PoStnlna plačana v gotovini. Izhaja, vsak torak, četrtek in soboto. Cana posamezni it. Din —68. Mci ČASOPIS ZA TROOVINO, INDUSTk..^ . Urednlltvo In npravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 552 Naročnina za ozemlje SHS: letno D 90—, za pol leta D 45’—, za četrt leta D 2250, mesečno D 7’50, za inozemstvo D 120*—Plača In toži se v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA dne 19. oktobra 1922. ŠTEV. 122. Težko priznanje. Kolikokrat smo očitali "■Trgovskemu Listu«, da se bavi preveč z zakonodajo, da žrtvuje preveč prostora suhoparnemu in dolgočasnemu razlaganju naredb in zakonov. Radi priznamo, da je tako čtivo dolgočasno, toda vprašanje je, ali pa ni koristno, ali ni znanje zakonosv za trgovca, osobito danes, celo neobhodno potrebno? V privatno pravnem, zasebnem življenju, k se giblje v, več ali manj mirnem tempu, ima človek navadno časa dovolj na razpolago, da J se v zadregi obrne za svet k odvetniku al drugače v trgovini so razmere znatno drugačne, kajti tukaj ni trgovcu pri izvrševanju svojih trgovskih poslov dopuščeno, da bi razimšljal dolgo. Trgovski promet zahteva, da se pogodbenika odločita takoj za to ali ono. Trgovske posle je treba rešiti večkrat še v istem dnevu in tudi celo na mestu takoj, in zato je tukaj poznanje zakonov neobhodno potrebno. Ako je pa poznanje zakonskih predpisov že v splošnem koristno in potrebno za trgovca, velja to v posebni meri v današnjih še neurejenih gospodarskih razmerah, ko nas ta ali ona oblast kar čez noč preseneti z nared-bami, ki stopijo sedaj v veljavo že z dnevom, ko se razglasijo v Službenih novinah, torej še prej, nego se nam je dala prilika, da smo jih vpo-gledali. V toliko več nastane tedaj tukaj dolžnost, da se pobrigamo za zakonske naredbe, da se takoj upo-znavamo z novimi predpisi in to vsaj z onimi, ki se tičejo trgovskega prometa. Dolžnosti poznanja zakonov se pa pri nas sploh ne pozna, ali se jo do skrajnosti zanemarja. Čitanje in poznavanje zakonskih predpisov se smatra še danes za nekaj nepotrebnega, nekaj nadležnega. Toda posledice te brezbrižnosti smo občutili osobito v zadnjem času in jih žal občutimo še danes. Morda še nikdar poprej se ni tako živo maščevalo dejstvo neznanja naredb, kakor ravno v zadnjih dneh, in še nikdar prej nismo slišali toliko skesanega priznanja, da smo mi sami krivi, da se glede naše uvozne trgovine nahajamo v tako mučnem položaju zbog naše, recimo, malomarnosti in brezbrižnosti, kakor uprav v teh dneh. Na zborovanju, ki se je vršilo glede deviznih naredb preteklo soboto, smo slišali ne od enega, temveč od mnogih, da se pri nas naredbe sploh ne čitajo, prepričali smo se, da smo si one ogromne stroške na ležarini i. dr. nakopali popolnoma sami, da smo zastoj na postajah železnic zakrivili mi sami in da bo tudi z samo naše krivde, ako bomo prišli pri svojih upnikih v inozemstvu popolnoma ob ves kredit, in vse to samo zbog tega, ker se nismo zadostno brigali za devizne naredbe. V kolikor je ta ugotovitev žalostna, se pa vendar nikakor ne da opravičiti. Da ne bi imel vsakdo časa dovolj na razpolago, da bi se pobrigal vsaj za zakonske predpise, ki se tičejo trgovine, ni in ne more biti tehtno opravičilo. Gotovo je, da se od trgovcev ne sme zahtevati, da bi se spuščal v podrobnejša razmotrivanja zakonov, tudi ne, da bi moral prebaviti ves mate-rijal, ki nam ga danes v taki obilici producira naš zakonodajni stroj, to bi bilo preveč in tudi ni to potrebno, pač pa je neobhodno potrebno, da trgovec, ki hoče uspevati, ki hoče napredovati, da čita in se upozna vsaj z naredbami, ki so v neposredni zvezi s trgovino. Trgovski List« je prinašal vedno vse za trgovce važne naredbe. Mislim, da ima pač vsakdo toliko časa, da lahko pregleda ta list, ki ni preobširen in ki izhaja komaj trikrat tedensko; kdor ga je pa vpo-gledal in prečital, ta ne more n. pr. reči, da ni vedel, da se ta to ali ono blago ne bodo dajala pri deviznem odboru odobrenja. Že grenka šola zadnjih dni, nas je na dovolj občuten način poučila, da je poznanje naredb neobhodno potrebno, ako se hočemo zavarovati pred ogromnimi gmotnimi in drugimi škodami. Izgovorov ni tukaj popolnoma nobenih in žalostno je le, ako se izgovarjamo z neznanjem, ker ni to niti tehtni vzrok, niti ni to koristno za ugled trgovskega sloja, ampak se ga nasprotno s tem postavlja samo v zelo čudno luč pred vsemi drugimi sloji! Morda je bila ta izkušnja zadostna in bodo vsaj oni, ki trpe sedaj gmotne škode uvideli, da je čitanje naredb neobhodno potrebno in da se že iz tega vzroka, ako se že ne upošteva stanovsko zavest in druge momente, ne bo več pripetilo ne le, da se našega stanovskega glasila samo ne čita, ampak se ga celo ne naroča! Izvoz pitanih svinj. Že zadnjič smo se pečali z vladnimi odredbami v svrho pobijanja dragnje in smo med drugim omenili, da smatramo za pogrešen način, kako je z izvozno tarifo z dne 9. septembra t. 1. reglementiran izvoz debelih svinj. Meseca avgusta je pomanjkanje življenjskih potrebščin vsled suše doseglo svoj vrhunec. S tem vprašanjem se je bavil, kot je znano, tudi ministrski svet pod kraljevim predsedstvom v Ljubljani, ki je sklenil otežkočiti izvoz žita in masti. Tozadevne vladne ukreDe vsebujeta naredbi z dne 24. avgusta in 9. septembra. Zadnjič smo omenili, da v omejitvi izvoza ne vidimo primernega sredstva za pobijanje draginje. Kajti mast sploh ni bila za izvoz na razpolago, in inozemska cena (18 dinarjev) ni odgovarjala domači ceni (40 Din). Pšenica in koruza pa sta stali za cel dinar nad svetovno pariteto, in zato tudi to blago ni bilo izvozno blago. In kar je najvažnejše, finančni minister je imel v tem času del ameriškega posojila v dolarjih in je že začel (5. sept.) intervenirati na borzah zaradi dviganja dinarja, kar je še bolj poslabšalo že itak neugodno situacijo za izvoz navedenih predmetov. Vse to, kot okolnosti, da je bil poljedelski minister odsoten, ko se je dekretirala izvozna tarifa z dne 9. septembra, dokazuje, da bi se lahko kaj pametnejšega ukrenilo. Napaka vlade bo