STUDIJSKA BIBLIOTEKA HH -t List izhaja vsaki 3 mesece L 22.-L 6.50 več. — v širokosti 1 k cice, 2ahvalel Remci na LJUBLJANA •en ponedeljka. Narofinina; za I mM«« L 8-—» .8._celo leto L 75.—, v inozemstvo m«t«Cno vilke 30 st. — Oglasnina z« I mm prostor« trgovske in obrtne oglas« L 1.—> » 1.50, oglase denarnih uvodov L rvi strani L 2*— V Trsta. • soboto. 1*. mala 1928. - Leto VI. EDINOST Posamezna številka 30 cent. Letnik Lili Uredništvo m upravniitvot Trst (3), ulica S. Franc esco d'A »sisi 20. Ta« lcfon 11-57. Dopisi naj si pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacij« in d«nar p« upravniitra. Rokopisi m ne vračajo. Nsfrankirana pisma s« ns sprejemajo. — Last, zaloiba in tisk Tiskarn« «Edinost*. Poduredniitvo v G o r i c i i ulica Giosu* Carduoci It 7, L o__TeleL »t. 327. Glavni in odgovorni uradniki prof. Filip Peric« PRAGA, 17. maja. Znano je, da pride v čehoslovaški republiki na vsakih sto prebivalcev približno tri in dvajset državljanov nemške narodnosti. Dejstvo, da je nemška nacionalna manjšina v tej državi tako močna, je treba pripisati predvsem nemški kolonizaciji na češkem ozemlju v prejšnjih stoletjih. Ustvarili so se tako med sicer kompaktnim češkim prebivalstvom večji in manjši nemški jezikovni otoki, ki jih ni bilo več mogoče izločiti, ko se je ustvarila čehoslovaška nacionalna država. Čehoslovaška, pa tudi inozemska javnost, — vsaj ona javnost, ki se zanima za politične dogodke — je, deloma s skrbjo, deloma tudi s slabo prikrito škodoželjnostjo, čakala na razvoj odnošajev med češko večino in močno nemške manjšino, ko se je v septembru leta 1926 izvršil dogodek, ki je vzbudil splošno pozornost: v praško vlado sta vstopili tudi dve nemški stranki, namreč nemška agrarna stranka, katero zastopa v vladi minister za javna dela dr. Spina, in "nemška krščansko-socialna stranka, zastopana po pravosodnem ministru dr. Ma-yer-Hartingu. V septembru 1926 je torej napočila na Čehoslovaškem prva doba nemškega aktivizma; dve nemški stranki sta začeli sodelovati v čehoslovaški vladi in v parlamentu. Kot energična opozicija pa so ostali na strani nemški nacionalisti. Pred poldrugim letom se je začela že druga doba. Tudi v zadržanju nemških nacionalistov napram čehoslovaški večini se je začel kazati preokret, ko je po smrti nemškega nacionalističnega poslanca Krausa prišel lia njegov mesto v parlament lir. Rosch, odvetnik in tovarnar iz Nicksdorfa pri Rumburgu. Dr. Rosch je kmalu vzbudil pozornost parlamenta, ker se je izkazal kot izboren poznavalec davčnih vprašanj. In prav tedaj, ko je vstopil v parlament, se je pretresalo vprašanje davčne reforme. Dr. Rosch je bil izvoljen v pododbor za davčne zadeve in je tam marljivo in uspešno sodeloval. To delovanje dr. Roscha je tem bolj iznenadilo politične kroge na Čehoslovaškem, ker se nemška nacionalistična stranka do tedaj Še nikoli ni aktivno udejstvovala v parlamentu. Govori dr. Roscha v proračunski komisiji so se odlikovali po svoji temeljitosti in stvarnosti ter so bili v kričečem nasprotju z docela negati-vistično politiko stranke, kateri je pripadal in čije delovanje se je do takrat izražalo samo v raznih demonstracijah. Čehoslovaški politični krogi so radi tega pričakovali, da bo stranka nastopila proti dr. Roschu; tem bolj pa so bili iznenađeni, ko so nemški nacionalisti v preteklem letu, ko je predsednik njihovega kluba dr. Brunar podal ostavko, izvolili dr. Roscha za voditelja parlamentarnega kluba nemških nacionalističnih poslancev in senatorjev. To nepričakovano izvolitev so si mnogi ^tolmačili na najrazličnejše načine. Večina pa je videla v tem koraku nemških nacionalistov popoln preokret v njihovi dotedanji politiki. Upala je, da bo uspela akcija dr. Roscha, kateri je takoj po svojem vstopi v i parlament začel delovati za ustvaritev skupne fronte vseh nemških strank na Čehoslovaškem, ki naj bi pri volitvah složno nastopale ter aktivno sodelovale v parlamentu. Kmalu pa se je pokazalo, da so bile te nade preuranjene. Akcija dr. Roscha se je zlomila ob odporu ene skupine nemških nacionalistov, ki jo vodita poslanca Schollich in Kallin. Radi toga neuspeha je dr. Rosch izjavil, da se bo odpovedal predsedništvu kluba in izstopil iz stranke. Obenem je za-prosil, naj mu nacionalisti dovolijo, da ostane še nadalje v parlamentu, čeprav izven stranke. O tej prošnji bo razpravljal te dni širši glavni odbor. Prizadevanja dr. Roscha zaenkrat torej niso obrodila uspeha. Zakaj ? Vzroka sta dva. Predvsem se nemškim agrarcem in krščanskim socialcem ne iz-jMii>i rti*ve/4 z nem- škimi nacionalisti. Na drugi strani pa je — kakor smo že prej omenili — kriv neuspeha odpor izrazito negativistične skupine poslancev v nemški nacionalistični stranki. Po komunikeju, ki ga je izdala ta stranka preteklo nedeljo, izgleda, da je prvi vzrok važnejši. Spričo tega je verjetno, da bodo tudi nemški nacionalisti v doglednem času začeli sodelovati z drugimi strankami v čehoslovaškem