SLOV Trst pred volitvami Trst je že med. vojno in po osvoboditvi predstavljal edinstven primer enotnosti antifašističnega prebivalstva rfečnarodnostnega mesta, Trst predstavlja danes edinstven primer razcepljenosti sil. Nacionalna in strankarska nestrpnost je taka, da ji ni najti mesta v nobeni državi takoimenovane zapadne demokracije. Ni pa prav za prav človeka v Trstu, ki ne bi bil pod vplivom te ali one struje. Mesto je politično izredno razgibano pa čeprav tudi v negativnem smislu, da ne najdeš enakega primera. Višek te posebnosti pa je dosegla sedanja volivna kampanja. Ni pa tudi kraja v s vetu, kjer bi bila tako silovito zrahljana perspektiva delavskega rapreda in sigurnost njegove zmage. Nedvomno je, da glavno odgovornost za tako nenormalno stanje v Trstu nosi vodstvo kominforma, ki je z zahrbtnim udarcem na Revolucijo uspel ustvariti razcep in razkol v delavskih vrstah. To je izkoristila vsa mogoča in nemogoča fašistična in iredentistična italijanska reakcija in si iz tega skuša kovati političen kapital. Najbolj pa so razočarani pristaši kominjorma. Zlasti to dejstvo daje zagotovilo, da se bo delavski razred znašel in da bo so/i«. sposoben svoje vrste ponovno ze-diniti in si ustvariti tisto perspektivo zmage, ki jo je v tej situaciji začasno izgubil. Se posebno se tega izdajstva vodstva kominjorma in nevarnosti fašizma, ki preti Trstu, zaveda slovenski živelj, ki čeprav je bil trenutno razcepljen in je podlegel reakcionarni Vida-Ijevski teoriji, da je treba postaviti v ospredje internacionalizem pred pravico nacionalne enakopravnosti sedaj spoznava, da je tako nazira-nje dejansko voda na mlin ponovnemu nacionalnemu zatiranju, ki nima nič skupnega s pravimi interesi in enakopravnostjo Italijanov in Slovencev na Tržaškem. Ta zavest s silovito naglico ustvarja enotnost slovenskega življa, enotnost, ki se kuje po tradicijah OF, ki je bila že v prettelclosti sposobna združiti vse Slovence in tudi zmagati. Napad vodstva kominforma na enotnost tržaškega slovenskega in italijanskega življa in na enotnost tržaškega delavskega razreda je ustvaril zelo ugodna tla za ponovni napad fašizma, ki se kaže danes že zelo odkrito in ki ga Vidaljeva agentura podpira ter z njim vodi skupno akcijo proti Ljudski fronti. Ta je danes edina, ki se bori za interese tržaškega prebivalstva. To stanje, ki je prišlo do izraza ob sedanjih volitvah, in sklepi londonske konference, ki kažejo očiten poskus, da se proti volji Tržačanov in v škodo jugoslovanskih interesov Trst ponovno preda Italiji, je pretreslo zavest poštenega tržaškega prebivalstva, da danes ponovno vstopa v Ljudsko fronto in zastopa njeno stališče ler spoznava, da so vsi njegovi navidlezni prijatelji in zaščitniki njihovi dejanski sovražniki in sovražniki dejanske neodvisnosti Trsta ter da so njegovi edini prijatelji jugoslovanski narodi in jugoslovanska vlada. Da bo to spoznanje dejansko tudi vplivalo na razmerje glasov zlasti v slovenskih predelih mesta in v okolici kakor tudi v delavskih središčih, jr: dokaz krepitve Ljudska, fronte, ki se dejansko bori za neodvisnost Trsta in proti ponovnemu italijanskemu zasužnjenju. R. C. Trst je predmet mešetarjenja na račun Tržačanov in predvsem slovenskega življa, proti jugoslovanskim interesom in v korist fašistične megalomanije, ki ponovno, kakor pred 30 leti, dviga glavo. Fašisti skupaj z Vidaljevim izdajalskim vodstvom divjajo pred očmi zaveznikov. Toda Slovencev in sploh tržaškega delovnega ljudstva ni mogoče več prevariti I a i LS® BflpD°S3W© 1LA ST© Komandant Vojaške uprave JLA jugoslovanske cone STO, polkovnik Miloš Stamatovič, je v sporazumu z vlado FLRJ izdal tri odredbe, ki imajo poseben pomen za nadaljnje življenje v coni. S prvo odredbo se olajšuje promet med jugoslovansko cono STO in I1 L-RJ. Stalnim prebivalcem cone, ki imajo osebne legitimacije, se olajšuje svoboden prehod v FLRJ brez vsakega drugega dokumenta. Potna dovoljenja za potovanje v inozemstvo stalnim prebivalcem, cone bodo v bodoče dajale jugoslovanske oblasti Državljani FLRJ se lahko gibljejo po coni z onimi dokumenti, ki so potrebni za gibanje po obmejnih okrajih FLRJ. Z drugo odredbo se. ukinja Istrski okrožni ljudski odbor, a njegove kompetence se preneso na okrajna ljudska odbora Koper in Buje, kot organa ljudske oblasti. Da bi državna uprava na področju cone bila čim učinkovitejša, bo komandant Vojaške uprave JLA postavil dva svetnika in to po enega za vsak okraj. Za svetnika okraja Koper bo komandant postavil delegata vlade L R Slovenije, za okraj Buje pa delegata vlade LR Hrvatske. Na ta dva svetnika se prenese pravica nadzorovanja Vojaške uprave JLA, izvzemli vprašanje varnosti, javnega miru in reda, državljanskega statusa, kontrole tujcev in vprašanj, ki so po predpisih FLRJ v kompetenci zveznih organov, ali za katera odgovarja Vojaška uprava pri opravljanju svojega mednarodnega mandata. Hkrati, predvideva odredba, da se komandant pri izdajanju odločb o vseh poslih državne uprave posvetuje s političnim svetnikom — predstavnikom vlade FLRJ. Komandant bo pooblastil tega političnega svetnika, da bo sam izdajal odločbe glede posameznih vprašanj s področja gospodarstva in državne uprave. Politični svetnik bo vskladil svoje delo z okrajnima svetnikoma. V primeru potrebe lahko Vojaška uprava JLA organizira svete, sestavljene iz predstavnikov okrajnih ljudskih odborov zaradi vzkladitve posameznih skup- nih poslov. Kot posebnost v tej odredbi je predpis, da so vsi organi ljudske oblasti in uprave cone dolini še nadalje spoštovati načela narodnostne enakopravnosti vseh prebivalcev cone, njihove pravice do uporabe materinega jezika v javnem in zasebnem življenju, njihove pravice do neoviranega nacionalnega in kulturnega razvoja in da pri izpopolnjevanju vseh javnih služb upoštevajo narodnostni sestav prebivalcev svojega področja. Tretja odredba predpisuje razširitev poslovanja Narodne banke FLRJ tudi na to cono. Banka bo odprla svoji podružnici v Kopru in Bujah, ki sta edini, pooblaščeni, da na področju cone opravljata vse posle javnih financ in zlasti devizne posle. S tem. odpadejo vse omejitve t' plačilnem prometu med FLRJ in cono. Druge banke lahko posamezno od teli poslov opravljajo samo po pooblastilu Narodne banke FLRJ. * Razen omenjenih odredb prinaša zadnji uradni list Vojaške uprave JLA tudi Pravilnik o izmenah in dopolnitvah Pravilnika o potnih dokumentih stalnih prebivalcev jugoslovanske cone STO, ki, veljajo izven FLRJ in cone A ŠTO in pooblastilo Istrski banki, da lahko opravlja de-vizno-valutne posle na področju jugoslovanske cone STO. Ta pravilnik ureja potovanja stalnih prebivalcev jugoslovanske cone STO izven FLRJ in cone A STO samo na osnovi, potnega dokumenta, izdanega od ministrstva notranjih zadev FLRJ, ki izdaja tudi. vizume na te dokumente, predstavništva FLRJ v inozemstvu, pa lahko te, že izdane vizume, podaljšujejo. S pooblastilom je Istrska banka v Kopru dobila pravico, da lahko opravlja devizno-valutne posle na področju jugoslovanske cone STO. Pooblastilo navaja, naj se to poslovanje opravlja v smislu obstoječih deviznih predpisov in predpisov, ki jih izdaja Narodna banka FLRJ. Vse odredbe, pravilnik in pooblastila Istrski banki stopijo v veljavo takoj. TOLMIN. — Z uvedbo nove u-pravno-teritoriaLne razdelitve so u-kinil-i okraj Idrija in (ga v pretežni večini priključili Tolminu. Novi povečani tolminski okraj je razdeljen na 7 občinskih odborov s sedeži v Cerknem, Spodnji Idriji Trebuši, Mostu na Soči, Kobaridu, Breginj-u in Grahovem ter na 3 ■mestne občine: Bovec, Tolmin in I-drija. Po vseh sedežih so že formirali občinske ljudske odbore ¡iz vrst odbornikov krajevnih ljudskih odborov. Novi občinski ljudski od-bcuri, ld bodo upravljali posle do volitev v jeseni, so imeli tudi že prve seje. * —ari * KOBARID. — V novo kobariškc občino se je vključilo 9 krajevnih ljudskih odborov tega predela in spada med najmočnejše občine na Tolminskem, Prvega rednega zasedanja se je udeležilo 97 odbornikov bivših KLO, ki so /ormirali 27-elanski občinski odbor ter 5 komisij. Za predsednika so izvolili Franca Sivca, za tajnika pa Zvocv- ka Uršiča, -—an * BOVEC, — Ob 1. maju je bila v Bovau velika parada, na kateri sc ¡sodelovala telovadna in fizkultur-na društva, gasilci, lovci, pionirji in drugi. Po paradi so nastopili s prostimi vajami pionirji in dijaki 'nižje gimnazije. Popoldne je bila tekma v odbojki med Bovcem in enoto JLA, v kateri so zmagali ¡Bovčani s 3 : 0. R. J. t BOVEC. — Na občinski mladinski (konferenci so razpravljali o delu aktivov LMS na tem področju in 'Ugotovili, da so ti aktivi vse premalo delavni. Bodoča občina Bo-ivec bo obsegala aktive LMS od Srpeni.ce do Trente in Loga poti Mangartom. Izvolili so tudi sedemčlanski Občinski komite. R. J. KANAL. — Ob obletnici ustanovitve OF je kanalska mladina ot Sodelovanju odraslih organizirala •lepo kulturno, prireditev. Največ priznanja je žel novoustanovljeni 'orkester, ki ga je vodil študent 'glasbene šole Anton Nanut in je zaigral več partizanskih in narodnih pesmi. Toplo priznanje so žele *tudi pevske točke, ki so j.ih izvajale Stanka, Marija Nanut, K.lavdija 'Markič in Bruna Goljevšek. Po nastopu gimnazijskega pevskega zbora so izvedli tudi več deklamacij (med drugim »Soči«, »Z vlakom« in "(»Dumo«. Ves program je bil lepo povezan Is .teksitom, pri kalterem nas je govornik seznanjal z idejami in delom Vodnika, Prešerna, Glregor-; čiča, Levstika, Zupančiča in drugih. Prireditev je pokazžla, da je kanalska mladina sposobna ustvariti kvalitetne programe, kanalske prebivalstvo pa ni štedilo s priznanjem in željami, da bi bilo takih prireditev čim več. A. B. BUKOVO. — Merodajni okrajni organi so predlagali, da bi dal KLO Bukovo priključili k občini Grahovo. Prebivalstvo pa je bilo v ve-1'ikivečini proti temu in je zatrjevalo, da bi imelo ob priključitvi k občini Ceirkno boljše pogoje za gospodarski razvoj. Tudi anketa, ki so jo izvedli, je pokazala, da j.e večina za priključitev k Cerknemu. -Pozneje pa se je stvar zamotala f tem, da so nekateri naknadno zahtevali priključitev k Grahovemu, čeprav so se prej izjavili za Cerkno. V Bukovem so namreč postavljali .pred člane splošne kmetijske zadruge, da morajo dvigniti deleže in uvesti petkratno jamstvo, do-čim v Grahovem v tem času o .tem še niso razpravljali. Ker je bilo jasno, da prevladuje v težnji za naknadno priključitvijo k Grahovemu le špekulativna to-ndenca posameznikov, so metrodajni oirgani popolnoma pravilno vztrajali pr' prvotni odločitvi. —an 25.000 DEMONSTRANTOV V KOPRU IN BUJAH JE OBSODILO KRIVIČNE SKLEPE LONDONSKE KONFERENCE Pa-eteklo soboto je v Kopru in Bujah nad 25.000 demonstrantov ostro protestiralo proti krivičnim sklepom londonske konference. Koprske .ulice so preplavili sprevodi številnih demonstrantov, ki so nosili na stotine transparentov in vzklikali tovarišu Titu in Partiji tet proti De Gasperiju in pojavom neofašizma v Trstu in Italiji. Do začetka zborovanja se je zbralo na Titovem trgu v Kopru okrog 15.000 ljudi, ki so prihajali tudi iz vseh okoliških krajev. Po uvodnih besedah tajnika o-krajnega komiteja Radota Pišota- bivalsdva. Delavci Trsta, uprite sc verigam, v katere vas hočejo s To-gliattijevo in Vidaliijevo pomočjo ponovno ukloniti, uprite se fašizmu ki mu londonski sporazum pripravlja ugodna tla v Tlrstu«. Za tem je govoril član okrožnegj komiteja Mario Abram, ki je prav (tako poudaril, da je sklepe londonske konference prebivalstvo I-Etrskega. okrožja sprejelo z ogorčenjem. Ob koncu zborovanja so : (velikim odobravanjem sprejeli protestno resolucijo proti sklepom londonske konference. Na velikem protestnem zborova- Sokola je govorili množici član o-krajnega komiteja Stane Pur lan i ki je med ogorčenimi vzkliki proti dajanju novih koncesij Italiji v Trstu zaklical demokratičnemu prebivalstvu Trsta: »Z vami smo tovariši, kot smo bili z vami v slavnih .dneh naše skupne borbe za svobodo, skupaj v enotnem naporu in enotnem smotru. Nikoli več fašizma, Mussolinij.evega ali Vidali-jevega!« Nato je tov. Fur.lani govoril c londonski konferenci iri dejal, da se je De Gasperi trudil v Londonu, da bi čim več izsilil od Amerike in Anglije, italijanski komin-formizem s Togliattijem in Vida-lijem pa je v tem času obtoževal demokrščamsko vlado, da se zadovoljuje samo z drobiiinami irt pozival italijansko ljudstvo naj »reši Trst, da ne bo postal grob Italijanov«. Prepirali so se in prepirajo se s fašisti za prednost v blatenju jugoslovanskih narodov in v zahtevah za izročitev Trsta Italiji »Ne moremo priznati in ne priznamo londonske konference — j.r zaključil tovariš Furlani — kajti priznati nljene sklepe bi pomenile odpirati virata fašizmu v Trstu, b\' pomenilo odpirati vrata novim mukam in novim žrtvam Slovencev ir demokratičnega italijanskega pre- KOPER. — V nedeljo je bil letni 'občni zbor italijanske unije za Istrsko okrožje' V poročilu o delovanju unije je predsednik Nazario Agarinis poudarik da so Italijani bolj kot kdaj koli odločni nadaljevati z borbo za zmago resnice, za bratstvo med Italijani, Slovenci in Hrvati in za -utrditev ljudske o-bla-isti. Potem, ko je poudaril, da Italijani Istrskega okrožja ne bodo nikoli priznali sklepov londonske konference je navedel, da so Italijani popolnoma enakopravni pri izvrševanju oblasti, saj je v organih bkrožruiih oblasti 60 Italijanov, v mestnem ljudskem odboru v Kopru pa 38. V veliki večini so Italijani zastopani v ljudskih odborih v Piranu, Izoli, Bujah, Novem-gradu in Umagu, SV. PETER — NOVA VAS — Pred kratkim smo v naši vasi slovesno položili.' temeljni kamen Zgradbe novega ljudskega doma. Na gradbišču se je zbralo okrog 800 ljudi, ki so z odobravanjem sprejeli besede upravitelja osemletne šole o pomenu gradnje ljudskega doma za nadaljni kuiturno-pno-svetn-i razvoj v naši in v sosednjih vaseh. Ob tej priložnosti je igralska družina uprizorila v vaški šoli štiri igre iz partizanskega življenja A. G. tnju v Bujah, ki se ga je udeležilo okrog 10.000 ljudi so govorili predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Gonjan, zvezni ljudski poslanec za Rovinj, Giusto Massa-(ro-tto in tov. Erminij Medica. 