iirifela usodne posledice za jesensko setev in posebno za lukrativno industrijo prašičjereje. Že v načelu je napačna politika, ki vidi sredstvo za pobijanje dragi-nJe v oviranjp izvoza, kar vodi k zmanjšanju poljedelske produkcije. To je politika kratke pameti ali bolje rečeno, politika ropanja (ako tako postopanje lahko inmen ujemo po- litiko); kajti dejansko kmetu jemlje, kar ima, in ga sili k nedelu. Pametnejša je pač politika, ki vidi sredstvo za pobijanje draginje v dviganju poljedelske produkcije. To je počasnejša politika, ki pa je bolj učinkovita in ima trajno vrednost. Da se gojenje svinj še bolj omeji, je dovoljen izvoz suhih prašičev po znatno nižji carinski postavki, a nasoljeno meso celo carine prosto lahko izvaža. Naša politika je torej politika preskrbe Italije in drugih dežel s suhimi prešiči, ki slednje krmijo z uvoženo laplatsko koruzo in jih potem prodajo tja, kamor smo dozdaj mi sami izvažali pitane svinje. Trgovinska pogodba vlade nas je vrgla nazaj v dobo, ko še nismo imeli železnic in zato nobene priložnosti za izvoz debelih svinj. Tako dobička-nosna industrija, ki jo je Srbija z veliko ljubeznijo razvila v teku pol stoletja, naj sedaj zamre, in naj zopet nastopi Karadžordževa in Miloševa doba. Pravijo, da je bil izvoz pitanih svinj prepovedan zato, da bi se pocenila mast; to pa v septembru ni bilo mogče, ker je vsled toplega vremena mesna industrija stagnirala. Pač pa istočasno dovoljeni uvoz ameriške masti, ki je po hranilnosti slabša kot naša, upliva na padec cene. Al cena masti bi ravno tako lahko padla tudi vsled upliva sezonske domače produkcije, kot tudi, ako bi se sploh izredilo več pitanih svinj. Sedaj stalno pada tudi cena svinj, ki znaša trenutno v Beogradu 15 do 17 Din en kg. To ceno bo komaj plačal inozemski kupec, ki se danes bolj zanima za romunske, madžarske, holandske, danske in italijanske svinje. Sedaj je tudi Poljska dovolila izvoz svinj, in izgleda, da bomo morali napet vse sile, ako se bomo hoteli ponovno uveljaviti na mednarodnem trgu. (Dalje.) Koliko denarja smemo vzeti seboj pri potovanju v inozemstvo Ker se ponovno opaža, da si niso, niti denarni zavodi, ki so pooblaščeni za promet z devizami in valutami, še manj pa posamezne osebe, popolnoma na jasnem o tem, koliko smejo iznositi s seboj oni, ki potujejo v inozemstvo, se nam zdi potrebno, da podamo kratko pojasnilo tozadevne nove odredbe. • Vsak jugoslovanski državljan, kateri potuje v inozemstvo in ima od inozemskega konzulata predpisano vidiran potni list, je opravičen vzeti s seboj efektnih tisoč dinarjev. Ako potuje v države zdrave valute, katerih tečaj stoji višje nego francoski frank, kakor: v Anglijo, Zedinjene države, Švicarsko, Skandinavijo in Nizozemsko, tedaj sme s seboj vzeti tudi še protivrednost (ekvivalent v valuti dotične države) v znesku 3.000 franc, frankov po pariteti zagrebške borze. Ako potuje v Francijo, sme vzeti s seboj efektivnih tri tisoč francoskih frankov, a ako potuje v države zdrave valute, koja je pri nas notirana pod franc, frankom, in to v Italijo, na češkoslovaško in v Grčijo, sme vzeti s seboj tri tisoč lir, odnosno češkoslovaških kron ali drahem. Pri potovanju v države slabe valute, tedaj v Romunijo, Nemčijo, Avstrijo, na Madžarsko, v Bolgarijo, na Poljsko in v druge, sme poleg efektivnih tisoč dinarjev nesti s sboj tudi še protivrednost treh tisoč dinarjev v valuti dotične države. Ti predpisi pa veljajo samo za domače državljane, ki živijo stalno v naši državi in ki so bili pri naših oblastih predpisano prijavljeni za stalno bivanje, kar mora biti na potnem listu potrjeno od naše oblasti. Na ta način smejo potniki iznositi denar v inozemstvo vedno samo enkrat mesečno, toda ga ne smejo porabiti za nabavo trgovskega blaga, slik in enakih predmetov, ker v tem primeru odreče devizni odbor uvozno dovoljenje, a stranke s^ podvržejo kazenskemu postopanju. Navedene vsote v inostranskih valutah smejo pooblaščeni denarni zavodi izdajati potnikom brez vsakega predhodnega dovoljenja, a morajo to ob enem s svojim pečatom in datumom vpisati v potni list. Pri tej priliki je denarni zavod dolžan vpo-gledati v potni list, ali je dotična stranka, eventuelno prej za potovanje nabavljeno tujo valuto uporabila med prebivanjem v inozemstvu, ako ni, ji mora odvzeti potni list ter predložiti poročilo generalnemu inšpektoratu radi kazenskega postopanja. To določilo se ne da izogniti, ker na meji vodi obmejna carinarnica posebno kontrolo, tako glede potnikov, kakor tudi glede denarnih zavodov. Pri prehodu preko carinarnice vpiše carinarnica v potni list iznos dinarjev, katere nosi s seboj potnik. Inozemski potniki, ki prebivajo samo začasno, odnosno prehodno v naši državi, nimajo pravice, da na podlagi svojih potnih listov kupujejo pri nas tuje valute ali dinarje, ter jih iznašajo, ampak oni smejo iznositi samo one valute, katere so prijavili na obmejni carinarnici pri uhodu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stranka sama mora zato skrbeti, da se vpis faktično izvrši. i Oni potniki, ki prebivajo v obmejnih krajih naše države, smejo v bodočem, ako gredo v sosedno inozemstvo, iznositi samo po tisoč dinarjev v našem denarju ali odgovarjajočo vrednost valute dotične pogra-nične države v kojo vpotujejo, seveda tudi oni samo po enkrat na mesec. Potniki, pa, kojim ravno navedene vsote v tujem ali našem denarju ne zadostujejo, se morajo obrniti z obširno dokumentirano prošnjo na generalni inšpektorat ministrstva financ v Beogradu. Prošnji je priložiti koleke v iznosu 13 Din. Stara dovoljenja, odnosno dokumenti za naba-bo denarja, za osebne potrebe, ki so v nasprotju z gori navedenimi določili ne smejo denarni zavodi honorirati. Trgovci, industrijalci, ali ni žalostno da še danes ne stoji .TRGOVSKI DOMM Prispevke sprejema: .Trgovski dom, Ljubljana11 Gradil«« 17. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) Kleka ali smreka se nabira v okolici Šibenika in sicer okrog 40 vagonov letno, dalje se nabira na Hvaru 10 vagonov, v Trogiru 8, Zadru 10, Veliluki 3, v ostali Dalmaciji pa 15 do 17 vagonov. Večji del se izvaža, od onega kar se izvozi, se izdeluje žganje, ki se imenuje smre-kovača. Cena pred vojno je bila 10 do 12 kron za 100 kg, sedaj pa znaša 200 do 300 kron. Največ se je izvažalo na Madžarsko, v Galicijo, Anglijo, Italijo in Grško. Žajbl in pelin (Salvia officinalis) raste po celi Dalmaciji in hrvaškem Primorju. Na otoku Krku in Črezu se ga je nabiralo 20 vagonov, pa bi se ga dalo dvakrat toliko nabrati. Iz področja splitske zbornice se je izvažalo v predvojni dobi 30 vagonov in področja dubrovniške zbornice 100 do 120 vagonov. Cena je znašala 28 do 38 kron zalOO kg. Glavni izvoznik je bila tvrdka Lujo Milič, trgovec v Slanem pri Dubrovniku, ki je imela stroje za drobljenje in prenašanje. Ta tvrdka je izvažala v Ameriko, Anglijo, na špansko, v Francijo, Rusijo itd. Žajbl in dalmatinsi pelin se smatra za najboljši. Za Trst so izvažale tudi druge tvrdke. Lavorovemu listju in lavorovim bobkem je pred vojno zelo konkurirala Italija. Med vojno se je doseglo lOkrat večje cene, 250 do 300 kron za 100 kg. Največ se ga nabira v Boki Kotorski, do 20 vagonov. I avorovo listje se izvaža surovo in suho, ravnotako tudi bobke. Uporablja se jih kot začimbo in nri izdelavi eteričnega olja Buhač in buharica rastejo samoniklo po krševih osojah Dalmacije, Čmegore in Hercegovine. Radi dobre cene se ga tudi goji. Tako daje Istrija 20 vagonov suhega cvetja (od 100 kg svežega se dobi 25 do 33 kg suhega), toda največ se ga pridela v Dalmaciji v okolici Šibenika, v Trogiru in na otoku Hvaru. V Boki Kotorski se ga nabere 3 do 4 vagone, v Dubrovniku 30 vagonov, na Hvaru 20, na Braču in Visu po 4 vagone, splitski kotor 20, zadarska okolica 19, Šibenik 21 vagonov, nekoliko vagonov se ga nabere tudi na Pelješču, Miljetu in Šolti. Med vojno je bila cena 900 kron za 100 kg, pred vojno pa 200 kron. V Švici so začeli od leta 1912 negovati dalmatinsko buharioo in koncem leta 1917. so že imeli 97 plan- taž z 24.840 sadikami. Seje se v aprilu in maju v gredicah v vrstah, ki so 20 cm ena od druge oddaljene in ki se jih s svežim gnojem nagnoji. -Za dva ali tri tedne pa se razsadijo po kamenitem ali toplem terenu. Dober donos da plantaža šele drugo leto. Cveteti začne v maju, ter se obira začetkom junija, ko se večina cvetov začenja odpirati. Suši se jih v enem prostoru v hladu. Od 100 kg svežega cvetja se dobi 20 do 25%' suhega. Drugič cvete med avgustom in oktobrom, toda daje slabejši in neredni donos. Cvetje, ki je namenjeno za seme pustijo, da odcvete in ga obirajo okrog 15. julija. Skušnja je pokazala, da je glede kvalitete dalmatinski ravnotak kot črnogorski. Kakor smo videli, smo dobili razen kavkaške, ki ima slični produkt, in kalifomiške tudi nevarno švicarsko konkurenco s pri nas gojenimi dalmatinskimi produkli. Negovanju te rastline v Dalmaciji in Čmigori bi bilo treba posvetiti izredno pozoi-nost. Središče trgovine je v Splitu in v Šibeniku. Od nabrane množine se V-j izmelje v Dalmaciji, dve. tretjini pa v Trstu, kjer obstoja 10 vodnih mlinov, ter se vse preko Trsta izvozi v Ameriko, Nemčijo, Anglijo, Avstrijo, Češko in Poljsko, a sedaj ga gre mnogo v Italijo. Želeti bi bilo, da bi se vsa buharica pri nas smlela in prodala direktnim konsumentom. Mline za mletje buharice v prašek proti bolham imajo g. Lujo Milič v Slanem, SupUk v Šibeniku, Gornik v Zadru, Inkiostro in Figlio v Šibeniku, dalje obstojajo vodni mlini v Dubrovniku in Jelši na Hvaru. Rožmarin raste divji po otokih, največ se ga nažanje in suši na otoku Hvaru, s središčem produkcije v Bruslju in Grablju, kjer se nabere okrog 110 do 120 vagonov suhega listja. Dalje se ga nabere na otoku Visu 40 do 50 vagonov in sicer v Visu 15 do 20 in v.Komiži pa 25 do 30 vagonov, na otoku Šolti 4 do 6 vagonov, nekoliko na Pelješcu in v Boki Kotorski. Rožmarinovo listje se je izvažalo na Češko, v Ameriko, Turčijo in Nemčijo. Na polotoku Pelješcu in otoku Hvaru se nahaja destilacija rožmarina, to sta dve produkcijski zadrugi z modernimi aparati, s katerimi pa ne znajo strokovno obratovati. Izdelujeta do 8000 kg rožmarinovega olja. V Martinšici je kupila družba Isis destilacijo od g. A. Linardiča. Od navedene količine rožmarinovega listja se izvozi okrog 10 vagonov, ostanek pa se destilira na medu in se dobi 12.000 do 20.000 kg rožmarinovega dišečega olja, ki se je pred vojno plačevalo 3, 4 do 4.50 K, a sedaj po 140 kron. Kjer se nabira rožmarin, se gojijo tudi čebele, ki dajejo med, ki diši po rožmarinu. Ta med se plač dvakrat dražje, kakor navadni med. Rožmarinovo olje se je izvažalo v Nemčijo in v Avstrijo. Posebno pozornost bi bilo treba obrniti destilaciji dišavnih olj in sicer samoniklih, kakor tudi kultiviranih v svrho podpiranja srfovanja modernih destilerij in modernih plantaž dišavnih rastlin, kakor tudi za nabiranje samoniklih dišavnih zelišč. Maraskinove višnje so produkt špecijalne vrste, ki zasluži, če tudi ne spada med medicinske rastline, tolike pažnje, da ga tukaj omenimo. One se gojijo in rastejo v srednji in v severni Dalmaciji. Ko se oberejo se sušijo na solncu brez pecljev, peclji pa se posebej sušijo in prodajajo. 