iu. flevnko. 0 umnimiL v fttrttt 24. ovgnsto 19ZL uto u/. IshafB v»*k *a» yop«M«», IsvMBil a«**ll« te prasalfc*- lltseratl x do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vnt i 1 D 50 p, večjl Insenti petit vrati 2 D; ootice, poslano. Izjave, reklame, preklid petit vrsto 3 D; poroke, uroke vdikott 15 vrst 30 D; ietUtne pomtdbe beteda 75 p. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — Inserttnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prikri znamka a odgovor. UpravnUtvo „SIot. Harota" ta „Marttaa tUfcmraa" KaaJUv« lUn M. 5, prltllćno. — TcUfta it. S04. PušaHU« «•!•¥. N«r«*a" KnaJlova altom M. S, I. ma4ctropj« Nsftm *Uv. 34. MplM sprema !• p«4M**a« ta zatMta« trttmfcov—« ■V R*fc*ptsov •• ••• vrata. "Val »W Posamezne Stevilke: "VI v Jugoslavill navadu« d *l 75 par, necleii« i o v Inozemstvu navadne dnl i O, nadelje 1-25 O Poftnlna plašana v gotovini. „Slovsaskl Narod" vel|a v Ljubljani 3n po ^ožtž: V Jugoalaviil: V laoiemsUa: celoletno naprej plačan . D 120*— celolctno ...... D 216 — poUetno. . . . v... . 60"— polletno . ,J^m^m . . .108-— 3 mesečno. . . ^« . . 3O— 3 mesečno ."'.*... . 5V— 1 . ......10-— 1 .......„ 15-— Pri morcbitnem povišanju se ima daljš.i naročnlr.a dopla'ati. Novi naroćniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno $GF" T° nakazni ci Na famo pismena naročila brez posiatve denarja se n2 norcmo oziiati. —nik: Beseda o dragtafl IL Đotaknlh" smo se nekaterih zuna-ru'ih okolnosti, iz katerih nastaja dragl-r,ja. Toda njeni pravi vzroki tiče dostl-krat mnogo globlje! Kakor vsaka stvar, Ima tuđi ta povrh še svojo moralno stran. Znano dejstvo je: čim omikane^ Ši, kulturnejši in naprednejši je kak narod, tem ceneje živi. Ce si bil pred vojno kdaj na primer v Nemčiji, kako si se čudil, da se dobi tam vse tako rečeni! A tuđi še dandanes! Naši čas-niki nam radi od časa do Časa porocajo, kako se drugod cene za razne predmete dvigajo. Namen je dober. Solamen miseris socios habere ... Tn vendar tišti, ki je navajen. da pogleda vsaki stvari do dna, v tem ne najde tolažbe! Treba upoštevati samo našo in dotično tujo valuto, pa se hitro uveriš, da živi-jo v Nemčiji in Avstriji na primer še vedno ceneje kot mi. Kajti pri nas se cene stvarem nišo od vojne sem dvig-iiile samo do 100 odstotkov, kakor je tidil nedavno neki naš dnevnik v dobro imšljenem članku, temveč še vse dru-gače! Kdo bi se menil za teli 100 odstotkov! Za 100 kg krompirja si placa! pred vojno 5 K. zdaj bi moral odšteti za isto količino S00 K! In zdaj izračunajte, za koliko odstotkov se je podra-žil krompir! Mene je groza, zapisati dotično številko! Naša država je agrarna država! Kako poccni so v Nemčiji se dandanes industrijski izdelki, smo po-sneli lahko ^z ^>Pisem iz Nemčije članka: »Ljubljana je to leto doživela redko slavje in sprejela v svojo sre-do zelo odlične goste. Sokolski zlet, ki se je tamkaj vršil, je pokazal vso silno organizacijsko sposobnost Slo-vencev, zlasti pa LjubijanOaiiov. Svečanosti so tekle v tempu, v katerem so se pričele, brez zastoja, hrez za-prek. brez kakrsnihkoli izrednih ovtr. To treba posebno naglašati in temu je treba izreci posebno priznanje. Sokolski zlet v Ljubljani je bil sijaj-no or^anizovan, lahko rečemo bil je organizovan tako, da je nspel naći vsć pričakovanje krasno. Nacionalna, industrijska in živa Slovenija ?c manifestirala na njem vse svoje posebnosti in sposobnosti: Duh kombinacije, akcijo nsmerjene energije, živo privatno inicijativa žarefc pa-triotizem. zavedno politično čustvtv van je za državo In narodno edinstvo, korišten smisel za nacijonallstifino propagando. Prećf takimf lasrnostntf m pred takfml sposobnostmi Sloven-cev je 2ares treba sneti Ičapo \n flm izreci vse priznanje, Slovenci so eden naJboU zdravih in najbolj pozitivnlb elementov y naši državi Oni kulturno stoje n* zelo visoki stopnjl, v čemer nadkrt-ljujejo mno^e druge naše pokrajine. Oni so marljivi, žilavi in enertfčnf, a poieg: te^a iskreni, dobri in rahlo-čutni. Izpostavljeni dolga stoletja vplivom stare civilizacije, so se oni glede na življenjske metode povspeli do zavidljive kulture, katero more-mo samo želeti tud! ostalim delom našega naroda. Zavedajoč se svojega pokoljenja in svoje bodočnosH. so Slovenci vkljub vsemu vendarle ostali čisti Slovani. Iz vseh njihovih akcij veje nekaj, kar je čisto slovan-sko, in kar daje vsem manifestaci-jam njihovega dela in njihoves:a duha slovanski smisel: Iskrenost, dobroto in dobrodušnost. Ta kombinacija jim je dala njihovo današnfo mentaliteto, ki se udejstvuje v delu, Ivan Albreht: Statistika. Tam, kjer so nekdaj hrabri »Ja-nezi« uživali sladkosti in bridkosti voja^kega življenja, v šentpeterski vojašnici, gostuje danes več uradov, ?ned njimi tuđi Statistični odsek. Sobe z lesenimi stropi so puste, temne in neprijazne. Stropniki — kakor da so se naveličali večnega bremena — kažejo dannadan nove razpoke. Za-n;remena okna spominjajo človeka vsak hip na ječo in mu tako prav uspošno preganjajo skušnjave. Pvd G*i:?i Hume kostanji. košati in mogoč-ni. starodavni kostanji šume člove-ški nadutosti v zasmeh. Po sobah žde za mlzami ob za-nrašenih papir jih Ijudje kakor gose-t^cc na repn*ktn Vselej, ko se zjutral i/rthiidim in domislim, da je treba iti v tiste strašne sobe žćet k onim za^ ^raScnim panirjem, bi pobesnel od *rzc. Uro za uro. dan za dnem, teden 7a tednom — niti trenotka odmora niti minnte pozabljenja. Tistf onime-neJi papfrfi oreganjajo človeka noČ ':: d?n. Pridcm domov, sedem, ho-čem fešti in s kro?nika se mi žare?! Tpnnisnfca« ftako je namreč tištim n^pfrjem Ime), poredam otroka, rađ bi se malo nošalil ž njim. da si od-dahnem, toda otroka ni. Živ $vfiifitij popisnic se suce pred menoj. Govorim z ženo. Naenkrat, sredi govora in brez vsake zveze mi pade popis-nica z jezika. Žena gleda, se Čudi. »Kaj ti je, za božjo voljo?« »Nič! Popisnica.« Potem bežim, da bi me ne videl nihče in ne slišal nihče, da bi bil sam. Toda v sramoto in v tiSino plane za menoj — popisnica! Cisto natanko jo vidim pred seboj. Vse rubrike so izpolnjene točno, natančno In po predpisih so označene vse številke. Videti je, da jo je delal dober delavec. človek, ki je bil vesten stroj. Popisnica vihra pred menoj v taki jasnosti, da moram misliti: »Blažen sem!« Vendar gledam Tn berem: Ma-rffa Porenta, ženska, omožena. so-nrojra, roiena 7. juli ja 1839. tu In tu itd. Tn kakor gledam in berem, raste panir, raste do strahovite obsežnostf, dokier se ne Izmota ženska fz nfega. Stara je, upo^niena In zenbana. Brada in nos se hočeta zbli?arl preko t?st, ki že davno ne vedo ničesar več o zobeh. V hip se odmaknem. nafo vstnnem. da bi li seire! v roko. Mor-(*a mi prinese pomfrfenje ta oozđrav, morda mi da vtelešena popisnfea tolaž^e. Ženska stopa proti meni. Oble-ka mabedra na njej kakor cunje na polomljenem strašilu. Ko se mi pri-bliža popolnoma, vidim, da ni življenja v njej. Namesto oči mi zija ta dve luknji nasproti, na obrazu ni kože, kakor sem mislil prvi hip, ampak sama zgubančena prst Ko mi seže v roko, začutim mrzle kosti, ki za-škripljejo ob vsakem gibljaju v skle-pih. Mrzla zona me oblije, ko me ženska vpraša: »Kdo sem torej jaz?« »Marija Porenta«, zajecljam In takoj spet obmolknem. »Ni res! Zakaj lažete pri vas?« »Ne lažemo. Tako je bilo zapisano.« »Kaj je še bilo zapisano? Da sem soproga. kajne?« »Da«, jeknem plaho. »Tuđi to Je laž«, govori ženska m skimava z glavo. »Nikoli nisem bila soproga, ker se nisem nikol! poročila. Moj oče me je bil dal tiste-mu mojemu laži-možu zato, da bi nra ne bilo treba plačevatl đolga. De-narja se mu fe zdelo škoda, hčere seveda ne. Človek, ki je bil po moj! Ijubezni moj mož, se ni pisal Porenta: torej se tndl jaz ne morem. Svo-jeea laži-moža nisem nikoli ljubila, fcaJčo naj bi mu potem bila soproga?« »Tn zdaj?« »Čakajte! Sa i še ni konec! Tam je zapisano, da jaz opravljam gospodin jske posle, kaj ne?« »Da. Ali to ni y redu?« »Ne!« Samo s pogledom jo vprasam in išČem pojasnila, beseda ne more več iz ust »Jaz ne opravljam poslov go-spodinjskih, temveč počivam.« »Tako?« »Da!* »Kje pa?« »V grobu! Živa nisem Imela miru, ne delajte mi vsaj mrtvi ne-pokoja!« V trenutku ženska Izgine In Ie neka topa groza mi ostane za njo. Vrgel bi jo s sebe, otresel bi se je, da bi mislil na kaj drugega, ve-drejšega. Zamahnem z rokaml in raztržem — poplsnico. Za mizaml sede tovarišl in se smejeio. »Imaš mačka, brate?« »Imam. Muđega ćelo!« »Ođ statistike?« »Da.« '1k " Nato poberem raztrgano popfs-nfco, vzamem nov formular in za-čnem pisati Iznova. Toda pero za-staja. roka se tmira... Zdaj vem. da fe vse v reefa Tn cfa mora biti tnko. Okna morajo spominjati na fero in kostanji moralo Sume ti Človeški nadutosti v zasmeh. Vem, a ta zavest je strašna, ne mnn^o inilej5a od misli na — Sta-tistiko. v Fran DrenJk: Dežmfli! — nste*. Štirinajst dni pred svojo smrtjo me je ustavil A. Aškerc na Bleivesovi cesti blizu svojega stanovanja in me nagovo-voril: — Vaše spominske crtice o razvoju Sokola, o Jurćiču i. d. sem bral z zanimanjem. Pišite še kaj o Dcžmanu! Mi ne vemo, zakaj je ta mož prcsedlal; narod naj ^ve okoliščfne, ki so rodile ođ-pad moža, rodoljuba - pesnitelja »Pro-, kletih grabelj«! Vi morate o tej zađe vi kaj vedeti. Povejte torej kar veste, da se ne izgubi izredni, rckel bi, katastrofalni dogodek! — Storil bom, kar Vi želite. Le z Luko Svetcem hočem se poprejc govoriti. Morda bo kot starejši od mjne lehko moj spomin spopolnil. — Sto rite, kar se Vam zdi poireb-iio in podajte nam čimpreje razjasnilno sliko. 2e Štirinajst dni po tem razgovoru pa je pesnik nanagloma premintl. Da se oddolžim dani obljubi, sem iskal podatkov pri Luki Svetcu; toda zvedcl nisem ničesar novega. Ne pre-ostaja mi torej drugega, nego da po-vem, kar vem: kar se je govorilo o pre-senetljivem preobratu Dežmartovem leta 1862, ko. sta se vrnila iz I. državnega zbora slovenska poslanca Karol Dež-inau in dr. Lovro Tomaii| katerima na stran 2 »SLOVENSKI NAROD, dne 24 avgusta 1^22. štev. 191 v odkritosrčnosti in v žarkem nacl-'jonalizmu. To je ono, kar jim prido-|biva toliko ljubezni v Sumadiji, kjer Ioni dan za dnevom vedno bolj osva-ijajo srca širokih mas. Pod dolgotraj-inirn pritiskom Nemcev in Italijanov so se Slovenci borili na vse mogoče načine, da si ohranijo svojo narod-;nost, vendar pa so se pri tem naučili od svojih protivnikov vse, kar jim je bilo v tej borbi na korist. Oni ^so od njih sprejeli najmodernejše metode za obdelovanje in izkorišča-nje zemlje, od njih so se naučili, kako se nabira kapital in kako se pre-•delujcjo proizvodi njihovih lepih ali }proratih tal, od njih so kopirali smisel za širjenje pismenosti in izobrazbe .. Danes, ko so sicer manj ali ven-;ciar primorani, da se bore s svojimi jzatiralci. ker je ipak manjŠi del tega jjunaškega plemena ostal pod igrom .'svojih vekovnih krvnikov, uporablja-jjo Slovenci sile svojega duha in svo-fjih mišić v neposredno dobrobit svo-;Je države, v kateri delajo čast svojim sodržavljanom, postajajo njihov ;vzor in uživajo njihove splošne sfm-patffe. Te simpatije dajejo sokolske-jvu ztetu v Ljubljani dvojem pomen: Uspeh naših Sokolov, ki jih gledamo z Ijubeznijo in zaupanjem, uspeh naše Ljubljane, ki jo zremo z zaupa-r jem in Uubavjo... Sokolstvo se pri nas razvija z ..upravičeno brzino. Podpira sra drza-v?. kalcor tuđi vsi druei zavedni čini-teVf. Privatna inicijativa v njem je Ye!T!ce važnosti. Ta inicijativa Je Iz rasola