parlamentu. To pač pomeni, da nemški aktivi-zem v Čehoslovaški republiki, kljub začasnemu neuspehu dr. Roscha, stalno napreduje od septembra 1926 dalje, ko je bil storjen prvi korak. Zrakoplov Jta]!a" sget v Kiag*s &ayn Polet ie trajal 67 ur - General Nobile bo podrobno poročal o uspehih raziskovanj KOPENHAGEN, 18. Agencija «Norsek Telegram Bureau» poroča, da je general Nobile brzo-javil, da je bil zrakoplov «Ita-lia» davi ob 5. uri že čisto blizu Svalbardskim otokom, tako da ima v nekaj urah dospeti v K ing's bay. KING'S BAY, 18. Danes dopoldne ob 10. uri se je povrnila italijanska ekspedicija s svojega poleta preko otočij Franca Jožefa in Lenina ter Nove zemlje. OSLO, 18. Uradna norveška agencija poroča, da se je zrakoplov «Italia», ko je njegova posadka preiskala kraje med Sval-bardskimi otoki, otočjem Franca Jožefa, Leninovo zemljo in Novo zemljo, povrnil v King's bay in pristal po 67 urah neprestanega leta danes dopoldne ob 10. uri. Vreme je lepo. KING'S BAY, 18. Kraji, preko katerih je letel italijanski zrakoplov, so razen otočja Franca Jožefa in Nove zemlje po večini še ne neraziskani. Ob otočju Franca Jožefa je našla ekspedicija velik kos morja, prostega ledu, kar je v arktičnih krajih čuden pojav. Leninova zemlja je bila odkrita šele pred kakimi 15 leti. Takrat je ruski kapitan Vilkiški na svoji poti ob severnih obalah Sibirije nenadoma naletel na visoko, strmo v morje padajoče obrežje neke nove še nepoznane zemlje, ki jo je krstil z imenom ruskega carja. Toda zemlja še ni bila vsa preiskana. Iz brzojavk in poročil, ki so dohajala z zrakoplova v času, ko je bil še na svojem potu preko teh krajev, in ki smo jih dobili tekom današnjega dopoldne, ko se je ekspedicija povrnila spet v King's bay, se ni dalo izluščiti še ničesar novega o teh zemljah. General Nobile sam pa je danes pol ure po povratku napovedal, da bo poslal v Rim nemudoma podrobno poročilo o svojem poslednjem poletu, ki je trajal celih 67 ur. Obveznosti stalnih cen Okrožnica ministra za nacionalno gospodarstvo RIM, 18. Minister nacionalnega gospodarstva on. Belluzzo, ki se je povrnil iz Milana in je bil danes dopoldne sprejet pri predsedniku vlade, je podpisal napovedano okrožnico o obveznosti stalnih cen. Okrožnica bo takoj razposlana prefektom, pokrajinskim medsindikalnim odborom ter vsem konfederacijam in prizatetim javnim bitjem. Avtonomno testno podjetje Sprejemanje bojevnikov na delo RIM; 18. Tajnik fašistovske stranke on. Turati je razposlal vsem pokrajinskim tajnikom o-krožnico, v kateri jim odreja, naj skrbno pazijo, da bodo imeli brezposelni bojevniki pri sprejemanju na »delo prednost pred vsemi ostalimi delavci, ki niso biti za okopi. Povod tej okrožnici je dala okolnost, da ae je v mnogih krajih pri sprejemanju na delo dajala prednost mladim neoženjenim delavcem pred starejSim oženjenim, v vojni ranjenim in odlikovanim bojevnikom. Sklicanje nlnfstrskeso šteta odgodeno za teden dni RIM, 18. Prihodnje zasedanje ministrskega sveta, ki bi se i-melo pričeti 21. maja, je bilo odgodeno za teden dxit eoao. PIJ Callettft RIM, 18. V ministrstvu za javna dela so v teku priprava za ustanovitev novega državnega avtonomnega cestnega podjetja, ki bo pričelo poslovati a 1. julija. Za predsednika podjetja je bil imenovan comm. Pij Callet-ti. Novo podjetje bo imelo 12 ali 14 cestnih okrožij, tako da bodo imele skoro vse italijanske krar jine svoje lastno cestno omrežje. Danes zjutraj je imel minister za javna dela v tej zadevi razgovor £ načelnikom vlade, kateremu j"e predstavil novega ravnatelja četnega podjetja. Mopsilii Minskih podjetij 119 sgstankn v Rimu RIM, 18. Danes dopoldne se je vršil v palači Littorio pod vodstvom oxh Turatija napovedani sestanek zastopnikov velikih i-talijanskih stavbenih podjetij. Tajnik fašistovske stranke je pojasnil tfftmen sestanka, ki je bil sklican za tega delj, da se natančno ugotovi položaj stavbne industrije in proučijo sredstva, s katerimi bi bilo mogoče znova oživiti to važno industrijsko panogo ter tako odstraniti njeno krizo, ki je Se vedno zelo občutna. V imenU zastopnikov stavbna industrije se je priglasil k besedi genefalni tajnik fašistov-ske konfederacije industrijcev on. Olivetti, ki je obrazložil tajniku fašistovske stranke težke posledica krize, katero preživlja stavbna industrija. Po svojem pojasnilu je stavil on. Olivetti nekoliko predlogov, ki bi utegnili spet oživiti stavbarstvo, če bi bili sprejeti. Zavod „Banca ffltoEo" bo zvi&al delniško glavnico na 500 milijonov Ur RIM, 18. V teh dneh ae je vrSiil med član^" predsedstva in višjega sveta eavoda «Banca dTta-lia» sestanek, na katerem sta bila odobrena sprememba pravil in p<>Višanje delniškega kapitala banke od 240 na 500 milijonov lir. V to svrho bo izdanih 22.000 novih delnic z nominalno vrednostjo 1000 lir, od katerih bo treba takoj plačati 600 lir. 100.000 delnic bo postavljenih na razpolago dosedanjim delničarjem, ostalih 100.000 pa bodo podpisale