100 kg svežih višenj da 35 kg suhih. Višnje se ne prodajajo direktno li-kernim tovarnam, marveč v Trst, odtod v Hamburg, Anglijo, severno Ameriko, Brazilijo, Holandijo in Francijo. Predvojna cena je znašala 50 do 130 kron za 100 kg, sedanja pa 1200 kron. Pakuje se v sodih po 100 kg. Iz cele Dalmacije se izvozi 130 vagonov suhih višenj. Od tega se izvozi iz splitskega okraja 35 vagonov, z otoka Brača pa 25 vagonov. V Zadru se nahaja 12 likernih tova-ren za maraskin, ki mora biti produkt destilacije višenj. Od teh tova-ren so tri v jugoslovanskih rokah in sicer Staničeva, Pivčeva in Magazi-nova. V Splitu se izdeluje liker tvrdke V. Morpurgo, Simo Branjovič, v Šibeniku pa Matavulj in Jelič. Od izvoženih višenj se izdeluje liker v Holandiji in Franciji, ki se izvaža po celem svetu, kar pa bi mi od našega produkta lahko sami doma izdelovali. (Dalje prih.) Poročilo podano na mamfesfcacijskem zborovanju v Ljubljani dne 6 oktobra 1922 o našem železniškem prometu. (Nadaljevanje.) Menimo pa, da položaj v Slavoniji in Vojvodini nikakor ni mnogo ugodnejši, nego je položaj pri nas. Dne 19. septembra t. 1. je pozval minister za šume in rudnike g. Rafaj-lovič predstavnike industrije na razgovor k sebi. Zanimal se je za di- rektno dobavo premoga iz bosanskih premogokopov velikim konsumentom v Srbiji, Vojvodini in Hrvat-sko-Slavonskem. Razgovor je bil zelo instruktiven in je odkril naravnost pretresljive podrobnosti. Naš delegat je imel namen predočiti g. ministru, kako da trpi industrija v Sloveniji na pomanjkanju premoga, ker železniške uprave zasegajo sko-ro ves premog, ki se v Sloveniji producira, ne da bi istočasno dostavljale zadostno vagonov. To svojo namero je opustil, ker ni mogel govoriti o naših premogovnih težavah spričo neznosne mizerije glede preskrbe s premogom in glede prometnih prilik, kakršne so opisali gospodje iz Novega Sada in Oseka.. Zastopniki industrije so prosili g. ministra, da naj ne podvzame glede dobave premoga nikakih ukrepov, češ, da je vspričo brezupnega stanja železniškega prometa izklučeno, da bi državni premogokopi mogli izposlovati odpremo premogovnih transportov. Nad eno uro se je potem razpravljalo o železniškem prometu in enoglasno je blo mnenje, da je vse naše gospodarstvo, naš ugled v inozemstvu, naš kredit, naša valuta, da je vse ,v prvi vrsti odvisno od stanja železniškega prometa in da je železniški problem obenem problem gospodarskega in političnega obstoja države. Pri tej priliki je naš delegat opozoril g. ministra na položaj železniškega osobja proseč ga, da naj v ministrskem svetu priporoča nujne odločitve v prilog železniških uslužbencev. O tem problemu smo poročali ministru trgovine in industrije g. Osmanu Vilovič-u na konferenci v Ljubljani dne 14. septembra t. 1. Kakor že rečeno, uporabili smo vsako možnost, da smo svarili in prosili na pomoč. Še enkrat pa ponavljamo: naši državniki in politiki si doslej še niso na jasnem o resničnem stanju državnih železnic. Dne 2. t. m. smo imeli priliko slišati krasni in izčrpni ekspoze pomočnika ministra financ g, Plavšič-a, v kojem je pred nami tolmačil široko zasnovani program za stabiliziranje in za kasnejše dviganje dinarske valute. Negova izvajanja so navdušila poslušalce ter jim utrdila zaupanje v možnost uspešnega gospodarskega dela, utrdila jim vero v boljšo politično bodočnost države. Opazili pa smo, da g. Plavšič nima vpogleda v obupne razmere, ki vladajo na državnih železnicah, sicer bi ne bil reagiral s kratko opazko interpelantu, ki ga je opozoril na železniški problem. G. Plavšič je pravilno nagla- Podllstek. Od začetnika do popolnega trgouca. (45. nadaljevanje). »Že res,- pripomni ptokurist, »tada na drugi strani bi Krapp, Pinto & Comp. gotovo zelo radi sprejeli rabat 750 mark in bi bili zato najbrž tudi pripravljeni izplačati nam po tukajšnji banki razun 50 % fakturnega zneska tudi še celo tovomi-no. Saj bi jih lahko povprašali glede tega. Toda za pismo je prepozno. Danes imamo 29, januarja in pred 28. februarjem bi pač ne mogli pričakovati pismenega odgovora, in parnik odpelje že 26. prihodnjega meseca.; ;No, potem pa enostavno brzojavimo, meni gospod Krej. Gospod Krapp se je, kakor nam je pisal, odpeljal iz Genove že 25. decembra in je zdaj sigurno že dospel v Buenos-Aires.« »Naš brzojav poleg odgovora bi stal približno 50 mark. Razun tega stanejo Krapp-a, Pinto & Comp. bančni stroški in obresti izplačila 15.000 mark sigurno 1 % ali 150 mark, tako da bi bilo torej od 750 mark, ki bi jih prihranili, izgubljenih 200 mark. Torej nimam ničesar proti temu, da se brzojavno povpraša.« Prokurist odide h Kurtovi mizi in napiše depešo. »Dajte jo, Kurt, takoj kopirati in oddati. Zdaj je tri ura in tako bi lahko imeli že pred večerom odgovor tu. Ta je v Lstini tudi prispel ob pol šestih zvečer in se je glasil, kakor je domneval prokurist, namreč: Banka avizirana, poravnajte tovoril ino. »To je šlo pa čudovito hitro,; pripomni Adolf, ko pogleda v depešo. Toda to pač ni mogoče, gospod Krej! Poglejte vendar, depeša je bila oddana ob dvanajstih ,dočim smo mi šele ob treh brzojavili! Tu.se je gotovo morala zgoditi pomota v brzojavnem uraduk Kurt in Fric sta si istotako ogledala depešo. »No taka napaka bi se pravzaprav vendar ne smela zgoditi v brzojavu,« meni Fric. Odgovor prej oddan, kot vprašanje! To je pa že direktno bajen uspehi« pripomni Kurt. Gospod Krej smehljaje ogleduje svoje gojence: »Ali se je vaše astronomično in zemljepisno znanje iz šole tako hitro razblinilo?« Bratje se v zadregi začudeni spogledajo. »Že imam!« hipoma zakliče Fric. »Da vendar nismo na to mislili!« »Na kaj pa?« vprašajo drugi. . »Da ima Buenos-Aires veliko večjo zapadno zemljepisno dolžino, in da zato tam solnce, ki prihaja od vzhoda k nam, veliko pozneje vidijo kot mi tu v Hamburgu!« »Torej po vašem pojasnilu, Fric, da se pri nas veliko prej posveti, toda v tem slučaju se je pri vas vseh zgodilo to precej pozno! «r pripomni gospod Krej, smeje se. »Sicer pa vaše pojasnilo, Fric, tudi ni povsem pravilno, kajti solnce, kot zvezda stalnica, vendar ne more priti k nam —« »Ampak zemlja se vrti okrog solnca,« ga prekine Kurt »In poleg tega se okoli same sebe,« pristavi Adolf. — »Aha, zdaj vem! Zemlja se obme okoli same sebe enkrat v 24tih urah in ker je razdeljena v 180 stopinj vzhodne dolžine in 180 zahodne dolžine ali skupno v 360 stopinj, se zavrti v ent uri za 15 stopinj. Vrti se od zahoda proti vzhodu in iz tega sledi, da vidijo prebivalci na deseti stopinji vzhodne dolžine od Greenvvicha solnce štiri ure prej, kot oni na 50. stopinji zahodne dolžine, ker leži med obemi 60 stopinj. Če je torej na deseti stopinji vzhodne dolžine tri popoldne, je na petdeseti zapadni dolžini šele enajst dopoldne.