
Mn

ite&9£S0&30*$!6stiM

tftaa dBM

mt-i 1  v«

g&šSj£$j9[

Sr*s> <*.«"£» ?A«i'&r4

Sfr

1

SHODIH

Spisal ino izustil

učenik naravoslovja v domačih šolah Frančiškanskima reda

na

Kostanjevici Mizo Gorice.

‘/j  dovoljenjem prečastitiga Goriškiga višiga škofij dva.

VLjubljani 1854.

Založil Janez Giontini.

Natisnil Jožef Blaznik.

tjržavna'

furEBUlM‘ 3!U ]

v UUBliAKi


Na Kostanjevici 1849.

V god in praznik

včlovečenjaSinu Božjiga,

ali

oznanjenja prečiste Device Marie.

(Jesena si, Maria! Luk. 1, 28.

eskončno usmiljeni Bog, ko je mater zbiral svojimu
edinorojenimu Sinu, ni gledal na imenitnost visociga stanu,
pred kterim hinavsko priliznjeni svet svojo glavo globoko
uklanja; ni gledal na goljufno bogastvo, kteriga moli končajo,
ruja zje, ali tatje ukradejo; ni gledal na visoko poslopje, v
kterim lahkomišljena gospoda le prerada v grešni kratkočas-
nosti zlata vredni čas zapravlja, Božje dari nezmerno za-
vživa ino si zdravje spodjeda; zavergel je on taiste de¬
klice vse, ktere so se ali zavoljo svojiga imenitniga stanu,
ali obilniga premoženja, ali lepiga stanovanja nadjale vredne,
stopiti v žlahto Božjo. — Ne gleda on na to, kar nečimer-
nimu svetu dopade, človeka prevzame in oslepi; prevzetne
on ponižuje, ino le ponižne povišuje.  Jak. 4, 6.

Tje v Nazaret, v Galilejsko mesto, kakor smo slišali v
današnjim svetim evangelju, pošlje on svojiga velikiga angela
Gabriela v revno, nizko hišico k nepoznani Devici Marii,
ktero si je od vekomaj zbral, ktera med vsimi drugimi vredna
je, mati biti njegovimu Sinu.

O Maria! kako si se ti Bogu tako perkupila,de je ravno
tebe med tolikanj drugimi deklicami zbral za mater svojimu
Sinu? Sej od tebe ni bilo ne sluha ne duha med ošabnim

1 *

4

svetam. Sej nisi nikdar hodiia v očitne fcbirališa, kamor so
se shajale zale deklice tvoje starosti ino nosile prodajat svojo
telesno lepoto. Sej nisi nikdar plesala ino se v kroge ver-
tila v prešestni hiši Herodov, kamor so bile povabljene po-
metavke plesavnic. Sej ne veš, kaj so drage, košate, šu¬
meče oblačila, čudno prepleteni in nakodrani lasje, kinč ino
lišp, dišeče jedila, kaj je sladkost življenja. Povej nam,
kaj je vender nad tabo bilo, kar te je Bogu tolikanj perku-
pilo, de je ravno tebe zbral med vsimi deklicami Izraelskiga
rodu za mater svojima Sinu? —

O ljubi moji! Maria le svoje obervi povezne, oči zatisne,
natihama Boga hvali, de se je ozerl na nizkost svoje dekle;
nobene imenitnosti, ne svojiga kraljeviga rodu, ne svoje te¬
lesne lepote, ne druge sprednosti ne našteva; kratko reči,
nobeniga odgovora nam na naše vprašanje ne da; pa kraljev
pevec v svetim pismu namest nje odgovori, ter poje: Vsa
lepota kraljeve hčere je od znotraj Ps. 44, 14.,  to je v
njenim sercu.  — Glejte, ljubi moji! le serce Marijno je Bo¬
gu tolikanj dopadlo, deje  med vsimi drugimi zvoliljo, z
močjo svetiga Duha spočeti tega, kteriga angeli s pokritim
obličjem častijo, kteriga zemlja in nebo svojiga stvarnika
imenujete, kteriga mi Odrešenika, večniga Boga molimo. Ne
dopade Bogu torej to, kar svet visoko ceni, ne imeniten stan,
ne visoka služba, ne gladko lice, ne našopirjen život; Bog
globokeje vidi, kot na unanjo obleko, on preiše naše obisti
in serce, ino velikokrat pod revnim oblačilam gorši serce
najde, kot pod svilnim ino drugim pisanim še tako košatim;
ino velikokrat v revni bajti, pod slamnato streho sladkejši
mir prebiva, kot v prostornih hišah ino umetno zidanih gra¬
dovih. Zavoljo tega je tudi Bog preskočil ino pozabil taiste
deklice, v kterih zvunej prazne blišave nič drujiga bilo ni,
kot vunanja lepota, brez vse notranje vrednosti. V  Marii le
je najdel vse potrebne lastnosti, ktere je on k toliki časti
matere Božje iskal; bila je v nji čistost, ktera tudi angelsko
preseže; pokoršina, ktera se koli v pridnim otroku iskati
zamore; ponižnost, ktera je le stvari mogoča; pobožnost,
ktera je že k popolnamosti dorastla; zvestost, tudi v nar
manjših rečeh na las tanka; bila je v nji močna vera, sta¬
novitno upanje, ino goreča ljubezen, ktere plamen do samiga
Boga šviga. Ino zavoljo teh lastnost, zavoljo teh lepih čed¬
nost, ktere so bile vse v Marijniin sercu, kot v enim šopku
združene, pošlje on svojiga velikiga angela Gabriela, ji ozna¬
nit, de ravno ona toliko srečna je, mati biti Božjima Sinu.
Vsa zatopljena v molitev in v premišlovanje svetih reči, zla¬
sti pa, kakor sveti očetje menijo, v to, de bi se Gospod
Bog usmilil hitro poslati tega, kteriga vsi narodi željno pri-

čakujejo, se vidi v drušini nebeškiga mladenča, kteri jo ves
pohleven ino prijazen pozdravi rekoč: Cešena si, Maria,
gnade si polna Gospod je s teboj. . . Ti boš spočela v svojim
čistim telesu Sinu , kterimu ime Jezus daj.  Ino kakor hitro
je Maria v angelsko češenje pervolila, jo je sveti Duh ob-
senčil, ino mati Božja postala je, ino odsihmal jo vsi narodi
srečno slovijo in po pravici visoko častijo, in de bi se ta
njena čast spodobno po vsim svetu razširila, je sveta mati
katoliška cerkev k angelskimu počešenju ino pozdravljenju
njene tete Elizabete še nekaj besed pristavila, ino tako lepo
molitvico zložila, ktero verni kristjani večidel s svetim oče-
našem sklepajo ino jo po nje začetnih besedah imenujejo:
Cešena si Maria.

In ravno ta lepa molitvica je zapopadek mojiga današ-
njiga govora; pokazati vam hočem, de Marii jako prijetno,
nam pa tudi močno koristno je, pogosto jo pozdravljati s to
lepo molitvico: Cešena si Maria .

Speljava.

Veliko lepih pobožnost ino molitvic v čast prečiste De¬
vice Marie so pobožne, v svojo usmiljeno mater zaupljive
duše zložile, ktere je sčasama sveta mati katoliška cerkev
poterdila ino jih svojim zvestim otročičem skerbno perporo-
čila. Tako, postavim, so se začele: bratovšina čistiga spo¬
četja Device Marie, ktero tudi tukaj v Gorici v fari svetiga
Vida na Placuti imamo; tako bratovšina svetiga škapulirja
matere Božje, ktera je nekdaj pri nas veliko udov štela, od
nekaj časa sem pa se že tako pozabila, de le malo kristja¬
nov več ve, kaj je sveti škapulir; tako je zložil Marii v po-
češenje sveti Dominik svet roženkranc; tako je zložila sveta
mati katoliška cerkev litanije matere Božje ino veliko druzih
molitvic, kakor tudi to kratko: Cešena si Maina.

Ker te ino še več druzih posebnih pobožnost in molitvic
v počešenje Marie imamo, bi utegnil kdo misliti, de tolikanj
bolj Mario časti, v kolikanj več bratovšin je zapisan ino ko-
likanj več posebnih molitvic nji v čast opravlja; ino ktera
bolj pobožna duša bi utegnila še celo misliti, de le taisti
Mario vredno počasti, kteri se v vse njene bratovšine zapiše
ino vse molitve opravlja, ktere so mu koli znane.

O ljubi moji! dobro je, toliko Marii v čast opraviti, ko¬
likor je mogoče; vender pa mora vsak skerbeti, de zavoljo
kake posebne pobožnosti dolžnosti svojiga stanu zamudil ne
bo; ino perporočiti je vsim kristjanam, de si vsaki kako po¬
sebno pobožnost Marii v čast opravljati ali sam izvoli, š»

6

bolj pa po napeljevanji svojiga spovednika opravljati zbere,
ino te naj se zvesto ino skerbno derži; zakaj pobožni, sveti
možje, učeniki duhovniga življenja učijo , de vsaka, še tako
majhna pobožnost Marii v čast opravljena, Bogu in Marii
jako dopade, če se le stanovitno opravlja. Vsaka pobožnost
pa, ktero Marii v čast opravljamo, nas mora opominati k po¬
snemanju njenih lepih čednost; zakaj počešenje z jezikam
brez posnemanja njenih lepih čednost Marii dopasti ne more.

V poterdilo tega berem v starih očakih mično povest od
mladenča, kteri je Mario z jezikam visoko častil, zraven pa
hudobno živel. Permerilo se je, de je bil ta mladeneč ne¬
ki dan v gojzdu zašel, ino de je bil silno lačen. Ker tako
po gojzdu semtertje hodi in od lakoti sinert perčakuje, se mu
perkaže lepa lepa gospa, ktera mu nar boljši in ljubši jedi
iz umazane posode ponuja. — Na to povabilo mladeneč od¬
govori: Žena prelepa! vaša jed je sicer dobra, tode, kakor
tudi lačen sim, je zavžiti ne morem, ker se mi studi zavoljo
tako nesnažne posode. Na to odgovori ta gospa ino reče:
Maria sim jest, ktero ti tolikanj častiš ; peršla sim sem-
kej , de bi te nasitila, ker si silno lačen; tode jed se ti
gnjusi, kakor praviš, zavoljo umazane posode; glej! tudi
tvoje molitve, ktere meni v čast opravljaš, so sicer same
na sebi lepe ino dobre, tode dopasti mi ne morejo, ker po¬
soda, iz ktere pridejo, je gerda in umazana.  — Maria
zdej zgine, mladeneč pa v se gre, in se spokori.

Naj bo ta pobožna povest dognana resnica ali ne, toliko
ljubi moji! je gotovo, de mi le takrat Mario vredno počastili
bomo s to ali uno pobožnostjo, če si bomo prizadevali, njene
lepe čednosti posnemati, ino kolikor je moč svoje življenje po
njenim obravnati.

Kar zgorej imenovano kratko molitvico: Češena si Maria
zadene, ktero Marii v čast opravljati vam dans posebno per-
poročim ima tri dele. Pervi njen del so besede angela
Gabriela: Češena si Maria, gnade si polna, Gospod je s
teboj, ti si žegnana med ženami;  drugi del so besede njene
tete Elizabete: Ino žegnan je sad tvojiga telesa:  ino druge
besede, ktere še v ti molitvici imamo, so njen tretji del,
ktere je pristavila sveta mati katoliška cerkev, berž ko ne,
še le pod papežem Urbanam IV. v letu 1475.

Kadar koli to molitvico pobožno molimo,Marii prav ve¬
liko veselja napravimo, menijo sveti možje, ter pravijo: de
Maria takrat tisto veselje občuti, kteriga je občutila, ko jo
je angel Gabriel pozdravil ino ji češenje prinesel, de bo ona
mati BožjigaSina postala: de ona takrat tisto veselje občuti,
kteriga je občutila, ko ste se s svojo teto Elizabeto priserčno
(jbjele, ino jo je Elizabeta za mater Božjo spoznala. V ta

namen, ljubi moji! Marii toliko veselja napraviti, moramo po«
gostokrat to molitvico moliti. Ino vprašam vas zdaj, ljubi
moji! kteri pridni otrok se ne trudi in ne skerbi, de bi svo¬
jim Staršam veliko veselja napravil? Vem, ljubi starši! pre¬
dobro vem, de vam neukroteni, neubogljivi, termasti otroci,
namest veselja le žalost, velikokrat še čelo sramoto naprav¬
ljajo; pa od tih jest ne govorim, ampak le od dobrih, kteri
na miglej ubogajo, kteri si nobene reči dvakrat ukazati ne
dajo, temuč že na obrazu njihovo voljo berejo ino jo hitijo
spolniti, kterih nar večji veselje je, svoje starše vesele vi-
diti, in svoje življenje tako obravnati, de bo življenju star¬
šev podobno. In starši tako pridniga otroka ljubijo; mati mu
še večkrat skrivši kaj podeli, kar pa pridniga otroka ne pre¬
vzame, temuč še le bolj pridniga dela. Glejte, tako Maria
tudi taistim , kteri jo pogosto s to molitvico pozdravljajo ino
tudi njene lepe čednosti posnemajo, veliko milost od Jezusa
sprosi, kakor sveti Bonaventura uči, ter pravi: de Maria
vsako pozdravljen}c s kako gnado poverne.  — Bi bilo pa tudi
mogoče, de bi Maria, ki je mati milosti, temu kako gnado
izprositi odrekla, kteri jo pozdravi z molitvico: Čečena si
Maria ? — Nikakor ne. Maria sama je to razodela svoji
zvesti služabnici sveti Jederti ter rekla: de ji hoče tolikokrat
na pomoč priti, kolikor Čečena si marij ji bode ona v čast
obmolila.  Torej le pogosto, pa zraven tudi pobožno to lepo
molitvico opravljajmo, in če ne že v življenju, gotovo o smertni
uri bomo Mariino pomoč spoznali.

Tode kdo tajiti more, de so posamezni ljudje na pri¬
prošnjo prečiste Device Marie že na tem svetu , v tem življe¬
nje dobrote ino milosti prejeli? Ali nam ne pričajo tega obilno
tiste nialane zgodovinske tablice semtertje po njenih imenit-
niših romarskih cerkvah razobešene? Ali ste se že kaj paz¬
ljivo ozirali po podobah, ktere pred žagradam pričujoče cerkve
na zidu visijo? Ste bili že kdaj na Sveti Gori, kjer sloveča
romarska cerkev, Marii v čast sozidana nam od tod ravno
proti severju na visokim hribu stoji, ino prijazno gleda v
Goriško dolino, kakor de bi nas milo vabila in klicala: Pri¬
dite, pridite semkej milost prosit? — O gotovo ste bili že
vsi, kar vas odrašenih tukaj zbranih je, tamkej gori; ste li
tudi ogledovali taiste tablice, kterih za velikim altarjem na
zidu obešenih je toliko, de tablica poleg tablice tiči? Ino ako
ste jih ogledovali, i kaj ste vidili na njih? — Na eni se vidi,
kako se voz v prepad zvrača, ter konji zdivjajo; že ljudje
z voza cepajo, pa en zdihlej,en pobožni spomin na prečisto
Devico Mario jih reši ne le nagle smerti, ampak tudi veliki—
ga poškodvanja na telesu; tamkej bolnik leto ino dan na postelji
ječi, ter neznane bolečine terpi, zdihuje ino kliče Mario t v

8

pomoč, ino ozdravi; iamkej hromak na bergljah perlomi v
cerkev prečiste Device Marie, in njega goreče zdihovanje
ino terdno zaupanje v Mario ga ozdravi. V hvaležni spomin
zravnanih udov je popustil tukaj hromak svojo bergljo, hude
bolezni ozdravljen ino očitne smertne nevarnosti otet je zma-
lal ali zmalati dal, de pomoč mu je le na priprošnjo ljube
matere Marie došla. — Pa kaj vam bom našteval, kar so ti
ali uni na Mariino priprošnjo dosegli, jest menim, de marsi-
kteri zmed nas se bode spomnil kake posebne dobrote, ktero
je ravno na Mariino priprošnjo prejel. Ino glejte! v ta hva¬
ležni spomin po Marii sprejetih gnad in dobrot so jeli kri¬
stjani znamnja postavljati, kapelice staviti, cerkve zidati, na
božjo pot romati, svoje hiše znotrej in zvunej z lepimi po¬
dobami prečiste Device Marie zaljšati, ino še zdej menim,
de v taistih hišah pravo počešenje Marie cvete, ktere zvu¬
nej nad hišnimi durmi Mariino podobo imajo.

Pa ne le posamezni ljudje, ampak tudi cele dežele ino
kraljestva so Mariino pomoč v svojih zadregah in stiskah
spoznale, ino v hvaležni večni spomin je sveta mati katoliška
cerkev zapovedala, de naj se zvon v zvoniku oglasi, in Ma¬
ria počasti z molitvico: Cešena si Maria.  Veste, zakaj opol¬
dne zvoni, ino zakaj nas sveta mati katoliška cerkev opo¬
mina takrat Mario pozdravljati? — V ta hvaležni spomin,
ker so kristjani na priprošnjo prečiste device Marie Turke
premagali.

V letu 1471 je turškiga čara vojskovodja Serbsko po¬
glavitno mesto Belgrad z neštevilno vojsko oblegel, ino cele
štiri mesce jim nadlegval tako, de ni mogla živa stvar ne
ven ne noter. Serčno so se kristjani v mestu zaperti bra¬
nili; tode proti zadnjimu jim je živeža permankovalo, in upa¬
nje zmage jim je pošlo. Turki sklenejo mesto s silo vzeti;
celih dvajset ur pokajo z nar večjimi topovi, ino v mesto lo¬
mijo. Kristjani na številu silno manjši, izstradani, utrudeni
sklenejo podati se jim, ali glej! kakor od Boga poslan in od
njega navdihnjen stopi zdaj med kristjanske vojake sveti Ja¬
nez Kapistran;v eni roki britko martro, sveti krucifiks derži,
z eno si solze briše, ki se mu po licu udirajo in zakliče z
močnim glasam: O moj Bog, moj nar večji Bog! pridi nam
na pomoč, reši to ljudstvo, ktero v Tebe veruje, ino ktero
si Ti s predrago kervjo tega svojiga edinorojeniga Sinu
na svetim križu odkupil; ino Ti, o mogočna devica, preči-
sta Maria! ali boš mar Ti svoje zveste služabnike tem gro¬
zovite žem prepustila, kteri tvojiga Sina preklinjajo ino
zaničljivo vpijejo, kje je kristjanov Bog ?  — Tako sveti Ja¬
nez Kapistran govori, njegove besede vojakam globoko v
serce sežejo, nekako nebeško moč jim podelijo; vsi serčni

9

planejo z zadnjo močjo nad grozovite Turke, ki že v pred¬
mestje silijo, ino, oh! sereno jih premagajo. — Zgodovina
nam pripoveduje, de je enkrat sto jezer Turkov na bojišu
mertvih ležalo, veliko jih je bilo vjetih, drugi pa v beg za-
podeni. Ker so kristjani to imenitno vojsko na čudno vižo
dobili, so na kolena padli, Boga zahvalili in Mario, ter očitno
spoznali, de Maria jim je k zmagi perpomogla. Ker se je
ta imenitna zmaga naglo rasglasila ino do svetiga očeta pa¬
peža Kalista III. peršla, so oni ukazali, de naj se v vsih
cerkvah po vsim svetu Bogu v čast in Marii v zahvalo za¬
hvalna pesem poje; v večni spomin te zmage pa naj se med
dvema in trem popoldne, v kteri uri so bili v Turki premagani,
zvoni, in Maria spodobno z molitvico „Češena si Maria 16
pozdravi. Sčasama pa so rimski papeži ukazali, de namest,
med dvema in trem popoldne naj se ravno opoldne zvoni. Ka¬
dar tedej se opoldne zvon oglasi in svoj mili glas razlega
po hribih in dolinah ino nji zaslišimo ga, prav pobožno mo¬
limo navadno molitvico „Cešena si Maria 11 ,  in zahvalimo Ma¬
rio, de nam je keršanska, edino zveličanska vera ohranjena.
Ravno tako tudi zvečer, kadar solnce v gnado božjo zajde
ino angelsko češenje zazvoni, kar so papež Janez XXII. za¬
povedali, se odkrimo, pokrižajmo in molimo, de bi nam usmi¬
ljeni Bog na priprošnjo ljube matere Marie mir ohranil, de
bi v pravi zastopnosti in edinosti tako dobro med seboj , ka¬
kor tudi z drugimi narodi živeli.

In kdaj, preserčni moji! vprašam vas, nam je tudi zvu-
nanjiga miru bolj potreba bilo, kot ravno zdaj v tih spače¬
nih , nemirnih časih ? Pa saj se vidi, še več pa sliši, kako
ljudje, celi narodi med seboj v kregu, v prepiru, v očitnih
puntih in vojskah živijo — pa tudi morijo. — O ljubi mir!
kam si zginil, kam pobegnil? Verni se nazaj, ne mudi se!
Ker je nam miru tako potreba ino si ga vse želi in po njem
zdihuje, je gotovo tudi potreba, pobožno angelsko češenje
moliti; glejte! kakor so nekdaj kristjani v hudi stiski, z vred¬
nim počešnjem Marie svoje sovražnike premagvali; tako le
tudi mi ljubi mir doživeli bomo, če se bomo spokorili, Ma¬
rio posnemali in stanovitno v njeno pomoč klicali z molitvico
vČeš ena si Maria li .

Cele kraljestva so nekdaj spoznale, de, kar deržavo
obogati, ji v vsih rečeh pospeh da, je ljubi mir , ino ta ji
bo ohranjen na priprošnjo usmiljene matere Marie, zavoljo
tega so pa tudi kristjanski kralji vselej goreli za Mariino čast,
ino v svojih kraljevih poveljih ukazovali, Mario pozdravljati.
Tako je Francožovski kralj Ludovik XI. naslednjo povelje
dal: „Vsim Francozam, žlahtnikam, vojakam in kmeiam zapo¬
vem , de, kakor hitro se opoldne zvon oglasi, vsi brez raz-

10

ločka spola, stanu in starosti,na obe koleni padejo, pobožno
sveti križ storijo in angelsko češenje za ohranitev zaželjeniga
miru molijo.^ In gotovo je, de v petnajstim stoletju v celi
Francozki deželi le eniga Francoza bilo ni, kteri 'bi ne bil
tega kraljeviga povelja spolnoval.

Se ve, de v današnjih časih, kjer sveta vera umira,
se pri nas poslavlja , v Ameriko, v izhodne otoke-, in v gorko
Afriko seli; se ve, de v današnjih časih, kjer stare vraže,
kakor pravijo trebijo, ino vse, kar po Božjim diši, s pota
spraviti si perzadevajo, se za take pobožne šege pri nas
malo, skorej celo nič ne mara, kjer se očitno vidi, de le po
imenu kristjani opoldne in zvečer, kadar angelsko češenje
zvoni, klobuk na glavi imajo, kakor de bi se jim bil per-
merznil, in kadar drugi pobožno molijo, oni le dim na kvi-
ško pošiljajo; ali pa če se vender odkrijejo, kak prav po¬
lomljen križ storijo, in se po glavi čehljajo ali pa pod nošam
berbrajo, češ, de bi memgredoči ali zraven stoječi na ravnost
ne rekli: glejte, glejte! to so pa novi neznabogi. — Tode,
ljubi moji! ne dajte se motiti od njih, ne posnemajte jih, naj
zijale za vami kažejo, naj se vam posmehujejo, kakor se jim
poljubi, zavoljo tega niste na svoji časti ničesar zgubili.
Sej veste, kaj pravi Jezus Kristus: Kdor se mene in mojih
besed sramuje , tega se bo tudi Sin človekov sramoval, in
ga ne bo hotel za svojiga spoznati, kadar bo peršel v veli¬
častvu svojiga Očeta in svojih angelov. Kdor bo mene pred
ljudmi spoznal,  govori ravno ta Jezus na drugim kraju, te¬
ga bom tudi jest pred svojim Očetam spoznal.  Mat. 10, 3.2.

Bodite torej doma ali na polju, ali v hladni senci poči¬
vate, ali per pekljivim solncu svoje delo opravljate, bodite
ali na suhim ali na vodi; kadar koli zvon opoldne ali zvečer
angelsko češenje zazvoni, ino vi zaslišite ga, denite delo na
stran, vselej z/nar večji pobožnostjo pozdravite takrat Mario
z molitvico „Čečena si Maria“;  ako pa zvona zares ne sli¬
šite, ne opoldne ne zvečer, molite pa per eni glihi; sej vsak
razumni kmet, kteri ure nima ino zvona ne sliši, že po ka¬
kim znamnju, po senci kakiga drevesa pozna, kdaj poldan
je; vidili bote, de po dokončani molitvi in spolnjeni dolžno¬
sti vam pri sercu ložej bo, ino delo vam bo gladkejši spod
rok šlo. — Greste po poti in ugledate ali na kaki hiši ali v
kaki kapelici Mariino podobo; vselej se mož ki ponižno od¬
krite , ženske pa lepo pripognite in recite: Čečena si Maria.
— Vas hude skušnjave napadajo ino vam pokojno vest dra¬
žijo, zdihnite iz globočine svojiga serca: Čečena si Maria.
Perpoveduje nam sveti Bernardin, de je bil majhen ptiček
naučen zgovarjati besede : Čečena si Maria.  Ko neki dan
jastrob na njega prileti in ga zgrabiti hoče, zakriči mali pti-

11

ček svoje navadno petje: (jesena si Maria,  in mahoma je-
strob mertev na tla pade; kolikanj več rečem, se bo hudič
s svojimi skušnjavami pobral, ako bomo mi v taistih Mario
na pomoč klicali! Pobožni Tomaž Kempčan sam to poterdi,
ter pravi, de je vidil, kako je skušnjavec bežal, ko je on
molitvico: (jesena si Maria  molil. — Želite enkrat srečno
zadnjo uro, pa kdo bi si je ne želel? molite, kar naj bo še
poseben sad mojiga današnjiga govora do vas, molite, kakor
je Maria sama sveti Mehtildi razodela, vsaj enkrat na dan,
zlasti preden spat greste tri češena si Marie  za srečno zad¬
njo uro. Vender pa, ako bo kdo ta moj dobro namenjeni svet
sprejel, naj še ne meni, de bo njegova zadnja ura srečna,
in on gotovo zveličan, ako le te tri Čečena si Marie  oprav¬
lja. To mu bo le k srečni zadnji uri pripomoglo, samo na
sebi pa, brez prizadeve svoje slabo nagnjenje zatirati, in
kolikor moč svoje življenje po Mariinim obravnati, ga samo
na sebi nikdar zveličati ne more. — Sveti Frančišek Patrici
je imel navado pet sto češena si Marij  na dan obmoliti za
srečno zadnjo uro. Pisavec njegoviga življenja nam perpo-
veduje, de je bila za res njegova zadnja ura srečna, ker se
mu je Maria takrat perkazala ino ga za toliko počešenje se¬
boj v nebesa peljala. Štirdeset let po njegovi smerti so nje¬
govo sveto truplo skopali; iz njegovih ust pa, ktere so v
življenju Mario visoko častile, je rastel prelepi beli limbar,
na kteriga peresih je z zlatimi čerkami zapisana bila cela
molitvica: Češena si Maria.

O ljube dušice moje! ve, ki ste dans v to zalo hišico
Božjo, litera je Marii posvečena, perhitele, Mario počastit,
ve, menim, ste tudi njene zveste služabnice, ktere jo pogo¬
sto pozdravljate z molitvico „ Češena si Maria“,  ino njene
lepe čednosti posnemate. O! ostanite zveste v službi njeni;
ona nam vsim hoče biti dobra mati, ako ji bomo mi le pridni
otroci. Varovala nas bo vselej in pod plajš svoje milosti
skrila, kteriga razgrinja čez vse pobožne duše, kakor ma¬
janje tukej gor na ozidju kaže, ktere se k nji zatekajo, in
pod tako mogočno brambo, kdo bo kaj premogel zoper nas?
Nihče. — K Tebi tedej kličemo, o Maria! zdej, vselej in na
zadnjo uro, „Češena si Maria 11 : torej prosi tudi ti za nas
zdej, vselej in še posebno na našo smertno uro! Amen.

V Gorici 1852.

Na svetiga Roka dan.

Zgled sim vam zapustil, de, kakor sim jaz storil,
tako tudi vi storite. Jan. 13, 15,

J^Bt emo veliko dragih in imenitnih reči na svetu, je
ljudem posebno ena  prav draga in imenitna, veste ktera? ali
jo bote le uganili? — Že vidim, de se premišlujete, pa na
zadnje še vedili ne bote, ktera je ta reč, poštenim ljudem
tolikanj draga in imenitna. Ta reč, bogatin! ni tvoje trohlji-
vo blago, ne čisto zlato, tebi tolikanj drago; ta reč,pijanče!
ni gladko tekoče vince, kteriga le prerad serkljaš ,de ti celo
v glavo skoči in pamet zblodi; ta reč, prevzetneži in pre¬
vzetnice! ni ravno zdravo telo, ne gladko lice, ne bogato
oblačilo, ne dragi kamenci, v ktero vse vi toliko vrednost
stavite; ta reč, ktero jaz tukej menim, poštenim ljudem toli¬
kanj draga in imenitna je dober, zvest prijatel.  Pač resnica
je to, kar govori sveti Duh, in poterditi jo mora slehern,
kteri dobriga prijatla ima: Dober prijatel je velik zaklad.
Sir. 6, 14. De, velik zaklad je on; zakaj če zvestiga pri¬
jatla tudi o terdi polnoči iz spanja zbudiš in poprosiš kake
dobrote ; on se ne bo mudil vstati ino ti dati, česar potrebuješ.
Prideš k njemu ino mu potožiš svoje reve, on te bo miloval,
ino zdelo se ti bo, kakor de bi ti bil polovico tvojiga križa
odvzel. Ga obišeš ino mu praviš svojo srečo; njega serce
poskakuje, on se s tabo veseli, in občuti tvojo srečo tako
živo, kakor de bi se mu bila njemu samimu perpetila. Glej!
tvoja sreča je zdej dvakrat sreča, tvoje veselje je zdej dva¬
krat veselje. —Pač prav ima nek nemški pisavec, kteri piše

13

tako: Zvestima prijatlju razodeta žalost je le na pol ža¬
lost, veselje pa dvakrat veselje.

Pravo keršansko prijatelstvo je zaveza dveh poštenih
sere, ter prijatel prijatla greha ovarvati ino s čednosti po-
terditi si prizadeva; namen njih zaveze je poštenost, med
sebojno boljšanje, je gola čednost. — Tudi grešniki imajo
svoje zaveze, tudi oni drugi drugiga prijatla, prijatlico ime¬
nujejo, tudi oni se — o terdi polnoči — obiskujejo; pa ker
namen te njih zaveze, tega ponočniga obiskovanja, ni bra¬
nilo zoper greh, ni čednost, ampak le greh, se tudi ta nji¬
hova zaveza nikakor prijatelstvo, ampak le pohujšanje, za¬
peljevanje, nar divjiši sovraštvo imenuje. Kakor je, žalibog!
število takih grešnih prijatlov jako obilno, ravno tako je
število pravih keršanskih prijatlov silno revno, ino taisti,
kteri meni, de ima zvestih prijatlov nar več, jih ima more¬
biti še le celo nar manj. Dokler so kleti polne dobriga vina,
dokler so žitnice polne beliga žita, dokler so dimniki polni
dišečiga mesa, dokler so hlevi polni pitane živine, dokler so
mošnje polne cvenkajočih dnarjev, o! tako dolgo se ima pri¬
jatlov, de jih ni prešteti, na vsaki perst Iohka deset.

Pa naj le tvoje premoženje mine, zgine tudi število tvo¬
jih tako imenovanih prijatlov, in oziraj se zdej po taistih, kte-
rim si nekoliko poprej piti kupoval, jim gerlo zalival in pa
trebuh redil; herbet ti bodo zdej obernili, vrata ti pred no¬
šam zaklenili, jezik čez tebe brusili, zastonj boš klical v
njih pomoč, kjer le tvojiga premoženja in blaga, nikdar pa
tvoje osebe prijatli bili niso. Ino kako naglo se permeri, de
se kolo človeške puhle sreče razdrobi, ino ti, ki si malo po¬
prej dobro živel, zdej sam pomankanje terpiš, ino ker v svoji
potrebi pri nehvaležnih ljudeh nobene pomoči ne najdeš, kam
se zatečeš, kristjan moj ? —

K Bogu, boš rekel, sej je on nar veči prijatel moj.
Pa če ti Bog, ta tvoj nar večji prijatel, po tvojih grehih
silno razžaljen, iz pravičnih vzrokov tedej , tako naglo na
pomoč ne perhiti, kakor tvoje serce poželi, ino te poprošene
dobrote čakati pusti, kaj storiš pa takrat, de vender dose¬
žeš, kar tolikanj potrebuješ? —H kakimu njegovimu poseb-
nimu prijatlu, kaj ne? se zatečeš in po njega priprošnji za-
dobiš naglej in hitrej, kar tolikanj potrebuješ, ino ti posebni
prijatli božji, pa tudi naši, so izvoljeni Svetniki v nebesih.
Tacili, tacih pravih edino zvestih prijatlov, ljubi moji! si
moramo iskati ino si jih pridobiti, de nas bodo zagovarjali
pred Bogam, pa tudi nam odvernili po svoji mogočni priproš¬
nji nesreče, s kterimi nam pravični nebeški Oče žuga.

Verh tega, de ima vsak kristjan ime kakiga svetnika,
ktero mu je od svetiga kersta sem ali od njegovih staršev

14

ali pa botrov za zvestiga prijatla ino mogočniga priprošnika
prod Bogam izvoljen, ima se vsaki stan svoje posebne patro-
ne, v ktere z zaupanjem kliče in po njih priprošnji zadobi
naglej in liitrej, kar bi brez vsiga besednika tako naglo ne
zadobil. — Tako ima zakonski stan svojiga patrona sv. Jo¬
žefa, udovski sv. Ano, neoženjeni sv. Alojzia; kmetovski
stan časti za svojiga patrona sv. Izidora, pastirski sv. Ven-
delina, služevni sv. Notburgo. Krojači častijo za svojiga pa¬
trona sv. Homobona, čevljarji sv. Krispina, kovači sv. Loja;
rudarji sv. Ahacia, mornarji sv. Miklavža, čbelarji sv. Me-
darda. Za odvernitev in rešitev posebnih nesreč in bolezen
se tudi posebnim svetnikam ali svetnicam priporočamo: za
odvernitev neizrekljivih bolečin zob častimo sv. Apolonio, za
oči sv. Lucio, za ujed sv. Erazma, za proti sv. Gotarda, za
gerlo sv. Blaža, za pikanje kač sv. Marjeto, za božjast sv.
Valentina, za ogenj sv. Florjana; za odvernitev hudih bole¬
zen pri goveji živini častimo sv. Korena, pri prešičkih sv.
Antona in za odvernitev strašne kuge ali pa tudi njene sestre
„Kolera“ imenovane, ktera je že ene leta sem pri nas tako
rekoč domača postala ino marsikakiga prav nanaglama po¬
brala , se pa časti po vsim svetu sveti Rok , kteriga god in
praznik dans obhajamo, kterimu svetniku je pričujoča cerkev
posvečena, kteriga podoba je v velikim altarju postavljena,
kteriga svetnika počastit ino se mu pervič zahvalit, de smo
bili dosihmal na njegovo priprošnjo nalezljive bolezni, ktera
je večkrat po mnogo krajih Goriške nadškofije že razsajala,
obvarvani, ino drugič se mu tudi goreče priporočit, de bi bili
tudi v prihodnje vsake kužne bolezni ino nagle smerti rešeni,
ste se vi iz bližnjih in daljnih krajev po stari navadi tukej
tako obilno sošli. — Od vsili tih gor imenovanih priprošnikov
ali patronov vedo ljudje več ali manj njih življenje; pa pri
mnogo ljudeh je spomin le preslab in prehitro pozabi, kar
si je zapomnil kdaj ; torej če ste tudi večkrat že od bolj
učenih mož in bistrih glav, kakor sim jaz nevredna stvar,
življenje sv. Roka tukaj na današnji dan z vso gorečnostjo
perpovedvati slišali, gotovo tudi meni za zlo vzeli ne bote,
če ga vam tudi jaz ob kratkim povem, ino kaj bi se mi iz
njega učiti imeli; zakaj vsak svetnik, posebej dans pa še sv.
Rok iz visocih nebes nam revnim prebivavcam na zemlji klice
tako: Zgled sim vam zapustil , de, kakor sim storil jaz,
tako tudi vi storite.  Kaj pa je ravno sv. Rok storil vse, de
je prišel v sveto nebo, in kako ga imamo posnemati, de tudi
mi za njim gor pridemo, to je zapopadek mojiga današnjiga
govora in vaše pazljivosti.

15

Vpeljava.