2 zborovanja so poslali protestni resoluciji ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ in maršalu Titu. NOVA GORICA. — V soboto jc bila v kulturnem domu »Jože Srcbr-nič« V. redna skupščina vojaških vojnih invalidov, katere sc je udeležilo 88 voljenih delegatov osnovnih organizacij. Obravnavali so pTcd-vsem organizacijska vprašanja in delo organizacij na terenu. Najboljše uspehe so imele osnovne organizacije v Šempetru, Vipavi in še v nekaterih krajih, kjer so samoiniciativno delali in se niso zanašali samo na pomoč z okraja. Med drugim so imeli ti odbori tudi razne prireditve, katerih čisti dobiček so razdelili med najpotrebnejše člane svojih organizacij. Nad pol milijona dinarjev pa jc riizdeliln v podobne namene okrajna zveza in sicer deloma v denarju, deloma pa v blagu in jestvinah. Osnovna slabost organizacije je predvsem v tem, da je premulo povezana z organi ljudske oblasti, z Zvezo borcev in množičnimi organizacijami. Zato so bili invalidi marsikje prizadeti pri reševanju pokojnin in podobnih stvareh. Po novi teritorialni razdelitvi bo imel goriški okraj 17 občinskih enot in 63 poverjeništev. Osnovne organizacije bodo utrdili, da bodo postale močan družbeno-politični činitelj na vasi. Večina invalidov je zaposlenih, ugotovili pa so, da nekatera podjetja nimajo pravilnega odnosa do njih. — Na konferenci so pretresali tudi zadnje dogodke v zvezi s Tr-stom in z ogorčenjem obsodili nesramno mešetarjenje z našo zemljo v Londonu. J. P- * VIPAVA. — V soboto in nedeljo (so pri nas gostovali člani SKUD !iiz Ajdovščine z veseloigro »Pri belem konjičku«. Igralci so se potrudili, da bi bil njihov nastop čim Ibolj kvaliteten in so želi med prebivalstvom obilo priznanja. ' PIVKA NA KRASU. — Pred kratkim so sorodniki in prijatelji pospremili k zadnjemu počitku člana KPS Alojza Posega, ki je po nesrečnem nakliučjiu uitonil v Pe-itelinskem jezeru. Pokojni je bil rojen leta 1922. v Pivki (St. Peter na Krasu) kot sin malega kmeta Ze kot otroka so ga vzgajali v naprednem duhu in kot tak je ostal vse življenje. Pod italijansko oku- pacijo je skupaj z drugimi mlade» •niči skrival slovenske zastave, da 'jih ne bi Italijani uničili, med vojno pa je sodeloval v NOV in se je med dirugim udeležil tudi bomb za osvoboditev Banaita, Zagreba in' Ljubljane. Po osvobdlivi je bil nekaj časa mladinski funkionar, nato pa je opravljal razne partijske in politične funkcije po Sloveniji. Njegova zadnja funkcija je -bila tajnik občinskega odbora Pivka. Kot dobrega .tovariša, neumornega' delavca ter zavednega aktivista bomo ohranili tovariša Posega v trajnem spominu, B. S. * POSTOJNA. — Fotokinoamater-ski klub v Postojni je te dni organiziral tečaj za fotoamaterje v dija- škem domiu v Postojni. Namen tečaja je spoznati dijake z najosnovnejšim znanjem tehnike fotografiranja in izdelave slik. Za tečaj se 'je prijavilo 30 dijakov. B. S. * STUDEiNO. — Pred kratkim je požar uničil stanovanjski poslopji Ivana Prelasa in Venceslava Sim-čiča. Ker sta -bili obe stavbi kriti S slamo, je bila akcija gasilcev s IStudenega in- Postojne le toliko Uspešna, da- so obranili nadaljnc širjenje požara. Skupna škoda znaša okrog 4,000.000 din, lastnika pa sta bila zavarovana le za okrog 800.000 din. B. S. DOLENJA VAS. — V nedeljo nas je obiskal dr Stanko Pušenjak in nas v zanimivem predavanju poučil o zahrbtni tuberkulozi in načinu zdravljenja. Prebivalstvo si želi še več takih poučnih predavanj. Isti dan so imele članice AF2 volitve vašflcega odbora, katerim Ista prisostvovala tudi članici okrajnega odbora AFZ Milica Primožič 'in Slava Gerkman. CERKNICA. — Naše žene so imele prvo zasedanje občinskega odbora organizacije AFZ. Zborovanja 'so se udeležile v velikem številu. Zvečer je bila prireditev v prosvetnem in sicer so gostovali član/ igralske skupine KUD iz Begunj. DUTOVLJE. — Kmetijska zadruga je imela v .nedeljo skupščino, na kateri so pregledali dosedanje delo. Bilo je precej razpravljanja 'o perečih problemih, sprejelll pa 'so tudi obveznosti za prihodnje delo. Vsekakor pa j.e treba pripomniti, da je med prebivalstvom pre-imalo zanimanja za razvoj zadruge 'saj bi lahko marsiikdo pomagal z nasveti ali kako drugače. Tako bi 'bila bolj uspešna borba s težavami, ki niso ravno majhne. RB Odgovor maršala Tita De Gaspariju ob krivičnih sklepih londonske konference in italijanski požrešnosti V Zirenrjanimu je pred dnevi ab odkritju spomenika narodnemu heroju Žarku Zrenj anitiu na velikem zborovanju govoril maršal Tito. V svojem govoru jo med drugim maršal Tito cdgovor.il italijanskemu ministrskemu predsedniku Do Ga-speriju, obenem pa je omenil tudi sklepe londonske konference, ki pomenijo gerobo kršitev mirovne pogodbe. Maršal Tito je ponovil De Ga-sperijevo izjavo, da se morata sporazum in komunike o londonskih sklepih nanašati ena celotno Tržaško ozemlje, nato pa nadaljeval: »Vidite torej, on pravi, da se tisto, kar so Stavili v resolucijah glede na cono A, nanaša na celotno ozemlje, tudi na cono B. Sedaj na.j ga vprašajo. zakaj je stavil notri tudi cono B. To nismo storili mi, pač pa cn. Sedaj se sprašujemo, kaj je rcsnics: ali listo, kar govore zavezniški krogi — Amerika in Anglija ali - tisto, kar govori De Gasperi. Prepričan sem, da je resnica tisto, kar govori De Gasperi, da se je tu skuhala kaša, o.i da so to za-m?skirali. da se na bi preveč kadilo. Vidite, tako pravi De Gasperi: ». . . bodoi na osnovi mirovne pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, spol, jezik in vero. Torej oni tu pokažejo, da je točno tisto, kar pravi De Gasperi. On pravi, da ne prejudicirajo. Da ne — prejudicirajo — za koga? Za Italijo. Se pravi, da s tem. kar so sedaj dosegli, še ni rečeno, da v p-ih'.dnjosti ne bodo dosegli še več. Tako je s to stvarjo, v tem je trik. Saj je De Gaspari dovolj jasno povedal, da so odločno stopil.' na tržaška tla in da bodo sedaj nadalje napadali, saj imajo londonski rov in londonski bunker.« Ko je nato maršal Tito poudaril, da so dali vso oblast Italijanom v roks in da je Italija dobila proste roke v Trstu, je ob koncu dejal: »Samo v primeru, da bi Trst v resnici dobil guvernerja in da bi postal svo- bodno ozemlje in svobodno mesto z de . čeno cono, samo :edaj bi p-1-v .liii v to, da se odcepi del našega tci?sa, cd našimi nacionai.negj o-icml.,:i. A sflaj h-.lijani »v- zahtevajo samo Trsia, temveč več, Mi poznam;) njihovo požrešno?'., ki je nenasitna. Pridržujemo si pravico sp. čo l.ikšnih ñapado.' na koristi države ,'a lahk> ukre-lu-nv.. vse potreor.o v prid naše države, ki v resnici ne bo ničesar prejudicirala in kršila mirovne pogodbe, marveč bo ukrenila vse potrebno, da bi bile zavarovane vsaj do neke mere koristi naše države. Tako je s to stvarjo. Jaz vam, tovariši in tovarišice, obljubljam, da bo naša vlada budno spremljala vse, kar se dogaja in da bo pravočasno ukrenila vse, kar je potrebno.« Pred dnevi sta objavili svoja volilna programa Siovanisko-italijan-ka ljudska fronta (za trž-isko občino) in L:®!a slovenske skupnosti pogodb;, b. d na osnovi trostran- Jugoslovanska vlada smatra londonske sklepe kol re'sno kršitev pravic ter interesov Jugoslavije ske deklaracije.« Toda nri trestran-ske deklaracije ne priznavamo, na osnovi mirovne 'pogodbe pa cn Svobodnega tržaškega ozemlja ne more dobiti, ker določa mirovna pogodba Svobodno tržaško ozemlje ne pa svobodno ozemlje italijanskega Trsta. Ce je svobodno, polem ni italijansko, ni De Gasperijevo ampak Tržaško svobodno ozem'je Tako je s to stvarjo. Mi smo v naših predlogih v zadnjem času poudarjali, da se tako ne bomo sporazumeli. Naj se izdela mirovna pogodba z določenimi popravki, da lahko izmenama upravlja STO italijanski in jugoslovanski guverner Tako je pravilno. Potemtakem so v Londonu grobo prekršili mirovno pogodbo.« V nadaljevanju svojega govora je maršal Tito rekel: »Dovolite mi tovariši in tovarišice, da preberem nekatere sklepe londonskih pogajanj. Tukaj je seveda marsikaj lepo prikrito, vendar pa se dajo razkriti mssta, iz katerih je razvidno, dr se tisto, kar je De Gasperi tako sladkobno -priznal, skriva za temi formulacijami. Tri vlade so se ravnale po postavki, ki je vsem skupna, da morajo biti namreč priprave takšne, da ne prejudicirajo dok mčne rešitve tržaškega vpra-n;a kot celcle in da prav tako jamčijo vsom prebivalcem cone A (tu se r.o omenja cona B. le-to omenja samo De- Gzsp:-:») Jugoslovansko zunanje ministrstvo je objavilo v sredo spomenico o londonski konferenci o Trstu, ki je bila v torek izročena ameriški in br.V.anski vladi. V spomenici je rečeno: »Jugoslovanska vlada Je objasnila svoje stališče o londonski konferenci še v času, ko je bila le-ta sklicana brez vednosti Jugoslavije. K:nferer.ca je nadaljevala svoje delo od 3. aprila do i), maja 1952 lota za zaprtimi vrati. Jugoslovan ;ka vlada je bila seznanjena z rezultati dela konference komaj nekaj ur pred objavo uradni ga poročila o zaključku razgovorov. Zaradi tega s to spomenico iznaša na-?l:drjje stališče do sklepov te konference: Prvič. Po obstoječih mednarodnih sporazumih je bila poverjena uprava v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja do končne rešitve tržaškega vprašanja anglo-amcriški vojaški upravi. Splošno pravilo je, da mora mandator sam izvrševati svoj mandat, ne pa po nekem dru-ff,?m, posebno ne v tem konkretnem primeru po Italiji, ki ima zahteve po tem ozemlju. Jugoslovanska vlada smatra, da se brez njenega pristanka in soglasnosti ne sme vnesli prav nobena sprememba v strukturo obstoječih oblasti v anglo-amcriški■ coni Svobodnega tržaškega ozemlja. Jugoslovanska vlada ugotavlja, da so s spomenico o sporazumu bile izvedene take spremembe v režimu in v mednarodnem statutu ozemlja, ki je pod c.nglo-ameriško upravo, da popolno-m-i uničujejo ravnotežje, ki ga je želel doseči mirovni sporazum glede mesta Trsia oziroma cone A. To je v neposrednem protislovju z besedami, duhom in nameni, iz- . fí'K: ■^Í'f.-'í'' y-;..: jsp mm mi mi ¿iJ? mmm MM- ;mm»me:m »Ni nikak nacionalizem, če bra-r ¡no našo zem''jo, ki nam jo ho-čej:> vzeti italijanski šovinisti! Ob lej nevarnosti naše ljudstvo enotno neisiopa in razgalja pohlepne nakane italijanskega imperializma ter ivolieno politiko kominformistič-niii lažnivcev!« Tako so se že od- ločno izjavile množice našega ljud-IV.va na velikem zborovanju v Bazovici, ki ga prikazuje naša slika tako izjavljajo dnevno zborovale! na volivnih zborovanjih Slovansko-f.la.ijanske ljudske fronte in Liste idcvcnuke skupn jsti. Opozarjamo vse naročnike »Slovenskega Jadrana«, da je današnji številki priložena položnica za poravnavo naročnine in zalo jih prosimo, da jo poravnajo tako, da bodo imeli časopis plačan vsaj za tri mesece v naprej, sicer bomo prisiljeni, da jim list s 1. VI. 1052 ustavimo. Kdor ima naročnino že poravnano do konca leta, naj odstopi svojo položnico znancu ali prijatelju kot novemu naročniku. Kolporterje pa prosimo, da obračunajo vse prodane izvode n:i naš naslov v Kopru. Kolporterji postojnskega okraja obračunajo ■naši 'podružnici v Postojni, GregorčiOzv drevored 5, kolporterji Istrskega okrožja pa Centru tiska v Kopni, Naročnike v Trstu in Italiji pa prosimo, da plačajo naročnino upravi »Primorskega dnevnika« v Trstu. UPRAVA raženimi v pravilniku o podelitvi mandata. Drugič. C<>irta točka predvideva. da bo italijanska vlada predložila, komnadani cone pa na ta predlog postavil generalnega direktorja u-prave in da bo pod upravo tega direktorja delovala celotna civilna uprc.va cone. To v resnici pomeni, da zavezniška vojaška uprava ne bo več upravljala cone, marveč u'o poverila to upravo Italiji. Izvajajoč na ta način protipravno realno unijo tega ozemlja z Italijo, s čimer so resno ogroženi interesi Jugoslavije, interesi, ki jih je priznala mirovna konferenca v Parizu. Tretjič. Ssdma točka spomenice predvideva, da bo italijanska vlada predlagala adekvatno število 1-talijanov, torej ne Tržačanov, niti ne italijanskih državljanov slovenske narodnosti za upravno službo v coni .4. Te osebe naj bi postavljalI komandant cone na njihova službena mesta, italijanska vlada pa si bo pridržala pravivco o odpoklicu vsakega uslužbenca. V slučaju njihove izmenjave bo moral komandant zaprositi italijansko vlado, da določi njihove namestnike. To dokazuje, da bo italijanska vlada imela ne samo neposredni vpliv na personalno politiko, marveč bodo vsi ti uslužbenci odvisni od italijanske vlade. Italijanska vlada ima možnost, da zamenja katerega koli od teh uslužbencev zaradi katerega koli vzroka, ki bi ne bil po volji italijanski vladi. Namesto načela, da bi se funkcije na ozemlju Trsta poverile domačim ljudem, pa sedma točka spomenice omejuje in celo onemogoča prebivalcem cone upravljati javn\: funkcije. Njihova nadaljna zaposlitev v tržaški upravi bo odvisna od pravice postavljanja in pravice odpoklica italijanske vlade. To dokazuje novo pravno zapostavljanje tržaškega prebiral-ava, ki zavisi od izključnega vpliva italijanske vlade. Četrtič. Osma točka spomenice priznava generalnemu direktorju uprave, torej italijanskemu funkcionarju, da priporoča bodoče spremembe .;> upravi, spremembe, ki bodo odvisne od odobritve komandanta cone. Vse to dokazuje, da so se vlade ki so odobrile te sklepe, že vnaprej obvezale, da bodo tudi brez posebnih odlokov šle v smislu na-daljnega prilagojevanja uprave v coni A v smislu italijanskih zahtev. V z v,:'z i s takim razvojem, ki je nasproten duha mednarodnega položaja v coni /1, si vlada FI.RJ pridržuje pravizo, da pri vsaki taki eventuelni spremembi, ponovno pokaže na kršitev 'mednarodnega položaja te cone. fiztič. V protislovju s stališčem Sveta ministrov zunanjih zadev o povezanosti tržaškega gospodarstva z italijanskim, je zavezniška vojaška uprava kršila svoj mandat s sklenitvijo mnogih gospodarskih in finančnih sporazumov, s katerimi je bil Trst enostavno prepuščen vplivu italijanskega gosix>dar-stva z namenom, da se ga vključi v okvir italijanskega gospodarstva. To ni v duhu načel, na katerih mora sloneti režim v Trstu. Jugoslovanska vlada je večkrat protestirala zaradi kršitev mandata na\ škodo Trsta in Jugoslavije. Zaradi tega je jugoslovanska vlada neprijetno presenečena, ker je točka devet spomenic.^ v londonski konferenci potrdila vse te sporazume in spretno podčrtuje enostransko vzpostavljeno zvezo, ki obstoji med italijanskim gospodarstvom in gospodarstvom cone -4. Ta italijanski gospodarski monopol imenuje omenjena spomenica italijanski prispevek k gospodarstvu cone. Jugoslovanska v Izda ob tej priložnosti protestira zaradi te potrditve omenjenih sporazumov, ki kršijo njene bistvene interese. Šestič. Jugoslovanska vlada je z globoko zaskrbljenostjo prečitala drugo točko objavljenega poročila po kateri so vlade, ki so sodelovale pri sestavljanju spomenice O-končnih sklepih, soglašale, da se da največjo praktično priznanje prevladujočemu italijanskemu značaju cone A. Načela o narodnostni enakopravnosti v coni A so bila ta dosedaj kršena, čeprav je bilo u-radno priznano načelo enakopravnosti in značaj jezikovne mešanosti te cone. Jugoslovansko vlado za-skrblja splošno nespoštovanja tega načela, kar daje možnost za še več-jl? in odkritejše omejitve nacionalnih pravic S'.ovenccv v coni A. Vse gornje mere je treba gledali skozi to novo obeležje značaja cone. Jugoslovanska vlada opozarja, da tako priznavanje ni samo v nasprotju z duhom in besedilom odloka pariške mirovne konference, marveč vzbuja celo resen sum o vrednosti formalne deklaracije proti diskriminacijam, ki jih vsebuje spomenica. Sedmič. Sporazum sicer pušča komandantu conc formalno kontrolo, u:ndar je on v tem pogledu vezan na splošne namene in zaključke, pri sestavljanju katerih je sodelovala njeoova vlada in katerih vodilno načelo je. da sta cona A in Italija gospodarsko povezani. Razen tega so njegove roke vezani? tudi s tem. da je celotni aparat odvisen od .italijanske vlade. Med tem ko bo obdržal komandant formalne kompetence, bodo stvarne kom ,\tence prešla izključno pod Italijo, od katere je odvisno ne samo funkcioniranje sedanjega aparata, marveč tudi njegova morebitna izmenjava. Iz vseh zgoraj navedenih vzrokov jJugoslovanske vlad.', prisiljena odločno poudariti da smatra zgoraj navedene zaključ-hj spomenice o sporazumu o coni A z i), maja 1052 kol enostranske i: t:ret:pravno kršitev mednarodnega statuta con:' .4 in resno kršitev pravic ter interesov Jugoslavije. ki je predložila svoje kandidatne liste v obdmah Devim — Nabrežl-na, Zgtinik, Repen tabor in Dolina. V političnem ck-ki prc.crama Slovan sko-i t al i j Bask a ljudska fronta o-pozarja, da je glavna ovira za dejansko ustvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja v tem, da imajo iredentistiane stranke monopol nad tržaškim gospodarskim, političnim in upravnim življenjem, kar je posledica diskrirninacijske politike, ki jo od junija 1945. leta izvaja anglo-amer.iška vojaška uprava na škodo delovnega ljudstva. Ljudska fronta poziva vse slovenske in italijanske delovne množice, naj se združijo in iztrgajo sovražnikom Tržaškega. ozemlja iz rok osnovo njihove rnooi ter ustvarijo neobhodno potrebne pogoja ea boljše življenje. Slovensko—italijanska ljudska fironta zahteva v svojem volilnem programu ustvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja z jamstvom obeh sosednih držav, da bi se tako za jamčil njegov obstoj in miren razvoj; uveljavijenje enakopravnosti med Slovenci in Italijani: pravico,' cla si tržaško ljudstvo samo izvoli svoje vladne organe; nacionalizacijo ključnih gospodarskih naprav ter .da se Tržaškemu o-zemlju izroči vsa imovina, ki je na področju Tržaškega ozemlja pripadala italijanski državi. Ob koncu poziva Slovansko-ita-lijanska ljudska fronta v političnem delu programa tržaške volivce, naj se borijo za takšno tržaško rbčino, ki ne bo orodje politike, ki je sovražna svobodi in neodvisnosti Tržaškega ozemlja. Administrativni del programa Slovensko-; alijan.:ke ljudske fronte vsebuje najnujnejša konkretna vprašanja, ki 'čakajo rešitve v o-kviru tržaške občine in za katere si» bodo predstavniki Ljudske fronte v občinski upravi borili. Tako poudarja administrativni del programa. da mora vsaka tržaška družina imeli primerno stanovanje, da mora im.ii mssito takšne socialno-skrbstvone in podporne ustanove, ki bodo ustrezale potrebam dostojnega življenja, cla mora občinska uprava posvetiti posibno skrb za vzgojo mladine, za njeno strokovno hoabrEtabo .in zapes .itev. Dalje zahteva Slovansko-italijanska ljudska fronta, da se mora na kulturnim polju