italijanske hranilnice proti vplačilu zneska 1300 dir za vsako delnico. Te sklepe bo moral odobriti še občni zbor delničarjev, ki se bo vršil v drugi polovici junija. Delovanje rimskega kongresa za nadzorovanja semen RIM, 18. Mednarodni kongres za nadzorovanje semen je včeraj začel s svojim rednim delovanjem. Po imenovanju predsedniškega odbora se je vršil občni zbor članov «Mednarodnega udruženja za nadzorovanje semen. Predsednik dr. Pertersen je podal poročilo o delovanju udruženja v dobi od poslednjega kongresa do danes. — Poročilo je hilo odobreno. Za njim je podal g. Louis Dop zanimivo poročilo o organizaciji mednarodnega poljedelskega zavoda na znanstvenem in praktičnem gospodarskem polju. Prof. Frank je poročal o mednarodnih določbah glede semenskih izkazov. Sledila je o etm vprašanji« debata , ki se bo nadaljevala Še v soboto. Nevarna dogodivščina mm vojaškem važballšfei RIM, 18. Danes ob 13. uri bi se bila na vežbališču vojašnice Ferdinanda di Savoia skoro pripetila težka nesreča, ki bi bila zahtevala dvoje mladih življenj. Na vežbališču je bilo v poslednjem času izkopanih nekoliko globokih jam, v katere se imajo vzidati temelji nove zgradbe aeronavtičnega ministrstva. Tekom včerajšnjih vaj so padle vojaku Feliksu Furbat-tu v ene izmed teh jam rokavice. Danes jih je hotel pobrati in se je zato spustil v jamo. Ko je bil že precej globoko, so mu nenadoma odpovedale moči in je spustil vrv, po kateri je plezal navzdol, ter je strmoglavil v globočino. Ponesrečenemu vojaku je pristopil nemudoma na pomoč v bližini se nahajajoči narednik Vincenc Ferrara, toda tudi njemu se je pripetila ista nesreča. Na oomoč 90 bili tako! pozvani rimski gasilci, od katerih se je eden spustil v jamo. Čim je bil kake tri metre globoko, so tudi njemu omagale moči. Potegnili so ga iz jame in uvideli, da se nahaja v jami dušljiv plin. Prezračili so jamo ter izvlekli oba vojaka. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da bi se bila vojaka skoro zadušila. Zemski ostanki kneza Ruspolija prepeljani v Neapelj NEAPELJ, 18. Na parniku «Giuseppe Mazzini» so prispeli danes ob 11. uri v tukajšnje pristanišče zemski ostanki raziskovalca kneza Evgena Ruspolija, ki se je pred leti smrtno ponesrečil na enem izmed svojih potovanj v Somaliji. Zemski ostanki so bili slovesno prepeljani na neapeljsko postajo, odkoder bodo s posebnim vozom prepeljani v Rim, kjer bodo slovesno pokopani v cerkvi Aracoeli. HutietKa (Msiiške reptilite Nacionalni kongres čehoslovaška agrarne stranke DUNAJ, 18. O priliki 10-letni-ce čehoslovaške republike je i-mela agrarna stranka, največja na Čehoslovaškem, svoj nacionalni kongres, o katerem smo že poročali in ki se je zaključil včeraj. Po praških ulicah se je razvil veli&asten spi evod, ki se ga je udeležilo 250.000 ljudi, ki so se zbrali iz vseh delov države. Obhod je trajal več kot štiri ure. Na čelu sprevoda je bilo 3000 kmetov in kmetic na konjih in v narodnih nošah. Sledili so jim člani parlamentarne frakcije, ki ji načeljuje načelnik vlade dr. Švehla, zajstopniki nemških kmetov, delegat je iz Bolgarske, Jugoslavije in Romunije. Madžarski kmetjei, ki so stopali v sklenjenih vrstah sredi sprevoda so nosili table z napisi: «Mi, Madžari, ostanemo zvesti naši novi domovini.» Drugi napisi so bili naperjeni proti akciji lorda Rothermereja za revizijo trianonske pogodbe. Predsednik Masaryk in načelnik vlade dr. Švehla sta sprejemala deputacije s kongresa, ki se je zaključil a zaprisego zvestobe republiki. Izjavi lanskiga Mika Dafe o notranjepolitičnem položaju in o stabilizaciji romunske valute DUNAJ, 18. Včeraj je predsednik romunske vlade Vintila Bratianui govoril na sestanku svojih pristašev v prostorih liberalne stranke v Bukareštu. Ker je ta njegov govor prvi, odkar je imela romunska kmet-sko-nacionalistična stranka svoje veliko zborovanje v Albi Juliji, so ga sprejeli romunski pa tudi inozemski politični krogi z velikim zanimanjem. Bratianu je podal ekspoze o romunski notranji politiki. Izjavil je, da so ga prisilili podati pojasnila o notranjepolitičnem položaju dogodki poslednjih dni, ki so povzročali vse mogoče, po večini napačne razlage in komentarje. Liberalna stranka ne namerava popustiti od oblasti v državi, marveč hoče iizpolniti dolžnost, ki si jo je nadela z oziram na konsolidacijo Romunije. Vlada mora dokončati vse delo, ki ga ji nalaga njen zakonodajni program. Državi je treba miru in reda, da doseže končno konsolidacijo notranjega položaja. y kratkem bo sklicana poslanska zbornica, ki bo morala odobriti zakonske načrte, ki ae nanašajo na stabilizacijo valute, to pa radi tega. ker bo v kratkem sklenjena pogodba o inozemskem posojilu. Tudi eden vzrokov, ki navajajo vlado, da ostane na svojem mestu. Stabilizacija valute in konsolidacija gospodarskega in političnega položaja države pa bosta zahtevali še več let dela. Načelnik romunske vlade je ponovno zatrdil, da se je zadeva s princem Karolom