« In ker se,« nadaljuje prokurist, »ravna naš srednjeevropski čas po 15° vzhodno od Greenvvicha in je torej eno uro naprej pred časom v Greenvvichu, znaša za nas diferenca 60° + 15° = 75° ali 5 ur. Če je torej pri nas tri popoldne, je v Buenos-Aires šele približno deset dopoldne. Tu sem si zabeležil najvažnejše prekomorske kraje in časovne razlike med njimi in nami. Pred nami so: Natal pribl. 1 uro, Nemška vzh. Afrika pribl. 1% ure, Bombay pribl. 4 ure, Kalkuta pribl. 5 ur, Singapore pribl. 6 ur, Hongkong pribl. 6% ur, Šanghai pribl. 7 ur, Jokohama pribl. 8kj ur, Melbourne pribl. 8V2 ur, Syd,ney pribl. 9 ur. Za nami so: Zapadna Indija približno 6 ur, Ne\v-York pribl. 6 ur, Chicago pribl. 7 ur, San Frančiško pribl. 9 ur, Buenos-Aires pribl. 5 ur, Rio de Janeiro pribl. 4 ure, Valpa-raiso pribl. 6 ur. Taka tabela je za prekomorski brzojavni promet zelo važna. En pogled nanjo nam takoj pove, ali na oddano depešb še lahko isti dan pričakujemo odgovor, in tudi ali najde naša depeša naslovnika sploh še v pisarni, kar bi se n. pr. ne zgodilo, če bi ob štirih popoldne brzojavili v Kalsuto, ker bi bila ob istem času tatnkaj že deveta ura zvečer.« Tako je bilo za februarsko pošiljko vse urejeno in nakladanje na parnik »Kap Frio« se je vršilo od 24. do 26. februarja. Koncem februarja so dospeli od nemške prekomorske banke tudi dokumenti konsignacije kož, in parnik »Montivideo«, na katerem so bile naložene, je priplul v Hamburg 4. marca. Blago, ki je bilo brez izjeme dobre kakovosti, so izvedenci klasificirali in ga popisali. Nato so dali napraviti male kataloge, v katere so vpisali cenilne cene in druge podrobne podatke in teh 75 ton so dali na dražbo. Dobili so 49 do 63 mark za vsakih 50 kg. (Dalje prih.) šal, da naši državi škoduje nezdravi pojav, da partizanska ministrstva ukrepajo drugo poleg drugega brez predhodnega sporazuma in ozira na sorodne zairiteresovane resor-te. Ena poglavitnih točk negovega programa ,je ustanovitev stalnega in-terministerijalnega komiteja, kojemu naj bi pripadali pomočniki onih gg. ministrov, ki v prvem redu opravljajo gospodarsko stran naše politike. Koncipijent take ideje je povsem pozabil, da je baš njegovo ministrstvo v posebni meri sokrivo na istem grehu, in da baš finančno ministrstvo v isti meri doprinaša tudi k neredu v železniškem prometu. Nam vsem je znano, da neredne spremembe v carinskih tarifah in predpisih, zlasti tudi nenadne odredbe v devizni politiki v nedopustni meri škodujejo železniškemu prome-metu. Koliko robe, koliko vagonov tiči v cariparnicah, ker carinski uradi in stranke ne pridejo do sape ob naglo spreminjajočih se carinskih in devizno-političnih predpisih. Akcija za povzdigo dinarske valute ni nemalo računala s takim učinkom na naš železniški promet, ki absolutno ne prenese več nikake nove ovire. Ako pa je delovanje g. Plavšiča v devizni politiki diktirano po višjih ozirih in ako hočemo priznati, da utegne uspeh njegovega dela biti vse večji nego po njem povzročeno oškodovanje železniškega prometa, ima vendar finančno ministrstvo drugih grehov še preveč. Naj tu navedem poslovanje carinske uprave. Kakor sem že omenil, stoji le pri carinarnicah v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu vsak čas okroglo 900 vagonov robe! Ta roba, ti vagoni čakajo na ocarinjenje po dneve, tedne in mesece in še vedno ni upanja, da se te razmere izboljšajo. Skrajni čas je, da carinska uprava poskrbi za zadostno število uradnikov, ki svojo službo vestno izpolnjujejo in ki imajo pred očmi potrebe splošnosti. Predvsem pa, da ustanovi nov ekspeditivnejši sistem carinskega postopanja. Poslovanje carinaren se mora prilagoditi želzniškemu pro-metu in. ne sme zahtevati, da se železniški promet ravnaj po službi carinskih uradnikov. Pri tej priliki naj le mimogrede omenim še sramotne razmere pri poštnocarinskem prometu in da samo v Mariboru čaka 20.000 poštnih paketov za ocarinjenje. Snažllno orodje za pisalne stroje. THE REX CO., LJUBLJANA. K. P. Odgovornost in jamstvo in odškodninska obvestnost poštne uprave. Ker utegne ta snov naše čitatelje zanimati in obstoje v teh zadevah še marsikatere nejasnosti, priobčimo v sledečem nekaj pojasnil na podlagi obče veljavnih pravil. Od predaje do izročitve pošiljke razpolaga žnjo v tuzemskem prometu samo odpošiljatelj, torej ima samo on oziroma njegov pooblaščenec pravico v pogledu na to pošiljko staviti zahteve po poizvedbah in pojasnilih oziroma na odškodnino. Sicer pa je dopustljiva tudi cesija te pravice na naslovnika s posebnim pooblastilom. Glede inozemskih pošiljk veljajo v tem pogledu posebni dogovori prizadetih uprav. Jamstvo oziroma odgovornosti pošte ugasne s pravilnim prejemom pošiljke zastran upravičenega naslovnika, če si ta ni izrecno pridržal pravico naknadnih odškodninskih zahtev, to pa samo v slušaju, ako se pri izročitvi pošiljke uradno ugotovi kaka poškodba ali primanjkljaj. Vsaka odgovornost pa neha, Če upravičena stranka po sprejemu po- šiljke v določenem roku ne napravi priziva. Načelno se ugotovi upravičenost do reklamacijske pravice s predložitvijo prejemnega potrdila čez predmetno pošiljko. Reklamacije oziroma pritožbe brez poštnouradnih prodajnih potrdil se napravijo pismeno, ter so podvržene ko-lekovanju po finančnem zakonu. Če reklamant nima prodajnega potrdila, mu pošta na dotično kolekovano prošnjo in na dokaz upravičenosti izpostavi uradni dvojnik. Reklamajoča pošta zabeleži na prodajnem potrdilu, da se je vložila poizvedba, ter označi svoj čas tudi plačilo morebitne odškodnine. Brez izvirnega prodajnega potrdila pošta, odškodnine pred potekom, za reklamacijsko postopanje določenega toka ne izplača, ker ni izključeno, da se predmetna pošiljka še od druge strani reklamira; v takih slučajih ima, če se upravičenost ne da brezdvomno ugotoviti, redno sodišče zadevo razsoditi. Pošta priznava samo popolnoma izpolnjena potrdila, kot pravne podlage za reklamacije. Za navadne, torej neopisane pošiljke pošta odklanja vsako odgovornost, pač pa rešuje tudi tozadevne stvarno utemljene poizvedbe, ter obvesti o njih uspehu odpošiljatelja. Če se potom poizvedbe ugotovi izguba priporočene pošiljke v obm. čju poštnega obrata, izpiača