spoštovati narodna ena-kopravnosit in odstraniti sleherna diskriminacija, tako da bo šola svobodna in brez tujih vplivov na njeno vzgojno delovanje. Program Slovansko-r.alijanske ljudske fronte poziva ob zaključku vse tržaške volivce, naj -podprejo s svojo borbo in glasovi program Slovansko-ita- lijanske ljudske fronte in izvolijo občinske predstavnike, ki se bodo bonili za njegovo uresničenje Volilni program Liste slovenske .skupnrati poudarja, da se bodo njeni kandidati borili za dokončno ustvaritev STO, za resnično enakopravnost Slovencev z Italijani, za raaveljavljenje fašističnih potuj-čevauih zakonov, za široko občinsko samoupravo, proti zapostavljanju Slovencev na grrpodooikem, polj.ičnem in kiulourncm področju. „itBlijjfflll © jft HS - u Tržaški Slovcnci so v zadnjih šestih lotili na lastni koži doživljali in še doživljajo posledice kršitve mirovne pogodbe. Lahko bi našteli nešteto primerov, ki pa so nam več ali manj znani. Poudariti pa je potrebno, da v Rimu že sedaj, ko sc podpisi na mešetarski spomcnici niso se niti posušili, ustvarjajo iz doseženih rezultatov novo podlago za svoje nadaljnje zahteve, za nadaljnji pritisk in za nove dokaze o italijanstvu Trsta. To jc pač najboljši dokaz ne samo grobe kršitve mirovne pogodbe, katere negacijo pomeni ravno tristranska izjava, temveč tudi dokaz nenasitnosti rimskega imperializma. Že samo dejstvo tovrstnega izkoriščanja londonskih rezultatov kaže še prav posebej, kako ogromno napako so napravili predstavniki zapadnih sil samo s sklepom, da se konferenca v Londonu skliče in da se na njej odloča brez sodelovanja tržaškega ljudstva in brez sodelovanja Jugoslavije. Prepričani pa smo lahko, da bo rimsko izkoriščanje izmešetarje-nih rezultatov v bližnji bodočnosti postalo še bolj očitno, zlasti če pomislimo na marčne, iz Rima organizirane dcmonstracijc in na stali-če o takoimenovanem »nesodelovanju« monopolističnih iredentističnih oblastnikov, ki so imeli doslej v rokah samo krajevno oblast. Po izvršenem mešetarjenju v Londonu Šteje uprava v coni A šest ameriških, pet britanskih in 21 italijanski funkcionarjev! Ali je po vsem tem šc mogože govoriti o »zavezniški«, t. j. »anglo-ameriški« upravi cone A? Na vsak način lahko imenujemo takšno upravo le »italijnn-sko-angloameriško« upravo, kakršne pa nc predvideva prav noben člen mirovne pogodbe. Kako sc jc torej moral potiti bri-tanski zunanji minister Anthony Eden, tla bi pred dnevi pred svojim parlamentom to dejstvo prikril. Kako bi ga moralo biti sram, ko je moral trditi, da bodo s tem zajamčeni tudi interesi tržaških-Slovencev! Vprašali se moramo, ali sc odgovorni krogi v ZDA in Veliki Britaniji ter njihovi predstavniki v Trstu zavedajo, kam vodi vse to. Ali poslušajo — prav po londonskih koncesijah — govorico fašistovskih govornikov v Trstu, nc samo na račun jugoslovanskih narodov, temveč tudi na njihov britanski in ameriški račun? Ali sc zavedajo, da ta fašistična govorica, ki je imela za posledico svetovni požar, ne bo mogla imeli tudi danes drugih posledic? Če rimska imperialistična vlada in inšistovski iredentizem nista dobila tistega, kar sta zahtevala, t. j. tiste Po nezakonitih in krivičnih londonskih sklepih avažnlska ) w n w n i-sJia izročila vladama ZDA in Velike Britanije spomenico, v kateri poudarja, da spremembe v civilni upravi conc A pomenijo samovoljno ustvarjanje unije mod Italijo in cono A in da so s tem resno oškodovani interesi Jugoslavije, ki so ji bili priznani pred šestimi leti na mirovni konferenci v Parizu. Tržaški Slovenci dobro vedo, da sc za take krivične in nezakonite rezultate londonske konference lalvko zahvalijo tudi kominformistom, saj so 20. marca manifestirali skupno s fašisti, kar jc dalo povod za sklicanje tega mešetarjenja, O tem stališču kominformovcev nam jasno govori tudi njihov tisk, ki sc pritožuje, da jc Italija dobila celo premalo, ker niso izpolnili tristranske note. Tržaški Slovcnci pa tudi nc bodo nikoli pozabili, da so bih jugoslovanski narodi vedno na njihovi strani in da konferenca ni imela slabših rezultatov. sc morajo zahvalili Ic svoji dosledni borbi in podpori jugoslovanskih narodov, njihove vlade in maršala Tita. Kar se tiče trditve, da londonska konferenca ni prejudicirala bodočnosti TO, si poglejmo samo šc izjavo predsednika tržaškega conskega sveta dr. Schiffrerja, ki se je kot čilan italijanske delegacije udeležil londonske konference. Dr, SchiJjfreir nravi: »Ce londonska konferenca ne prikjuči Trsta k Italiji (celo to so pričakovali) pa vsaj izključuje vsako možncat na misel o necdivisnosltd .Trata in predstavlja dokončno preprečen j s rešitve take vrste.« Sklepi londonske konference torej po izjavi človeka, ki je na njej sodeloval, onemogočajo tako rešitev, kakršno določa mirovna pogodba. Kaj naj torej pomenijo zatrjevanja zahodnih državnikov da mirovna pogodba ni bila kršena? Volilna kampanja v Trstu, ki se je v bistvu pričela žc s sklicanjem londonske konfcrcncc in razširitvijo italijanskega volilnega zakona na cono A Tržaškega ozemlja, sc jc zelo razživela po 2. maju, ko jc bil službeno objavljen njen začetek. O živahnosti te kampanje najslikovilejc govori nad 150 volilnih mitingov v Trstu in okolici. Pri tem jc zanimivo in potrebno ugotoviti, da jc odbor za organizacijo predvolilne kampanje (v katerem je nič manj kot 8' demokrščanskih zastopnikov), določil za zborovanja skupine strank, ki jo vodi deniokvščanška stranka in jo sestavljajo poleg nje italijanska liberalna stranka, socialistična stranka Julijske krajine in italijanska republikanska stranka, največje trge v Trstu, medtem kn so za zborovanja Slovansko - italijanske ljudske fronle predvideli lp periferne in nc-prikladne kraje. Zgodilo pa sc jc, da je bil za zborovanje italijanske liberalne stranke določen trg Garibaldi. ki je eden največjih trgov vs Trstu, čeprav jc bilo pričakovati, 3a 'bo na zborovanju le malo ljudi. V resnici je zborovanju prisostvovalo lc 16 ljudi. Mnogo volilnih sestankov —• seveda v centru mesta — so imele irc-denti.stične stranke vseh barv. Ker dobivajo, , finančna sredstva iz neusahljivih virov, sc. poslužujejo te stranke najmodernejc opremljenih plačanih propagandisličnih skupin, ki lepijo ccle noči plakate z velikimi znaki tržaških iredentističnih strank. Na spodnjem robu teh plakatov so z drobnimi črkami izpisana imena rimskih tiskarn, odkoder ti plakati izvirajo. Dnevno krožijo po ulicah avtomobili z zvočniki, ki pozivajo volivce na zborovanja, toda od njih so najbolje obiskana zborovanja MSI. Na teh zborovanjih grozijo s smrtjo Slovenccm in vzklikajo »zmagam v Albaniji, Dalmaciji in Afriki«, vzklikajo Mussoliniju, pozdravljajo z rimskim pozdravom, poveličujejo »podvige« italijanske vojske v drugi svetovni vojni, napadajo Jugoslavijo in blatijo ljudsko oblast v coni B. Tako je fašist Grilli na zborovanju MSI izjavil, »da pretekle borbe italijanske vojske ni mogoče pozabiti«. Trdil jc, da se ni za- Lea Pečarja, njegovi kričači skušajo motiti potek zborovanj Slovansko-ilalijanske ljudske fronle, kršijo volilna premirja itd. Številni primeri nam javilo kažejo, kako podpira Vi« dali iredentistično politiko in kako sc druži s fašisti, saj se njegovi škvadristi še nikoli niso obregnili v kak shod fašistov, ki nc-motcno rjo- »simboličnc« navzočnosti oddelka italijanske vojske v coni A in pa poveljstva nad policijo, kot so odkrilo pisarili italijanski časopisi — ali pa vsaj direktno upravo rimske vlade v coni A, ki naj bi nc bila podrejena vrhovnemu poveljniku conc, je lo samo zasluga odločnega odgovora jugoslovanskih narodov, njihove vlade in maršala Tita. Tudi po sklepih londonskih mešetarjev o Trstu so sc jugoslovanski narodi, njihova vlada iu maršal Tito pridružili tržaškim Slovenccm in ostalim demokratičnim množicam v Trstu v njihovem odločnem stališCii, da so londonski sklepi enostranska in protizakonita kršitev mirovne pogodbo, ki jih ne morejo priznali. Jugoslovanska vlada pa je «PHm fmmm^i^mmm^zemmm I»«5»« < ^ ^ ? -si.■ k-: >n w. . te -si »s» .. ite SKUPINA PLAČANIH FASISTI UNIH RAZGRAJAČEV V TRSTU aSliLJli © oprati Glede na nedavno pisanje italijanskih časnikov o domnevni aretaciji treh jugoslovanskih vohunov v Gorici, se je zvedelo v jugoslovanskih uradnih krogih, da so o-menljene osebe popoi'ncma neznane in da potemtakem nikoli niso imele nobene zveze s katerimi koli jugoslovanskimi organi. Ni izključeno, da hoče italijanska iredentistična propaganda s takimi vestmi zmanjšati vtis, ki ga je vzbudil v javnosti, proces proti italijanskim iredenlističnlm agentom v Kopru. čela z drugo svetovno vojno in da se z vojno tudi ni končala. Te »misli« jc šc jasneje izrazil drugi funkcionar »rimskega gibanja« Massi. Izjavil jc. da bo MSI, če pride na oblast, »takoj rešilo vprašanje Trsta, Istre in Dalmacije«. Odkar traja volilna kampanja v Trstu, šc ni minil dan, da se ne hi na govorniških tribunah ircdenlislič-nih strank pojavilo nekoliko govornikov iz Riina, Milana, Bologne in Firence. Naporom iredente. da ustvari vzdušje »nespornega italijanstva tega področja« je treba dodati še podporo iredentističnih strank italijanskemu zakonskemu predlogu, ki predvideva protiukrepe za vse, »ki s svojo dejavnostjo ovirajo priključitev Trsta Italiji«. Zastraševanje je eden izmed glavnih argumentov v govorih iredentističnih predstavnikov, toda kljub temu so. eksponenta demokristjanov v Trstu Bartolija iz-žvižgali na dveh zborovanjih, kjer se je pojavil kot govornik. Njegovi poizkusi -—I kakor tudi poizkusi Sara-gata — da bi sc uveljavil v delavskih predelih mesta, so sc klavrno končali. Tudi v volilni kampanji v Trstu nadaljuje Vidali s svojimi komin-formističnimi škvadristi z dvojno igro, s katero bi želel preslepiti tržaško prebivalstvo. Naravnost smešno je namreč, kako si tržaški koni-informisti prizadevajo, da bi se iz lislih, ki so navdušeno ploskali fašističnim razgrajačem 20. marca in pozneje, kar naenkrat čez noč spremenili v najbolj vnete in »edine« zagovornike STO. Toda pri teli poizkusih so jih rimski gospodarji zaradi svoje neprevidnosti žc večkrat spravili v hudo zadrego. Kakšno bridko razočaranje je moral občutiti vsak pošten tržaški delavec, tudi Italijan, ko je v kominformovski reviji »Vie Nuove« bral. da njegov glas pri zadnjih volitvah ni bil oddan za uresničenje STO, kot so mu lagali, temveč zato, da je lahko italijanski zunanji minister s temi glasovi dokazoval italijanslvo Trsta. Tudi sredstev za svojo propagando Vidali nc izbira, zmerja slovenske matere z vlačugami, v Lonjerju jc udaril v obraz slovenskega partizana vejo po tržaških trgih. Letošnja- agitacija za volitve novih občinskih sVclov v Trstu in petih občinah cone A Tržaškega ozemlja, se lelos razvija mnogo bolj hrupno, zagrizeno in razburljivo kot pri volitvah pred tremi leti. Tržaške ulice in trgi imajo žc teden dni značilen, pisan predvolilni izgled. Povsod, kjer je mogoče, so nalepljeni znaki in letaki M kandidatnih list, ki vsiljivo rotijo volivec, naj glasujejo za njihovo listo. V tej papirnati predvo-livni ofenzivi prednjačijo iredenti-stične in informbirojevske stranke. Podoba je, da v Rimu tokrat niso skoparili in da so dobro napolnili volilne blagajne svojih tržaških podružnic. Mi služijo takšse šikeme sfoolfša^jj« medsebojnih 2 Italijanske obmejne oblasti v Tržiču so brez vsakega vzroka preprečile jugoslovanskemu državljanu Janezu Pretnerju, direktorju podjetja »Solv-enija-les«, potovanje skozi Italijo v Francijo, čeprav je imel v redu potno dovoljenje. Na ukaz obmejnih oblasti je moral Janez Pretner v Tržiču izstopiti in se vrniti v Jugoslavijo. Pred nekaj dnevi pa so na istem mestu in nn podoben način prisilili ravnatelja zadružnega podjetja »Koop-eksport« da je moral izstopiti iz vlaka, čeprav je imel tudi on potrebne polne dokumente. V kratkem razdobju nekaj dni so italijanske obmejne oblasti na protizakoniti način dvema jugoslovanskima državljanoma preprečile potovvapje skozi Italijo, čeprav so njihove konzularne oblasti pred tem obema izdale potrebni tranzitni viizum. Šikaniranje jugoslovanskih potnikov pravtako daje svojevrsten pečat odnosom sosedne republike do naše države. Ali služijo takšne šikane zboljšanju medsebojnih odnosov? ma kiiat&o Trije zahodni poslaniki so v torek izročili sovjetski vladi odgovor na njeno zadnjo noto o Nemčiji. Nota predlaga/ [naj se žc pre j določi okvir morebitnih razgovorov, r.\pristranska komisija pa naj ugotovi pogoje za izvedbo voltiev v vsej Nemčiji in vseh sektorjih Berlina. Nota poudarja dalje, cla mirovna pogodba z Nemčijo nc more biti prej pripravljena, dokler sc na sestavi vlada enolns2 Nemčije na podlagi svobodnih volitev. Po torkovih pripravljalnih volitvah računajo v ZDA, da ima senator Taft na svoji strani 34S delegatov, Eisenhoioer 319, Slas-sen 22, Warren 7, Mac Arthur 2, medtem ko se jih še 132 ni odločilo. Na drugi strani pa je Harri-man, ki se prav tako poteguje za kandidaturo za predsedniške voliti]:, izjavil, da lahko potolči! vsakega republikanskega, kandidata, všlevši Eisetihowerja. Ameriško vrhovno sodišče je v ponedeljek začelo;,, \razpravq o vprašanju zaplenitve ameriške jeklarske industrijJi?. V torek je sodišče zaslišalo zastopnika vlade, nato pa so pričali predstavniki sindikata železničarjev, ki trdijo, da jih je vladna zaplenitev železnic prisilila, da po letu 1950 delajo po nižjih mezdah. Zadnje dni je prišlo v Tunisu zopet do novih atientatov. V predmestju Tunisa so neznanci vrgli bombo hišo neke francoske družine, pri čemer, je bila mati ubita. njena dva otroka pa ranjena. Druga bomba je bila vržena v nekem drugem predmestju. Francosko poveljstvo je zato napovedalo izjemno stanje od 20,30 do 5 zjutraj. V torek je eksplodiral' pred glavno pošlo peklenski stroj, ki je povzročil smrt 4 oseb.' Nahas paša je še vedno prepričan v neuspeh pogajanj in .razgovorov z Veliko Britanijo,. ¡%st »Al Ahrgm« je objavil vest, da je egiptovski ministrski predsednik Hilali paša sporočil britanskemu poslaniku Stevensonu.. zavrnitev zadnjih angleških., predle-* gov. List trdi, da predstavlja ta egiptovski odgovor, zadnji poskus za sporazum med obema državama. Stavka v avieriški letalski industriji še dalje traja. Industrija nudi petnajst centov poviška sindikati pa zahtevajo IS in pol. Vse civilne letalske družbe sv>ita so skrčile število zračnih poletov, ker so v skrbeh za rezerve tekočih gori v. V torek zjutraj so sovjetske patrulje ustavile vsa vozila zavezniških patrulj, ki so vozila v Berlin. Na ta način so preprečile britanskim in ameriškim vojaškim patruljam gibanje na cesti Berlin — Helmstedt v obeh smereh. * Po sestanku avstrijskega kanclerja Figla z ameriškim državnim tajnikom Achesonom je bilo izdano poročilo, ki pravi, da sta govorila o splošnem položaju Avstrije, zlasti pa o vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo. Zapzdnonemški kancler Adenauer se je sestal s tremi visokimi komisarji in jim je poročal o razgovorih s člani svoje vlade in z voditelji strank v zvezi z nemškim prispevkom k evropski o-brambi. Poročal je tudi o stališču ki ga bodo verjetno zavzele po-sameziie stranke, ko bo moral parlament razpravljati o ratifikaciji pogodbenih dogovorov. Maršal Montgomery se mudi te dni na obisku v Ankari, kjer se je sestal s turškim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom ter nekaterimi višjimi turškimi vojaškimi funkcionarji. Indijski ministrski predsednik Pandit Nehru je ob prevzemu o-blasti s strani novega predsednika Rajenda Prasada javil imena članov nove vlade. V novi vladi ni velikih sprememb. Nehru si je obdržal ¡ministrstvo za 'zunanje i zadeve. «fl I llfc,,. ......Jfpl Kii-j^mkMmii V..-- A • i"'1' - t- SS&SbSSESS j _ ¡¡¡¡lig ■• r: Aa..- • A»-,-.'•-.• ■ ■. "-1 NEKAJ SPOMINOV (Nadaljevanje ) Prodiranje naših enot so motili le posamezni streli in rafali izhiš, kjer so se zatekli posamezniki ali manjše grupe Nemcev, ki so še.v zadnjem trenutku izkoristili svojo krvoločnost in povzročili nekaj desetin žrtev osvoboditeljem. Partizani so z njimi sproti obračunavali. Pomagali so jim meščani, ki so kljub regijanju strojnic in pokanju pušk prišli na ulice pozdravljat osvobo« RADO ČEHOVIN dilelje, jim dajali hrano in pijačo ter pomagali odkrivati sovragova gnezda1. 