4. ob 17. uri uro pravljic v knjižnici Litija Šmartno - Matična knjižnica Litija organizira v torek, 11.4. ob 18. uri uro pravljic v knjižnici Šmartno. GLEDALIŠČE Trbovlje - V DD Trbovlje bo v četrtek, 6.4. ob 10.45 uri osnovnošolski abonma za učence od 5. do 8. razreda Mestno gledališče ljubljansko se bo predstavilo z delom S. Makarovič Shovv strahov. Trbovlje - V DD Trbovlje bo v torek, 11.4. ob 19.30 uri gostovalo Prešernovo gledališčeizKranjazdelomJ. Mortimeija in B. Cookeja Kadar mačke ni doma za večerni abonma FILMSKO GLEDALIŠČE Litija - Kino Litija: 13.4. ob 19.30uri KvizShow; 13.4. ob 19.30 uri Nekoč so bili bojevniki. KONCERTI Litija - Ob 110 letnici MoPZ Lipa bo v petek, 7.4. ob 19. uri koncert v dvorani na Stavbah. IZLETI Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlkje, bo organiziralo 9.4. skupinski izlet na relaciji Zidani Most -Kozje - Lovrenc - Lisca- Breg. Športne prireditve ROKOMET Trbovlje - Dvorana OŠ, 8.4. ob 20. uri: Rudis Rudar -Reprezentanca BIH (prijateljska tekma). NOGOMET Trbovlje - Stadion Rudaija 9.4. ob 16.30 uri: Rudar-Elan (2. liga). Radeče - Stadion, 9.4. ob 16.30 uri: Papir Radeče - Era Šmartno (2. liga). KOŠARKA Zagorje - Dvorana OŠ, 8.4. ob 18. uri: Zagorje -Radovljica. ŠAH Trbovlje - Vse ljubitelje šaha obveščamo, da bo šahovski klub Rudar Trbovlje organiziral šahovski turnir v prostorih ŠK Rudar Trbovlje, dne 13.4.1995 ob 16.30 uri. Tempo igre bo 2 x 15 minut. Prijavnine ni. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061 -881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnikje na Izlakah, od 7. do 13. aprila je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Tel.: 74 -123. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedeljainprazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. S ir! r- D o i i 8 1 • 1 ur O S i 1. -4. ODA LJUBEZNI-Irena* Oto (4) 2. -2. UKAL BI - Victory (3) 3. -3. HUGO-Čuki (5) 4. -5. SIRNI IN MESNI-Ali en (2) 5. -/. MALA TERASA - 2 B (1) 1. -1. SIMPATIJA - Magazin (5) 2, - 4. Z0MBIE - Cranberries (2) 3 -2. INDEPENDENT LOVE SONG - Scariet (3) 4, - 3. LOVE ME F0R A REASON - Boyzone (4) 5. -/. TEARS DONT LIE - Mark 'oh (1) , 8 Glasujem sat '1_____________ i« Moj naslovi I _____________________________________________________________________________ ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radki T/botie, Trg svobode 11a, 61420 Ttbovlje I | do torka v tetočam te*u Na spopadu ob ponedefdi od 12.00 do 12.45. VICI ZA V VICE RTV TRBOVLJE K10 uETRliK 6-4.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA SPIL AR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM * * 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15KONTAKT-NA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA CETfiIEKS.4.199! 20.00 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE „,-**„,* , **** .......i 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA,20.30PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT ZA* 1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE PETEK 7.4. DSS 20.15 PETEK NA ETV (POROČILA, POGOVOR Z MINISTROM RADOM BOHINCEM, LIKOVNASKUPINADOM.OPSA OPROSTIITE, KNJIŽNI MOLJI, ŠPORTNI BLOK) NEDELJA 9.4. 