pošta rtkia-klamantu, ako se je poizvednica pred potekom enega leta, od dneva predaje računajoč, zahtevala, za vsako pošiljko po 50 Din, brez ozira na vsebino ali z izgubo povzročene škode. Ta odškodnina je plačljiva na posebno zahtevo, ki jo vloži stranka vsaj tri mesece po uradni obvestitvi o brez-uspešnosti poizvedbe. Slučaj višje sile izključuje odškodninsko obveznost razven v prometu s takimi državami, ki tudi za te slučaje prevzamejo odgovornost. Če odstopi odpošiljate!) odškodninsko pravico naslovniku, se temu določeni znesek izplača. Glede vrednostne vsebine v priporočenih pismih odklanja poštna uprava v slučaju izgube ali primanjklaja načeloma odgovornost, ter izposluje povrnitev samo tedaj, če se ji posreči izslediti krivca med lastnem uslužben-stvom ter od njega dobiti vrednost vsebine. Če se je pošiljka dostavlja neupravičeni osebi, po dokazani krivdi poštnega uslužbenca, ter jo ni več mogoče v prvotni obliki dobiti nazaj, se smatra z ozirom na odškodninsko vprašanje za izgubl'eno. Za priporočene pošiljke, ki so s povzetjem obremenjene jamči pošta kakor za druge priporočene, v slučaju izgube je odškodnina omejena na 50 Din. Če pa je bila pošiljka pravilno izročena, jamči pošta za znesek povzetja. (Dalje prih.) Izvoz in uvoz. Svoboden uvoz mesa v Rusijo. Ruski komisarijat za zunanjo trgovino je dovolii uvoz mesa v Rusijo do količine 25 milyonov pudov. Izvoz surovega apna iz čchoslova-ške. Čehoslovaško ministrstvo trgovine je dovolilo, počenši s 1. novembrom t. I. prost izvoz surovega apna in apnenca iz Čehoslovaške. Pri tem izvozu se ne bo doplačevalo nobenih taks. imm sospodonke mHeto Trgovina. Otvoritev lesne borze v Pragi. Praška lesna borza je bila otvorjena. Svečanosti so se udeležili zastopniki ministrstev, trgovske zbornice in drugih strokovnih organizacij. Tudi država ima vsled velikanskih gozdnih posestev na borzi mnogo zanimanja. Industrija. Svetovna produkcija sladkorja se ceni za leto 1921/22 na okroglo 349.49 mil. q proti 333.54 in 303.39 mil. q v obeh predidočih poslovnih letih. Sladkorne zaloge Vv Evropi so dosegle pri prehodu iz starega v novo poslovno leto okroglo t4 mil. q proti 16 in 17 mil. q v odgovarjajočem času obeh prejšnjih let. Likvidacija velike ladjedelnice na Reki. Angleški delničarji ladjedelnice VVithehead na Reki, so sklenili likvidacijo podjetja, ki je že prenehalo z obratom. Z ozirom na že itak veliko brezposelnost je ta sklep povzročil na Reki silno razburjenje. Oanarstvo. Narodna banka in dovoljevanje kredita trgovcem. V petek se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, kjer so se reševala vprašanja, ki so v zvezi z dovoljevanjem kreditov trgovcem in izvozničarjem za letošnjo izvozno sezono. Čekovni promet pri čekovnih zavodih v Zagrebu in Sarajevu izkazuje za september t. 1. sledeče rezultate: 343.180 vlog in izplačil z denarnim prometom 1627,593.894 din., od tega odpade na klirinški promet 9006, manipulacij z zneskom 169,050.097 din., novih računov je otvorjeno 95, zatvorjeno pa jih je 8. Koncem sept. je bilo 7946 lastnikov čekovnih računov, stanje vlog pa 224,539.703 Din. Prepoved posojil v inozemskih valutah. Finančni minister je poslal vsem bankam in denarnim zavodom poziv, naj se strogo ravnajo po čl. 20 pravilnika o prometu z devizami in valutami, ki prepoveduje dovoljevanje posojil v inozemskih valutah. Italijanska banka v Rusiji. »La Presse Associee« javlja iz Pariza, da so zastopniki večjih italijanskih trgovinskih tvrdk vložili potom italijanskega odpravnika poslov pri sovjetski vladi v Moskvi vlogo glede ustanovitve velike italijanske banke v Moskvi z osnovnim kapitalom v iznosu 250 milijonov italijanskih lir. Sovjet komisarjev je prošnji v principu že ugodil in pooblastil specijelno komisijo, da prouči načrt podrobneje. Kroženje novčanic na Madžarskem. V mesecu septembru se je na Madžarskem dvignilo število krožečih bankovcev za 3,045.889.375 K. Na Madžarskem so vsi predmeti izpod svetovne paritete, samo metalno blago je daleč nad svetovno pariteto. Cene kovinskega denarja stare a v stroogrske banke. Od 9. oktobra dalje veljajo v Avstriji za stare a.-o. kovina-ste novce sledeče cene: 1 kronski novec r,300 K, 2kronski 10.600, 5kronski 28.600, goldinar 14.600, zlatnik za 10 K 123.600 K, zlatnik za 20 K 247.200 K, zlatnik za 100 K 1,236.000 papirnatih kron. Avstrijska zlata pariteta znaša za dobo 15. do 22. oktobra 14.970 avstrijskih kron. Carina. Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 18. do vključno 24. oktobra 43.900 odst. Carinske olajšave za uvoz ribiških potrebščin. Ribiči in ribiške zadruge ter družbe morejo uvažati petrolej, kakor tudi druge ribiške potrebščine, ne da bi plačale pri uvozu kake carinske ali monopolske pristojbine. Te olajšave pa veljajo samo za one primere, kadar uvažajo ribiči svoje potrebščine direktno, ne pa potom kakih posredovalcev ali trgovcev. Promet. Predprodaja žel. voznih kart. Obratno ravnateljstvo južne železnice ugotavlja, da nastanejo zlasti pri potniškem vlaku št. 42, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40 proti Mariboru, večje zamude, katerih posledica je, da potniki često zakasnijo zvezo v Celju in Pragerskem in da prihajajo šolski otroci prepozno v šolo, vsled prepoznega prihajanja potnikov k potniškim blagajnam. Zato opozarja potujoče občinstvo, da 3« za 10.000 kg; 2. za zrnato hrano in mlinske proizvode (moka, otrobi itd.) računala se bo tarifa, ki je bila v veljavi 30. junija t. 1. (popust 33%). Znižane tarife veljajo pod sledečimi pogoji: 1. Tovorni list mora biti adre-siran na naslov Kmetijske družbe, kmetijskih podružnic, zveze kmetijskih zadrug ali občine. 