1 Z našimi prednjimi stražami smo .prišli do fkiancarske kasarne v Ulici Udine, Na vratih je stal stražar -— financar — za vogalom pa prav tako nekaj financarjev, skritih za zaklonom. Vprašamo ga, kaj tamn počne. Odgovoril je, da je na straiži ih da' je v I. nadstropju njegov glavni štab — štab CLN. Ukažemo mu. 'naj pokliče komandanta. Takoj se je na vratih pojavil nek podpolkovnik finanlearjev in major karabi-•nerjerv. Bila sta zlikana z ostrogami na svetlika jo čih se škcirnjih, s ■polnimi prsi Mussolinijevih medalj. Se predstavita in želita vedeti, kdo smo in kaj želimo. Cim smo jim povedali, sta spremenila barvo, sa- lutirala in nas povabila na štab. Okrog 12 višjih oficirjev italijanske vojske karabinerjev in financarjev ter nekaj civilistov nas je tam sprejelo. To je bil del tistega CLN, ki je '»mirnim« ¡potom prevzel oblast od nemškega gaulaj.terja Rennerja. tisti CLN, ki je-streljal naše antifa-šiste po sabotaži na -garažo. v Ulici Maesimo DlAtdzeglio in ki je dal častno besedo Nemcem, da bodo njihove kolobciracionistične sile pustile prest prehoid iz Trsta Nemcem, da se predajo Anglo-amerikancem. Tisti CLN, ki se je nato hotel predstaviti Anigloamerikancem v Trstu kct osvoboditelj Trsta, ki' mu pripada oblast. Ubogi politikanti. Gcitpoda ije tzsčela napadata, češ se bijemo po ulicah brez sodelovanja z njimi, ki so vendar »demo-kratje« in ki imajo svojo »demokratično .vojsko.« Gospe, d i smo pojasnili, da so prav oni titsti, ki so vse do danes napadali narcdno-osvobcdilno gibanje v Trstu, odklanjali vsako možnost sodelovanja z antiiašističnimi silami v Trstu in ki so izvršili v škodo tega gibanja še ¡marsikaj drugega. Nato iso predlagali, naj se vsaj za naprej vršijo kombinirane oborožene akcije v Trstu, ker da njihova vojska šteje nekaj tisoč mož »antifaši-stov«. Na vprašanje, kdo sestavlja to vojsko in kje ima položaje, ni hotel nihče odgovoriti. Zato smo jim pomagali iz zadrege. Povedali smo jim, da so to njihovo vojsko sestavljali izključno dovčerajšnji nemški kolaboracinisti in fašisti, Guardia civica, brigate nere, X. mas, kve-stura, karabinerji, financarji itd., ki jo je tržaški proletairiat, organiziran v enotah komande mesta, že pred dvema- dnevoma razorožil. S tem orožjem, ki so ga Nemci velikodušno poklonili za (borbo proti JLA in tržaškim anlifašislom, naše enote sedaj uničujejo še zadnje ostanke Hitlerjevih hord v Trstu. Zato smo gospodi v štabu, ki je bil brez vojske, predložili, naj se razide sam. sicer iga, bo čez dve uri razorožil tržaški proletariat. In res, čez dve uri jim je komandant I. sektorja izročil povelje komande mesta in jih razorožil. Tak je bil zaključek »slavnega včerajšnjega kolaboracio-ni stičnega CLN v Trstu«. Toda po zaslugi dotedanjih vojnih zaveznikov Jugoslavije in še posebej po zaslugi izdajstva sovjetskega imperializma je danes ta isti CLN rehabilitiran, tržaški proletariat in vsi antiifašisti v Trstu pa oropani zmage, ki so si jo z ramo ob rami z JLA sami priborili. Tem dogodkom je sledil 1. maj 1945. leta, največji, praznik v Trstu. Trst je bil svoboden. Prebivalstvo hvai.ežno osvoboditeljem, je po ulicah .Trsta prepevalo in vzklikalo svobodi, demokraciji, JLA in tov. Titu. -m.I.Ig Trst 'je /trgovsko -industrijsko velemesto Srednje Evrope in hkrati veliko pristanišče v sredo-izemskeim prostoru. Kot vsa ve-ilika mesta čnpa svoj pomen iz lege ob stiku gospodarsko raznolikih pokrajin, ki jim je posredovalec v izmenjavanju, blaga. Vključitev Trsta v osrčje Srednje •Evrope določa neposredna bližina Alp, ki so njena hrbtenica, hkrati ipa še bližina 15. poldnevnika, po ikaterem se rarv.na srednjeevropski čas. Obenem pa stoji Trst t,udi v •osrčju sredozemskega .prostora, saj je na robu njegovega centralno ležečega Jadranskega bazena. Ob tem imorju je Trst najbolj na sever pomaknjeno pristanišče. Prav to mu je v preteklosti olajšalo uspešen konkurenčni boj z drugimi pristanišči v sosedstvu. Šele 25 km severozahodno od središča Trsta, pri Tržiču, se Jadransko moifje najgloblje zajeda v firup Srednje Evrope. Ta zareza je geograf.sko pomembna v več ozkih: /tu se prirodno stikata Apeninski in Balkanski polotok, tU si podajala roko Furlanska nižina in dvignjen kameni t kraški svet, ki izpolnjuje .dobršen del Balkanskega .polotoka .prarv tu pa se hratii stikata sklenjeno romansko in sklenjeno slovansko narodnostno ozemlje. Tako je Itorej Trst odločno pomaknjen na (balkansko stran. Njegovo lego v območju krasa še posebe podčrtuje ¡površinski in podzemeljski tok poglavitne jadranske vede Reke, ki obkroži Trat z zahodne strani ter Dr. Roman Savnik končno doseže morje kot Timav pri 'taisti severni zajedi Jadranskega (morja. Trer. zavzema centralni položaj V Tržaškem .zalivu; v njem je hkra-it'i .naravno središče slovanske jadranske obale. Kot sestavni del Slovenije je igral nenehno pomembno vlcigo: V Trubarjevem času prav liako kot ob rojstvu prve slovenske .'povesti Sreča v nesreči, v kateri je povedal preprosti višnjanski župnik Janez Cigler slovenske brav-tce v Trst in iz njega v bližnje in dailjne prekemorske dežele! Iz teb ■ ¡prvih početkov domače tvornosti pa dret dolga sklenjena veriga v današnji! .razgibani čas. o;-' Narava je Trstu odkazala poglavitne naravne st>:ke z neposrednim slovenskim zaledjem ter preko njega z odmaknjenimi pokrajinami, ki iso daleč' na severu in severovzhodu cd Tržaškega zaliva. Te slike (pospešuje vrneta dobrih prehodov med katerimi pa zavzemajo najime-hitnejše mesto Postojnska vrata, ki se cdplrajo med Hruišico in Ja-ivornukii, ker so najvišje dvignejo le 609 m nad mor.sko gladino. Tako udobnega in nizkega prehoda 'i.z sredozemskega prostora v notranjost evropskega kontinenta zaman '.iščemo naokoli vse do Burgnmdskib vrat v Franciji in do Proševskega '.razvodja nad Kumanovsklm poljem v središču Balkanskega polotoka. Zato je povsem naravno, da je stekla do Trsta prva železnica skozi Postojnska vrata in da je ta proga kot edina dvotirna v kasnejši dcibi opravljala glavne blagovne prevoze. V kasnejši dobi je pro- Imel.n^ stike Trsta s severe.m okrepila bohinjsko - turška železnica, medtem ko se .ponibelbska železnica .preko Vidma siteka v Trst s strani 'in po velikem ovinku. Tako se je (razvit Trst v voziljišče železniškega premeta na velike daljave. Do 1, 1918." je Trat dobro služil fcvcijemiu naravnemu zaledju: bil je nakiadišče in 'izvoeišče Slovenije, nemških avstrijskih pokrajin ter »čeških .predelov, vrh tega pa je 'priklepal nase tuli dobršen del Panonskega nižavja, dasi je kot sestavni del ogrske krone pripadalo 'drugemu carinskemu področju, ki je nudilo vso prednost takrat ma-idžavski Reki. V tem času naravnega razvoja je bila na tržaškem bla-Igovnem prometni z dobri,mi V.)',', «dele/ena tudi Ilalitja, toda stala je za soudeležbo ogrske krone in za soudeležbo Anglije. 'Evropska diplomacija pozna v svoji novejši zgodovini vrsto perečih problemov ki jih je bolj ali imanj zadovoljivo reševala z uveljavljanjem mednarodno priznane nevt.ralazacije. Na najbolj nevarnem mestu Zahodne Evrope je kot Soseda Velike Britanije nastala nevr tralna Belgija. Na drugem koncu •Bvrcpe je po močnih zapleilljajih okrog orientalskega vprašanja preostal košček evropske Turčije z nevt raliziranim Besporom in nev-Itrc,' iziranami Dardanelami. Zdaj je na viesti tržaški problem, ki je hkrati problem Srednje in is.redozemske Evrope. Gre za to, ali •bo tu zmagalo načelo mednarodno priznane in zajamčene samostojnosti tržaškega czecnlja — v tem primeru bo Trslt nemoteno služil svojemu bližnjemu in daljnemu zaledju, ali pa bo iz njega naalala nemima tipalka novo spočetega1 .imperializma, ki bo svet nenehno opozarjala na nevarnost za mir. Spričo -značaja, ki ga dobiva vo-livna kampanja za občinske volitve v Testu se inam, ki smo doživeli fašistično e>ro od njenih prvih ■začetkov, .naravnost vsiljuje spomin na iprve občinske volitve, ki sc se vršile po prvi svetovni vojni Bilo je to ravno pred tridesetimi leti, šteli smo leto 1922. Volitve so bile napovedane za 15. januar. Pc dekretu z dne 31. avgusta 1921 bi se mcirale vršiti štiri tedne po objavi tega dekreta, toda dejansiko sc se kakciz sedanje volitve zavlekl' do srede januarja 1922. Napovedane volitve so Slovenci v Trstu in p: vsem Primorskem pozdravljali z veseljem, ker so upali, da bo take končno nehala doba vsiljenih italijanskih občinskih garantov in ds bodo odslej lahko sami upravljali občine, ki so tako močno trpele med vojno in še bolj od dneva okupacije. In tega upanja jim niso zmanjšali niti grozni spomini na prve državnozbarske volitve, ki sc bile nekaj mesecev iprej. Saj se je še dvigal dim v bližnji Istri, še je bila zemlja namočena s krvjo slovenskih in hrvatskih volivcev in i: ječ so se- slišali glasovi rojakov, k: so jih obsodili, ker so se upravičeno skušali upreti porajajočemu se fašizmu. Toda dogodki so jim prinesli najhujše razočaranje. Ob prvih državnozbonskih volitvah leta 1921 in prav talko ./tudi ot prvih občinskih volitvah leta 1922 ni bil fašizem še na vladi. Toda potek obojnih volitev je v .Istri in v Trstu nosil pečat najhujšega fašističnega teirorja. Z visokcidoneči-mii naciana'istlč,nimi in protislo-vanekimi gesli so se spravili fašisti nad Slovemce in Hrvate v komaj f.nektlranem ozemlju. Razne »demokratične« stiranke, ki so bile te-daj na' vladi, se niso temu uprle bhratno blagohotno so dopuščale divjanje fašističnih tolp in so ga celo z organi javne varnosti podpirale. Deloma so to storile zato, ke-j so spričo sistematičnega proti j u-¡goslovainskega hujcka.nja glede imržnje do S'Rvein'cev in Hrvatov ,niso razlikovale cd fašistov, deloma pa ilz strahu pred fašisti ter so skušale tako odvračati nevarnost cd sebe proti Sloive.nce-m in Hrvatom na Primorskem, Ta podla igra raznih italijanskih vlad je omogočita, da je bil požig Narodnega, do-.ma v Tnstu že julija 1920, t, j. preti .r.neksijo, ognjeni krst fašizma, in je dala faši.c'.~.m m-čnest, da so najprej v Mri, in v Trstu nemoteno in nekaiznovano začeli s svojimi u-StrahovaJnimi pohodi. Ne bomo ,tu oživljali vseh epizod ¡fašističnega divjanja v Tirstu, posebno v predmestjih in v okolici ob času občinskih volitev 1922. O tem zgovorno priča že samo dejstvo, da je od 56.000 vpisanih volivnih upravičencev glasovalo samo 26.000. In danes se ig.ra ponavlja. Trst ni sicer tokrat sestavni del Italije, toda Italija ga smatra za takšnega in v tem pogledu žal ne naleti na igluha /ušesa pri Anglosasih. Dejstvo je, da so na pritisk italijanske (vlade ponovno prenesli volitve in da so uvedli tudi v Trstu novi italijanski volilni zakon, ki kot tak 'že močno prikrajša iliržašike Slovence v njihovi pravici do sorazmernega .zastopstva v občinski upravi. Ker pa se Italiji ni posrečilo, da doibi v svoje roke varnostno oblast ■v Trstu, in je tako manj verjetno, da bi mogli neofašisti in drugi e-tlemenli neovirano onemogočiti glasovanje Slovencev, ji je angloa-meriška vojna uprava toliko šla na ¡reko, da so vpisali v volilne sezname vse Italijane, ko si kdaj koli bivali v Trstu in po najnovejšem odloku vse .»esule«. Le tako je ibilo spričo 272,000 prebivalcev možno ustvarita 202,000 volilnih upravičencev. Leta 1822 so s terorjem znižali število vciliLcev cd 56.000 na 26.000, in sicer ako.roda izključno na škodo Sovencev, Sedaj pa so obratno i/n menda v še večji meri, krivično povišali število volilnih u-■pravlčencev, seveda zopet samo na škodo Slovencev. ,, Politično ozračje sedanjih občinskih volitev je enako ozračju leta 1922. Fašizem je zopet na pchcdiu. Kakor požig Narodnega doma leta 1920 so bile letošnje demontn-aci-je v Trstu j »vini začetek fašističnega udejslvovanja. Zaman skuša to prikrivati vladajoča demokrščan-,ska stranka v Trstu in v Italiji, VoUvna kampanja v Trs tu z neofašističnimi .izpadi govori dovolj; jasno. Zaman skušajo sedaj zajeziti plaz, ki so ga zavestno ali nezavestno sprožili. V tem jim bo bore mao pomagalo tudi »tretje volit-veino darilo« An g les asov. Za tem darilom bedo zahtevali še druga samo, da se ohranijo na stolčkih, ki se jim hudo majajo. Toda tako Cram pripravljalo tla za tiste, ki jih hočejo z doseženimi mednared-no-'poIi'!ičn'i.mi uspehi držati v o-neidj.u. Ali človek se ne sn-re o-tresti vtisa, da se je neofašistično i ¡| «SM* ^ ^ s \ I I -i. 3 ! 4P .V. AJsSv- SaESZs mm.....i •Ä mmm : : í » ^SgS^ííawSírfíí-ííí: ÈmmIi :"•■ -v:;- • ; ■■ v 'S. gy • . Map WB m P» 1 : ¡ I - .. . .'i •• •• '.......K m M*:.si i« m -5" i*;??*. >;•.••.■>:> ïSSIS: i i :; 11 &<§ im «'WSSííi ; » i w-.iííi . V ü i ■■■■■•• . - > iWmmgM wmmmm-, mmm ISSillï; :-.-: y." mm a Krasna je naša slovenska obala od Slivami pa do Barkovelj. Le pesnikovo pero lahko opiše lepoto našega Jadrana. zemljo in ljudi, ki že stoletja žive ter kljubujejo naravnim silam in tujčevemu pohlepu. Da, zares lepi so ti kraji v vsakem letnem času; v zimi. ko piha ostra burja in so vinogradi goli. spomladi, ko evelejo mandeljni in vse ozeleni, poleti, ko tod lovijo lune in je do Barkovelj vsa obala priljubljeno kopališče, v jeseni. ko "je trgatev in se od morja do vasic na grebenu prepleta tisoč barv, ki jih niti umetnik ne more ujeti na platno. Tajinstveni izvir in izliv pri Slivami, divje, navpično skalovje pri De vinu, pašni, vinogradi in lepa liar-kovljanska obala, porliči in vasice so kol biser pri biseru. In vse.ima pristen slovenski značaj, vse govori o naši zgodovini. Naš slovenski ribic in kmet sla lu doma in slovenska govorica tu sega do morja. Laška govorica, italijanska obala neba tam, kjer ni več plitva, ob prvih skalnatih obronkih našega Krasa. Pohlepnemu tujcu se cedijo skomine iio tem kosu naše zemlje. Italijanski nacionalisti hočejo čez lo ozemlje postaviti nov most. ki naj bi združil Trst z njihovo »madre pa-trio«. Poslužujejo se vseli sredstev in Še na bolj zvit način kot med fašistično dobo. Zalo nam je. ta kos naše ogrožene grude še bolj pri sreu kakor kadar koli. Naši predniki so s svojo krvjo in znojem prepojili to zemljo, zalo nam je sveta, zato moramo vedno bolj pazili in preprečili peklenske tujčeve načrte. Stivan, mala vasica, a njena zgodovina sega daleč v preteklost, je zdaj prav ob meji med Italijo in Tržaškim ozemljem. Da je tu meja pravzaprav med dvema državama, skoraj ne opaziš. Za zeleno mizo so siecr zaznamovali črlo na zemljevidu in pod mirovno pogodbo stavili svečan;) svoj popis, čez nekaj mesecev Tin so na to žc pozabili in meja je ostala le na papirju. Dan za dnem prihajajo tujci iz najbolj oddaljenih krajev Italije, se tu naselijo, dobijo vse pravice, stanovanje in zaposlitev, prej ko domačini. Če se bo tako nadaljevalo. bodo morali domačini nc-kega dne pobrali šila in kopita, zapustiti svoj rojstni kraj in s culo pod pazduho v svet s trebuhom za kruhom. »Ali smo si to zaslužili, ko smo se krvavo borili proti fašizmu in itali- janskemu okupatorju.« tako se mi je pritožil v Slivami prileten možak, ki ic izgubil dva sinova v vojni in dom, ki so mu ga Nemci zažgali. Slab spomin imajo naši nekdanji zavezniki ali pa niso mož beseda. Premaganemu nekdanjemu sovražniku, ki je, V 25 letih povzročil toliko gorja našemu narodu, ga preganjal in zapiral, dajejo zopet vso oblasl v roke iu brežina postajajo pravo gnezdo raznih czulov in prilepcneev iz južnih krajev Italije. Kmetje se pritožujejo, da jim kradejo pridelke in drva. A komu naj se pritožijo? A Scsljanu in Devinu pa tudi v Nabrežini je bilo še pred leti malo slišati tuje govorice. A zdaj? Nove trgovine, gostilne, obrate so dobili tujci. Tujci že nekaj let načrtno kupujejo zemljišča in si čaju prebivalcev. Kontovelj. vas slovenskih ribičev, sloji na grebenu griča. Od daleč se li zdi kot utrjena postojanka čuvarjev našega morja. Med ^ vasjo in morjem na strmc-m pobočju j so mali vinogradi, njivice in trte, kol ; da bi jih skrbna roka postavila na police drugo nad drugo. Stari Konto-veljci, Prosečani in Križani ter Na-brcžinci so na svojih ramenih zuo- ,-. sili zemljo in kamne, postavili pod- K porne zidove, da so lahko posadili oljke in trle, ki obrodijo izvrstno vino, Nikjer na slovenski zemlji in daleč okrog na svetu nima kmet tako napornega dela. Prav je rekel pred leti neki danski strokovnjak, ko je videl le kraje in občudoval naše kmete pri delu: »Država bi morala dali tem junakom nagrade, ne pa jim na- J" ' lagati davkov!« Pipi S Koutovclja je krasen razgled. 3 Koutovclja je krasen razgled. . .m's, Ííff ^ ■d leboj se razprostira sinji J a- m, pogied ti objema Trst, vidiš , ..'fCll ■i • t_____r._ . ) i . ......i---- :., L„ .s«. .C-., 'y.