Novozaročenih skorej perve želje so, de bi Gospod Bog
njih zakon blagoslovil, ino jim dal erba pošteniga. Kar že¬
lijo, nekteri ob letu že dosežejo, zibljejo, in se veselijo;
nekterim pa, ki so ravno tako pošteno v zakon stopili, ino
v njem tudi po keršansko živijo, Bog te njih pobožne, svete
želje še le čez leta in leta spolni, kakor nekdaj Sari v stari
zavezi ali pa sveti Elizabeti, Janeza Kerstnika materi. Tudi
današnjiga svetnika, svetiga Roka Staršam, Janezu inLiberi
po imenu, se otrok ni porodil, ne v pervim, ne v drugim,
tudi ne v tretjim letu njih pravičniga zakona, desiravno sta
ga jako želela, ter žiahtniga stanu bila in pa veliko, veliko
premoženja imela mu sporočiti. — Prav je, ljubi moji! de si
mož in žena v svojim zakonu otrok želita; ravno zato je tudi
zakon do časti svetiga zakramenta povzdignjen, de se po
njem človeški rod na pošteno vižo množi; pa grozovito velik,
smertin greh je, otrok se bati, ali pa še celo po svoji liu-
dobii pripomoči, de se ne rodijo, kar je ubijanje. —* Starši,
Bog vari kaj taciga! dalej pa tukej ne smem; le to vam ven-
der za gotovo povem, de več otrok vam Bog v vašim zakonu
dal ne bo, kolikor ste jih preživiti v stanu, ako le radi mo¬
lite, krivičniga blaga pod svojo streho ne terpite, nobeni pre¬
grehi potuhe ne dajete in pa varčno gospodarite in gospodi¬
njite. Zaslišite , kaj pravi večni Bog od krivičniga premože¬
nja po svojim preroku Ecehielu: Krivično blago , pravi on,
bom jaz na dan svoje jeze razgnal, kakor cestin prah ve¬
ter pomete.  Pravične ljudi pa. tolaži David, ter poje tako;
Mlad sim bil in sim se postaral, pa še nisim vidil, pra¬
vičniga zapušeniga , tudi ne, de bi bil njegov zarod kruha
prosil.  Če vam torej zdej, starši vi! vaša vest pravi, de si
niste nobene krivice svesti, pa pri obilno otrocih le vender
zadosti kruha nimate, vsili doma prerediti, dajte jih pa v
službo, tode k pametnim, pa poštenim ljudem, ali pa dajte
jih kakiga rokodelstva učiti, in gotovo ako bodo pridni, jim
zaslužka in kruha nikdar perinankvalo ne bo; zakaj že stara
kranjska pesem pravi: Ee leniga čaka stergan rokal, palica
beraška , prazin bokal. •

Otroci so božji dar, Staršam v varstvo dan, ino za ta
dar prositi tedej ni greh; prosila sta tudi Janez in Libera
dobriga Boga, de bi se ju usmilil ino jima otroka dal,kteri-
mu bi svoje premoženje izročila, ne zavoljo tega, de bi ta
njun otrok premoženje kopičil ino množil; temuč de bi ga po
Volji božji obračal ino si z njim nebesa pridobil. — Kakor

l6

nekdej nerodovitna Ana v visoki starosti že pred skrinjo miru
ino sprave prisopi, se tam solzi in prosi Boga vojsknih trum,
de bi ji moškiga spola otroka dal in ona uslišana bila je, ter
od svojiga moža Elkana spočela in rodila velikiga preroka
Samuela; tako tudi Libera vse svoje upanje postavi v skrinjo
miru in sprave nove zaveze v Mario,  ter v cerkvi pred njeno
podobo sveče prižge, in z živo vero in s terdnim zaupanjem
v njeno pomoč kliče rekoč: o Maria, tolažnica vsi/l žalost¬
nih! razveseli tudi mene nerodovitno in sprosi mi od Jezusa
sinu , ki eri bi njegovo čast povišaval , za njega terpel, ino
tebe, o Maria! hvalil svoj živi dan.  Pa dolgi pa serčno
opravljeni molitvi pred podobo matere Božje Marie se Libera
vso potolaženo v svojim sercu čuti ino polna tihiga veselja
se na svoj dom verne, ter možu perpoveduje, de njena proš¬
nja gotovo uslišana bode. Ne dolgo po ti opravljeni molitvi
že Libera noseča hodi, hvali Boga visoko in časti Mario z
možem vred. Vsiga se zdej zderži, kar bi ji v tem stanu
škodvati utegnilo, in pa še posebno to prosi, de bi srečno
porodila, kar si je s stanovitno molitvijo in z milošino že v
visoki starosti sprosila.

O koliko vse drugač pa ravnajo dandnašnji marsikake
matere, dokler noseče hodijo, ktere se vtem  stanu, tebi
nič, meni nič, nobeniga še tako težavniga dela ne ustrašijo,
teže vzdigujejo, prenašajo, se še silijo, ali pa so v take te¬
žaške dela od sirovih, divjih mož, uboge neveste od sitnih
taš prisiljene; ali pa, ktere noseče se vseskoz jezijo, togo-
tijo, možem z besedo v besedo segajo, de se potem še pre¬
tepajo, in glejte! ravno od tod tolikanj prezgodnih ali pa tudi
mertvih porodov. Gorje taistim, kteri noseče dražijo, jezijo,
presilijo, jim še tega počitka, kteriga vender svoji živini v
enakim stanu dajo, ne privošijo, kaj morebiti jih še celo
pretepajo. Mož, kteri svojo ženo tepe, naj bo že o tem,
naj bo v drugim času, tepe vselej z desnico svojo levico; pa
tudi ve, žene, rade molčite, pohlevne bodite, posebno dokler
noseče hodite, svoj jezik vselej skerbne za zobmi deržite,
zakaj le verjemite mi, le vaš strupeni jezik je, kteri vas
včasih tepe.

Libere čas je med tem dotekel ino leto 1295 se je pi¬
salo, ko je ona srečno porodila zdraviga fantiča, in mesto
Mompelje na južnim Francoskim je bil tisti srečni kraj, kjer
je njegova zibelka stala. Ko je po šegi matere katoliške cer¬
kve med verne kristjane vzet bii, somu  ime Boka dali. Njegovi
starši ino vsa žlahta so se veselili tega zdraviga otroka, pa
tudi stermeli, ko so vidili, de na persih rudec križčik vtis¬
njen ima; ino kakor se je pri svetiga Janeza Kerstnika po¬
rodu žlahta pogledovala, ker je Caharia njegov dozdej mu-

tast oče pregovoril, ino rekla: Kaj menite , kaj bo iz tega
otroka  Luk. 1, 66.; ravno tako je tudi zdej svetiga Roka
žlalita pri zagledu tega rudečiga križčika na njegovih persih
stermela, ter rekla: Kaj pomeni ta križček? Vsi so pa ven-
der z enim glasam terdiii: Ta otrok bo kdaj velik, ljub Bogu
ino všeč, koristen ljudem.

Nj egova mati, pobožna Libera, ga ukljub šegi taistiga
časa, ko žlahtne gospe, kakor tudi še dandnašnji, svojih
otrok dojile niso, vender sama doji, ker se po pravici boji,
de bi se otrok s ptujim mlekarn morebiti kakiga posebniga
nagnjenja do kake pregrehe navzel. Ker se je pa Libera
vsako sredo in vsak petek na čast matere božje postila, to¬
rej o. tih dneh se le enkrat do sitiga najedla, tudi ob sredah
ino petk h mlado dete Rok samo enkrat na dan sesalo je, če
mu je ena tudi večkrat na dan persi ponudila. Od petiga leta
naprej se pa Rok že tako ojstro posti, kakor je le odrašeniin
od 31 —60ga leta od svete matere katoliške cerkve postiti se
zapovedano. — Kakor hitro je ta tako rekoč čudovito rojeni
otrok besede izrekovati ali govoriti začenjal, ga njegova po¬
božna mati pridno moliti uči, ino mu kaže na podobo Marie,
na ktere priprošnjo je on nji dan. Materin nauk se brihtniga
fantiča globoko prime, mu ne le v glavi ostane, temuč tudi
v serce seže, in če ga tudi nihče moliti ne opomni, on ven¬
der svoje nedolžne ročice k Očetu dobrimu povzdiguje, k Ma¬
rii zdihuje, in njegoviga življenja popisovavec pripoveduje,
de le izreči ime Marie, ali pa pokazati mu nje podobo je
bilo zadost, še tako žalostniga, naglo razveseliti.

O učite, učite tudi ve, matere, zgodej svoje otročiče
moliti ino pa častiti Mario; materni nauk se otroka tako pri¬
me, de ga še v sivi starosti ne pozabi, in marsikaki starčik,
ki ob palici hodi in si v dve gubi naprej pomaga, še pripo¬
veduje, de mu je ta nauk njegova ranjca mati dala, ko je
on še mlado dete bil. Ino matere! ako vas Bog zgodej iz
tega sveta pokliče, ino ve majhne otročiče hote zapustiti mo¬
gle, komu jih bote izročile, ako ne preljubi materi Marii?
E pisana mati vašim otrokam bo težko tako mila, kakor ste
ve bile. Maria bo za nje nar bolj skerbela; torej učite jih
jo zgodej poznati in častiti.

Pa ne le mati sama mladiga Roka lepo uči, temuč ona
ga tudi v šolo pošlje, kjer se pa tako pridno uči, de vse
svoje sošolce prekosi, ino se tako lepo zaderži, de je vsim
v nar večjiga posnemanja vredin zgled od učenikov postav¬
ljen. — Pošiljajte tudi vi, starši, svoje otroke v šolo, kjer
jo imate; brez branja in pisanja se že zdej težko izhaja, kako
pa še v prihodnje bo, sam večni Bog ve.

3

18

Kar je pa še posebniga pri mladim Roku bilo, je bila
njegova serčna ljubezen do revnih, do ubogih , kterim poma¬
gati, ubogajm e dajati, je bilo njegovo nar vikši veselje, ktero
žlahtno čutilo je pa zopet njegova dobra mati v njem budila,
ter ubožčikam, ki so na njene vrata terkat in milošine prosit
peršli, po mladim Roku darove delila. Tako tudi ve, matere,
de svojim otrokam ljubezen do siromakov užgete, ino jih te
lepe čednosti privadite, dajte dar, dajte dar,kteriga ste na¬
menile, otročičem v roke, de ga ubožčikam podele; tako se
bodo prave keršanske ljubezni od vas naučili in beračam se
ne bodo nikdar posmehovali.

Ničesar še nisim opomnil, kako se je mladi Rok v cer¬
kvi pri službi božji, pri daritvi svete maše, pri pridigah in
pri keršanskim nauku zaderžal in obnašal. — Njega v cerkev
stopiti viditi s toliko ponižnostjo in pobožnostjo, se je vernim
zdelo , de je on angel v človeški podobi; na otrokam odlo¬
čenim kraju poklekne, le v bukvice gleda, ter iz njih goreče
moli in pri božji besedi je bil on samo uho; ino ravno zavoljo
tega, ker je toliko pazljivo božjo besedo poslušal, je tudi po
vsaki pridigi v čednosti bolj poterjen , od greha pa močneji
ostrašen. Okoli dvajset let star je že bil, in bilo ga je sama
svetost, ponižnost, pohlevnost, ljubeznjivost, nedolžnost; ni
poznal pregrešniga znanstva, ne umazanih pogovorov, ne
preklinvavskih besedi, nikdar ni bilo njegovo veselje igra,
ne ponočno vriskanje in vlačuganje.

Spodbudin zgled je on keršanski mladosti, ktera ga pa,
žalibog! celo malo posnema; zakaj sedajna mladost bo po
kaki še tako unemavni ali pa ojstri pridigi v hudobii le pre-
derzniši, v čednosti zmirej enako mlačna. Ali morebiti ni
taka? — Kaj so pomagale svete duhovne vaje, ki so bile
lansko leta v nekim kraju ne daleč od tod ? — Se le ni to
terdovratno ljudstvo z lučjo božje besede samo sebe osle¬
pilo? — o oslepelo je!

Obilno število je odrašenih fantinov pa tudi deklin, ktcri
svoje duhovne pastirje le tako dolgo poznajo, dokler h ker-
šanskimu nauku hoditi morajo, in se jim le takrat zopet po¬
kažejo , kadar k spraševanju za poroko pridejo , in ker ta¬
krat od keršanskiga nauka poprašeni kaj odgovoriti ne vedo,
— ja še celo svetiga Očenaša brez spodtikleja moliti ne znajo
in jim duhoven dobriga spričevanja ne da, pa tudi dati ne
sme, dokler se vsiga tega ne naučijo, godernjajo in ga kol¬
nejo; kteri se božji besedi umikajo , svoje domače cerkve za¬
stran pridig in keršanskiga nauka poredkama , morebiti še
celo letnodan ne obišejo, se božje besede de bi se jih ne
prijela, tako skerbno ogibljejo, kot tihotapci, de bi jih me-.

19

jaški stražniki ne zasačili; kteri ob nedeljah in zapovedanih
praznikih pri belini dnevu pot do cerkve večkrat zgrešijo, v
kerčrno pa v terdi polnoči lohka zadenejo. — Kaj pravite,
kaj bo iz tacih otrok? Nič prida.

Mladeneč, ki pridige in keršanske nauke opuša, nikdar
nikoli pridin mož ne bo; podobin je zanikernimu lenuhu, ki
v senci leži, kadar pridni sosedje sejejo. Ternje lenuhu polje
obraste, hudobija pa zanemarniniu kristjanu dobro serce za¬
duši. Ino ravno zavoljo tako vnemarniga puslušanja božje
besede povsot, zlasti pa še po mestih, kjer se po navadi
praznim klopem in golim stenam božja beseda oznanuje
ino pridigva, tolikanj pregreh, pa tudi tolikanj slabih letin
in kazin božjih. Pa kdo bo naštel vse pregrehe in hudobije,
ktere sedajno odrašeno mladost na vervi imajo? Niso le vse
nasprotne čednostim svetiga Boka? —

Se je lesketala na svetim Roku ponižnost, se bliši na
današnji mladosti napuh in prevzetnost; je blišala na sv. Roku
pohlevnost, ta ni drugiga, kot sirovost in zabavljivost; je
bil sv. Rok sama ljubeznjivost, ta ni drugiga, kot čmernost
in odljudnost; je bil sv. Rok gola nedolžnost, ona ni drugiga,
kot nečistost in nesramnost; če sv. Rok ni poznal pregrešni-
ga znanstva , ga ona že na paši delali začenja , ko se ji mleko
še iz ust cedi, že dopernaša reči, kterih ziniti, nas sam
večni Bog vari, s petnajstimi leti pa že pušelce daja,nasprot
pa perstane prejema; če sv. Rok ni klel, ona kleti, rotiti se
kot vsak mešetar, že prej zna, kol prekrižati se in moliti;
če sv. Rok ni igral, ta, de na krogle igra, kvarte meša, ali
pa krajcarje premeta, še celo službo božjo popusti; če se
sv. Rok po dnevu, posebno pa še ponoči rad doma derži, ta
cele noči voglari, vriše in vpije, de se povsod razlega.

Pa kdo je vsiga tega vzrok, o sv. Rok! de ti tako malo
posnemavcov med sedajno mladostjo imaš? — Kdo je vzrok
tega? — Starši, starši so nar veči del vsiga tega krivi, ker
ne učijo, dokler je še glava mehka in pa nedolžno serce,
ker svoje šibe; strahovavke, nikdar ne povzdignejo, ino iz
slepe ljubezni do svojih otrok tega nad njimi viditi nočejo,
kar ceii svet vidi, ali pa če tudi z besedo dobro učijo, pri
njih s svojim slabim zgledam vse poderejo. Starši! kaj po¬
maga, otrokam le pridgovati in reči: kleti, zdajati, roditi se
je greh, če pa vi sami v pričo njih in nad njimi zmirej kol-
nete? — Kakor stara ptica poje,tako nauči tudi mlade svoje,
pravi že star pregovor. Ja poje mlada ptička tako, kakor

*) Hvala Bogu, de to resnobno svarilo povsod ne velja.

Opomba pisatelja,

2 *

20

jo njena starka uči, kakor nam sledeči zgled poterdi. — V
Litiški Škotu na Nizkozemeljskim se je neki dan en olrok
zgubil, po mestu tekal in kričal, ter očetove hiše najti ni
mogel. Kmalo ga pametni ljudje obstopijo, tolažijo in se mu
ponujajo, na očetov dom ga peljati. Ker pa nihče njegovih
staršev poznal in za njihovo stanovanje vedil ni, ga po vsim
tem skerbno poprašujejo. Kako ti je ime, fantiček, ga vpraša
nekdo. Satan, odgovori dete. — Kako? Satan. — O Bog!
se plašno ogledujejo okolistoječi. — Kako se kliče pa tvoj
oče? Satan. Tvoja mati? Satan. Kako pa hiša, ker stanu¬
ješ ? Satanova hiša. — Od mladiga otroka tak odgovor sli¬
šati, so poštenim ljudem lasje na kviško stopali, ino niso
razumeti mogli, ali je to njegov perimek, ali so pa njegovi
starši taki preklinjevavci; dokler en mož memo pride in opra¬
šuje , kaj tukej imajo, in ravno ta mož jim vse razjasni. Ta
otrok pravi, ima jezljive, togotne preklinjevavske starše. Ka¬
dar oče zvečer nekoliko vinjen v hišo stopi, že žena ropoče
in klepeče: Ti si pravi Satan. Kadar ona svojiga otroka po-
krega, mu reče: Tvoj oče je Satan, ino ti si Satanov otrok.
Z enakim perimkam, sc ve, tudi mož svojo ženo pita: Ti si
prava Satanova baba. In kadar je ravs in kavs med njima
nar hujši, še dekla vmes vriši, in vsi v en rog na ves glas
trobijo : to je prava Satanova hiša. — Otrok je vse to od
svojih vražjih staršev slišal in zapomnil, torej tudi tak od¬
govor dajal. — Jabelko daleč od debla ne pade; kakoršni
starši, takšni tudi njihovi otroci. — Vsak nauk, kteriga, starši,
svojim otrokam daste, poterdite ga s svojim lepim zgledam,
in gotovo ne hote tolikanj čez nje toževali, de so preklinje¬
vavci, termasti, noroglavi, neugnani. Čast in hvala vam bodo
zdej pri življenju, pa tudi še po vaši smerti, kakor je bil
sv. Rok svojim staršam.

Starši vedno z otroci ne živijo , stari se mladim umi¬
kajo in jim prostor delajo. Tudi bogaboječi starčik Janez,
Roka oče, nevarno, hudo oboli, se sv. zakramenti umirajo¬
čih previditi da ino mirno pričakuje svoje poslednje ure, o
kteri ga bo Gospod zaklical po plačilo sebi zasluženo. — V
smertnih težavah ko je, še svojiga ljuhiga sina k sebi po¬
kliče ino mu govori tako: Rok, priserčni moj sin! moja po¬
slednja ura doteka, moči me popušajo, malo življenja je še
v meni, prejmi blagoslov svojiga umirajočiga očeta, ino pomni,
pa tudi spolni, kar ti zdej naročim, pervič : ljubi moj sin!
rad moli, zvesto služi Jezusu Kristusu, kakor dosihmal, tako
tudi v prihodnje svoj živi dan; drugič, zapušenim sirotam in
ubogim udovam rad pomagaj; tretjič, erba te postavim vsiga
svojiga premoženja, de ga v dobre dela oberneš,in četertič,
rad obiskaj revne bolnike, strezi jim in tolaži jih. — Zdej

21

umirajoči oče nad glavo objokaniga sina trepetaje svojo des¬
nico stegne, prosi blagoslova nad njega v imenu presvete
Trojice in Marie, božje porodnice, ga priporoči njegovima
zvestimu angelcu varhu; pa med to molitvijo mu sapa le te-
žej prihaja, roka pade, glava kinkne, še enkrat zdihne, ino
Rok mu oči zatisne. — Spodobno kakor gre, ga Rok poko¬
pati da; za očetam pa tudi v kratkim dobra mali sklene svoje
časno življenje. Tako Rok gospodar obilniga premoženja po¬
stane in očetovo povelje na tanko spolnuje.

Tudi vam, ljubi moji! so vaši ranjfei starši na smertni
postelji morebiti marsikaj naročili; vprašam vas zdej: ali ste
že spolnili, kar spolniti, za nje storiti, ste med jokam in
stokam obljubili?— tiste svete maše,ktere so za svoje ubo¬
ge dušice služiti v svojim zadnjim sporočilu zapustili, ali ste
jih že brati dali? — Ah! hodijo, hodijo kaki pozabljivi sinovi
popraševat, imam Že od več let za svojim ranjkim očetam,
za svojo ranjco materjo toliko in toliko svetih maš plačati,
po čim vzamejo za maše ? in hočejo glihati za nje ?  kot za
par volov. — Kaj le menite, de se s tridesetimi krajcarji ali
tudi z enim goldinarjem sveta maša, ktera Je neprecenljive
vrednosti, plača? — Ali menite, dejo  je španska kraljica
Izabela, ktera je pred tremi leti svetimu očetu papežu v Gaeto
sto tavžent tolarjev za eno samo sveto mašo poslala, de jo
je ona s tem denarjem plačala ? — Nikakor. Če tudi vse
daste, kar imate in gleštate, je ne plačate. Starši! vaši
otroci bodo kdaj za vami morebiti še slabej dobre dela oprav¬
ljali, kakor vi za svojimi; boljši je tedej in varniši, de do¬
bre dela gredo pred vami, kakor pa za vami. Kar bote pred
seboj poslali, to bote že tamkaj najdli zapisano v bukvah
življenja. Le ne zanašajte se preveč na svoje mlajše.

Ko bi bil sveti Rok — zdej po smerti svojih staršev go¬
spodar obilniga premoženja, v starosti 20let, ravne postave,
zdraviga trupla, prijetniga lica — ko bi bil sv. Rok,  rečem,
dandanašnjih muhovcov eden , on bi bil svojo mošnjo z dnar-
jem napolnil in derjal na plešiše, kakor je tukaj navada, si
prihodnje ženice poiskat in njeno urnost in pridnost iz goliga
vertenja in sukanja nog presodit. — Tode njemu take muhe,
ktere le lenuhe rade pikajo, nikdar po glavi rojile niso. On,
ker svojih žnabelj nikdar babilonskimu kelihu pertiskal ni,
ino iz njega serkal mesnih slaj, po smerti svojih staršev, meni,
de besede svetiga evangelia: „Prodaj, kar imaš in daj ubo-
gajme in boš imel zaklad v nebesih", so njemu rečene,
razdeli vse, kar je bilo premakljiviga premoženja po naročilu
svojiga rajnkiga očeta med zapušene sirote in uboge udove;
nepremakljivo blago pa, polje in hiše svojimu stricu v oskerb-
ništvo prepusti in terdno sklene četerto željo svojiga ranjkiga

22

očeta spolniti, namreč: revnim bolnikam pomagati ino jim po¬
streči. Njegovo čiste keršanske ljubezni polno serce mu veli
iti po svetu, revnih bolnikov iskat ino jim posfreč. Na pot
se torej poda, pa ne kakor gospod, kakor bi lohka, ampak
kakor ubogi siromak, prav po sv. evangeliu, brez denarja,
zaupaje le na božjo milost in miloserčne ljudi. V revno ro¬
marsko obleko se obleče, z neko rujavo halo se ogerne, bi¬
sago na ramo in pa palico v roko, se priporoči svojima zve-
stimu angelcu varhu, in jo korači iz svojiga rojstniga kraja
čez hribe in doline, ktere Francosko deželo od Taljanske
mejijo, proti poglavitnimu mestu keršanstva, proti Rimu; pa
njegova ravna pot ga perpelje v mesto imenovano Akvapen-
dente, ker zasliši, de tukaj tako grozovito kuga razsaja, de
za njo kupi merličev leže. Tukaj se spomni naročila svojiga
ranjkiga očeta: Revnim bolnikam rad pomagaj in jim postre¬
zi. Misli si tedej: v bolnišnici toliko bolnikov ječi, de jim
pri nar boljši volji hlapci postreči ne morejo; tudi jaz se ho¬
čem ponuditi, de me za hlapca brez plačila vzamejo ino kuž¬
nim bolnikam streči puste; zakaj to so mi ja moj ranjki oče
na smertni postelji naročili. — Brez odloga se tedej k oskerb-
niku bolnišnice poda ino prosi ponižno, de bi ga za hlapca
vzel. Vincenc, tako je bilo oskerbniku ime, se čudi, de se
mu pride ta ptuji zali mladeneč za hlapca še brez plačila
ponujat, ker jih o ti hudi bolezni za dobro plačilo dobiti ni
bilo. Popraša ga po njegovimu imenu, pa on ga iz ponižno¬
sti ne razodene, ampak le reče: Popotni služabnik Jezusa
Kristusa sim. Bistro gleda Vincenc tega verliga mladenča in
na obrazu mu bere, de mora biti dobre hiše sin; mu odsve¬
tuje, ter reče, de bi bilo škoda, tako mladiga, zdraviga
fanta med kužne bolnike poslati, ker bi se ga bolezen naglo
prijela in spravila pod grudo.

Ali blagi mladeneč odgovori Vincencu rekoč: Če sim
tudi šibak viditi, rahliga trupla in mladiga lica, ljubezen do
revnih bolnikov le vender v mojim sercu gori; tudi v starosti
20  let, ktero zdej imam, rad dam, če je božja volja tako,
svoje življenje iz ljubezni do svojiga bližnjiga in svojiga zve¬
ličarja , kteri je tudi v starosti 33 let že svoje življenje na
sv. križu dal za odrešenje nas vsih.

Vincenc, ko mladiga Roka tako govoriti sliši, se zavza¬
me , meni pa tudi sam pri sebi, de bi Boga razžalil ino greh
storil, ako bi tega, ljubezni do revnih kužnih bolnikov pol-
niga mladenča za hlapca ne vzel; vzame ga torej in pošlje
med bolnike. — Ino glej! kakor so se bolni ozdravili, ako
so se le s terdno vero Jezusoviga oblačila dotaknili, ali jih
je sv. Petra senca dosegla; tako tudi tukaj bolniki ozdravijo,
kakor hitro se Rok med nje prikaže, in pa znamnje svetiga

križa čez nje stori. Naglo se po vsim mestu razglasi, na
prihod tega ptujiga mladenča bolezen odjenjuje. Pa ne le
samo v bolnišnici, ker Rok bolnikam streže, jih prevzdiguje,
jim prestilja ino vsako potrebno pomoč deli, bolezen odjen¬
juje; ampak tudi po vsim mestu ker skorej v sleherni hiši
kaj kužnih imeli so, kuga jenja. Ker pa zdej ljudstvo Roka
visoko časti, povzdiguje, on pa posvetne hvale nikdar lako¬
men bil ni, natihoma mesto popusti in jo dalje popotuje proti
Rimu. Pride v mesto Cezena, kjer tudi kuga mori, pa tudi
tukaj ona na njegov prihod beži; kamorkoli on pride, ali v
mesta ali v terge, se vidi čudež, ki ga Bog dela na njego¬
vo priprošnjo. Hvala in slava je za Rokam donela, iz vsih
ust je tekel le ta glas: Ta je od Boga poslan, on je svet
mladeneč; kodarkoli je hodil, ni pustil za seboj slabiga slo¬
vesa, kakor ga večkrat vaši otroci, ki ste jih ali po svetu
poslali ali pa v službe dali, za seboj pustijo, kruha pijani
začnejo naj pervo se po gosposko oblačiti, besedovati gospo-
darjam in gospodinjam; zavoljo neubogljivosti, neugnanosti,
nesramniga znanstva, ponočniga uhajanja, ali pa tudi more¬
biti še celo zavoljo dolzih perstov jih gospodarji spodijo,
in tako kodarkoli hodijo, se le sramota za njimi pomika,
pogosto si službe zbirajo, goste službe dajo pa le redke
suknje.

Pobožne želje svetiga mladenča ženejo pa še le naprej,
naprej v poglavitno mesto keršanstva, v Rim, ker je sedež
vidniga namestnika Jezusa Kristusa, svetiga očeta papeža;
pa tudi to mesto je zdihovalo pod grozovito šibo pomorivne
kuge tako neznano, de ni bilo hiše v vsim Rimu, v kteri bi
se ne bilo solzilo, žalovalo zastran tolikanj merličev, zakaj
kuga ni prizanesla ljudem ne nizkiga rodu, ne visociga stanu.
Bil je tudi en kardinal od kuge napaden , k kterimu je Rok
kmalo po svojnn dohodu poklican in pripeljan; njemu se on
priporoči, de bi ga Bog na njegovo priprošnjo rešil te bo¬
lezni. Ino glej! komaj Rok nad njim pomoli; in mu na čelu
znamnje svetiga križa stori, že kardinal ozdravi, pa znam-
nje sv. križa mu na čelu vtisnjeno vidno ostane, in zdaj kar¬
dinal sv. mladenča prosi, de bi mu znamnje sv. križa s čela
zbrisal; tode Rok mu odgovori, de se tega svetiga znamnja
nikakor sramovati ne sme, marveč ga visoko častili, ker je v
moči tega, kteri je za nas na sv. križu umeri, on kuge oz¬
dravil.

O koliko je tudi sedanji dan mlačnih, lenih kristjanov,
kteri se znamnja sv. križa sramujejo, se pred podobo križa-
niga ne odkrijejo, ženske ne pripognejo; koliko jih je, ki križ
iz prazniga človeškiga strahu v pričo kakih obrašencov opoldne
in zvečer, ko angelsko češenje zvoni, ne molijo; ali se ti ne

24

sramujejo Jezusa in njegoviga svetiga križa? — pa tacih se
bo tudi on sramoval, in jih ne bo za svoje spoznal, kadar
bo peršel v svojim veličastvu sodit žive ino mertve.

Tri cele leta Rok pri tem kardinalu v Rimu ostane noter
do njegove smerti, in vsaki dan po navadi po bolnišnicah in
po hišah hodi, povsod bolnike obiskuje, jim streže, jih tolaži,
in k Bogu zdihuje, de bi jih on rešil te hude bolezni.

Zdaj se pa Rok zopet na pot poda in pride v mesto Pi-
acenca, kjer tudi kuga mori; bolniki, kteriin Rok streže, sicer
ozdravijo; tode Bog tudi Roka na skušnjo postavi, in tudi
njemu to bolezen pošlje. Ko je neki dan v bolnišnici terdo
zaspal, se mu angel gospodov v spanju prikaže, ter reče:
Rok, služabnik Jezusa Kristusa, zbudi se in spoznaj, de
tudi ti si od kuge napaden, zdravi se! Rok se prebudi, ino
že čuti tako grozovito bolečino v levim bedru, kakor de bi
mu ga kdo z nar ojstrejši psico prebadal. Bolečine terpi tako
neznane, de na ves glas kriči.

De bi torej drugim bolnikam s tem kričem prenadležin
ne bil, ino jih v pokoju ne motil, popusti še tisto noč bolniš¬
nico in pred pragam na golih tleh leži. Pa tudi tukaj se boji,
de bi inemgredoči bolezni ne nalezli, ino sklene se jim umak¬
niti. S silo se zravna, opira na svojo bergljo, in se vleče
čez mesto unkraj nekiga gojzda, ker najde revno utico. V
to se zavleče, in zgolj sam sebi prepušen zaupa le v Boga,
de mu bo on, kakor nekdaj svetimu pušavniku Pavlu, kruha
poslal. Ino v resnici, Bog se ga usmili. Na čudno vižo po¬
leg utice mirn potok prišumlja, ki še dan današnji teče, ino
Bog je ti vodi to moč dodelil, de prevaruje ljudi kužne bo¬
lezni. Sv. Rok te vode pije in se z njo umije in po umiva¬
nju mu bolečina odjenjuje. Ravno v to utico je nosil Roku
bogatiga gospoda Gotarda pes vsaki dan hlebčik kruha, kte-
riga je svojimu gospodarju iz mize potegnil, ino derjal do
ubogiga siromaka, de mu ga je dal, de sije z njim lakot
utolažil, in ravno zavoljo tega sveti Rok na podobi tudi psič¬
ka ima.

Vidite, ljubi moji! kako Bog skerbi za svoje služabnike,
raji čudež stori, de jih preživi, kakor de bi jih žeje in la¬
kote poginiti pustil. Ne tožite torej pri slabih letinah tolikanj
čez božjo previdnost: kako bomo preživeli dolgo zimo, kaj
jedli. — Bog, naš stari oče še zmirej živi, njegova roka še
ni prikrajšena. Kakor je z malo kruiii veliko ljudi v pušavi
nasitil; ravno tako vam bo on to malo blagoslovil, de vam
bo še ostajalo, ako le tudi vi Bogu daste, kar gre Bogu;
ako le tudi vi radi bolnikam in siromakam pomagate, kakor

25

sv. Rok; ako le zvesto molite, in pa pridno delate; zakaj
moliti in pa delati nam je obojno enako potreba.

Predolg bi jaz bil in vašo poterpežljivost bi utrudil,
ako bi vam na široko popisaval, kako je sv. Rok imenovani¬
ma gospoda Gotarda spreobernil, kake svete pogovore sta
čes dveh mescov med seboj imela; kratko le toliko rečem,
de je tudi on po nasvetu sv. Roka vse svoje premoženje pro¬
dal, med uboge razdelil in pušavniško življenje začel; v po¬
božnim življenju dobro podučenima Rok popusti, ter od an¬
gela mu je zopet naznanjeno, de naj se verne v svoj rojstni
kraj. — Po romarsko oblečen se na pot poda, in pride v
Pezulanske hribe, v svojo domovino. Ker je pa ravno po¬
glavar te deželice v vojski s svojimi sovražniki bil, so voja¬
ki tega neznaniga, po romarsko oblečeniga popotnika zgra¬
bili, ga za ogleduha sovražnikov imeli pred poglavarja pri¬
peljali, od kteriga poprašeni odkod pride, kaj iše, kdo je,
on le sain ta odgovor da: Popotni služabnik Jezusa Kristusa
sim.

Ta edini odgovor, kteriga ta popotnik da, poglavarja
še bolj v sumu poterdi, de je sovražni ogleduh, ino brez
vsiga usmiljenja ga v večno ječo obsodi. — A T e ustraši se
Rok te temne, smradljive ječe, marveč časti ino hvali Jezu¬
sa, de mu je priložnost dana, zavoljo njega kaj poterpeti.—
Pet let že v ječi hira in k koncu petiga leta zapazi služab¬
nik, ki mu je vsaki dan pičlo jest nosil, de iz njega žarki
švigajo, ki ječo in mostovž rasvitlujejo. Razglaša jetniški
hlapec to prikazen, in vse mesto se hoče prepričati tega; in
ker vsi ogledovavci enako vidijo, dolžijo poglavarja preveli¬
ke ojstrosti in neusmiljenja, ker gotovo svetnika po nedolžnim
zapertiga ima, ino prosijo, de naj ga spusti, — Rok pa v
ječi le slabej prihaja ino prosi mašnika, de bi se mu spove¬
dal in on ga je previdil s sv. popotnico za dolgo pot v več¬
nost. Pa kako se začudi mašnik, ko stopivši v ječo jetnika
v nebeški svitlobi zagleda, ki se mu ponižno k nogam verže
in skesano obtožuje svojih pregreškov! Z vsimi zakramenti
umirajočih previden Rok prosi, de bi ga zdej tri dni zgolj
samiga pustili, de bi se kaj bolj pripravil za smert, in de bi
ga med njegovim svetim premišlovanjem ne jetniški hlapci,
ne vedični obiskovavci ne motili, mašnik pa zapustivši jetni-
nika poterdi, kar se po vsim mestu govori, de zaperti mla-
deneč ni nikakor hudodelnik, marveč le velik svetnik. Od
vsih plati zdaj pritiskajo poglavarja , de naj ga spusti in v
resnici: tretji dan pošlje svoje hlapce, de naj ga spustijo in
on gre svojo pot. — Pridejo do jetniških vrat, in skoz neko
špranjo vidijo vso ječo razsvitljeno, odprejo, — tode prepozno
je že bilo; najdejo ga, pa ne več živiga, ampak mertviga,

26

na golih tleh poravnaniga, nad glavo in pri nogah svetilnice
gorijo, ktere to sveto truplo razsvitlujejo in kterih gotovo
nobeden jetniških hlapcev prinesel in prižgal ni; pod glavo
pa najdejo eno tablico s tem zlatim napisam: Slehern, kteri-
ga bo kuga napadla, in bo s terdnim zaupanjem v mojiga
služabnika Roka klical, bo na njegovo priprošnjo rešen te
hude bolezni. Zdaj se je tedaj zvedilo, de temu je bilo ime
Rok, kteri se je poprej le iz ponižnosti klical: Popotni slu¬
žabnik Jezusa Kristusa sim.

Poglavarjeva sestra si pa zdaj nekaj domišluje in reče
mu: tudi najniga ranjciga brata Janeza sin, kteri je naju
pred 14 leti zapustil in po svetu se podal, se je klical Rok
kaj pa, ko bi ta bil najni unuk ? tode če je ta najne žlahte,
se lohka prepričamo, ker naš Rok, kakor veš, z rudečim
križčikam na persih rojen je bil. — Odgernejo to sveto
truplo in oh! strah spreleti poglavarja in njegova sestra v
omedlevico pade, ker na njegovih persih rudeč križec zagle¬
data in tako za svojiga žlahtnika spoznata. — Slovesno ga
vse mesto na pokopališe sprejmi, in poglavar, kteri je bil
tedaj njegov stric, mu na grobu lepo cerkev napravi, ter se
je precej za svetnika častil zavoljo tolikanj čudežev, ktere
je Rog po njem v življenju in po smerti delal, kakor tudi
še dan današnji. Umeri je sveti Rok 1329 v 34. letu svoje
starosti. CBolandisti).

Glejte, ljubi moji! to je ob kratkim življenje sv. Roka
bilo, polno ljubezni do Roga in do svojiga bližnjiga, po¬
sebno polno ljubezni do revnih bolnikov. Tudi vam , preser-
čni moji! se gotovo marsikaka lepa priložnost nameri bolni-
kam postreči in jim pomagati. — Imate v soseski bolno si¬
roto, ktera v kaki suhoti na goli slami leži, obišite jo, po¬
magajte ji, tolažite jo, presteljite ji, osnažite jo, podajte ji,
če vas prosi, vsaj merzle vode, de si žejo ugasi in vročino
ohladi; vsako nar manjši delo keršanske ljubezni vam bo
Jezus tako zarajtal, kakor de bi ga bili vi njemu samimu
storili. On vas tega zagotovi, ker pravi v sv. evangeliu:
V resnici vam povem, tudi kozarec merzle vode v mojim
imenu žejnimu podan, ne bo zgubil svojiga plačila, on mu
bo povernjen v nebesih in z nebesi.