Sokolstva nanravila to, kar Je danes, in od nje ^e pričakujemo mnozo v bodočnosti. Len sokolski jđeal enakomerne^ra razvitka, duha, telesa in uma pridobiva SoVolstvu "dan za dnevom nove sile. Te sile imajo v Sokolstvu široko polje za 'medse^ojno tekmovanje. Naše Sokolstvo ima svojo zcro-ćlovino in svoje zaslusre, ima pa tud! svojo bodočnost in svoje naloge, kl so s tem v nerazdružljivi zvezi. Ta ,bodočnost mora biti velika, ker so tuđi naloge Sokolstva velike. Sokolstvo na primer še ni popolnoma prodrlo v narod, a vendar je treba, da :ima svoje organizacije tuđi v zadnji naši vaši in v najoddaljenejšem seli-šču. Prepričani smo, da bo ta cilj rudi doseglo, vendar pa ga moramo y tem podpirati vsi, priznavajoč ga jza splošno dobro napravo, ne da bi •ga hoteli izrabljati v strankarskc svrhe. Važnost Sokolstva je ogromna. Sokolstvo nas vzgoji fizično, 'duševno in moralno, ono bo našim bodočim pokoljenjem zasiguralo čvrste mišice, zdrav razum, dobro moralo — z eno besedo: zdravo dušo v zdravem telesu... V tej težnji mora Sokolstvo imeti za svoje pomoćnike nas vse, vse družabne činitelje od vlade in javnosti pa do minima, na katero se mora dovesti osebna inicijativa, do onega minima, kjer začenja pasivnost ravnodušnih, s ka-terimi ne računamo. Sokole morajo podpirati poedinci kakor tuđi korporacije, ker so Sokoli koristni tako za našo družbo, kakor rudi za vsa-kega posamnika, ki v njej živi. Oni nam zasigurajo zdrave poedince, krepke in okretne, najzanesljivejSe jamstvo za naš uspešen gospodarski, duševni in moralni razvoj. Ali poleg tega, da nam ustvarjajo pokoljenja, ki imajo dovolj odpomih sil proti lenobi in bolezni. nam Sokoli vzgo-jujejo tuđi branitelje domovine, in sicer branitelje iz prepričanja, za- vedne in silne. Evo, zakaj moramo vsi misliti na sokolstvo, zakaj ga moramo podpirati vsi, prav vsi... Sokolski zlet v Ljubljani nam daje povod tuđi za konstatacijo iz čisto splošne notranje politike. Pole* kraljevske dvojice je prisostvovala svečanostim tuđi vlada z gospodom Pašićem na čelu. Da ne govorilo o kriljevskem paru, ki uživa v Slove-niji istotako velike simpatije kakoi v Srbiji, je značilno, da je bil gosp. Pašić te dni v Ljubljani predmet splošne pozornosti in živega navdu-šenja. Njegovo prisotnost so pozdravljali enodnšno in iskreno. Pn dokaz več, da Slovenci zares žarko ljubijo našo skupno državo in v njej Srbijo.« Politične o&s!L = Shod v Starem trgu in »Slovenski Narod«. Pod tem naslovom je pri-občil »Slovence« notico, ki naj bo odgovor na našo vseskozi stvarno poro-čilo. Kakor vedno, tako je tuđi sedaj pomešal »Slovenec« resnico z neresni-cof zato je potrebno, da konstatiramo sledeče: Shod je sklicala SKS in to je bilo opetovano razglašeno v »Kmetij-skem Hstu«. Nobenega dogovora glede shoda ni bilo, pač pa se je uvaževalo priznanje vsejra ljudstva, tuđi pristaSev SLS, da je edino SKS priborila gradnjo železnice. Radi tega priznanja so opu-stiTi povorniki SKS svoja izvajanja inle mimosrede omenjali delovanje klerikalnih poslancev proti železnici. Iz iste-ga vzroka je dobil rudi shod splošno naroden značaj, ker je vse ljudstvo pozdravljalo ministra Pucfja. zavedajoČ se, da je on kot predstavnik SKS njegov nafvečji dobrotnik. To spoznanje je prodrlo nri vseh in radi tec:a je bil izvoljen jr. Pade za ?upana na listi SLS, bodočnost pa bo pokozala. Če se to ponovi. Ksjti strnnka, ki mora ngrizrriti v tako kislo jnbolko. da se udele?! manifestacije za sebi naibolj nasprotno stranko, kn kor je morala storiti v Starem treru ST.S in se udeTežiti manifestacije za SKS, ne za ?e1eznico. taka stranka je izdubila zas'ombo med ljudstvom ?n to je pokaza! shod v S^rem trsu. Taka je resnica o shodu SKS v Starem trgu. = Pomoćnik zmtanfega mmfstra Lftiba Nešfč je bil pred dnevi kakor ram javljajo iz Beograda, odpotoval v Trst da je oficijelno izročil vodstvo poslov našega tržaškega generalnega konzulata gen. konzulu Cincar-Marko-viču. Popreje je bil Ljuba Nešič generalni konzul v Trstu, dokler ni bil vpo-klican v zunanie ministrstvo. Ljuba Ne-šič se ni sestal z italijanskim državnim podtajnikom Contarinijem. Konzul Cin-car-Markovič je bil popreje v Zadru. = Stojan Protlć v Beogradu. Iz Beograda Ram danes javljalo, da se je snoS! povrnfl posl. Stojan ProtiĆ z letovišča v RogaSki Slatini. V Zagrebu je konferlral z nekatertmi politlki hrvatskega bloka. — Ustanovltev nasesa konzulata ▼ Monakovem In Helsinsforsa. Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Na včerajgnii konferenc! ml-nlstrskega sveta ie bilo na prediog zuna-njejra ministra sklenjeno. da se astanovita dva naša konzulata, eden v Monakovem na Bavarskem, drugi v fTelsfngforstt. = Kongres srbske zemflorađnlfice stranke se letos na podlaci sklepa strankinega vodstva vrsi koncem septembra v Banjiluki v Bosni. Zemljorad-niki vrše v zadnjem času živahno agitacijo za stranko po Bosni in Dalmaciji. — Preblvalstvo ČeškoslovasTte republike. Statistični urad Ce5koslova5ke republike je te dni objavil urađne sta-tistične podatke o ljudskem Stetju 15. februarja 1. 1921. Celokupno prebivalst-vo republike znaša 13,604.807 oseb, od čast je priredila visokošolska mladina na Dunaju komerz. Dežman, ki ie prišel prvi, je bil navdnSeno pozdravljen in odveden na Čsstni sedež. Komerznega odbora načelnik je slavil rojaka, zastopnika sloven-skega naroda, učenjaka, političnega prvaka in narodnega pesnika. Dijaški zbor pa je zapel neko slavnostno himno. Dežman, vidno zadovoljen s sprejemom, je izreke! zahvalo, se čutil srečnega sredi mladih rojakov, katere pričakuje 'domovina kot nasledmke onih, ki so sedaj poklicani, stati na braniku narodnih pravic trdno verujoč. da v prihodnje ne bo dana snov za druge »Proklete prabije!« — Še ni potihnila radost nađ leplmi !V2podbudnimi besedami slavijenca, ko je vstopi! Lovro Toman. Mož z orlovskim! očmi in dolgo čmo brado obstoii pri vratih in govori, pesniško navdah-njen, zbranim tako navduSevalno, da govornika dvignejo krepke roke, ga no-sijo po dvorani, prepevajo »Lepo na5o domovino«, pozabivši Dežmana. Ko prineso drugega slavi jenca k mizi, je bil prvi naslanjač — prazen. — Med veselim hrupnim sprevodom s To-manom je odSel Dežman neopažen, užalien in prepričan, da je iiklenil srca mladine nas6 Lovro, da on (Dežman) ne more biti — prvi, obenem ođločen, da n oče biti — drugi ... Za dogodek je zvedela nemSka »♦ranka, ki je pogre?ala med seboj ta-lentiraiiega, delavnega, eoersLSiieKa na- čelnika. Ponudila mu je vodstvo in Dežman je ponudbo sprejel! To se je zgodilo že prve dni po prihodu DeŽmana z Dunaja v Ljubijano. Postal je, kar ie hotel biti, prvi če tuđi pri narodnim težnjam nasprotm stranki! Castihlepnost njegova je bila silnejša kakor rodoljubnost. Za dvom-ljivo čast prvenstva si je natovoril tež-ko butaro kesa, ki mu je grenila življenje do konca dni. Tako je sodil stolar Kurnik, s ka-terim je Dežman rad kramljal, Če sta se pozno v noči v kavarni pri »Slonu« našla. — Bajeslovec Kuraik Je semtertje pokrokal in tuđi Dežman se Je včasih kje zamudil in pogleda! za prijatellem iz prejŠnje dobe. Pazgovarjala sta se slovensko. Kurnik je Dežmana s prislovicaml v katerih je rad govoril, na ranio ščipal in mu očital, da je grešnik. Dežman pa Je pariral: »Greh se odpusti; ti si čist, a zadnji; jaz pa, čeprav po tvojem mne-nju črn, prvi!« Pri teh sestankih in zbadljrvih za-bavah je Kurnik spomaval, da staro čustvo v Dežmanu ni zamrlo, da ga Ie ponos veže na dano obljubo in da ga boli ta dolžnost biti in delati proti svojemu prepričanju. Morda ve kdo starejSih od mene kaj blstvenega glede Dežmanovega prese dlan ja? Naj se oglasi In pomore, da se zadeva razjasni in se tako Izpol-ni vsaj post festum želja rajnega A. teh 13366.060 čeftoslovaSkih podani-kov in 238.727 tujcev. Po narodnosti je med domaćini: 8,759.18* Ćeno*tova-kov, 459346 podkarpatskih Rusov. 3,122390 Nemcev, 745.935 Madžarov, 180.332 2idov. 75 650 Poljakov in 23.335 drugih narodnosti. — Markantno je dej-stvo, da statistika bilježi znaten napre-dek Slovanov. a nazadek Nemcev in Madžarov napram ljudskem štetju 1. 1910, pri katerem sta povsod vplivala nemški in madžarski teror. Nemcev so 1. 1910 na sedanjem ozemlju republike našteli 3,747.540. Nazadovali so torej za 625.150. = Madžarske fantazije. Kakor nam javljajo iz Budimpešte, je neki ligitimističnl list »Uj Nemszeth* poročai, da ie imel na5 krali Aleksander tajen sestanek x dr. Be-nešem. Rezultati posvetovani so baje velike važnosti za nadalini razvoj srednie-evropske politike. = Za nemško - franeosko zbližanje. Pariški dopisnik ^Daily Telegrapha« poroča, da se vršijo sporazumno s franeosko in nemško vlado pogajanja med Stinnesom in nekim franeoskim Vonzoičijem o mo?nosti ustanovitve gospodarske zveze. Neki franeoski poli tik je izjavil diplomatičnemu sotrudniku imenovanega lista, da imajo stremile-nja po gospodarskem zbližaniu svoj izvor v socijalistično - radikalnih krogih — Vodila italuanskih klerikalcev o lašizmu. Rimska »Tribuna« prlobčuje razgovor svojega urednika z voditeljem italijanske ljudske stranke don Štur zom, ki je izjavil, da so se klerikalci prevarili v fašistih, v katere so zaupali na podlagi njihovega nacijonalističnega programa. Don Sturzo je imel §e veC razgovorov z uredniki drugih listov, kl pa trdijo, da iz njegovih izjav ni razvi dna bodoča taktika klerikalne stranke z ozirom na te2ko notranjepolitično krizo = Međnarodni kongres za gospodarsko vzpostaviteT. V Hamburgu se vrši mednarodni gospodarski kongres, na katerega so prišli zastopniki raznih držav. Med rugimi je referiral tuđi ame riški zastopnik profesor Coar o vzpo stavitvi Evrope s sodelovanjem Amerl ke. Nadalje so referirali American Coar Kingstown, tajni svetnik Cuno in profesor Gustav Cassel. =: Nova Nittijeva pofltKiia knjiga. Rimski »Mondo« poroča, da je bivši ml-nistrski predsednik Nitti odpotoval v Aauafredda, kjer namerava dokončati svojo novo politično knjigo »Veličina in dekadenca sodobne Evrope«. Knjiga iziđe najpreje v angleSkem jeziku. = Krvoločnost boUševiškfti vodi-teHev. Na sefl vseruskega osrednjega izvrševalnega odbora je imel Trockij govor, v katerem je zahteval takojšnjo usmrčenje obsojenlh socijalnih revolu-cijonarjev. Večina ie njegovo zahtevo odklonila. Trockijevo zahtevo je pobl-jal med drugim rudi ruski poslanik v Berlinu, ki je izjavit da se ne more vr-niti v Berlin, ako se izvrši smrtna ob-sodba. Zasega staaooanl. Ministrstvo ta socijalno politiko je bale izdalo stanovanisklm oblastvom navodilo, da naj zasežejo vsa stanovanja pred 1. Januarjem 1923» ko ima stopiti v veljavo nova stanovanjska naredba. Neki dopisnik iz Maribora je Izrazil v »Jutru* želio, da naj ministrstvo naslovi to opozorilo zlasti na stanovaniski senat v Ljubljani, ki raz-veliavlia po dopisnikovem mnenju sicer đo-pustne »zasege« stanovanjskih oblastev prve Stopnie. »Jutrovc dopisnik menda ni prečital pazno stanovanjske naredbe In njenega pravilnik«. Nobeden teh predpisov ne pozna pojma »z a s e £ e«. TI predplsl govorilo Te o dodelltvl In pojem »dodelitev« se bistveno razločtile od po'ma »zasega«. MinUtrstvo tudl ni npravlčcno ustvari« novela pojma »zasejse«, ker bi taka določ-ba šla preko zakona In minister zakona menda ni upravičen spreminjatL Dopisniku gotovo tud! ni znana določba % 38. stanov. pravilnika, po kateri je stanovanjski senat ▼ reSevanJu poverjenlh poslov samostojen In neravlsen. Po tej določbl navodila mi-nistrstva za stanovanjski senat ne bodo obvezna zlasti takTat ne, Cc bi segala preko zakonitih določb. Da bi se od dopisnika zaželjena zasega stanovanj Izvajala, kakor on namerava. bi to gotovo ne bilo v korist težko prizadetlh strank. ZaseŽena stanovanja bi se dodeljevala poljubno brez kontrole vi$!e stooinje, kjer se uporabiiajo Ie zakon m obstoieči predplsl. Premetava-nje strank iz enega stanovanja v drugo ali na cesto, bi se utegnilo ravnati po vseh dragih, kakor pravičnih In zakonitih ozlrih in druKa stopnja Ima po § 13. stanov. prav. pravico in dolžnost vedetl, koma m Iz katerih razlogov se dodcll stanovanje. Za Stanovaniski senat morejo teđaj veHa« Ie določbe Cl. 21. stanov. naredbe. Po tej do-loCbi Ie tudl dodein sfanovanlske prostore gameev. fce Jlh nlso porabilall. Ce se od-v«tnikom nfso vzele njihove pisarae, I« bl-to to poTtem ▼ srnislu In skladu % doloC-bmmi stanovanjskeism pravilnika, po katerih Imalo doSevnl delavcl pravico do ene do dveh sob «a IzvrSevanfe svofeea pokliča. Pojent »nadlefen tuiec« Je pa tako Širok, da M bila sploini vporaba tew pojma pre-trado orožfe ▼ roVah prve stotmJe. — Vc6-krit omenfenf dopisnik mendt ne bo — Mror H to storllo marslkatero stanoTanf-»Iro ob'tsrro prve stoim^e, smatral ztTed-nesra 51ovenca-herunca, kl mu Je votna, fa-ilzem Itđ. nntFfla doma vse Imetje, za mufle*ne*a tujca. 