^A^éiij. Kraška hiša, potuho. da bi nas še bolj preganjal kol prej. Dobro si bomo to zapomnili mi in sinovi naših sinov. 01) cesti med Šlivanom in Dcvinom so italijanski iredentisli lani ponovno postavili volkove. Gobec imajo stegnjene proti slovenskim krajem, kot da bi hoteli vse požreti. Ti vedno lac'ui laški volkovi! Po tržaških ulicah in trgih pa tulijo novi izrodki in poganjki fašizma, da hočejo lic samo Trst, temveč tudi Istro, Reko in Dalmacijo. Ob kraški skali si bodo zdrobili zobe kot njihovi predniki. Devin s svojim gradom in razvalinami na pečinah je kos naše zgodovine. Čudno, da gospod, ki zdaj v njem prebiva, in prej njegov prednik ni še razumel in spoznal, da smo lu Slovenci doma, da je bila tu doma Lepa Vida, da tu živi narod, ki je pregnal Turke in lujee, ki so ga hotel; uničiti. Devin, Scsljan ter Na- Devin zidajo hiše na važnejših in lepših točkah ob obali in glavni cesti. Mno-ai. ki so priromali v le kraje med italijansko okupacijo, so žc pred koncem zadnje vojne previdno odšli, ker so sc dobro zavedali, da niso tu doma, ker so mnogi imeli črno vest. Zdaj sc je vsa la pisana družba zopel vrnila. Žc grozijo domačinom in napovedujejo povratek Italije in svoje maščevanje. Prekleto jim rastejo kremplji, zlasti odkar jih podpirajo kominformislični janičarji. Nabrežina, središče teh krajev, je znana po vsem svetu zaradi svojega kamna. Svoj čas so sloveli in uspevali nabrežinski kamnolomi, kjer je imelo zaslužka do 5.000 delavcev. Pod Italijo so kamnolomi začeli hirali in hirajo ša danes, saj je zdaj zaposlenih le ena desetina delavcev v primerjavi s številom pred prvo svetovno vojno. Bolj proti severu so vasi Vižovljc, Mcdja vas, Mavhinje, Cerovlje, Sem-polaj, Prečnik, Praprot, Slivno, nato Samalorica, Salež, Koludroviea, Zgo-nik, Gabrovee in Briški. Ob cesti in nad obalo pa Sv. Križ, Kontovelj in Prosek. Kje dobite bolj pristna slovenska imena, kot so imena teh naših vasi? Zaman jih je fašistična Italija potujeila in spakedrala njihovo obliko. Vse vasi in kraji imajo pravo slovensko lice in pečat in prebivalci so pristni Kraševei po svoji zunanjosti in značaju, marljivi, pošteni, trd-ni in zavedni Slovenci. Zemlja je skopa in revna, kmetu ne poplača njegovega truda, a kljub temu daleč naokoli ne najdeš bolj skrbno obdelanih njivie in vinogradov. Mnogi si morajo poiskali zaslužka po tovarnah drugod, da lahko preživijo svojo družino in plačajo davke. Glavna pridelka teh krajev sla vino in krompir, v nekaterih vaseh tudi sadje, zlasti češnje. Živinoreja propada, ker propadajo pašniki. Zaradi r10; ugodnih razmer marsikdo zapusti zemljo in išče zaslužka drugod. To je vsekakor škodljiv in žalosten pojav, ki daje tujcu večje možnosti, da nas podjarmi in gospodarsko uniči. Kdor zapusti svojo grudo pa tudi prej podleže polujčevanju, ker ni več go-| spodarsko neodvisen. Sv. Križ je velika vas; na eni strani zre v morje, na drugi pa sega do Klavne ceste, ki pelje v Nabrežino. Tudi lu je zadnja leta zrastlo novo begunsko naselje. Prosek je še v dobri meri obranil svoje lice. Tu je manj prilepencev in domačini so bolj složni kakor v marsikateri dru-ui vasi. Na Proseku lepo uspeva kulturno življenje, ki ima stare tradicije, Sramotno pa je, da so oblasti na zahtevo italijanskih iredentislov odvzele Prosečanom in Konloveljcem njihov prosvetni doni, ki so si ga sami zgradili in obnovili. Prosek i" Kontovelj sta skoraj skupaj, vasi pa sta si različni po zunanjosti in zna- lepote teb krajev. Tržačanom je to fW^^a^i?^^®-^^ priljubljena točka iu kdor le more i x x N s |t§§l ., s pripelje tujega gosta na Napoleonsko eeslo, nad pečine,- da občuduje te kraje, ki ostanejo vsakemu v najboljšem spominu. S Koutovclja proti Trstu si po ostrih ovinkih kmalu v tržaškem predmestju, zagledaš Barkov-Ije, skromne in čedne hišice naših Barkovljanov ter moderne hotele in vile, ki so si jih tujci tukaj sezidali, ker so Barko.vlje najlepši del tržaške okolicc. S Proseka pripelje tudi cesta proti Opčinam, po pusti kraški planoti. Opčine so se zadnja leta zelo razširile. kmalu pa bo več tujcev kakor domačinov. Tržaška iu tuja gospoda si je tukaj postavila vile in parke, številni Openei pa so še brez strehe, ker so jim bili domovi uničeni bombardiranju. Italijanski šovinisti so razen naše obale zbrali tudi Opčine za svojo raznarodovalno politiko in so postavili tod svoje zavode, kakor »II villagaio del faneiullo« z namenom, da bi spremenili zunanje lice. toga kraja in poitalijančili naš slovenski živelj. Njim pomasa okupacijska vojska, ki razlašea kmetom zemljo za razna svoja igrišča in naprave. Ne daleč od Opčin stoji Repenla- bor, znan še iz turških easov. ko so . . , . „ . ..... . . i i , se naši uredniki zatekali na* tabore kot popolnoma slovenska vas. Krene- m vozili nies0 v Trst. Brscice pa so lice his je revno, notri pa vladata \ - ' i „ r mo po cesti na levo in smo v krat- na gncih. da so se laze hranili proti 1 ...... T. turškim napadom. Tudi Rcpcntabor kem v Romanjih. Ju m vec Krasa, . . 1o ir» nrnsppTipp. vpr ^pmnp mani ka- Skedenjske narodne noše pekle kruh in ga z mlekom in jajci red in snaga. V Miljskih hribih pre-ler zelenjavo vozili na prodaj v Trst. bivajo pretežno Slovenci, a prav ti Vsak Tržačan dobro ve, kako je v zadnjih 100 letih te skromnega mesteca nastalo velemesto Trst. Živo mu še hrni v spominu, da so bi-jle dobe blagostanja v Trstu posledica kopičenja bogastva iz zrnic, ¡¡ki so jih dajale milijonske množi-ijce iz zaledja.. Iz teh zrnic so nasta-'e milijarde, ki jih je Avstrija investirala za gradnjo pristanišča, dokov ter železnic. Brez teh bi Tnst ostal, kjer s.!a danes Piran ali s \x I i>a Koper. Kakšen delež pa ima v i /eni 11 a 1 i i n" Naselila jo takrat v .I7,!.slu vc. (isc6 >>regnicolov« ter ripeljala v pristanišče nekaj bark. i naj bi »konkurirale« močnemu iovanskemu ter nemškemu kapita-u. Italijanski impemalisti niso i-neli denarja za investicije in so e zaradi tega omejevali na denar-io pomoč svoji iredentistični trairiki ter njeni misionarski podružnici. ki se je imenovala Lega Mazionale. Med tem, ko se je že jližala prva svetovna vojna, so talijanslci imperialisti vedno bolj j režali, da bi dobili bogati plen. To je bilo čisto nekaj drugega kakor zasedanje šejkovskih dvorcev t• Libiji. Italijanski imperialisti ni-;o leta 1913 prav nič mislili, čega-/o je ogromno bogastvo, proglasili so ga enostavno za svojega. Kaj 'ahko sredstvo za bogatenje! Ta grrbež nas močno spominja na do-jo ekspeldicij v odkrito Ameriko, od koder so se vračale ladje zlata, ■d naj bi služile za gradnjo kapitalistične industrije. Po okupaciji Julijske krajine so italijanskim irnpe-rialistom takoj zadišali bogati slovenski gozdovi in rudniki. Njihova Amerika naj bi šla proti vzhodu, 'odpirali naj bi se novi časi za nabiranje prekrasnega plena na Balkanu. V tistih časih so italijanski generali govorili svojim vojakom: Le pojdite, naberite si plena in nesite ga domov. Čaka vas velika sreča! Prišla pa je NOB in nosilci italijanskega imperializma se u-maknejo v svoje vile ob Komskem jezeru ter Liguirski obali. Preprosti človek je tedaj že utegnil misliti, da so zares napočili popolnoma_novi časi, da od 'starega zares ni o-stal niti kamen na kaminu. Tedaj si nikakor ni mogel zamišljati, da se bo italijanski imperializem vrnil v naše kraje. Na žalost, dogodilo se je ravno obratno. Odkar je na oblasti De Gasperi, se vc-dnc bolj stopnjuje ofenziva tega imperializma. Ta si štavlja v program da dobi nazaj, kar je izgubil S svojimi zvezami in zlasti še s pomočjo Vatikana, si ti pridobijo naklonjenost tako pri oblastnikih Okolici 47 zadružnih denarnih zavodov in 26 gospodarskih produktivnih ter dilitri.b.ieijnkvh zadrug, ki so bile povezane s Tržaško hranilnico in posojilnico ter Zadružno zvazo, Januiirja 1929 je italijanska vlada odredila likvidacijo Tržaške hranilnice in posojilnice, ki je razpolagala z ogromnim premoženjem. Na isti način je bila likvidirana tudi Zadružna zveza. Slovenci in •Hrvati so imeli leta 1913 v tržaškem brodarslvu 31.8% vsega vloženega kapitala, Nemci 47,82%, I-talijani pa komaj 19,37%. Ta kapital so Slovenci in Hrvati po italijanski okupaciji izgubili. Slovenski bančni kapital je bil v tistem čcau v Trstu dominanten. Po Italijanski valiutl leta 1951 znaša povzircčcna škoda s požigom slovenskega Narodnega doma v T nstu 1,180.000.000 ML! Navedli rmo toko de! škode, ki gre v milijarde! Namesto povračila im:.mo danes nezaslišano gonjo in grabež, katerega cilj je popolno gospodarsko in kutl.urno u-ničenje ter h tenri še asimilacija Slovanov Tilslu. O tem grabožu bi zaman iskali vesti v Vidalijevcm tisku, ko.- pa je zopet dekarj, da VLdr.lI odobrava politiko italijanskih irrpei^ialhtcv. Ali ste že ke-daj slišali, cla bi Vidali zahteval da se Slovencem povrne, kar jim je bilo nasilno odvzeto? Ne. tega nismo slišali i:i ne bomo tudi v bo- I I I doče. Bliža so čas. ko bodo morali tudi virlalijev/ci dafi odgovor v zvezi s t cm svojim početjem. Gralbež italijanskih imperialistov v Trstu '.12 pozna -nobene meje. Ncrtprr/.i temu grabežu, ki ima oblike brutalnega imperialističnega ropanja, tiarama odgovoriti s proti-ukreoi Množične demonstracije v FLRJ proti najnovejši londonski kupčiji kažejo, da FLR-J tega ropanje ne bo mirno prenašala. Italijanska imperialistična gospodarska pentf.racija v Trstu je ileigalna, proti vsakemu demokratičnemu načelu ter na liniji priprav novih vojnih konfliktov na tukajšnjem ozemlju. V S Repeniabor „ , ... v Londonu kakor tudi ekraj Atlan-Kruha ne pečejo več, brških big pa kraji so najbolj izpostavljeni razna- prekupčevanje je od tega čase starejši meščani še vedno sporni- rodovolnemu pritisku Italijanov. Ti sa vedno bolj živahno. Italijanski njajo. Saj je še vedno v veljavi stari kraji so najbolj ogroženi in najbolj 'inrperisiisti imajo, od1' spomladi rek, da so najboljše stvari brške bige zanemarjeni. Miljski šovinisti, pa naj -¡g^g y x,istu dejansko v svojih ro-in istrske fige. ; nosijo črne ali rdeče srajce, so naj- v,s.s gospod a n:i'.vo, oni cdlo-Iz Boršta. nI i pa iz Boljunea lahko hujši sovražniki, podli in ostudni so- gajo, kaj naj se gradi, kaj naj se tu prideš v Glih^čico. ki je svet zase, vražmki vsega, kar je slovensko. Sc proizvaja, kje in kaj naj Trst ku-mali "orski paradiž za izletnike i" pod Avstrijo in prej pod Benetkami puje. Uradni naziv STO se spreme-- ■■ „,p„ Cimp ie . .msnndarsko zali- ni v tako neslanost, kakršnih je le malo v moderni zgodovini, Itali- ker so se prvotni, domačini preselih bhi ženski živelj. S^^^emik^ dosTgt bliže potoka Rmseiee kjer jc I" » Miljski šovinisti in kominformisti da slovani y T,ratu Se n,iso dobili V^zem-ifo Ne daleč od Ricmanj je Boršt. Nad ™ V0 .tovca, Hciniigonje in Odalta Zbor ima 100 pevccv in ga vodi dirigent Slcbodan Krstič, Pred dvema mesecema je zbor slavil petletnico svojega dela. V teh petiih letih je :me.l turneje po vsej Jugoslaviji, dol je 400 koncertov in prepotoval 2(5 tisoč kilometrov. Poleg fizičnih naporov pa lahko zabeleži zbor tudi velik umetniški ucipeh, kajti v ¿cm času so .naštudirali nod 300 skladfo, med katerimi je tudi Verdijev »Rekvijem«. Ljubitelji naše pesmi bodo is poznali v produkciji Zbora JLA iz Boogro.da skladbe noših domačih skladateljev, kar bo doprineslo h •kulturnemu zbližan ju in razvoju naših domačih zborov D:uga skupina njegovih del obsega predvsem motive z morja in v splošnem umetniško manj zadovoljuje kot prva. To pa zato, ker se je umetnik pri teh slikah pustil zapeljali od premnogih posameznostih. t oko da so ta dela mnogo izgubila na svežini. Pretirane potankosti dojejo tem delom skoraj foto- smo se prepričali, da kaže Pečarič nedvomen umetniški talent, vendar se nahaja še na poti iskanja svoje lastne slikarske note. Kot istrski domačin nam bo gotovo nudil še mnogo umetniškega ugodja s slikarskimi motivi svoje rodne zemlje. Razstaiva je za naše kraje velik r % vs^ A^; , , % vNs vNv t. v > ■ V V.S ✓ > : . - > s .s i-.''--:'..',,,.-. «i ...■■..:,,■,,■..■ JilM H. Pečarič: PIRAN grafski značaj ih zaradi Likanja močnih barvnih efektov cesto zapade v risekladno druženje raznobarvnih ploskev. Ob njegovi prvi osebni razstavi ku!i turni dogodek, pomemben za vso slovensko kulturno javnost, ker ije Pečarič s svojimi slikami vnesel v našo likovno umetnost lepoto naše Istre in našega morja. H. D, (Slovenske narodne. Uredil Jernej Humar, naslovno stran narisal Hermom Pečarič. Slovenski pesniki in pisatelji št. 3. Koper 1952). Ze januarja meseca napovedani izbor narodnih pesmi je v prodaji Z njim je založba Lipa razmeroma pozno začela .uresničevati letošnji program in tako zamudila priliko da bi v zimskem in pomladanskem času vrgla na trg čimveč cenenih knjig za preprostega bralca. Kjerkoli leži krivda, v upravi, uredništvu a.li v tiskarni, treba je zamudo grajali dn opozoriti odgovorne, naj se resneje zavzamejo za slovensko knjigo pri nas. Grajati je treba zamudo predvsem zato, ker je znano, da so dijaki koprske gimnazije samo za prvi maj prodali 500 izvodov, kar. je pri nas svojevrsten rekord. To dejstvo jasno dokazuje, kako je bila knjiga potrebna in kako preprosti ljudje delavci, kmetje itn dijaki, radi sežejo po delu, ki jih zanima. Take priložnostma predaje bi bilo treba organizirati tudi drugod po Primorskem, da bi prišla zbirka v roke vsem tistim, ki jim je namenjena, da bi pozabljeno besedilo ot' že znani melodiji znova zaživelo. Knjižica je pnirejema v glavnem po Glonarjavi Slovenski pesmarici in po Barčici, Pesmi so razvrščene po abecednem redu začetkov in jih je skupaj 170. V prvi skupini so stare narodne in ponarodele umetne pesmi, v dodatku pa nekatere ponarodele partizanske. To je novost in dobra stran te zbirke. Zdi se, da je želel urednik poiskati predvsem tiste pesmi, ki so naširr ljudem vsebinsko in pevsko najbližje. Kljub temu je izbor problematičen. Zakaj so opuščene pesmi ki govore o vojaščini, kje so ne- LJUDSKI ODRI RASTEJO Nič bolj razveseljivega ni, kot je ugotovitev, da rastejo po naših vaseh ljudski odri, ljudske igralske družine — amatersko gledališče. To je dokaz namreč, čigava last postaja tolika stoletja zasužnjena kultura in umetnost, pa tudi, da so naše vasi le sposobne slediti predhodnikom stvariteljskega duha. Pa tudi to, da gre v klasje seme, ki ga je vsejala revolucija. V nedeljo 11. maja je v Krkavčali prvič nastopila domača igralska družina s Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. To je v tem kraju tudi nrvi pojav odra. Za igralsko družino je že to velik uspeh, da so si izbrali primerno igro, namreč Finžgarja. Ne vem, čo imamo na razpolago za začetne ljudske odre kaj primernejšega. Zakaj problemi Fiilžgarjevih dram bodo ostali menda vedno aktualni, če pa bodo kdaj to aktualnost izgubili, pa bodo ostali zaradi svoje Ijudskosti vedno zanimivi in prepričljiva priča časa. Igralci le družine so v večini kmečki fantje in dekleta, ki sc ves dan mučijo in parijo na njivi pod vročim soncem. Žrtvi »Razvaline življenja« sta kmet Martin in Urhova Lončka, ki ju jc »trgovica« pognala v prisiljeni zakon. Oba igralca teh vlog sta to rdečo nit dobro izrazila, posebno Martin. Škoda, da sc Lenčka ni bo]j vživela v svojo vlogo. Druga žrtev to drame jc Tona, vloga, ki jo je mlada igralka sijajno podala, beseda ji je tekla razločno in jasno. Skoda, da ji niso dali večje vloge. Gotovo bodo morali misliti v bodoče nanjo. Urh je bil glava drame. Njegova vloga je bila podana najbolje. Igralec so je v vlogo vživel. To, če se igralce vživi v svojo vlogo, pa se mu bere na obrazu: na ustih, v očeh, na licih. Taka je bila tudi starka Mica, ki bi v veiji vlogi prišla gotovo do velikega učinka. Vsi igralci obetajo kaj mnogo. 