Sv, Rok je mogočin priprošnik pred Rogam za nas,
posebno so si ga koj po njegovi smerti kristjani zvolili za
pomočnika v kužni bolezni. Kuga, ljubi moji! je pa dvojna
telesna in dušna; telesne se ljudje bojijo , za dušno se še
ne z menijo.

O bojmo se velikoveč dušne kuge greha, kot kuge, kte¬
ra naše truplo pod zemljo spraviti zamore, in gotovo se tudi

27

le ne bomo bali in pred njo tresli, ako bomo v gnadi božji
živeli brez greha; prosimo pa tudi sv. Roka, de bi Gospod
Bog na njegovo priprošnjo daleč od nas odvernil kužno bo¬
lezen in nas obranil pri ljubim zdravju.

Prosi za nas sv. Rok tako: Milostljivi Oče nebeški! ker
si ti pri mojim mertvim truplu tablico s tem veliko pomenlji¬
vim napisam postavil, de bo slehern , ktcre bo v moje ime
klical, obvarvan kuge in nalezljivih bolezin; spomni se svoje
obljube in usliši glas ljudstva, ktero v ti veži mojimu imenu
pesvečeni s terdnim zaupanjem kliče, in odverni daleč od
njega vsako kugo, ohrani ga pri ljubim zdravju, de se gre¬
ha varuje in v vsaki čednosti dovzema.

Glej, Oče nebeški! to te prosi tvoj služabnik Rok za
njega, usliši me, usliši me! Amen.

V farni cerkvi sv. Petra blizo Gorice. 1851.

Na velikonočno nedeljo.

To je hvala naša, spričevanje naše
vesti. I. Kor. 1, 13.

)X|^ adar kaki igravci v kako mesto pridejo, kteri po¬
stavim po vervi plešejo, ali kake opice imajo, ktere spačeno
oblečene skačejo, s pokrovam na pokrov treskajo, ali z zvon-
čikam žvenklajo, ali strune na škantu vbirajo, in z lokam
nanj pertiskajo; ali kteri igravci kake umetnosti kažejo, nor¬
čije uganjajo, s svojo ročnostjo, gibčnostjo, hitrostjo in ur¬
nostjo ljudi slepijo, kakor bi za res kaj čudniga znali in de¬
lali, se oglasijo, svoj prihod oznanujejo, na hišnih voglih
listke obešajo, na kterili se bere, kdaj, kje in pa za koliko
krajcarjev se bo ta igra viditi mogla, tudi po celim mestu
hodijo in pred seboj trobijo, kaj de znajo, kako hočejo dru-
šino razveseliti, svojo mošnjo pa prav dobro polniti, ino lju¬
dje k takim igračam hitijo, kot muhe na med, kakor že sploh
pregovor pravi: Kjer gosle cvilijo in bas gromi, tje vse hiti.

Posvetnim ljudem le to dopade, kar svet dati zamore,
tode ta velik goljufivec nič drugiga ne da, kakor to, de, ka¬
der se je človek njegoviga veselja in njegovih dobrot do si-
tiga napil in do verh gerla navžil, dvakrat bolj žejin, lačen
in prazen po vsim tem je, kakor je k takimu veselju došel.

Ali, ljubi moji! vsiga druziga veselja nam ponuja sveta
mati katoliška cerkev, čistiga veselja kelih nam k žnabljem
pertiska, kteriga svet nima in ne pozna, torej tudi dati ne
zamore; duhovno je to veselje, pozemeljskimu človeku grenko
kot pelen, duhovskimu pa siadko kot sterd. — Tega čistiga
veselja zavžit, se ga do sitobe napit, tudi sveta mati kato¬
liška cerkev vabi in kliče svoje otročiče, ter se po visocih
zvonikih v linah zvonovi zamajejo, svoj mili glas razlegajo
po hribih in dolinah, ter vabijo in kličejo verne v hišo božjo.

89

Tako ste tudi vi, ljubeznjivi poslušavci! dans na veliko¬
nočno nedeljo na povabilo Bogu posvečenih zvonov po stari
navadi v svojo farno cerkev blizo iz vsih kaplanij, ktere
cerkev svetiga Petra za svojo mater spoznajo, semkej pri¬
hiteli , ne gledat, svojih oči past nad kakim zvitim, preka¬
njenim igravcam, kteri bi s svojimi zvijačami vam le prah v
oči metal; marveč ste semkej prišli svoje oči povzdignit na
altar, ker vojšak vsih vojšakov Jezus Kristus, z bandercam
v roki povišan stoji, se nam ljubeznjivo nasmeji, kakor de
bi nam hotel reči: pred tremi dnevi sim bil od svojiga lastni-
ga ljudstva, kteriga sim ljubil priserčno, na Oljski gori iz¬
dan, prodan od eniga svojih učencov, kot razbojnik vjet od
vojakov in briških hlapcov zvezan, zasramovan in zapljuvan,
od sodnika do sodnika peljan, kterih je bil drugi krivičneji
od drujiga, v nar zaničljivši smert obsojen, na križ perbit,
na njem povišan, od svojiga ljudstva umorjen, s križa snet,
v grob položen; pa dans sim iz svoje lastne moči, ker pravi
živi Bog sim, od mertvih vstal, živim in ne umerjem nikdar
več. V znamnje premagane smerti ja jaz banderce v roči
deržim. Ne bojte se torej, majhno kardelo, kteri še v mene
vervate; premagal je lev rodu Juda, korenina Davida.

Glejte, ljubi moji! tako nam una podoba na altarju, če
ravno lesena, z barvami prevlečena, vender glasovito govori;
in ravno jaz njega nevredna stvar sim tista slaba posoda, po
kteri on dans vam govoriti hoče, dans ta dan, v kterimsve¬
ta mati katoliška cerkev v svojih duhovnih molitvah poje:
To je dan, kteriga je Gospod napravil , poskakujmo in ve¬
selimo se v njem.  Ps. 115, 84. Kaj? moramo dans more¬
biti iti se v kroge vertit, de bi poskakovali? Morebiti se k
mizam usest, ktere se od jedi šibijo, in kozarce praznit polni
žlahtniga vina, ktero le prerado v glavo skoči ino pamet
zblodi? morebiti se podat v sumeče drušine, kjer se nori,
smeja, de sc žile napenjajo in trebuh odskakuje?

O ne, ljube moji! ne, sej nam to sv. apostel Pavl pre¬
pove, ker piše: .Ve v pijanosti, ne v nečistosti, ne v poje¬
dinah  Bom. 13,13. je namreč tisto veselje, od kteriga meni
sveta mati katoliška cerkev, de se mu mi dans prepustimo,
ampak to veselje je v Gospodu, od kteriga sv. apostel na
drugim kraju piše: Veselite se, pa le v Gospodu.  Filip.3,1.
Veselite se", hoče reči, pa vselej z mero, čisto, nedolžno,
de ne bo kdo po vašim djanju pohujšan.

Veste pa, prijalli moji! od kod čisto nedolžno veselje
zvira? — Ono se odpira le iz tiliiga, mirniga, pokojniga serca.
Kakor se iz zblojeniga studenca le kalna voda zajema, tako
tudi iz nepokojniga serca pravo veselje ne kipi.

30

Kakšno je pa vsaciga posebej nas serce, v persih za
rebri na Jevi strani skrito ino verh tega še z obleko odeto,
tega jaz, ker v njega ne vidim, tudi povedati ne morem.
Bilo je nekdaj, morebiti še ni davno, ko je grizlo in pikalo
kot kača in svoj strup razlivalo kot modras; ali v preteklim
postnim času se je tega strupa izčistilo, in z žlahtnim mazi-
iam napolnilo, ktero prijetno hladi in dušne rane celi. — O
de bi bili le vsi, kakor sv. apostel Pavl v današnjim listu
piše, dobro pospravili, čisto postergali stari kvas iz svojih
sere, to je, o de bi bili vsi, kteri so že svojo velikonočno
spoved opravili, jo dobro, čisto, natanko opravili, in nikdar
več ne zapravili zadobljeniga dušniga miru, nikdar več se ne
povernili v tiste smradljive mlake, iz kterih so se zdej sko¬
pali; zakaj vedite dobro, de stan grešnikov ki se v svoje
grehe zopet povračajo, je nar hujši, oni sami sebi meč iz
pers potegujejo, pa zopet v taisto zasajajo, de bi le ker-
vavili.

Položimo zdej pa le po storjeni velikonočni spovedi vsak
svojo roko na svoje serce in tanko na uho vlecimo, kaj nam
ono pravi; kaj ti pravi, ljubi moj kristjan, serce tvoje zdej?
— Ako te ne toži, te zgovarja; ako te pri sercu ne skli, te
pa prijetno hladi; ako te ne straši in ne plaši, te z veseljem
navdaja; ako ti serditiga sodnika ne kaže, ti zvestiga povra-
čnika s perstam moli; ako te ono v pekel ne pogubuje,te pa
v nebesa povzdiguje. — Pa kdo je ta skrivni sodnik v na¬
šim sercu, ki nam ali usmiljeniga ali pa ojstriga Jezusa ka¬
že? — Ta skrivni sodnik, ljubi moj! je naša Vest.

Če nas naša Vest ne graja, temuč le hvali, smo, če tudi
revni in ubožni, zadosti bogati, se lohka veselimo v Gospo¬
du, ker naše veselje je nedolžno, je čisto. To je hvala naša,
piše sv. apostel Pavl Korinčanam, spričevanje naše vesti.  Če
je po besedah svetiga Pavla spričevanje dobre vesti naša
nar veči hvala, naša nar veči sreča; je tudi nasprot nar
veči sramota, nar veči nesreča naša, spričevanje slabe ve¬
sti. V ta namen vam želim dans pokazati, de ni hujiga za
človeka na svetu, kot je huda, razdražena vest.

Speljctva.

Berhka deklica iz žlahtne hiše rojena, v strahu božjim
izrejena, edino upanje svojih staršev, veselje svoje žlahte,
lepota cele soseske, v nesrečni uri perliznjenimu zapeljivcu
svojo čast in svoje poštenje proda. Ko se is svoje dušne
pijanosti zdrami in dobro zave, primerja svoj nekdanji stan
s sedanjim, stan nedolžnosti s stanam pregrehe ino zdihne:

31

Oh! kaj siin storila! vpije, svoje roke vije, oj. me, kaj sim
storila! Nisim več ne, zvest otrok božji, nič več ljubica
svojih staršev, nič več veselje svoji žlahti, nič več tovaršica
svojini prijatlicam, nič več lepota svoji soseski, nič več de¬
vica neomadežane časti z zakladam mirniga serca. S sra¬
moto sim se pokrila, in kmalo kmalo me bodo zaničljivo gle¬
dali, se mi posmehovali in s persti za mano kazali. — Ah!
ali sim le v stanu še komu naravnost v oči pogledati? — ali
bo moja sramota skrita ostala? — kaj ali sim jo le v stanu
zakriti? — Ali jo že zdej ne razodevajo moje objokane oči,
moja boječnost, moj strah in moj trepet? Ali nisim že en čas
sem, kar sim grešila, vsa drugačna, vsa spremenjena? —
Prej polniga lica, zdej vpadena; prej bistriga pogleda, zdej
temnih oči z višnjevimi obročki pod Čelani? — Ah, ah! kaj
poreko moji starši, ki se tolikanj zanašajo na mojo poštenost,
ki mislijo, de sim še devica neomadežvana, — pa je vse
drugač! Res je sicer, de so tudi oni tega krivi, ki mi veči-
ga strahu dali niso, ki bi se jim bilo vender lahko dozdeva¬
lo, de znanstvo z osebo, za ktero so oni prav dobro vedili,
ne more biti lohka brez greha, mora bili kaj več, kot poštena
ljubezen; ker bi bili vender vediti mogli, de ogenj v slamo
potaknjen v plamenu zagori, de noč ima svojo moč, de po¬
nočni plesi skorej nikdar brez nesramniga greha niso; pa kaj

— grešila sim vender le jaz sama, sramota je pa tudi njim:
kaj poreče moja žlahla, ki mi je tolikanj dobro holla, in me
z veseljem svojo žlahlnico imenovala ; o kako si bodo moje
sosede, moje prijatlice od mene v ušesa šeptale ? Ah! kam
kam se skrijem, kam pobegnem, de se ti sramoti odtegnem?

— Proč je venec moje čistosti, proč moja nedolžnost, proč
moja čast, proč moje vse!

Posoda razdrobljena več cela ni, ura zamujena in pa
nedolžnost zgubljena, se ne poverne nobena. — Noben po¬
šten mladeneč, če še toliko doto imam, me snubit ne pride,
me ne popelje k altarju. Jaz sim zapušena, zaveržena od
vsili in na vselej, ali! le pridi, le pridi sestra košena me ob¬
jet ino reši me te sramote ! — Tako zdihuje nesrečna. Po
noči se vleže, ali spanje beži od njene postelje; je in pije,
ali rudečica zgine iz njeniga obličja; ogiblje se skerbno ljudi,
ter se boji, de bi ji vsak na čelu vtisnjene pregrehe ne bral,
vsak ji je ne očital, vsak je ne preklel.

Poznate vi, ljubi moji! to zalo deklico, nekdaj tako ve¬
selo, zdaj tolikanj žalostno; nekdaj tako zalo, zdaj tolikanj
gerdo , jo poznate? — o ne vzdignite svojiga persta,ne ka¬
žite za nikomur z njim; kažite le proti samim sebi, zakaj ta
deklica je naša Vest.

33

Dokler se naša vest omadeževala ni z gerdimi, ostudni¬
mi pregrehami, je podobna vsaki nedolžni, čisti devici, ktera
se veseli v svojim sercu, de je zvesta Bogu in njegovim za¬
povedim, de je prijatlica Jezusa Kristusa in nevesta sv. Duha,
deje blag cvet matere katoliške cerkve, veselje in upanje
svojih staršev in vsili poštenih ljudi, kadar se je pa ona pre¬
grešila in zapovedi prelomila, je raztergala tisto lepo zvezo,
s ktero je bila z Jezusam in sv. Duham zavezana, vergla
od sebe belo oblačilo, ktero ji je bilo pri svetim kerstu po¬
deljeno, de bi ga neomadeževaniga ohranila in čistiga pred
sodnji stol prinesla, umorila v sebi gnado božjo, zgubila pri¬
jaznost, pri svojih tovaršicah; ona je zdaj vnepokoju, v
trepetu, v sramoti, kot vsako posvetno, zapeljano babše.

Kaj, ljubi moji! ali morebiti ni temu tako? — Ali ni
mar res, de v svojim sercu skritiga nevidniga sodnika nosi¬
mo, kteri nas po storjenim grehu koj obsodi, ti si kriv, ti
si grešil? Serce dozdej tiho, mirno, pokojno, veselo, in'kak¬
šno je po storjenim grehu? — Za grešnika ni miru , pravi
Gospod  po svojim preroku Izaiu. 4S, 22.

Huda vest so tiste kleše, ki zmirej stiskajo; tista ura,
ki se nikdar ne steče, tisti dimnik, ki zmirej kadi; tisti červ,
ki zmirej dolbe; tisti škorpion, ki vselej piči; tista kača, ki
vselej ostrupeni; tisti tiger, ki zmirej mesari, tisti petelen,
ki zmirej poje; tisti zvon, ki zmirej brenči; tista voda, ki
zmirej šumi; tisti voz, ki zmirej derči; tista žilica, ki nepre-
nehama bije.

Človeku s hudo razdraženo vestjo živo pred oči stopi,
de je razžalil Boga tako dobriga očeta, razžalil Jezusa tako
usmiljeniga odrešenika ino zavergel sv. Duha, ki mu je toli¬
kanj dobrih svetov navdihval; on se spomni, de je zametval
opominovanje skerbniga očeta, ne porajtal solz ljubeznjive
matere, ne gorečih prošenj svojih bratov in sestra, ne lepih
zgledov svojih verstnikov in verstnic; on se spomni, de tukaj
ni maral za opominovanja tako skerbniga spovednika, tamkaj
ne poslušal besed tako gorečiga pridigarja, tukaj z nogami
teptal vse, kar mu je dobro vest ohraniti pripomagovalo. —
On se spomni, de tukaj je lepo priložnost kaj dobriga storiti
zamudil, tamkej reveža z gerdo od hiše spravil, tukaj siro¬
maka za kake krajcarje ogoljfal, tamkej soseda v škodo pri¬
pravil , tukaj udovo zaterl, tamkej sirote z beraško palico v
rokah po svetu poslal; tukaj to in tamkej uno krivico storil.
— On se spomni, da tamkej je nedolžnost zapeljal, tukaj
zakonsko posteljo omadežal; tamkej ogenj sovraštva unel,tu-
kej dva zakonska razdvojil, tamkej koga našuntal, deje
svojiga bližnjiga obrekel in mu čast odvzel. — On se spomni,
de ob nedeljah in zapovedanih praznikih je več pohujšanja

33

dal kot lepih zgledov; več kerčem obiskal kot cerkva, več
kletvinje storil kot molitve, zasmehoval cerkvene zapovedi
in služabnike njene. — Vse te pregrehe in hudobije, ktere
je dopernašal, so tolikanj na obe strani izbrušenih nožev, ki
mu serce prebadajo, so tolikanj špičastih igel, ktere ga bo¬
dejo, pikajo; noben živi človek sicer ne vidi njegovih notra¬
njih muk, pikanja in grizenja njegove vesti; pa on jih čuti
sam, in trepeta in se boji. Pervi nasledek hude vesti je
strah.  In de ji! res strah  pervi nasledek hude vesti, odpri¬
mo le sveto pismo, in že na pervih njega straneh najdemo po-
terjeno to.

Adam in Eva, pervi starši naši, dokler sta nedolžna,
desiravno brez vsiga oblačila, se ne sramujeta eden drugiga,
se ne bojita pred božje obličje stopiti; veselo se z Bogam
pogovarjata in on z njima. Ali glej! pride kača , to je hu¬
dič v podobi kače ju zapeljevat, ter praša, zakaj od dreve¬
sa v sredi paradiža vsajeniga ne jesta? Na te sladke priliz¬
njene besede naša perva mati odgovori: Zato ne jeva, de
bi morebiti ne umerla. Gen. 3,3. — O kaj! ne bota umerla
ne, odgovori zapeljivka, temuč, če jesta, bota kot bogova,
vedila dobro ino hudo. Gen. 3,4. — Na te sladke besede
Eva, ki ravno pod prepovedanim drevesam stoji, želeča biti
boginja, vediti dobro ino hudo, še bolj obrača svoje oči po
prepovedanim sadu — dopade ji, — mika jo — roko stegne

— jabelko uterga — k ustam nese — nagrizuje. — O Eva,

— Eva! kaj delaš, ker strup k ustam moliš? — ali se ne
spomniš Gospodove prepovedi, svojiga stvarnika, svojiga do¬
brotnika? — ali nimaš drugiga žlahtniga sadja dovolj , na
zber? — Eva omamljena, zapeljana, želeča biti boginja, ve-
diti dobro in hudo, sad okusi, pa tudi svojimu možu ponudi,
ter tudi on zavžije. — Naglo kot blisk se jima oči odpro,
spoznata, de sta naga, se sramujeta eden drugiga, ino gre¬
sta skrit se.

Bog pride, hodi po paradižu gori in doli ju iskaje in
zakliče: Adam, kje si ? Gen. 3, 9.— Bojim se pred te priti
ker sim nag. Ino Bog: kdo ti je rekel, de si nag, si le pre-
povedaniga drevesa sad okusil? — Ja, odjeclja, pa žena me
je zapeljala, in tako na dalej se zgovarjata, de ju Bog v
'kazen iz raja spodi. — Pogiejte pervi nasledek hude vesli,
kteri v strahu obstoji.

Kakor je po storjenim grehu naše perve starše strah
spreletel, in oni so bali se priti pred božje obličje; tako tudi
nas strah obdaja, serce vpada, kader grešimo, in sami do¬
bro čutimo, de po grehu smo se zamerili Bogu.

Človek, kteri je z greham svoj dušni mir poderl, ino
si v serce nepokoj zasejal, če tudi pred ljudmi skriva svoj

3

34

nepokoj, svoj nemir; če se tudi iz vsiga gerla kaldja, si
žvižga in poje, mu vender to persiljeno veselje iz serca ne
gre, in večkrat se kaj taciga nameri, iz kteriga lohka skle¬
nemo, de njegovo serce pokojno ni. — Sami morebiti ste že
kdaj srečali kakiga klaverniga pobitiga človeka , kteriga le
viditi je vas že groza obšla, in komaj ste domu prisopeli,
ste trepetaje domačim pripovedovali: Sim srečal, taciga člo¬
veka, pred kterim me je bilo strah; ni bil sicer star viditi,
pa vender nekaj tako čudniga se mu na obrazu bere in pod
čelam vidi, de mora biti človeka strah; še zdaj , ko se ga
spomnim, mi vse po životu gomazi. — Jaz ne bom sodil, jaz
ne bom rekel, kaj tega ptujiga človeka tako strašniga dela,
de te je groza pred njim; morebiti, de so ga hišne skerbi
tako pobile, de ga je nagla neprevidena sniert kakiga zmed
njegovih ljubih tako poterla, de ga kaka bolezen tolikanj
spreminja, de te je groza, strah pred njim; vse to utegne
biti. To pa tudi nad vse za gotovo vem , de človek s hudo
razdraženo vestjo je sam sebi strašin, pa tudi drugim
strašan.

Edino hladilo za pekočo vest je le zakrament svete po¬
kore, in dokler se ta vredno ne prejme, ne pomaga veselje
vsiga sveta utolažiti je. Ne pomaga dobro jesti ino piti, huda
vest meče v taisto svoj grenak pelen; ne utolaži je soglasno
vbrana godba, huda vest stori, de se ti neprijetno glasi, ne
pomaga drušine, veselice spreminjati, huda vest gre tudi v
taiste s tabo, kot tvoja senca; ne pomaga bogastvo, lepo zi¬
dane hiše, bogato okinčane stanice, ne z žlahtnimi demanti
vloženi perstani na rokah, ne pravi biseri na vratu, ne čisto
zlato v ušesih, ne s srebram okovani vozovi, ne s škarlatam
prepreženi konji; huda vest ti veselje nad vsim tem greni.
Herod nam je tega žalostna spričba.

Bil je Herod zaročen s pobožno bogaboječo , iz žlahtne
rodovine rojeno Mariamno, ktera je zavoljo svoje telesne le¬
pote slovela in zavoljo zakonske zvestobe hvaljena bila. He¬
rod, rijen mož, je bil pa grozovitnež in pijanec. Zamerila se
je možu pijancu, berž ko ne po kakim potuhnjenim perlizu-
nu, ves omamljen, pijan ko čep, jo ukaže umoriti.

Pa ko se prespi in dobro zave, se mu tudi vest zbudi,
ga speka kot žerjavica in zavpije: Gorje meni, kaj sim sto¬
ril? umoril sim svojo ženo, nar nedolžniši, nar lepši, nar
zvestejši med ženami; — gorje meni, jaz sim hujši kot ker-
voželjni tiger v pušavi. — Senca moje Mariamne, ki bleda
in kervava za mano hodiš, ah! ti si bila nedolžna, nobene
pregrehe ni bilo nad tabo, le to je bila tvoja nesreča, de si
bila zaročena s hudodelnikam.

35

Grizen in })ikan od svoje razdražene vesti, povsod sprem-
ljen od te strašne prikazni, sam ne ve, kam bi se djal. On
spreminja izbe, veselice, drušine; ali povsot ga spremljanja
za petami mu gre senca —senca umorjene Mariamne. Usede
se na svoj kraljevi prestol, ki se žlahtnih kamencov in čisti—
ga zlata lesketa; senca umorjene Mariamne mu je na strani;
on gre urit in vadit svoje vojake, Mariamne gre z njim;
on se usede s svojimi prijatli k dobro naloženi mizi, se na¬
liva z žlahtnim vinam , Mariamne mu stoji pred mizo ino
mu svoje prelite kervi iz kozarca piti ponuja; po mehkih po¬
steljah se valja, de bi vsaj v spanju se znebil te čudno, gro¬
zovite prikazni, ali Mariamne se mu tudi v spanju pred oči
stavi. — Karkoli počne, kamorkoli se oberne, ponoči ali po-
dnevu, ali je sam ali v drušini, vidi le pred sabo Mariamno
umorjeno, v obleki, ki kervavi, kmalo ga milo gleda, kmalo
mu grozovito žuga;zdej kaže na rano,zdej proti nebu, zdej
pest vzdiguje, kakor de bi ga hotla, zdej mu kaže v pekel.

— Karkoli počne, kamorkoli se oberne, povsod so le Mariamne
in vestni grizleji — Mariamne in preklestvo — Mariamne in
obupanje, v kterim tudi svoje pregrešno življenje konča.

Enak žalostin zgled hude razdražene vesti nam je tudi
Juda Iškarjot, lakomen denarja, ter za trideset srebernikov
Jezusa izda. Ali komaj so Jezusa v smert obsodili, ga že
pekoča vest huje kot žerjavica žge; 30 srebernikov prinese
višjim sodnikam nazaj, ter očitno spozna rekoč: Jaz sim
grešil, ter izdal nedolžno kri.  Mat. 27, 4. Ni mu, kakor
sam pri sebi misli, zavoljo hude vesti pokoja na svetu več;

— verv vzame, se na verbo obesi in razpoči.

Pojdite zdaj in recite, kar hočete, de vest ni nič, ali
pa če je tudi kaj,  se da pa zatreti, in zadušiti. — Oglušiti
se da, pa zadušiti  ne. Oglušiti se da, pa le za kratek
čas; pa kadar se enkrat prebudi, bo tolikanj huje razsajala.

— Glejte! kakor mati mlado vekajoče dete v plenice povije,
v zibelko dene, ga boža, objema, ziblje in poje, in dete
sladko zaspi, in kdo bo rekel, de dete zdej, ker ne joče,
umerlo je? —O ni umerlo ne! zakaj čez ene ure se prebudi
in zopet joče , de mater skliče; ravno tako se bo tudi greš¬
nika zaspana vest,ktere svarivni glas je s svojimi hudobija¬
mi zadušil, enkrat prebudila; Bog hotel, de bi le prepozno
ne bilo! — Kakor pred hudo uro vse potihne, vse obmolkne,
pa nanaglama piš perdere, ki prah vzdiguje, nebo otemni,
de zlato solnce skozi Jokati ne more, debelo deži, in še tudi
rada toča vmes prirožlja: tako se bo tudi zaspana vest na
smertno uro zbudila, ino nam kazala to, kar v življenju vi-
diti hotli nismo.

3 *

, Veste, ljubi moji! kaj je to, soinčni prah?— Prah je v
zraku zmirej; desiravno ga mi vselej ne vidimo; kadar pa
solčni žarek skoz kako špranjo v izbo vdari,se vidi po svoji
širokosti in dolgosti z zlatimi drobtinicami napolnjen, in vse
v tem žarku prahu mergoli. Ino ravno ta prah se imenuje
soinčni prah in menim, de ste sami že večkrat vidili ga. Ka¬
kor ta soinčni prah v žarku sicer zmirej je, pa mi le takrat
ta prah vidimo, kader žarek naravnost skoz kako špranjo
vdarja; ravno tako bodo tudi pozabljeni grehi, s kterimi smo
si v življenju vest zazibali, kteri so gotovo v nas, pa jih
zdej viditi nočemo, takrat na smertno uro nam pred očmi
migljali, nam taisto strašno delali, pa vrata v nesrečno več¬
nost odpirali. — Ljubi moji! kadar se bo naše telesno oko
kaliti začelo in stekleno postajalo; takrat se bo pa naše du¬
hovno oko, to je, naša vest odperla,ino nam kazala in oči¬
tala to, kar pri zdravju v življenju porajtali nismo.

Tako zdej, hišni gospodarji in gospodinje, očetje im ma¬
tere, vam je zdej malo, ali še celo nič mar, si nobene vesti
ne delate, kako vaši otroci živijo, kod hodijo, kaj počenjajo;
de le vi sami k njih greham z lučjo ne svetite, mislite je že
vse dobro; de se le očitna sramota v hišo ne prinese, so že
zadosti poštene dekline, če drugač tudi vsako plesavnico po¬
metajo; — de le fantje zadosti zarano za delo primejo, so
že pridni, če so se drugač tudi celo noč potepali, od vasi
do vasi lazili, to vse nič ne de, de le delajo; če se jim tudi
na obrazu, pod očmi bere, de niso preteklo noč oči stisnili,
se prot svojim materam bolehne delajo , in zadosti slepe kot
so, jim grejo še boljiga kuhat, mende de bi za naprej še
huje počenjali; — de le hlapci in dekle po dnevu delajo, kaj
pa ponoči počenjajo, ali spijo ali za pregrešno djanje čujejo,
to njim nič mar ni; de bi tedej za svojimi otroci včasih po¬
gledali, ino tudi nad svojo družino čuli, tega ne porajtajo ;
tega za greh nimajo, iz tega si nobene vesti ne delajo. —
Otroški in družinski grehi, starši in gospodarji! zapomnite
si dobro, so tudi vaši grehi, tako vaši, kakor de bi jih bili
vi sami storili, če jim vi hudo delati ne branite, kadar za-,
morete. Helifovih otrok grehi so bili tudi očetu prišteti, Bog
gaje kaznil zavoljo grehov njega sinov, veste kako? — S
stola je padel, vrat si ulomil in naglo smert storil. Na smertno
uro vam bodo ptuji grehi, zamude dobrih del zaspano vest
budili, ktera vam bo takrat očitala to, kar v življenju iz za-
nikernosti viditi hotli niste.

Tako si zdej otroci malo ali pa tudi celo nič vesti ne
delajo, če svoje starše ubogajo ali ne ubogajo, spoštujejo
ali ne spoštujejo, njim pošteno odrajtajo, kar so za prodano
blago prejeli, ali si pa kake krajcarje prihranijo; če njih

37

premoženje v miru pustijo, ali njim pa kradejo denarja in bla»
ga, de ga potem še večini tatovam, kot so sami, spod nič
prodajo, de se potem le po tistih hudičevih plesih sukati za-
morejo, zdravje zapravljajo pa tudi svojo dušo, pohujšanje
dajejo, se z gizdovim oblačilam v oči pikajo in si po lepoti
preminjajočiga trupla dopasti želijo. Zdaj se še kaj taciga
na spovedi ne obtožijo, spovednik mora kaj taciga iz njih
izvleči, kot čevljar dreto; ali če se tudi obtožijo, menijo od
spovednika prej pohvaljeni, kot podučeni in posvarjeni biti in
jako težko stane spovednika, jim besede sv. Duha: Preg.28,
24. Kdor pravi, de svojim staršem krasti ni greh , je to~
varš tolovajev,  v glavo spraviti. — Že v pervi mladosti si
vest zazibljejo, terdo spi, pa se jim bo že zbudila, če ne
prej , pa poznaj , gotovo o smertni uri.

Družina in delavci mislijo, de če takrat pridno delajo,
kadar jim gospodar za petami stoji, de so le takrat zvesti,
kadar se jim v roke gleda, je že zadosti, drugač si znajo
pa na skrivnim poplačevati, počiti, poletu se v senco uleči,
med delam klafati in kratek čas delati si. Vest njim zdej
nič ne pravi, de na to vižo gospodarju kradejo; pa pravila
jim bo enkrat, kadar se iz spanja zdrami, Bog hotel! de bi
le prepozno ne bilo. — lles je sicer, vest se da oglušiti, pa
ne zadušiti, prej ali poznej se mora zbuditi, pa bo tudi za
tolikanj huje razsajala.

Strupeni sad,kteriga huda, pekoča vest porodi, je strah;
v strahu, v trepetu živeti, pa gotovo nobena dobrota ni. Ka¬
kor tern v peti, če človek prestopiti hoče, zbada ga, tako
tudi huda razdražena vest človeka pika, mu ogabi, ogreni
vsako veselje in stori, de se vsaka nesreča dvakrat globo-
keje občuti. De se tega prepričamo, primerimo zdej le hudo
razdraženo vest s časnimi nesrečami. — I kaj so vse telesne
bolezni, vse časne nesreče proti nesreči hude vesti? — Nič,
v nobeni permeri niso z njo. De pa ložej razumimo to, po¬
mislimo le, kako človek s hudo, razdraženo vestjo obnaša
se v belezni in v drugih nesrečah, kako pa človek z dobro,
tiho, pokojno vestjo. Stopimo v duhu le v taisti hram, v
kterim pravični hude bolečine terpeč v zadnjim boju zdihuje,
svojo dušo Bogu priporoča in ogovorimo ga. Ogovorimo ga:

Kako lije, prijatel moj, sosed preljubi! bojim se, de
te bomo prezgodej zgubili? — O ne, sosed priserčni, povza¬
me rahlo bolnik, ne žaluj za mano, ker grem na očetov dom,
po njem le zdihujem , v njega ne pridem prezgodej.

Ali te ne boli tvoja bolečina, ali te ne sklijo tvoje rane,
ker od leže si že ena sama hrasta? — In bolnik odgovori;
Poglej ? ljubi moj! podoba križaniga Jezusa, tudi on je bil
od tai do verha ena sama rana, na križu razpet ni imel kara

38

svoje glave položiti, ino jest vender na postelji tičim, krotko
jagnje ni tožilo čez svoje bolečine, po kaj bi tudi jaz reven
grešnik godernjal in mermral; Gospod, zdihuje s sveto Te-
rezio, umreti ali terpeti, terpeti ali umreti.

Pa ti ne bo težko zapustiti svoje ljube male otročiče in
pa ženo priserčno? — Ja res težko mi jih je zapustili, pa
kaj, ker volja božja je tako, sej on svojih zapustil ne bo;
sej se on imenuje oče zapušenih sirot in udov; svojim otroči¬
čem straha božjiga za varlia pustim in sveto sramožljivost za
družico; svojo ženo pa priporočim sv. Ani, ktera je kakor
udova, rada molila, ino v tempelnu bila ravno takrat, kadar
je Maria Jezusa Očetu nebeškimu darovala.

Prijatel! ali se ne bojiš umreti? — Ah! kaj se bom
smerti preveč bal; res grešnik sim, z velikim kesam sim se
obtožil svojih grehov celiga svojiga življenja, s ponižnostjo
sprejel Jezusa pod svojo revno streho; v milost božjo za¬
upam, de se me bo Bog usmilil po svoji neskončni milosti in
mi prizanesel kot razbojniku na križu, me plačal kot delavce,
ki so le eno uro v njegovim vinogradu delali. Rad umerjem,
ker je tako volja božja zdej ; saj nimamo tukaj stanovitniga
obstanka; saj smo le od dans do jutri. — Bogu zročim vse
svoje terpljenje, vse svoje težave, vse svoje križe, vse svoje
bolečine, ktere sim čas svojiga življenja prestal, nič se ne
bojim pred Boga stopiti in odgovor dati od svojiga liiševanja,
ter pri sercu me ne peče kaj.

O blaga dušica! ki tako mirno v Boga zaupaš, se ne
bojiš njegove tenke sodbe in njegove ojstre pravice, kdo ti
da ja toliki mir, toliki pokoj? — To hladilo, ljubi moji! je le
tiha , mirna, pokojna vest.

Kakor se v zadnji bolezni človek z dobro vestjo lepo
obnaša, tako se obnaša tudi čas svojiga življenja v časnih
nesrečah. — Naj se naliv izlije in ploha pridere, debela toča
prirožlja in mu v enih trenutkih upanje obilniga pridelka v
prah zazibne; naj se nebo zapre in pohlevniga dežja ne poš¬
lje žejnimu polju in posušiti žuga vse, kar raste in sad obro¬
di ; naj mu sovražna tatova roka obere sadno drevje in bo¬
gate terte; naj mu lakomnik dobiček odrine in sebi nakloni
itd.; on ne zgubi svojiga zaupanja, on ne pozna mermranja
ali preklinjt vavskih besedi, marveč s pobožnim Jobami,21.
zdihne: Kog je dal , Bog je vzel; njegovo sveto ime bodi
češeno!  Vse karkoli zoperniga ga doleti, ne podere njegovi-
ga notranjiga miru.

Vse drugač, ljubi moji! je pa pri smertni postelji ter-
dovratniga grešnika, kterimu vest očita, de je čas svojiga
življenja hudobije delal, kakor de bi vodo pil in starim pre¬
greham nove nalagal. — Poglejte ga, kako se obnaša v

39

zadnjim boju. Obiše ga prijate!, ter želi potolažiti ga — ali
on se nad njim zadere: Kaj me hodiš v mojim pokoju motiti?

Nič hudiga, prijatelj mu odgovori dobri sosed, jaz te
le opomnim tvoje dolžnosti — sej veš, de si kristjan, spra¬
vi se z Bogam, prejmi svete zakramente; jaz vidim, de od
dne do dne le slabši prihajaš, ne odkladaj na zadnjo minuto.
— E kaj meniš, mu pravi, de sim res tako slab, ni mi tako
hudo ne, kakor se ti dozdeva, malo mi po gerlu reglja, pa
se bom že odkašljal, v enih dneh sim pa zopet po koncu —
kar pa spoved zadene, od te mi molči ino vedi, de za njo je
zadnje pol ure zadosti. — O, ljubi moji! jaz bi vam tega
tukaj ne izgovoril, ko bi že kaj taciga na svoje lastne ušesa
slišal ne bil.

Kakor v zadnji bolezni, tako gerdo se obnaša tudi v
družili časnih nesrečah. — Kadar se mu kaka škoda zgodi,
on le gleda, kje in kako bi soseda, poškodovati zamogel;
svoje neubogljive otroke prej zlodovati in zdajati navadi,
kot prekrižati se in moliti; hudo vreme kolne, svojo ženo
zaničuje in si pri strani druzih iše in plačuje , čez križe in
težave mermra, slepari, kjer more, in svojo vest le z novimi
pregrehami pita.