5e |e prlbez"al It nam In si prlzađcva pri nas ia med nam I služiti jojttno «vo| krnhL _ * ^ "^ i Mola antanta in problemi srednje Europe. VAŽNE IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRA O :-lAU ANTANTI. — KON- FERENCA V PRAGI. — PRIJATELJSTVO S CEŠKOSLOVAŠKO. - RAZMERJE DO MADŽARSKE, BOLGARSKE IN GRŠKE. — 7.ADO- VOLJIV VTIS SCHANZERJEVE IZJAVE O MALI ANTANTI!? — Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Kakor je vaš dopisnik ie včerai kratko ja-vil. je zunanji minister dr. Ninčič glede bodoče konference male antante in pred svojim neposrednim odhodom povabil zastopnike celokupnega našega tiska, da jim poda v obliki ekspozeia jasno sli* ko o našem zunanjeDolitičnem položaju, o ciljih konference v Marijanskih Lažnih, odnosno v Pragi. Sestanek novl-narjev z zunanjim ministrom je bil sno-či oh 6.30 v zunanjem ministrstvu. Sestanek je bil informativen. Zunarni minister dr. Ninčič je uvo* doma svojih pojasnil omenjal dosedanje delo male antante in nie uspehe v poli-tiki srednjeevropskih držav. Namen se-stankn je po izjavi ministrovi ta, da dobi naše novinarstvo in naša javnost, l:i se je sedaj zr*Če!a zelo zanimati za našo zunanio politiko, jasno in pregledno sliko o nalosah in ciljih konference v Prast, kakor tuđi o splošni mednarodni situaciji naše države. SESTANEK MALE ANTANTE V PRAGL Zunanji minister je med drugim ome-nil, da je hil ta sestanek že dozovor-jen na zadnjem beogradskem sestanku ob priliki kraljeve poroke med vodilni-mi državniki male antante, ki so skle-nili, da se taki sestanki vrše periodično z ozirom na splošno mednarodno situacijo v prestolicah držav male antante in imajo ti sestanki namen utrditi skupno taktiko ter določiti stališče male antante v vseh važnih problemih svetov-ne politike. Naša država si z vstopom v malo atttanto ni samo okrepila svojega međ-narodnega položaja, jela je tuđi sodelo-vati pri reŠltvi vseh srednieevropskiii gospodarskih in političnih vprašanj. Na sestanku v Pragi oziroma Marijanskih Lažnih se ima pred vsem doličiti skupni in solidarni nastop male antante na skupščini Zveze narodov v Ženevi. MALA ANTANTA IN ZVEZA NARO DOV. Kakor se je zgodilo na gospodarski konferend v Oenovi, tako namerava mala antanta nastopati skupno tuđi na skupSčini Zveze narodov, ki ima med drugim vofitl tuđi nov svet (odbor). V svetu Zvtze narodov države male antante še nimajo svojega zastopnika. Na skupščini. kakor v vseh mednarodnih \prašanjih bodo države male antante nastopale kot ena državna skupina odnosno celota. Mala antanta mora v 2e-nevl pridobiti v svetu Zveze narodov enega zastopnika. Vprašanje, kdo naj bo zastopnik male antante v tem svetu, naravno, je za sedaj še bolj postranske-ga pomena, kajti glavno in bistveno ]e, da si mala antanta pribori mesto v svetu. V temelju bo varovano načelo, da naj zastopa malo antanto na tem mestu v danih važnih momentih zastopnik one države, ki ima po dani situaciji naj-večji interes. Prezreti pa ni, da je zastopnik male antante, pa bodisi naše države, Ces*kosIovaŠke ali Romunske, v svetu zastopnik interesov vseh držav, kajti nastopal bo v svetu po skupnih na-vodilih. Zunanji minister je dalje odločno In odkrito zavračal vsa sumnifienja neka-terega dela našega tiska napram Ce-SkoslovaškU zavmil )• tuđi vse očltke proti dr. BeneSu. Dr. BeneS ie bt! vedno naS odkrit prijatelj, podpornlk in sveto-valec Zavrnil je dalje tuđi očitke, da se Je dr. BeneS začel vmeSavati v balkansko politiko s tem, da ie baje začel forsirati sprejem Đolgarske v malo antanto. Zunanji minister dr. Ninčič je k tej vesti pripomnil da je dr. Beneš ponovno izjavil, da prepušča glavno odločitev ▼ balkanski politlki vedno naši državi in da bo vedno odobril vse one okrepe, ki Jih smatra naša država za umestne ▼ ciljih politike na Balkanu. V balkan-skem problemu Je CeškoslovasTca oziroma dr. Beneš prepustit nam popolno svobodno akcijo. Ob tei priliki mora zunanji minister tuđi omeniti, da so bile vse vesti o vstopu Bolgarske v malo antanto netočne in neosnovane. NASA POLITIKA NAPRAM MAD-ZARSKL Na skupščini v Zenevf priđe na dnevni red tuđi ▼praSanJe sprejema Madžarske v Zvezo narodor. O tem vprašanju bo razpravljala tuđi konfe-renca male antante. Naša politika napram Madžarski more biti asmerjena v pravcu politike dobresa sosedstva. V tem oziru še ni uspehov. Pričakovati je od vodllnih oficijelnih madžarskih krogov, da odstranijo vsa nasprotia in zapreke, ki ovirajo to politiko. Gotova madžarska inteligenca* mnogi uradnDcl In oflcirjl vodUo in ustanavljajo tajne organizacije, tajna društva in komplote, r.aperjene proti naši državi, na meji se dogaiajo neprilike in sitnosti. 2el]a naSa le, da bi naS tisk o dogodkih na mad-imkl Mi ohranl traauo aodbo, Mtfh šatl pa moram, da ne jemljemo akcije gorenjih društev, akcije madžarske In-telfgence za resno. radi česar ni na naši strani potrebno preveliko vznemirjenje. Naša edina želja ie vzpostavitev dobre-ga sosedstva z Madžarsko. Akcijo madžarske inteligence pa je primerjati »vba-danju z iglo«. Na vsak način mora tuđi na Madžarskom dobiti zrnato trezno razmotrivanje in treznost sploh. »Lju-dje na Madžarskem ne uvidijo. kako so take akcije — komedija^ »Č© imaga na Madžarskem treznost«, je dalje dejal minister dr. Ninčič »tedaj bo mogoče postaviti odnoJaje z Madžarsko na temelje dobrega sosedslva.« NAŠE RAZMERJE DO BOLGARSKE Zunanji minister je dalje novinar-jem omenil naše Tazmerje do Bolgarske. Najpreje je omenjal, da bolejarska vlada ni sprejela naših pogoie / glcđc sporazuma akcije proti četašem. Stavljena sta bila dva pogoja: a) odstranl-tev obmejnesa iiradništva, ki ie zelo podpiralo akcijo četašev in b) razpust nekaterih bolgarskih »dobrotvornih društev«. Bolg:arska je zahteve odbila. K temu je zunanji minister iz'avil, đa je bolgarska vlada z odklonitvijo teh pogojev pokazala, da ji še ni na tem. vzdrževati med narni in Bolgarsko vezi dobrega sosedstva. Vendar je naša vlada kljub temu še vedno pripravljena voditi še nadalje pogajanja z Boćarsko v iskreni težnji, dohtti v vprašanju četašev srednfo pot rešitve. Na vsak način si želimo z Bofgarsko dobro in lojalno sosedstvo. Na5a vlada pa storl vse ukrepe. da onemogoči v;ako akcijo četašev na naSem ozemlju. RAZMERJE DO GRŠKE. Nastop bolgarske vlade proti nam je Imel za posledico, da se Je okrepila naša zveza z Grško. Naše razmerje do Grške je rad! tega postalo intimnejše In se utrjujie zveza med nami in Grki. SPORAZUM Z ITALIJO. Glede definitivne zaključitve sporazuma z Italiio obstojajo še nekatere diference, v prvi vrsti v vprašanju imenovanja učiteljev na italijanskih manj-šinskih šolah v Dalmaciji. Čim se te diference odstranijo in to v najkrajšem času, postane sporazum z Italijo defT-nltiven, nakar sledi takoj podpis kon-vencij. Zunanji minister pa )e dalje s pol-nim zadovoljstvom omenjal izjavo ita-liianskega zunanjega ministra Schan-zerja, ki je bila objavljena v snočnem izdanju Presbiroja. NaS zunanji minister smatra to Izjavo kolege Schanzerja za zadosten dokaz, da v problemih mednarođne politike nišo med nami In Italijani razdvojena mišljenja in da je treba Ie dobre volje, da se odnošaji med obetna soseđ-nlma državama urede na način prija-teljskega sosedstva. Situacija se je v marsičem mnogo izboljsala! Dokaz temu je komunlke o Schanzerjevi izjavi. Na posebno vpra§anje nekega no-vinarja glede konzorcija, ki bi naj vodil upravo baroške luke, ie zunanji minister kategorično izjavil, da je naša vlada odbila vse kompromisne prcđloge slede upravnoga konzorcija luke Baroš. Končno je zunanji minister dr. Ninčič kratko in v jasnih besedah omenial prijateljsko sosedstvo napram Albaniji. Albanska vlada je v zadnjem času Jasno pokazala, da želi z nami živeti v prijateljstvu in dobrem sosedstvu. Dalje Je izrazil minister nado, da se odnošajl z Vatikanom razvijejo v prijateljsko obče-vanje in da bo sklenjen ugoden konkordat PRIBLIZEVANJE ITALIJE MALI ANTANTL IZJAVA ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. — Beograd, 23, avgusta. (Izv.) Presblro je snoči objavil uradno po ročilo zunanjega ministrstva: Z ozirom na razne vesti je ita-lijanski zunanji minister Schanzer dal nalog italijanskemu odpravniku poslov v Beogradu, da poda našemu zunanjemu ministru dr. Ninčiću izjavo: Ital3]anska vlada smatra za potrebno, da se imati aplicirati sen-žermenska In trianonska pogodba strogo na podlagi rapallske pogodbe. Italija tudl želi ostati v zelo tesnem stiku z državami male antante, osobito z Jugoslavijo In to tuđi v sluča-JHt če Ie potreba storiti gotove ukre-ve ali izvršiti kako politično akcijo, diktirano radi dogodkov* da se tako Izognemo vsem kompllkacijam, kl bi ogrožalc mir v Srednji Evropi. Minister zunanjih del dr. Ninčič Je Izrazil popolno sog:lasje naSe vlade s stali§čem italijanskega ministra zunanjlh zadev. Stev. 191. »SLOVENSKI NAROR« dne 24. avgusta 1922. stran 3. Gospodarstvo. VLAĐNA AKCIJA PROTI DRAOINJL — Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Tuđi tekom včerajšnejega dneva so se vršila pogajanja, oziroma posvetovanja protidraguijskc^a vladnega odbora z zastopnilri mlinske industrije. Posvetovanja nišo dovedla do pozitivnega uspeha. — Beograd, 23. avgusta. (Izv.V Za včeraj dopoldne je bila sklicana seja ministrskega sveta, ki se je pretvorila rndi pičlcga števila ministrov v konfe-renco. V glavnem je bila razprava o draginjskem vprašanju in o odredbah, ki naj bi za ježile val vedno bolj nara-Ščajoče dragmje. Pomoćnik finančnega ministra dr. Sv. Popović je poročal 6 dosedanjcm poteku posvetovanj z zastopniki mlinske industrije. Mlinarji zahtevajo med dragim nizko izvozno carino na moko in svobodni izvoz luksuzne moke (!). Minlstrsfca konferen-ca je dalje obširno razpravljala o stanju lettne ter je soglasno sklenila, da se potom prohibitivne izvozne carine omeji izvoz živi!. Določerte so t3-!e visoke carine: r na pšenico 100 kg 150 Din, ■* na rž 100 kg 150 Din, na ječmen 100 kg 100 Din, na koruzo 100 kg 150 Din, na fižol 100 kg 200 Din, na čebulo 100 kg 200 Din, pšenično moko 110 Din, koruzno moko 110 Din. 2a izvoz živih ali zaklanih* nad 60 fcUogramov težkih svinj je dolocena carina 100 Din za glavo. Izvoz sena bi oTsa je strogo zabranjen. K ZAKLJUČKU OBRTNE RAZ-STAVE V CELJU. '* V Celju. 