1995 9TO PETEK NA ETV (PONOVITEV) 20.15 SREDA NA ETV (MINI 5, KOLOVRAT DOMAČIH) ETV IZLAKE - 20.15 ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK PETBI7.4.1995 18.00 PETEK NA ETV (POROČILA, POGOVOR Z MISNI-STROM RADOM BOHINCEM, LIKOVNA SKUPINA DOM, OPS A OPROSTITE, KNJIŽNI MOLJI, ŠPORTNI BLOK) 11.00 PETEK NA ETV (PONOVITEV) RADIO TRBOVLJE * 6- - 595 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO PETEK 7.4.1995 6.00 - 8.00 JUTRANji PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO ’ 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO,9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO mmtmiUAm 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SREDA 12.4.1991 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO Sposojeno iz BBS V veleblagovnici Pepi pride v veleblagovnico. Čedna prodajalka ga vpraša, kaj si želi. Pepi pravi: Želim si vas dvigniti v naročje, vas nesti v moj avto, odpeljati domov, kjer bi skupaj popila whisky in potem... Kupil pa bom samo kilogram kruha." Tonček Mali Tonček pride iz šole domov in vpraša očeta: "Ati, kakšna je razlika med teoretičnim in praktičnim?" Ati: "To je pa težko razložiti... Pojdi vprašat mamo, sestro in babico, če bi bile pripravljene iti z moškim za 20 miljonov." Tonček oddide in se čez čas vrne in reče: "Vse tri so rekle da bi." Ati pa nato odvrne: "No vidiš. Torej bi zdaj imeli doma teoretično 60 milionov, praktično pa imamo samo tri vlačuge." Rože Jože prinese rože Micki in pri tem zardi: "Na, to je zate!" "Oh, kako si pozoren," zašepeta Micka, malo pomisli, se sleče in uleže na posteljo, dene noge narazen in vzdihne: "To je pa za rože!" In drhti v pričakovanju... Jože pa: "Kaj nimaš vaze?" Na sodišču Dva nepismena sta bila na sodišču. Ob koncu sodnega postopka se je prvi podpisal s tremi križci, drugi pa s tremi krogci. "Zakaj si pa ti naredil tri krogce, nepismeni se vendar podpisujemo s križci!" pravi prvi. Drugi pa odvrne: "Saj se vendar različno piševa!" Godovi 6. april: Filared, Irenej; 7. april: Janez Salle; 8. april: Valter; 9. april: Marina, Tomaž; Cvetna nedelja; 10. april: Ezckiel; 11. april: Stanislav; 12. april: Julij, Zenon. L ' ' ' j | uganka 1 * j ! i v beli prah ga stro l HvmgArvj export Uspeli smo zvedeti nove podrobnosti o tem, kako Zasavci destabilizirajo madžarsko gospodarstvo. Očitno ne gre le za hrastniški projekt, o čemer smo poročali v prejšnji številki, ampak za vsezasavskega. Zanesljiv virnamje tako sporočil, da seje v madžarske trgovine kar s kombijem zapodila večglava delegacija: opaženi so bili znani Rudisovec Marjan Eberlinc, zagorski trojni funkcionar Tomo Garantini in bivši apneniški direktor Rihard Majcen. Zaenkrat iz Budimpešte še nismo dobili poročil niti o novih podražitvah prehrambenih izdelkov niti o zaostritvah v sicer dobrih medsosedskih odnosih. Živalsko carstvo V Sloveniji, predvsem pa v Franciji, je veliko pozornosti zbudil naslednji dogodek. V dolino reke Garonne, kjer so rjavi medvedi izumrli, so naselili medveda iz Slovenije. Ko smo zadevo, ki jo financira Evropska unija, preverjali, smo ugotovili, da ni v ničemer povezana z izginotjem Jožeta Medveda iz trboveljskega občinskega sveta. » ........ < InbMstiijsko vohunstvo Oddelek za industrijsko špijonažo pri Obveščevalni agenciji Redakcije jetmic je ugotovil, da bodo v zagorski Svei prihodnje leto nažagali dve kuhinjski premieri. Tradicijo uspešnic bo nadaljevala kuhinja Jožica, nova kuhinja za samce pa bo poimenovana Radislav. Jožici bo botra skopska veleposlanica Jožica Puhar, kije kuhinji posodila tudi svoje ime. Tako ni nobenega dvoma, da bodo tudi prihodnje leto na skopskem Meblu prejeli najvišje priznanje, Zlati most. Radislava pa bo krstil znanstveni minister Rado Bohinc. Ime je, kar so enigmatiki verjetno takoj ugotovili, posrečena okrajšava petkovega dogodka: Rado Bohinc jim je prinesel certifikat iso 9001 in večno slavo. IPmmčunsKo dlobfo in slab Kako razdeliti proračunskih 510 milijard med posamezna ministrstva, da bi Zasavju