De pobožni kristjan v bolezni ino v križih ne godernja
in ne mermra, je edini vzrok njegova dobra vest, in zaupa¬
nje v Boga. — De pa hudobni, pregrešni človek ravno na¬
sprotno od njega dela, je edini vzrok le njegova huda pe¬
koča vest.

Vse bolezni, vse nesreče, kterekoli nas na tem svetu
zadeti zarnorejo, le en kratek čas terpijo, če ne prej, vsaj
s smertjo končajo ; ali hudo razdražene vesti smert ne poko¬
si — ona ne umerje, zakaj sveto pismo pravi: Njih červ , to
je, njih vest, ne umerje vekomaj.  Mark. 9, 43. — Ali ni
tedaj razvidno, de nar huji nesreča za človeka je huda raz¬
dražena vest že na tem svetu ino tamkej v večnosti?

Čas svojiga življenja v strahu, trepetu živeti, od raz¬
dražene vesti grizenimu in klanimu biti, to je gotovo hudo;
v peklu pa vekomaj zakopanimu biti, o to je pa hudo čez vse
hudo. Uno  imaš človek s hudo vestjo že na tem svetu, to
te pa čaka na unim svetu. De se te večne nesreče ogneš,
in si že zdej na tem svetu ljubi mir pripraviš , vež, kje ga
imaš iskati ? — Le v zakramentu svete Pokore. S ponižnim
in skesanim sercam obtoži se svojih grehov na tanko, terdno
skleni greha ne delati več, storjeno škodo poravnaj , dobro
ime popravi, pokoro naloženo dopolni, bližnjo grešno priložnost
zapusti, tako se bo zopet povernil zveličanski mir v tvoje serce,
in tvoja nar večji hvala bo, spričevanje tvoje vesti. Amen,

V Gradini v Berdih i850.

Na noviga leta dan.

Prijatel, kamo greš? Tako slišimo pogosto
ljudi na cestah ogovarjati se.

J^jepa navada je od naših prednikov vpeljana, de na
današnji dan, na dan noviga leta, sosed sosedu, prijatel
prijatlu roko poda, se z njim razveseli, de sta srečno doča-
kaia noviga leta. Mnogo sreč si želita, storjeniga razžalje-
nja pozabita, prijatelstvo terdneji skleneta, se za podeljene
dobrote v starim letu zahvalita, in ravno po ti poti si nar
gotovši obljubita, se tudi v prihodnjih potrebah nikakor ne
zapustiti; si še enkrat v roko sežeta, poljubita in v božjim
imenu razideta.

Ljubi moji! tako je prav, tako nas je Jezus sam učil,
de se moramo med sabo ljubiti, de si moramo iz serca od¬
pustiti, kakor nam tudi naš nebeški Oče naše dolgove odpu-
ša; tako je prav, de podeljene dobrote spoznamo in se za
taiste zahvalimo. — Pa ne ie ljudem, našim prijatlam in do-
brotnikam samo se moramo za prejete dobrote zahvaliti, te-
muč še veliko več Bogu, zakaj le on je delivec vsih dobrot;
vse, kar smo in imamo, le po njegovi neskončni milosti ima¬
mo; zaslužili nismo ničesar, vše nam je le brez našiga za¬
služka dal.

Če torej, ljubi moji! zdaj nekoliko nazaj pomislite, kako
je pri vas pred dvema, tremi leti bilo, ino če te leta z lan¬
skim sinoč pretečenim primerite, o! kaj ne? kako so si na¬
sprotne ! Pred dvema , tremi leti so bile letine pri vas jako
pičle! nograde, brajde ste bili vsako leto lepo obdelali, terte
lepo obrezali, zemljo izorali, ali prekopali, pognojili, obse-
jali in povlekli, pa vse ni nič pomagalo; ko je polje in tertje
obilno letino obetalo in se je vam že serce smejalo,je prišla

41

ali huda ura in pobila up obilniga pridelka, ali pa je osmo¬
dilo prepekoče solnce bogate terte, zadušilo sadno drevje,
ter pokončalo — vse. Ali preteklo leto, ljubi moji! kako je
bilo? — Terte, iz kterih niste tri leta grozdja brali, zemlja,
ki tri leta ni kaj sadu prinesla, je preteklo leto vam žlahtni-
ga vina in drugiga pridelka, ki pri vas obrodi, v obilnosti
dala. — Nič bolj niste lansko leto delali in kopali, nič prid-
niši tert obrezovali, kot pretekle leta, in vender vam je lani
vse po volji šlo, zakaj Gospod Bog se vas je po svoji ne¬
skončni milosti usmilil, in vam obilniši pridelati dal. Zahva¬
lite ga torej še dans na noviga leta dan za obilni pridelk pre-
tekliga leta, in ravno poti poti se mu bote nar prijetniši pri¬
poročili za obilno srečo dans nastopljeniga noviga leta.

Kakor zares nič dobriga na tem svetu nimamo, še manj
pa veseliga v tih žalostnih, vročih solz vrednih časih sliši¬
mo; kakor gotovo je, de zemlja, na kteri prebivamo, je le
dolina solz, vender meseniga človeka nič bolj ne zaboli, kot
bolečina na njegovim životu, ter boji se ta revni svet zapu¬
stiti in iti v večnost, le zdrav bi rad bii in pa dolgo živel.
— Zdravja in pa dolgiga življenja si želeti, ljubi moji! ni
pregrešno, posebno če pomislimo, de imamo božji pravici še
veliko poplačevati, kar tudi na tem svetu poplačati zamore-
mo, če zopernosti, križe, težave, britkosti tega življenja v
duhu pokore prenašamo, to je, čez nje ne godernjamo , te-
muč jih za voljo božjo spoznamo in rečemo: naj bo to v bo¬
lšjo čast , pa moji duši v zveličanje.  — Zgubljeniga zdravja
pri možeh iskati, ki so na to učeni, je Bog sam zaukazal,
ker govori v bukvah Modriga: 38, 1.: Spoštuj zdravnika v
potrebi.

Ali kakorkoli si človek zdravje ohraniti želi, kakorkoli
on hrepeni se še dolgo znajti v sredi svoje žlahte; svojih
prijatlov ino znancov, kakorkoli veliko let že na svoji starosti
šteje, človek vender ni večen na tem svetu. Človek po svo¬
jim truplu le nekoliko časa živi, po svoji duši pa bo večno
živel, to je, naša duša ne bo umerla nikdar nikoli. Iz umcr-
jočiga in neumerjočiga dela obstoječi človek je le popotnik
na tem svetu, živi le prerad vnemamo tje v en dan, in po¬
zabi prehitro , kamo de gre. Če prijatla na cesti srečam in
poprašam, kamo de gre, mi ve urno povedati, kamo popot-
va; on mi odgovori: Grem sem, grem tje, v ta ali uni kraj,
kamor mu srečno pot vošim.

Tihi, mirni v ti hiši božji, svetimu Jurju posvečeni, sto¬
jite, in me poslušate zdaj, nobeden se tako rekoč ne gane,
kaj pravite, ali ste zmirej na enim kraju? ali ste se že v
tem hipu, kar jaz vam govorim, kamo bližej pomaknili, po¬
maknili z menoj vred? Ja pomaknili smo se naprej, ter z

42

vsakim hipam, z vsakim zdihlejem nekoliko našiga življenja
odpade, z vsakim hipam smo bližej groba, z vsakim hipam
smo bližej večnosti. Kamo popotvamo, kamo gremo, ljubi
moji! na vse zadnje? veste kam? — S svojimi truplam gremo
v grob, s svojo dušo pa v večnost. Ino ravno pri teh bese¬
dah jaz dans obstojim, prevdariti jih hočemo, premisliti na
tenko, globoko v svoje serce vtisniti na noviga leta dan za¬
to, de posvetno veselje in pozemeljske reči zaničevaje se lo-
žej do nebeških povzdignemo.

Vpeljava.

A.  Pervo vprašanje našiga današnjiga premišlovanja je:
Človek, kamo greš? in odgovor na to: s svojim truplam v
grob. — O, ljubi moji! to je resnica, ktero nam tolikokrat
oznanuje mili glas posvečenih zvonov, žalostno prepevanje
mertvaških bilj , tolikanj novih grobov, zmirej , vselej so se
še poterdile besede svetiga apostelna Pavla, kteri Hebrejcam
v 9. poglavju in 27. versti piše: Vsakimu človeku je enkrat
umreti in po smerti mora na sodbo , pri kteri bo prejel po
svojih delih, bo žel, kar je tukaj sejal, bo ali naravnost v
sveto nebo vzet med izvoljene božje, ali bo v vice obsojen
in tamkej poplačeval do zadnjiga vinarja, ali bo pa v pekel
pahnjen, ter tamkej neizrekljivo velike, večne muke terpel.
— De mora zares vsak človek umreti, naj bo star, naj bo
mlad, naj bo bogat, naj bo reven, tega smo prepričani vsi,
in tega skazovati nikakor potreba ni. Umeri je naš pervi
oče Adam 930 let star, umeri je pa tudi Davidov sin, kteri
je komaj solnce zagledal; umeri je bogatin v sv. Evangelju
in pokopan je bil v pekel, umeri je tudi revni Lazar, in ne¬
sen je bil od angelov v naročje Abrahamovo.

Kakor je bilo v starim testamenlu, tako je tudi v novim,
je, ino bo noter do konca sveta; kakor drugot, tako se tudi
pri nas stari mladim umikajo in prostor delajo; kakor drugi,
imamo tudi mi že vsi, nekteri več, nekteri manj, nekteri pa
tudi že vse, karkoli nam je na tem svetu nar ljubšiga bilo,
tamkej v neskončni večnosti; bili smo z njimi še ni davno,
morebiti še celo pred nekoliko tedni ali dnevi, v veseli dru-
šini prav dobre volje; bili so v nar boljših letih, terdne po¬
stave, možkiga obnašanja, zdraviga obraza, gladkiga lica;
rekli bi bili, de se bomo v njih drušini še mnogo let veselili;
ali glej ! prišla je neusmiljena smert s svojo ojstro koso in
pokosiia je verliga mladenča,ki se je obnašal kot junak, za¬
dušila zalo deklico, ktera je slovila zastran svoje lepote na
široko in na dolgo, umorila dobriga očeta, po kterim se si-

43

rote solzijo, pobrala ljubo mater in pustila mlado dete, ktero
nje nikdar poznalo ne bo, pa tudi oniahljiviga starčika poza¬
bila ni, ter mu spodnesla naslonivno palico in zrušil se je. —
O smert ne zbira , le pobira.

I kamo so šli vsi ti? — S svojini truplam gotovo v grob;
zakaj saj vidili smo, kako so štiri deske zbili, jih v nje po¬
ložili, za srečno pot jim le nekoliko oblanja in pa nekaj po-
nošeniga oblačila z njimi dali, jih z žeblji zabili, na poko-
pališe zanesli, tamkej jamo skopali, in jih zagernili v hladno
krilo Černe zemlje, naše matere, in tamkej počivajo, dokler
tudi mi za njimi ne pridemo ino nas vse skupej ne zakliče
trobentni glas na tisti strašni dan vesoljne sodbe, o kteri se
bo vsak pokazal s svojimi dobrimi ali pa hudobnimi deli.

Umreti mora vse . karkoli rojeniga je , cesar na svojim
prestolu, berač v svojim berlogu ; imenitni predpostavljeni in
ubogi podložni; grajšak v svoji grajšini, kmet v svoji hišici;
učeni, ki tek zvezd premerja tako dobro, kot blebeč, ki še
za svoje ime ne ve; eni poprej, eni poznej, vsi pa gotovo,
kdaj? tega pa ne vemo, zakaj smert bo prišla, pravi sv.
pismo, natihama kot tat; pobrati te utegne ravno takrat, ko
se nje nadjal ne boš, nanaglama ali po dolgi bolezni, na po¬
stelji ali na polju, na suhim ali na vodi, o času mira ali v
času vojske, ubežati ji mogoče ni. Ti se je bojiš od desne,
nagneš se na levo, in ravno tamkej tebe ona pričakuje; bojiš
se je od zadej, pripogneš se naprej , ino tamkej ona tebe
zalezuje; spreminjaš izbe, postelje, če tudi mesta in derža-
ve, in sestra košena te spremlja povsod; smert ima v sle¬
hernim kotičku svoje moriše. Zavoljo tega jo pa tudi tako
strašno malajo. Ste jo že kdaj zmalano vidili? Glejte! tak¬
šna je le:

Smert je sostavljena iz samih kosti; na vrat ji je pri¬
tisnjena glava, pa brez oči, ker nobeniga pogledati in poznati
noče; brez ušes, ker nobenih prošenj uslišati noče; roke ima
vtisnjene v rame, pa so le sami udje brez žilic in bres mesa,
v spomin, de nobeniga dara z njimi ne stisne; v eni roki
derži sveti!nico,s ktero vsaciga poiše in najde, v drugi der-
ži pa ojstro koso, s ktero ljudi brez razločka kosi; pred nje¬
nimi nogami ležijo raztrupljeni prestoli, zdrobljene kraljeve
krone, snedene škofovske kape in palice, plesnjive drage
oblačila, ktere so nekdaj veliko veljale, med sekirami, lopa¬
tami, matikami in kmetovskimi jopami, v spomin, de ona no-
benimu ne prizanese in se z ničemur podkupiti ne da.

Marsikteriga strah obleti in pot mu po čelu rosi, kadar
zasliši, ali v očitni pridigi ali natihama v spovednici, ali na
postelji bolan ležeč, de treba bo dati, morebiti kmalo, svetu
slovo. — Ali ustrašiti se tega nikakor potreba ni, zakaj Bog

44

vam je zagromel nad našim pervim očetam rekoč: Prah si,
iti v prah se bos spremenil,  Gen. 3, 19. v kazen, ker bo-
žjiga povelja spolnoval ni, ker okusil je prepovedaniga dre¬
vesa sad. — Kar nam je zemlja dala, to tudi od nas terja,
in če bolj se pitaš in rediš, tolikanj več ona po tebi hrepe¬
ni. Ker je nad vse dvome gotovo, de vse, karkoli rojeniga
je, umreti mora, in de kakor smo nagi na svet prišli, tako
tudi nagi iz njega pojdemo : stopimo še v grob, de prav za
prav spoznamo, kaj de smo.

Kakor hitro človek svoje oči za ta svet zatisne ali umerje,
tako naglo tudi njegovo truplo razpadati začne, in ko bi
mertviga trupla pokopat ne nesli, bi zavoljo smradu, ki iz
njega puhti, ljudje oboleli in pomerli, zavoljo tega ga glo¬
boko v zemljo zagernejo, de se zrak ne usmradi in ne okuži.

V grobu, v grobu pod zemljo pa še le naše truplo kar
urno razpada. Mokrota, ki je v truplu, ali pa iz zemlje po
lesu do njega leze, se ga nar pervo loti, in kakor se led na
solncu taja ali sneg kopni, se po ti mokroti meso od kosti
loči in perhni, in kakor se v mesu ali v slanini, v kakim
tamnim hramu zaperti červi redijo, tako se tudi s človeškim
truplam pod zemljo godi. Ko bi mertvo truplo kake dni po
zakopanji zopet skopali, bi se tega gotovo prepričali, de le
smrad, červi in gnjiloba je v grobu najti. Kolika torej in
pravično rečemo s pobožnim Jobam červam: Červi, vi ste
moj oče, in trohljivosti, ti si moja mati, ti si sestra moja.
Job. 17, 14.

Premišlovanje mertviga trupla in njegove trohljivosti v
grobu, je že marsikakiga posvetnjaka spodbodlo v-se iti in
pokoro storiti. — Sveti Frančišek Borgia, kraljeve rodovine
sin, ko je vidil mertvo truplo tolikanj zale in spoštovane
Španske kraljice Izabele, je bil presunjen od toliciga straha,
deje svet zapustil, v samostan Jezusoviga reda stopil in
tako pobožno v njem živel, de je svetnik postal. Vidil je
Izabelo nekoliko poprej toliko lepo, zalo, zdaj na mertvaškim
odru vso spremenjeno; oči, ki so se ji kot dva demanta pod
čelam svetile, na večno zaperte in globoko v čelo uderfe;
lica, ko bi kri in mleko zmešal, rudečkaste in polne, zdaj
blede in upadene; rudeči žnablji,s kterimi se je tolikanj pri¬
jetno nasmehovala, modrasti in stisnjeni; jezik, kteri je toli¬
kanj sladko govoril, zdaj tih in molčeč, roke nepremakljive,
celo truplo terdo, iz kleriga že smrad puhti; to, to gaje
spodbodlo svetu slovo dati, to ga je z neko sveto unemo
užgalo, več za neumerjočo dušo kot za trohljivo truplo sker-
beti, njegov sklep je že storjen; po smerti svoje žene v Je¬
zusov red stopi, in krasno kraljevo poslopje z revnim samo¬
stanskim zidovjem zameni.

45

Večkratno premišlovanje groba in človeške trohljivosti
v njem, je vsim Svetnikam vedno pred očmi migljalo ino jih s
sveto resnobo navdajalo ; zavoljo tega na veliko podobah svet¬
nikov poleg drugih spokoril tudi zagledamo, de mertvaško
glavo pred seboj imajo, ali celo v rokah deržijo,in oči vperte
v njo, de bi nikdar ne pozabili, de tudi njihovo truplo pojde
v kratkim v grob ino tamkej strohnelo bode.

Hladni grob, ljubi moji! ta čaka nas vsili, pa ne ustra¬
šimo se ga, ne bojimo se ga nezmerno; zemlja de rodi, mora
gotovo gnojena biti, ino ravno mi s svojim revnim truplam
smo tista mastna rodovitna zemlja , ktera daja živež vsim rast¬
linam. Nihče ni tako skop, kot ravno zemlja, vse karkoli
nam da, tudi terja nazaj. De smo mi pa zares zemlja, tega
smo se že večkrat lohka prepričali po svojim lastnim potu.
Dergni se poten po vratu, in duh po zemlji boš imel; le to
pa duh po zemlji ima, kar samo zemlja je. Ne jokajmo,
ne žalujmo torej, de s smertjo skopi zemlji svoj stari dolg
plačamo; dolžan komu kaj biti, to je za pošteniga človeka
zmirej zopern spomin in otožna misel. — Bodi torej pozdrav¬
ljena, prijatlica moja, sestra košena, mnogim sovražena
smert! ne mudi se, kadar te Gospod po mene pošlje, sej
njegova dekla si, urno hodi; ti me boš rešila veliko nadlog,
zbrisala zadnjo solzo, ki se mi bo iz očes pocedila, rad rad
plačam s svojim bolehnim životam zemlji svoj stari dolg, rad
pojdem, že zdaj rad grem s svojim truplam v grob, ter s
svojo dušo pojdem v večnost.

B.  Veliko pomenljiva beseda je beseda večnost; nje še
tako bistra glava in izurjen um razumeti ne zamore. — Več¬
no je to, kar je zmirej bilo, je, in nikdar nehalo ne bo. Ve¬
čen prav za prav, je le Gospod Bog sam od sebe od veko¬
maj. Mi ljudje, kar je nas na svetu, smo kdaj začeli biti,
nismo od vekomaj, vsaki nas šteje svojo starost od svojiga
rojstniga dne. Čas štejemo pa le tako dolgo, dokler živimo,
kakor hitro pa umerjemo ne bomo nič več časa imeli, ampak
večnost bo za nas takrat nastopila. Tam v večnosti, posta¬
vim, ne bomo nič več rekli: 10, 20, 50, 100, 1000 let
sim že v večnosti, te leta in milion bilionkrat let niso z več¬
nostjo v nobeni primeri; kadar bomo v večnosti že toliko je¬
zer jezero let, kolikor kapelj je v globokim morju in v vsih
vodah, kolikor jezer jezero listja je v vsih gojzdih; kolikor
jezer jezero travic in peska po celim svetu, kolikor prahu na
zemlji, ali menite, de čez toliko jezer jezero let bo večnost
že pri kraju? O ne! po vsih teh ino še toliko preteklih letih
nam večnost še za eno samo minuto ne bo prikrajšana, več¬
nost nam bo zmirej enako dolga, zmirej se nam bo začen-

46

jala, pa nikdar nehala, večnost je večna — brez kraja in
konca.

Kako dolgo pot, ljubi moji! imamo mi še storiti — iti v
večnost! Pervo stopinjo v večnost smo že storili takrat, ko
smo se porodili in z milim jokam to dolino solz pozdravili, z
vsakim trenutkam, v vsakim dihlejem ji gremo naprot in na¬
stopili jo bomo prav za prav, kadar svoje telesne oči na vse¬
lej za ta svet zatisnemo. — Kar nam posebno žalost v več¬
nost iti napravlja , je to , ker imamo svojo vest več ali manj
z greham omadežvano, se bojimo tenki odgovor dati od svo-
jiga hiševanja in pa, ker s smertjo tukaj svet zapustimo, kte-
riga več ali manj poznamo, in se imamo prebuditi na svetu,
kteriga še ne poznamo.

Res je, de nobeden nas živili tamkej na unim svetu, v
večnosti bil ni, in de nobeden mertvih, razun če neke poseb¬
ne čudeže izvzamem, kteri so se na priprošnjo nekih svetni¬
kov, kakor sv. Antona Padvanskiga in sv. škofa Stanislaja
v poterdilo nekih pravic pergodili, nazaj prišel ni, vender
verujemo, de slehernega človeka duša je neumerjoča, de
ona nikdar umerla ne bo. Po smerti gre na sodbo s svojimi
dobrimi in hudobnimi deli, in prejme sebi zasluženo plačilo,
ktero v nebesih in peklu nikdar nehalo ne bo , v vicah pa le
tako dolgo terpelo, dokler se poplača zadnji vinar, vice bodo
pa tudi le terpele do splohniga sodnjiga dne. Po splohnim
sodnjim dnevu bota tedaj le kraja dva; eden neizrekljivo sre¬
čen, nebesa , eden neizrekljivo nesrečen, pekel.  De bota po
splohnim sodnjim dnevu le kraja dva, nam je razodel Jezus
Kristus sam pri sv. Matevžu Si5, 46., on, ki je večna re¬
snica, ki ne mere na goljfati ne goljfan biti; pa ne le sama
duša bo prišla v ta ali uni kraj , ampak tudi naše truplo se
bo na taisti strašni dan z dušo sklenilo, in torej celi človek
z dušo in s telesam bo ali vekomaj veselil se, ali pa veko-
maj gorel. Postavimo si le živo pred oči, kako se bo takrat
na sodnji dan godilo.— Gospod bo poslal svoje angele, kteri
bodo v trobente zabučali: Vstanite mertvi!  In na ta glas
se bodo grobi odpirati jeli, požrešno morje bo dajalo svoje
merliče nazaj, vsaka reka, vse podscmeljske votline, v kte-
rih so človeške trupla sognjile, bodo zdaj odperte; prah, v
kteriga je človeško truplo razpadlo bilo, se bo sostavljal, ud
se bo na ud naslonil, roka se bo vtisnila v ramo, glava na
vrat, rebre se bodo perpenjale na lierbet, zgornje truplo se
bo postavilo na skovk. To košeno truplo se bo zravnalo, in
bo obdano z mešam in s kožo, kakor ga je v življenju imelo,
ktero truplo se bo pa pri izvoljenih svetilo kot solnce, pri
zaverženih bo pa černo kot saje. Nebes, vic in pekla duri
se bodo odperle, duše is taistih vrele, iskat vsaka svojiga

47

tovarša, s kterirn je v življenju sklenjena bila. •— Ljubi moji!
odkod bom prišel takrat jaz, ki tukaj govorim — odkod bote
prišli vi, ki me dans poslušate? — bomo prišli iz vic ven —
ali iz nebes dol — ali iz pekla gor?

Priserčni moji! to bo strah, pa ne še nar veči; vekši
strah bo ta, kadar bo zaveržena pogubljena duša se mogla
skleniti s svojim truplam. — Duša svoje nekdajno zdravo,
zalo, urno, ogledovano , mehkuženo truplo viditi zagorelo,
začernelo, pogubljeno, se bo branila z njim skleniti se, ga ne
bo hotla za svojiga tovarša spoznati; zvijala se bo in obdiv-
jana zdihovala: Kaj to je moje truplo? — nikakor; oči moje
v življenju so se svetile kot luč, iz teh le plamen šviga; roke
moje so bile bele kot sneg, te so Černe kot žužek; lasje moji
so bili vsaki dan lepo počesani, ti so razkodrani kot ljutiga
zmaja; iz mojiga trupla je puhtel prijeten duh, ker močila
sim ga z dišečo vodico , od tega se smrad vali — o to ni
moje truplo! z njim se ne sklenem! — Ne kerči se, ne brani
se, pogubljena duša! ravno to je tvoje truplo, kterimu si v
življenju tolikanj stregla , de si ga Iepotičila, toliko svetih maš
zamudila, toliko nesramnih želj v drugih zbudila. — Sklenje¬
na duša s svojim prekletim truplam bo želela prej v peklu
zakopana ležati, kot se postaviti pred sodnji stol, pred kte-
riga bodo angeli klicali, ter še enkrat v trobente zatrobili:
Pridite na sodbo l  — Na sodbo, vi cesarji in kralji, dati od¬
govor od svojiga cesarovanja in kraljevanja; na sodbo, vi
papeži, škofje mašniki, dati odgovor, kakor ste pasli čedo
božjo; na sodbo, vi žlahtna gospoda, dati odgovor, kako
ste svoje obilno premoženje skupej spravili, kako ga ober-
nili; na sodbo, vi pravdarski doktarji, dati odgovor, kako
ste zagovarjali zaterto siroto; na sodbo, vi kupci, dati od¬
govor, kako ste kupčevali in prodajali; na sodbo, vi kerč-
marji, dati odgovor, kako mero ste dajali, kako pohujšanje
v svojih hišah odvračali; na sodbo, vi župani, dati odgovor,
kako ste svojo službo spolnovali; na sodbo, vi starši, dati
odgovor, kako ste svoje otroke odredili; na sodbo, vi otroci,
dati odgovor, kako ste svoje starše spoštovali — na sodbo,
vsi, vsi, kralji in podložni, žlahtni ki in nežlahtniki, duhov-
ski in deželski, stari in mladi, možki in ženske , vsi na sodbo
v dolini Jozafat! — Priplaval bo po oblaku svitli križ, in
se na njem vstavil, sodnji stol se bo na taistiga naslonil, in
na njem bo sedel Jezus Kristus sam obdan z nepristrano pra¬
vico perpravljen vsim skupej in vsakimu posebej poverniti po
njegovih deliti. — Angeli božji bodo zdaj njegovo voljo spol¬
nili, ter dobre od hudobnih ločili, postavili dobre na desno,
in hudobne na levo. Po ti ločitvi se bo vzdignil Jezus sam
in govoril pravičnim na desni rekoč: Pridite, vi ljubljeni

48

mojiga Očeta , posedite kraljestvo, ktero vam je pripravlje¬
no od začetka sveta, pojdite v moje veselje.  Potem poreče
hudobnim na levi: Poberite se od mene, vi prekleti, v večni
ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim služabnikom ;
in oni pojdejo v večni ogenj. Mat.

Pogreznili se bodo v večni plamen in pekel se bo nad
njimi zaperl; izvoljeni pa pojdejo v nebo gledat in vživat
Boga na vekoma. Ljubi moji! na kteri plati bomo stali ta¬
krat mi? na desni ali na levi? — Pravijo, kakoršno življe¬
nje, takšna smert, kakoršna smert, takšna pa tudi večnost.

V srečno večnost peljata pota dva; pot nedolžnosti, loh-
ka in prijetna, ktere žlahtni cvet se kar Iohka osuje, in pa
pot prave pokore, ojstra in robasta, ktero jih le malo na¬
slednje  Mat. 7,14.; v nesrečno večnost pelja pa široka pro¬
storna cesta in sveto pismo Mat. 7, 13. pravi, de veliko jih
je, ki po taisti hodijo.

Po kteri poti hodimo mi? po lepi, prijetni, nedolžni?
— po ojstri, robasti, spokorni? — ali pa široki, prostorni,
pogubljivi? — Ah! dajmo si dans na noviga leta dan resni¬
čen odgovor.

Otročiči moji! po kteri poti hodite vi? dajte odgovor
meni. — O upam in zanesem se, de hodite še po srečni, pri¬
jetni, veseli poti, ktera naravnost pelja v sveto nebo, po
poti nedolžnosti. — Če radi vbogate, in ste pokorni staršem
svojim; če si ne pustite nobene reči dvakrat ukazati, temuč
na pervo besedo njih povelje spolnete in jih ne jezite, ne
godernjate in ne mermrate; če zjutraj, opoldne in zvečer,
pred jedjo in po jedi svoje nedolžne ročice k Bogu povzdi¬
gujete, ga molite in se mu goreče priporočate; če se v cer¬
kvi lepo zaderžite brez posmehovanja in čenčanja, na paši
ali doma vselej pošteno in sramožljivo vedete, se ne cukate
in ne pretepate, ljudem in nikomur gerdih primkov ne dajete
in sosedovo sadje in vse, kar vašiga ni, v miru pustite: o
tako hodite po poti nedolžnosti, ktera srečno pelja v sveto
nebo. — Ne pozabite, ljubčki moji! nikdar na Boga in na
njega vsigavedijoče oko. Zaslišite, kar sveti Avguštin od
tega Očesa piše: Greš ven, te vidi oko; greš noter, te vidi
oko. Gori sveča, te vidi oko; se luč ugasne , te vidi ven-
der oko. Božje je to oko, ki te vidi, svetlo oko, ki vse vidi,
tenko uho, ki vse sliši, občutna roka, ki se vsiga dotika,
močna noga, ki povsod stoji. Bog je bolj v nas, okoli nas
in per nas, ko riba v vodi, ptica v zraku.  Ne pozabile to¬
rej nikdar na Boga, on je nam povsod vpričo, vse vidi, vse
sliši, če tudi očeta ali mater poleg ni, Bog vas gleda, angel
varh je vam priča, varite se torej na skrivnim kaj taciga
storiti, igrati in počenjati, česar bi se vi vpričo mene,svojih

49

staršev, ali kakiga drugiga pošteniga moža storiti ne upali.

— Ostanite zmirej nedolžni.

Odrašeni v  fantje in dekleta! po kteri poti v večnost ho¬
dite vi? — Ce vam vroč sopar poželjivosti žlalitniga cveta
svete nedolžnosti osmodil ni, ali hudi veter zapeljivosti beli—
ga oblačila angelske čednosti odpihal ni,ino zraven še z le¬
pimi čednostmi svoje nedolžno serce zaljšate, hodite po srečni
poti ljube nedolžnosti. — Če je pa, deklica, meden mladeneč
s svojimi sladkimi besedami strup sladnosti v tvoje serce vlil,
ali mu pa ti ga s svojimi gizdavimi oblačili že ukradla si , mu
v nesrečni uri svojo čast in poštenje za kratko veselje pro¬
dala; če je vama služba božja zmirej predolga, sukanje in
vertenje na plesišu pa zmirej prekratko; če čez svoje starše,
ki vama na take veselice branijo, pa tudi po dolžnosti bra¬
niti morajo, godernjata, ali jih še celo kolneta, in se neve-
dama iz hiše ukradeta; če vama vse to, kar je božjiga, le
smerdi, pregrešno veselje pa prijetno diši; če le po svoji
razberzdani natori živita: sta že zgrešila lohko pot nedolž¬
nosti, in zabredla na široko prostorno cesto, ktera pelja —
v pogubljenje.

Očetje ino matere, možje in žene, gospodarji in gospo¬
dinje! po kteri poti v večnost hodite pa vi? — Če v zakonu
tako živite, kakor vas zdrava pamet uči; če za svoje otroke
več skerbite, kakor za pozemeljsko blago; če nauke, ktere
jim z besedo priporočate, tudi s svojimi lepimi zgledi poter-
dite; če jih nikdar ne z besedo ne z djanjem ne pohujšate;
če s svojimi posli usmiljeno ravnate; če revnimu, ubogimu,
ki pride na vaše vrata terkat, radi podelite; o tako hodite
po srečni poti, ktera pelja v nebo. — Če pa zakonske postelje
neomadežvane ne ohranite, svojim otrokain,ko bi jih straho¬
vati mogli, iz slepe ljubezni skoz perste gledate, njim in vaši
družini živeti pustite, kakor jim je drago in ljubo, vpričo
njih kolnete in zdajate, beraču, ko zamorete, na pomoč ne
perhitite; ste tudi vi na široki cesti, ktera naravnost derži —
v pogubljenje.

Dobrovoljci in igravci, plesavci in plesavke, po kteri
poti hodite vi? —Pijanci, preklinjevavci, perduševavci, ktero
cesto popotujete? — Opravljivci, obrekovavci, tatje dobriga
imena svojiga bližnjiga, ali ste na srečni ali na nesrečni poti
s svojo dušo v večnost? — Lažnjivci, spodjedovavci hišniga
miru, jezičniki, kako boste na sodni dan obstali, kje stali,
na desni ali na levi? —Krivičniki, goljufi na meri in navagi,
odertniki, kam vam bo krivično blago pomagalo, gor ali doli?

— Lakomniki, kam boste šli na tisti strašni dan splohne sod¬
be? — Vsim tem Jezus poreče: Poberite se od mene, vi
prekleti, v večni ogenj, kteri ne bo ugasnil vekomaj.  Mat. 25*

4

50

Ali, o ljubi Jezus! sej si usmiljeni oče, ki nobeniga ne
zaveržeš, ki se k tebi poverne; ti si zapersegel, de ne že¬
liš smerti grešnika, ampak de se spokori in večno živi, Eceh.
33 , 11.; ti imaš veči veselje nad enim spokornikam , kakor
nad 99 pravičnimi, ki pokore ne potrebujejo, Mat. 18, 13.;
ti si krivičniga Caheja pridobil, Matevža za svojiga apostel-
na poklical, Samaritanko spreobernil, Magdaleni odpustil,
zgubljenimu sinu prizanesel; o! prizanesi tudi nam po svoji
neskončni milosti!

Glej, usmiljeni Jezus! le mladost in prevabljive prilož¬
nosti so bile nas zmotile, kot zgubljeniga sina; ali kakor je
bilo po spoznanim grehu njega kesanje čez vse veliko, nje¬
ga sklep čez vse terden; tako se bo tudi vedno naše serce
žalosti topilo, tebe nikdar več žalilo, našiga sklepa nobena
skušnjava poderla ne bo. Podeli nam le dans svojo roko,
nikdar je spustili ne bomo. — Gospod! kličejo dozdaj zani-
kerni starši, pozabljivi gospodarji in gospodinje! milost, mi¬
lost skaži nam. Kar smo dozdaj v starim letu zamudili, to
hočemo v novim pridobiti; ne bomo skerbeli tolikanj za časno,
marveč za večno, za lepo izrejo svojih otrok, za zveličanje
svojih duš. Gospod! kličejo grešniki vsi, zapustimo svojo
pregrešno pot, obernemo se na pot pokore, dans, ker sliši¬
mo tvoj glas, ne oterpnemo svojih sere; daj nam le gnado
prav spoznati svoj dušni stan, verige pregreh, v ktere smo
bili dozdaj zakovani, raztergati; in kader koli nas bo skuš¬
njava mikala v stare že enkrat obžalovane pregrehe pasti,
oživi v našim spominu današnje sveto premišlovanje: de s
svojim truplam gremo le v grob, s svojo dušo pa v večnost.
Amen.

V cerkvi svetiga kriza verh Kumskiga v Berdih

1850 .

V god Kristusoviga vnebohoda,

na kteriga dan je v imenovani cerkvi po razpisu sv. očeta
papeža Pija IX. od 24 .  Svečana 1848 popolnama odpustek.

Išite, in botc najdli, in kdor iše, ta
najde. Mat. 7,7.8.

^^troku,ki v ozki dolini med visocimi gorami prebiva,
in je malo kaj še čez očetov prag bil, se ves svet zdi le
tako velik, kot dolina, v kteri prebiva, in visoke gore, ki
jo obdajejo, so njegoviga sveta meje, in otrok še celo misli:
v nebesa priti, od kterih mu dobra mati pravi, de one zgo-
rej, zgorej so, je potreba le na visoko goro zlesti, in se v
oblak vreči, in bo v nebesih že. — Tako sim mislil jaz, ko
sim mali deček bil; — pa otrok misli po otročje, se izuri,
zbistri ino kaj vednosti pridobi še le z leti, in če tudi na
visoko goro zleze, se mu odpre nov, velik svet; vidi, kako
se visoka gora unkraj znižuje, v lepe planjave sprostuje, v
prijetne homce raste in dalej v visoke snežnike kipi; vidi
začudovaje se, de svet mora biti silno velik, in če količkaj
razvitiga uma ima, bo lohka po pameti sklenil, de unkraj
visokih snežnikov so še novi kraji, nove mesta, nove vasi,
nove reke, nepoznani ljudje ptujiga jezika, kteriga on go¬
voriti ne zna.

O ljubi moji! gotovo, svet je velik , in veste , koliko
meri in pa kakšin je? — On meri 9,281,916štirjaških milj;
podoben pa je nar bolj haranči, tedej je okrogel, se nekjer
ne naslanja, se na nikogar ne opira, v zraku visi, in bo od
zvezd, nebeških teles v ravnovagi obderžan, de ne pade,
kteri se v 24  urah okoli svoje osi krog solnca zasuče, po
kterim zasukanju noč in dan imamo ; dve tretjinki tega veli-
kiga sveta ste voda in morje, in le enatretjinka je suha,ro-

4 *

52

dovitna zemlja, ktera okoli enajst sto milionov ljudi s tolikanj
jezer in jezer zverinami z vsim potrebnim previdi, in jih bo¬
gato redi.