7, vajami so bodo utrdili in postali ugledna amaterska igralska družina. Najbolj pa je glodalce presenetila sečna, posebno v prvem dejanju. To je bil višek uspeha. Na mali oder (menda 3 >: 2.5 m) so spravili: zganjamo, vodnjak in mizo s stoli. Takoj se je videlo, da je vodila delo spretna roka. V drugem in tretjem dejanju je bila soba okusno urejena, le malo presodobna. Treba je misliti na čas dejanja. Nič bi ne škodovalo sceni, če bi visele na steni kake nabožne podobe. Dejanje jc iz tistega časa. Potem pa, ali ne tiči ravno v tem grmu zajec? Zakon Martina in Lenčkc je zvezala cerkev, nad tem zakonom drži svojo roko bog (simbol na steni!), pa vendar ni sreče, pod lo podobo se izvrši celo zločin — morilstvo lastne žene. In če sedaj pomislimo še končno, da so igralci poleg vaj, ki so se vršile izključno samo zvečer po težkem poljskem delu, pripravili v tem času tudi lično izdelan oder v šoli, vso sceno, folklorno točko Od železne ceste v narodnih nošah, lahko reče- mo, da je to reliko delo, ki dokazuje, kaj se da narediti na vasi, če sodeluje in vodi delo poklican pro-svetar — učitelj. Tudi tu je organizator bil učitelj. , Ti zadnji pojavi kulturno-prosvet-nega dela, posebno igralskih družin v srcu Istre, v najbolj pozabljenih vaseh, nas takoj nečesa spomni, celo resno vznemiri. Kot si ni mogoče zamisliti kraja ali okoliša brez šole, tako ne bo mogoč v bodoče kraj brez primerne dvorane in odra. Vsak dan stopa to vprašanje pred nas bolj odkrito in zahtevno. In kakorkoli še danes misli kdo na to bolj iz navade ali programa, bo jutri stopilo to pred njega kot neizogibna nujnost. Vid. SLOVENSKA BESEDA 20. V zadnji številki smo pregledali, kakšen je raizJoček med prislovoma več in bolj'. Prav bo, če v tej avezi razmislimo še nekatere drobnarije. Najprej si dobro zapomnimo, da prislova več ne sklanjamo. Torej ne: od večih strani slišimo, pri večih ljudeh vidite, pred večimi leti se je zgodilo. Pač pa: od več strani slišimo, pri več ljudeh vidite, pred več leti se je zgodilo. Izraz več kot toliko je italijani-zem. ki ga moramo zavreči. Po domače bomo rekli: malo, samo malo, nič več, drugače ipd. Napačno je: ne znam več kot toliko plaviti, več kot toliko ne morem povedali. Pravilno: Ne znam bolje plavati ali sam»tako (hitro) plavam. Več ne morem povedati. Tudii takle stavek ni slovenski: imel je zavest, kakršno smo pozneje težko več srečali. V tem primeru moramo več nadomestiti s prislovom še, torej: -imel je zavest, kakršno srno poznejo težke še kdaj srečali. Se:!o-j pa nokaj drugega. Tovariši ca Matilda, učiteljica s Planine je poslala pismo, v katerem pravi: »Po Primorskem, pri nas in esto v Ljubljani slišim mnogokrat: boste šla, prinesla, boste povedala . . . namesto boste šli. boste prinesli itd. Razložite, pro-.sim, našim ljudem pravilno obli- ko, morda se bodo popravili.« Cisto prav imate, tovairišica Matilda, samo da lahko vašo u-gotevitev razširimo in povemo, da z moškimi ni nič bolje: ste rekel, boste šel, boste povedat Pa še take stavke slišimo: go-spa s tem boste zadovoljna; to uganite sama, tovarišica. Le-to vikanje ni samo rana sodobnega jezika, to je napaka, ki nas spremlja že nad pot stoletja. Razloček med nekdanjo in sedanjo rabo je v tem, da so prej napačne oblike pisali tudi naši pripovedniki in časnikarji in jim s tem že dali nekaj pravic v življenju našega jezika, medtem ko se jim sodobniki izogibajo; v glavnem jih zasledimo le v pogovornem jeziku. To pomeni, da puške ne smemo vreči v koruzo! Kako je s to stvarjo? Zelo preprosto: sle šel, ste šla pravimo Pomožni! glagol je v množini (ste), opisni deležnik pa v ednini (šel, šla). In to je napak! Ce je pomočnik ste v množini, mora biti taidi pripadajoči mu deležnik ali pridevnik, kar pač je, v množini, torej — ste šli. V slovenščini vikamo v vseh spolih enako, zato ne: ste šel, ste šla, temveč vedno le: sle šli. Ne: boste zadovoljna, uganite sama, pač pa: beste zadovoljni, uganite sami! S. S. katere lepe vinske in obredne pesmi? Pri takih stvareh mora bito urednik prožen in se ne sme dati ZEJ?2l'j'aiti troauthemu okusu. C as je žs sam izločil, kar ni bilo zdravo; p^isem, kii ni naša, kmalu izumre. Zato prireditelj nima pravice da z osebnimi merili ocenjuje, ka; živi in kaj ne. kaj je dobro itn ka; slabo. Uvod, ki na kratko označuje slovensko narodno pesem, je prekratek, da hi zadel bistvo vprašanja in ga razložil, in istočasno predolg, če naj bo samo v opravičile: izdaje. Knjigi bi urednik lahko dodal slovarček manj znanih besed Kljub napakam je knjiga tispeš-no izpolnila vrzel na našem knjižnem trgu, posebno ker je cemy laka (50 dan), da ne bo osušila nobenega žepa. Vsem bralcem priporočamo, da .si ta izbor pesmi čimprej omislijo. V. P. Lep sprejem naših književnikov V nedeljo so nas obiskali France Bevk, Beno Zupančič, Cene Vipol-nik, Lili Novy in Marička Žnidar-šič, ki so prišli rccilirat svoja dela. Nastopili so v Zagorju na Pivki in v Pivki (St. Peter na Krasu). ' i V obeh krajih je bilo zelo veliko poslušalcev, ki so z navdušenjem pozdravili goste in jih z burnim aplavzom nagrajevali za njihova izvajanja* V Pivki sla jih pozdravila pionic in pionirka in jim podarila šopek cvetic. -«Rt-^M«/® V imenu gostov se je zahvalil tov. France Bevk, predsednik Društva slovenskih književnikov in obljubil, da bodo še prišli, obiskali pa jih bodo tudi še drugi pesniki in pisatelji. i; Gostovanje naših vodilnih književnikov nam bo ostalo v prijetnem spominu in želimo skorajšnjega svidenja z njimi. L, B< Z A M B M B ¥ & S Ti === EPO S^EETU ZEMLJA, PRIDELKI IN ČLOVEK . Ameriški kemični znanstvenik dr. Albrecht iz univerze v Mi-suriju je našel obširno .pol-je znanstvenega dela, ki ,se bo moralo posplošiti, ako bo človeštvo hotelo biti zdravo. Zemljišče, ki nima potrebnih rudni to jrkiih soli, imenuje ■bolno, ki zamore roditi le bolni sadež in bolna drevesa. Hrana iz njih zamore le navidezno nasititi čoveka. V resnici ne pridobi z njimi potrebnih rudninskih soli ini mora počasi hirati. Odpornost rastlin in človeka proii napadom bolezni je občutno zmanjšana. Izčrpano zemljo je treba ozdraviti. Peščica mangana je potrojila pri paradižnikih nekega polja vsebino vitamina C. Malo bora, raztresenega v sadovnjaku, je pri jabolkih podvojilo vsebino vitamina A. Z »mineralizirano« vrtnino je 'Strokovnjak dosegel ¡skoraj čudežno ozdravitev bolnikov. Dr. Albrecht prihaja do zaključka, da ne sme biti pridelovanje ljudske in živalske hrane predmet gonje za dobičkom LETALO NA ATOMSKO REAKCIJO Ameriška letalska industrija izdeluje načrte za letalo na atomsko reakcijo. Glasilo združenja te industrije sporoča, da bo letalo lete- lo 4 tisoč kilometrov na uro. Računajo, da bo v dveh letih že nastopilo redno službo in bo švigalo iz Evrope v Ameriko v inamj kot eni uri. PlRiMERI LEUCEMIJE V HIRO-SIMI SE MNOZE Po sedmih letih -po eksploziji atomske bombe ugotavljajo zdravniki v Hirošimi čedalje več primerov leucemije, to je ogromno po-mncižitev belili telesc v krvi. V Nagasakiju, kjer je bila tudi vržena bomba, pa primerov leucemije ni. V Hirošimi je bila atomiška bomba mabMa z uranijem 235, v Nagasakiju s plutonijem. Znanost bo morala dognati, ali je povzročila leuicemijo vrata naboja atomske bcmibe, ali gre za večjo ali manjšo odpornost ljudi proti učinkom bamlbe in radioaktivnosti zaradi podedevanja lastnosti, ali hrane in načina 'življenja. Gustav Strniša: GT-Tpa GÜ3 -C Šiška,je. čepela na -hrastovem listu in zakoprnela: »Kako neprijetno je v edin o bingljaii na drevesu. a tam spodaj je -toliko skrivnostnega in lepega! Kako rada bi pi-tcvala!« Veter jo je slišal. Zapiskal je. da so hrastove veje vztrepetale in že se je šiiška zakoial-ila po tleh. s-Ke-m greš?« je slišala za seboj. Ozrla se je in zagledala nizko lesko, na kateri je čepel lešnik. »Po svetu pojdem pogledat!« je odgovorila šiiška. »Ctrkaj, pojdem s teboj!« se je spomnil lešnik. Mati leska se je zanj bala, zato ga ni pustila e do- ma. Pa ga je cula stara smreka, ki je rasla poleg njega. Zamahnila je z vejo in lešnik,se je- že trkljal poteg šiške. Kotalila sta se in kotalila. Hipoma sta začtila za seboj tenek glasek. Počakala sta in zapazila lepo rdečo jagodo, ki je hitela za njima in se jima ponujala: »Ce že gresta!-po 'Svetu, vzemita vsaj še mene s seboj!« Bila sta zadovoljna in skupaj so hiteli dalje. Dospeli so—do kamnite struge «fjejp nLbiJg niti kapljice vede. Na Bregu *~j'e-'eenčla reSfha deklica in bridko jckaia. ..».Zakaj jočeš?« jo je vprašal lešnik. »Ločna sem, tri dni že nisem ničesar ■zs.vžila!« .je odvrnila sirota. i: »PoadussHr! j eni, zvesti tovarišic!.! Svojo pot sem dokončal,« je rekel lešnik, šiški „in jagodi, se napihnil, da" je" zrasel in postal debel kakor jabolko. »Zdaj se pa le najej, deklica!« je povabil siroto. Vzela ga je in ugriznila vanj. O. .kako slasten je bil! Ko ga je pojedla, je bila nasičena. Potem je globciko v.zdihnila. »Zakaj vzdihuješ?« jo je vprašala jagoda. »Žejna sem, da mi je od žeje umreti!« je odvrnila sirota. Jagoda se je napela in postala debela kakor." repa. Poslovila se je od šiške in se ponudila deklici »Okrepčaj -se z menoj in žeja bo izginila!« Deklica . je jagodo pozobala in žeja je bila pctolažena. Šiška jo je prijazno gledala in opazila, kako je ubožica zamišljena. »Zakaj si pa tako zamišljena?« jo je - vprašala šiška. »Igrala bi se rada, pa se nimam s čim!« je odvrnila mladenka. »Pa se midva polgrajva!« se je ¡potMidila šiška in se •napihnila, tla je postala debela kakor žoga in že se je deklica z njo igrala. V strugi je oa ležal močerad, ki je bil zakleti kraljevič. Čakal je. da bi kdo prišel in ga rešil. Nič drugega ni bilo treba, kakor močerada udariti po glavi in kraljevič bi 'bil rešen. Pa je med igranjem -padla deklici šiška v strugo in — lcip — močeradu na glavo. Močerad je poskočil in se .spremenil v kraljeviča, ki je takoj zasnubil siroto, ki ga je rešila in jo je odpeljal v svoj grad. Šiška pa se je -tirkljala- po strugi dalje in se še zdaj triki ja, če se že ni ¡ustavila. L.N. Tolst :ji Ded in irnuk Ded se je zelo postaral. Noge mu niso več služile, oči so mu oslabele, ušesa cgluše-l-a, zobje so mu že vsi izpadli. Kadar je jedel, mu je tekla juha iz ust po prtu in po tleli. Zato sta ga sin in snaha- zapodila od mize ter mu odkazala prostor za pečjo, Nekoč sta mu prinesla juho v stekl-ene-m kozarcu. Hotel ga je dvigniti k ustom pa mu je zdrknil iz rek in se .razbil. Snaha je ošte la starca, češ, ida jima uniči vso rt SlU yM -¿H Ï « i® m JO'' fp^' :y)Y hišo in razbije kozarce; rekla je, da mu bo dajala obed od zdaj dalje v leseni skodeli. Starček je vzdihnil, rekel pa ni ničesar. Nekoč 'Sta sedela kmet in njegova žena v izbi ter opazovala sinčka, ki se je ,igral z deščicami in nekaj sestavljal. Ugibala sta, poeerrr.i zlaga te treske. Oče ga je vprašal: Miloš Mc,enrol: isa Micika Vsakomur z voljo rada pomaga, M.teika naša, Micika draga. Kaj že stvari je z bratcem delila srčna in dobra Micika mila. Ce bi bil lačen, precej bi dala južiino svojo Micika mala. V srčoeu Eikromna, v duši bogata, ■vedno bo čislana Micika zlata. Takšno dekletce je plemenito, takšne otroke ljubi naš Tito! 39. Bije liho kot srce, s časom niha, dalje gre, kraja nima niti dna, ves se si3, da si se •me soet spomnila. Tudi to me veseli, da Ti je bila knjižica, ki si jo dobila v -nagrado za pravilno rešitev uganke, všeč. Pošlji mi kdaj kak -opis z vaših izletov. Prepričan sem. da bo zanimalo tudi ostalo pionirje kod sle hcdili in kaj -ste •lepega videli. Velja, Suzana? Stric Miha čaka in-a Tvoje .pismo! Ljubi Aleksander! Tvoj spis ki si mi ga. poslala že pred nekaj tedni, objavljani š.fele danes, kakcr vidiš. Medtem je Sovič gci'.ovo že čisto ozelenel in tu- di trate ob Pivki so že vse zelene, kajne? No, pa nič ne de, lepo si' opisal -zgodnjo pomlad v domačem kraju i'n gotovo bo Tvoj spis uga-i jal vsem pionirjem, ki ga bodo bra-' li. Pa še kaj se oglasi, Aleksan-' der! Lešnike iz 18. številke Slovenskega Jadrana je pravilno rešila samo, ena reševalka. To jc bila naša stara znanka in zvesta bralka Irenka Kosmačeva, .učenka II. razreda o-snevne šole v Trnju pri Pivki. Zato to pot nismo mogli žrebati reševalcev, temveč smo se odločili da bomo prisodili nagrado naši I-renki. V kratkem bo prejela po pošti lepo knjižico. Danes so, kakor vidite, spet na vrsti »Lešniki«. Upam, da niso pretežki in da boste poslali sl.ricu Mihi spe.t vse polno rešitev in to — pravilnih rešitev. Saj vem, da i-ma.te bistre glavice, ki jih ne spravi tako kmalu kakšna uganka v zadrego. Ali je tako ali ne? No. bomo videli, kdo bo to s svojim pismom potirdil stric Miha Odpor slovenskega Trsta proti i-'talijanskemu šovinifamiu za svoje pravice je star. Prvi poskusi upora proti italijanskemu fašističnemu nasilju sagajo v dobo pred 194L priča TIGR, priča, prvi tržaški proces, pričajo bazovkški grobovi. (Pravi uipor je povezan z narodnoosvobodilno borbo. Trst je lahko ponosen, da ne- zaostaja v tem boju za Ljubljano. Ze nekaj mesecev po ustanovitvi OF (27. aprila' 1941). kmalu po dnevu splošnega slovenskega upora (22. julija 194-1) začno pivi aktivisti OF svoje delo v Trstu. Krivice nad slovenskim in naprednim življem .naeploh v Trstu so jih podžigale, da so se borili proti nasiLnežem. Veliko junaštvo leži, .nad vsem delom in. bojem OF. Priznajmo si odkrito, !e malo je bilo borcev in le stari preizkušeni slovenski ko-mnisl.i so imeli za seboj šolo ilegale in so poznali vse prijeme kon-. spi racije. V široki, vseslovensko .ljudstvo objemajoči OF, so pa vistalie mlade sile, ki so hotele delati, se boriti, so se pa morale istočasno šele učiti in to v Trstu, kjer je bil položaj neskončno težji kot v kakšni Ljubljani, saj je tu budno fašistično oko številnih kvestu-rinov, karabinerjev, fašistov -v u- niformi in brez nje poznalo in imelo zaznamovanega vsakega zavednega slovenskega meščana, slednjega naprednega delavca, bodisi Italijana bodisi Slovenca. Zrelost slovenskega človeka, moč organizacije OF, jasno vodstvo Komunistične partije je držalo v Trstu svcy-e preizkušnje kot zlato v ogntfu, kot železo pod kladivom pod kovačevim nakovalom. Kljub provalam, kljub žrtvam se je upor nadaljeval, širil in .poglabljal. Na prazna mesta zaprtih in padlih so kmailu stopili novi aktivisti, novi borci, uporniki. Samo imena vodilnih aktivistov, da si poživimo spomin! Decembra 1941, januarja 1942. prav in predvsem pa zaradi protesta, ki ga je OF organizirala ob II. tržaškem procesu, ko so padli narodni heroj Pinko Tcmažič in tovariši, je zapor požrl vodstvo tržaške OF 'brata Kovačiča, naroelne-mu heroju Oskarju je stri zdravje. Zori Perello-Godini je življenje prizanesel, smrt ji je zadalo pozneje lela 1944 nemško taborišče. Toda že stopili na njihova mesta tov. Blaž-Darko Marušič, Pepi Udo-vič-Nlno s številnimi tržaškimi ak« ti.visti in mreža organizacije se ji pletla dalje, vzbudila je prve znake nemirnega duha med italijanskimi delavci, prve skupine žena antifašistk, mladinske krožke, ali kaj ... ob letni prve provale, januarja 1943 se zapori ponovno odpirajo, med mnogimi izgine za njihovimi vrati Zora Ivanič. 14. januarja 1943, je samemu sebi prihranil zadnji strel, potem ko je rani1/ nekaj fašističnih agentov pred hišo št. 21 v ulici Ginnastica tov, Nino^Pepi Udovič. Kmalu za njim pade tov. Lope-Fr. Medved ki- je znani Jaka Plaviša iz leta 194-2, Komisar ene izmed prvih primorskih partizanskih čet; 11 strelov je preluknjalo njegovo telo, V Bošketu mu je sledila v smrt v boju s policijskimi agenti italijanska aktivistka Alma Vivoda iz Milj. Darko .Ma-r.ušiič-Blaž je komaj ušel aretaciji, skočil je iz drvečega tramvaja, a moral se je umakniti iz Trsta. OF ne klone, tov. Babic Branku prevzame v tem času vodstvo. Tako je bilo v Trstu, kakor na Krasu, kakor v goriški okolici, kakor v Baski grapi do razsula Italije v septembru ,1943. Toda september 1943 ne prineise bistvene izpremiembe, le to, da je dosedanji fašistični zverski zatiralec iz gospodarja postal uslužni, pokorni hlapec tevtonskega nacizma. Tedu OF je odjeknila, v zimi 1943-44 je zajela ves Trst, dvignila svojo u-por.no pest prav tako proti Hitlerjevemu kljukastemu križu, kakor proti Ji-ktorskemu snopu. Borci u-, porn.iki pa padajo še naprej. Kdo naj našteje vse v provali januarja — februarja 1944. oktobra 1944? Aprila 1944, ko pade zaradi eksplozije na Opčimah 72 talcev, zaradi f.kspi: zije v Ci-cr-lo uffeiali 52 ta!'