21. avg. Celjska obrtna razstava je bila tako-rekoč že z nedeljo zaključena. Po vsestran-sklh priznanjih o nepričakovancm uspehu, po števllu razstavljalcev in izbornosti raz-stavljenih predmctov je bilo za nedeljo pri-čakovati še večje vnanje udeležbe. BoljŠi kot dopoldanski je bil popoldanski obisk, to pa radi izdatno znlžane vstopnine. O podrobnostih razstave sedai govoriti nima vcč zmisla. Kvečjemu treba omeniti nekatere posebnosti, kl prideio tudl na ve-lesejem v Ljubliano in pokrajinsko obrtno razstavo v Mariboru. Na primer: noviteta: 4 metre dolg čoln, pleten, zunaj orevlečen s posebnim papirnim, nepremočljivim preparatom, patent Martini Celje, Izdelovatelj AJojzij Prah, Celje. Coln na kolesih, na ka-teriij ga en sam z la liko to spravi z doma do vode. Za to nbviteto so se zanimali Beogradčaoi z večjlml naročfii. Mnogo zanimanja so vzbujali ta dl: Pečovniški pre-mog s 5600 kal ori jami, svlnčeni rudnik! Mežica. rudnik bi železama Store, tovarna strojev »Panonia«, Ptuj, tkalnica Prebold, električne ure, Motnikar, Zagorje, Kamenit, tovarna umetnega škrilja LaSko, avtogenič-no varenje Gužek, Tscharre Maribor, Gradt Celje. TvrdJca inženerja Tscharre prihaja za prihodnje razstave z vzorčniml novi-tfitami v instalacijski stroki za nove stavbe. Toda k tej razstavi nekai pripomb: Brezdvomno je celjska obrtna razstava imela nepričakovan moralni uspeh« posam-nim razstavljalcem pa dala tuđi lepe omotne dobičke, ako pa je tudl razstavljalni odbor gmotno dobro »odrezaU se, to ie z ozirom na veliko režijo dvomljivo. Kijub temu pa sltšimo in čitamo ravno tozadevno pretiranc hvale z bodrilom za zopetno, še večjo razstavo v bodočem letu. Tu treba zdaj ob zaključku celjske in pred otvoritvijo mariborske razstave ter Ijubljanskega velesejma spregovoriti resno besedo. Maribor in Celje trpita oba zbog vpli-va vnanje konkurence. Čemu naj Se već trpita zbog svoie medsebojne zffolj lokalne zavisti? AH je sploh priporočljivo našo mlado obrt in industrijo razcepiti v enem letu na dve mesti, ležeči na istem geo-graflčnem ozemlju? In to skoro ob istem flašu, ko je v Ljubljani sokolski z!et in je pred durmi veliki sejem? AK je bila raz-stsva v Celju spioh le »obrtna razstava«, kakor se Je oficijelno sama označala? Spri-Čo dejstva, da so bili na tej razstavi raz-stavljeni ne le razni industrijski predmeti, marveč rudi predmeti, ki spadajo v trgovino. Je imela razstava ie bolj značaj s e j m a nego lokalne obrtne razstave. S tem so prišli v zadrego mnogi razstav-ijalcl. ki reflektirajo bolj kot trgovci kot obrtnik! na izložbo na velesejmu kakor na obrtni razstavi. Mariborska rzastava je v tem oziru bolj rigorozna; ne dopušča ni-tesar, kar razstavljalec sam ne Izdeluje. Celje bi bilo storilo umestneje, če bi spričo pokrajinske razstave v Mariboru in velesejma v Ljubljani že hotelo prirediti tuđi ivojo razstavo, da bi se bilo omejflo res cgoll na svojo lokalno, obrtno-industrljsko razstavo, da bi tako nudilo svetu vpogled, kaj Celje, oziroma njegoro okrožie samo producira. Konkurenca, namreč zavfstna lokalna konkurenca med dvema sosednjima mesima kakor sta Celje In Maribor, mora pre-nehati. Prlporočatl bi bilo, da se obe mesti Eedlnita v tem, đa priredi eno leto Celje, drugo leto Maribor svojo pokrajinsko obrtno razstavo, toda v tak! razdalji Časa, da ie trgovina, obrt In industrija vse Štajerske lahko udeležl tuđi velesejma v Ljuft-janl. Na ta način se izogne vsako teh mest ie le škodljivi konkureacl, temveč tudl cntotnJni neuspehom. NARODNA BANKA. Bilanca dne 1*. avgusta 1922. I. Aktiva: 1.) Kovinska podloga . D 361,278.223-34 2.) Dana posojila . , , » 1.049,272.315-07 3.) Dolg države ...» 4.537,074.510-40 4.) Vrednost drž. domen » 2.138,377.163-00 Skupaj . D 8.086,002.211-81 li. Pasiva: O DeL glavnica . . • B 16,978.500«00 2.) Rezervni fond . . • » 2,147.983«64 3.) Novčanice v obtoku . » 4.955,739.880-00 4.) Razne obveznosti . » 883,703.274-55 5.) Terjatve države za zastavljene domene . * 2 138,377.163-00 6.) Saldo raznih računov » 89,055,410*62 Skupaj . D 8.086,002.211 -81 Obtok papirnatega denarja se je v času od 8. t. m. do 15. povečal za dinarjev 44,624.125, dolg države pri Narodni banki pa se je zmanjšal za D 49,984.860. POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU. Od 8. do 17. septembra. Prljavn! rok je dne 10. t. m. potekeL Pozneje došle prijave se pod nobenim po-gojem ne morejo vpoštevatl. Le v res iz-iemnih' shičajih se bodo prijave še vpošte-vale. Če bo to dopuščal čas in prostor. Oblsk iz južnih krajev bo zelo številcn. Te dni je dospela prijava nad sto srbskih kmetov, ki si korporativno ogleda jo razstava Veliko zanimanje vlada tuđi v inozemstvu, posebno v Avstriji in Ceškoslova-ški, od koder se obeta številen obisk. Dodelltev prostorov. Te dni se dopo§-', Ijejo vsem razstavljalcem obvestila o do-đeljenem prostoru. Proti dodelitvi ie dopušten ugovor tekom trch dni po sprejemu obvestfla. Pozneje ic vsaka izprememba prostora izklmčena, kar naj blagovolijo razstavljalci %T>oštevati. PodeHtev častnlh kolajn in dlplom se bo vršila ob priliki otvoritve. Razstavne predmete bo cenila tik pred otvoritvijo razstave posebna komisija. Opozarjamo pa ponovno vse razstavljalce, da priđe jo v poštev samo oni predmeti, ki dospejo pravočasno na razstavni prostor, t. j. naj-kasneie do 3. septembra t. L Veliki obrtni zbor ob priliki razstave se bo vrši! dne 9. in 10. septembra. Prosimo vsa obrtna društva, da se temeljito in stvarno pripravijo za ta zbor in naj na to že danes opozore vse svoje člane. Cim več nas bo, tem več bomo dosegli Častna dolžnost vsakesa obrtnika pa je. da se zbora udeleži in tako pripomore k skupnemu uspehu. Pisara* razsiavnega odbora se je preselila iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti 22 na stavbiSČe razstave. Vhod pri malih vratih iz Razlagove ulice ali pa pri glavnem vhodu v Prešernovi ulici. Točnost! Dela na razstavnem prostoru se blizak) h koncu. V svrho pravočasne opreme vseh prostorov in razvrstitve raz-stavnih predmetov je predvsem potrebna točnost razstavljalcev tako glede dovoza, kakor glede opreme. Vsakdo naj skrbi, da bodo njegovi prostori okusno opremljeni in da bodo dela pravočasno izvršena. —g Iz pisarne Ljubtfanskeca velesef-ina: Vsem razstavljalcem se ie razposlalo po eno legitimacijo z modrim poševnim trakom, ki daje pravico do prostega perma-nentnega vstopa na sejmski prostor. Vsaka firma dobi le po eno legitimacijo: če jih hoče imeti več, jih mora plaćati po običajnih cenah. —g Preddela za nstanovltev borze v Ljubljani. V ponedeljek dne 21. t. m. se je tbrala v prostorih »Slovenske banke* v Ljubljani druga važna skupina trgovskih krogov, t. j. zastopnlki lesne trgovine in industrije k seji, na katerl je predsednik pri-pravljalnega odbora za ustanovitev borze g. Legvart kratko poročal o dosedaj dovršenih preddelih, očrtal pomen in potrebo skorajšnje otveritve borze, katera je za naše narodno gospodarstvo sploh eminent-nega pomena. Navzoči so bili Številni za-stopniki te panoge, ki so prihiteli iz ćele Slovenije. Razvila se je živahna debata, v katero so ziasti posegali gg. Legvart, Drag. Hribar, inž. Lenarčič, Heinrihar, Hing, dr. Slokar, Caleaii i. dr. Vsi so se izjavili za Čimprejšnjo otvoritev borze. Tzmed sebe so izvolfli šestercčlanski odbor, obstojcč iz gg.: Heinriharja, Hin^a, Rajha. Šute ja, La-hovnika in Premrova. Ta odbor bo pre-študiral ziasti usance, ki jih potem predloži plenumu, da jih ta uveljavi na borzi. s Čemer bi se tuđi naša produkcija mogla za svetovni trg primerneje urediti, kajti dosedanja se ravna le zelo malo in pored-koma na standartne tipe, povečlni je le po-polnoma divja. —g Taksa sa vozove. Kakor pojas-njuje generalna direkcija posrednih dav-kov z razpisom z dne 3. avgusta 1922, St. 18172, se plačuje ietna taksa za fijakarske vozove in avtomobile ne glede na to, ali se uporabljajo ali ne, ako so le v porab-nem stanju. Vsi lastniki takih vozil, ki žanje radi neuporabe še nlso plača!i letne takse, jo morajo v izogib kazni plača ti naj-kasneje tekom 1 dal po dneva, ko Iziđe za-devni razglas delegacije pod št. B II. 928/1 iz leta 1922 v Uradnem listu. -K AH Je doTOtJeao zrlUufa dimni-karskih tarifor? Naročnik našega lista nam piSe: V novih hisah Imajo takozvane an-gleške dfmnlke, ki so ozki in okrogli in se morajo vsak mesec ometati.'Temu nasprorl Pa Imajo vse stare hlše zelo visoke Jtiri-oglate dhnnlke, ki pa se ometajo vsake tri mesece, to je Stlrikrat v letn. Plača se se-veda samo za Stuikratno ometanje, ne pa » dvanajstkratno kakor v novih hišah. Se-0«j fift tihttraio dimnlkarii da mora hiini I " "*Q- II--------■■■ •**• —-___*- *^ mi - - posestnik plaćati za dvanajstkratno ometanje, katerega pa dimnikar ni nikoli izvršiL Ako mu gospodar reče, da je ta zahteva neupravičena, mu dimnikar svetuje: «Pa zvrnite na stranke to vsoto. Dobro nam je znano, da so to zvišanje tarifov dimnikarjl skleniii brez dovoljenja vlade, kar na svojo pest, zato prosimo tem porom g. kra-lievega namestnika Ivana Hnbarja, da on poseže v to zadevo in odpravi krivico, da bi morali plaćevati za dela, ki jili dimnikar-ji ne izvrŠujcjo. — Hišni posestniki. —2 Dobava o%sa. Dne 31. avgusta t. 1. ob 10. dopoldne se sklene v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani neposredna pismena pogodba glede dobave 200.000 kg ovsa. Predmetni o as je v pi-sarni trgovske in obrtničke bornice v Ljubljani interesentom na vpogled. * * * *%Ž$ TR2NINA, UVOZNINA. ~~" 2 dnem 28. t. m. prične mestna obeina ljubljanska pobirati novi davščinl, t. j. tržni no in uvoznino. Tržnino morajo plačevati vsi producenti, sploh vsak, kdor postavi na jav-nem prostoru, v barakah, lopah, na stoj-nicah itd. svoje blago mi prodajo. Tržni-n a znaša za stojnice, barake, lope Itd. od prostora do 5 kvadr. mttrov Din L—t do 10 kvadr. metrov Din 2—, nad 10 kvadr. metrov Din 3.— za vsaki dan. Od male perutninc se bo pobiralo Din —.25, od velike perutnine pa Din —.50 za vsako glavo. Za drugo blago znaša tarifa pri jerbasih, košarah Din —25, pri ročnih vozlčklh Din —.50, pri vozovih z enim konjem Din 1.—, pri vozovih z dvema konjema Din 2.—. Uvoznina se pobira od vsega blaj?a, ki se uvaža v mesto. Blago v teži do 50 ks je uvoznine prosto. Pri teži nad 50 kg bo Plaćati: do 500 kg od živil Din 1.—, od dru-gega blaga Din 3.—, do 1000 kg od živil Din 1.50, od dnijresa blaga Din 5.—, do 2000 kg od živil Din 2.—, od druge ga blaga Din 8.—, do 2500 kg od živil 2.50, od drugega blaga Din 12.—, do 3500 kg od živil Din 3.—, od drugega blaga Din 24.—, od vagona živil Din 10.—, od drugega blaga Din 60.—. Vsak avtomobil, osebni in tovorni, plača ob vstopu v mesto Din 2.