Kdor od tega velikiga sveta vsaj nekoliko viditi hoče,
se vede, ne sme ledoma za ognjišem čepeti in se le po niz¬
kih dolinah sprehajati, temuč mora hoditi in hoditi le dalej
naprej, ino vi, ki zlasti o poletnim in jesenskim času s tež¬
kim bremenam na glavi po vsih krajih razidete se, žlahtno
sadje in sladko grozdje prodajaje, oblezete hribe in doline,
vi vidite in poznate vsaj nekoliko sveta, in kadar iz globoke
doline na visok hrib, postavim iz Loga naPredilj prisopihate,
se vam pot scurkama po obličju vdira in sapo zapira, kaj ne?
takrat breme odložite, pot si s čela obrišete, hladen vetrič
vam naprot perpihlja, in vam kar prijetno dene to, in takrat
sami pravite, de v nizkih dolinah je soparica doma, ki člo¬
veka mori in mu dihali ne pusti; in zlasti, kadar ste pervi-
krat na kaki hrib peršli bili, se vam je na njem kar prijetno
zdelo, ste vidili daleč nov svet krog in krog, in mislili sami
pri sebi, raji bi skorej na visocih planinah prebivali, ko v
ravnih dolinah, v znožju pod hribam.

Na visocih gorah, glejte! nar pervo juterno solnce za-
bliši, in kadar o večeru v gnado božjo zajde, se še pri celi
naravi poslovi; in kakor prijatel prijatlu pri odhodu roko po¬
da , in še poljubita se, tako tudi rumeno solnce o zapadu
svoje zadnje žarke še hribam pošilja in se na njih utrinja,
kakor bi se pri njih poslavljalo , ter že davno v dolinah mra-
či se; hladne sape na gorah zrak vedrijo, soparico morijo
in jo zganjajo v dolino ; čiste vode na gorah zvirajo, ki če-
de in ljudi pojijo, in dokler v ravnino ne pridejo, se navzdolj
prelivaje z marsikako nesnažno in ostudno rečjo pomešajo,
nemeden duh dobivajo, in ne diši nam piti jih.

Sveti občutleji, ki človeka na visoki planini sprehajajo,
in mu serce povzdigujejo, le na kviško, na kviško prebivat
iti, ti sveti občutleji, menim so bili lepa priložnost slavnimu
slovenskimu pesniku k lepi pesmi „od Planinarja“ , ktera se
v „Gerlici“ bere, vredna , de ene stavke iz nje tukaj očitno z
leče povem. Planinar v pesmi svoji ne more zadosti prece¬
niti rajskiga veselja, kteriga na gorah zavživa, pa tudi ni
drugim nevošljiv se ga do sitosti napiti, torej vabi gori k
sebi nižave sina in poje med drugim tako:

Men’ pervo solnce zabliši,

Ko zajde, meni še svitli;

Mrakovi dol stanujejo,

In serca omerzujejo;

Prid’ verh planin,

Nižave sini

Men’ čiste sape zrak vedre ,

Mi jasnijo glavo , serce ;

Tara dol megle se vlačijo,

Duha more in tlačijo,

Prid’ vtrli planin,

Nižave sin!

Studenci bistri mi teko,

Poje mi čedo in travč,

Tam dol se reke zbirajo ,

Jezove, breg podirajo;

Prid’ verh planin,

Nižave sin ! — itd,

Resnica je to, kar planinar v svoji pesmi poje: Voda
in zrak sta tolikanj čiste ji, kolikanj višeji.

De z visocih hribov se daleč krog sebe vidi, in spozna
lepota kake dežele , je tudi satan sam dobro vedil, ter Je¬
zusa skušaje na visoko goro pelje, mu razkazuje lepe doline,
bogato polje, mu laže, de bogata dežela pred njima njegovo
kraljestvo je, kteriga njemu dati hoče,ako se le tolikanj po¬
niža, de prednj poklekne in moli ga. Znan je odgovor, ka¬
ko je Jezus nad skušnjavcam zagromel: Poberi se , satan ;
Boga samiga moramo moliti in mu služiti.  Mat. 4, 10.

Čas svojiga življenja je pa tudi Jezus hribe in gore več
ljubil, ko doline, in velikokrat je na njih prenočil v goreči
molitvi. Svoje učence je na gori lepo molitev: „Oče naš“
moliti učil; na gori je svojo imenitno pridigo od osem blagrov
imel; na gori Tabor se je pred tremi svojih apostelnov spre¬
menil; na Oljski gori je svoje britko terpljenje začel in na
gori Kalvarji ga končal; in po svojim častitljivim vstajenju
se je današnji dan na Oljski gori več ko pet sto učencam po¬
kazal , od njih slovo vzel, se iz svoje lastne moči od tal v-
zdignil, in po oblaku plaval v svoje nebeško kraljestvo.

Tudi nam, kadar na visokim hribu smo, se dozdeva,
de smo bliže j Boga, bližej nebes, serce nam takrat nekoliko
hitre j bije, in kakor se dim na kviško vali, tako tudi naša
molitev na hribu opravljena, ki iz ponižniga serca puhti, le
k Bogu hiti, prosi živini srečo, bolnikam zdravje, blagoslov
polju, grešnikam spreobernjenje, mertvim pa večen mir in
pokoj. — Tudi našim pobožnim prednikam, kterih imena so
se na svetu že pozabile, pa so tamkej v večnosti, kakor
zaupamo, izvoljenim božjim prišteti, so bile gotovo visoke
gore in prijetni'hribci ljubi, ktere so pogosto obiskovali, na
njih goreče molili; in v. znainnje svoje pobožnosti in v za¬
hvalo uslišane molitve so nar raji na visokih hribih cerkve

54

postavljali, in če se vi po vaših Berdih ozrete, skorej na
vsakim liribcu kako cerkev zagledate.

O de bi jih pač le tako pridno obiskovali, kakor prilož¬
nosti dovolj imate! Kadar je kje kaki shod, sicer nora mla¬
dost od vsih krajev skupej vre, pa žalost! ne Bogu služit,
marveč hudiču, po dokončani službi božji se naglo v kroge
vertit; od današnjiga shoda sicer to ne velja, torej se nad-
jam, de ste se dans iz goršiga namena tukaj sošli; veliko
jih je semkej v cerkev svetiga križa zavoljo tega prihitelo,
svojo spoved opravit, sveto obhajilo prejet, molit po menitvi
svete matere katoliške cerkve, in zadobit popolnama odpu¬
stek, kteri se od včerajšnih do današnjih večernic tukaj za-
dobiti zamore.

lšite , govori Jezus pri sv. Matevžu 7. in bote najdli,
in kdor iše, ta najde.  Vi, ljubeznivi! ste tedaj prišli sem¬
kej iskat tega popolnama odpustka; iz globočine svojiga ser¬
ca želim, de bi bili našli vsi, česar so iskat prišli; tode po
pravici se bojim, de bi utegnili med vami biti nekteri, kteri
celo nič našli niso, marveč so ali pa bodo še dans zgubili
in zapravili to, kar so seboj prinesli. V mojim današnjim
govoru hočemo torej prevdariti, 1. kteri so taisti, ki so našli,
česar so iskat prišli; 2.  kteri so taisti, ki so iskali, pa niso
našli, in 3. kteri so taisti, ki niso ničesar iskat prišli, temuč
so še to zgubili in zapravili, kar so seboj prinesli. Iz moji-
ga današnjiga govora bote lohka sami spoznali, ali ste po¬
polnama odpustek zadobili ali ne.

Speljava.

A.  Kadar je človek tako nesrečen, de je kaj zgubil,
ga koj nekaj v sercu zaboli, klavern in pobit postane, na
obrazu se mu vidi, de mu nekaj prav ni, ne da si pokoja,
ne miru, iše, iše tako dolgo, dokler zgubljene reči ne najde,
naj bo že ta zgubljena reč ali velike vrednosti, ali pa le maj¬
hne cene. Iše se zgubljen zlati denar, pa tudi za butičico se
pogleda, ako ravno se jih po deset za krajcar dobi.- Zgubi
pastir na paši kako živinče, — spomnimo se le svojih otro¬
čjih let — ah! kako joče, kako globoko zdihuje, po hribih
in dolinah teka, ne porajta, če se tudi med ternje zaplete,
ga ono vprašne, ali do živiga zbode; on gre le naprej; po¬
zabi žeje, lakoti in truda, ter po imenu kliče zgubljeno ži¬
vinče; — in ako je po težavnim iskanju tako srečen, de je
najde! to, ah! kako je vesel, če tudi mermraje in živinče
pretepaje, vender z velikim veseljem ga žene do čede, in
sladko prepevaje goni celo čedo v očetov hlev, in jo lepo

55

oskerbi, ter ne boji se zdaj debelih požirati, še manj očeto-
ve šibe; kratko veselje, ker najdel, cesar iskal je. — Bil
sim tudi sam enkrat v pričo, ko je nekdo tisti perstan zgu¬
bil bil, kteriga je pri poroki s svojo nevesto zmenjal, ah,
kakšna žalost! kako sva iskala, gori in dol hodila, vsako
travico pregledala, dokler nisva najdla zgubljeniga persta-
na, in ko sva ga najdla, koliko veselje! —Tudi žena v sve¬
tim evangelju Luk. 15. ko je bila svoj denar zgubila, je jo¬
kala, premetala, pometala, in ko ga je našla, kako je bila
vesela? Od samiga veselja svoje sosede, svoje prijatlice
skliče ter reče: Veselite se z mano, ker najdla sim zgublje¬
ni denar.

Ali ljubi moji! več vredna, ja neizrekljivo več vredna,
ko jarm volov, ko s žlahtnim kamencam vloženi perstan, ko
vse zlato in srebro celiga sveta, je dobra, tiha, mirna, po¬
kojna vest. — Če si že toliko prizadenemo, kako zgubljeno,
trohljivo, menljivo reč najti, ino si prej pokoja ne damo, do¬
kler je v roko ne dobimo, kolikanj več nam mora nad tem
ležeče biti, kadar smo nar dražeji bogastvo svojiga serca
zgubili, dušni mir in pokoj zapravili, svojo vest razdražili?
Koliko si moramo tedaj prizadjati, de si vest upokojimo, dušni
mir zopet zadobimo? — Tisti tat pa, ki nam vest razdraži,
dušni mir in pokoj ukrade, našo dušo rani, de ona bolna
leži, ta tat se imenuje greh.  Duša z greham omadežana,če
tudi v zdravim truplu prebivanje bolna, za smert bolna; tre¬
ba jo je zdraviti, kakor se tudi bolno truplo ozdravlja.

Ža vsako telesno bolezen se vsaj od začetka zdravilo
najde, in po kmetih, kjer zdravnikov nimate, sami marsikako
bolezen, ki človeka napada, ali odvernete, ali pa tudi po-
polnama ozdravite; za telesne bolezni se najdejo zdravila,
ktere zemlja rodi, ino teh naj se tudi bolnik po modrim na-
svetovanju pametnih ljudi, ne pa kakih umazanih bab, golj-
fivk in mazačevk,ki pregrešno kvasijo, de jim je bolezen na¬
rejena, in kake skrivne po svojih vražnih mislih veliko po-
magljive molitve in nerazumljive besede vmes trosijo in po-
lagama šeptajo, posluži, de zaželjeno zdravje doseže. — Ka¬
kor so za bolno telo le pozemeljske zdravila, ravno tako so
za dušne bolezni le duhovne zdravila, in ranjeno vest nič
drujiga zacelilo, ozdravilo ne bo, kot dobro opravljena spo¬
ved. — Dokler človek v grehu zakopan, v nepokoju sam sa¬
bo živi, ga zmirej nekaj straši in plaši, zdi se mu, de mu
težek kamen na sercu leži, hudo ga peče in žge kot žerjavi¬
ca, za smert je bolna njegova duša, pa kaj? — umira že.
Ah! kdo mu bo pomagal, kdo ga ozdravil, kdo mu odvalil
tisti kamen, ki ga na sercu tisi, kdo pogasil tisti plamen, ki
mu dušo mori? — Zdravila za bolno dušo drugiga ni, ko

56

serčno obžalovanje in odkritoserčno spoznanje svoje dušne
bolezni, in le takrat, kadar Kristusov namestnik čez dušniga
bolnika besede izgovori: Jaz te odvežem tvojih grehov v
imenu Boga Očeta in Sina ino svetiga Duha, se od serca
odvali tisti težki kamen, in pogasi tisti hudi plamen, dušili
bolnik zdaj ozdravi, poverne se pokoj v njegovo razdraženo
serce, gnada božja njegove rane zaceli, on je zopet prijatel
božji, božji otrok in zadovoljen sam sabo. Ker grešniki smo
vsi, menim, in prepričan sim, de smo tudi že vsi skusili, de
razun zakramenta svete pokore hladila, zdravila za pekočo
vest ni. Pa zaslišimo v poterdilo tega še eno zgodbo.

V mestu Antverpen-u na iVizkozemeljskim je živel žlah¬
ten bogat gospod, kterimu je velik smertni greh na vesti bil,
kteriga se ni spovedati mogel, akoravno ga je vest neprene-
hama opominjala in hudo pekla. Umreti, tudi v peklu goreti,
si je mislil, o! to ni tako hudo, kot ta greh na spovedi po¬
vedati.

Slišal je, de se nima grešnik grehov spovedati, ako jih
pozabi. Začne torej prav dobre volje biti, žlahtniga vina
obilno piti, z njim pregreho zaliti, pa svoje vesti v vinu ne
utopi, ko se prespi, ga vest še le huje peče, grize in kolje.
— V ptuje dežele se poda, po vodi in po suhim veliko kra¬
jev prehodi, pa staro pregreho le seboj vozi in je ne pozabi.
Vseli se zadnjič v mestu Antverpen-u, in si z nar težavni-
šimi učenostmi glavo beli — pa serca le ne ohladi. — Slišal
je tudi, de se grehi skoz kes ali grevingo, z molitvijo in
drugimi dobrimi deli omijejo; moli, cele noči v molitvi za¬
ostane, cele dni se pri merzli vodi in ob suhim kruhu posti,
z obema rokama ubogajme daja, in se tako ojstro pokori kot
nekdanji pušavniki v svojih berlogih; pa razdražena vest mu
še pokoja ne da, temuč veli: Eno je treba storiti, pa dru-
jiga ne opustiti.  Mat. 23, 23.

Ker svoje razdražene vesti v vinu ne utopi, v popot-
vanju nje pokoja zastonj iše, v terdiin učenju ne najde, z
molitvijo ino s poštam tudi ne kupi; sklene ubožec še to pre¬
greho storiti, ktera sama nobeniga odpušenja vredna ni, sklene
sam sebe vgonobiti. Dvoje nar boljih pištolj vzame, nabaše,
ter zapreže in se na svojo grajšino pelja tamkej sam sebe
ustrelit, in utolažit tako razdraženo vest. — Ves zamišljen,
prebledeti dalje derdra; ker plašno svoje oči semtertje obra¬
ča, zagleda na cesti peš iti častiti ji viga starčika s sivimi la¬
smi , kteri gospoda pohlevno pozdravi in se mu s prijazno
besedo tako prikupi, de ga povabi na voz sesti in se z njim
peljati. Ta sivi starčik je bil rnašnik, bistra glava, zgovo-
rin, skušen mož, marnal je ginljivo od mnogih reči, od za¬
četka od vnemarnih, dokler tudi do svetih ne pride in jako

5 ?

goreče in prepričevavno od zakramenta svete pokore govori,
ter pravi: Kaj bi nek siromak grešnik počel, kako se otel
pogubljenju večnimu, ako bi svete spovedi ne imel,ktera mu
je po storjenim grehu poslednje in edino rešilo?

Na te besede gospod žlahtni k poskoči, kakor de bi ga
bil duhoven na kako skrito bolečino grozovito in pa nalaš
zadel, se mu zagrozi in reče: Kaj pravite, kaj marnate? od
kod in pa kako vi duhoven mene poznate? Mašnik žlahtnika
zdaj za zamero prosi ter reče, de žlahtnika še svoj živi dan
vidii ni; kar sim pa govoril, pristavi, je pač navada taka,
de vsak po svoji šegi reče to, kar ve in zna. Naj bi pa
vam, gospod, v kaki dušni težavi pomagati utegnil, še na
dalje mašnik pristavi, le velite, jaz sim pripravljen. — Iz¬
povedal se vam ne bom, odgovori žlahtnik ves omamljen. Saj
se še kako drugač pomaga, reče duhoven. Mož beseda!
reče žlahtnik, ter mašnika za roko prime ino v tem se do
grajšine pripeljata. Duhoven hoče dalje, tode žlahtnik ga
ne pusti, mora pri njem prenočiti. Po večerji se še dolgo v
noč pogovarjata, in žlahtnik ne pusti svojiga gosta spati prej,
dokler mu one pomoči ne pove, brez spovedi odpušenja gre¬
hov zadobiti. Duhoven ukaže žlahtniku še eno uro čuti in
dobro izprašati svojo vest, ne ravno za spoved, ampak za
obžalovanje pred Bogam, česar pa še drugiga potreba bo,
hočeva jutri zgodaj opravili. Lohko noč, jutri zarano se vidi¬
va; in gresta vsak v svojo izbo.

Kakor hitro se svita, že prileze žlahtnik na vrata svo¬
jiga gosta, rahlo terka rekoč: Kar ste mi sinoč naročili, vse
sim storil zvesto, kaj bo pa zdaj?Nič hudiga, odgovori maš¬
nik, le samo sprehajat se greva na vert. — Sprehajaje ga
mašnik vpraša, ali bi mu pri sercu že kaj ložeje bilo?Šezmi-
rej me hudo peče, reče žlahtnik. Lohka, povzame mašnik
besedo, de vam pri sercu še ni kaj odleglo, de pri izpraše¬
vanju vesti ste še kaj pozabili. Ali vam je to, in to, in uno
na misel prišlo, kar bi bili morebiti vi storili kdaj? Tako sta
izpraševaje vsih deset božjih, pet cerkvenih zapoved, sedem
naglavnih, devet ptujih grehov in pa dolžnosti stanu spregle¬
dala, nar skrivneji zadolžke serca razkrila, in kadar sta v
tisto storjeno pregreho, ktera je žlahtniku kot kamen na sercu
ležala, irt v obup pripravljala, zadela, je on svoje obličje z
rokami zakril in zdihnil rekoč: Ravno to, duhoven gospod,
ravno to, je moja nar veči nesreča in hudoba, ktere se jaz
spovedati ne morem. Mašniku se solze po licu uderejo, in
reče žlahtniku: Nikarite tako, moj gospod, in potolažite se,
saj ste se tega greha ravno zdaj spovedali, in ni ga nama
treba na dalje v misel jemati. Le še drugih grehov izpovej¬
te se, h kterih spoznanju vam po izpraševanju pomagal bom,

58

in potem hočeva spoved prav čedno skleniti. Tako sta po
napeljevanju duhovnica očetav se lepo storila, in žlahtnik zdaj
z Rogam v prijaznosti pa v miru s svojo vestjo, je bil zopet
veseliga serca.

Glejte, ljubi moji! kakor je ta žlahtnik še le po dobro
opravljeni spovedi pravi dušni mir zadobil; ravno tako tudi
mi po ti edini poti, po dobro storjeni spovedi, pravi dušni
mir in pokoj zadobiti zamoremo. Razžaljene vesli ne utolaži
dobro jesti in piti, ona meče v sladko jed in prijetno pijačo
svoj grenki pelen; ne utolaži je šumeča vesela drušina, ne
cviljenje goselj, ne trobente glas, ne basa grom, naj si bodo
še tako soglasni, huda vest stori, de se ti neprijetno glasijo;
ne pomaga se iz drušine v samotno pušavo podati, pekoča
vest te bo kot Kajna tudi v njo spremila; ne pomaga druši¬
ne, veselice spreminjati, huda vest gre povsod in zmirej s
tabo in ti neprenehama tvojo pregreho očita.

Res, grešnik! zamoreš za en kratek čas svojo vest oglu¬
šiti, pa ne misli, de, ker njeniga očitanja ne slišiš, si jo za¬
dušil, pokončal in zaterl; glej! kakor pred nevihto vse po¬
tihne, vse obmolkne, pa nanaglama burja pribuči, ki cestni
prah vzdiguje in se v sveder na kviško verti, debelo dre¬
vo polomasti, se naliv usuje in tudi še toča vmes priropoče;
ravno tako se bo tudi tebi tvoja oglušena vest na zadnjo uro,
ko že prepozno bo, grozovite je ko nekdej prebudila, in pri¬
peljala v tisti nesrečni kraj , iz kteriga nobene rešitve ni.

O vi vsi, ki ste dans z velikim kesam v odkritoserčni
spovedi svojo razdraženo vest utolažili, kako prijetno, kako
hladno vam je zdaj pri sercu! namesti žalosti imate zdaj le
veselje, namesti bolezni le zdravje, namesti smerti le življe¬
nje; hvali in tolaži vas vaša vest, hudo vreme jeze božje,
kteriga ste se bali in tresli pred njim, je potihnilo, in osre-
čevavno upanje v božjo milost vam je zasvetilo.

Kakor se pa ozdravljencu, ki je hude bolezni ozdravil,
in smertni nevarnosti odšel, rada stara bolezen poverne, ako
se skerbno ne varuje jedi in pijače, pregrejenja in razhlaje-
nja; ravno tako sc utegne tudi vam dušna bolezen, ktere ste
dans ozdravili, poverniti, ako zvesto ne spolnite, kar ste
dušnimu zdravniku, spovedniku, obljubili, ako se skerbno v
prihodnje ne ogibljete, česar ste se ogibati in varovati skle¬
nili. Obljubili ste pa ne njemu, ampak temu,  na kteriga me¬
stu on sedi, samimu živimu Bogu,  dano pohujšanje popra¬
viti, storjeno škodo poverniti, sovraštvo razdreti; obljubili
so starši in gospodarji svoje otroke lepo odrejevati, s posli
ne hudo ravnati; obljubili so mladenči in dekleta pošteno sra-
možljivo živeti, greha se varovati, pokoro storiti; obljubili
so otroci starše spoštovati in radi ubogati; zetje in neveste

59

so obljubili s starimi lepo ravnati, jim dati, kar jim gre; ob¬
ljubili so pijanci zmernost v pijači, požrešniki v jedi; oblju¬
bili so goljfivci librice ne za cel funt prodajati, dobriga bla¬
ga s slabim ne več pomeševati in vse za dobro spečati; ob¬
ljubili so zapravljivci varčni biti, in stisnjenci radodarni, je-
zičniki molčeči, serditi krotki, napuhneži ponižni, leni pridni
biti; kratko, obljubili so vsi novo življenje pričeti v Jezusu
Kristusu, Gospodu našim.

O vi vsi! ki ste tako terdin sklep v svojim sercu spo¬
čeli, skažite ga tudi v djanju; in ako ga bote v resnici, v
djanju pokazali, dozdanjim greham nasprotne čednosti doper-
našali, vas jaz s tega božjiga mesta, in v tega imenu, v
kteriga tukaj govorim, v imenu Jezusa Kristusa- zagotovim,
de so vam vaši grehi odpušeni, in de ste našli, česar ste
iskat prišli, dušni mir in pokoj.

Vidim, de imate tudi goreče želje božji pravici zadosti¬
ti , in za svoje grehe ojstro pokoro storiti; pa kar vi sami
od sebe, iz lastne moči storiti ne zamorete, vam pa sveta
mati katoliška cerkev pomagati želi in hoče, ter dans skesa¬
no spovedanim, vredno obhajanim, to cerkev svetiga križa
obiskajočim in v nji navadno molitev za svete odpustke oprav¬
ljajočim svoj duhovni zaklad odpre in neskončno zasluženje
Jezusa Kristusa, zasluženje prečiste device Marie in druzih
svetnikov v prid oberne. Zajeli ste dans iz tega zaklada, in
Bog na te dobre dela, ktere mu vi dans darujete v zadostilo
svojih dolgov, oziravši se, je vam tudi vse časne pokorila
milostljivo odpustil. — O bodite mu hvaležni, nikdar ga ne
žalite več. Varite se greha, ne delajte več dolgov pred Bo-
gam, dolžan komu kaj biti, to poštenimu človeku zmirej otožno
misel dela. Za zdaj vam je Oče nebeški časni in večni dolg
odpustil; ali tem, ki prederzno v njegovo milost grešijo, on
odpustil ne bo. — Ohranite skerbno, kar ste našli, dušni
mir in pokoj.

B.  Drugič sim rekel, de utegnejo med vami tudi takšni
biti, kteri so prišli sicer iskat dušniga miru in pokoja, kakor
tudi popolnama odpustka, pa so se zastonj trudili, zastonj
ta pot storili, ter našli niso, česar so iskat prišli. I kaj bote
rekli, ali je število taistih veliko ali le majhno? — Ah! bo¬
jim se, de število taistih bi utegnilo zadosti obilno biti; za¬
kaj njih priprava za prejem zakramentov sv. Pokore in pre-
svetiga ttešnjiga Telesa ni bila takšna , kakoršna bi mogla
biti, njih skerb premajhna, njih spoved poverhama, njih ob¬
hajilo nevredno.

Hišni gospodar, ki imaš svoje žitno polje, vinske go¬
rice, in obilno družino, ki ti delati pomaga, kaj ne? ti po¬
šiljaš svoje hlapce zemljiše obdelavat; oni morajo orati, se-

60

jati in povlakati, terte obrezati in vezati, in vse bi mogli
tako storiti, kakor jim ukažeš ti; pa kolikokrat ti njihoviga
dela pomankljiviga ne najdeš in jih ne grajaš zato? — Hišna
gospodinja, ki imaš svoje dekle, de ti morajo hišno orodje
snaziti, cediti, čisto prati, vse po hiši pospraviti, v pravim
redu hraniti, kolikokrat ne najdeš priložnosti in vzroka jim
očitati, de svojiga dela na tanko storile niso? de kuhinska
posoda ni čisto sprana, osnažena, in de po vsih kotih v hiši
je vse razmetano? Gospodar in gospodinja! ali sta zadovoljna
s takimi posli, ki vama le poverhama delajo? Če za besedo
ne marajo in se ne poboljšajo, ali jih bota še v svoji službi
obderžala in jim ne pokazala s trebuham za kruham ? — Če
torej že dober hišni gospodar in pridna hišna gospodinja po-
mankljivo delo svojih poslov pozna in po pravici graja; koli—
kanj več rečem, bo poznal in grajal pomankljivo storjene
spovedi nebeški Oče, on, ki vidi in na tenko pozna, kar se
v nar skrivniših kotih človeškiga serca godi? Niso torej vse
storjene spovedi dobre; slabe, poverhama storjene spovedi
pa ne obrodijo praviga, zveličanskiga, dušniga miru.

Kar se meni posebno pomankljiviga in pregrešniga na
veliko spovedih zdi, je vedno zgovarjanje in zvračanje na
druge, ker nobeden sam kriv biti noče, in namesti sam sebe
na spovedi le druge toži.

Mož toži jezično ženo, klepetavko, žena pa zapravlji-
viga moža, pijanca; stari tožijo nehvaležne mlade, mladi pa
zabavljive stare; neveste tožijo opraljive taše, taše pa pre¬
vzetne neveste; zetje tožijo zbirljive taste, tasti pa lene zete;
starši tožijo neubogljive otroke, otroci pa sitne starše; go¬
spodarji tožijo zanikerne posle, posli pa krivične gospodarje;
mladenči tožijo priliznjene zapeljivke, plesavke, zapeljane
dekleta pa tožijo pohujšljive mladenče, plesavce; ta toži tega,
uni uniga, ter le sam lep, čeden, brez madeža, brez greha
biti hoče, in le redek je, ki bi naravnost z Davidam rekel:
„Grešil sim“  II. b. kraljev 13,13.; redek, ki bi z zgublje¬
nim sinam s pravim kesam spoznal: n Oče! grešil sim, zoper
nebesa in zoper tebe.  Luk. 15, 21.

Spovedi veliko današnjih kristjanov so podobne prevzet¬
nim farizejem, ki se hvalijo in bahajo, koliko dobriga storijo,
koliko vbogajme dajo, in pa de nikogar s kolam ne pobijejo,
z nožem ne prebodejo, nobenimu živine iz hleva ne ukradejo,
očitno ne prešestvajo, kratko nič kaj taciga ne storijo, za¬
stran kteriga bi jih pravica zasledovala; če se pa vender
kakiga grelika obtožijo, imajo, kakor na stergano suknjo
perpravljeno zaplato , tako tudi na svoj greh že umišljen zgo-
vor, de ne oni sami, marveč zabavljivi, sitni ljudje, neukro-
teni otroci, hudobna družina, zamerljivi sosedje in tako dalje,

61

so vzrok, de se jezijo in še vmes kolnejo, ko bi tih sitnih
ljudi ne bilo, pravijo, saj bi nikdar ne kleli, nikdar se ne
jezili.

Ti in tem enaki zgovori, veste kaj? jih toliko zgovoriti
zamorejo, ko saje človeka čisto umiti: kolikor dalje se človek
s sajami dergne , tolikanj černeji postaja; ravno tako se iz-
govarjavci tolikanj huje tožijo, kolikor več se izgovarjajo in
na druge zvračajo.

Res, priserčni moji! res prijetno bi bilo na svetu živeti,
ko bi bili vsi ljudje enih misel, enih želj: ali prosim vas, po¬
glejte le na svojo roko, po petero perstov, kaj ne? jih na
eni imamo, pa eni so krajši, eni daljši, eni debelejši, eni
tanjši, ino vender nobeniinu človeku tako nespametna misel v
glavo ne pade, de bi si dal daljši perste krajšati, de bi imel
vse enako dolge, ampak vsili petero hoče imeti takšnih, ka-
koršne mu je Bog dal, zato ker mu jih vsili petero dobro
služi; glejte ravno tako tudi pravimu, ponižnimu kristjanu,
sitni, zoperni, prevzetni, napuhnjeni, pikri ljudje k dobrimu
služijo, ter mu le priložnost dajejo, z njimi svojo poterpež-
Ijivost v djanju skazati, z vsimi se ve ponižen človek obna¬
šati; rogovilastiga prevzetniga se ve ogniti, z naglim lepo
ravnati, s sitnim poterpeti, kasniga ve pospešiti, nevedniga
podučiti, modriga poslušati, kratko z vsakim shaja. — Kakor
nam vsili petero perstov dobro služi, ako ravno so eni daljši,
eni krajši, ravno tako je pravimu, ponižnimu kristjanu, s
krotkimi in zabavljivimi, z visokimi in nizkimi, z učenimi in
nevednimi, z veselimi in čmernimi lohka izhajati, de pa ti z
nikomur ne shajaš, temuč vsako besedo pregrizneš, vsako
presečeš, se jeziš, togotiš, godernjaš in še vmes kolneš, je
vzrok le tvoj skriti napuh, kteriga ne poznaš, pa tudi spoz¬
nati nočeš, ker se le čez druge povzdiguješ, in nar več mo¬
driga od vsili šteješ, in zdaj zvračaš še na druge to, česar
si kriv sam; zateri svojo prevzetnost, svoj napuh, in ne nosi
ga še celo v spovednico na prodaj. Rog, ki je v čistih du¬
hovih, v angelih, napuh zagledal, meniš, de ga v tvojim
sercu vidil ne bo? Meniš, deje  njegovo oko oslepelo? —
Vse spovedi, ktere so se dans in včeraj brez vsega kesanja,
brez vsiga obžalovanja, polne napuha, ošabnosti in z vrača¬
nja na druge storile, niso dobro storjene, ne rodijo dušniga,
osrečevavniga miru.

Nobeniga praviga, dušniga miru pa tudi ne dado lažnji-
ve spovedi, ker se le majhni grehi skerbno pripovedujejo in
na perste štejejo, veliki ali smertni pa popolnama zamolčijo,
ali pa le naciknejo, ali se le nekoliko od njih pove, de mo¬
ra spovednik le predolgo spraševati, in iz spovedenca spoz¬
nanje vleči; po dolgim, težavnim spraševanju mu pa še to

62

utajijo, kar so že enkrat obstali bili, ker se bojijo, de bi>
ako bi kaj velikiga na ravnost povedali in obstali, zavoljo
tega brez svete odveze od spovednice šli, torej se raji zla¬
žejo, kakor bi po pravici povedali, kakor so pred Bogam
samim krivi. Bog hotel, de bi tacih med vami, pa tudi nikoli
in nikjer ne bilo, kteri z lažnjivo spovedjo in s prigoljfano
odvezo se še celo prederznejo k angelski mizi stopiti, jesti
si meso in kri Jezusa Kristusa v večno pogubljenje; te nebe¬
ške hrane nevredno nasiteni, se ne bojijo razpočiti, kot Ju¬
dež Iškarjot; ki je pervi nevredno zavžil telo svojiga Odre¬
šenika.

Vsi taisti, ki se niso naravnost brez ovinkov, polni po¬
nižnosti, natanko, z velikim obžalovanjem pred Bogam in s
terdnim sklepam poboljšati se spovedali, niso našli, česar so
iskat prišli, dušniga miru in pokoja, svetih odpustkov tudi
ne, ker odpustki, grehov odpušati, tudi nar manjših ne, moči
nobene nimajo.

C.  Tretjič sim rekel, de bi utegnili med vami tudi takšni
biti, kteri semkej kaj iskat prišli niso, torej tudi ničesar najti
ne morejo, temuč so že ali pa še bodo zgubili in zapravili
to, kar so seboj prinesli. Število tih je še nar obilniši.

De vsi,koiikor je vas tukaj zbranih, niso iz tega name¬
na semkej prišli, dans svojo spoved opravit, in nasitit svojo
revno dušo z nebeškim kruham, temuč le pri daritvi svete
maše v pričo bit in božjo besedo v pridigi poslušat, mi bote
poterdili, de je ta gotova; pa namen tih je dober, je tudi
mogoče, de silne opravila jim pripustile niso se za prejem
tih zakramentov vredno pripraviti, ali pa so se bali, de bi
zavoljo obilnosti spovedancov in pomankljivosti spovednikov
ne bili mogli na versto priti; ti, če tudi popolnama odpustka
zadobili niso, so vender s tem potam drugo cerkveno zapo¬
ved spolnili, ktera pravi, de mora vsak katoliški kristjan
vsako nedeljo in vsak zapovedani praznik spodobno, v Bogu
zbran pri sveti maši biti.

Pa tudi ta bo gotova, de se jih je veliko iz druzih so¬
sesk, ki so že doma pri sveti maši in pridigi bili, tukej so-
šlo iz nobeniga posebniga dobriga namena, ampak le zavoljo
tega, ker so tudi njih sosedje šli, de bi kdaj poprašani, ali
so bili na veliki križ pri svetim križu verh Kumskiga, ven¬
der po pravici reči zamogli: se ve, de sim bil tudi jaz tam,
veliko, veliko ljudi, tudi Kranjcov, Korošcov in Štajercov je
bilo tamkej zbranih. — Takšni kaj iskat semkej niso prišli,
pa tudi ne bodo ničesar najdli,in jaz menim, de bi bili bolje
storili, ko bi bili doma ostali, oni bi si bili ta pot prihra¬
nili, kteriga so zastonj storili, in tudi čevljev bi bili kaj per-
varvali.

63

Pa tudi ta bo gola resnica, de so se nekteri iz slabih,
pregrešnih namenov tukaj sošli; ti pa kratko nikar niso prišli
na božjo pot, ampak Bogu na pot, in ti so taisti, in posebno
še taiste, ki so prišle iz gole vedičnosti vidit in pa videne
biti od tal do verha, ktere so se prale in prale in na obla¬
čila krepčala potratile, ne le de bi bile snažne, kar je prav
in lepo, temuč de bi le bolj košate bile in druzih oči na se
vlekle, ktere so si marne dajale, de na tem shodu se morajo
v novi obleki znajti, ktere ne bukvic ne roženkranca v rokah
nimajo, ampak le belo ruto v rokah žulijo in ,z njo okoli ma¬
hajo, ker moliti jih je sram. Vse takšne dobriga namena ni¬
majo, ako pregrešniga ne; te gotovo niso prišle iskat, torej
tudi kaj najti ne morejo, prišli so le pohujšanje sejat, zgu-
bljavat in prodajat svojo dušo hudiču in, ljubi moji! to je
zguba, de je ni veči.

Pa še druge verste so ljudje, ki se preradi po božjih
potih klatijo in se pri nobeni posebni pobožnosti pogrešati ne
smejo, desiravno za pobožnost celo nič ne marajo, in ti so
taisti, ki se med službo božjo s svojimi očmi zadosti zastop-
Ijivo pogovarjajo, de po dokončani službi božji se bodo zna¬
šli v drugi cerkvi, na ktere vogalu lorberjeva veja visi, kteri
se po službi božji sčakujejo, vsak na svoj par čakajo, berž
berž brez odloga v kerčmo hitijo, se z vinam nalivajo, in
tako opijejo, de tudi pamet zapijejo, zabavljajo, se skregajo
in dostikrat do kervi stepejo. De takšni celo nič našli niso,
temuč le zgubili in zapravili bodo, kar so seboj prinesli, to
jim bo obilno spričevala jutri njih prazna mošnja, bolna glava,
pa njih utruden, če ne še okervavljen život. Takšnim so
božje pota gladka steza v pogubljenje.