zagotovili čimveč blagostanja? Kaj je v predlogu proračuna dobrega in kaj slabega? To je zdaj nekaj temeljnih razvojnih vprašanj, mimo katerih seveda ne moremo iti. Najbogatejše, z dobrimi 115 milijardami, je denarno ministrstvo. Ker bodo za Trboveljčani in Zagorjani zdaj očitno še Lilijani svojo proračunsko luknjo krpali z državnim denarjem, je to dobro. Gospodarsko ministrstvo z nekaj več kot 11 milijardami sodi med revnejša. Ker je to najbolj zasavsko ministrstvo, ki ga obvladujejo Balohova, Dimovski, Beravs in še kdo, je to slabo. Ministrstvo za delo ima s 101 milijardo drugo naj debelejšo denarnico. Čeprav so z njegovega računa črpala denar že mnoga zasavska podjetja, jih nekaj še stoji v vrsti. Torej je to dobro. Ministrstvo za okolje se z ducat milijardami ne bo postavilo na noge. Samo v Zasavju bi znali porabiti ves njihov budžet: malce za plazove, malce za boljši zrak, nekaj za čistejše vode in konec. Torej je to slabo. Šolsko ministrstvo je z 85 milijardami tretje po moči. Ker so samo zasavski župani pred volitvami obljubili kakšnih deset velikih naložb, med drugim tri športne dvorane, je to dobro. Pravosodno ministrstvo je najrevnejše. Če drži, da bo denarja le za nove uniforme, tehtanje pravice pa se bo še naprej vleklo kot jara kača, je to slabo. Med revnej še, tiste z manj kot desetimi milijardami, sodi tudi ministrstvo za ekonomske odnose. Če je res, da gre za slovensko različico ministrstva za izgubljanje časa, je to dobro. Peto mesto med bogataši gre cestnemu ministrstvu. Če seštejemo naše magistralke in regionalke, ki rabijo nešteto asfaltnih milijonov, je 28 milijard malo. Torej je to slabo. Ministrstvu za znanost predlog namenja 16 milijard. S tem se resda ne da izdelati slovenske rakete in jo ob medijskem pompu izstreliti proti Marsu, ampak, navsezadnje je to dobro. Najbolj tožijo zaradi zgolj 12 milijard v kulturnem ministrstvu. To pomeni, da se bodo kulturniki še naprej selili med politike. Že po zdajšnjih selitvah pa je moč reči, daje to slabo. Obrambno ministrstvo sije pridebatiralo zavidljivih 32 milijard. In če na stvar pogledamo zelo prijazno: vsaj v Ipozu bo mir, ker bodo uniforme sproti plačevali. In zanje je to dobro. Kmetijsko ministrstvo je s 14 milijardami nekje vmes. Sami pravijo, da je to malo. Morda je pričakovati nove kmečke štrajke z brezplačnim mlekom in jabolkami: težko je reči, daje to slabo. Ministrstvo za zunanje zadeve naj bi za svojo majhno vojsko porabilo veličastnih 6 milijard. Vendar bodimo velikodušni ob dejstvu, dajenašdiplomat Janez Režun dobil hčerko (čestitamo), ker je to dobro. Policij skemu ministrstvu gre med 25 in 26 milij ardami. Upati je, daje to dovolj za plače, avtomobile in kakšno ljubljansko zidavo. Drugače bomo šoferji plačevali kot čmi; in za družinske proračune je to slabo. gsafisjc Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, kijih ponujajostanovanjsko h nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, kijih izberete po lastni presoji. DRUŽINSKO ZAVAROVANK i=zavaroval niča triglav Celje - skladišče /OBanka Zasavja Trbovlje 5000002442,13 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.a., i roovije Tudi Vaša banka - Banka Zasavje ■ se je pridružita trendu zniževanja obrestnih mer in s 1. aprilom 1995 zopet znižata obrestne mere za kredite. 11 I COBISS e LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi m m 1 1! Sili; II I E 1 v:£x:x:x ;;:;X;:vX::vXv:::::::;x NAROČILNICA N | Ime in priimek: ulica datum podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: \ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) J