2. Tovornemu listu se mora priložiti uverenje izdano od strani Ministarstva Poljoprivrede i Voda (Odelenje za stočarstvo), v katerem bo označeno, da je pošiljatev namenjena za preskrbo revnih krajev. Uverenje mora biti žigosano in numerirano od strani Ministarstva Saobračaja duplikat tega uverenja, istotako žigosan in numeriran od Ministajstva Saobračaja, mora prejemnik pred prejemom robe predati železniški postaji. Ako unikat tega uverenja ni priložen tovornemu listu, ali ako se pri izdajanju pošiljke ne predloži duplikata, računala se bo polna vozarina. Krma se mora nakupovati in |Szvažati iz Vojvodine, Srema, Vzhodne Slovenije in Podunav-ja. Za Slovenijo je odobreno, da se lahko uvozi 1000 vagonov živinske krme. Kmetijska družba, kmetijske podružnice, zveze kmetijskih zadrug iu občine ki reflektirajo, na te znižane tarife, naj takoj prijavijo število vagonov krme, ki jih nameravajo iz zgoraj naštetih krajev uvoziti na naslov: Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani (Marijanišče), da se zamore pravočasno naročiti zadostno število uverenj. Prijave naj vsebujejo: natančen naslov društva ali občine, vrsta (seno ali slama) in število vagonov. O izdanih uverenjih vodila se bo stroga evidenca. — Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani. Letošnji dohodek sladkorne repe. V Jugoslaviji se je letos posejalo 17.000 hektarjev s sladkorno repo in pričakuje se, da bo okoli 35.000 vagonov repe. Iz te količine repe bo mogoče proizvodih največ do 4000 vagonov sladkorja, kar bo znašalo ravno polovico našega konsuma. Drugo polovico bomo morali uvoziti iz inozemstva, ponajveč iz Čehoslovaške. Hmelj. Hmelj. XIII. in XIV. brzojavno tržno poročilo: Niirnberg, 14. X. 22. Mirno, prima nespremenjeno, sekunda 2000 Mark ceneje. — Niirnberg, 16. X. 1922. Mirno nakupovanje — nespremenjeno, 30.000-43.000 M za 50 kg. tailrtirtto TrUUSkl Uit! mWWLWŠwmm.llgvvmv NVI • tono. Francoski krompir ▼ Sloveniji. Prejeli smo: Zadnji čas kroži po sloven- skih listih oglas tvrdke 1. Lavrič & Cie., 1, Rue de la pierre large Strass-bourg, v katerem ponuja francoski krompir po 21 frankov za 100 kg fran-ko Jesenice. To odgovarja po sedanjem kurzu 4.20 K za kilogram. Neverjetno je, da je v Sloveniji, ki je tako bogata krompirja, da ga je prej v stotinah vagonov izvažala v Italijo, Francijo in drugam, zdaj cena nad 60 odst. višja od francoskega krompirja! To je tembolj čudno, ker so tam pridelovalni stroški vsled visoke valute veliko večji kot v Sloveniji. Upamo, da bo pivi uvoz francoskega krompirja takoj povzročil padanje cen, kar bi bilo zelo želeti. Kakor vemo, je tvrdka 1. l^av-rič & (Me., Strassbourg, letošnjo pomlad izvozila iz Slovenije na Francosko okoli 100 vagonov krompirja. Krompir, ki ga ponuja, je potemtakem najbrž slovenskega izvora. Odgojen z delavci, ki so plačani v frankih,' pridelan od kmeta, ki' živi \ francoski valuti in ki plačuje davke v frankih, kljub vsemu temu ter kljub visokim transportnim stroškom iz Slovenije v Francijo in i/. Francije zopet v Slovenijo, je francoski krompir cenejši kot naš domači pridelek! Kabel Odesa - Carigrad. Iz Carigrada javljajo, da je začel že pred vojno izdelani kabel Carigrad-Odesa zopet funkci jonirati. Angleži o važnosti naše produkcije sliv. V >The European Commercial piše neki Anglež, ki je prebival več časa v naši državi, o produkciji sliv sledeče: Poleg žita prinašajo največji dohodek slive. V produkciji sliv zavzema Jugoslavija prvo mesto v Evropi. Francoska in Zedinjene države skupaj pridelajo letno 240.000 tisoč ton sliv, medtem ko znaša letni pridelek sliv v Jugoslaviji okoli 600.000 ton. Od celokupnega pridelka se posušijo in izvozijo dve petini, ker je jugoslovenska sliva znatno manjša nego kalifornijska, je bolj sladka in jo zbog tega raje kupujejo. Trgovina s slivami je v veliko pomoč državi in ko bo prevoz lažji, bo ■to važen faktor za ekonomski razvoj Jugoslavije. — Ford kupuje železnice. Znani fabri-kant automobilov v Detroitu (Severna Amerika) Henry Ford se pregovarja glede nakupa železnice »Virginian Rail-hroad«, tako da bo v posesti prog. katere vežejo njegove tvornice v Detroitu s Kansas City in Norfolkom. Kord je kupil že pred letom železnico Detroit-Irontan« v Ohiju v svrho da kontrolira transport produkcije iz svojih tovarn in premogovnikov, katere poseduje v Zapadni Virginiji. Industrijalce, trgovce in obrtnike opozarjamo, da posluje urad Ljubljanskega velesejma permanentno skoz celo leto na sejmišču v pisarniškem poslopju pri vhodu na levo, telefon int. 140 in je vsem interesentom na razpolago z informacijami o razstavljalcih, dobave izloženih predmetov kakor tudi z informacijami o tekočih razmerah v inozemstvu. Vrtnarska razstava. Dela za vrtnarsko razstavo v jahalnici na Bleivveisovi cesti so v polnem teku. Razstava se otvori 21. in traja do ind. 25. t. m. Vse kar nudi pozna jesen, bo tu razstavljeno, vsa krasota narave, predno jo pokrije mrzla zima. Razstava bo otvor-jena nepretrgoma od 8. do 18. ure, tako, da bo vsakomur mogoče, si jo ogledati. Vstopnina znaša 5 dinarjev za osebo, za dijaštvo in vojake polovica. Zadnji dan razstave je namenjen predvsem šolski mladini, ki jo poseti v spremstvu učiteljstva. Vse razstavljene rastline so na prodaj, vendar se bodo iste kupcem izročile šele po zatvoritvi razstave. Predprodaja vstopnic v vseh ljubljanskih cvetličnih trgovinah. Čisti dobiček je namenjen v korist mestnim revežem. Uspeh žetve v Ameriki. Po zadnjem poročilu je bil uspeh žetve v Ameriki sledeč: koruza krog 2.805,000.000 buš-lov, ozimiua pšenica krog 552,000.000 bušlov, jarina 288,000.000 bušlov, oves 1.265.000.000 bušlov. Mere proti devizni špekulaciji v Nemčiji. Z 13. oktobrom je stopila v Nemčiji v veljavo odredba, ki zabra-njuje prejem In izplačevanje inozemskih valut v dnevni kupčiji; zlasti je strogo zabranjeno označevanje cen v tujih valutah. Žrtve padca nemške marke. Ne\v-yorška >World< prinaša v eni svojih zadnjih številk zanimive razloge, zakaj se Angleži in Ainerikanci tako zanimajo za padec nemške marke. Po premirju, pravi »World« so začeli milijoni amerikanskih in angleških državljanov nakupovati nemške marke, ker so mislili, da napravijo s tem ugodno spekulacijo. Računa se, da je samo v Uniji 10 milijonov državljanov, ki so v posesti nemških mark, kakor banke, tako Uidi občine so si nabavile ta papir. -— Samo mesto Newyork je nakupilo