Ljubi moji! ako vas samoljubnost oslepila ni, ako dobro
poznate, kako se kazalo na uri premika, in ktero uro kaže
ono, ako je vaše duhovno oko zadosti bistro, to je, ako
imate še kaj vesti, in ste dobro podučeni v kristjanskim na¬
uku, položite zdaj le roka na svoje serce in poprašajte svojo
vest, ona vam bo odgovorila resnično, v ktero število tih
treh verst ljudi vi slišite zdaj: ali ste našli, česar ste iskat
prišli; ali ste le preslabo iskali, preplitvo v svojim sercu ko¬
pali in zavoljo svoje premajhne skerbi našli niste, česar ste
iskat prišli; ali ste pa le tje v en dan semkej prihiteli, ne
iskat, ampak le zgubljavat in zapravljat. — Jaz ne bom tu¬
kaj za nobenim s perstam kazal , jaz ne bem nikogar sodil,
ti si ta, ti si tisti, ti si uni, naj sodi vsak za se, sodil je
pa tudi že On, ki preiše obisti in serca. Ps. 7 ,  10. — Tega
se pa pač po pravici bojim, de bodo taisti, ki so se navadili
v življenju pri zdravju svete zakramente po nevrednim pre¬
jemati, de jih tudi na smertno uro nevredno prejeli bodo, po

64

kteri se nič več popraviti zamoglo ne bo. Ne recite, po kaj
bi si človek tolikanj glavo belil, in z veliko skerbjo v spo¬
min sklica val, in to na spovedi pravil zdaj, kar je storil
kdaj. — Ljubi moji! kaj taciga le misliti, je že velik greh,
takšni si vest, kot mati nedolžno dele zazibljejo, terdno spi,
pa se jim bo prepozno zbudila. — Bog nas vari tacih zmot!

Vam pa, ki ste po božjih potih le preradi Židane volje,
ki ne vidite dlje, kot kozarcu v dno, ki le preradi z boino
glavo dan po prazniku pričnete, vam naj moje zadnje opo-
minovanje velja, ktera v treh znanih, pa zlatih pregovorih
obstoji; poslušajte, pervi je ta: Dobre volje, mošnje kolje,
drugi: Akoravno sva si brata, mošnje si vender niso sestre,
ino tretji: Blago gre gor po niti, doli pa po vervi.  Kdor
količkaj uma ima, bo lohka razumel, kar ti trije pregovori v
sebi zapopadejo. Nikdar priden, razumen, premožin gospo¬
dar ne bo, kdor se po njih ne ravna; pomankanje, siromaštvo,
revšina, beraška palica, časna in večna nesreča pijancu za
petami gre. Zavživajte vselej, zlast pa še o gospodovih dneh
zmerno njegove dari; kar ste pa dozdaj pregrešili, to izbri¬
šite z vredno pokoro, raji nikdar nikarite hoditi na božjo pot,
na kak shod, ali kakor tukaj pravite, na somenj , kakor pa
tamkej s pijančevanjem, vlačuganjem, slabim zaderžanjem
pohujšanje dajati.

Ti pa, o ljubi Jezus! ki si nekdaj na današnji dan z
vso častjo od nebeških duhov in od izvoljenih božjih v sve¬
tim raju sprejet bil in sediš na desnici Očeta nebeškiga, ozri
se poln milosti z visocih nebes na to zbrano ljudstvo, iztegni
čez njega, kakor čez učence svojo vsigamogočno roko, izli
svoj blagoslov v vsi obilnosti nad njega, poterdi spokornike
v njih sklepu, zbudi vest zaspanim ,  daj gnado terdovratnim
grešnikam , de v se grejo , in tebe žaliti nehajo; usliši naše
prošnje, ktere smo s tega hribčika poslali. Kriste, usliši
nas! Amen.

V sv. Križu blizo Ajdov šine 1851.

V cerkvi O. O. Kapucinarjev.

Na dan Porciunkule.

Kdor nevarnost ljubi, bo v nevarnosti
poginil. Ekl. 3, 27.

IBft ppa je čednost, ktero snažnost imenujemo. Človek,
kteri jo ljubi, in se nje skerbno derži, je ljudem všeč, pa
tudi Bog ga zavoljo nje ne sovraži. Snažin zamore biti bo¬
gatin, ki tolikanj oblačila ima, de si ga lohka vsako uro pre¬
meni, snažin je pa tudi lohka ubožec, kteri komaj dvojno ob¬
leko ima. Če se mu ena razterga,si jovender lohka zaker-
pa, umazano opere in očisti, in tako lohka snažin stopi med
ljudi. Zavoljo tega pravi neki sveti očak tako: Revšino sim
ljubil vselej, nesnage pa nikdar.  Tako tudi vi, ubožni ljudje,
ste vender lohka snažni in čisti v svoji obleki. In če se jaz
zdaj po vas ozrem, se tega živo prepričam, de snažnost v
svoji obleki ljubite, ker vsi od perviga do zadnjiga dans na
delaven dan praznično oblečeni ste,ino veste kaj? — skorej
bi rekel, de prej preveč, kot premalo zanjo skerbite.

Prav je , de umazani, raztergani v hišo božjo ne pri¬
dete; prav je, de si umazano, oblateno obleko operete, se
po obrazu čedno umijete; prav je, de si možki razkodrane
lase počešete, si jih ženske tudi v kite spletete; pa z lepim
oblačilam se v cerkev le ljudem skazovat hoditi, z lepim ob-
lačilam družili oči na se vleči in jim dopasti želeti, se šo¬
piriti, lase prepletati in jih mazati tako, de se olje iz njih
cedi, o! to je pa potrata in greh. — Prav je, de imate de¬
kleta tukaj po Goriškem drugo obleko za ples, kot za hišo
božjo, in ako mi hočete verjeti, bote nar bolje storile, če
tistiga oblačila, kteriga ste pervikrat na ples nesle, v hišo

5

66

božjo nikdar ne pernesete; kar ste enkrat za hudičevo službo
oblekle, s tem se nikakor ne skazujte Bogu.

Od vunanjiga bi mogli tudi do notranjiga sklepati; tode
možje pravijo, de od vunanjiga do notranjiga sklep vselej ne
velja; pravijo, de vunanje je velikokrat goljfivo, torej tud
iz njega sklep storjen goljufen ; torej se tudi iz vunanje snaž¬
nosti oblačila, na notranje, na lepo očedeno serce sklepati
ne more vselej resnično, ker, žalibog! le prerado se permeri,
de pod lepo pisanim, če tudi svilnim jako dragim oblačilam
černo, omadeževano, pregrešno serce bije, pod revno, po¬
nižno obleko pa lepo, nedolžno, čisto serce klije. Jaz pa
vender nočem tukaj nobeniga soditi, za nobenim s persti ka¬
zati: ti, ti imaš pod lepo, drago obleko gerdo, ti pa pod
ponižno revno, žlahtno nedolžno serce, ker toliko je gotovo,
de grešniki smo vsi, in celo nobeniga ni med nami tako pra-
vičniga, de bi na svojim sercu kaj popraviti, kaj počediti ne
imel. Če rečemo, de greha nad seboj nimamo, sami sebe
slepimo in resnica ni v nas, govori sv. Janez. I. list i , 8.—
In ravno zavoljo tega, ljubeznjivi! ker spoznate, de greh
nad seboj imate, menim, ste se tudi tukaj tako obilno sošli,
prišli v cerkev svetiga Frančiška in skerbeli priti k studencu,
k vodi, ktera očedi in omije madeže našiga serca, ste
se včeraj in dans drenjali okoli spovednic in si prizadevali
dobro oprati in očistiti svoje serce madežev vsih.

Zanesem se torej in upam, de ste blato svojih pregreh
dobro odpravili, pa tudi vsako še tako majhno černo pikico
iz svojiga serca čisto izprali, de ste, kakor na svoji vunanji
obleki snažni, tako tudi na svojim sercu čisti zdaj. Pa glej¬
te ! kakor perica vsako snažno izprano perilo lepo pregerne,
z razgretim železarn podergne, belo kot sneg iz rok da, in
ta, ki ga je prejel, ga zdaj skerbno oblači, varno hodi, de

v blato, lužo ne zabrede, in tako hitro ne umaže; tako tudi

vi svoje serce, kteriga ste včeraj ali dans madežev greha
čedno oprali, zmiraj čisto ohranite ter se skerbno varite, de
v smradljive mlake starih pregreh več ne zagazite. Me bote
morebiti tudi zdaj vprašali, kako imate to storiti, de v stare
pregrehe'več ne zagazite? — Ravno na to, ljubi moji! vam
jaz dans odgovoriti želim, ter rečem: Ne ljubite nevarnosti,
zakaj kakor besede mojiga današnjiga predgovora izreko, bo
taisti, kteri nevarnost ljubi, tudi v nevarnosti poginil. Veste
pa tudi, ktere so te nevarnosti? — One so sploh vse grešne
priložnosti. Zaslišite tedej zapopadek moje današnje pridi-
ge: Kdor se v grešno priložnost poda, bo v greh hudo sku¬
šan in bo skorej gotovo padel, torej je nar boljši pripomoček
greha se varovati,pred grešno priložnostjo bežati. Poterpite!

6 ?

Vpeljava.

Vsi sveti očetje, cerkveni učeniki enoglasno učijo, de je
posebne gnade božje potreba, de človek v silnih, hitro na-
padnih skušnjavah ne pade. Pa saj sami dobro vemo, kar
skušamo vsaki dan, de nas namreč sleherna reč, ktera je
pred nami, bolj mika, močneje v gine, kot ta, ktera je daleč
od nas, ino ktere ne vidimo. Če, postavim, žejin ali lačen
človek pred merzlim Studencam stoji ali pa pred mizo , ktera
je z dobrimi jedili naložena, ga žeja in lakot dvakrat bolj
'tare, kakor pa takrat, kadar voda ali jed na kakim platnu
zmalano vidi. — Tudi satan, ko je Jezusa skušal, mu ni
sveta na popirju zmalaniga, obrisaniga kazal, ampak na vi¬
sok krib ga je peljal, in mu razkazaval s hriba doli lepo
deželo, ktero njemu dati hoče, ako le prednj pade in ga
moli. — Vsaka reč, ktera je pred nami, ktero sami vidimo
in ogledujemo, ima to lastnost, de se po svoji pričujočnosti člo¬
veku prilizne, prikupi, s svojo blišavo njegovo pamet zmoti;
kakor hitro je pa pamet zmotena in um oslepljen, se tudi
njegova volja naglo vda. Ker so pa po izvirnim grehu naše
dušne moči oslabljene , naš um otemnjen, naša volja spridena,
bolj k slabimu kot k dobrimu nagnjena; ker so naši počutki
tako zbujeni, poželjivost tako mogočna, de človek še tako v
pobožnosti uterjen v hitro napadnih skušnjavah, tudi brez
vse priložnosti že, v nevarnosti je, v greh privoliti in v skuš¬
njavi pasti: i kaj bomo še le rekli od lahkomišljeniga člove¬
ka, kteri je svojih gerdih pregreh komaj ozdravljati se za¬
čel, ali pa kteri ima še zastarane pregrehe na svoji vesti,
če se on per tako omahljivi volji, per tako zblojeni pameti,
per tako oživljenih počutkih,še vender v stare grešne prilož¬
nosti podaja? Ali ni gotovo, de bo v taistih zopet in zopet
padel? — Ni torej gola resnica to, kar vam želim dans do¬
kazati, de v grešne priložnosti se podati, je toliko kot gre¬
šiti, ino slehern, kteri iz takih priložnost ne beži, pade ino
greši ?

Pa per vsim tem si ljudje tega dopovedati ne dajo, de
v bližnjo grešno priložnost se podati, je toliko kot grešiti.
Zgovarjajo se ter pravijo pervič: Grešna priložnost nima toli¬
ko moči nas v greh zapeljati; pravijo drugič: Če je grešna
priložnost tudi tako vabljiva in zapeljiva, imamo sami od sebe
zadosti moči se skušnjavam, ki bi nam iz nje priti utegnile,
ubraniti; in tretjič: Če smo sami od sebe tudi tako slabi v
priložnosti pasti, bo nam pa Bog s svojo gnado pristopil, de
ne pademo. — Glejte! to so trije zgovori prijatlov grešne
priložnosti, s kterimi se oni opravičiti hočejo, drugi prazneji
od drugiga; jaz vse tri popolnama overžem.

5 *

68

A.  Kar pervič grešno priložnost samo na sebi zadene,
ah! kdo ne ve, in ne bo verjeti hotel, kako močna je ona;
ona je ravno tista skala, na kterise je že marsikako nedolžno
serce razbilo. — Priložnost stori tatu, pravi že splohni pre¬
govor. Sveti Auguštin piše pa od bližnje priložnosti tako:
O koliko sim jih vidil in poznal, pravi on, s svojimi lastnimi
očmi v priložnosti pasti tacih, ki so bili pastirji božje čede,
stebri modrosti; učeniki sveta, zgledi svetosti, od kterih
padca bi se mi še sanjati moglo ne bilo. — Pripoveduje se,
de je bila v Etiopii na Jutrovim neka ženska tako zvita, za¬
peljiva, dopadljiva v svojim djanju, de je slehernimu, kteri
jo je le v oči pogledal, že ukradla, popačila serce; ino jaz
rečem, de to je lastno vsaki grešni priložnosti; zakaj grešne
priložnosti šegačejo naša počutke, pamet omamijo, voljo za
seboj potegnejo, ino ploskne se v greh. Kako močno se torej
goljfajo taisti, ki menijo, de v tacih priložnostih se bodo le
pošteno, nedolžno razveseljevali in v nobeni greh privolili!

Bom šel s svojimi tovarši, pravi marsikaki zastarani

f rešnik, na sprehod, jih sicer poznam, de radi zahajajo v
erčmo, vem, de nobena reč jih bolj ne teži, kot če kak
krajcar v mošnji imajo, jih poznam, de soigravci in kvarta-
pirci, eh! pa ne bomo je zavili v kerčmo dans ne, saj smo
se tako pogovorili, saj smo vsi, ali vsaj jaz pri zadnji spo¬
vedi obljubili, de ga ne bomo drugači, kot za potrebo pili;
— pa komaj lorberjevo vejo na vogalu zagledajo, je že vse
drugači po njih glavi; poželjivost in pamet se skregate in
priložnost je pred očmi; pojdimo noter, se oglasi eden, poj¬
dimo, štirje, — en bokal za potrebo — pa ne več; gredo,
pervi naprej, drugi za njim — pa ne bokal, ampak bokale
praznijo, pamet zapijejo, de ne vejo kam domu.

Bom šel po polju, pravi zopet kdo; bom vidil, kako
žito raste, grojzdje prihaja, sosedovo sadje zori, pa se ga
ne bom dotaknil; pa komaj stopi na sosedovo polje, ga že
lepo zrelo sadje mika kot Evo, roko stegne, žepe polni, ino
še domu nese. — Bom šel na ples, pravi mladeneč, pa ne
za slabo, temuč le, do se kaj ogledam, kako debelo zabru¬
sim in pa kako slepo dekle za nos vodim. — Bom šla na
somenj, pravi deklina, je shod pri ti ali uni cerkvi, bom le¬
po molila, če bo mogoče še k spovedi šla, vsa sveta, z Bo-
gam spravljena, s svojim ženinam Jezusam v sercu bom do¬
mu memo plesiša šla, pa vedite, draga mati, ne bom setam-
dej ustavila ne, — ali če tudi malo časa postojim, saj to
toliko greha ne bo: — pa komaj se v taki priložnosti znaj¬
deš, kaj se zgodi? piskačev in škripačev glas ti pete vzdi¬
guje , še tisti dan ko, si pri spovedi bila, v priložnost greš,
padeš in grešiš? — Če torej človek še tisti dan, ko je svojo

69

pobožnost opravil in obljubil z Jezusam deržati,v priložnosti
pade, greši; ali ni tedaj resnično, de grešne priložnosti imajo
zadosti moči človeka v greh zapeljati ?

Od grešne priložnosti se greh nikakor ločiti ne more;
v bližnji grešni priložnosti sam Oče nebeški ni pustil svojih
angelov v nebesih, tudi Jezus svojih apostelnov na zemlji ne.
Komaj angeli v paradižu grešijo, že nebeški Oče pekel od¬
pre, in jih mahoma v njega pahne. Pa zakaj tako naglo?
Zato, pravi sveti Rupert, ker se ni upal hudobnih angelov
z dobrimi tudi en hip časa ne vkupej pustiti, de hudobni do¬
brih ne spridijo.

Zapomnite si dobro, vi, ki pravite: Bom šel, bom šla
na ples, pa ne za greh.  Sam Bog se boji za svoje angele
v paradižu pred svojimi očmi v drušini s hudobnimi, in vi —
hočete v tacih priložnostih plesati, noreti, požmigovati, se
poprijemati in objemati s tem, kteri se od hudiča le po tem,
loči, de hudič je zgolj duh, on pa zgolj meso in kaj taciga
perpustiti ali dovoliti kaj? — to vam greh ni?

Pojdimo dalje: Greši Judež Iškarjot in komaj Jezusa
zda, ga on pahne iz drušine apostelnov, de s svojim zgle-
dam družili apostelnov ne popači, pravi opat Izak.

Zdaj menim lahko razumete in spoznate, koliko moč
imajo grešne priložnosti, sam Bog se ne zanese na svoje
angele v nebesih, de bi se v drušini s hudobnimi ne popa¬
čili, sam Jezus na svoje apostelne na zemlji ne, de bi jih
Judež ne spridil. — Ne recite, kar ni pametno govorjenje:
Jaz grem na take veselice ne ravno za greh, temuč le, de
se kej ogledam, kaj vidim. Ljuba dušica! poznaš Je tisto
verigo pregreh, ktero si iz taciga pogleda poiskuješ? Veš,
kam te ta pogled pripeljati zamore? — Glej! iz pogleda pride
misel, iz misli pride poželenje, iz poželenja pride dopadaje-
nje, iz dopadajenja pride privoljenje, iz privoljenja djanje,
iz djanja navada, iz navade obupanje in večno pogubljenje.
Glej! v to mrežo te zamore zaplesti tudi le en sam radove-
din pogled. — Skušnjave brez priložnosti so strel brez kro-
gelj , ali skužnjave s priložnostjo vred so gotov padec, go¬
tovo usmertenje.

Resnica je očividna , de grešne priložnosti zadosti moči
imajo nas v skušnjavo in iz skušnjave v greh zapeljati; pa
ravno tako gotova je resnica, de mi sami od sebe imamo le
premalo moči se všim skušnjavam ubraniti, ktere bi nam iz
grešnih priločnost priti utegnile. Plitev je torej tudi drugi
zgovor, tako malo velja, kot pervi.

B.  Nar pervo vas tukaj per drugim vašim zgovoru vpra¬
šam, in odgovorite mi. Imate vi svoje počutke, svoje oči,
svoje ušesa, svoj jezik, svoje gerlo tako ukrotene, kot so

jih imeli svetniki in služabniki božji? — Odgovorite na to
moje vprašanje, javalne? Jaz menim, ako ste resnični, mi
bote odgovorili, de ne.  Ino glejte! svetniki se niso zanašali
na svojo moč; oni so se bali,podajali daleč iz človeške dru-
šine v samotne pušave, in še tamkaj se tresejo, de niso na
zadosti varnim kraju; cele noči premolijo, čujejo, premišlu-
jejo, se postijo, svoje meso križajo, in vender še svojim po-
čutkam ne upajo, oni se bojijo, ino vi se ne bojite? — Dia¬
kon Vigilanci je nekdaj svetimu Jeronimu v pušavo pisal, in
iz njega zvediti hotel, zakaj se je v berlog zakopal, zakaj
ne pride v mesto živet, ker je zastran drušine veliko prijet—
niši tamkej prebivati. — Ali sveti spokornik mu odpiše tako:
Veš, kaj se bojim, ljubi moj Vigilanci? — Bojim se veliko
nevarnost, v kterih ti med mestnjani živiš; bojim se poslu¬
šati toliko prazniga govorjenja , viditi toliko gerde lakomno¬
sti, toliko prevzetne gizdosti, toliko nesramnih pogledov; bo¬
jim se, piše sv. Jeronim sam, srečati in naleteti po mestih
toliko spridenih žensk, toliko očitnih grešnic, o Vigilanci!
sklene sv. spokornik, spoznati moram očitno svojo slabost,
nimam, nimam toliko moči tako silnim sovražnikam, kteri bi
mojo čistost nadlegovali, se v bran postaviti.

Jeronim, od posta suh, medel, de ga ni bilo drujiga
kot kost in koža, pobožen, svet mož, ki je svoj život vedno
terl in svoje meso podjarmoval, spozna sam od sebe, de ni¬
ma zadosti moči se ubraniti nesramnim mislim in željam, ko
bi le neprevidama kako nesramnico srečal, — ino vi s tako
zbujenim nagnjenjem, s počutki tako oživljenimi, s truplam
tako mehkužnim, mi hočete s tem svojim praznim zgovoram
prah v oči metati, me hočete oslepiti, de imate počutke po¬
korne pameti; de zamorete vsako reč pogledati, in poželenje
se vam ne bo unelo; poslušati nesramne pogovore, in pože-
Ijivost se vam ne bo zdramila; se objemati in poljubovati, in
žela mesa ne bote občutili; zahajati v to ali uno grešno pri¬
ložnost, in vi bote tako nedolžni čisti iz taiste prišli, kakor
ste se vanjo podali? — O prederznost na svojo slabo moč!
— To je tako nemogoče, pravi sveti Bernardin, kot po vodi
hoditi in se ne zmočiti; tako nemogoče, kot poleg ognja sta¬
ti, in se ne ogreti; tako nemogoče, kot po žerjavici bos ho¬
diti in se ne opeči — O padli bote, padli, ne le v eno, am¬
pak v razne pregrehe; zakaj, kakor Pridigar v svetim pismu
pravi, s tako prederznostjo je vselej sklenjen greh: Y 7 idil
sim, so njegove besede, prederznost njih serca, deje  pre¬
grešna, ino previdil sim njih padec. Ekl. 18, 10.

O Pater! se mi dozdeva eniga ugovoriti slišati, pa ven¬
der ni temu tako, kakor misliš ti; vam menihi, ki ste v sa¬
mostan zaperti, kot je polž zalizan v svojo lupino, vam dela

7i

vsaka senca strah, vam je vsaka še tako majhna praska že
smertna rana; ali mi, ki živimo med svetam, ki vidimo ino
slišimo kaj taciga vsaki dan, mi smo se že tega, kot vsak-
danjiga kruha privadili, to nas ne oživi in naši počutki se
tako naglo ne zbudijo. — Veseli me ta vaš odgovor, če je
le resničin. Ali je mar kak angel iz nebes na zemljo vam
poslan bil, de je vam vaše ledje stisnil, s pašam svete či¬
stosti prepasal, de ne čutite žela mesa, kot svetimu Toma¬
žu Akvinu? — Ali ste mar svojo poželjivost v ternju umo¬
rili, kot sveti Bernard? — Ali ste mar v ledu pogasili pla¬
men nečistosti, kot sveti Frančišek Seratinski? — in vender
še ti so se bali, ino vi se ne bojite? Pa bote rekli: Kdo bo
s svojim truplam tako neusmiljeno ravnal, ga tako ojstro po¬
koril? — Jezik naj govori, kar si bodi; noge naj nas nosijo,
kamor serce vleče ; oči naj zagledajo vsako nečiinernost; nos
naj povoha vsaki duh; čez gerlo naj teče vsaki strup ; roke
naj ošlatajo brez vsiga strahu, kaj in koder hočejo, kaj se
bo človek iz prevelikiga strahu greha bal tam, kjer ga ni;
če tudi svojimu truplu vse privolimo, naše meso je vender
krotko in pohlevno, pokorno duhu, per čimur se drugi zbu¬
dijo, to nas še le v sladko spanje zaziblje. —

O! če je pa tem vašim kvantam verjeti, ino je res temu
tako, kakor' bledete vi, se moram pač zdej pred berloge pu-
šavnikov podati, jih v ti reči za njih misel poprašati, in kli¬
cati jih priti med sedanji svet: O Anton! o Pavel! oPaliomi!
o Hilari! o Arzeni! o kaj delate tam v svojih taninih berlo-
gih? — čimu svoje meso tamkej križate? se bičate do ker-
vi? — čimu cele dni prepostite, cele noči premolite? — čimu
špičaste pase na golim životu nosite ? — čimu tako ojstre
rasovnike oblačite? — Dobro jejte, še bolje pite, slecite
svoje ojstre rasovnike in oblecite mehke oblačila, pridite,
pridite med sedanji svet! — One, ne . . . odgovorijo, . . ne
branite se, le pridite, na mojo besedo pridite, zakaj prišel
je čas svete nedolžnosti! Ne recite: Drušine so zapeljive,
priložnosti nevarne, meso neukroteno; čudim se, de se taki
možje v svetim duhovskim življenju uterjeni, ki ste celo skuš-
njavcu samimu očitali, de je premalo zvit vas zapeljati,
bojite . . pridite in poglejte sedanjo mladost; ona ne tare
svojiga trupla s poštam , svoje žeje ne gasi s smradljivo mla¬
ko , svojiga telesa ne pita z divjimi koreninicami, ne leži na
golih tleh, . . . ona dobro je, še bolje pije, se oblači v tan¬
čice, hodi, če hočeš, na pol naga, z razgaljenimi persi, pri¬
de v cerkev z nad komolc zavihanimi rokavci, leži na meh¬
kih posteljah, je pri vsaki dobri volji perva, pri službi bo¬
žji, se ve, pa zadnja, na gostijah, veselicah nori, voglari,
se klati cele noči po vaseh, poje, igra s hudičem, pa se ne

72

boji pasti,ino vi — se bojite? — O, bojimo se, bojimo, od¬
govorijo vsi enoglasno, ker spoznamo svojo slabost in imamo
tudi zadosti žalostnih zgledov: Padel je: David, mož po vo¬
lji božji, ker je le poželjivo pogledal Betzabejo; padel je Sa¬
lamon, nar modrejši kralj, kteriga je kdaj svet imel, v dru¬
žini zapeljivk; padel je sveti Peter, skala apostelnov v pri¬
ložnosti — ino mi bi se ne bali tako slabi? Bojimo se in bali
se bomo, ne pridemo nikakor iz naših pušav, de v grešni
priložnosti svojiga zveličanja ne zavadljamo. — V  priložnosti
ne pasti, govori sveti Bernard, je veči čudež, kot mertve
v življenje obuditi. Komu je tedaj več verjeti, svetnikam,
ki tako modro govorijo ? ali vam, ki tako nespametno blede¬
te? — Jaz za moj del sim na strani svetnikov.

De človek v bližnji grešni priložnosti nima sam od sebe
zadosti moči, padca se obvarovati, nam poterdi zadosti ža¬
lostni zgled, kteriga nam je prihranil sv. Gregor, papež, od
škofa, kteri je ob času preganjanja kristjanov v Afriki si raji
dal jezik iz ust izrezati, kakor de bi bil nehal Jezusa pridi—
govati. Po čudežu mu je Bog zgubo jezika povernil, go¬
voril je namreč brez jezika tako gladko, kot poprej, ko ga
je imel; ino vender ta škof, tako velik mučenik, tako zvest
in priden pastir Jezusovih ovčic, kteri je, kodar je hodil,
nosil živi čudež v svojih ustih, ker je namreč brez jezika
govoril, in toliko čudežev storil, kolikor besedi izgovoril,
in vender s tem vednim čudežem v svojih ustih, ker je neki
dan neko žensko, ki ga je za dober svet poprašat prišla,
prepoželjivo pogledal, je zgubil za kratko mesno poželenje
ino djanje svojo nedolžnost, svoje zasluženje, zgubil venec
mučenstva, zgubil čudež, ter ni nikdar več spregovoril. —
O moj Bog! škof, mučenik, čudodelnik v priložnosti pade,
in vi rečete: Jaz dobro vem, kako daleč se smem v prilož¬
nost podati, de mi moči ne zmanjka v nji pasti.

Preveč se zanašate na svojo slabo moč, pa tudi Bog
vam ne bo s svojo gnado pristopil, s čimur se tolažite in
zgovarjate.

C. Zdaj mende prav željno pričakujete zvediti; ali Bog
pomaga s svojo gnado ali ne. Če pomaga, kaj ne? čimu se
je toliko bati; kjer naše moči ne zdajo, tam bo pa Bog s
svojo gnado pripomogel. — V vaše veselje in v vašo tolažbo
vam poterditi moram, de Bog svoje gnade deli in nam s tai¬
stimi pomaga. Tode prosim vas, pomislite le to z menoj:
ali je pametno, nadjati se veči gnade od Boga prejeti takrat,
kadar se nalaš v priložnost podaste, njega razžalit? ali me¬
nite, de bo Bog tolikanj več skerbi za vas imel, kolikor dalje
od njega bežite ? ali menite, de bo Bog vas, kakor govori
sv. Bernard, po čudežu obvaroval, de v priložnosti ne pa-

73

dete, v kteri jih je že toliko in toliko padlo? — Pa kdo vam
priča, kdo vas zagotovi, de vam bo Bog takrat s svojognado
na strani stal? — Morebiti sv. pismo? — Ne, zakaj v sve¬
tim pismu najdemo, de Bog tamkej čudežev ne dela, kjer se
kaka reč brez čudeža doseči zamore; le poslušajte. Ko je
Jezus mertviga Lazara v življenje obudil, gotovo bi tudi lahko
storil, de bi bil kamen, ki je pred njegov grob zavaljen bil,
po zraku odletel, pa on ni tega storil, ampak reče: „Odva-
lite kamen“. Jan. 11, 39, zakaj kamen odvaliti so zamogli
brez vsiga čudeža. — Ko je angel, Petra v ječi zapertiga,
na rokah in nogah vklenjeniga rešil, mu je sicer verige raz¬
bil, pa mu ni pomagal oblačiti se, ampak veli: „Obleci in
obuj se, in ogerni svoj plajš. K  Ap. dj. 12,8; obuti, obleči
se in plajš ogerniti je zamogel Peter tudi brez angelove po¬
moči. — Rečem: če torej tudi ti iz svoje lastne moči, ako
le hočeš, zapustiti zamoreš to grešno priložnost in nevarnost,
v kteri si: zapeljivo hišo, nevarno službo, pohujšljiviga to-
varša , nesramno pajdašico , pregrešni ples , zakaj pričakuješ
od Boga pomoči, de bi te v tih nevarnostih, v ktere se na-
laš podajaš in v njih zaderžuješ, po čudežu padca obvaro¬
val ? Ali ni to prederznost, de ne more biti veči ? — Boš
morebiti še rekel: Pa vender je Bog Judit pred Holofernam,
Suzano pred dvema starcama neomadeževano ohranil, in to¬
likanj druzih devic, ktere so bile v grešne priložnosti pah¬
njene, čistosti zgubiti ni pustil. Res je to, ohranil jih je
čiste, neomadeževane; pa nobena njih se ni nalaš v take
priložnosti podala, kakor se ti podajaš, in zapomni si dobro,
nikdar nikoli nima tisti od Boga kake posebne gnade priča¬
kovati , kteri se iz lastniga nagiba, prostovoljno v priložnost
poda, kadar previdi, de zamore v nji Boga razžaliti. Kdo
se le sme na to božjo pomoč zanašati ? Le samo taisti, kteri
se po svoji dolžnosti, po svojim poklicu, iz pokoršine ali
keršanske ljubezni v njo poda. Bog je svojim angelam za¬
povedal, de naj te varovajo na vsih tvojih potih, poje pre¬
rok David. Ps. 90, 11. Ste slišali, kdaj in kje nas bodo
angeli varovali? Na prepadih, na visočinah, na globočinah
ne, ampak na poti, po kterim po svoji dolžnosti iti moremo;
tode če nalaš na prepade, na visočine grremo, se nam bo v
glavi zvertilo, in padli bomo. Glej !  pravi Bog po Jobu 40, 28,
njegovo upanje ga bo goljfalo , in pred gledavci se bo v
prepad z^ernit.  In de je res temu tako, de Bog človeku,
ki se nalaš v grešno priložnost poda in v nji zaderžuje, na
pomoč ne prihiti, ampak njega v taisti pasti pusti, de se tega
prepričate, pojdite z menoj le v pušave svete dežele Pale¬
stine. — Tam v berlogu, v tamni jami prebiva star pušavnik,
bos, bled, medel, živ merlič v ojster rasovnik oblečen, ta

74

je pušavnik Jakob imenovan. Njegova dolga siva brada,
plešasta glava, zgerbančeno čelo, posušeno lice, vse, vse
oznanuje , de je že star vojšak Jezusa Kristusa. Dorastel
je že do tako visoke svetosti, de čudeže dela, in na njego¬
vo molitev hudiči iz obsedenih bežijo, in vse ga časti živiga
svetnika. Prišli smo na pravo. Pripelje mu neki oče svojo
hčer, ktero je hudič obsedel, spodil ga je iz nje, in oče
zdej svetiga moža poprosi, de naj njegovo hčer za kake dni
pri sebi v pušavi ima, de je v pobožnosti kaj poduči. — Za¬
našal se je stari pušavnik na svojo moč ino gnado božjo mi¬
sleč, če bo tudi pri ognju sedel, se vender sogrel ne bo.
Hudič, ko vidi pušavnika v bližnji priložnosti z ženstvam,
začne terkati na že posušeno meso stariga pušavnika z ne¬
čistimi mislimi. Jih pa premaga stari pušavnik, svetnik ime¬
novan, čudodelnik, izganjavec hudičev? — Ne, vzame ji
pervič deviško čistost —• vzame ji drugič življenje, ter jo
ubije. — Pojdite zdaj ino recite: Bog bo nam pomagal s svojo
gnado, recite z vso prederznostjo, čimu toliko strahu ? Če tako
močni duhovi padejo, z vami slabimi kaj bo? — Vse drugač,
slišim še eniga odgovoriti, taki padejo le zavoljo tega, ker
imajo le preveč strahu; godi se jim, praviš, kot človeku, ki
po ozki visoki bervi gre, ktera pa nobeniga deržaja nima;
kdor je je navajen ino gre po nji brez vsiga strahu, pride
srečno čez njo, kdor je pa ni navajen in jo poln strahu na¬
stopi , se mu v glavi zverti ino lopne v vodo; kaj se je to-
raj tolikanj začuditi, če pušavnik, ki drujiga ne vidi, kot
gole stene svojiga berloga ino pa kako britko martro, če on
v priložnosti pade ino mu Bog svojo roko odtegne; ni pa ta¬
ka pri tem , kteri je že večkrat v enačili priložnostih bil in
v taistih padel ni, on sme, če se bo tudi nalaš v nje podal,
še tudi v prihodnje upati, de v nji pasti ga bo Bog obvaro¬
val. — Tako praviš ino modruješ ti; pa glej! takšin, kakor-
šin si ti, je bil tudi Samson; večkrat je on svoje sovražnike
užugal, premagal, pokosil; ali ker se je le predolgo pri Da-
lili zaderžal, ji razodel, v čem de njegova moč obstoji, v
njenim naročjo slonel, ga je ona iz svojiga predperta vergla;
in padel je svojim sovražnikam , Filistejcam , v roke. — Tak
Samson si tudi ti; ker enkrat, dvakrat v priložnosti v djanju
grešil nisi, grehov v mislih storjenih pa celo nič ne porajtaš,
se podaš še tretjič prederzno v grešno priložnost, in ne pri¬
deš tudi brez djanskiga greha iz nje.

Tebe skušnja, praviš še na dalje, le vender drugač uči;
pa tvojim skušnjam zamorem druge skušnje naproti postaviti.
Poglejte tamkej v vasi uno deklino, ki od perviga jutra do
terdiga mraka zdaj skoz okno luka, zdaj pri vratih zija, in
kakor hitro se zmrači, k studencu po vodo hiti; poglejte, s

75

koliko lahkomišljenostjo in zaupljivostjo se pogovarja in ob¬
jema z unim potepuham, ki je celi dan zevaje gori in doli
memo njene hiše hodil, premišlovaje dela tame,kako bi svoje
živinsko poželenje nasitil ino pa pridne varhe oslepil. O oče,
o mati, o stric, o teta! ne godernjajle, ne mermrajte, —
mladost — pa saj sim rekel, saj sim obljubil, de jo bom po¬
ročil ; — prav, pa preden duhoven poroča, mora že kerst
deliti — kaj take skušnje, ali se ne vidijo sem ter tje dan¬
današnji? — Pojdimo dalje. Tamkej se pogovarjajo, sprav¬
ljajo ino skladajo fantini, kako bi za prihodnji somenj v ko~
munu ples napravili; ni ga, ne cvenka, ne plenka, hodijo
pobiti po hiši, zabavljajo, jezijo očeta ino mater; i kaj je,
kaj je, upijeta stara dva, ali je le naju sin obnorel, iz uma,
prišel? — Prišel je iz uma, pa prihodnji ples ga je ob nje¬
ga pripravil. — Poglejte le dobro taiste, ki so na ples šle,
in poglejte jih še bolj bistro takrat, kadar iz plesa domu
grejo, ino prepričali se bote, de na plesu se prešestvanje
uči, ino žena ali deklina, kije poštena na ples šla, pravi
sveti Jeronim, gre iz njega nesramnica, — takih skušinj kaj?
ali jih nimamo več kot preveč, dan današnji?

Prav prav, Pater, se mi dozdeva slišati očeta poterditi
moje resnobno opominovanje, prav imaš, de gromiš nad se¬
danjo mladostjo, de jo svariš, kakor zasluži, saj naš staršev
nauk je pri nji zastonj; kakor se klinček uname, ako ga po
zidu podergneš, ali na tleče netilo prineseš, taka je tudi ona
— ali jaz, jaz sim že star, sneg je pobelil mojo glavo, tru¬
plo v dve gubi nosim, s palico podpiram, ogenj je že davno
v mojih žilicah ugasnil, mene pač ni treba tolikanj kregati,
če se v take priložnosti podam, pred kterimi podolžnostno
našo neukroteno mladost svariš. — Že vidim, oče! de si star,
ali kje si slišal, de starim grešiti ni več mogoče? — Praviš,
de je ogenj že ugasnil v tvojih žilicah — ni sta li bila stara
tista moža dva, ktera sta hotla Suzano posiliti? — Praviš,
nimaš ognja v svoji kervi? — Kakor Izraelcov večni ogenj,
od kteriga druge bukve Makabejcov v 1. poglavju govorijo,
v zemljo zakopan, in čez mnogo let izkopan, se je v gosto
vodo spremenil, ni več ogenj bil; pa kakor se je ta gosta
voda koj unela, kakor hitro jo je le solnce obsijalo; tako si
tudi ti, nimaš več ognja, ampak le neko gosto vodo, ktera v
nečistim plamenu zagori, kakor hitro jo le kako ptuje solnce
obsije, in ji še netila, vina, prideneš. — Vino ino ženske so
celi svet zmotile. — Iz oblačila rastejo moli, in poželenje
možkiga od ženske. Sir. 42, 13. Kakor mladost, tako tudi
starost zadene moje opominovanje.