—, če pa je naložen, plača uvoznino po predstoječi tarifi. Rudišče manganovca na Šmar-jetni gori pri Kranju. Manganova ruda ima V gotovem oziru na Kranjskem slavno preteklost. Na Gorenjekem se je dobivala ruda, iz katere se je v Javorniku prvič proiz-vajal do takrat nepoznanl ferromangan. Dobivanje manganove rude je v teh Ikrajih zavzemalo svojčas važno mesto v rudarski industriji. Najbolj znana na-hajališča so bila na Bejrunščici, Jese-novca in pa na Šicarjetni goru Ti viri eo zalagali našo nekdanjo razvitd- do-mačo železno industrija na Savi, v Kropi, v Z^lezjiikih in Kamni gorici z rudo, ki je tvorila izvrstno- primes želez-ni rudi jo napravila lahko topljivo in dala železu lastnosti, da jo slovelo da-leč po svetu. Eno teh važnih rudišč se je__ka- kbr omenjeno — nahajalo tuđi na Smar-jetni gori. Stare listine pričajo, da se je tu kopala ruda že začetkom devet-najstega stoletja. Ziasti pa je tu ožive-\. Kljub prerei5nji razdalji so znašali transportni in proizvodni stroški samo 40 krajcarjev na dan na, en q. Ker je ruda bila za naše razmere jakb dobre kvalitete, po bili dani vsi pogoji za in-dnetrijo. ki je donaaala lepe dohodke. Znl je došla kmnlu močna fujn konku-rrnca. Bogate rurbs*TanTh rudiSč v Kavkazu ?o poplavile tr^ in vedno bolj in bolj ovirsle razvoj 'domače Ln-dustriie. k? je končno prenehaln. Tega ni bilo krivo pa osiromašenje rođiččA, teroveč takratna obratna sredetva ki so bila tačas v naših krajih vsled pomanjkanja zadof;tnega kapitala prav zelo enostavna. In tako se je morala lepo vzevetela indiT3trija umakniti tuji kon-kurenci. In pri tem je betalo rja da badnjih casov. Dandanes po se prilike spretaenile. Orlavni konkurent v Kavkaz« je vsleđ tamošnjih skrajno neurejenih ra7*n<*r z^apustll svetovni trg in za nekai časa ne nrihaja v poštev. To »premembo na svetovnem trgit bb^uti ziasti težka belgijska in n«ni8ka industrija. In vsled tega ispeta v medsebojni mrzlidni tok-mi novih virov. ki naj bi zopet izt>o!nili raetalo vrzel in odpomogli aplosnemu TM)manjkanju manganove rude. Povpra-ševanje po manganu je veliko in potrajalo ee visoke cene tuđi za ne prvovr-srrm rude. GotoVo je sedaj zelo prilično pa tuđi potrebno vzbrditt zanimanje za mar8ikako obnovo rudarskoga raziska- TjiTija v naših podzem«kih __ bogast- vfh. — Mangi se dalo forej rov popolnoroa c»d-preti ali pa po^kodovano tesarbo v no-tranjosli popraviti in zat^eti z na.d«ilje-vanjem obrata ki je zadosti dolpjo poci-vaI. Pred rovom leži na odvališču najmanji 5 m9 dobre manganove rude, ki vsebuje približno 30 % mangana. Transport nide rw> hrilni nnvzđol bi bil onbstnven. Tik od odvalisea ^e vle^o edino ob vrhu nekoliko zarasla stara drča, ki drži v dolino na -^ovomem obronku čmarjetne gor^. Enostavna spu-š^alnn naprava na trarnicah ali po vrvi bi popolnoma nstrezala svojemu na-menu. V dolini pa bi =p« zjs^radlla kratka konjska železnira ali pa bi *>e nida do-važala r tovorni:ni avtomobili v bližnjo žoleznisko poMtaio v Kranju. Brez velikih izda tko v in brez iirajrih nar>rav bi se forej ruda lahko spravila na eno za izvoz najvažnejših proa^. Za obnovljenje obratovanja tega rudnika, Pe zanima__kakor -?e nam po- rb j planinske ture. Podatki so vsi natančnl, ker je pisec vodnika kraje in skoraj vsa pota opisal na licu mesta z lastnim opa-zovanjein, mnogo podatkov pa ie dobil tuđi od raznih sotrudnikov. Knjiga vse-buje ogromno gradivo ter izpolnuje veliko praznino v iugoslovenski literaturi. Knjiga je pisana v srbohrvaSČlnl, zar Slovence pa je 5c poseben tolmač mani razumljivih besed. Vodnik bo dobro! služil vsem vrstam potnikov, ne samo. turistom alpinistom nego tuđi onim. kf obiskujejo letovišča, kopališča, zdravi-« Hšča in ostale kraje, ter si s tem prihra-tiija popra§evanje po raznih krailh, s Cimer se trati čas in denar. Veseli mora* mo torej biti, da smo dobili tako izbora nega in povsem zanesljivega vodnika po Sloveniji, katerega najtopleje pripo^ ročamo, Badjuru pa. ki se ni ustraSif dolgih potovanj za nablranje mnogo« vrstnega gradiva, čestitamo nat krasnrf uspelem in zelo potrebnem đelu, ki bd gotovo izdatno pospeSilo naš tujskl promet K* — Književni honoraru »Matice flrat-' ske«. Na zadnjem Izrednem občnem fcbonij »^Matice Hrvatskoc so odredili sledeče boW? norarje za književna dela, kl Izidelo v 5000! izvodlh: za izvirna pesn!§ka dela 1400 K/ za prevedena pesnlSka dela 900 K. *a !»•' vlrr.o prozo 1600 K. xa prevedeno proto 600 K. -- Proslava SSOletnico smrti P%tn Hektorovlča se je vrjila v nedeljo dne 20. t. m. v Starem gradu na otoku Hvaru. Ob tei priliki so odkrill njegovi rojaki na kuli »Tvrdalj«, kl io Je zgradi! pesnlk proti turskim napadom, spomlnsko ploSčo. — Pričetek sezone v praslcern Na* rodnom gledalištu. V Narodnem divad-lu se otvori sezona 26. t. m. z uprizorit-vijo »Labodie?:a jezera >oJa |n xeselicji U4pcj4 Jun iu4MI$. > J oiran 4. „SLOVENSKI NAROD' dne 24. avgusta 19?2 Stov. 191. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Občitiske volitive v Ljubljani Priprave za oucinske volitve v Ljubljani so v polnem teku. Te dni se razgrnejo volilni imeniki v splo-šeu vpogled. Opozarjamo somišije-nike, naj se prepričajo, ako so vpi-sani v imenike. Kakor je znano, bi se imele volitve vršiti meseca oktobra. Ker se pa do tega roka ne mo-rejo izvršiti vse potrebne priprave, je mestni magistrat stavil, kakor smo informirani, pokrajinski vladi predlog, naj se volitve odgode do-tlej, da se lahko v redu izvede re-klamacijsko postopanje in vse dru-gre priprave. Ako vlada osvoji ta predlog, o cimer pač ni dvomiti, se bodo volitve v občinski svet ljubljanski vršile v drugi polovici meseca novembra ali pa začetkom d e-cembra. — G. namesrnik Ivan Hrlbar je radi nidarske stavke prekinil svoj dopust ter zopet prevzel vodstvo po-slov pokrajinske vlade. — Spre?ne?nba v vodstvu Iju bi ja n-sfre bolnice? Pornčajo nam: »Ravnatelj Ijublianske bolnice dr. Aloizij Kral-£ Ji e r je vložil prošnjo za stalno upoko-jitev.« Informirali smo se o tei vesti In frvedeli. da ie točna. Kaj je napotilo đr Kraigherja. ki je na čelu tega zavoda sele par let da zapusča svoje mesto, f?am ni znano. — Stavka niđarjfev še veđno tTafa. Vesti, da je večina stavkujocili odšla v fiTjino. nišo resnicne. takisto tuđi ne od-jrovar.ia resnici trditev. da zaslužilo ru-darji dnevno povprečno samo 70 kron. Oboje smo zabeležili v dobri veri, a smo se prepričali, da se je nas v tem pogledu varalo. Ako je stvar dobra, ali Jo potreba takih sredstev? Stavka je za nnSe jfospodinisko življenje silen ;iJa-rec. ki bo fmel katastrofalne poslođ!ee, cko se Stra.fV čim preje ne konca. Slej-kotprej stojimo na stališcu. da je vsafc pošten delavec vreden poštene?:a pla-čila, tiedopustno pa se nam zdi, da bi se ti delavci v njihovih sociial. težnjah iz-rabljali v politične namene a!i pa narav-f:ost za borbo proti državi. Čim b! se iiverili, da igrajo pri tei stavki glavno vlosro politični, protidržavni motivi, bi morali temeliito korigirati tuđi svoje do-sedanje stališče napram delavski akciji — Klerikalzem proti izobrazbi. Iz St. Vida nad Ljubijano nam poročajo: Tukaj.šnji krajni šolski svet je soglasno skleni?, da se z novim šolskim letom otvori na tukajšnii soli prvi meŠčanski razred, ki naj se letno po višu je do vseh razredov. Dani so pogoji, ker je nad 600 tičencev in zadosti uČnih sob za meščan-ske razrede. Občina plača le učila, ka-tera stanejo za vse razrede okroglo 30 tisoč kron, o čemer sklepa občinski odbor. Ko je dični dekan Zabret zvedel za stvar, je takoj dal sklicati klubovo sejo klerikalnih odbornikov, med kate-rimi sedi tuđi profesor škofovih zavo-dov Samsa. Na inicijativo teh dveh Je klub sklenil, da glasuje proti dovolitvl otvoritve meščanske sole pri zato raz-pisani občinski seji. Odborniki tega klu-na, ki imaio otroke, pravijo, da bi radi glasovali za, a ne smeio, pod pritiskom dekana Zabreta in profesorja Samsa. Tem odbornikom ni zameriti, ker so v takem temnem ozračju vzgojeni, opo-zarjamo pa višjo šolsko oblast na g. dekana Zabreta, ki ima pri nji veliko za-slombo, kot pristaš sole in voditelj Izobrazbe, kadar moleduje pri višjih šol-nikih, v lastni občini pa naravnost ruje proti napredku in izobrazbi mladine nižjih sloiev. ki nimajo sredstev, da bi dali svoje* otrolre v mesto izobraziti. — Rovarenje po nekaterih osnovnih solah v Prekmurju. Ministrstvo prosve-te je pred kratim poslalo vsem podreje-nim višjim sol. svetom, odnosno oddel-kom za prosveto pri pokrajinskih upra-vali ukaz, da naj se po obmejnih ljudskih solah strogo zaslcduje tište učitelje in roditelje, ki rovarijo proti državi in dinastiji na ta način, da hujskajo otroke, naj trgajo iz učnih knjig vladar je ve slike in polnijo tekste z nepatrijotičnimi opazkami. Proti takim protidržavnim elementom se bo postopalo z eksempla-ričnimi kaznimi. — VolHn! imeniki ljubljanski. Danes je dal mestni magistrat ljubljanski nabiti razglas, da so stalni volilni imeniki za volitve v občinski svet in v narodno skupščl-no od 21. t. m. naprci stalno vsak dan od 8.—14. razsrrnjeni vsakomur na vpo.^ied. — Čemu to? Pišejo nam: G. Kra-peŽ je urcdil v kazinskem poslopju prekrasno restavracijo, ki dela čast naše-m umestu. Snoči med 9. in 10. zvečer je večja družba hotela v restavracijo, a je našla hišna vrata zatvorjena, v veži pa se je oglasila vojaška straža, Češ da je vstop zabranjen. Vprasamo, ali je upravičljivo, da dela vojaška oblast take neprilike obrtniku, kl je 2e tolikokrat pokazal svojo vdanost in Iju-bezen do države in ki je žrtvoval za podjetje že tolike miHtone? Tafcšno postopanje je vse obsodb'e vredno, ker je močno podobno šikani. Pričakujemo, 'da se kaj takesra ne bo ve2 prigodilo. — Zdravnlk dr. Sedlaček ordinira za-JEasno y LJutomeru, Stari trj: 5t 20, 23. augusta 1922. — Shod jugo5I0venskih železničarjev. Od vseh železnicarskih organizacij je bil v mnogobrojnom številu obiskan železnl-čarski shod, ki so ga bili sklicali snoči ob 19.30 v Mestni dom jugoslovenski želez-ničarji. Glavni porčevalec posl. Ivan Der-žič je obširno in dolgotrajno razpravljal o fazah gibanja železnićarjev za izboljšanje gmotnega položaja, kakor tuđi o saobraćajni politiki narodnoželezničarskih organlza-cij. Govornik je oštro napadal ministra saobraćaja, ironizirati pa je poskušal tuđi politiko tinančnega ministra. Ker je mestoma napadal ostale organizacije, so mu nekate-ri ugovarjali. Shod v celokupnosti ni imel pozitivnesa uspeha. Shod je imel le edini namen, da se zopet ustanovi in sklene nova koalicija vseh strokovnih železničarskih or-ganizacij, ker je bila prejšnja razbita po krivdi gotovih agitatorjev. — Smrtna kosa. V Mokronogu pri svojih staršili je umrla g. Ana Demšar roj. Pleskovič, okr. viš. živinozdravnika sopro-ffa v Litiji. Pokojna je bila vzorno dcbrei žena in zavedna rodoljubka. Kadar so se napravile veselice v Litiji v narodne ali do-brodclne namene, vselej je rada pomagala če je imela čas in ji je dopustilo nje rahlo zdravje. Bila je tuđi članica Ciril-Metodove podružnice v Litiji in Splošnega Ženskega društva v Ljt-bljani. Naj mirno počiva v rodni zemlji. Nje soprogu, ki je iztiubil bla-ko ženo in vsem nje sorodnikom iskreno so-žalje. — Smrtna kosa. V Ljubljani je umri poduradnik drž. železnic gosp. Alojzij Iskra, v Kamniku gostilničnr in po-sestnik Josip R i c h t e r, v Dobu je pa umrla rodbini MatiCnČ hčerka N a d i c a. Blag jim spomin! — Pozor, čebelarji! Tzkarnice za ob-iskovalce razstave cb južni železnici so se razriosln'?. Državna železnica pa dotične prošnje še ni resila. Vsckakor pa pričakujemo ugodne rešitve in borno skrbeli, da jih priglašenci sprejmejo pravočasno. Iz-kaznlce vc!!ajo samo za vozno olaišavo, ne pa kot vstopr.ice na razstavo. Vstopnice se boco dobile pri blagajni. Vsiop h kongresu ie vsakomur prost. Delegati podni^nic dobe izkaznice za polovično vožnjo pri svojih podritzriTcah. pooblastila naj jim izstavijo podružnice. Rok za prijavo za razstavo Je sicer potekel. Kijrb temu pa lahko §e