zaključila, in je na srečo države, da se je princ odrekel vsem svojim pravicam. BEOGRAD, 18. Zunanji minister dr. M ar in kov ić se je mudil te dni v Topoli, kjer je bil sprejet v avdijenci pri kralju. Danes popoldne se je vrnil v Beograd in priredil diplomatičnemu zboru čajanka Bolgarski finančni minister o jugoalorenako-bolgarakih odnošajih RUM, 18. Agenciji «cAtmo» poročajo iz Beograda: Bolgarski finančni minister Molov, ki se je peljal skozi Beograd v Pariz, je podal zastopnikom iugoslo-venskega tiska nekaj izjav o zunanji politiki bolgarske vlade. Odgovarjajoč na nekatera vprašanja, ki se nanašajo na italijansko diplomatično akcijo na Balkanu, je izjavil minister, da se Bolgarija ne udeležuje nikakih kombinacij in da smatra za zmoto, če bi opustila svoje dosedanje rezervirano stališče v prilog Italije- Glede odnošajev Bolgarske napram Jugoslaviji je izjavil Molov, da bodo vsa nesporazumi jenja, ki o-virajo bolgarsko-j ugoslovensko zbližanje, sama po sebi padla. Politični voditelji Jugoslavije, je rekel minister, se morajo prepričati o naših dobrih namenih. Od tega pa do zaključka pravega in resničnega prijateljstva pa ni več daleč. Dr. UMI? ln dr. Kramnf voditelja čehoslovaške parlamentarne delegacije prispela v Beograd BEOGRAD, 18. Nocoj sta prispela semkaj predsednik čehoslovaške parlamentarne delegacije dr. Uhlif in predsednik prve čehoslovaške vlade dr. Kramar, ki se bosta udeležila posvetovanj Čehoslovaške in jugoslo-venske parlamentarne delegacije. Celotna čehoslovaška delegacija pride šele v pondeljek v Beo grad. Oba njena voditelja, pa sta prispela Že sedaj, da skupno z voditelji jugoslovenske delegacije pripravita vse potrebno za konferenco. Obema uglednima gostoma je šla do Subotice nasproti delegacija jugoslovenske vlade. Povsod vse do Beograda so sprejemali dr. Kramafa in dr. Uhlira zelo prisrčno. Na beograjski postaji se je nabralo mnogo odličnega občinstva, poslancev, predstavnikov čehoslovaškega naroda ter celotno osobje čehoslovaškega poslaništva in kon-sulata. V imenu narodne skupščine je pozdravil goste dr. Beh-men, ki je v svojem govoru podčrtal geslo «zvestoba za zvestobo«, ki je odločilno za odnošaje med obema bratskima narodoma. Gosta sta se nastanila v hotelu «Palace». Letalca Costes !a Le Brfe v Novem Sadu NOVI SAD, 18. Danes popoldne ob 15. uri sta prispela semkaj znana francoska letalca Costes in Le Brix, ki sta napravila polet okrog sveta. Na tukajšnjem letališču sta bila svečano sprejeta. Jutri nadaljujeta svoj polet v Beograd, kjer jih pričakujejo na tamošnjem letališču za jutri ob 7. uri. Napovedi o žetvi v južni Srbiji BEOGRAD, 18. Glatsom poročil, ki jih je sprejela ministrstvo poljedelstva iz južne Srbije je stanje setve v južni Srbiji izredno povoljno. Zatrjuje se, da bo letošnja žetev opija presegala vse dosedanje. Po napovedih se bo pridelalo okrog 200 ton opija v vrednosti 250 milijonov dinarjev. BEOGRAD, 18. Ker je deževje prenehalo so začele padati vse reke, tako da ni več nobene nevarnosti poplav. Bivši avstrijski vojni minister ▲nUenberg umrl DUNAJ, 18. Danes je tu umrl bivši avstrijski vojni in pehotni general Boris von Auffenberg-Komarov. General Auffenberg je bil imenovan za vojnega ministra 1. 1911. in je opravljal posle svojega resorta do 1. 1914. Pri-četkom svetovne vojne je poveljeval 4. zboru avstro-ogrske vojske, a je bil kmalu odstavljen. Poslednja leta se je preživljal z literarnim delom. Letaika lady Heath se Jo povrnila v London LONDON, 17. Sem je prispela letaika lady Heath, ki je s tem zaključila svoj polet v južno A-friko in obratno. Volilna kampanja o Neman Incident v Hamburgu BERLIN, 18. Volilna kampanja se zaključuje še precej mirno. Le v Hamburgu se je včeraj pripetil večji incident. Prišlo je namreč do spopada med pristaši organizacije «Reichsbanner» in komunisti. Padlo je več re-volverskih strelov. Policiji se je šele po dolgem naporu posrečilo razgnati nasprotnike in vzpostaviti red. 7 oseb je bilo težko ranjenih. Pri nedeljskih volitvah v državni zbor bo nastopilo 6024 kandidatov, ki so vpisani v 677 volilnih listah. lisnat Mat Da Kitajskem Severni nacionalisti v ofenzivi LONDON, 18. Nenadni in senzacionalni preobrati položaja so na Kitajskem že skoroda vsakdanji pojavi. Tudi v Evropi in drugod vesti o takih spremembah ne povzročajo začudenja, še manj senzacije. O tem priča stališče, ki ga j? evropski in sploh svetovni tisk zavzel napram meščanski vojni na Kitajskem. Nikjer se ni v listih napovedovala in kovala usoda, ki ima zadeti 400-milijonski narod. Niti v poslednjih dneh, ko se je severna vojska pod vodstvom Čang-Tso-Lina umikala in raz-bežala po Mandžuriji, ni bil še nihče prav docela prepričan, da se bo v Pekingu kmalu nastanila južno-nacionalistična vlada. Londonski «Times» je dobil iz Pekinga naslednje poročilo: Bilo je izdano uradno naznanilo, da je generalissimus severa Čang-Tso-Lin odredil splošen napad na obeh frontah, na oni ob železniški