.::' In še tov. Slovenku-Darin-ka Piščanec, narodni licroj tov Maitevž-Anton Velušček, tov. Boro - Fr, Segulin, bunkeraš Jaka - Ivan Štrukelj in še mnogi drugi, mnogo žrtve nemških taborišč. To so junaki uporniki, žrtve, iz katerih je zrasel nov uporni duh novega Tr-žačana. Politični upor, ki je samo podpiral vojaški, mobiliziral borce za partizanske enote itn le od časa do časa prešel k sabctaž-niim akcijam preraste cd av.ugsta 1944 dalje v vojaški upor, ko je začela delovati komanda mesta Trsta pod vodstvom štaba IX. kccpusa. Vojaška organizacija prerašča vse organ izsscije OF, prerašča predvsem Delavsko enotnost, ki je zajela 'ladjedelnice, škedenjske plavže, tovarne, železnico, uradnike raznih ustanov, tehnike, inženirje, ravnatelje, ali predvsem pest upora — delavce, Italijane kakor Slovence je zvarila v eno samo enotno u-darno armado. Mobilizacija, oborožene akcije udarnih vodov tečejo vso zimo 1944-45. Se padajo žrtve, vse do 23. aprila 1945, ko j-e komanda mesta Trst prejela iz štaba IX. korpusa dolgo pričakovani radiegram: »Začnite z vstajo!« Vstaja v Trstu je -bila le del široke, -velikopotezne ofenzive Jugoslovanske armade. Iz diveh smeri, čez Istro in čez Kras so h i) tete temu ciilju naproti glavne sile divizije IV. jugoslovanske armade, čez goriški Kras pa brigade 30. divizije IX. korpusa. Te enote so razbile vse -zunanje sovražne obroče, upor delavskih množic tako i-talijaioskah kakor slovenskih pa je skoraj v celoti v Trstu samem zavzel vse notranje sovražne pcilc-žaje obvladal vse mesto,, ko je razoro-rcžLl agente, karabinerje in finan-carje, M-ussolinijeve republikance ki so se pripravljali, da po Mugso-iiniju in po Hitlerju prisežejo zvestobo ¡tržaškemu šovinističnemu CLN, katerega mncigi člaini so prav tako slu-žili obema: snc-pu in kljukastemu križu. Mnogo slovenske, hrvatske,srbske, črnogorske, bosanske krvi je zahtevala zmaiga za Trst, ali tudi pre-nekateni italijanski borec za Tnst je .omahnil. Ali, Trst je bil vreden te knvi, Ce so nam Trst po krivici odvzeli, dejstvo, da je jugoslovanska armada osvobodila Trst, to priznavajo tudi Angleži, Amerikan-ci, Francozi in s stisnjenimi zobmi tudi italijanski šovinisti. Za nas Slovence in Jugoslovane pa je pred Trstom in v Trstu prelita kri, ara naše pravice. Dr. Ivo Juvančič %&)(*+%%**#%% ")*&*(*()*)#'*(&%)*%+%&&#%*&%+#+*#+**%)$#*(+%($%##*&%)$&(!)%!(")*'+%#++*() )%!+%)%)%$&(%)%#$%&')"+$**%#%&)(&&(&+%)*)+%$+)*)&%+'!*(+)&(&'(&% 5. NADALJEVANJE Dobbs je težko dihal. Končno jo rekel: »Če bi imel sedaj revolver ali puško, bi ga brez vsega ustrelil, da bi imela vsaj mir. Tega ue zdržim več. Kaj bi bilo, Barber, če bi ga ujela in ga privezala ob drevo ali ga pa udarila pp.glavi, da bi ne mogel več za nama?« »Ne vem,« je odgovoril Barber, »ali bi bilo to dobro. Mogoče je popolnoma nedolžen. Toda dobro bi pa le bilo, če bi se ga znebila.« »Sedaj se bom ustavil in ga počakal,« je nenadoma rekel Dobbs. »Tako ne moreni več dalje. Sicer bi še znorel.« Tudi Iudijancc se je ustavil. Dobbs sc je nečesa domislil. Silno mnogo si je dal opraviti okrog dre« vesa, kakor da bi bila med drevjem neka čudovita stvar. S tem je — kakor je dcmncval — ukanil Indijanca. Počasi, korak za korakom, se je pričel približevati, oči je imel buleč uprte v drevo. Ko je stal naposled poleg obeh mož, je Dobbs vznemirjeno zamahnil z roko in zakričal: »Tamle, tamle beži!« In pri tem je kazal z roko V džunglo, zgrabil Barbcrja, kazoč mu uteklega. Takoj nato pa se je obrnil in rekel Indijancu: »Kani pa hočete? čemu pa hodite neprenehoma za nama?« »lločcm tja,« jc rekel Indijanec in pokazal v smer, ki sta se vanjd napotila tudi Barber in Dobbs. , • »Kam?« jc Dobbs znova vprašal. »Tja, tja, kamor hočeta tudi vidva.« »Sn ne veste, kam hočeva.« jc rekel Dobbs. »O, vem,« jc mirno odvrnil Indijanec. »Gresta na petrolejska polja. Tudi jaz grem tja, mogoče dobim delo.« Barber in Dobss sta sc oddahnila. To jc bila rcsnica. Mož je hotel najti le delo, prav tako kakor onadva. Roparju tudi v ničemer ni bil podoben. Da bi prepodil tudi poslednji ostanek nezaupanja, je Dobbs vprašal: »Zakaj pa ne greste sami? Čemu tekate za nama?« »Že tri dni sem od ranega jutra do večera sedel tam, na koncu mesta, in čakal belih, ki nameravajo k petrolejskim vrelcem.» »Ali ne hi našli vendar tudi sami pota?« »To že,« je rekel mož. »Toda bojim se tigrov in levov. Tu jih je prav mnogo. Zalo nočem sam hodili. Požrli bi me.cc »Ne verjamem, da bi bila tudi midva tako varna pred njimi,« je menit Dobbs. »Pač,« je odvrnil Indijanec. »Belih ne marajo. Rajši napadajo,Indijancc. Toda če grem v družbi, tedaj ne pridejo in me tudi ne požro.« Sedaj sta se Barber in Dobbs smejala svojemu strahu, ko sla zvedela, da se jc Indijancc, ki sta sc ga toliko bala, še bolj bal kakor sama. Indijancc jc šel sedaj z njima. Skoraj nič ni govoril in je štorkljal poleg njiju ali pa za njima, kakor je pač dopuščala pot. Tik pred sončnim zahodom so prispeli v indijansko vas, kjer so nameravali v kaki koči prenočiti. Indijanci so sicer zelo gostoljubni, a vsak je napotil trojico k sosedu, opravičujoč sc zmeraj, da nima prostora. Vas jc obsegala saino nekaj koč. Tudi poslednji vaški prebivalec, ki so ga poprosili, jih ni mogel sprejeti. S skrbnim in prestrašenim obrazom je dejal: »Bolje jc, čc greste do naslednje vasi. Tam je večji kraj in šteje več kakor trideset koč. Tam vas bodo lepo sprejeli.« »Kako daleč pa jc to?« je nezaupljivo vprašal Dobbs. »Daleč?« jc rekel Indijanec. »To sploh ni daleč. Komaj dva kilometra. Še pred nočjo boste tem. Saj sonce šc ni popolnoma zašlo.« Preostalo jim ni nič drugega, morali so sc napotiti proti naslednji vasi. Prepotovali S" žc dva kilometra, a o kaki vasi ni bilo ne duha ne sluha. Šli so šc dva kilometra dalje, a vasi še zmeraj niso zagledali. »Ta nas jc pa dobro namazal,« jc rekel Barber jezno. »Rad bi le vedel, čemu nas niso hoteli obdržati in so nas poslali sem v divjino. Dobbs ki ni bil nič manj jezen, jc rekel; »Saj poznam nekoliko Indijance. In bi moral bolje vedeli. Nikoli nc zavrnejo človeka. Toda bali so se nas. V tem jc ves vzrok. Mi smo Irijc in bi ponoči prav lahko pobili družino v koči.« »Taka bedarija,« je odvrnil Barber. »Čemu pa naj bi uboge vrage pobili? Saj sami nimajo nič, morda šc manj kakor mi.« »Toda strah jih jc. Proti temu sc nc da nič opraviti. Vrednosti, ki jih imajo, presojajo oni povsem drugače kakor mi. Imajo konja ali dve ali eno kravo ali dvojico koz. To vse pomeni zanje visoko vrednost. Mi bi mogli biti roparji. Kdo pa naj jim pove, da nismo. In rojiarjcv sc strašno bojijo.» Barber jc prikimal in dejal: »Dobro. Toda kaj sedaj? Sedaj smo sredi grmovja in v desetih minutah bo tema kakor v rogu.« »Nam pač nič drugega ne preostane, kakor da se tu ustavimo.« Dobbs ni vedel za drug izhod. »Vas gotovo ne bo daleč. Pot jc razvožena in na njej so kravjeki in tudi konjske fige leže okoli. Toda do vasi utegne bili šc uro hoda. Ponoči pa nc moremo hoditi. Lahko zgrešimo pot in zaidemo v močvirje ali goščo, kjer sc izgubimo, in četudi dospemo v vas, bodo pse naščuvali na nas. Ob tem času je prav močno sumljivo, če pridejo trije možje v vasi in zahtevajo prenočišče.« Z vžigalicami so preiskali tla. da bi našli primerno ležišče. Toda loti so rasle samo debele kakteje in drugo bodičje. Po tleh so se plazile vse mogoče živali, ki so onemogočale vsak odpočitek ali celo spanje. Razen tega pa je Indijanec govoril še o tigrih iu levih, ki svobodno tekajo po tej okolici. Ir.dijr.ncc je moral žc wieli. saj j- l il v tej okolici doma. Nekaj časa sta stala, potem ju je to utrudili i:i sin vendarle legla. Toda komaj sla dve minuti ležala, sc jc Indijanec kakor pes prerinil med oba. Zelo previdno in počasi, toda odločno, ('util sc je varnega le. čc je ležal med belcema: kajti tiger m nc bo zbral ravno srednjega, marveč tistega, ki leži ob strani. In za eno noč mu bo eden vendar zadoščal. Toda Barber in Dobbs s tako razdelitvijo mesta nista bila sporazumna. Stiskala in suvala sta v Indijanca, da je moral biti ve_- moder. Toda vse to jc prenesel mirno in brez ugovora. Ko sla ga napoded . pc-tmi in nogami izrinila iz sredo, je malo počakal, dokler ni menit, da sla zadremala, ln treba se je bilo samo enemu vleči malo linij na slran. tla sc je naprav "a med njima mala odprtina, takoj sc je sti.-nil meti oba Indijance in tako dolgo ni miroval, dokler ni po vsej dolžini ležal med njima, ¿Navsezadnje sla bila primorana opustiti borbo, ker bi bila itak zaman. Zaradi nekega plazilca, ki mu jc tekel čez obraz, se jc Barber zbudil. Sedel je pokonci in -i poglatlil telo. Toda nič.-.r.r ni našel. Ko je tako sedel in prisluškoval petju in cvrčanju pomičnega grmičevja, sc jc nenadoma prestrašil. Popolnoma je.sno jc slišal, da sc nekaj plazi proli njim. Ni bilo dvoma, morala je biti ne!::; velika žival. Ko jc znova zaslišal stopinje in sc prepričal, tla sc ne moli. j.' zbudil Dubb.•:>.. »Kaj pa jc?« j.' v ¡ir:'. - : : i Del:-., zaspano, »Na stezi mora biti lev ali t:.-:rr. Tik za nami.« ■■Menim, da -..uj.ile. ■ jr r.-kc! Dfcbss, poča i sc prebujajoč. »Nc verujem, da bi sc nas upal li^cr napasti.« Prisluhnil jc. Ko jc zaslišal šum, sc je dvignil in rekel: »Ztli sc. da utegnete imeti prav. To jc velika žival. Človek.sc ponoči ne plazi okoli. Se bolj boji kakor mi. To je žival, stopinje so precej težke.« Ali jc Indijanec žc ves čas ležal zbujen ali pa sc jc zbudil šele sedaj, ni bilo povsem jasno. Vsekakor pa je menil, da jc najvarneje, če se ne oglasi in cc leži mirno šc dalje med obema. Sedaj pa se je sunkoma dvignil in hipoma jc stal. Obraza se mu ni dalo videti, bilo je namreč tema kakor v rogu. Toda prav gotovo mu je bil od strahu iznakažen. Iz glasu sta druga dva mogla čutiti, kakšen jc bil v obraz. »Tu jc tiger, prav tu, tik pri nas,« je rekel s tresočim glasom, »Sedaj smo vsi izgubljeni. Takoj bo skočil na nas. Stoji tamle v grmovju in preži.« Dobbsu in Barberju jc zastala sapa. Indijanec je-, poznal tigrove stopinje in njegov duh, saj je bil v tej deželi doma. »Kaj naj sedaj počnemo?« je vprašal Dobbs. »Najbolje je, da kričimo in napravimo velik hrup,« je svetoval Barber. »To ne bi bilo dobro. Tiger se za to prav nič ne zmeni. To ga bo še bolj in hitreje privabilo.« Brez dulia jc stala trojica in prisluškovala stopinjam. Po cele minute niso ničesar slišali, potem pa so zopet zaslišali eno ali dve stopinji. »Vem za izhod,« je rekel Dobbs s tihim glasom. »Splczajmo na drevo. Tam smo še najbolj na varnem.« M , , A t ' ill: I s T^ ■-N />' / . il L v .n j « <% '. A MAMÎ ^ 'Ai V- ,?> Vj ?V> : »V ..... Sobota, 17. 5.: 18.00: Dvorak: Slo-vansiki plesi; 18.15: Politični pregled; 19.00: Po svetu okrog; 21.00: Dctmači zvoki: 21.30: »Od e.Mbotj do sobote«; 22.30: Lahkih nog naokrog. Nedelja, IS. 5.: 8.30: Za naše kmetovalce; 9.00: Mladinska oddaja: V pomladi življenja; 13.45: Glasba po željah; 16.30: Vesela nedelja v besedi in zvoku; 17.50: Z mikrofonom med našim ljudstvom; 19.15: Športna poročila. Ponedeljek, 19. 5.: 14.00; Vedre melodije iza male orkestre; 14.35: Poje kvintet »Niko Stritof«; 18.15: Jezikovni pogovori; 19.00: Uganite, kaj igramo; 21,00: Sluilna igra: Mulat; 22.00: Večerni koncert komorne glasbe. Torek, 20. 5.: 14.00: Igra orke-?.!:c J1..A iz Pori reža; 14.35: Slovenske narodne poje Dana R.,č-nik in kmečki trio; 13.10; Kulturni r: 2t;'rdi; 20.00: G. Puceini »Mada-m;- Bu'.i.ovi!y — Opera v 2. daja- 3jih in 3. slikah. Sreda, 21. 5.; 14 Piagradna križanka Vodoravno: 1. prerijska pokrajina v Kanadi, 9. osamel, izločen, 19, igralec laiorije, 11. obala, obrežje, breg (lat.), 12. siv, 13. osebni zaimek. 14. arabski žrebec, 15. kratica za ljudski odbor, 17. hiter, nagel, 19. jezero na skrajnem severozahodu Rusije, v pokrajini Kare-litji, 20. lir.urgitni izraz, 21. dva različna soglasni.ka, 23. vzklik, 24 predlog, 25. zemlja, 27, trenuten gib, 23. otočje v Arabskem morju. 31. mikenski kralj, 32. starogrški otok v Saronskem zalivu. 2 3 ■i > 6 7 6 ? 10 It PDED Osen artif naau H CDCl nuna uuaa 12 13 nuno DOCiri c LOZ3 17 15 KJTOH HUM ritran sans 16 C323 DCDB orna C—un 18 c nun Utl.C UE3S) unna 19 | I nasn D2C.1 Drna aucii 20 trmn mamm ur.z.i H 22 nnen r.r. o ji mucu DEaa 23 otiaa tsGriS en an aCBQ 24 25 .6 'cn^H uaaa .nasu UGE3 mezn Diii.ri uz'ia nana ¿7 23 ¿9 30 ¡1 32 ! »Tigri znajo plezali tudi na drevo,« je rekel nato prav tako tiho Barber. »Saj so vendar mačke, to ti plezajo in skačejo kakor nič.« »Toda tam smo najbolj na varnem.« Dobbs ja vztrajal pri svojem načrtu. Previdno jc tipal okrog sebe in se po dveh korakih dolipnl do niSha-gonijevca. Ni dolgo premišljeval, začel je kar plezati nanj. Komaj jc Indijanec opazil, kaj sc jc zgodilo, jc žc bil pri drevesu, samo tla bi ne bil poslednji. Precej hitro je sledil Dobbsu na drevo. Torbo iz ličja jc vzel s sabo. Barber ni maral ostati sam spodaj in tako jc tudi on splezal za njima. Ko so se vgnezdili. kolikor se je pač' v temi dalo. so sc prvikrat malo oddahnili in mirneje presojali svoj položaj. Tu so sc vendar varneje počutili kakor na tleli. Barber jc imel popolnoma prav, ko je rekel: »Spodaj bi nas tiger odvlekel. Tu pa se lahko držimo za drevo.« »Držimo že,« jc menil Dobbs. »Toda nogo ali roko nam prav lahko odtrga.« »Bolje, kakor če bi me vsega pograbil,« jc rekel Barber. Zmeraj bolj so postajali utrujeni, a bali se niso več tako. gošloranske eosae Trgfa Spored najvažnejših oddaj 1?. 5. do 23.5.1352 .00: Iz glasbene zakladnice Smetane in Cajkovske-ga; 14.35: Istrske in primorske narodne poje Branko Medanič, pri klavirju Zdenko Peharda; 13.00: C. F-ro.uk: Simfonične variacije; 18.15: Iz tiska zamejskih Slovencev; ■19.00: A. Daudet: Pisma iz mojega m'in"; 21.00: Poje komorni zbor radia jug. cone Trsta pod vodstvom Mirana I-Iasla. Četrtek, 22, 5.: 14,00: Igrajo godbe na pihala; 14.35: Slov. narodne poje Danica Fii.iplič ,in F. Koren na harmoniko spremlja Avgust 'Stanko; 17,30: P, I. Čajkovski: Slavnostna uvertura 16.12; .17,45: Iz zgodovine naše narodne. revolucije; 18.00: Hrvatski kulturni rri-log. Petek, 23. 5.: 14.35: Iz slovenske in hrvaške glasbene lirike, poje te-boirifflt Jože Sutej; 18.15: Zdravje in •dom; 13.25: Slavonske narodne pesmi; 19.00: Literarni obzornik. Navpično: 1. znani jugoslovanski državnik, 2. otočje v Atlantskem oceanu, 3. glasbeni pojem, 4. vrsta zemlje (množ,), 5. del proge, 6, skica, 7. mesto v Švica, ki leži ob izstopu Reina iz Alp, 8. človeko-■s lov je, 14. značilen okus in vonj. 15. grški bajeslovni junak, 17. vrtna lopa, 18. reka v Angliji, 22. mo-kroita, 24. blazinjak, 26. slonov zob. 27. blagi, dobrosrčni, 29, starogrški novec (dvojina), 30. produkt go-retnja. REŠITEV KRIŽANKE 18. ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Stritar, 7. Oto, 8 komik, 10, retor, 13. nt, 19. enota. 21. moka, 22. era, 24. opita, 26, Roš: 27. nivo, 29. ikona, 31. lp, 32. agava 34, Amalija, 36. elite, 38. imeti, 39. arome, 41. Ina, 42. asienta. Navpično: 1. Štele, 2. Torino, 3. ik, 4. top, 5. Amor, 6. ritem, 7. osa 9. Kotor, 10. intrige, 11. Ezop, 13. pokolji, 14. arena, 15. Atika, 17. rašpa, 20. atomi, 23. Avala, 25. Ana-mit, 28. ovira, 30. Alena, 33. Atos, 35. ita", 37. Evi, 40. e e. Med reševalce, ki so nam poslali pravilno rešitev križanke iz 18. številke našega 11:;.a, smo razdelili dve knjižni nagradi. Nagrade prejmeta Brar.ko Kebe iz Ce.rkuic» pri Rakeku in Marta Z.ur i iz Tolmina Objave in oglasi Podjetje »Fruktus« d. d. v Kopru je stopilo v likvidacijo s 1. I. 1952 po rešitvi izredne skupščine delničarjev z dne 18. I. 1952. Vabimo vsa dolžnike m upnike, da poravnajo svoje dolgove, oziroma prijavijo terjatve v nepreklicnem reku 30 dni po objavi v Uradnem istu IOLO. sicer bo stanje pc knjigah veljalo kot pravilno. Po iztoku gornjega roka se reklamacije ne bodo upoštevale in dolgove b. mo izterjali arbitražnim ali sodnim potom. Lik v idacijska ko mis ija »Fruktus« d. d. Ana Krašovec, roj. Vovk, rojena 29. VI. 1887 v Gspu, stanujoča v Ospu št. 79. preklicu jem svojo o-sefcno izkaznico št. 39675/125, izdano c.rl KLO Osp. Dora Vodopivec, roj. Desko, rojena 1. I. 1913 v Ospu, stanujoča v Ospu št. 40, rreklieujem svojo o-seb:ii izkaznico št. 39615/65, izdano od KLO O" d. 5KUD POŠTNIH USLUŽBENCEV Iz Ljubljane priredi KONCERT društvenega orkestra dne 17. maja 1952 v Postojni Začetek točno ob 19.110 v Kult. domu. 1Û © iS) Ki O Nekaj vsakdanjega, hkrati pa čudnega je to, da menijo ljudje, da smejo biti zaradi tega, ker so s koim v bolj zaupnih odnošajih, bolj prosti in brezobzirni v medsebojnem občevanju, Toda ravno nasprotno je res: čim tesnejše so vezi prijateljstva, tem bolj bi morali biti obzirni dmug do drugega To ene velja samo za prirojena sorodstvena razmerja, ampak tudi za zakonske, ljubezenske, prijateljske in druge zveze, ki so osnovane na medsebojni naklonjenosti. Prav nič ni redkega, da drobna besedica »ti«, ki ljudi v nagovoru .zibližuje, ljudi v resnici bolj in bolj oddaljuje. Pogosto se dogaja da postanejo .ljudje, ki so Bi bili najboljši prijatelji, doikf.