vsa-kdo razsta\i brez nrftave. Vsi predmeti naj bodo naikasneje do I. septembra v Ljubljani fsrlej ckro?nico>. Vsem podri!?n;cam ^mo danes razpos?a1i plakate za razstavo. Prosimo, da se takrj kolkovani s kMkom 5 para nnbiiejo. Dne R. septembra bo na razstaviSču semeni za med fn vosek. Cebe-larji, ki imaio med na prodaj, naj prinesejo vzorce. Interesente, ki žele krpiti med in voselč, vabimo, da se v velikom številu te- — 2a dtjake, ki bi hotel? v Ženevo. PeVtorzt zenevekeen vseučilisča ie od-ločil. da revni dtjaki \z naše kraljevine, ki bi posečali omenieno vseueiliSJe, lahko plačujeio vse pri<;toibine za koteg-rino. seminarje. laboratorije itd. s kur-7om dinar ali pari svic. franku (1 dinar = 1 švic. frank). to pa samo oni difak!, ki bi imeli v to svrho prinoročilo kate-rega našega vseučilišča ali druge visoke §ole, da ?o po studijskih uspehih in po gmotnem položaju vredni tekega popusta. — Kdor se želi Hdeleziti dirke !n živi-noreiske razstave ob priliki kmetskega praznika na Bledu in to dne 8. septembra. dobi izkaznico za polovično vožnjo pri »Kmetiiski družbi za Slovenijo« v Ljubljani (Turiaški trg St. 3) ali v tajništvu SKS v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju. Izkaz-nica vcl'a 1 Dinar. — Glorija. Prijatelj našega lista nam piše: Lepo mavrično prik^zen, ki jo je svojčas opazoval ljubitelj prirode, sedaj po kofni Župnik Mencinger, na Golem In Jo imenoval »Glorijo«, so videlf turisti dne 19. avsrusta na Kokrskem sedlu. Ko je po vsednevnem deževju na večer solnee pre-drlo oblake, se je uprlo v megle v jarku proti Bistriški dolini. Zdajci so dobile «cn-ce turistov, ki so stali na robu, ki loči Bistriško dolino od Kokrske, lepe mavriČ-ne barve, poluetiptične obrobke, ki so se dvisali vedno višje, tako da je stal napo-sled vsak turist v lepem eliptičnem sed-merobarvnem okviru. Pozneje se je fenomen raztcgnil preko vsega Jarka v oblikl oboka, ki je slonel na eni strani na Grintov-čevih, na drugi pa na Grebenovih stenah. — Turisti pravijo, da so videli ta optični pojav le še na Malem Triglavu. — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Tedcnski zdravstveni izkaz za dobo od 13. do 19. t. m. izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 30 oscb, od teh 17 domačinov in 13 tuj-cev. Smrtni vzroki: jetika 7, škrlatica 1» srčna hiba 3, rak I, smrtni poškodbi 2, dru-si nalezljivi bolezni 2, drugi naravni smrtni vzroki 14. Med tem časom se je rodilo 22 otrok in sicer 13 dečkov. in 8 deklic, mrtvo-rojen 1. Naznanjene nalezljive bolezni: 7 slučajev grize, med temf 1 vojak. — Glas Iz občlnstva. Stanovalci v Zadružni ulici nam pišejo: 2e nekaterikrat so nam napravili ponočno serenado pijanci, kl okoli polnoči pojo podoknico neki gospodični. Da, če bi bilo to petje, kakor se spodobi, bi človek še nič ne rekel, če ga pre-bude iz najlepšega spanja, toda to ni petje, to je rjovenie, kl mora spraviti iz ravno-težja vsakega. Svetujemo onim gospodom, da se za naprej od po ve do takim ponočnlm serenadam, sicer bodo dobili neprljeten tnS. — Razne tatvlne. Are ti ran je bll Ivan Istenič, ki je posestniku Ivanu Pcrku ukradel dva dežna plašča. — Neznani vlomilci so 16. t m. med opoldan-sklml uimml vlomili v trgovino Angele Skulj na Poljanski cesti ta odnesli 3OO0 kron denarja. — Neznan Žepar je olaj-^al Vaclava Bloha iz Plznji na Ceškem za 2000 K. — Med opoldanskimi urami se najraje dogajajo vlomi v irgovlne. Tako je bilo 19. t. m. vlomijeno pri Đcr-ti Sevar na Sv. Jakoba trgu in odneseno iz blagajne 1012 K denarja. — Hotelir-ju Ignaciju Paru z Jesenic je bila ukradena 60.000 K vredna zlata ura. — Skla-diščnemu mojstru Franu Zupančiču pa siebrna ura z obeskom, Vredna 60<)0 K. — Pijančevanje v Mariboru. V Mariboru Je na tisoče tn tisoč« ljudi, kl trpe pomanjkanje in mnogi od njih tuđi lakoto, na dru si strani pa je tuđi mnogo takih. ki pt-jančujejo neprenehoma in razgrajajoč moti-jo s kričanjem in vpitjem nočni mir. Policija je proti tem jela sedaj postopati z vso strogostjo. To je prav In prav bi tuđi bilo, da bi se naložile takim veselinovičem ob-čutne denarne ^Iobc, ki bi se naj porablja-le za dobrodelne namene. — »Micka Kovačeva«. Po Hatoli-škem shodu v Mariboru je začutila Micka Kovač iz Bresternice prav hudo lakoto in žejo. Jadrno jo je ubrala v ro-stilno »Pri zlatem konjičku« in si pri\o-ščila slastno kosilo ter polič najbolj^ega vina. Vse bi bilo v redu, samo naša Mlc-ka, ki dela čast svojemu imenu, je sku-§ala s »ceho« popihati, v čemur pa se ni strinjal natakar, ki jo ic ubral za njo. Micka Kovač pa je imela to s?nolo, tla se pri divjem begu zaleteia v stražnika, ki je takoj spoznaj situacijo in jo pova-bil s seboj. ROPARSKI NAPAD — ROPAR USTRELJEN. Včeraj popoldne se je peljal znani posesrnik in gostilnlčar Koprivec p. d. Tišlar iz Grosupljega proti Krki. Ođ-pravil se je z doma. da pretoči na Do-lcnjeskem nakupljeno vino. Pri sebi je seveda imel večjo svoto denarja, Ko se je vozil skozi gozd med Orosupljem in Vel. Gabrom — bilo je okrog 17. popoldne — je naenkrat neki neznanec sko-čil od zadaj na njegov voz, ga zagrabil in kričoč »denar sem ali življenje« zali te val, da mu izroči denar, ki ga ie imel pri sebi. Zavedajoč se, da ima pri sebi revolver, je Koprivec Se predno je mo-gel napadalec to prenrečitl, potegnfl samokres in ga sprožiL Počil ie strel in napadalec je telebnil z voza. Koprivec je na to pognal konje in v divjem dini vozil proti Velikemu Gabru. Med potoni a je srečal avtomobil, v katerem sta sedela v. svet. Pavlin in Popovič ml. iz Ljubljane, ga ustavi! in gospodoma povedal, kaj se je zgodilo. Pavlin !n Popovič sta se takoj odpeljala proti Grosupljemu ter res naSla na opisanem mestu ležati neznanega moža. Neznanec, ki je lcŽal na obrazu, je bi! 2e mr-tev. vendar pa Se topel. Krogla ga Je zadela v usta, iz katerih je curljala §e kri. Mož je imel moder predpasnik, kl je bil na prsih ožgan. Gospoda sta mrt-veca nrenesla na cestni rob ter na to odhitela v Grosuplje, kjer sta o dogod-ku obvestila orožniSSko postajo. Identiteta ustreljenega neznanca se ni dala ugotoviti. Soholstuo. — Sokol Ljubljana II. vabi svoje člane in članice na prijateljski sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 24. avjtusta ob 20. uri v salonu pri Mrak« na Rimski cesti. Pridite polnoStevilno! — Odbor. — Društvo za zgrađbo Sokotteca doma ▼ SpodnJI SIŠU preloži to tehnlčnth razlogov javno tombolo na 8l september. (V slučaju slabegav remena pa na 10. september.) Pričetek vsakokrat ob 15. Odbor. — Ralbenbvikl Sokol Priredi v nede-Ho, dne ia septembra ob 15. svoj Uvnl aa-stop. Vstopnlna na telovadlSče 2 Din, sede-ŽI po 4 Din. Narodnjak! krasnega Posavja se vabijo na to domačo prtreditev, ki bo gotovo vsakemu posetnlku ostala v najpri-jetnejšem spominu. Zdravo!_______________ Tmistlha In Ipnrt. — KM keleMrkv ta ■otodklteto* >mrUa« ▼ LinbUuri priredi v nedeljo dne 27. t m. medklubsko kolesarsko dirko na progi Ljubljana - Vransko • Đraslovče-Gomilsko - Soštanj 80 km. Startajo tri skn-pine in sicer senior ji ob 10.30 — težka ob 10.55, lahka ob 11. pri 1 km na Dunaisld cesti. Cilj v Šostanju pri gostilni na Skaicl — približio ob 13.30. Za vstko skupino so raspisana po tri častna dtrfli. Prijavnt-na v znesku 3 D se sprelema ▼ klubovi katarni »Prešerenc do sobote 26. t m. ta do 22. ter na Starta proti dvakratnl pri-javnini. V SoŠtanJu se vrše popoldne tekme na aparatih ter športno dnižabna sabava In se ob isti priliki zmarovalcem rmzdele darfla. Dirka se vrSI ob vsak cm vremenu. — TeBsis prostor o^iBŠtva Asmm Cpre-je Žensko telovadno druStro) Je otrorlen. One cenjene družbe In gojenke, kl so se svoječasno priclasfle n Hrranle, na) se ztfasllo v sredo 2a t. m. ta t četrtek 24. od 5. do S. zvečer na sportnem prostora pod Tivoiliem, da se lim po želji odde-HJo ure ta sprejetnajo tadl priglasl novine ev, brez razlike stanu, kl hnajo veselje sa te Jepi ta zdravi sport. Začet-nikt kl nlmajo lastnlh lopmrjev In žog, Jih dobe pri druStvu proti malenkostnl od-Skođnlnl. Preskrbljeno fe tud! za brezplačnl poduk. Društvo Atena Je povećalo prejlnjl tennisprostor In zgradilo poleg njega ie enega nove ga, tako da sta oba prostora primerna za turnir to oddJb na svežem, brezprainem zraku. Konfisrenca ma.e zntz^z* GLAVTMl PROBLEMI MALE ANTANTt. — ZVfc/A I AVSTR1JO? — VZNE- MIRJENJE NA MADŽAHSKtM. — Praga, 23. avgusta. (izv.) Kon-ferenca drzavnikov male antante ie po oficijelnih objavah definitivno določena za 27. U iii. v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu v Pragi. — Praga, 23. avgusta. (Izv.) Kakor javljajo iz Bukarešte, odpotujc zu-nanji minister Duca v Prago 25. t. m. — Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Zu-nanji minister dr. Ninčić odpotuje 24. t. in. v sprein&tvu tajnika Milova-novića v Prago na konferenco male antante. — Dunaj, 22. avgusta. (I/v.) Današnji *Abend« priobčuje iz Budimpešte poročilo o velikem vznemirjenju madžarskih vodilnih kromov o potova-nju kancelarja dr. Seipla v Praso in o konferenci male antante sploh. List veli: Na Lzredni seji ministrskega sveta je bilo včeraj sklenjeiio, da madžarska vlada vloži proteit pri vrhovnem svetu radi praških pogajanj zveznesa karitc-iarja. ilkrati je vlada naroćiia dunaj-^Kciiiu zastupniku inadzarsKcga puslii-niLa, Ua se unuriiiira pri avbirijbki vladi o cjijih potovanja kaiiulerja v Prago in v polovan mucaju da izjavi, da se iz tis^a razvidni cuji po^ajanj ne stnujajo z dolociii tnanousKC pu^oube. MaU^iir^ka viada ne more auije mirno smotriti potega pogajanj. Enaivo naro-ćiio je prejel tuđi madžarski poslanik v Pragi. — Budimpešta, 22. avgusta. (Izv.) Splošno smatra vse madžarsko časo-pisje pogajanja dr. Seipla v Pragi za nacrt, zasnovan proti Madžarski. Vlad-ni »Az Ujsag«, glasilo grofa Hcthlenp, veli v ogorčenem tonu: »Avstrija se je vrgla v naročje Ceškoslovaške! Zveza s Ćehi pomenja udejstvitev slovanske-ga keridorja. Madžarska vlada se opravičeno boji, da bo Madžarska po tesnejši zvezi Avstrije s Ćcškoslovaško obdana z neprodirnim obročem, da bo na milost in nemilost izročena eventualni blokadi, kl omogoča mali antantl vsak urenotek, tia Madžarsko popolno-uia ubkrozt tii i.apic od osuicga sveta. — Prajia, ^2. avgusta. (Izv.) Cesko Ćasopibjc je z^Cciu bcujj živahno komentirati SLStanek male antante v Pragi. Komcniarjem prikijuCuje tuđi pogajanja avstrijskega kaucciarja dr. Seipla z dr. Her.escin. V vsej ćc^ki javnosti s posebnim povdurkorn nagliibajo okolnost, da je definitivno razširjonje in skienitev z\ezne pogodbe med država-mi male amante, Jugoslavije in Ccško-slovaškc kakor tud i Romunske stopilo v ocločiicn studij in da je to vprašanje povsem dozorelo. Trdnost z\'cze obeh slovariokih držav se bo zrcalila v tem, ua bo zveza .skknicna za dobo desetih ali cclo dvajsetih let. \r pogodbi boda precizno navedene vse medsebojne obveznosti in pravice, precizno bo dolo-čeno mećsebojno razmerje, ki bo tvorilo temelj za mir in red v Srednji Evropi in bo doiočalo sodclovanjc na po-litičnem in gospodaskem polju. Poglo-bć se dalje dosedanje vezi z Romun-sko. Ćežl:oslovr5ka pogodba z Rotnun-sko, sk!e»jdtia dna 21. apriia 1921. ostane dalje v vel'avi. — Budimpešta, 23. avgusta. (Izv.) >Pestcr L!oyd« komentira dosodke v Pragi in veli: »Madžarska mora biti za vse slučajc pripravljena!« — Budimpešta, 22. avgusta. (Izv.) Madžarski tisk obsirno razpravlja o politični poziciji male antante v sistemu srednjeevropskih držav. Konferenca v Pragi in dalje pokajanja avstrijskega kancelarja dr. Seipla dajejo povod za oštre izpade proti Avstriji in Ceškoslo-vaški. Vrsi listi naglašajo nevarnost blokade, s katero je mala antanta v položaju, Madžarsko popolnoma cernirati od ostalega sveta. — Nekateri listi pa še nišo izgubili upanja, da konferenca v Pragi ne obrodi zaželjenih sadov. Madžarska še vedno računa na izdatno podporo od strani Italije proti mali an-tantL PRIHOD MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PASlCA V MARIJANSKE J-AZNI. — Marijanske Lažni, 22. avgusta.. (C. T. K.) Danes popoldne je semkaj prispel jugoslovenski mini-strski predsednik Nikola Pašić v spremstvTi gtevilnega uradniškega štaba, okoli 20 uradnikov. — Praga, 23. avRusta. (Izv.) Mi-nistrski predsednik Pašić je dospel v Marijanske Lažni. Z istim vlakom je prispel v Marijanske Lažni hidi praski poslanik kraljevine SHS dr. Bogumil Vošnjak s poslaničkim osobjem. Na kolodvoru je ministr- skega pre'dsednika pozdravll praški romunski poslanik Iliott, dalje tuđi kraljev pribočnik P o g a č n i k. Kralj in Pašić sta nato imela v kraljevih apartementih gradića »Weimar< daljši razgovor. — Marijanske Laznf, 23. avgusta. (Tzv.) Danes se prične konferenca ministrskih predsednfkov Pašića in dr. Beneša. Glavna točka konferenci je sklep in razširjenje zvezne pogodbe med obema državama. SKUPŠCINA ZVEZE NARODOV V ŽENEVI. — Pariz, 23. avgusta. (Izv.) »Matin« javlja iz Ženeve: Skupščina Zvcze narodov je sklicana za 30. avgusta t. 1. na XX. sesijo. Skupščina bo razpravljala razne probleme. Trajala bo tri do štiri dni. V glav-nem gre za ureditev mej med Jugo-slavijo, Avstrijo in Madžarsko. KONFLIKT MED BAVARSKO IN BERU-NOM IZRAVNAN. — Berlin, 23. avgiistt. (IzvJ Bavarski poslanik v Berlinu Praeger je izjavil dr-žavnemu kancelarju, da je spor med Berlinom in Bavarsko odstranjen, ker Je Bavarska odobrila sklenjent sporazum. Na Ba-varskem stopi v veljavo državni zakon o zaSčiti države. Borzna poročila. — Zagreb, 23. avgusta- (Izv.) Zaklju-čeE Devize: Curih 15.80, 16.50, Pariz 6.92, —.—w London 377.—, 395.—, Berlin 6.70, 7.—^ Dunai (L925. 0.975, Praea 2.65, 2.02, Trst 3.75, 3.99, Newyork 83.50, 84—, Bu- dimpeSU 5.10, 5.16. Valute: dolar 82__, 85.—. — Curih, 23. avgusta. (Izv.) Predborza: Zagreb 1.50, Berlin 0.415, Dunaj 0.007, Praga 17.50. BudimpeSta 0.325, Mllan 23.62, London 23.49, Pariz 41.60, Newyork 5.245. — Curtfa, 22. avgusta. (Direktno.) Zagreb 1.549, Berlin 0.409, Milan 23.649, London 23.499, Pariz 41.59. Newyork 5.2426. — Trst, 22. avgusta. Beograd 25.50, Berlin 1.90, Praga 70.60, London 99.40, Curih 423.50, Pariz 176.75, Newyork 22.20. — Prasa, 22. avgusta. Beograd 33.5?), Berlin 2.325, Milan 138.—, London 134.—. Curih 590.—, Pariz 240.—, Newyork 22.20. — Berlin, 22. avgusta. Beograd 1450.—. Milan 5825.—, Praga 4000.—, London 5825.—, Newyork 1600.—, Curih 24.825,—, Pariz 10.075.—. DrnStoene oesfl. — Zadrusa sobo-, ČrkosUkarjeT In pfetkarjoT urad. naznanja, da je prene-sla svoj sedež z Rimske c. 16 na Cesto na gorenjsko feleznico It 7 v prostor gospoda načelnika Jos. M e k i n d a. Zajedno zgoraj omenjena zadruga naznanja slavne-mu občlnstvu, da se Je trkom par mesecev materijal in delavne moči znatno podražll, vsled česar je imenovana zadruga primorana svoje cene zvlšati na 100% spomlad! razposlanfh normalnih cen, kar naj slavno občinstvo blagovoli vpoitevatl ui vzetl na znanje. — Društvo »Soča«, nodnifnlca Novo mesto. ima v nedeljo dne 27. t. m. v postll-nl KoSak ob 11. sestanek. Poroča društveni predsednik dr. Dinko Puc Bsfzne slvorl • Letalec okoli sveta obolel. \z Ca!-cutte poročajo. da Je letalec okoli sveta major Blake resno obolel in da se mora podvreči težki operaciji. Polet okolf sveta bodo nadaljevall njepovi spremljevalcl pod vodstvom kapetana Mocillana. * Avtomobil za papeža. Milanske ka-toli§ke dame so podnrfle papežu krasen avtomobil. Ob izročitA-i na belvederskem dvo-rlšiu se je uđeležil papež poskusne vožnje. S tem avtomobilom bodo prepeljatl !o-retansko mater božjo meseca septembra v Jakln. — Gospodična, katerl se je posodiTa za-vljačka v torek 15. t. m. na OosposvetskI cesti, se prosi, naj jo odda dr. Zarnlku, Lin-garjeva ulica št. 1. — Zgnbila se je na vesellčnem prostoru v TivoHiu dne 12. t. m. rujava ročna torbica s toiletno vscblno. PoSten najdltelj naj io odda v upravi «?lov. Naroda<•. — Našla se je manjša vsota denarla od ffevljarskesra mostu do magistrata. Dobi se na Žabjaku ?t. 3/IT. Gospodlnje ali zahtevate pri trgovcu, kler se stre-žete, testenine y,Pekatete" ? So najodličneji in najbolji izdelek te vrste, in zato zahtevajte jih povsod. Zelo prijetno pri riban i u hrbta rok nog in celega telesa, kot kosmei tikum za nesovanje kože zob In ust deluie lekarnarja Fellera pritetno dišeči »Elsafluid«. Mnogo ie moč# nejši in bol i si kakor franeosko žsa« nje in že 25 let priljubljen. 3 dvoina te steklenice ali 1 specijalna stekle« nica skupaj z zamotom in poštninc za 72 kron pošilia: Eucren V. Feller Stubica donja Elsatrg 238 Hrovaškc _______________________________mm Glavni nrednik: RASTO PUSTOSf.FMŠEK. Od zov orni urednik: IVAN PODRlAh Stev. 191. »6 L O V E N 5 K i NAROD« dne 24. avgusta 1922. Stran 5 Službe kontorista oz. kn^ovodje-začetnika pri večjem trgovskem podjettu v Ljubljani ali bližnji okolici žt!I 24-letni absolvent tr-govske sole. Pojasnila daje Vodl&ok» Kollzej 72. 652S Sieznike (moderce) po životni meri priporoča ANrv EUTTER, Danalska c 6/11 __ nclep lekarne Piccoli. 2130 PAPIRNE SPONKE Trg o vol v In-dustrljalel, »T1GHR* plsarne zah+c\*'ij+e v papirnih trgovinah samo :7rMke dorraČe tvrđke TIGER d. z o. z. LJUBLJANA Ulazno perilo za dame, gospode in doco priporoča tvrdka a.gE.Statae,ffi;M Hvtomobile ftrolesa, mol or|e pneunintlko useli vrst oim - bencin in druge potrebščlne ima vedno f zalogi f. norfančič Ljubljana. Dr. rVflfl PIIITAR specijalist u ženske boleinl Ui po-rodniStvo ordinira odslej od 10-11 mili UH Hire Hl Ljubljani, Cankarjevo nabr. 5. 6477 Jprelme se družotoilk ali dniiabnlca za trgovsko podjetje, ki Je ze dobro vpcljano, v večjem mestu Slovenije. Potrebni kapital K 150 C00. Ponudbe pod št. .32—65*4* na upr. SI. Nar. 6584 Potrta gtoboke žalosti nama- I njava, da se je najina srčno- I ljubljena I NADICAI snoči ob pol 11. ori preselila v I ncbeSke viiave med krilatce. I Pogreb dragice se bo vrši I jutri, dne 24. avgusta 1922. I ob 5. popoldne Iz domače M5e I ra famo pokopališčc I DOB, 23L avgusta 1922. I liinjsa rito J- latirit 1 Mrstm pogrebru zavod- Bre* posebaega obveftfla. Prol- Frano Verblo naznanja v imenu svojih otrok, stare matere in sorodnikov, da je njegova žena Una Verbic zapustila dancs zjutraj ob tričetrt na 8 večkrat previđena to solzno dolino, da prejme p lačilo za svoje čednestno življenje kot nenadomestljiva soproga in mati. Prgreb preljube rajnice bo 23. avgusta iz Metel-kove ulice št. I. ob 5. uri popoldne na pokopalisče k I Sv. Križu. I V Llublfanl, dne 22. avgusta 1922. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikora, prijateljem in zninčem pretužno vest, da je danes dorJoVJne po dolgem, težkem trpljenju, previđen s tolažili sv. vere prerrinul naš iskreno ljubljeni in dobri soprog, oče in svak, gospod Alolzll Iskra lilJ&IJ 1 «1111U pođnrađoik dri. ftel. Zemski ostanki blagopokojnega bodo prepeljani v četrtek, dne 24. avgusta 1922 popoldne ob 4. uri iz hi se žalosti, Karlovska cesta št 2, na pokopali&c k Sv. Križu. V £f obijani, dne 22. avgusta 1922. Marija "Iskra, soproga. Zora, SUaa, Mirka, llav* kof Vladioa, otrod. Naznanjamo vsem soiodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni oče oziroma stari oče, gospod Josip Richter goatUnioar la p#aaatatk v Kamniku, Graben št 24, po težki moćni bolezni v visoki starosti 76 let danes mirno izdihnil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v Kam* niku v četrtek, dne 23. avgusta \z niše žalosti, Graben št. 24, ob 3. uri popoldne na Žale. Prosimo tihega sožalja. L]nUlana«Ea«a«lfcfl 22. avgusta 1922. Bo4Mmi Bichter, Traapsi, Baralkar»B*i#k. Šivilja gre šivat nm dom za vsa đela. Ponudbe pod ,Ne g'eda na plačo 6593* na upr. &UV. Naroda. 6593 Lovci! ~~ Prodam mlađega, čistega I * trt Ja n-•fcoga braka. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6u26 15 let $tar Mek išče mesta učenca v trgovino meSane-^a blaga. Hrana in sto manje v hi* i. Naslov pove upr. Slov. Nar. 6608 ___ prodajalko sprejme tvrdka A. Saraboo, spe-cerijska trgovina v Ljubljani. 6607 TkTST prenavlja in popravlja hitro, solidno in po jako ugodnih cenah. I. Kranjska pilama, Mlinova cesta St. 8. 6606 Prcka£eva*ntca In mesarlja v Mariboru, na pwovrstnem prosto-rj, ludi za eksport sposob o, se fadi ; reselitve ro cent proda. Ponudbe na A. Hdbner, Maiibor, Aleksandrova ulica S. 6630 Z srEđnic^olslia đllDRa se sprejnteta v oskrbo. Ponudbe pod .Dobra oskrba* 661t>" na upravo Slov. N'odi. (i>616 Oset Andrej Maribor Aleksandrova cesta 57, Mefon 88. ¥•» latrgovlna sena, slame« drv, koruze, ovsa, sad ja Ud. Brzojavi OSET AND EJ, Marmor. 6632 Službo htSnika. sluge, vratar ja ali kaj enakega bi sprejel miaj? zakonski muž z cn m otrol59J" nn upravo SI. Naroda. Tajnost strogo zajamčena. 6S92 3ntastri|sko poletje IsVea s>—■ffafctuo kortnspondan* thi|o, porabno tuđi za druga pisar-n»ka delsV Pogoj popolno znanje slo-veo>kega fn nemške^a jezika v p!savi tn stenografJji. Ponudbe z zahtevo plače na upravo Slov. Naroda pod .Ko respondrnca (624*. 6624 trgovina s papirjem, galanteriio in manufakturo pole? ljudske, metfanske in obrtno-nadaljevalne iole ▼ inđustrijstefli ob-meinem kraju Jugoslavije se z Inven-f?irjem vred proda. Ponudhe r?od .PoJer iole 6617" na upravo Siov. Nar. 6617 Sobico event z doma'o hrano, išče gospodična. Podufevata bi lahko tuđi klavir in nem-šWo stenoprafijo. Ponudbe pod .Mt 6628* na upr. Slov. Naroda. 6928 Mio radnike za livanje sveca, koji su potpuno usavršeni u ovoj struci. Ponude sa oznakom plate slati na Bosinar I Adlai-, tvornica sveca, Bačko-Petrovoselo. 6447 Uradnik išče popoldansko delo. (Korespondenca v veČ jezikih, dela tuđi sam na stroj). Ponudbe pod .Perfektni korespond. 6^24" na upravo Slov. Naroda. 6524 liaTiT kuhinjska opravi. An. zav Drago Baaaljafcf Ljublj.i-naf Sodna ul. 5. 6609 Knjigovodja s prima referencami in samostojna meč se takoj sprejme pod dobrimi pokoji. Ponudbe na .Poštni predal 44', Celje. __________________________6603 Sprejme se takoj samostojen korespond«nt (Inja) zmožen slovenske, nemške, ev. hrvatske stenografije in strojepisja. Ponudbe pod .Samostojen 6610* na upravo S!. Naroda. 6610 Železne cevi premera 10 do 15 cm, dolžine 60 do 80 cm, bi nujno kupili. Ponudbe pod .Železne cevi 6594* na upravo Sloven. Narrda. 6594 Stanovanje ob glavni cesti v Šiski, obstoječe iz tr^ovskega lokala in dveh stanovsnj-skih sob s pritiklinamf, se zamenja za stanovanje s tremi sobami. Potrebna pojasnila In ponudbe pod .88-89' na upravo Slov. Naroda. 6599 Potnik zanesljlv, dobro vpeljan za prodajo moSkega perila, se i5če. — Istotam se spreime več dobro Izvežbanih slvllj. Ponudbe pod .Zsnesljlvost 6597" na upravo Slov. Naroda. 6597 Sprejemi se perilo kakor tuđi obleko za krpanje, giem tuđi na dom. Poizve se v trgovini Slngais Šelenburgova ulica 3. _____________________________6601 Za majhna pisamiška Sela forrožncga sluge se sprejme dekl'ai, rajraje z debele. PoroJ: Zanesljvost in čedna risava. Pismene ponudbe p^d .Pisama 6612' na upr. SI. Nar. 6612 proda se voz zapravljenee na peresih in par kom-nletn'h voznih komatov, vse v do-brem stanju. Poizve se na Rimski cesti St. U. 6543 Kupim trgovsko tiso v bi; vini državnepa kolodvora. Ponudbe pod .LoV.aN 6C27* na upravo Sloven. r.firođđ. 