progi Peking-Han-kov kot na oni ob progi Tien-tsin-Pukov, ker nacionalisti niso sprejeli njegovega predloga za sklenitev miru, ki ga je v obliki okrožnice poslal vsem kitajskim oblastem. Nedvomno je, da bo severna vojska, če ji je sploh kaj na tem, zlahka zmagala, ker je nacionalistična vojska, ki prodira proti Pekingu, vsaj za enkrat slaba. Pa tudi glede vesti, ki so se Širile v poslednjih dneh po vseh listih o naglem napredovanju južnih nacionalistov proti Tien-tsinu in Pekingu, je objavil «Ti-mes» docela nasprotno se glase-čo brzojavko: Vesti o naglem prodiranju generala Fenga proti Tientsinu in o padcu Isang-čova so brez vsake podlage. Predvčerajšnjim je odpotovalo iz Siaočanga in Tsangčova, ki se nahajata oba ob progi Ticn-tsin-Pukov. več članov tamkajšnjih misijonskih postaj. Včeraj so prispeli v Tientsin in so poročali, da se nahaja Tsangčov v rokah severnih nacionalistov in da je v njem nastanjenih 50.000 vojakov, drugih 100.000 pa da tabori v okolici tega mesta. ObQ sovražni vojski sta še mnogo oddaljeni druga od druge. Japonski vojaki, ki prihajajo s fronte, izpovedujejo, da odgovarja poročilo misijonarjev res-nici in da se poveljnika neverne vojske v Tsangčovu pripravljata na obrambo mesta. Incident v Toki j u radi vmešavanja japonske vlade v kitajske notranje zadeve LONDON, 18. Agencija «Reu-ter» poroča o nastopu listov in javnosti proti vladi in njeni politiki na Kitajskem. V Tokiju je bil sklican včeraj shod v svrbo protesta proti pošiljanju japonskih čet na Kitajsko. Na tem shodu pa se je pripetil incident, ki se je zaključil s tem, da je bilo 17 oseb aretiranih. Drobne vesti Is ženskega sveta. Poljska kemičarka gospa dr. Ivanovska je izumila novo vrsto asfalta, napravljeno iz pridelkov, ki se dobe v veliki meri na. PoLj-skem. Da se izkoristi ta nova zemeljska smola, se je ustanovila akcijska družba, ki zaposluje v dveh tovarnah, pri Poznanju in Varšavi, že na stotine delavcev. Tudi Amerika in Čehoslovaška nameravajo pridobiti patent poljske izumiteljice. — Po Bangalorju se je pred kratkim tudi Madras odločil, da da ženskam volilno pravico. Ženska volilna pravica napreduje stalno v Indiji, čeprav nekoliko počasi. — Te dneve je obhajala zdravnica dr. Marija Gleiss v Hamburgu pet in dvajsetletnico svojega zdravniškega delovanja. Omenjena doktorica je bila prva Ženska zdravnica na Nemškem. n. •EDINOST* ¥ Trstu, dne 19. maj* 1928. Politične beležke JKfdovako vprašanj« na Slovaškem ' Kakor razne druge države, tako Etudi Ceh os Jo vaška svoje ži -iko vprašanje. Na Slovaškem jo 2idje dve stranki, ena je prtodoksna z državotvornim programom, druga je židovska, ki je vnela program narodnih manj&n in Je sodelovala z drugimi židovskimi narodnimi strankami na Čehoslovaškem. Ta stranka je do sedaj iskala podporo nemških in madžarskih opozicijonal. strank. fToda nedavno je na svojem kongresu v Kožicah zavrgla ta program in sklenila, da vstopi med državotvorne skupine. Ta sklep je iz-val — kar je pač umljivo — veliko potrtost v vrstah drugih židovskih narodnih strank na Cehoslovaškem, pred vsem radi tega, ker je njen predsednik dr. Margulies obenem tudi član mednarodne zveze narodnih manjšin. Dr. Margulies je sklical "sejo delegatov židovske narodne stranke in proglasil, da je sklep slovaške narodne židovske stranke neveljaven. Na ta proglas so slovaški Židje odgovorili s tem, da so sklicali velik židovski kongres, ki se bo vršil dne 15. junija t. 1. v Bratislavi. Na kongresu bodo zastopane vse slovaške židovske stranke in predložen ter odobren bo končnoveljaven program za o- krofcne in deftelnozborske volitve, ln to na podlagi načela državor-nosti. Tako se bo bivša židovska narodna stranka na Slovaškem popolnoma razcepila. Kongres uemikih novinarjev na ČehoslsvaŠkem Kakor poročajo iz Prage, se bo povodom Sodobne kulturne razr stave v Brnu vršil tam v dneh od 26. do 28. maja kongres nemškega tiska. Po dosedanjih prijavah se bo udeležilo tega kongresa nad 250 nemških novinarjev; mnogi bodo prišli iz inozemstva. Iz Nemčije bo prispelo okoli 60 novinarjev, ki bodo zastopali vse največje nemške liste. Iz Avstrije bo prispelo 50 novinarjev, iz Poljske 12, iz Švice 5, iz Romunije Z. Kongresa se bodo udeležili tudi nemški novinarji iz Madžarske in Jugoslavije. Amerika kupnje čehoslovaški radij Te dni je dospela iz Amerike v Prago ponudba za nakup čehoslo-vaškega radija. Proizvodnja radija v Ameriki je namreč v zadnjem času padla skoro na ničlo, ker je tamošnja ruda jako slaba in so njena ležišča večinoma Že izčrpana ali pa nepristopna. Amerika kupuje radij tudi v Belgiji, a predvsem se zanima za čehoslovaški radij, ki je po svoji kakovosti dobro znan. DNEVNE VESTI Sa IzSoliiGflle zcmijlšč On. De Štefani je razposlal pred-sedi^kom konsorcijev za izsušova-nje in namakanje zemljišč naslednjo okrožnico: «Prevzemam predsedstvo Nacionalnega udruženja konsorcijev za izsiljevanje in namakanje zemljišč, ki se je sedaj ustanovilo. Naloge, ki so poverjene udruženju, bodo rešene, v kolikor je v naši moči, z voljo, vztrajnostjo in s sredstvi, ki bodo v skladu s temi nalogami. Onim, ki so dobre volje, bomo dali sredstva za delo, in nemarne bomo sami nadomestili. OdreŠevanje zemlje se bo moralo na vsak način pospešiti in hitro razširiti. Druge idealne in materialne bilance je uravnovesil režim. Nam je načelnik vlade hotel poveriti odgovornost in čast, da uravnovesimo hranitveno in poljedelsko bilanco italijanske nacije. Izvršili bomo to s sodelovanjem javnih oblastev, s prihranki vsega naroda, predvsem pa s svojim navdušenjem. Doseči moramo, da bomo pridržali in namnožili na poljih naraščajoče generacije.