^r so si pravili »vi«, največji sovražniki, ko si pravijo »ti«. Zakaj? Zato, ker ta ali oni, ali pa oba, sčasoma prekoračita tisto mejo, ki je prej tako lepo ležala med njima. Zavedati se moramo, da- vsakdo ne prenese zaupnosti, ali bolje rečeno, malokdo jo prenese. Včasih skupno bivanje, poznanje navad, slabosti in napak drugega kaj lahko ubije medsebojno spoštovanje. Ta ali oni se čuti upravičenega drugega kritizirati, misli, da mv dela le dobro, če ga hoče preusiro-jiti po svojem, če išče napake na njem, v njegovih besedah in dejanjih — .skratka, tista spoštljiva razdalja, ki je prvi pogoj za trajno prijateljstvo, izgine. Morda bo kdo ugovarjal, češ da je pravica ljubezni in prijateljstva ravno ta, da smemo drug drugemu odkrito in pošteno povedati svoje mnenje. Res je, toda samo tedaj če to mnenje zahteva in če vemo. da bo resnico tudi prenesel. Vendar je lepše in boljše, če dajemo ravno nasproti ljudem, ki so nam pri srcu, besede na zlato tehtnico kajti nič ne žali bolj kot brezobzirna _ kritika ljudi, o katerih smo mislili, da nas razumejo z ljubeznijo. Misli o ljubezni Ljubezen nima let. Ona se vedno Poraja. (Pascal) * Edia0 ljubezen sama ima vero, ki odrešuje svet. Razum ima samo dvom, ki rahlja sknpnost sveta. Ljubezen Je sintetična, razum analitičen. Vsak misli, da zna ljubiti. V resnici pa Je malo ljudi, ki se naučijo te redke umetnosti in še manj oni, ki Jo obvladajo. Duh išče vedno popolne resnice, srce vedno popolne ljubezni. F/rank Orane ZAHVALA Za srečen izid kirurške operacije se tovarišica Vittoria Costa zahvaljuje primariju bolnice v Izoli dr. Alojziju Štruklju, zdravniku polkovniku Vasi Išotu in asistentoma dr. Pavlu Turku in Guerrinu Dobrilli. Družini Costa in Spagnoletto. je temelj prijateljstva Medsebojno spoštovanje motijo največkrat prestopki iz ljubezni: ljubosumnost, ki ustvarja iz zakona pekel, napačna častihlep.nosi medsebojni nesporaizum, ki pretvarja ljubezen in prijateljstvo v sovraštvo. Ljubezen in prijateljstvo lahko trdno stojita le, če sta trdno naslonjena na neomajna stebra spoštovanja in obzirne zaupnosti. Ljudje velikokrat mislijo, da lahko delajo v krogu izaupnih in prijateljskih oseb, kar hočejo. Toda ravno pred ljudmi, ki jih cenimo — in to so vendar tisti, ki jih ljubimo — ne smemo biti brezobzirni POLETJE Poletje je najplodovitejši čas za molje, zato jim napovejmo boj! Kakor vam je igolovo znano, so molji veliki sladkosned eži in jim gredo v slast ravno naše najboljše obleke, lepo mehko volneno blago in kožuhovina1. Najbolj znana sredstva za boj proti moljem so: kafra, poper, naftalin ali kemični, preparati. Toda pogosto slišimo tožiti, da to aLi ono sredstvo ni pomagalo. Navadno se izkaže, da ni bilo krivo sredstvo, ampak gospodinja. Pozabila je reči prej temeljito iztepsti in očistiti vse madeže. Ravno mastni madeži so zalegi moljev najbolj priljubljeni. Tudi skrbno skrtačiti maramo vse, kajti molji prilepl.ja-jo svoja jajčeca prav tam, kjer po navadi ne krtačimo. Vsako sredstvo zoper molje, pa naj bo navaden naftalin ali kaj druigega, deluje samo v omejenem krogu in sveži zrak ne sme imeti tja dositopa, kajti tudi moljeva ličinka ga potrebuje za dihanje. Najprej moramo omaro za obleko dobro izbrisati z vlažno krpo, najbolje z raztopimo farmalina, Nič volnenega, kakor so šali, rokavice in podobno ne sme ležati kar tako raztreseno po omari. Te reči moramo trdno zaviti v več plasti časopisnega papirja-, v katerega smo dali sredstvo zoper molje. Da bo uspeh čisto zanesljiv, moramo omaro enkrat na mesec desinficirati s salmijakovcem, ki rečem ne škodu- Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadran«, v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper. Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06-909-171. Podružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. ZbF\flVNIŠKI KOTIČEK OŠPICE Otroške bolnišnice sprejemajo otroke z ošpicami edinole v primeru komplikacij. Bolnišnice se branijo ošpic: 1. zaradi tistih svojih bolnikov, ki najbolj kužne otroške bolezni še niso preboleli, iz strahu pred hišnimi epidemijami in 2. iz obzira do ošpičnih bolnikov samih. Prej kot drugod se okužujejo mali' rekonvatescen-ti prav v bolnišnicah z drugo ali tretjo boleznijo, ki so ji ošpice utrle pot. Bolnišnice ne pomagajo — pravega zdravila ni — izbruha ošpic za časa prvih usodnih znakov (vročina, vnetje oči, kašelj) ni več mogoče preprečiti — bolezen je pa. resna'. Ali. moremo za bolnika z ošpicami sploh kaj storiti? Ošpice dokazujejo velik pomen dobre nege. Nege v prvem tednu bolezni, dokler ima. otrok visoko vročino in značilni izpuščaj in nego po navidez prestani bolezni. Prvo zdravilo pri ošpicah je i o-stelja. Ob pravem času — ij je od porasta vročine in vsaj še dva dni po padcu vročine — in na pravem mestu, to je na primerno zračnem, svetlem, suhem in mirnem kraju je obdržala postelja sivojo preizkušeno zdravilno moč. Drugo zdravilo je pravilna prehrana. Predvsem bolniku ne sme. mo vsiljevati. O/tiroci pri ošpicah tudi tri do štiri dni takorekoč ne jedo, temveč v glavnem le pije-ijo. Ne smemo jim kratiti tekočine, ki naj bo hranilna (sladkana) ki zdravilna (limonada, kuhano sadje). Kmalu po padcu vu-očine je treba hraniti močno izčrpanega- otrdka čim bolje.. Tretje zdravilo je potrpljenje, Po zakonu Imajo matere pravico, da izostanejo iz službe radi bolezni otrok. Vsaj teden dni po ošpicah otroci ne smejo v šolo in med druge otroke. Prav posebno jih je tretba varovati stika s kakršnimikoli bolniki. Zdravljenje komplikacij prepustite zdravniku. Pametno je, da ga pokličete poprej kot ste opazili-, da so te nastale. (Konec) in razbrzdani, ne smemo iti predaleč v svoji zaupljivosti in kritičnosti, tako da jih žalimo. Zakaj se zlomi toliko prijateljstev? Zato, ker je šel ta ali oni predaleč v svoji kritičnosti in obsojanju prijatelja, ko je ta pričakoval pomoč in razumevanje. Zakaj se razibije toliko \zako-i nov? Brad poroko sta ise tako dobro razumela, toliko obzirnosti, skrbne pozornosti in spoštovanja je bilo- v njunih odnosih. Po poroki pa sta mislila, da to ni več potrebno, ne meniita :se več niti za najosnovnejše dostojnosti v vsakdanjem medsebojnem občevanju. MOLJ je in ne zapušča nobenega duha Kupljeno tekočino razredčimo z enakimi deli vode, jo nalijemo v skodelico in postavimo v omaro, da izhlppeva. Sicer pa moramo omaro vedno dobro zapirati da se molji ne morejo vanjo vgnezditi Nekoč si nismo mogli predstavljati praznične obleke drugače, kot iz svile, žameta ali čipik. Dandanes pa obstojajo tudi obleke, res lepe Obleke iz bombažastega blaga, ki kljub temu služijo najbolj slavnostnemu namenu. Kako je to mogoče? Iz sledečega vzroka: današnjo modo ustvarjata predvsem linija in barva. Da to lažje razumemo, se samo spomnimo na prenapolnjene obleke koncem prejšnjega stoletja, kjer se je linija izgubila pod vsakovrstnimi okraski. Torej kot smo rekli, linija in barva! Mislimo, da ni težko najti 5 m rjavkastega blaga, posutega z be- limi pikami! Ali pa 4,5 m modro-belo črtastega popelina aili zefirja! Ali pa celo 4 m temnomodrega ali ornega popelina! ■Naši modeli pojasnijo, kako lepe obleke se dajo izvesti iz navedenih primerov. Prvo skica predstavlja izrazito poletno oblekco z ovalnim izrezom, ki je letos zelo moderen. Izpod kratkih kimono rokavov izhaja gladek volan. V pasu so enakomerno razdeljeni posnetki, ki se nadaljujejo na kirilu ter mu dajejo zvon-často obliko. Kot izpod rokava izhaja tudi izpod krila volan, ki ustvarja videz dvojnega krila. NaslednJja obleka je iz črtastega blaga. Zgornji del je kakor zavezan, ter nabran ob izrezu. Krilo je ob pasu nabrano v naborke;.v primeru, da je postava močnejša, pa položimo te naborke v majhne gube. Tretja slkica predstavlja preprosto ozko obleko, ki naj bo temna; okrasu je jo vrsta gumbov ob prsnem posnetku. Ta obleka nadome-stiuje drugih deset; ako ji dodamo živobairven bolero, aLi rumeno jopico, ali šopek cvetja, ali dnugo-bairvni pas ter enako ruto, ali ogrlico biserov, ali ne vem kaj še, vedno boste imeili drugi, nov izgled. K tem oblekam pristajajo gladki črni čevlji. Sonja Mikuletič-Palme O razvoju športa in telovadbe na Tolminskem Glede na to, da se italijanske okupacijske oblasti niso brigale za razvoja telesne vzgoje med prebivalstvom, so stali Tolminci po o-svoboditvi pred težko in odgovorno nalogo. Čeprav so morali začeti takorekoč iz nič, so se kmalu pokazali uspehi. .Najprej so formirali nogometni aktiv, ki so ga leta 1946. reorganizirali v nogometno društvo. Vendar je to društvo še pred svojo ustanovitvijo izgubilo igrišče, ki ga je dalo kljub vsem ugovorom preoirati poverjeništvo za kmetijstvo. ;Niogometajši so si morali urediti zasilno igrišče in lahko atletsko stezo, kar je seveda precej ¡zaviralo sistematičen in kvaliteten trening. Na tem igrišču je začel z učenjem lahko atletskih panog fizkul-turni učitelj Mirko Fili, ki je žrtvoval za to delo inad polovico svojega prostega časa in mu gre za njegovo požrtvovalno'', delol vise priznanje. Na tem igrišču je odkril tudi sedanjo slovensko rekorderko Uršičevo, Pod njegovim vodstvom so tolminski lahkoatleti — mladinci in mladinke — hitro napredovali in leta 1948. osvojili na republiškem prvenstvu dve prv: mesti. Ves ta čas so se tolminski športniki še naprej borili za primerno igrišče in končno so začeli z urejanjem prostora na Brajdi. Za pla-nirartje prostora in urejanje Lah-koatletske steze so porabili 45.000 din. Leta 1949 so pričei misliti tudi na gradnjo telovadnega doma vendar je vse skupaj zaspalo, keu odgovorni forumi niso odobrili prvotnega načrta. Športno društvo Tolmin šteje danes okrog 100 članov, od tega 70 aktivnih. Društvo ima več sekcij med katerimi je bila v zadnjem času najbolj aktivna smučarska, ki je organizirala med drugim tudi tekmovanje pionirjev, mladincev in članov v tekih, skokih in smuku V&liko je tudi zanimanje za namizni tenis, košarko in odbojko-. Društvo posveča zlasti veliko paž-njo pionirjem. V ToLmiruu so letos ustanovili tudi telesno vzgojno- društvo- Partizan. Društvo ima svojo telovadnico v Ljudskem domu, ki služi tudi drugim namenom. Kmalu ko je začel Partizan v tej telovadnici z vajami, ,so jo napolnili s predmeti, ki so jih poslali za prizadete na Tolminskem, s čemer je ¡bilo društva precej oškodovano. Društvo se razen drugega bori tudi s pomanjkanjem rekvizitov. Te so sicer v začetku imeli, v-emdalr so jih pozneje dali v uporabo železničarskemu tehnikumu iz Pulja, ki jepa znjimi zelo neodgovorno ravnal. Precej rekvizitov so uničili, nekaj pa so jih enostavno odpeljali s seboj, Zaradi precejšnjega pomanjkanja denarja društvo ne more izvesti vseh svojih načrtov. Zlasti je občutno pomanjkanje pnadnja-kov V zadnjem času so izvedli občinski mladinski festival, pridno pa se pripravljajo tudi za okrajni mladinski festival, pomladanski kros in za okrožni -telovadni festival v Ajdovščini. * T. D, Na oblastnem nogometnem prvenstvu so se Tolminci v prvih tekmah slabo- izkazali-in niso niti ene tekme odločili v svojo korist. Njihova dobra stran je borbenost in požrtvovalnost, slaba pa netočno kombiniranje in neizkoiriščanje zrelih situacij pred nasprotnikovimi vrati-. Na domačem igrišču so Tolminci igrali neodločeno 0:0 s Sežano in Solkanom, z Gorico pa- so izgubili z 2 : 3. Tudi tekmi v Ajdovščini ir Sežani so- izgubili s tesnim rezultatom : v Ajdovščini z 0:1 in v Sežani z 2 : 3. J, R. Planinsko-alpinistično društvo v Postojni je sklenilo, da bo začelo v novi sezoni bolj aktivno de-lati. Or- ganizirali bodo več taboren j, katerih pa se bodo udeležili le tisti člani, ki so- pokazali primerno požrtvovalnost pri delu za razvoj alpinizma. Razen -tega bodo organizirali -izlete v bližnje hribe in daJljše napornejše ture v Alpe. Letos se bo potrebno tudi bolj pobrigati za kočo na Nanosu, ki je bila lani pasivna, delno po -krivdi društva, ki je premalo poskrbelo za propagando. M. P. * Na tridnevnem tekmovanju slovenskih strelcev za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo in olimpiado so dosegli 13 novih .rekordov. Najbolj se je izkazal Franc Planine, ki je v streljanju s švicarsko vojaško puško leže dosegal 185 krogov. * V košarkarski ekipi ZDA, ki bo nastopila na olimpiadi v Helsinkih, bo igralo sedem članov kLulba Kan-isas. Največji med njimi je Boib Kuinland, ki memi 213 cm. TROJANOVIČ, član »Mornarja«, hi je pred kratkim dosegel nov jugoslovanski plavalni rekord na 200 metrov prsno v času 2:39,9, se pridno pripravlja za nastop na olimpijadi. SillÜIs "Ib - S % M|o grabijo tuje roke., Urika- je morala vsak hip prenehati s pripove-\ dovanjem. »Ali bi vaju bili •umorili?« je vprašal Toniš preprosto. | »Ravbarski nevesti bi bili postali,« je odgovorila Urška. In ji je sprva šepetaje, nato-Vedno glasneje vrela pesem čez ustnice: , »Meni ste dali liud'ga moža, hud'ga moža in ravbarja. Ravno sinoč je prišel domu, v eni raki je prinesel glavo, v drugi roki pa desno roko, IMflg , ha roki je imel prstan zlat. • Ta prstan je pa ravno tak, lc'akor je moj'ga brateea, . ki sem mu ga šenkala na žalostni moj' obceti. . . razpet zemljevid pred seboj, močil suhe listnice z .vinom in m laskal, z jezikom, Dan je bil čemeren, oblaki so viseli nizko pod. nebom in delali okolico turobno. Dasi mu je bila srečna ugodna, so se ga lotevale težke misli. Na sivem platnu šotoru so se nabirale kapljo vlage in polzele navzdol. V odprtini se je prikazala senca, pred njtm je sfcal pisar, ki se mu je priklonil in povedal: »Sel je prišel.« . £ * ^ ■ »Odkod?« je vprašalgrof mračno. •ff »Iz, Tolmina.« ' <" »Iz Tolmina?« se je zavzel Henrik. »Kakšne novice prinaša?«.'.^gpli »Po obrazu mu sodim, da slabe,« je odgovori) perogrižec. »Dejal je, da mora govoriti a vami.« »Slabe?« je poskočil grof in zadel z glavo v razpeto platno. »INaj vstopi!« Sel je vstopil v prašni obleki, v blatnem obuvalu, pokrit s črno-skorjo čez in čez. Priklonil se je in stal nekaj trenutkov, ne da bi spregovoril. »Ali ti je jezik prirastel na nebo?« je vprašal grof osorno. »Tolmin je padel.« To je bilo vse, kar jc sel vedel povedati. To je bilo zadosti, zakaj grof je poskočil, kakor da ga je pičil modras. »Tolmin? Kaj pa ste delali? Kje je Bojan?« »Odšel je v Gorico,« je sel odgovoril samo na zadnje vprašanje. »Res,« je priznal grof, »jaz sem ga poslal.« . Razmišljal je položaj, v katerega je zaradi tega zašel. Odkrhnjen mu je bil le košček, a dragocen košček sveta, na katerega je polagal posebno važnost. • »Kdaj so vas napadli?« »Ponoči. Bilo jih je mnogo: hoteli so zažgati Dvor . . . Komaj sem ubežal skozi njihove vrste.« »Ali so posadko pobili?« »Vso,« je dejal sel, »le jaz in še dva smo se rešili.« »Ali so zažgali vas?« »Dve hiši sta goreli, na poti iz Čedada so zažgali tri.« »Odpočij se!« je ukazal grof. »Jutri naj ti dajo drugega konja; jezdil boš v Gorico in nesel pismo Pavlu Bojanu.« Sel se je priklonil in odšel. Grof Henrik pa je znova stopil k zemljevidu in položil svoj debeli kazalec na Tolmin, kakor da je mravlja, ki bi jo rad zmečkal, levieo pa je stisnil v pest. * * i ......4 t« -.«S-SSl §# «iS Patrijarhovi vojaki so po zmagi še sedem dni ostali v Tolminu^ Njihova lahka, zvijačna zmaga jih je pijanila. Med vojaki Pavla Bojana je bil plemič, ki jim je ponoči odprl vrata; tako je prvi voj zasedel Dvor in Kozlov rob. Poklali so vse vojake, galjote in hlape», < le dekleta so pustili za svojo zabavo. Gastaldo Feliks je čakal 3.glavno me s Ve l treba knehtom, M^^Mm^- " • Ti so se bahali, si izmišljali! strašne napore Jn zmage, ker ?e jim; Je zdelo čudno, da z meči ali s sulico še genili niso in jim je samoslret nedotaknjen čepel na brhtu,;.pripovedovali so» da jih je pri Vol|j»!it^ pričakala oborožena vojska^|®f jo pobili do zadnjega'moža, ne bi imeli kakega ranjenca, neN da bi se bili poškropili s sovražnikovo krvjo. Pri Volčah pa i isti čas ni bilo nobenega mrliča. 0* ajsetorica galjotov in hhipeov. ki ao jih pobili v gradu in na Dvoru, so zmes na slamo in jib hodili gledat, Gobezdali in čvekali,"napiImjeni in samozavestni, kakor ,dn i so' se odprle vse zatvornice njita^e^**®*®^*" obetali dobrega, temveč palico in bič, mesto desetih snopov ob žetvi trinajst in druge nevšečnosti in nadloge.