Ne mladim, ne starim ni nikakor upati, de bi v prilož¬
nosti ne padli; zakaj le prevelika je priložnosti vabljivost,

76

mikavnost, preslaba naša moč, in prederzno je v grešni pri¬
ložnosti se zaderževati, pa od Boga pomoči pričakovati v
nji ne pasti. I kaj je toraj storiti? — Edin perpomoček je:
pred grešno priložnostjo bežati. — Če se prav kesaš, pojdi
proč, opominja sv. Tomaž. Proč tedaj iz taiste vasi, proč
tedaj iz taiste hiše, proč iz taisti drušine, proč iz taiste služ¬
be. Posnemajte zgled sv. Jožefa, kteri je plajš v rokah ne¬
sramnice pustil, za kteriga gaje k sebi vlekla, ino ne le
šel, ampak je tekel proč od nje. Pa bo morebiti kaka Pu-
tifarka rekla: Ta, ki v mojo liišo zahaja, je brat, prijatel
mojiga moža, znanec iz moje perve mladosti, boter mojih
otrok, že postarin, v letih, tukaj pač ni nobene nevarnosti,
ali mu imam mar vrata pred nošam zapreti? — Ne vem, kaj
bi ravno nar permernišiga na ta ugovor odgovoril — pa po¬
slušajte.

Ko je Putifarjeva žena Jožefa pervikrat vidila, se ji je
dozdeval, de je že v možkih letih in sv. pismo pravi (Gen.
39, 2.): Mož je bil;  ko ga je pa ona večkrat ogledovala,
se ji je dozdeval pa mlad , in sv. pismo govori pozneje (Gen.
39, 10.); Zena je bila nadležna mladenču.  Zapazite do¬
bro: Če človek več let na svetu živi, mu pravimo, de je
star; če pa kdo s kom dlje časa vkupej živi, se mu dozdeva
pa mlad. — Kdor me razume, naj si k sercu vzame, in ako
želi se v resnici poboljšati, naj beži. Ne mladost, ne sta¬
rost, ne pobožnost, ne modrost tega ali te, kamor zahajaš,
te padca obvarovati ni v stanu. Holofernez se ni toliko v
gladko lice Juditino zaljubil, njeni čeveljci že so bili zadosti,
njegovo serce užgati. — Tihe vode globoko derejo. — Beži,
dokler v mrežo ne padeš.

Pa ni še zadosti, le grešno priložnost zapustiti, potreba
je tudi pokončati in zatreti vse, kar koli te le stariga greha
opomniti utegne, naj bo to ali kak perstan na roki, ali Ijula
v žepu, ali kak uhan v ušesih, ali kaka capa na glavi, ali
pa kake cvetlice za klobukam, ali kaka druga reč, ktero
morebiti na persih nosiš, ali pa doma v skrinji zaperto hra¬
niš, vse to je treba pokončati, je treba zatreti. —

Bote rekli, de sim prehud , preojster ? —Kaj preojster?
Nate, tu imate sveti krucifiks, razdrobite ga na mala kosce,
teptajte ga s svojimi nagami; nate svete evangeljske bukve,
raztergajte jih, verzite jih v ogenj— sim le jaz taisti, kteri
se kaj taciga domišljuje, kteri drugač uči, kakor je Jezus
Kristus sain učil ? — Ali ni v ravno ta križani Jezus, kteri v
sv. evangeliju tako govori: Če te tvoje oko po hujša , izderi
ga ino verzi ga proč; če te tvoja roka pohujša , odsekaj
ino verzi jo proč.  Mat. 18, 8. 9.

77

Ino de je res kaj taciga mogoče, poslušajte še zgled od
keršanske junakinje, literiga pripoveduje zveličani Pater Leo-
nard a Portu Mavricio. Bila je lepa mlada devica, nuna v
redu svetiga Dominika, v ktere oči se je neki Španski kralje¬
vič silno zaljubil, in ji to z besedo naznanil; tode pobožna
devica od sveta, od njegoviga puhliga veselja, od mesene lju¬
bezni nič vediti noče. Po goreči molitvi, po dolgim premiš-
lovanju, od svetiga Duha razsvitljena, vzame neki dan pero
in popir, poleg sebe položi pa ojster nožiček in majhno skle¬
dico, v kteri hoče zaljubljenimu kraljeviču svoje oči v dar
poslati. Pa preden si oči izreže, piše kraljeviču tako: Kra¬
ljevič! glej, tukaj je tisto dvoje očes, v ktere si ti tolikanj
zaljubljen; vzemi ji v roke brez vsiga strahu, in jaz menim,
ako ste ti poželjivost od daleč unemale, ti jo bote od blizo
ugasile. Zavoljo mene pa nikakor ne žaluj , ničesar ne zgu¬
bi nuna, ktera svoj pogled zgubi; mojimu križanimu ženinu
bo bolj dopadlo dvoje ran pod mojim čelain, kot dvoje očes.
Eno samo milost te prosim, o kraljevič! spoznaj vender po
tih mojih zdaj taninih očeh, kako slepa je posvetna ljubezen.
— S tem svoje pismo sklene, z ojstrim nožičkam si oči iz¬
reže, ino ko še v kervi plavajo in trepečejo, jih pošlje za¬
ljubljenimu kraljeviču.

Ljubi moji! če tudi mi te keršanske junakinje, ktera je
od svetiga Duha navdihnjena kaj taciga storila, ter si oči
izrezala, posnemati ne smemo, nam ni pripušeno se na telesu
poškodovati; učimo se iz njega le svoje oči krotiti, jih zapi¬
rati, de nečimernosti tega sveta ne vidijo, ino spoznajmo, de
naši nar veči sodniki nasodnjidan bodo Je naše oči. Recimo
s pobožnim JobamBl ,1.: Zavezo sim, storil s svojilni očmi,
de ne bom nikdar kake device poželel.  Pomen Jezusovih be¬
sedi : »Oe? te tvoje oko pohujša , izderi ga in verzi ga proč,“
Mat. 18. 9. je le ta: Če ti je kaka reč, kaka oseba, kaka
tovaršija, kaka služba, kaka priložnost, tako ljuba, tako
draga, kakor ti je tvoje oko, zapusti jo; to ni Jezusov svet,
ampak je njegova zapoved. Če torej bližnjih grešnih prilož¬
nost ne zapustite, ampak se v njih mudite, vam ne pomagajo
sveti zakramenti; božji rop so vaše spovedi, božji rop vaše
obhajila, in nobeniga odpustka za vas. Kar ste zapustiti ob¬
ljubili, to zapustite, če se še enkrat nazaj v nevarnost po¬
daste , bote v nevarnosti poginili. Amen.

Amen — ne še Amen. Ljubi Jezus! le še eno samo
besedo. Jaz verujem, de si ti vsiga vedni Bog, toraj tudi
naprej veš, kakšen sad bo moja današnja pridiga obrodila,
kaj sim z njo pri teh poslusavcih opravil, — smem le po¬
nižno prašati? Govori, kleče te prosim, o moj Jezus! jaz
zvesto poslušam. — Oh! kaj slišim? — Če si se tudi trudil,

78

in potil, tvoja pridiga pri teh poslušavcih ne bo obrodila sadu
nobeniga, — nobeniga.

Kaj nobeniga sadu ne bo obrodila moja današnja pridi¬
ga? Nobeniga. — Bodo tedaj še zmirej kerčme na stežaj od-
perte pijancam ? Še zmirej. — Bodo še zmirej fantini ukali
po noči, nesramno peli ? se klatili, in potepali ? Še zmirej.
— Bodo tudi za naprej se dekline lepotičile, zanjke nedolž¬
nosti stavile, in jo v svoje mreže lovile? Bodo tudi v pri¬
hodnje. — Bo še zmirej na somnjih po komaj opravljeni službi
božji plesiše nastavljeno in se na njem plesalo, ko duhoven
v cerkvi še tabernakelj zapira? Namesto eniga bodo še po
dve nastavili. — Ne bo nobeniga poboljšanja v zaderžanju?
Nobeniga. — Bodo starši še zmirej potuho dajali svojim otro-
kam? Bodo. — Bo še vse pri starim ostalo? Oh! še hujši
bo. — Če je pa tako, ljubi Jezus! lohka se razserdiš po vsi
pravici in iz prizanesljiviga očeta se v ojstriga strahovavca
premeniš. Odpri svoje vodnjake in potopi to oterpnjeno ljud¬
stvo, ali pa pošlji svoj dež v razgrete pešene pušave ino naj
tukaj kaplja ne pade na žejno, suše razparano polje; naj
strupeni vetrovi pribučijo in točo izsujejo na sad, kteriga je
tukaj zemlja obrodila, ino če še kaj zeleniga ostane, naj pri¬
dejo trope kobilic, de še to pobero; zaukaži svojim strelam
in naj požgo njih pohištvo; pošlji kugo nad živino in ljudi,
in pokončaj vse, kar na zemlji lazi in se giblje. — Vem, lju¬
bi Jezus! de zavoljo vnemarnosti, v kteri ljudje živijo zastran
zveličanja svoje duše, zaslužijo po tvoji tenki pravici, še huje,
kot sim izgovoril, strahovani, kaznovani biti — pa Ti, o Je¬
zus! si prizanesljivi in usmiljeni Oče, odverni te šibe zavoljo
nedolžnih otročičev, kteri še smertniga greha niso storili in
v nedolžnosti živijo, daleč od nas, izlij marveč svoj blago¬
slov na sad, kteriga jesen nam obeta,ino jaz obljubim vime¬
nu teh mojih poslušavcov, kteri zdaj strahu trepečejo in se
na glas ihtijo, de bodo tebi zvesto služili, greh kot kačo čer-
tili, ino kakor se bojijo od nje pičeni biti, tako bodo tudi
pridno pred vsako grešno priložnostjo bežali, ktera bi njih
duhovno življenje umorila. Amen.

V sv. Križu blizo Ajdovšine, 1848.

V cerkvi O. O. Kapucinarjev o priložnosti, ko je v njih

cerkvi

presveto Resnje Telo

od božiča popoldan do praznika nedolžnih otročičev skoz 40
ur izpostavljeno bilo.

Gorje človeka, po kterim pohujšanje
pride! Mat. 18, 7.

Ji o leto, ktero je tako rekoč že preteklo, zakaj le
ene ure njega še imamo, in kmalo se bode potopilo v neiz¬
merljivo morje neskončne večnosti; to leto je bilo rodovitno,
rodovitno na vsili rečeh. — Kaj ne? ljubi moji! ene leta sem
vam je Gospod Bog prikrajševal potrebniga živeža, po ma¬
lim urezaval tečniga kruha lačnim otročičem, ter perpekal in
prepekal z gorkim solncam žejne polja, travo posušil, zeliša
ovenil, blagi vinski terti rodovitnost odvzel, ali pa nje že
obilno obloženi sad s čudno šibo, ktero točo imenujemo, v nič
spravil. — Ali letaš, ljubeznjivi! je bilo nekako drugač; Oče
nebeški, je pokazal, de on je še zmirej stari oče, de ima
ojstro šibo v eni roki, v eni pa milost in blagoslov; poln lju¬
bezni do vas, svojih otrok, je blagoslovil letaš ta kraj in
lepo Ipavsko dolino, polju pošiljal o pravim času pohlevniga
dežja, ki je napajal žejno polje, oživljal ovenjeno zeliše,ro-
menkasto travo lepo ozelenil, daleč odvernil slabo vreme,
ktero sladko upanje obilniga pridelka v enih trenutkih v prah
zazibne, dal ubogimu očetu obloženimu z obilno družino to¬
liko kruha, de po modrim gospodarstvu vsaj do cveteče spom¬
ladi bo lohko preživil sebe ino družino svojo. O neskončno
usmiljeni, dobrotljivi Oče nebeški, večni Bog! bodi še tudi

80

dans zahvaljen za obilni pridelek tega rodovitniga leta; oblju¬
bimo pa tudi tvoje dari zmerno vživati, in od obilniga pri¬
delka radi ino hitro podeliti tem, kteri nas bodo v tvojim
presvetim imenu poprosili.

Rodovitno je bilo to leto tudi na druzih rečeh; prinašalo
nam je mnogo novic, žalostnih ino veselih, resničnih nekoli¬
ko, še več pa zlaganih ino zmišljenih. — Še ni bilo pol mesca
sušca preteklo, kar so nam svitli mili cesar Ferdinand I. kteri
so ravno dans 26 dni prestol zapustili, ino ga veliko obe-
tavnimu mladenču Francu Jožefu I., bratovimu sinu prepu¬
stili, novo vladanje, vstavo ali, kakor pravijo, conštitucijo
podelili, misleč, de bodo potem vsi podložni njih obširniga
cesarstva bolj zadovoljni; ljubi kmet, kteri je bil od marsi-
ktere plati jako stiskan, se je odahnil, ložej sopel, ino go¬
spoda, ktera se je svojih pridobljenih spredkov in pravic ter-
do deržala, nekoliko odjenjala, oba stanova vkupej pa mirno
pričakovala, kako se bo ta reč v deržavnim zboru po tistih
možeh, ktere ste vi sami po svoji vesti volili, in za svoje
besednike ino zagovarjavce tje poslali, dokončala in dognala.
— Tode veliko nespametnih je bilo, kteri ne sicer tolikanj
sprideni, kolikor zapeljani od nekih goljufnih šuntavcov, pra¬
vih poslancov živiga peklenšeka, so se zbirali in priderli nad
grajšine, ktere so jim, kot tern v peti bile, ter metali podi¬
rali, razbijali, končevali ino požigali ravno to, s čimur bi
bili morebiti, ko bi bilo resnično, svoje stiskanje spričali in
dokazali. Enako nespametno, le obdivjanim roparjem lastno
ravnanje nam je od marsikakiga kraja, ki miga tukaj imeno¬
vati ni potreba, ker ga že, ako le od tod prot jugu čez uni
hribček stopite, pred očmi imate, kako zlo žalostno novico
prineslo. — Mnogih drugih žalostnih smo od vsih krajev sli¬
šali. Marsiktera mati je potoke grenkih solz točila, ker je
žalostno pisemce prejela, de nje hrabri sin je na bojišu za
slavno domovino svojo junaško kri prelil. — Veliko smo sli¬
šali ino brali od punta, kteri se je unel od nas na južno za¬
hodnim kraju vertne Laške dežele; veliko je šumelo ino
donelo po naših ušesih, kako so v poglavitnim mestu našiga
cesarstva, na slovečim Dunaju, neke razbeljene s ptujini de¬
narjem podkupljene glave, mir ino pokoj njegovih sicer zve¬
stih prebivavcov dražile in motile, češ, pade enkrat glavno
mesto, nam drugih v last dobiti ne bo težko stalo; veliko
žalostnih novic je prebobnelo do nas tudi iz druzih deržav,
ker povsod tako rekoč je bilo zagorelo, ali je vsaj tlelo. O
rodovitno, jako rodovitno je bilo leto 1848 nar žalostnejih
novic, kterih tako hitro pozabili ne bomo!

Radovedne, kakor smo vsi, bo gotovo mikalo zvediti,
kako in zakaj so bili ljudje tako rekoč obnoreli, ob pamet

81

prišli, ter drugi drujiga pobijali in morili ? I kaj je vender
zadnji vzrok vsiga tega? — Pobožni, učeni možje, kteri kaj
dalje vidijo kot nos nese, in še vere v Jezusa Kristusa zgu¬
bili niso, pravijo, de to je kazen božja, s ktero on nas tepe,
s ktero on mlačno, zaspano ljudstvo iz grešniga spanja zdram-
Ija, na pravo pot pokore kliče. —

Kakor, kadar se naliv usuje , potoki narašajo, se voda
kali, in silno narašena in skaljena se po lepo zelenih trav¬
nikih razliva ino razširja, jeze, mline, mostove, hiše podira
in v morje zanaša; ravno tako so neki brezvestneži, kteri v
prekucijah ničesar zgubiti ne morejo, ker tudi ničesar nimajo,
s svojimi zvijačami in sladkimi besedami priprostimu ljudstvu
zlate hribe in doline kazali, in jih s tem tako v svoje mreže
zapletli in zamotali, de iz njih izviti se nevedši so se kopali
v svoji lastni kervi. Veste pa, kako se kliče ta povodinj,
ktera vse zalije, ta mreža, v ktero vse cepa? Veste kdo
je to mrežo spletel? Sam satan jo je s svojimi parkeljci
spletel ino podal Boga pozabljivim, malopridnim ljudem, de
jo razgernejo po vsim svetu in vlovijo več, kot mreža ob¬
seči in uderžati zamore, in ta povodinj, ta mreža se kliče
pohujšanje.  Kakor ena sama kužna ovca celo kardelo ovac
gospodarju v nič pripravi, ravno tako tudi en sam hudobni
človek s svojim pohujšljivim govorjenjem ali zaderžanjem med
nedolžnimi toliko škode storiti zamore, de bi je jaz vam, ko
bi tudi sto jezikov imel, v tem kratkim času dopovedati ne
zamogel. Zavoljo tega pravi Jezus Kristus sam per svetim
Matevžu 18, 7. tako: Gorje svetu zavoljo pohujšanja, in
gorje človeku , po kterim pohujšanje pride !  In ravno te be¬
sede večne modrosti so predmet mojiga današnjiga govora,
kteriga razdelim tako: Pohujšanje nakloni našiga bližnjiga v
greh ino ga v tistim poterdi, tedaj je pohujšanje vir ali za-
četik nesreč ino grehov vsiga sveta, pervi del. Pohujšanje
pahne časno ino večno kazen na taistiga nazaj, kteri ga je
dal, drugi del. —

Od pohujšanja govoriti sim si dans namenil zavoljo tega,
ker sveta mati katoliška cerkev, ki pobožnost 40 ur k očit—
nimu počešenju izpostavljeniga presvetiga Rešnjiga Telesa
skerbno priporoča, jako želi, de bi verni kristjani, kteri se
te pobožnosti vdeležijo, pred nebeškim kruham zdihovali, de
bi vsako pohujšanje deleč od nas odvernjeno bilo.

I. Del.

Veliko je sedanji dan ljudi, kteri od pohujšanja nič dru-
giga ne vedo, kot samo besedo pohujšanje, in sami per sebi
mislijo, de kdo ve, kaj bi mogli vse početi, kaj storiti, de

6

82

bi bili greha pohujšanja krivi; še celo pravijo, ko bi jaz
svojiga bližnjiga s kolam pobil, z nožem presunil, nag okoli
hodil ino v pričo veliko ljudi kako nesramnost dopernesel, o
to bi bilo pač pohujšanje, to. — Gotovo bi bilo, ko bi ti kaj
taciga storil, velik smertni greh, vender menim, de s takimi
velikimi grehi boš malo posnemavcov dobil; zakaj človek,
kteri še ni popolnama obdivjal, od tacih pregreh svoje oči
odverne, neki strah ino groza po životu ga spreleti kaj taciga
viditi, serce mu tako rekoč biti neha, v sercu ta greh sovraži,
ino terdno sklene kaj taciga nikdar ne storiti. — Pohujšanje,
1. m.! je tedaj še kaj drugiga, kaj manjšiga, ino sveti očetje
in cerkveni učeniki pravijo: Pohujšanje je vsaka beseda, vsako
djanje, vsako gibanje tvojiga života, ktero je komu v spod-
tiko ino škodo njegove duše. Če toraj kaj napčniga zapove¬
duješ , kaj slabiga svetuješ, od greha lepo govoriš, ga z
gladko besedo priporočaš, če pobožnost zasmehuješ, se s
svojim životam sučeš iz tega namena, de bi tvoja ročnost in
gibčnost v drugim spolu hude želje budila, si že greha po¬
hujšanja kriv; zakaj po teh ali tem enakih djanjih bo krepost
našiga bližnjiga v svoji korenini omajena, on bo od kreposti
odpeljan sam pri sebi mislil, de to ali uno ne more vender
tolik greh biti, ker jih je toliko in toliko v tem zapopadenih.
Nekaj bolj navadnih djanj vam bom pa tukaj naštel, ktereso
pravo pohujšanje, za ktere se pa celo malo mara, zakaj le
redek je, kteri bi se njih na spovedi obtožil in tako prav
spokoril. —

Glejte, starši! pravo pohujšanje je, kteriga dajete vi
svojim otrokam takrat, kader se vi, oce z materjo , v pričo
njih kregate, prepirate, vjedate, si slabosti iz samiskiga
stana očitate, zmerjate, kolnete, potem se pa čudite, de vaši
otroci komaj komolc dolgi, že hudičevati, preklinjati znajo;
pravo pohujšanje je, kadar vam otroci kaj ukradeniga, naj
bo to kaki sad , kako breme derv, naj bo kako še tako majhno
orodje domu prineso; vi pa h temu molčite, ino nič ne po-
prašate, kako in od kod to imajo. Bog hotel! de bi tacih
staršev med nami ne bilo, kteri svoje otroke kregajo, kadar
prazni s polja pridejo; — pravo pohujšanje je, ktero nar
večidel od staršev, pa tudi velikokrat od zanikernih pestem
pride, de otroci per petih, šestih letih reči poznajo, pa tudi
dopernašajo , ktere bodo z dvajsetimi leti še prezgodaj po¬
znali. — Jaz menim, de me razumite, kaj de reči hočem, po-
prašajte le svojo vest, ako vam ona v ti reči kaj ne očita.
— Pravo pohujšanje je, kteriga dajaš ti, hišni gospodar,
kadar svojim podložnim, prebivavcam v svoji hiši, praviga
strahu ne daš, vidiš vlačuganje, pa svoje oči zatisneš, ču¬
tiš , pa se delaš, kakor bi ne čutil, in se s tem tolažiš, de

83

bo vsak za se odgovor dajal. — Pravo pohujšanje je, hišna
gospodinja, kteriga dajaš svojim poslam žensldga spola, ka¬
dar ti dušniga tatu, ki nar dražeji blago: nedolžnost, pod
tvojo streho ropa, ne odverneš, ko zamoreš, kaj? morebiti
še celo v hišo vabiš, ker tako sodergo v službo jemlješ, ktera
slovi, de je Venere zvesta prijatlica, za ktero se cela versta
nesramnežev pomika, ino kadar nespodobnost z njimi v pričo
tebe uganjajo, ne z besedo, ne z ojstrim pogledam ne stra¬
huješ, in tako nad vsim tem dopadajenje kažeš, ker si kerč-
marica misliš, tako le se krajcar pridobi, vina veliko spe-
čam. Zamolčati ne morem tukaj tistih besedi, ktere Labudski
škof, prečastiti Anton Martin, v nekih svojih bukvah pišejo
od enake matere kerčmarice, ktera je svojo hčer mladim piv-
cam perpirala, de bi le več skupila in naglo obogatela. Ve¬
ste , kakošin je bil konec te materne potuhe ? — Bajta še
stoji, pa tistih ljudi v nji več ni, sklenejo prečastiti škof. —
Pravo pohujšanje je , kteriga dajete tudi kerčmarji vi, ki imate
po velikih cestah svoje hiše odperte revnim, pa cerkveno za¬
poved v nemar pustivši jim ob petkih ino sabotah mesa in
mesenih jedil vsilujete, ter jim, ako se tega branijo, še brez¬
vestno rečete, de to, kar po gerlu gre, duše ne omadeža,
ni greh. — Pohujšanje je, kteriga skoraj vselej, kolikorkrat
v hišo božjo pridete, s svojimi lastnimi očmi vidite, kjer se
leni, mlačni kristjani, na pol kristjani, neslano vedejo, po¬
smehujejo , iz kaciga kota na drugi spol, kot sova na ptiča,
preže, tako de nobeden memo njih ne gre, in iti ne more,
de bi na njem nič ne grajali, kteri ali roke pod pazduho der-
žijo, ali pa z njimi po laseh mešajo , kakor de bi jih tolikanj
vjedalo , brez molitevnih bukvic, brez paternoštra zidove pod¬
pirajo, zijale kažejo, kakor de bi holli pobožnim kristjanam
reči: Mi, mi imamo pa drujiga Boga. — Pohujšanje je, ka¬
dar se ob nedeljah ino zapovedanih praznikih na očitnih kra¬
jih , kakih ograjah igra , zabavlja , kolne , pijančva , ino to
še celo med službo božjo; pohujšanje je tisto ponočno po-
hajkvanje, vriskanje, klafarsko petje, s kterim se poštenim
ljudem, ki so celi dan terdo delali, ponočni počitek draži ino
krati; pohujšanje je, kadar pijanec iz kerčme grede z glavo
kinka, cesto meri, v dva cepa hodi, ino med seboj ali ne¬
razumljive besede mermra ali pa kolne, ino kadar domu pride,
nad pokojno družino svoj vinski strup razliva, godernja, pre¬
klinja, ženo, otroke še tudi večkrat oteše, dušo njih hudiču
izdaja, in vse v hiši razdrobi in po nji razmeče. Pravo po¬
hujšanje je, kteriga daješ, dekle ti, kadar se čez svoj stan,
kot premoženje nese, nosiš in opravljaš, iz bajte več ber-
logu ali razvalini kot hiši podobne, našopirjena, z napisam
na čelu „ skrivnost “ izferfoliš, in tako v druzih misel budiš,

6 *

84

od kod pri tem dekletu per tako pičlih dohodkih, per tolikim
uboštvu , toliki lišp, toliko draga obleka. Pohujšanje je vse,
karkoli je komu v spodtiko, v škodo njegove duše, karkoli
od kreposti odpelje, v greh naklanja ali pa v taistim poterdi.
— O! tako naglo se ogenj v slamo potaknjen ne uname, kot
pohujšanje nedolžno serce popači. Pohujšanje perpelje greh
pred oči, in kar človek nad drugimi, zlast če so to njegovi
predpostavljeni, ali stariši, ali gospodarji, ali učeniki, zapazi
ino vidi, to hitro posname; njegova glava je zdaj polnatacih
misel, domišlija to dodela, kar grehu še manjka, in ker je
človek tako bolj k slabimu kot k dobrimu nagnjen, tudi kaj
taciga le prerad poželi; in kadar je kaj hudiga poželel in v
hudo pervolil, je greh v sercu že dopernešen, in le še ene
same stopinje je treba še dalje, ino greh bo tudi vunanje storjen.

Res je sicer, kadar pohujšan človek sam ne ve, kaj bi
storil: ali bi šel v greh ali ne, de se mu takrat nekaj v sercu
oživi; spomni se vpričnosti božje , angela varha , lepih naukov,
ktere mu je že v nar zgodnjiši mladosti dobra mati navdiho¬
vala; živo mu pred oči stopi ostudnost ino gnjusoba greha in
pravična kazen , ktera greh nasleduje , ga straši in plaši, tode
pohujšanje odvzame grehu ostudnost, kazni pa strah. In de
je temu tako, mu da prerok Ecehiel 19. lepo podobo.

Tam pred levnjakam mladi lev na zadnjih tačicah sedi,
in s pervimi nježno igraje se , se prikupi vsakimu, kdor ga
le vidi. Bistro je njegovo oko, griva mehka, ročnost ino
gibčnost njegova dopade tako, de bi človek le k njemu šel,
se z njim igral in ga še poljubil. Ne pozna še svojih ojstrih
zob ino krempljev svojih tac ino ne vidi se mu, de bi bil on
sin rujovečiga leva v pušavi, zakaj vsak šum, vsak ropot in
šopot ga vstraši in vplaši kot nedolžno jagnje. — Ali glej!
na enkrat, kot blisk skoz oblak, švigne iz berloga stara le¬
vinja, mati njegova, na opico, ktero od daleč ugleda. —
Mladi lev to viditi, se zravna, divjačnost se v njem zbudi,
on bi za svojo materjo zderjal, ali strah, ali strah, ta ga
nazaj derži; plašno se z eno taco prestopi, ali strah mu ne
da z drugo naprej, plah jo kroži krog berloga, rep v svitek
verti, oči pa obrača po materi svoji, ino glej! zagleda jo,
v sredi druzih levov, kako opico v svojih krempljih derži in
jo mesari. Zdaj mladiga leva nič več nazaj ne derži'; on se
vzdigne ino plane , in perhiti v sredo levov, dela kot oni,
materi svoji kervavi gobec liže, strah ga je popustil za vse¬
lej. Ko je enkrat kri okusil, le po kervi hrepeni, nobena
reč ga zdaj več ne ostraši, če bolj ga odganjaš, tolikanj huje
ga razdražiš; on ti bo skoz gosto mejo po nar tolstejši jagnje
priderl in ti ga pobral, on te bo popotnika popadel in umoril.
Lev je zdaj lev.

83

Kakor je mladi lev le po zgledu, le po pohujšanju svoje
matere lev postal ino zdaj divja iu mori po pušavi; ravno tako
tudi nedolžni človek po slabim zgledu, kteriga nad drugimi
vidi, zabrede na široko cesto, ktera pelja v pogubljenje. —
O mislite nazaj vi vsi, kteri ste na potu pregrehe daleč pri¬
šli, se s pregreho postarali, vest tako omamili, de je ne ču¬
tite več, mislite nazaj, kako lahko vam je bilo per sercu ta¬
krat, dokler ste še nedolžni bili, greha ne poznali, kako vam
je bilo per sercu takrat, kadar se vam je pohujšanje pred
oči postavljalo in vas slepilo, kako takrat, kadar ste pervi-
krat padli, in kako potem! —

Deklice! nekdaj niste vedile , kaj je greh, niste vedile,
kako globoko rano on v serce vseka; v strahu božjim izre-
jene, niste vedile, če sta dva spola na svetu ; le zoper sveto
sramožljivost slišati kaj, že ste se v sercu prestrašile in lepa
rudečica je oblila vače nedolžne lica; kaj gerdiga vam po
dnevi ni prišlo na misel in po noči se vam v spanju ni perti-
kovalo ; živele Ste v angelski nedolžnosti, ogernjene z belim
oblačilicam svete čistosti, v kteriga se angeli božji z veseljem
ozirajo , sladki mir ste v sercu vživale; ali glej ! prišel je
šuntavec, zapeljivec s sladkimi besedami kot med, morebiti
še celo s kakim daram , z goljufivim denarjem, se prilizaval,
zapeljeval, nagovarjal, — o nisim v stanu, je odgovor plahe
čiste device, to je gerdo, to je greh; kaj poreče Bog , kaj
poreče moj angel varil, kaj poreče mati moja, ki ljubi hčerko
svojo, — ne veš, kaka kazen je že doletela na tem svetu
te, ktere so se temu grehu vdaie — kam bi jaz pogledala,
ko bi v kaj taciga privolila, to storila, ali bi le mogla še
poštenimu človeku naravnost v oči pogledati ? ali ne bo vsak
na mojim čelu storjene pregrehe vtisnjene bral? Glejte, tako
se strah in ostudnost greha med seboj borita; zapeljivec Je
ne odjenja, poželjivost človeka, ker vender iz jekla ni, se
zdramlja, dokler oživi; slabi znani zgledi tolikanj zapeljanih
sirot jo nekoliko tolažijo, kakor de bi ji rekli, saj nisi perva,
pa mende tudi zadnja, sama ti takšna ne boš; ti slabi znani
zgledi zdajo, premagana je ostudnost greha ino kazni je od¬
vzet strah. — Ino komaj je človek enkrat padel, greh storil,
je pot v drugiga že nadelana , tretjič pasti je še ložej, in
zanaprej človek še sam priložnosti iše , obleče navade železno
srajco, ktero mu po bolnišnicah izrezujejo ali pa z žerečiin
jeklarn žgejo. Ali ni tako ? odgovorite mi — ali odgovorite
si same sebi v sercu, obžalujte in spokorite se, dokler še
Bog na pokoro čaka. — Uni mladeneč, vse upanje svojih
staršev, kteriga so v njega stavili; mislili so, de jim bo močna
roka v bolezni, dobra palica v njihovi starosti, pozabi v dru-
šini nekih brezbožnih zapeljivcov svojih nar svetejših dolžnost,

86

se vda vsim pregreham, pijančvanju, igri, nesramnosti, jem-
Jje, kjer in komur more ; staršem, zvediti njega razujzdanost,
stiska ta spomin britke solze; sam si škoduje na zdravju, na
premoženju, ves osramoten, zaničevan, mora v nar lepši,
cveteči mladosti prezgodaj pod grudo.

Nesramnost mladih ljudi, ljubi moji! je na svetu nar
veči pošast. Rodoslovno tablo te divje pošasti v današnji
pridigi že enkrat omenjeni slavni škof tako sostavijo: Kratek
čas, pravijo oni, kar tudi spoznati mora slehern, je po na¬
vadi nesramnosti oče, posvetna dobra volja pa njena mati,
iuo pregrešni smeh je njen stric. Posvetna šega je nesram¬
nosti teta, nerodna norčija pa njena babica. Razujzdancov
pohvala je nesramnosti botra, dopadajenje pa njen boter. Na¬
puh per mladenčih je nesramnosti sosed, gizdost per dekletih
pa soseda, razberzdana navada je nesramnosti gospodinja.—
Mladim ljudem, ki v tako žlahto pridejo, nesramno kvasanje
hitro dopade, ino klafanje se jim dobro zdi, nesramna pre¬
greha jih šegače, in pregrešna priložnost že gerlo odpira
jih požreti. Dušna in telesna nesreča jim za petami gre.

Pohujšanje, pohujšanje! o ti si krivo vsili nesreč med
mladim svelam, pa tudi povsod. Krivično ravnanje gospo¬
darjevo zapelje njegoviga hlapca, ino nezvesta gospodinja
zapelje svojo deklo. Hčere bodo po zgledih svojih mater,
sinovi po zgledih svojih očetov zapeljani. Spodtikljivo obna¬
šanje mestnjanov se preseli na kmete, in hudobije in preprehe
grajšin se vselijo tudi v nar borniši bajto. Po pohujšanju je
ves svet naučil se greh dopernašati, po grehu pa, kakor go¬
vori sv. apostel Pavl, pride smert. Rim. 5,12. in z njo vse
nesreče na ta svet.

O nesrečna, trikrat nesrečna zemlja! kaj je vender tebi
tako svetiga, tako častitljiviga, kamor ti pohujšanje braniš,
kar ti kriješ ino varuješ, de ga ono ne oskruni? — Alije
mar to naša sveta, edino zveličanska katoliška vera? ali so
mar to njeni oznanovavci, vidni namestniki Jezusa Kristusa?
— O ni! le glej, kako pohujšanje v besedah, v pismih, v
djanju svoj strup razliva, kako krivi učeniki vstajajo, kteri
nam nar dražeji blago, kteriga smo od svojih preddedov po¬
dedovali, sveto vero kaliti, celo podreti hočejo, kteri kakor
sam satan v paradižu lažejo: prešestovanje, kurbanje ino
druge nesramnosti niso greh, kteri v svet na vso moč trobijo,
de z zadnjim zdihlejem se človeška duša kot dim razkadi,
de ni ne nebes, ne pekla, ne hudiča, kteri čisto, neomade-
ževano nevesto svetiga Duha, preklinjajo, in ji stranske na¬
mene pritikujejo, de bi ji le kaj škodovati zamogli; poglej!
kako se čez nje duhovne godernja, mermra , kolne , se jim
zasluženo plačilo krati!

87

Ali je mar mir dežele, kamor bi se pohujšanje ne pre-
derznilo ga tergat iti? Ali glej! kaki šuntavci po hribih in
dolinah tekajo, de je misliti, de si bodo noge shodili, zlaga¬
ne novice med ljudstvo trosijo, ga podpihujejo, k puntu opo-
minajo ino pravijo: Vsi davki so proč, kdor te bo še terjal
kaj, ne daj mu vinarja, kteri tudi upijejo, dokler ne bodo
samostani proč; dokler ne bo duhovnov manj, dokler ne bo
gospoda pokončana, ne bo bolje po svetu. —Alije  mar pre¬
moženje ino čast, ktere bi pohujšanje ne oskrunilo, ne oger-
dilo? — Ali glej! kako se nevošljivost, zavid, veselje nad
nesrečo svojiga bližnjiga pri vsaki priložnosti kaže; glej ob¬
rekovanje, po kterim se neznane reči duhovnim, še celo sve-
timu očetu papežu pritikujejo in tako dalje!

Ali je še kje v kakim kotičku kak človek, ki bi vpra¬
šati utegnil, od kod tolikanj zlegov, tolikanj nesreč na svetu?
Pohujšanje je vsiga tega pervi ino zadnji vzrok. Kar nar
grozovitniši preganjavci, nar divjiši trinogi sveti materi
katoliški cerkvi storiti zamogli niso, to zainorejo pohujšljivi
grešniki; pa ravno oni so taisti, od kterih sveto pismo go¬
vori, de so rojeni, de bi našo vest ranili; ljudje, od kterih
prerok Jeremia (16.) govori, kteri na svojiga bližnjiga pre¬
žijo, de bi ga za seboj v pregreho potegnili, kterih se ogi¬
bati nas sveti prerok opomina; ljudje so ti,pridene sveti Av¬
guštin, ktere je satan sam za svoje pomagovavce po svetu
razposlal.