« Osebnosti na prehodu skozi na£e mesto Predsinočnjim se je peljala skozi Trst, prihajajoč preko Postojne, grška princezinja Marija. Iz Benetk je prispel divizijski general Altinari, nadzornik vojaškega genija. Jtfov avstrijski generalni konzul v Trstu Dne 6. maja 1.1. je bil podeljen g. Emmerichu Herzfeldu kr. ekse-kvatur za izvrševanje funkciji generalnega konzula avstrijske republike v Trstu. IZŠLA JE 5. Številka »Našega glasa«, ki prinaša sledečo zanimivo vsebino: France Bevk: Skrinja s srebrniki, Rihard Dehrnel: Pesnik govori (pesem), Slavko Slavec: Tičarjev Tone, Ive Mihovilović. Boem i dete (pesem), Ivan Vouk: Prezrta roža, Janko Samec: Bratu onstran groba (pesem), Alfredo Panzini -Slavko Slavec: Smrt pinij, Radivoj Rehar: Ali spominjaš.... (pesem), Radivoj Rehar: Zemlji (pesem), Ive Mihovilovič: Pomlad v mestu (pesem). V kotičku za otroke je objavil Radivoj Rehar lepo vipavsko pravljico o tolovaju Modrasov-cu in povodnc-m možu MoČilniku. — Rubrika «Pouk in vzgoja* prinaša: Branimir V.: Kmet in inteligenca, Z. J.: Planinstvo in izletni-Itvo Igor Volk: Ruski teater, S. P. Gibbe - F. M.: Znanost v bodočnosti, Dve kraljestvi prirode. — Listek: Odlomki iz književnosti, knjige in revije, Sodobni norveški književniki (Iva Breščakova), Naše slike, Telesna vzgoja, Drobiž; SmeŠnice, Uganke. Izmed slikarjev sta zastopana Albrecht Durer ob 400 letnici smrti s tremi svojimi boljšimi deli, in Veno Pilon s kipom Ivana Cankarja, enim zadnjih njegovih del. Kot je razvidno že iz te navedbe vsebine, je «Naš glas» bogata in lepa družinska revija, kakršne smo potrebovali že ves čas po vojni, zato je želeti, da ne ostane nobena hiša več brez nje. Naroča se na naslov: Naš glas, Trieste, Casella postale 348. S. MEDNARODNI LJUBLJANSKI VELESEJ3M VIII. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se otvori dne 2. junija t. 1. in traja do vključno 11. junija. Poleg splošnega velesejma so še specijalne rasstavs: mizarska, avtomobilska, strojna, higijenska, umetniška. Legitimacije v zvezi z znižano vozniao po Železnicah in znižano vizumsko takso prodaja in daje tozadevne informacije komisar Ljubljanskega velesejma v Trstu Josip Cehovin, Viale XX. Settfembre 65, na katerega naj se interesenti obračajo. Velika nesreča v pristaništu Jugoslovanski unrnlk „M" se potopi! rodi trčenja z norveškim parnikom „tUf-em". Posadka rešena Sinoči se je dogodila v našem pristanišču nesreča, ki ji ni zlepa najti enake v zgodovini tržaškega pristanišča, vsaj v zadnjih desetletjih ne. Nesreča po čudežnem naključju ni zahtevala človečkih žrtev, a škoda je ogromna, kajti potopil se je precej velik parnik s celim tovorom vred. Izgubljeni brod je jugoslovanski parnik tfVafs last «Ja spet odvrnil s trikratnim žvižgom sirene, da se ustavlja. Ker sta se medtem parnika zelo približala drug drugemu, je poveljnik v vojaški zavod v Neapelju po 75 gojencev v 1. razred klasičnega liceja in 25 gojencev v prvi razred znanstvenega liceja. Pouk se začne s prvim oktobra. tored sodišča Trije cigani obtoženi, da so ukradli kobilo Trije so bili na zatožni klopi. E-den je bil celo prav pošteno civilizirano oblečen. Nosil je kravato. Vendar pa so bili vsi trije cigani. Pišejo se za Hudoroviče in so najbrž oče in dva sinova. Oče bo Tomaž, sinova pa sta Blaž in Miha. Obtoženi so, da so v noči med 3. in 4. aprila t. L ukradli v Svinem t>ri Kobaridu kmetu Francu Mela-nu kobilo. Vsi trije obtoženci pravijo, da so nedolžni. Skušajo dokazati, da so se omenjenega večera nahajali v Kobaridu. Franc Melan pove, kako je drugi dan po tisti noči ob 5. uri prišel v hlev, da bo dal kobili jesti. Pa je nikjer ni bilo. Videl pa Je sledove konjskih kopit, ki so vodili proti Iderskemu. Šel je za njimi — pa kobile ni mogel najti. Ko se je vrnil, je poslal za sledovi nekaj fantov s kolesi, ki so res zasledili ciganski tabor ter tam zapazili u-kradeno kobilo. Ciganov se niso u-pali ustaviti, obvestili pa so o tem orožnike, ki so šli nad cigane; ti so zbežali, pustili pa so na mestu kobilo. Obtožence se je bilo posrečilo aretirati. Oškodovanec ne spozna nobenega izmed ciganov. Istotako jih ne spoznata Anton Živec in Alojzij Uršič, ki sta zasledila kobilo. «Kaj ste pa rekli ciganom, ko ste zapazili pri njih kobilo ?» «Vprašali smo jih, če so videli iti mimo nekaj alpincev!» «Zakaj ste jih pa vprašali tako?« . «Ker smo se jih bali.» (Smeh). Državni pravdnik zahteva, naj sodišče cigane oprosti radi pomanjkanja dokazov. Sodišče pa jih oprosti, ker da niso storili obtoženega dejanja. Ko so cigani odhajali iz sobe, si je oni, ki je bit najbolj črn, od samega veselja pljunil v roko, vdaril z drugo po njej in vzkliknil: «Pro-sti!» Zunaj pred vrati ,jih je čakala cela truma žen, otrok in starcev v pisanih ciganskih oblekah. «Pota]o& trgovci« in ljudje, ki jim nasedajo Ivan Makovec iz Gaberjev na Vipavskem, star znanec raznih sodni j in sodišč v Gorici Trstu in v Ljubljani — ki ve, da je »umazan na papirju» (kazenski list) — si je med drugimi svojimi poklici raznih vrst zbral tudi tega: potujoči trgovec. Jezik mu teče (to se mu vidi pred sodiščem) — in to je prvi predpogoj potujočih trgovcev. Kaj pa je napravil? Ce upoštevamo njegove besede — prav nič. Po nedolžnem je zaprt. Na kratko! Dne 28. marca 1. 1928. je dospel Makovec po svojih kup-Čijskih poteh v Kamnje na Vipavskem in hotel ponuditi Tereziji Bo-gatej kos blaga. Ta pa se je branila: «Kako ga bom vzela, še sama ga imam preveč!« In pove Makov-cu, ki je medtem sedel za tipično vipavsko ognjišče — ker takrat je bil še mraz — da je pred nekaj dnevi kupila od agenta neke tvrd-ke v Sv. Križu večjo množino platna za 1275 lir. Njen mož pa s to kupčijo ni bil zadovoljen, zato bi ona rada dala blago nazaj. In Makovec je tedaj sprožil svojo prebrisano zgovornost, se predstavil kot agent iste tvrdke, pričel obljubljati, da se bo zavzel pri svojem «direktorju» zanjo, da bodo bla&o vzeli nazaj —• in bo tako mož zopet zadovoljen. Za enkrat jo je prosil, naj mu da račun — drugi dan ji bo pa prišel povedat, kako je opravil. In drugi dan se je Makovec res vrnil in rekel, da je vse v redu. Ona naj mu kar blago izroči — in amen. On bo vse opravil. In žena je res tudi to storila. Makovec pa je, ko je dobil blago, odšel po svojih trgovskih opravilih — kot sam pravi — in prišel v Škrilje. Tam je po trgovskih opravilih prodal tudi blago, ki mu ga je bila izročila Batagelova. Kupi- la ga je neka Z. T. za 490 lir. Denar je Makovec moško vtaknil v žep in si mdovo^jno mel roke. Pa le za kratek čas, kajti drugi dan so prišli orožniki in ga aretirali. Odgnali so ga v zapore in oddali sodišču radi goljufije. Tako se glasi obtožnica. Sodnikom pravi Makovec, da je nedolžen. On je hotel izročiti blago, ki mu ga je prostovoljno dala Batagelova, ki ga je kupila od Franca Pirca, agenta turinske dTužbe. Hotel je ubogi ženi le pomagati. Izročiti je hotel blago Pircu, tega pa ni bilo doma, ker se je nahajal na Planini. Vrnil se je nazaj k Batagelovi in rekel, da sprejme on robo. In jo je nato tudi v Skriljah prodal. Izprašanih je bilo več prič, med temi obe ženski, ki so potrdile, kar stoji v obtožnici. Državni pravdnik Miglietta je zahteval za Makovca 4 mesece zapora in 400 lir globe. Sodišče je obsodilo Makovca na tri mesece in 15 dni zapora ter na 100 lir globe. Gospodarstvo Reforma angleške državne banke. Poslovanje angleške emisijske banke (Bank of England) je urejeno po določbah zakona, ki ga je izdal minister Robert Peel leta 1819. Na podlagi tega zakona sme angleška banka spraviti v promet samo za 19.75 milijonov funtov šterlingov nekritili bankovcev, o-stale emisije pa mora imeti krite z zlatom. Radi tega je bil denarni promet na Angleškem jako neelastičen in za Časa kriz je morala Angleška banka često kršiti določbe Peelovega zakona. To se je zgodilo zlasti za časa svetovne vojne, ko je tudi Anglija, kakor vse druge vojujorče so države, morala preiti na papirnato valuto in je spravila v promet veliko količino papirnatega denarja pod imenom «currency notes«. Na podlagi teh izkušeni namerava sedanji angleški finančni minister Churchill u-vesti denarno reformo, po kateri se bodo omenjene «currency notes» zamenjale z navadnimi bankovci Angleške banke. Obenem pa namerava reformirati tudi pravila banke na način, da bo kontigent nekritih bankovcev povišan od 19.75 na 2b*0 milijonov funtov šter-lingov-, kar odgovarja potrebam sedanjega denarnega prometa na Angleškem. Dalje bo po tej reformi angleška emisijska banka smela spravljati v promet tudi manjše bankovce po 1 in 0 5 funta šterlin-ga To povišanje nekritih bankovcev se tolmači z dejstvom, da je papirnati denar skoro nadomestil predvojni promet zlata v Angliji. Da bo emisija čim bolj elastična in da v slučaju krize ne bo treba kršiti zakona, ki urejuje poslovanje banke, namerava lord Churchill podeliti državni blagajni pravico, da sme dovoliti banki emisijo tudi preko določenega kontigenta. toda samo za dobo 6 mesecev. V izjemnih slučajih se ta doba podaljša do dveh let, a nikakor ne preko. Tozadevno dovoljenje pa mora odobriti parlament. Z i-zvedbo te reforme sicer Angleška banka ne bo dosegla popolne elastičnosti, kakršno imajo n. pr. kontinentalne emisijske banke, vendar