za 22 milijonov dolarjev nemških mark. Naravno, da so te marke nakupile po sorazmerno visoki ceni, ker so Ameri-kanci plačevali po 50 in 1000 dolarjev novčanic od 1000 mark, ki niso sedaj več vredne nego 70 centov. Lahko rečemo, da so Ainerikanci z nakupom nemških mark investirali kolosalno svoto 960 milijonov dolarjev. Vse te novčanice niso danes več vredne nego 50 milijonov dolarjev. To je največja neumnost in najgigantska iluzija, kar jih finančna zgodovina sploh pozna. Predmetna svota reprezentira 5 milijard zlatih frankov, kar je približno morala plačati Francija Nemčiji po vojni leta 1871. — Železniške delavnice. Te dni bo posebna komisija prometnega ministrstva obiskala kraje, ki so prikladni za zgraditev železniških delavnic. Nezaposlenost v češkoslovaški. V Češkoslovaški je krog 33.000 brezposelnih ljudi. Od teh odpade na Češko 19.000, na Moravsko 9000 in ostanek na Slovaško . Tržno poročilo men 12.00 K, ove6 10.00 K, koruza 7.50 K, pšenična moka (št. 0) 20.00 K, pšenična moka (št. 2) 19.00 K, pšenična moka 16.60 K. — Tendenca slaba. Cene piva na Madžarskem. Madžarske pivovarne so povišale cene piva za 40 odstotkov. Borza. Zagreb, devize: Dunaj 0.0839—0859, Berlin 2.14—2.44, Budimpešta 2.42 do 2.72, Bukarešt 40.50-42.50, Milan 270 do 274, London 277—282, Newyork 62.50-63.50, Pariz 473.50 do 478.50, Praga 213.50 do 216.50, Sofija 41 do 43, Švica 1162.50—1172.50, valute: dolar 61.50—62.50, avstr, krone 0.087 do 0.093, češke 211.50—214.50, levi 42, marke 2.25, lire 266—270, poljske marke 0.75. Jadranska Banka 405—415. Ljubljanska kreditna banka 200—205. Trboveljska premogovna družba 275. Beograd, devize: London 278.50 do 280.50, Pariz 479-481, Newyork 62.50 do 63.50, Ženeva 1165—1175, Solun 170.50-174, Milan 265-267, Praga 213—214, Dunaj 0.085-0.0885, Bukarešt 44.50. Curih: Berlin 0.1875, Newyork 542, London 24.06, Pariz 40.80, Milan 22.85, Praga 17.70, Budimpešta 0.21, Zagreb 2.35, Sofija 3.45, Bukarešta 3.42, Varšava 0.0550, Dunaj 0.0072, avstr, krone 0.0078. Poslano. njiva prof. hišo. Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče sledeče cene: pšenica 13.40 K do 13.50 K. ječ- Sedanja draginja in Mariborska Straža«! Pondeljkova Straža« je polna napadov na mojo osebo, ker sem pri zadnji občinski seji odgovarjal na neopravičene napade g. pr. Verstov-šeka, ter imenoval ta izvajanja kot laž-Straža« omenja tudi, da me je Verstovšek razkrinkal pred celo Taka ironija, ki je večje ni treba. Hvala Bogu imam še vedno tako čisto vest, da me sploh nikdo ne more razkrinkati, zato tudi nikdo nima vzroka, da bi me branil. Ker sem pa kot trgovec smatral, da je zadeva zaradi šolskih knjig pri občinski seji .neumestna, nisem hotel gospodo od klerikalne stranke blamirati. Da pa je že izzivanje, in to pod vsako kritiko nesramno napadanje čez mojo trgovino v »Straži«, hočem toraj v prvem oziru javnosti, potem pa tudi »Straži in vsem tamkaj zainteresiranim gospodom sledeče razjasniti: Kakor je gospodom okoli Cirilove tiskarne in tudi vsem drugim merodajnim faktorjem znano, so bile ravno klerikalne založbe, to je katoliška knjigarna v Ljubljani in Mohorjeva tiskarna v Prevaljah iste, ki so s svojo staro zalogo šolskih in drugih knjig ob letošnjem šolskem letu, podražile kar do 200 odstotkov. O tem se je mnogo pisarilo v raznem časopisju, in tudi kupci so izrekali svojo nevoljo. Tudi se naj gosp. prof. Verstovšek kot vnet zagovornik in propagator Cirilove knjigarne prime za nos. Kajti tudi Cirilova tiskarna letos ni bila med častnimi prodajalci, ko bi se reklo, da je res bila po ceni. Znano je vsem, da je Kržič-zgodovina stala tamkaj K 60.—, The, Oliver1 najboljši in najcenejši pisalni strol Zastopstvo in zaloga Ivan GaiSek papirna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2. Prvovrsten a v va v slascicar FRANCOSKI KROMPIR 100 kg Frs. 21 ■— franko Jesenice, plačljivo proti oddajnim dokumentom, akreditiv v Ljubljani, nudi J. Lavrič & Cie., Strasbourg 1, Rue de la pierre large. — Brzojavni - - naslov: ,pSlovenia“. * * a drugod Je K 40.— Risalni sklad tamkaj K 60.—, drugod pa le K 36.— Tako so bile razne šolske potrebščine, kakor tudi šolski zvezki v Cirilovi knjigarni veliko dražji kakor drugod in to se še danes govori po mestu. Ako bi hotel biti hudoben, omenil bi še lahko marsikaj. Pa ni mi potreba, ker imam v moji trgovini toliko opraviti, da sploh nimam časa za konkurenco, katere pa sploh nimam, najmanj pa pri Cirilovi knjigarni), se brigati. Sodbo o tem pa prepustim vsem ubogim dijakom in starišem, koje kliče zadnja »Straža« Cirilovi knjigarni na pomoč. Reči pa moram, ako si Cirilova knjigarna ne bode našla drug način reklame, kakor slične zelo zastarele in neokusne napade po časopisju, potem ni treba imeti nobenemu trgovcu strah pred konkurenco, kakor je ta V. Weixl.. Oilniajte v .TrjousKem Listal Čebula, štajersko najbolj trpežne kvalitete, zajamčeno suha in zdrava ter novi fižol ponuja najceneje Tvrdka Bach6 Račje pr! Mariboru. Okrog 20 oralov bukovegasozda za posekati. Šifra: »Parcelacija 303« na upravništvo »Trg. lista«. / Veletrgovina \ > A. Šarabon < ^ v Ljubljani ^ y »rlporoia ^ ^ špaceriiisft© ^ jft raznovrstno žganje \ moko / / In dctelne pridelke y raznovrstno rudninsko ^ \ vodo, / / Uitna #traiarntf xm hsvo \ \ in mlin *a dišav« / / x elektrtCnim obratom. \ N Ceniki na razpolago. / '\s\s\s ki je deial pred vojno v največjih podjetjih te vrste, želi vzeti v najem slaščičarno. Gre tudi kot vodja, pa le v prvovrstne slaščičarne ali kanditne tovarne. Cenj. ponudbe pod »Slaščičar« na upravništvo »Trg. lista.« Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarje, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše šivalne stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah : flGRITZHER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles. Josip Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip Stev. 7. Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik Franjo Zebal. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani