337 Naši dopisi. Novomesto 16. okt. — Sprejmite drage „Novice" v prilogi, kolikor moči, natančen popis prve dolenjske kmetijske razstave,*) katero smo, kakor je vašim bralcem znano, v Novomestu osnovali 2., 3. in 4. dne t. m. in katera se je nepričakovano dobro obnesla. Spolnila je na vse strani svojo dolžnost, tako, da se nadejati smemo, da bode prinesla v bodočnost sto-ternega sadii, kajti vtis, ki dobil ga je sleherni obiskovalec te razstave, ne samo velikoposestnik in grajščak, temuč tudi, kar je posebno važno, manjši kmeto- *) Pride drugi pot, za danes nam je došel prekasno. Vred. 338 valeč sam , ne bode nikomur izginil hitro iz spomina. V istirii! razstava je bila tako bogata in v vseh strokah kmetijstva, poljedelskih, vinorejskih, sadjerejskih, v kmetijskih strojih in orodji tako lepo zastopana, da se je vsak le Čudil, kako je mogoče bilo, v tako kratkem času — razstava je bila res čisto improvizirana — toliko skupaj spraviti. — To bi res ne bilo mogoče, ko razstavni odbor ne bil bi imel predsednika, kakoršnega e našel v gosp. Antonu Oguli nu. Le njegovemu marljivemu prizadevanju se imamo zahvaliti, da se je razstava tako odlično izvršila. On se je sam potrudil, da je nabral tvarine v tako obilni množini, od vseh strani nase Dolenjske, pa potem tudi v razstavi tako okusno in umetno vsako reč vredil da mu mora hvalo dati, ne samo razstavni odb r, marveč vsakdo, kdor se zanimiva za napredek kmetijstva sploh in za pravi vspeh, ki ga imelo bode po pravici v nekoliko letih kmetijstvo na Dolenjskem, po prvi tako izvrstni razstavi. Očitna hvala toraj častitemu starčeku, in da govorim v smislu vodje ¦Slapenske vinorejske šole gosp. R. Dolenca, ki je gosp. Ogulinu napil pri banketu, rečem: naj ohrani ga mili Bog zdravega in veselega toliko let, kolikor ima sivih las še na glavi! Se bolje kakor naša hvala pa mu de notranja zavest , za napredek in boijše stanje kmetijstva kaj koristnega storiti. A. Derganc. Iz Dedindola na Dolenjskem. (Star zvon.) V Dedin- dolu, podružnici višnjegorski na Dolenjskem, nahaja se v zvoniku star zvon, ki je zanimiv zaradi napisa. Napis mu je namreč v gotskih minuskulah na jarmu (haube) v krogu, in sicer o-f-rex-f-glorie-f- 1XXXVI +. Pod rie sta dva vojaka ali viteza s sulicama. Pod o-f- pa zopet eden in zraven pečat z dvema podobama. Ker so bili napisi: o rex glorie christe veni cum pace ali: o rex eterne glorie christe veni nobis cum pace posebno proti konci 15. veka v navadi, tedaj bi pomenila številka 1XXXVI leto 1486. Stotine so se Čettokrat na napisih izpuščale , tako tudi tukaj. Lahko je pa tudi mogoče, da je starši, ka]ti kakor trdi H. Otte v knjigi: „Handbuch der kirchl. Kunst-Arcbao-1 >gie" str. k2o6} bo bili zvonovi s tem napisom uže od 13. veka v navadi, vendar se pa še le proti konci 15. veka prav pogosto nahajajo. Ker je ta zvon prav majhen , se ni mogel cel napis: o rex glorie christe veni cum pace spisati, marveč le skrajšan. —Kakor sem poizvedel, visel je prej v stari cerkvici v Dedindolu, ko so pa to razen prezbiterija podrli, obesili so ta zvon v zvonik nove cerkve , katera prav blizo stare stoji. S tem zvonom se več ne zvoni, zato tudi nima več kem-beljna. Drugi trije zvonovi so iz 18. veka. J. o. Iz logaškega Okraja. — Pri volitvi občinskega starešinstva na Vc>J8kem 16. dne t. m. je bil za župana izvoljen Andrej Kogej, — za svetovalca pa sta bila izbrana Jožef Habe in Janez Vončina; vsi trije posestniki na Vojskem. Iz Slapa V Vipavski dolini 16. okt. — Preskus nj a na tukajšnji vino- in sadjerejski šoli bode v četrtek dne 27. oktobra ob 9. uri zjutraj. K preskušnji je vabljen in ima vstop vsak za napredek vneti gospodar. Iz Stranj pri Kamniku. — 19. dne u. m. imeli smo novo volitev županstva, pri kateri so bili izvoljeni sledeči posestniki: za župana Fran Slebir s Strmika, za svetovalca pa Tomaž Podjed iz Lanišča in Jožef Krive iz Strmika. Iz Ljubljane. — Danes ima deželni zbor 10. sejo; podoba je, da bode konec zborovanji v petek. — (Centralni odbor družbe kmetijske) je v svoji zadDJi seji 16. dne t. m. sklenil, da bode občni zbor družbe kmetijske 23. dne prihodnjega meseca novembra dopoludne. Popoludne istega dne pa bode po naznanilu predsednika konjerejskega odseka konje-rejski odsek imel svoj obČDi zbor. — Med sejo centralnega odbora mu je došel dopis, v katerem c. k. deželna vlada družbi kmetijski naznanja, da je si. mini-sterstvo kmetijstva štipendijo s 300 gold. za obiskovanje više kmetijske šole v Dečin-Liebwerdu Viljemu Rourin anu, učencu 7. gimnazijskega razreda v Novomestu— eno pa tudi s 300 gold. za obiskovanje srednje kmetijske šole v Modiingu Ivanu Sajetu, učencu 4. gimnazijskega razreda v Novomestu podeliti blagovolilo. — (Iz seje družbe kmetijske 9. dne t. m. [Konec.]) Na vprašanje c. k. deželne vlade: ali naj bi se od občine idrijske naprošena prememba dveh sejmov dovolila, je odbor sklenil odgovoriti, naj se dovoli, in sicer tako, da se sejni o sv. Barbari dne 4. decembra preloži na drugi dan, to je, 5. dne decembra, tržni dan velikega četrtka pa na veliko sredo. — Na predlog družbe kmetijske, naj bi se s pomočjo državne subvencije natisnil rokopis učitelja Ran ta „o drevju škodljivih mrčesih", je si. tmnisterstvo kmetijstva odgovorilo, naj se dotični rokopis predloži v razaojo. Ker centralni odbor v svojih rokah ima Rantov rokopis, se je sklenilo, ga takoj c. k. deželni vladi izročiti. — Podružnica kmetijska v Ratečah na Dolenjskem poroča o novi volitvi podružničnega odbora, pri kateri sta bila vitez dr. Gut-mannsthai za predsednika, gosp. Mavricij Schever pa za podpredsednika zopet izvoljena. Centralni odbor pozdravlja to novo volitev radostno ter izreka zahvalo in priznanje tej marljivi podružnici; tudi je odbor radosten sprejel podružnični račun dohodkov in stroškov preteklih 10 let. iz katerega je razvidno vrlo redno gospodarstvo rateškega odbora. — Po nasvetu gosp. Rib* Dolenca, vodje Slapenske sadje- in vinorejske šole in zastopnika centralnega odbora družbe kmetijske pri kmetijski razstavi v Novomestu, izreka odbor pismeno zahvalo in priznanje odboru novomeške podružnice, posebno pa gosp. Antonu Ogulinu za dobro izvršeno vredbo prve take kmetijske razstave v Novomestu* — Poročilo podružnice novomeške o njenem občnem zboru dne 18. avgusta t. 1. vzelo se je na znanje s pohvalo njenega marljivega delovanja. — Gosp. Edvardu Urbančiču, grajščaku v Predvoru, izreka odbor zahvalo za dovoljenje, da se ona denarna premija, katera je bila pri premiranji goveje živine pred nekimi leti njemu priznana, pa je ni hotel sprejeti, pri sedanjem premiranji v Kranji na sv. Lukeža dan razdeli na dve premiji, in sicer ena za 50 gold., druga pa za 45 gld* s tem pogojem, da se ti premiji dvema kmetoma podelite. — Po poročilu gosp. Tonnies-a, da je dren až na mašina, katero je si. ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski izročilo, sedaj popolnem popravljena , je centralni odbor sklenil, posodili to mašino g. Borštniku v Dolji za izdelovanje drenažnih cevi pod tem pogojem, da pride po-njo v tovarno Tonnie3-ovo in da jo po za-željeni porabi zopet v dobrem stanu povrne družbi kmetijski. — Od gosp. Matija Ran ta, učitelja na Premu, centralnemu odboru na ogled poslani, uže meseca mar-cija vrezani sadni cepiči, kateri se po nač.nu v 7. listu „Novic" naznanjenem dado celo leto sveži ohraniti, spoznal je centralni odbor za popolno zdrave in za cepljenje ugodne. — Na prošnjo dobrodelne Vincen-cijeve družbe seje, kakor druga leta, tako tudi letos iz pridelkov družbinega vrta na Poljanah dovolila nekoliko centov krompirja, repe in korenja. — Gosp. Martin Zdolšek, posestnik v Trebnjem, je bil za uda sprejet. — Nanašaje se na zadnji list „Novic", v katerem je bilo poročano o licitandi goveje živine v Kranj i, so kupili bike pinegavskega plemena sledeči gospodarji: Matija Burger iz Postojne, Adolf Gale iz Zgornje 339 ¦v Šiške, grajščak Janko Urbančič na Turna, Alojzij Schrei iz Jesenic, Janez Vihar iz Ledine pri Idriji, grajščak vitez Ludevik Gutmansthal iz Dvora pri Ratečah, Anton Giobočnik iz Železnikov, Miha Mrak iz Pred trg a pri Radoljici, Vincencij Ogorelc iz Sko-felce pri Ljubljani', Anton Jeglič iz Hudega pri Tržiču, Janez Strupi iz Cirčič, in Miha Skouiavc iz Do vjega. — {Na včerajšnjo razstavo in premiranje goveje živine v Kranji) je bilo okoli 100 repov lepe živine domačega in rtnegavskega plemena pripeljanih. Natančneje poročilo prinesejo ,,Novice" drugi pot; danes povemo le to, da je bil od si. ministerstva kmetijstva poslani gosp* profesor Po vse jako zadovoljen z napredkom naše domaČe govedoreje. Razstavna komisija je obstala iz sledečih mož: c. kr. okrajni glavar Derbič, okr. živinozdravnik Franjo Dočkai, Oton Detela, graj-ščak, Mihael Razinger, c. kr. poštar, Jožef Keržič, posestnik in pa Jos. Frid. Seunig , podpredsednik c. kr. kmetijske družbe kot zastopnik njen. Premije za bike so dobili: Edvard Urbančič, grajščak v Predvoru 50 gld., Anton Burger iz Hraš 40 gold., Aleš Molj iz Vogelj 25 gold., Matevž Porenta iz Suhe 40 gold., Janez Strupi iz Cirčič 30 gold., Matevž Rupar iz Suhe 25 gold. Premije za krave so dobili: Franjo Krišper iz Kranja 45 gold., Josip Kerčon, župnik iz Predaselj 35 gold., Franjo Omersa iz Kranja 25 gold., Jurij Kra-šovec, župnik iz Smartna 35 gold., Anton Rakovec iz Kranja 25 gold., Lorenc Jenko iz Praš 25 gold. Premije za telice so dobili: Baron Henrik La-zarini iz Smlednika 40 gold., Martin Žumer iz Vokeij 30 gold., Anton Mežnarc, dekan iz Kranja 25 gold., Janko Urbančič, grajščak s Turna 35 gold., Martin Ko-šenina iz Preske 25 gold., Franjo Kušar iz Drage 25 gold. 2 premiji za telice samo za" kmete darovani od gosp. Edv. Urbančiča sta dobila: Marijana Verlič iz Smlednika 50 gold., Lorenc Kavčič, poštar iz Medvod 45 gold. — Uže na vež razstavah na Dunaji, v Parizu itd. odlikovana Terpinčeva fabrika barvarskega lesa na Fužinah je zopet pri razstavi v Hebu na Češkem prejela sreberno medalijo. — Z veLko vojaško častjo je bil 16. dne t. m. pokopan gosp. Franjo Pa kič, c. k. stotnik in poveljnik c. k. deželno brambovskega batalijona novomeškega, ki je tukaj po dolgi bolezni v 50. letu svoje starosti umrl. — Prečastiti go3p. Val. Lah, zadnji čas bivši kaplan v Naklem nad Kranjem, je po poročilu „Danice" 11. t. m. odrinil v Bosno — sam. Cez zimo misli ostati pri ondotnih nemških naselcih, katerim bo najbrže tudi božjo službo opravljal in ob enem pripravljal za naselbo Kranjcev, katerih bode v prvo blezo kacih 20—30 družin tje naselil. Na vprašanje, kako misli početi zastran stanovanj, je rekel, da bo na prvo postavil dolgo vrsto lesenih k6č z mostovžem po sredi in s sobicami po obeli straneh, kakor celice, za posamezne družine. Vse bo leseno. Rokodelci bodo delali kmetom stanovanja, kmetje pa bodo rokodelcem polja obdelovali in si tako pošteno nasproti pomagali. Za cerkev bo v prvo postavil prezbi-terijo, tudi leseno, in to bo dosti za začetek; pustil pa bo prostor za cerkev ob koncu itd. Bog daj srečo! — {Y pojasnilo.) V letopisu ,,Matice slov." za 1. 1880. na strani 56. v oddelku: „Umeteljnost in um6-teljna obrtnost Slovencev" piše P. pl. Radics: „Lep talent je imel tudi slikar Umek, ki je obiskaval mona-kovsko akademijo, o katerem se pak sedaj ne zna, je li ie živ ali mrtev." — Izvedel sem v preteklih počitnicah (po učitelju gosp. Lavriču v Skocijanu) o omenje- nem slikarji to-le: Umek je umrl 24. marcija 1880. v Buciki na Dolenjskem v Mrgoletovi hiši, previden se? sv. zakramenti ^za umirajoče. Pokopal ga je preč. gosp. Fr. Stupica v Skocijanu. Vedno preganjan bil je velik siromak in poln golazni; pri sebi pa je imel nekoliko risarskih priprav. Doma je bil nesrečni umeteljnik v Boštanjski župniji. *) V. Bernik. — „Danica'* v svojem zadnjem listu razjasnuje vae drugače izvir „tnkratnega zvonenja za molitev an-geljevega češčenja" , kakor so ga „Novice" v 39. listu popisale. Mi se o tacih zgodovinskih poročilih radi podučiti damo, vendar to trdimo, da strah pred nenavadno prikaznijo repatic, ki je ljudstvo presunjeval pred več ko 400 leti , ne more se smatrati za zgolj ,,ba bje ver stvo" in to tem manj, če pomislimo, da še dandanes o strahu pred hudo uro sliši se zvo-nenje v nekaterih cerkvah, če tudi je pripoznano, da je to cel6 nevarno o hudi uri in zato prepovedano. Da se je ljudstvo in tudi omikano ljudstvo prejšnje čase, dokler znanstvo ni bistva repatic razjasnilo, brez babje verstva teh nenavadnih prikazen na nebu hudo balo, kaže nam zgodovina, ki nam pripoveduje, da je spanj-ski menih Valderama razlagal ljudem, kake posebne hu dobe podijo repatice iz pekla pod nebo. — ,,Naša Sloga" polna radosti, poroča o zabavi, ki je nedavno bila v hrvatski čitalnici v Kasjvi (v Istri), deloma zato, ker so se točke besede z Jurkovičevo ša-loigro „Kumovanje" vred lepo izvršile, deloma pa tudi zato, ker je mnogobrojno gostov došio v zabavo iz Ve-princa, Voloskega, Lovrana, Bršeca, Pična, Cresa, Reke, ilirske Bistrice, da i iz same bele Ljubljane. „Bilo tu junač&oga rokovanja — piše naša „Sloga" — bratimskoga grljenja, srdačnoga razgovaranja. Radost čitao si sviin i domačim i gostovom na iico". Očividen je pa tudi narodni napredek Kastavske Čitalnice — pravi dalje naša ,,Sloga" — kajti pred malo leti je samo kak dijak deklamiral v čitalnici in težko se je dobila kaka gospica za kako deklamacijo, zdaj pa je kar 7 moških in 3 ženske stopilo na pozorišče. Tako daje Kastavska čitalnica lep izgled drugim, naj krepko napredujejo in netijo ogenj slovanskega čutja v narodu našem. — 15. dne t. m. je filharmonično društvo odprla šolo za nauk tacim, ki se želijo učiti onega glasbenega orodja, ki se šteje med trobila in piskala. S to šolo, ki je za revne učence brezplačna, misli filharmonično društvo ustanoviti mestno godbo. — Tudi v Litijo so dobili brzojavno postajo. — (Izjava.) „Slov. Narod" v 221. listu dne 29. septembra poroča, da je c. k. deželne sodnije predsednik gosp. Anton Gertscher nekega uradnika za odpust prosečega zavrnil s sledečimi besedami: „govorite spodobno, a ne v ,,tonu", kakor je navaden v ljubljanski čitalnici". Ker se gosp. Gertseherju ni potrebno zdelo, preklicati onih čitalnično društvo sramotečih besed, toraj smemo biti uverjeni, da so istinite. Z ozirom na to, da narodna čitalnica šteje med svoje društvenike tako omikane rodovine, kakor vsako drugo društvo ljubljansko, — dalje z ozirom na to, da se je v teku 20 let zmerom korektno ravnala po svojih od c. k. vlade potrjenih pravilih, in da se je pri vsaki priliki skazala lojalno, patriotično in za dobrodelne namene požrtvovalno društvo, — in vrhu vsega jtega glede *) To pojasnilo dopolnimo s tem, da je g. Umek zadnja leta blaznovati začel in je zarad tega bil v norišnico na Studenec sprejet, pa čez več mesecev iz norišnice zato izpuščen bil, ker je bil miren in niti sebi niti drugim nevaren. Vred. 340 na to, da gosp. Gertscher nikdar ni bil v čitalnici in po tem takem prav nič ne pozna „tona", v katerem občujejo društveniki pri svojih shodih, je podpisanemu odboru dolžnost, v obrambo Časti svojih družabnikov izjaviti: da smatra oni izrek gospoda Gertscher j a kot neopravičeno in netaktno natolcevanje narodnega društva, zoper katero javno protestuje. V Ljubljani dne 12. oktobra 1881. Odbor ljub 1 j. čitalnice. — (Poberki iz časnikov.) Poštni nadkomisar g. Rado lis ka je v 273. listu graške ,,Tagespošteu našel zagovornika, ki ga brani proti opazki v 40. listu „Novicu, češ , da je zaaj tudi na-nj prišla vrsta onih političnih mučencev, na katere narodnjaki vladi kažejo: „fort mit ihin!" in zakaj? — zato pravi, „weil der Oberpostverwal-ter noch zu sehr auf das deutsche hort". — Kdor naše vrstice v 40. listu ,,Novic'" bere in slovenski ume, bo na prvi pogled takoj spoznal, kako „Tagespoštni4< * besede „Novicu rečene iz zgolj ekonomičnega stališča preobrača na politična zato, da bi čelo g. Radoliskovo ovil s krono ,,narodnega mučenca''. Draga ,,Tagespo-§ta"! Ko bi bile „Novice< v svojih undanjih 5,Poberkih < v narodnem smislu govorile, bile bi lahko marsikake „spoinine 4 ia g. Radolisko o volitvah poslancev v deželni zbor kranjski 1. 1877. navele, po katerih , der Oberpostkommissar" na zemlji slovenski vendar „zu sehr auf s deutsche hort". Če je res, da je gosp. Radoliska „so manchem gut nationalen Mann wegen unredlicher Gebahrung mit den Postgeldern das Handwerk gelegt", je to prav storil, kajti noben pošten rodoljub nikdar ne zagovarja nepoštenosti, če seje ukriviči naroden uradnik, čepa prejšnji gospodje post-verwalterji morebiti niso kaznovali kake nepoštenosti svojih uradnikov, ni tega kriv ne sedanji visi upravnik ljubljanske pošte, ne uradniki drugih kranjskih pošt, ki zraven tega, da'so pošteni uradniki, so tudi pošteni sinovi matere slovenske. Ali je pa gosp. Radoliska pri vsi svoji skrbi za dobro poštno gospodarstvo zmožen, celo bre/, znanja slovenskega jezika nadzorovati Kranjske pošte in v svojem poslu na deželi zasliševati večkrat tudi take stranke , ki ne umejo nemščine, to naj ugane „Tagespoštni" *, ki sam čuti, da je nujna potreba, gosp. Radolisko braniti pred osodo — kake ^purilikacije".