pa bo njen položaj znatno ojačen in zboljšan. BORZNO POROČILO Trst, 16. maja 1928. Amsterdam 763-709, Belgija 2G3-267, Francija 74.57H-74.87X, London 92.55-92.75, New-York 18.93-18.99, Španija 315.50-321.50, Švica 365-367, Atene 24.75-25.25, Berlin 451-457, Bukarešt 11.65-12.05, Praga 56.15-56.45, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 264.25-270.25, Zagreb 33.30-33.60. Uradna cena zlata (16. V.) L 366.34; vojnoodškodninske obveznice 78.40; Liktorsko posojilo L 87.55. Dve novi iznajdbi Življenje postaja vsak dan težav ne jše. Vse, kar je kompliciranega, nadvladuje nam onim, kar je enostavnega. Skoro sleherni dan nas čaka kako presenečenje. Stroj izide vedno zmagoslaven ix boja. Pred kratkim je neka nemška tovarna vrgla na evropski trg žepni dežnik. Danes se bomo lahko požvižgali na hitre izpre-membe vremena, kajti za malenkostno svoto si bomo lahko poskr- beH de&nlk, ki ga bomo vtaknil* v žep. Aii se spominjate, kako smo včasih šli od doma ob žgočem solr * in popolnoma jasnem nebu? Nat dežnik pa se nismo niti spomnili. Radi večje previdnosti smo pogle* dali tudi v koledar, kaj nam cm prorokuje: Čitali smo: stalno lepo. V tem predvidevanju so nas potrdili tudi revmatizmi staro sorodnih ce. («Še nikdar me niso varali,* nam pravi in se čuti skoro zadovoljno, da poseduje tako dober barometer.) Odšlis mo, popolnoma prepričani o resničnosti teh predvidevanj. Toda joj! Cez dve uri sa se začeli zbirati na obzorju črni oblaki in so začeli premrefievatt ono nebo, ki je bilo še pred krat-ikm tako jasno. Začelo je liti, kakor da bi imel nastati drug vesoljni potop. Zmočili smo si skoro novo obleko. Prisiljeni smo bili vedriti kai* celo uro v veži kake hiše. Razen tega sano morali potrositi še pet lir za voz, s katerim smo se pripeljali domov. Nič več ne bo vsega tega, če si kupimo avtomatični dežnik. Gre namreč za majhen mehanizem, ki ga lahko vtaknemo v žep. Pri prvih deževnih kapljicah potegnemo tudi mali mehanizem iz žepa. V par minutah imamo že nastavljen dežnik. Druga, ravno tako duhovita iznajdba je iznajdba palice, iz Čija sestavnih delov lahko napravimo malo mizico. To je navadna ne predebela palica, ki se da prav lepo nositi med izprehodom. Živimo v času iznenađen j. Danes smo se morali čuditi iznajdbi avtomatičnega dežnika in palice. Bog ve, kako presenetljivo iznajdbe nas čakajo jutri? I-. M. n □ □ n ILl Dfiias □ □ □ o ugodna prilika! Izdelani kolesarski deli, konci vozov, kolesa, okna, vrata L t. d, ter stavbeni pro-stor ob glavni cesli v Postojni, se proda. Andrej MiklavCić, Postojna št. 300. _556 ČRN plašč, svilen, nov, se proda. Corsa Garibaldi 15/111, desno. 557 dve postelji, belo lakirani, vzmeti, volnene žaranice, moderna kuhinja z mramori, se prodaio. Corso Garibaldi 15/111, desno._ _558 mesarski pomočnik, dobro izvežban, se sprejme na deželo. Naslov pri tržaškem upravništvu. 532 natakarica, pridna, se sprejme za boljšo restavracijo na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu. 531 SLUŽKINJA zmožna vseh hišnih del in vešča v kuhanju, se sprejme takoj. Naslov pri tržaškem upravništvu. 528 babica diplomirana sprejema noseče dnevno. Govori slovensko. Bodulich Ana Madonna del Mare 19/11 544 ZLAT&gftA Aioeri Pevft Trst, Vin Narcini 46 kupuje kror.e po l"o7 Popravlja in prodaja zlatfnino. B8B e 88 nI 13 SlU M 81 ElBHIRfi KI9ZSI ecaaitai izvrme vsa Us-icarska dehi v na|E?cod€ru€-jem sttiu. rdz-poiaga z naj-moderneiiml črttaial, LSao-Itfpe, siereelu-pl3o ler rotacij-shira strojem. ■IISIElliBIfi NaroČila se izvršujejo to C no ln 90 zmernih cenah. TRSI, ULICA S. D'ASSISl $T. 20, PRITLiCJf i Imj PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: Pajčevina Roman ▼ fttirlh daUh Iz ruSčlne prevedel L V« (83) • — Sem na uslugo grofu, 1— Je veselo rekel, Jto 60 g — j« nasmehnil. — O, zdaj so tudi znaki odkrite nenaklonjenosti. Sedaj skušajo naselnike pomešati med domače prebivalstvo, kar je za naše zelo neugodno. Sicer se o tem več kriči kakor drugo, resnična nevarnost pa nam ne preti od te strani — je a MuničJjivim nasmeškom nadaljeval Klajnpeter. Bavnanje ruskih oblasti z lastnimi priseljenci jasno dokazuje, da se vlada zaveda velike kulturne razlike med nami in njimi, večja vrednotiti nemškega kmeta. To morem potrditi iz osebne iz-kačnje- L. 1893. sena potoval v Baku in sem videl ruske naseljence, ki so se priaeHH pred letom đni. Res je, da so dali vsaki dru&ftni po dvajset-pet rabljev in jim daH hm iz drftavuih gozdov, toda ne morajo uspevati, ker nimajo žrtvine hi ker jim nedostajajo prevozna sredstvo. Ce ne pogi« naj o od glada, gotovo se nekega lepega dne raz« bate. Včasih pa so ruske priseljence naselili v malartBna kraje, kakor na pr. vi Jeilzabetsko poljak! 0td>eti4fl ali ob ttregpvttk Alacane, nekaj sto vrat ođ TKttsa. Tam so naseljenci tnnnoma pc- mftp&tt. Na stotine tfh Je poginilo sa mrstico in, On&nA boleznimi. Sptotoo Je flttka rokih na, aeDAn neugodna; tfm c* « R**4 odve«^