6627 Lesni trgovci! Želim stopiti v stik z lesnim trgovcem v svrho dobave lesa. Prostor v blizini kolodvora na razpolago. Ponudbe pod „Trgo-vcc(< na An. zav. Drago Deseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. 6611 Spretno giaiin ni (Unsko ali rooško) zmoino sloven§flnc in nenSAne ter veičo tesnopisja, stro-jepisja In knligovedskfh de/r «e lo-varn «ko podjetje v Ljubljani. Ce bo službovanje zadovolflvo, se obeta si«« h*m plača. Eventualno se odkale tuđi prosto stanovanje. Služba se lahko na-stopi takoj. Ponudbe pod Šifro ,T 6633" pm upr. Slov. Nar. 6633 Oijak fetrte gimnazije iz boljše rodbine ifčc stanovane s hrano, ako mogoče skupno z drugim dijakom višjih ratedov. Naslov pove uprava Siov. Na i oda. 6526 iClavlT^ (Bftsandorfer) popolnomrt obranjen, se proda. VpraSati; Spodnja Šiška, drž bar VII/33. 6425 Brente za grozdfe 1 vagon ali manj za promptno dobavo na prodaj. Blasfo na og'ed in cena pri M. Petrićt Ljubljana, sklađišče Balkan. 6523 Mala kmefiia na Gorerjskem, Doleniskeni ali ŠUjer-skem •« kupi. Cena 200 -300 'ijsoč. PonudDt- p<"d „^rimorec 5999", poŽtno ležeče Ljub jana. Šoffer § želi premeniti mesto, najraje U luk^uz-nema ali tovonu-mu avti. Ima dobra snri«'eva'a. Ponodbe na OgL zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulici 15. KO L E SA aviomobilii deli in oprema, pnevrnaftika lainie :: 'zč:,° J. GOREC Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Garaža« Delavnlca TiiijiT perfektna korespondentinja v nernSkem in slovenskem jeziku, iz boljle rodbine, zmožna vseh pisarniških del, «e sprejme tskoj pod dobrimi pogoji. Ponudbe pod *if:o: .Zanesljiva mo? 6535' na upr. SI. Naroda. 6535 Proda se popoln, dobro obranjen benoln agregat, 4 HP. 35 Amp., en pcpolT pred-vajalni aparat za kino (Kino-VorfGh-rungsapparat), 17 klopi po 6 sedeŽev (Klarpsitze'i iz bukovega lesa, dva električna ventilatorjav dve elektr. peči, 500 m nikelinrste iic« in dragi v kino spadajoči apara:t. Pojasnila date kino .Grika«, Dravogtad. 6520 Sprejmftjo ae lsurisnl klauci (Geflflgelsteeher), 6494 zanesljivi prevzemalci in sprejemaki perutnine z dobrirai spričevali in referancami, ter IT9*onri z dobnm bolskim uspehom, VaiCfiCI ki ima o veselje do trgo-govine perutnine in jajec pri tvrdki Em. Snpaoc, Rognfeo. Vsako množino vrec 100 kg, rabllenih a dobro obranjenih kupi PRVA MARIBORSKA TOVARHA MILA, ______Maribor.______ J(to5dc čevljev i v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikrh ali amerikanskih obli-kah izrezane, dobavlja za tovarne obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira no vite t za vsako sezijo. Zgornje Sele izđelujem iz od naročnika mi doposb-nega materijala, prvovrstnov hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za Tovarne obuvala Nakup, reparatura in prodaja Cevljarskih strojev uhtevajte proSpekte od RALPN. F-MCHTER, SubotJoa VI. poučevanje v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuvala, /ahtevajte prospekt aaaaaaaaa««VBB««aaaaaaaaaaaaaaaai Chrlstofov učnl zauoH V Ljubi Jani edlnl oblastveno dovoljeni zasebni učni zavod za stenografijo in strojepisje v Sloveniji s pravico izdajan.i pravo-velj.ivnih izpričevfll, vpisujc šo ves m«s«o avgust in septemfaep vsnk dan na Donr.tr ns;i cesti 7. — Šolsko leto se prične 2. oktobra 1922 ob 8. mi zjutraj in traja 10 mesecev Vpis-n'na 5 D.n., mes.Čna i'o'nin: 50 Din. Dnevni In večernl tečaj!. 6602 Kupim do 6 m. starega psa čiste volčjfc nasrne. Naslov pove upra\a Siovensk. Namd.i. P52j D@kle prfdno in pošteno, se sprejme takoj za pospravljsnje sob in druga hi5na dei.n. » lač.i dobra. Naslov nove uprava SI. Naroda. * 6518 v?ako množino jutastih vreo za moko, velikih, rabljenih, celih. Ponudoe / navedbo množine in cenc pod .Ba^ka 05^6* na upravo Slov. Naroda, 65S6 Sprejme se R0NT0R1STINJA zmožna popo'.noma samos;ojnega knjigovodstva t*T slov. In nemške kores-ponderce. Ozira se samo na orvovrstno moč. Oferte pod .Samostojno knjigovodstvo 6556** na upr. St. Nar. 6556 Na proeto! v Mariboru 2 krasni hiši, 2 nads:^., stanovanje na razpol.T^o, ttidf za industijo. Karol Breznlk, Celje, Dol-go polje 1. 6500 Trstic za strepe zdeluje in prodaja na debelo in drobno po namižjih cenah Pri večiih mno'inah znaten popust. — ANTON STEIKER, Ljubljana, Jeranova ulica. 13, Trnovo. 5. F. Jnr^ssfc j?!ašm!ec gliioviijei v Linblanl _ WoUova 12. zrršojem ojfiaSeviiJa ter popravila gla-sovirjev in htrmonijev specljeln© str oko v-no, točno io ceno. isinol 3000 hektolltrov v veličini od 10 do 80 hektolitrov proda tt Alex Breyer I slnowlv Križevci. '>&? Traži se upravitelj oZenjen, bez djece, za mali posjed ti Sloveniji. — Ponude na dr« Jaoobl, LaSko. 6570 Kupim garnituro pripravno za pfsarno. — Ponudbe pod .Garnitura 6559* na upravo Slovenskega Naroda. 6559 Oplca (malmiirt) •e proda. Popolnoma udomačena, mlada, lep eksemplar. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 6549 Dve novi spalili opravi so prodasta. St Vid nnd Ljubi ja no štev. 4. 6552 Drnžabnika (družabnico) 'eravno brez trgovske naobrazbe, ki po-sedaje lokal in nekaj preraoženja na odgovarjajočem mestu, išče mlad trgo-vec, ki je že Imel trgovino, katere pa sedaj vsled prema jhne^a kapi'i U ne more sam voditi. Ponudbe pod .MeSano blago 6538" na upravni5tvo Slovenskepa Naroda. 6538 Obnovite naročnino! velBposesfvo katero sestoji iz gospodarskega poslopja, v luterem so tri obrti: gostilna, mesarlja ter trgovina z mešanim blagom. Zraven spadajo tuđi njive tn travnikl, gozd m vinograd. Za natančnejše informacije na i te kupci blagovolijo obrniti na R. Dobnih, Coljo. 6582 stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 24. avgiista 1922. Stev. 191. BIRSON Gumilevi podpetnlkl In ™ podplati ^^vam ohranijo oba- J\ elegantno yj Dobi se po vseh boljiih trgovinah z uaitjem ter na veliko prii Berson-Kaučuk d. dM Zagreb, 1» Irg I ?. PnDmljga m ftia pohiitra, seitojedtga Is ;konpletM t*4Uoio«i spalnlce In kabini* se vrši radi odpotovanja. Dražba se bo vršila dne 3. septembra v Kočevju štev. 236, 6620 Hotel z restauracijo se odda v zakup w industr. trgu na Oorenjskem. Vpralatl (porto priložiti): Gospodarska pisama Or. Cente, Llubljana. 6605 KONKURS. Za neko na novo ustanovljeno jamsko podjetje za rjavi pre-mog v Sloveniji se išče jamsko izskušen inženir kot direktor, z vecletno prakso, popolnoma izvežban na srednjih plasteh pre-raoga. Reflektira se samo na popolnoma zanesljive inženirje. Cenj. ponudbe s plačilnimi pogoji in curr. vitae na uprav. Slov. Naroda pod »Montanist" 6537. Zaloga klavirjev !n pianinov nafbol|Sfh tovaren BftMnrforfer, Csapka, Ehrbar, H6UI, Sohvjolahofor, Original Stlngl itd. Tudl na obroke. Tud I na obroke. __________Jtrita HM roj. Mm, LjiHjaia, BHtejefa H 5. Crkvenica Hotel Therapija Casino (Cercle) Prive $a svim atrakcijama francuske Riviere otvoreno dnevno Potanja »pute dol* Uprava Corel* etos tirtrangras, I Crkvtnlca 6030 ^~ Legitimacije (iRAJRI OELESEJEH 1922 od 26. av9* do 3. sept to deMie pri ponii šioii JfiiEiirii im. ima. na|zanimiiie]Se ifabHansltega oeleselHia bode Urez dnoau oddeleh St. F123-124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktiČnejSe, naj-lcpSe tn najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki Slualnib stroleo dosedaj iznašla in preiskusila, razstairi netomui tardka Slnger-šioalnl strofi Bonrne ft Co. v svojih paviljonth. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo ^ gonila elehtriCna sila kar prihrani čas in denar ■' To ni živijetisko vpralanje samo tvornic marveč velja dan* danes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Oblsk teb paviljonov Vam bo donesei več koristi ni zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave! Knpl se vila «41 Mtoaottf m« Mte i vrtom v Ljubljani. Ponudbe pod .Minka 6516" na upravo Slov. Naroda. 6516 tafta u pilaj: Krasne greKtate, gosp. poaestvo od 10—80 oral, kmetijska posestva, gostil-ne-trgovlne, hotel. Industrijski objekti, 2aga-mlin, hi«e, vile, i. t d. Karol mrmmw*%i, Celje, Dolgo polje 1. 6499 ŠKROB (sve vrsti) ćlrlz (pop) za fevljarje dekstrlB univerzalno liepivo za knjigovežnice nudja Filip May*rv Zagreb, Ounduli-ćeva ulica br. 5. Glavno zastupstvo i skladište tvornice škroba 3. Kopa) I sinovi d.. d. Subotica. 6440 Sli" mestni tesnrshi mojster prevzame vsakovrstna t««sirailKa al«)lav ka kor stresne slole.kupoie, stolpe. mostove, vrtne utiče itd. Parna žapa z vsenni stro)! za obdelovanje lesa. 4796 OLJE amerikansko, strojno,, cilindersko in to-votno mast tevrdkc Standard Oil Ccijanj uf Hew Tor) ima vedno v zalogt A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg. 5590 HBHDIE cigaretni LIPA-MILL konfekcijski papir glavna zaloga A. Lanaprst Ljubljana, Krekov trg 10. 5589 Vratarja za stalno stražo vhoda v tovarno iSce Bombaževa. predllnleai In tkal-nioa Ed. Gtasmann A And. Gais-sntrf Tržič. V poštev priđe te za-nesljiv oženjen mož brez otrok, zmožen tuđi nemškega jeziKa v govoru. Imeti mora dobra spričevala. Dobra plača in prosto stanovanje zasigurana. Ponudbe na zgorajšnji naslov. 6588 Dva šoferja z najboljšimi referencami privatnih tvrdk za tovorni in osebni avto spre]m* tvrđka Em. Supanc, — Roaatec — Jfarodna knjigama v CjaUjasi Prcicnuva iliu l\tt. 7. * priporoo* > kancelijsH, konctjrtiri, {rimski, ovitil iibarvant piplr, talk s Userasfclm irniuiem. Zrfonkc kaiife v vaeh ▼eKkostili, Crtane z eno ali x dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polnsaje. MjmabK tafiScc ^^^ Zatoni MsUk zndnv. «•» •— .^ Vlzltke, hUDerte In pisemski papir s flrniD kakor usako-n orstne druge tlskouine :: Izvrinle foCno „Narodna tiskarna". nmroCBm sprefema hidl ^narodna knjigama". Prometni zavod zo premos d.... 9IWM tnta\& lx slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagon ih po originalnih cenah premo- govnikov za domačo vporabo, kakor tuđi za industrijska podjetja in raz-pečava la čehoslovaški in angleški koks za livarns in domačo vporabo9 kovaški premog, crni premog in iajčne briket^ Hulovt PBOUmn UVOD ZA PBEM0O d. d. Llubljana, MlkloSičava 0, 15 IL D I E DlIKOVd ĐOSSiSS kupi precejšnja švicarska firma. Samo močno absolntno zdravo blago tuđi sveze. ali na iraku sušeno v količinah ne pod 10 vagonov po 15 ton. Na željo se preskrbi „uverenje4*. Ponudbe za brzo odpremljivo blago na Wi Dubsf hotel Meran. Maribor« mkw • m 1 dolgoletno bančno prakso v vseh panogah, 1 BljRI^^^HdUTđ zinoinega slovenskega ter neinškega jezika v m^m^m^m^^mm^mmmmmm v govoru in pisavi, ter mm^m*đM^*Um^± s krajšo ali daljšo bančno prakso, zmožne sloven-UrSaniKC skega jezika sprejme Češka industrijalna banka v Pragi (Českš prumyslova banka, Praha) za. svojo podružnico v Ljubljani. Ponudbe s prepisi šolskih odn. službenih spričeval je nasloviti na ravnateljstvo centrale v Pragi. Ven tfnani zuri i Uiiaii lita p«i*fektnega koresponden- I ta m popolnim poznavanjem Iran« I ooskaga in italijanaka^a ali pa a anoTeftkega in HmU jezika. I P«)nadb«) m nav*dbo sahtev nasloviti je I na naslovi „Po*«nl prodal 15 v Ljubljani". I aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaVaaaaaaaaal ^astnina in ttsk »Narodne tlskarna*. Za inseratni dol od^ovoren Valentin Kopitar.