Kamorkoli svoje oči oberneš, kamorkoli pogledaš, ka¬
morkoli stopiš, že ugledaš pohujšanje: v sveti cerkvi nespo¬
dobno obnašanje tolikanj kristjanov, v domači hiši rotenje,
kreg ino prepir, na polju med delam malo Jepiga govorjenja
in pošteniga zaderžanja, po kerčmah pijančevanje in nesramno
petje, po oknih se obeša nečimernost, se ti reži na cesto ino
smeja,kot razdražen priklenjen pes svoje zobe kaže, o pov¬
sod, povsod je puhujšanje doma, povsod ima ono svoj terg.
Vse vmetnosti so pripravne ga razširiti: malarija ti ga zrna¬
ta, podobar ti ga ali v les vreže ali v kamen vseka, tiskar-
nica ti ga vtisne na popir in po kolesih in po železnici pri—
derdra ali po parabrodu privihra in se na debelo ino na dro¬
bno prodaja. Vsim počutkam, zlasti pa še očem in ušesam,
in po tih duši ino sercu se pohujšanje naproti stavi. Sveta
mati katoliška cerkev žaluje, de so ji njeni lastni otroci to¬
liko žalosti pripravili, ino si toliko nesreč na svojo glavo na¬
kopali. — To je pohujšanje, vzrok vsih zlegov ino nesreč
na todnim svelu. Gorje svetu zavoljo pohujšanja, govori Je¬
zus, pa tudi gorje človeku, po kterim pohujšanje pride, od
kteriga ob kratkim v

88

II. delu.

Vsa nesreča, ktero poliujšljivi grešnik na svet pripravi,
se zverne na njega samiga nazaj, zakaj že splohni pregovor
pravi: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Če bo
človek že zavoljo tega Bogu odgovor dajal, ki kaj dobriga,
ko je zamogel, ni pospešil, kaj slabiga, ko je zamogel, ni
odvernil; kolikanj veči odgovor čaka tega, kteri je s svojim
spodtikljivim zaderžanjem, s svojim pohujšljivim djanjem, s
svojo nesramno besedo druge v greh zapeljeval, jih narav¬
nost od kreposti odvračal ? Ne le svoj, ampak tudi ptuj greh
ima, tedaj v enim djanju dva greha. Gorje tebi,  govori pre¬
rok Izaia 33, 1., ker ti ropaš, boš tudi ti ropan.  Beseda
gorje,  ktera se v svetim pismu tolikokrat bere, veste kaj ona
pomeni? Ona pomeni vselej večno kazen, tedaj pohujšljiviga
grešnika večna kazen gotovo čaka. Poliujšljivi grešniki! vi,
ki se s svojimi grehi še bahate, in širokoustno pri poliču
kvarte mešaje pripovedujete, kako ste nedolžnost v svoje
zanjke zapletli ino eden drugiga učite, kako se more ona v
vaše mreže loviti; vi, ki pripovedujete, kako ste tu ali tam
kako krivo pričo podkupili, kako tu ali tam koga našuntali,
de je med sosesko ogenj sovraštva unetil, kako tu ali tam
hišni mir spodjedel ino vedni kreg ino prepir med domačimi
zasejal; o! vi pač ne mislite, de vsi grehi, h kterim ste vi
kdaj pripomogli, na vaših ramah tičijo; stali bote pred sod¬
nim štolam ino treba bo od pohujšanja, ktero se je po vas
razkropilo, odgovor dati. — Zdaj tacih grehov še za greh
nimate, jih ne vidite, ne spoznate, ali na smertno uro vam
bodo pred očmi migljali, vas s straham navdajali ter vrata v
nesrečno večnost — v pekel odpirali. Živo si le pred oči
postavimo, kako terdo se bo enkrat na tisti veliki dan splohne
sodbe pohujšljivim grešnikam godilo.

Po oblaku bo priplaval od solnca svitlejši križ, in se v
njem vstavil; sodnji stol se bo na križ naslonil, ino na njem
bo sedel Jezus Kristus sam obdan z neprestano pravico; an¬
geli in vsi izvoljeni božji bodo tukaj kakor priče krog ino
krog stali, ino prišli bodo na sodbo pohujšani in pohujšljivci.
Tožili bodo pohujšani pohujšljivce ino rekli: Mašuj, o Go¬
spod! mojo dušo; daj nazaj, bo rekel Jezus, kar sim ti iz¬
ročil Mat. 26, 28. ino zraven bo sodbo izgovoril. Na to se
bodo svetniki in angeli kot priče oglasili ino poterdili rekoč:
Tvoje sodbe, o Gospod, so pravične. Skriv. raz. d9, 2.

O ljubi moji! ko bi jaz imel jeklene persi in močan glas,
kot je neba grom, jaz bi vam hotel na vso moč in tako dol¬
go vpiti, dokler mi sapa ne zastane, ino vender nisim v sta¬
nu vam dopovedati, kako terdo se bo tamkej pri sodbi po-

89

hujšljivcam godilo. — Mašuj, o Gospod! mojo dušo, bo kri¬
čal sin, kteri je bil po svojim lastnini očetu pohujšan; Go¬
spod, mašuj mojo dušo, terjaj jo le od mojiga očeta, le on
je vzrok, de sim na vekomaj pogubljen; glej, Gospod! bo
tožil na dalje sin očeta, vedil je moj oče za slabo tovaršijo,
v ktero sim zahajal, za krivične pota, po kterih sim hodil —
pa kaj? zavernil me ni, še celo denarja mi je na roke dajal,
ino nikdar poprašal, kako sim ga obernil, po potuhi, ktero
mi je tako dajal, sim se vsake razujzdanosti privadil;— pri¬
nesel sim domu kakor fante kmalo kaki sad, kmalo kako orodje,
privadil sim se sčasama tatvine, ropati, moriti sim začel, in
vsiga tega je moj oče kriv, ker me z mladiga tega odva¬
jal ni, mašuj, o Gospod mojo dušo! — Daj nazaj, se bo
obernil Jezus k tebi, oče daj nazaj, kar sim ti zročil, dušo
svojiga otroka, ktero sim jaz na tem križu pogubljenja od¬
kupil, tebi izročil, de se ne pogubi; ino ker ti ne boš zamo-
gel poverniti, te bo obsodil ino rekel: Pojdi za sinam, tode
sedemkrat globokeje kot on, za te ni usmiljenja, ni odreše¬
nja. — Tvoje sodbe, o Gospod, so pravične, bodo poterdili
angeli ino svetniki. — Ino že sovražne pošasti čakajo, zgra¬
biti ji ino zadnje povelje sodnika spolniti. —Mašuj, bo rekla
hči, ktera je bila po svoji hudobni materi pohujšana in za¬
peljana, mašuj, o Gospod, mojo dušo, kriva je le ta mati
moja, de sim na vekomaj pogubljena; dajala mi je potuho,
od lepih oblek mi je vedila praviti vsaki dan veliko, od čed¬
nosti serca nič; vedila je ona dobro, de sim v nevarnosti bila,
pa je ni odpodila,še dobro se ji je zdelo, ko sp me mladenči
na raje vabili, in se na mene obešali, kot muhe na pajčevino,
če pozno v noč sim per godcih bila, toliko ji je serce igralo,
de svet mara za me kaj, po taki potuhi sim bila le prezara-
no globoko v pregreho zagazila, divje spočela, skrivši rodila
in otroka ugonobila; zaničevana, na truplu na pol gnjila,sim
obupala na milost tvojo, v vodo skočila in tako se vekomaj
pogubila, tirjaj dušo mojo le od matere moje. — Daj nazaj,
kar sim ti izročil, bo baral Jezus mater tebe , ki boš vsa tre¬
petala in se strahu kot šiba tresla — pojdi, tudi ti za hčerjo
v večno pogubljenje.

Tvoje sodbe, o Gospod, so pravične, bodo poterdili
svetniki in angeli. — Ino že se pekel odpira, ji požreti. —
Mašuj, o Gospod, bodo upili vsi, po spodtikljivih zgledih
svojih nekdanjih malopridnih tovaršev zapeljani, mašuj, Go¬
spod, našo kri — dajte nazaj, bo terjal Jezus, kar sim vam
izročil — tvoje sodbe so pravične, bodo klicali svetniki. —
Per ti tanki sodbi, ki boš stal pred samim Jezusam, ki te
bodo zapeljani in tudi hudič tožili in tožili, in bodo svetniki
in angeli pričali, ki te bo neizrekljivo vest pekla, pohujšljivec!

90

kam se boš djal? — Ali boš vedil na to odgovoriti kaj? —
Ne boš le prepozno spoznal, de grehi, h kterim si ti s svo¬
jimi slabimi djanji pripomogel, so tudi tvoji grehi? — Pa boš
rekel: Ce so to vsi tudi moji grehi, h kterim sim kdaj s svo¬
jim pohujšljivim zaderžanjem pripomogel, tako mi je obupati,
ni več milosti, ni več odpušanja zame. — Počasi', prijatelj
še živiš, še imaš čas, še imaš priložnost, de se k svojimu
Bogu verneš, in kdaj lepši kot zdaj, v tej cerkvi, kjer se
nas veliko spovednikov trudi, grešnikam butaro pregreh od¬
vzeti, ker sveta mati katoliška cerkev še popolnama odpu¬
stek ponuja tem, kteri se pobožnosti 40 ur izpostavljeniga
presvetiga Rešnjiga Telesa vdeležijo in te pogoje, ktere so
v dosego tega popolnama odpustka spolniti, in od kterih ste
že v začetni pridigi k ti pobožnosti slišali, dopolnite? Prija¬
telj ti si sicer nagel grešiti, pa tudi tako nagel ino priprav¬
ljen je Bog skesanimu odpustiti. Odkritoserčno spoznanje,
resnična pokora, in v dobrim stanovitna volja zamore zatreti
pohujšanje, kteriga si dal, in vso škodo popraviti, ktero
si storil.

Veš, pohujšljivi grešnik J kako stori? — Stori tako, ka¬
kor je storil Izraelski kralj Jozia 4. b. kr. 23. On je vedil
in vidil, kako Izrael na goro Garicim zahaja, malike moli,
edino praviga Boga zaničuje in tako veliko pohujšanje seje,
toraj pokliče Izraelce v Jeruzalemski tempel, jim božje za¬
povedi bere ino reče: Ne bom jaz kriv, ne bom jaz odgo¬
varjal, ne bom svoje vesti obtežaval, če Izrael noče nehati
na gori Garicim malikam darovati; jaz hočem vsako pohujša¬
nje zatreti, vse v nič spraviti, vse pokončati, karkoli bi vas
malikov opomniti utegnilo, in potem naj se nas Gospod usmili,
kadar smo se spokorili. — To je izgovoril, pa malike razsul,
njih oltarje poderl, in vse pokončal, karkoli bi Izraelce ma¬
likovanja opomniti utegnilo.

In, ljubi moji J ničesar tudi nam potrebnišiga ni, kot
pokončati ino podreti vse, s čimur koli smo pohujšanje dajali.
Sožgati je treba tedaj tiste pohujšljive bukve in novice,tiste
umazane podobe, razdreti tiste zaveze , ktere so greh na greh
vezale; našopirjena ženska! proč s taistim prevzetnim obla-
čilam, ktero ti je kot mreža ptičarju v lov služilo; proč s
taistimi nakodranimi lasmi, s tistim šopkam, ki ti ravno v
sredo čela visi, s kterim dopasti želiš; mladeneč! proč s ta¬
istim sladkanjem, prilizovanjem, s kterim si dozdaj nedolž¬
nosti serca lovil; goljuf! proč s taistimi sleparijami, kterih si
se dozdaj posluževal; zaničevavci svetih reči! proč s taisti¬
mi strupenimi besedami, s kterimi ste se dosihmal iz svetih
reči norca delali; grešniki vsi, ktere verste koli si bodite,

91

vse je treba podreti, vse pokončati, s čimur koli ste pohuj¬
šanja dajali, ino jezo božjo na se klicali.

Pa ni še zadosti, de le pohujšanje zatremo, potreba je
tudi škodo poverniti in popraviti, ktero je naš bližnji po po¬
hujšanju na svoji duši terpel. To škodo pa, kolikor moč,
poravnaš in popraviš , če te, kterim si poprej s svojim po-
hujšljivim zaderžanjem v spodtiko bil, posvariš, opominaš,
prosiš, de naj od tega greha jenjajo , ino jim v temu grehu
nasprotni čednosti z lepim zgledam svetiš. In to se mora
naglo, hitro in očitno zgoditi. Če za skrivne grehe skrivna
pokora zadosti, tudi za očitne grehe le očitna pokora zado¬
stiti zamore. Je bila Magdalena, očitna grešnica , očiten zgled
pohujšanja, naj bo spokornica očiten zgled poboljšanja. Je
bil Savi nespreobernjen preganjevavec svete cerkve, naj
bo spreobernjeni spokornik njen apostel. Je bil Avguštin vaj-
voda razujzdancov, naj bo spokornik njih vodja v večno živ¬
ljenje. Kdor je tedaj s svojimi slabimi zgledi jih veliko ne¬
srečnih storil in zapeljal, naj jih s svojim lepim zaderžanjem
na pravo pot pripelje. Pohujšljivec! ako tega ne storiš, se
ti bo mlinski kamen na vrat obesil, ino pahnjen boš ne v dno
morja, ampak v dno peklenskiga brezna kteriga nas sam
večni Bog vari; pa kaj,varvajmo se ga sami, obernimo svoj
čas tako, de v njem popravimo, kar popraviti moramo, mo¬
limo, prosimo za duše, ktere so po našim pohujšanju zape¬
ljane, s preklicani svojiga nauka, z dobrim svetam, z lepim
zgledam bomo po mogočnosti popravili, kar smo s svojo ne¬
kdanjo hudobijo poderli. Toraj , o ljubi Jezus, tukaj v sve¬
tim zakramentu izpostavljen! daj gnado nam pohujšljivcam,
de se spokorimo, daj gnado tem, ktere smo kdaj pohujšali,
de se spreobernejo , vsi sveti nedolžni otročiči, prosite za
nas! Amen.

V Višnji Gori na Dolenskim , J849.

Osemnajsto nedeljo bo binkoštih,

ko so častiti P. Hugo Novljan novo mašo peli.

Iz vse svoje duše boj se Boga. ino mašnike
njegove spoštuj! Modr. 7, 31.

W  sak človek pod milim nebam se mora truditi in po¬
titi, de si potrebniga živeža pridobi. Vaš od terdiga dela
večkrat zlo oslabljeni život, pot, kteri se vam scurkama po
obličju udira, in vaše žuljaste roke, kaj ne, de so tega go¬
tova priča? Poterdujejo se torej besede, ktere je Bog že
nekdaj našimu pervimu očetu Adamu govoril rekoč: V potu
svojiga obraza boš svoj kruh zavHval.  Gen. 3, 19. In go¬
tovo,  ljubi moji! človek je za delo ustvarjen , kot ptica za
letanje.  Job. 5, 9. in kdor ne dela, tu  tudi po besedah sve-
tiga apostelna vreden ni , de je  II. Tes. 3, 10.

Ali otožno terdo delavni človek pogostokrat svoje oči
obrača po drugih stanovih, ino sam per sebi misli, pa tudi
govori, de v nobenim stanu toliko opraviti ni, kot v težavnim
kmeliškim stanu; kmet si želi biti gospod, pa tudi gospod,
le verjemite mi, si želi biti večkrat kmet, in eden drugimu
svoje zoperne opravila očitata. — Kmet pravi ino toži : S
svojim životam terdo delam, od pekljive vročine je začernelo
moje obličje, od težavniga dela so žuljaste, grampove moje
roke , in od samiga kopanja ino sklanjanja truplo v dve gube
nosim, srečin si ti, o gospod! veli, ker tako zopernih opra¬
vil nimaš. — Gospod pa kmetu nasproti povrača : Ljubi bra¬
tec! srečniga me sloviš, ker ne ves, v čem zadovoljnost ino
prava sreča obstoji, le poglej ino prevdari nekoliko moje
opravila: v izbi zapert čistiga zraka ne zavživam, ker ti na
lepim polju in na zelenih travnikih se sprehajaje se ga do sitiga

»3

napiješ; v tamni, pa tudi še večkrat v močirni izbi, s svo¬
jim životam, še več pa s svojim duham delam , na telesni pa
tudi na svoji dušni moči pešam, slabim, bledim in boleham,
kakor tavati in hirati me vidiš in le redek gospod je, ki bi
tako sivo ino srečno starost dočakal, kot jo dočakajo v sreč¬
nim kmetiškim stanu , ako pošteno ino zmerno živijo. Ne opo¬
našaj mi, ljubi bratec! pa še tudi tega, de kaj boljiga vži-
vam’, kot ti, zakaj vedi, le to je dobro, kar tekne komu. —
Glejte! takole si ta dva stanova drugi drugimu svoje sitnosti
ino zoperne opravila očitata in nezaupnost v božjo previdnost
razodevata, potrebna na tem svetu, in tako tesno med sabo
sklenjena, kakor tesno je duša s telesam zvezana.

Oba stanova skupej pa se le prerada, posebno še v tem
žalostnim času, sem ter tje zoper tretji stan vzdigujeta, kteri
prav za prav je svetilo vsim drugim stanovam, in (a stan,
nad kterim svoj jezik brusita, ranita ga, je duhovski stan;
tode de bi ta tretji stan svetilo vsim drugim stanovam bil, tega
spoznati nočeta — pa saj tako pravijo, de slepcu po dnevu
ali po noči okolj tavati, vse eno je — oba mu v besedi in v
pismu, očitno ino skrivej očitata in v svet trobita. V tem
stanu pač ni treba ne terdo delati, ne truditi, ne potiti se,
za živež ne skerbeti; toraj v svojo nar veči časno in večno
nesrečo želita, de bi se v sredi tako prebrisaniga devetnaj-
stiga stoletja, če ne popolnama zaterl in iztrebil, saj silno
skrajšal ino zmanjšal. — Ali, 1. m.! ki sami per sebi tako
mislita, de duhovski stan svoje roke le križem derži, je ino
pije, pa nič ne dela; prosim vas, pomislite le to : de v ti
ptičnici, v kteri jaz zdaj stojim ino iz nje govorim, se mora
jako piskati ino močno sopsti, se morajo persi napenjati, pljuča
oslabeti, celi život opešati, mora tudi um ino pamet delati,
če se hoče kaj ptičev, to je duš, nebeškimu kralju Jezusu
Kristusu pridobiti; ino še tudi vse druge opravila duhovskiga
stanu, ktere so, kakor per kužnih boleznih tudi s smertno
nevarnostjo sklenjene, zamolčim; že iz samo tega je razvidno
kot beli dan, de duhovski stan je delaven, zopern, težaven
stan ino ravno dans tri tedne je, kar na kmetih revnim
bolnikam na strašni bolezni, koleri, terpijočim pomagati bivši,
sim na svoje lastne ušesa, tode od nobenih perlizunov, ampak
od poštenih priprostih kakor gosposkih slišal: Pater! rekli
so mi, mislili smo , de je jako Iohak duhovski stan, tode zdaj
vidimo, koliko opraviti imajo, naš gospod kaplan so oslabeli,
ino za njih ne podnevu, ne ponoči, ne v lepim ne v gerdim
vremenu ni pokoja. — Gotovo duhovski stan je težaven, zo-
pernost poln stan.

*) V Šent-Florjanu v Berdili na Goriškim,

94

Tako delaven, težaven, zopernost poln stan, si nasto¬
pil tudi ti, novo posvečeni mašnik, moj seralinski brat! ino
si se dans pervikrat temu obilno zbranimu ljudstvu, svojim
rojakain ino sosedam bližnjih fara, očitno pokazal, ker me¬
ni ino vsim skupej spričati želiš, de se zopernost ino težav
duhovskiga stanu ne ustrašiš, temuč de si pripravljen popiti
kelih terpljenja duhovskiga stanu do zadnje kaplje. — Ker
brez vsiga dvoma v neizrekljivo število težav zamotan je du-
hovski stan, gotovo vzroka nimamo z evangelsko ženo svoji-
ga glasu zavzdigniti, srečo vošiti materi tvoji ter reči: Bla¬
gor telesu , ktero te je nosilo ino persim , liter e si sesal.
Luk. 11, 27 .; veliko več imamo vzroka le tebi srečo vošiti,
de bi ti Bog dal srečno dokončati, kar si z njegovo milostjo
tako serčno pričel. Vem, de bi vi vsi, kolikor koli je vas
tukaj zbranih, radi svoj glas zavzdignili in vsak posebej svoje
vošila novomašniku zgovarjali, tode ker na tem svetim me¬
stu zdaj le meni govoriti gre, vam pa pazljivo poslušati, mi
za zlo vzeti ne morete, če v imenu vas vsili le jaz besedo
poprimem in v imenu vas vsih njemu govorim tako: Novo po¬
svečeni mašnik! naše serca, kterih plamen do samiga Boga
šviga, so polne gorečih želja, ino kakor kadilo kviško, tako
puhti tudi naša molitev k Očetu nebeškimu; glej milosti polni
Oče! tisuč jezikov le to izreči želi: Izlij nad svojiga hlapca,
kteriga si svoj vinograd obdelovati poklical, svoj blagoslov v
vsi obilnosti; daj mu moč voljno prenašati zopernosti ino te¬
žave duhovskiga stanu, poterdi mu njegovo zdravje, dodeli
mu doživeti mnogo let v povikšanje tvoje časti, v pomoč
vernim dušicam v vicah, svojim staršem, bratam ino sestram
ino vsi žlahti v veselje ino nam vsim v dušni prid ino tek.—
Pa tudi ti, ljubi moj brat! ki dans pervikrat pred sedežem
milosti božje stojiš, daruj se mu v njegovo službo z vsimi
svojimi dušnimi ino telesnimi močmi, zahvali se mu za vse
dobrote, ktere si ti od njega po njegovi neskončni milosti od
zibeli do današnjiga dne prejel; prosi ga pa tudi poterpežlji-
vosti v težavah, tolažbe v žalosti, zdravja v bolezni, zmage
v skušnjavah, kratko vsiga, kar na duši in na telesu potre¬
buješ, zakaj vse, kar koli boš prosil, boš dosegel  Mat. 7,7.,
ako je le tvoja prošnja v božjo čast ino tvoji duši v zveličanje.

Pogosto nam pošilja Bog mašnike, svoje namestnike, in
jih per posvečenju obdari z vso oblastjo do svojih svetih skriv¬
nost. Pooblasteni od samiga Boga njegove svete skrivnosti
delijo, po kterih rosijo vse dobrote ino milosti na človeški
rod. — Vsaka prejeta dobrota pa tudi svojo zahvalo hoče,
ino že neverniki, neznabogi sami so terdili in učili, de zem¬
lja ne more divjiši zverine roditi in rediti, kot nehvaležniga
človeka, ino vender je nehvaležnost za tolikanj dobrot du-

95

hovnov navadno plačilo, se godernja ino mermra čez nje,
kakor de bi bili smetje, zaničevanja vredni, ino le redek je,
ki bi se za njih čast ponesel ino potegnil; pa dandanašnji je
ta navada, de se temu, kteri je na ta ali uni način poškodo¬
van in v svoji pravici kraten, svetuje ter reče: Ker te nikdo
ne brani, ne zagovarja, saj imaš zgovoren jezik, potegni se
pred gosposko za svojo pravico. Če se torej sleherni za
svoje pravice poteguje tako dobro, kakor ve ino zna, torej
tudi meni za zlo vzeti ne morete, če se tudi jaz o priložno¬
sti današnje svete nove maše za čast duhovskiga stanu tukej
očitno ponesem tako dobro, kakor vem ino znam, pa tudi na
kaj taciga iz besedi mojiga predgovora: „Iz vse svoje duše
boj se Boga ino mašnike njegove spoštuj “, sklepati, ste bili
tako rekoč že pripravljeni. V ta namen vam želim dokazati:
zakaj se morajo duhovni častiti, ino kako močno se pregre¬
šijo taisti, ki čast božjih namestnikov oskrunijo.

Vpeljava.

Imenitni ajdovski učenik, Plutarh po imenu, pravi, de
ložej sije  misliti celo lepo pozidano mesto v zraku, kakor
pa deržavo, kraljestvo ali cesarstvo na zemlji brez vsake
vere. Kjer koli je pa kaka vera bila, je imela povsod slu¬
žabnike, učenike in oskerbnike svoje, ino če nar starejši zgo¬
dovino poprašamo, najdemo ino vidimo, kakor koli sirovi in
obdivjani so bili ljudje, kteri so se k taisti spoznali, kakor
koli krivi ino popačeni so bili njih zaumeni od svojih lažnji-
vih, izmišljenih, od človeških rok storjenih malikov, ktere
so bogove klicali, služabnike in učenike svoje vere, ktere so
po navadi svoje duhovne imenovali, so vselej v veliki časti,
v tolikim spoštovanju imeli, de brez njih sveta, brez njih
pripušenja ali dovoljenja, se nikdar nikoli niso lotili kakiga
imenitniga, posebniga opravila. — V raznih deželah je bila
tudi njih vunanja čast razna. — Tako postavim malikovavski
duhovni v Azii ino Tracii niso nobenih davkov plačevali, ne
zemljiških, ne mostovine. Na Gerškim v Šparti in v slove¬
čim mestu Atena je bil duliovski stan nar imeniteji od vsih
stanov. Na Talijanskim, v nekdanjim nevernim Rimu so du¬
hovni svoje plačilo iz deržavne denarnice prejemali, ino no¬
bena vojska ni bila per njih napovedana, če niso poprej svo¬
jih duhovnov za svet poprašali. V Azii ni bila nobena sodba
končana, če duhovni niso sodbe sklenili. Povsod so bili du¬
hovni pervi, ino nar intenitneji službe so bile od njih pre-
skerbljene.

96

Turske cesarje, sultane po imenu, v Azii njih visi du¬
hoven, kteriga mufti imenujejo, krona; Perziškiga šaha ali
kralja viši duhoven, kteriga iman kličejo, poterduje ino Tar-
tarskiga poglavarja veliki duhoven lama posvečuje. Divji
Indijani,ino kolikor koli je rodov pod milim nebam , od solnc-
niga izhoda do njegoviga zahoda, od gorkiga juga do merzle
polnoči, ktere koii vere, jezika ino barve so, vsi, vsi ska-
zujejo pervo čast duhovnim svojim, ino zgodovinski pisavci
pravijo, de nikdar nikoli ni prederznost ino razujzdanost pri
njih tako visoko dokipela, de bi bili ti divji neznabogi spoš¬
tovanje do svojih duhovnov zgubili.

O ljubi moj Bog! v koliko sramoto bodo kdaj na tisti
veliki dan splohne sodbe ti zgledi malikovavcov katoliškim
kristjanam! Če so že malikovavci toliko čast, toliko spoštova¬
nje svojim duhovnam skozovali, ki so bili le sleparji ino slu¬
žabniki hudičevi; kolikanj več bi mogli katoliški kristjani svoje
duhovne častiti ino spoštovati, ki so služabniki Jezusa Kri¬
stusa ino mašniki praviga živiga Boga, kteri nam pravo,
edino pravo pot kažejo v neskončno srečno večnost.

Časti vredni so duhovni nove zaveze, ino mogli bi se
častiti, ko bi kristjani le nekoliko pomislili, čigavi služabniki
so oni, ino ktere dobrote se ravno po njih nad vse druge
stanove razlivajo.

Izraelsko ljudstvo si je bil Gospod Bog že nekdaj za svoje
ljudstvo odbral, njemu svoje postave dal, posebni rodLevjev
si pa v dohovšino odločil. De bi pa Izraelci svoje duhovne
od drugiga ljudstva razločili ino jim spodobno čast skazali,
jim ukaže, za nje nar lepši oblačilo narediti. Iz nar lepšiga
škarlata je bilo njih oblačilo, sem ter tje z zlatarn vdelano
ino z dragimi kamenci vloženo. Okoli roba so imeli zvonč¬
kov, kar je poviševalo vunanjo napravo ino čast. Na glavi
so imeli z zlatarn vtkano pokrivalo ino na njem je stalo za¬
pisano z zlatimi čerkami: Gospodova svetost (II. Moz. 39,
£9.), ino Bog sam je zapovedal, de njegovih maziljenih
se ne sme nihče dotakniti. I. Paral. 16, 22 .

Le te posebne znamnja spoštovanja, s kterimi je Bog
sam v stari zavezi svoje duhovne častil, so pri Izraelskim
ljudstvu toliko zamogle, de jih ni le priprosto ljudstvo časti¬
lo kakor namestnike božje, ampak so jih tudi domači ino ptuji
kralji ponižno spoštovali, veliko čast jim skazovali ino tako
spoznali, de le ti so vse časti vredni, ktere Bog sam tako
visoko časti. Tako v zgodovini berem: de je Aleksander,
imenovan veliki, Macedonski kralj %  ki je bil nar serčnejši,
pa tudi nar mogočniši zmed vsih kraljev, kar jih je še kdaj
na svetu bilo, neki dan proti Jeruzalemu s svojo vojsko šel
s tem namenam, tamkej vse duhovne pomorit ino mesto raz-

9t

djat. Veliki duhoven Jadua mu gre z vso sveto lepoto svo-
jiga duhovstva naproti. Pa koj, ko ga Aleksander zagleda
ino zve, de je on duhoven Izraelcov Boga, ga toliki strah
ino tolika čast spreleti, de na tla stopi, pred njega poklekne,
kakor de bi ga molil, ino mu dovoli vse, česar veliki duho¬
ven od njega poželi. Vse se je začudilo viditi, de se je Alek¬
sander , ki je skorej samiga sebe za Boga moliti dal, pred
tem človekam tako globoko ponižal, kteriga nekoliko poprej
je mislil umoriti.

Parmenion, njegov priliznjenec, ga pobara rekoč: Alek¬
sander, ti groma Bog! zakaj si se tolikanj ponižal, poklek¬
nil ino molil duhovna Jadua ? — Ali Aleksander mu odgovo¬
ri: Parmenion, ni ne Jadua ne, kteriga sim molil, temuč tega
Boga molim, kteriga duhovni služabnik je on. Jaz spoznavam
ino molim Boga v njegovih namestnikih, ino njim ravno to
čast skažem, kot njemu samimu, zaverne Aleksander nebož-
niga lizuna.

Glejte, ljubi moji! tako je priprosto ljudstvo, tako so
domači ino ptuji kralji častili Izraelske duhovne, tako se je
Bog sam poganjal za njih čast, desiravno mu niso drugiga,
kot teleta, govedi klali v dar; kaj pravite, kolikanj več mora
njemu ležeče biti na časti duhovnov nove zaveze, kteri mu
ne več neumne živine, ampak nedolžno jagnje Jezusa Kri¬
stusa vsaki dan na altarju darujejo. Bogu se je tako rekoč
že gnjusilo nad kervjo živine, zato je hotel novo daritev, pa
tudi nove mašnike imeti, ino pervi, nar vikši mašnik nove
zaveze je bil edinorojeni Božji Sin, kteri je nar dražeji, Bo¬
gu nar 'ljubši daritev nove zaveze s svojo kervjo ino smertjo
postavil.

Pojdimo , ljubi moji! nekoliko s svojimi mislimi v Jeru¬
zalem v gostivno hišo. Tamkej je Jezus pred svojim terplje-
njem ino svojo smertjo, ko je s svojimi apostelni velikonočno
jagnje zavžii, vzel v svoje presvete roke kruh, ga posvetil
razlomil in dal apostelnam rekoč: Jejte , to je moje telo.
Mat. 26, 26.  Vzame tudi kelih z vinam, ga posveti ino da
apostelnam rekoč: Pite vsi iz njega, to je moja kri, ktera
bo za vas prelita.  Mat. 26, 27. 28. To storite v moj spo¬
min  Luk. 22,  19.

O čuditi se mora zemlja ino nebo nad skrivnostmi, klere
je delal Jezus zadnji večer svojiga življenja na tem svetu!
Pa to še ni vse, Jezus je hotel to skrivnost svoje brezkončne
ljubezni svoji cerkvi na zemlji za vselej zapustiti, zato je
dal oblast svojim apostelnam to storiti, kar je storil on, to
je, kruh ino vino spreoberniti v telo ino kri Jezusa Kristusa.
Apostelni so dali to oblast svojim učencam ino naslednikam

7

98

ino leti zopet drugim do današnjih časov, ino tako bo vse
čase do konca sveta.

Glej, novoposvečeni mašnik! svojo moč, svojo oblast,
pa tudi svojo čast, ktera ravno iz te imenitne oblasti izvira.
— Ti imaš oblast od nebes do telesa ino kervi Jesuza Kri¬
stusa, ti imaš oblast, nar višiga Boga Jezusa Kristusa iz ne¬
bes k sebi na altar sklicati; ti imaš oblast v svojih posveče¬
nih rokah nositi ga. Po tebi, glej! po tvojih rokah se bo
Jezus Kristus, Sin Božji vsaki dan daroval za vse človeštvo,
kadar boš daritev svete maše dopernašal. — Kar je pa še
veči čast za te, je to, ti boš s kervjo ino z mešam Jezusa
Kristusa redil svojo dušo za večno zveličanje, kolikorkrat
boš to daritev vredno dopernesel. — Od svetiga Bernarda se
bere: kadar je on podobo križaniga Jezusa s posebno pobož¬
nostjo objemal ino poljuboval, se je odperla desna stran te
podobe, in Jezus je njemu iz nje svoje kervi piti dal rekoč:
Pij, moj Bernard, pij moj ljubi zvesti služabnik!  Pa to
čudo stori Jezus vsaki dan per daritvi svete maše, ker on
na besede posvečeniga mašnika kruh v svoje telo ino vino v
svojo kri spremeni ino mu oboje zavžiti ponudi. Kaj hoče
Jezus mašniku drujiga reči, kakor: Na, jej moje telo, pij
mojo kri, de boš imel življenje v sebi, zakaj kdor moje meso
je ino mojo kri pije, ostane v meni ino jaz v njem.  Jan.
6, 57.  — Ali, novoposvečeni mašnik! tvoja oblast še dalje
seže; ne le sam boš zavžil telo in kri Jezusa Kristusa, am¬
pak ga boš tudi drugim delil, v zdravju in v bolezni, de se
bodo tudi njih duše hranile za večno življenje; tvoja oblast
pa še dalje seže; v imenu Jezusa Kristusa boš očiševal duše
madeža izvirniga greha, kadar boš delil zakrament svetiga
kersta, — v imenu Jezusa Kristusa boš čistil od pregreh
grešnike, jih boš odpeljeval od pekla ino peljal v nebesa,
kadar boš sedel v spovednici, zakaj tudi tebi je rekel Jezus
po škofu per mašnikovim posvečenju: Kar koli boš odvezal
na zemlji , to bo tudi odvezano v nebesih, ino kar koli boš
zaderžal na zemlji , bo tudi zaderžano v nebesih  Mat. 18,
18. — Pa per ti priči, novoposvečeni mašnik! te moram opom¬
niti, de, kadar v spovednici sediš, nikdar ne pozabiš, de
dva ključa v rokah deržiš , z enim grehe odvezati resnično
skesanim, prav spokorjenim, z enim pa grehe zavezati ne-
spokorjenim, ino spomni se, de Bog tega v nebesih nikakor
ne poterdi, kar njegov namestnik za zemlji po krivim sklene.

Vprašam vas zdaj, ljubi moji! se le najde na svetu veči
moč, vikši oblast, kot je moč in oblast posvečeniga mašnika
nove zaveze? — Po moči in oblasti, ktera je komu podeljena,
se mu pa tudi čast skazuje, torej so tudi duhovni zavoljo
par vikši oblasti nar veči časti vredni. — V koliki časti, v

99

kolikim spoštovanju se imajo svitli cesar, njegovi namestniki
ino služabniki iz goliga strahu pred mečem, kteriga na ledju
opasaniga nosijo. Kadar cesarjev namestnik pride, se mu
ceste lepšajo, naproti se mu gre, godba se napravlja, vse
se stori, če to tudi soseski še toliko stroškov napravi, vse
se iz pota spravi, de bi le kaj ne ugledal, kar bi tako ime-
nitniga gosta razžaliti utegnilo. — Jaz ne grajam tega, za¬
pomnite si dobro, jaz ne grajam tega, de se tako slovesno
ino praznično cesar ali, njegov namestnik sprejme, zakaj sveti
apostel Pavl govori: Čast , komur čast  (Rim. 13, 7. j, am¬
pak le to vas vprašam: Je njih moč veči, njih oblast obšir-
niši od oblasti mašnikov Jezusa Kristusa? — Nikakor; ino
vender se unim vse uklanja, pred temi se še klobuk z glave
ne zmakne: unim se vsa mogočna čast skazuje, za temi se
še zaničljivo pogleda; une vredno sprejeti se skladajo dena¬
rji, de se kraj po noči razsvitli, kjer ta gost stanuje, tem
se še kervavo zasluženo plačilo uterga ino podolžnostna bira
krati; uniga gledat ino vidit, ljudje od vsih krajev skupej
vrejo, tega božji nauk poslušat priti ljudem merzi.

O, ljubi moji! kam, kam smo prišli!! — Kako nasprotni
so si sedanji ino nekdanji časi. Nekdaj so kristjani svoje
duhovne pastirje spoštovali; ako so duhovna na cesti srečali,
so se ga že od daleč razveselili, kakor de bi jim sam Jesus
naproti prišel, čedno so se pred njim odkrili, ga po stari
keršanski navadi pozdravili ino mu hvaležno roko poljubili.
Veste, zakaj so oni, stari kristjani tako delali? — Zato, ko
so bili pobožni, sveti, pravični kristjani. Oni so ljubili Boga
iz celiga svojiga serca, oni so mu spodobno služili, pa ravno
zato tudi mašnike njegove spoštovali; ali dan današnji je lju¬
bezen božja ugasnila, keršanske serca so se oledenile,in od
tod zaničevanje duhovnov tudi še zato, ker svojo dolžnost
spolnujejo, in omerznjeno ljubezen božjo ino bližnjiga ogreti
in uneti si prizadevajo. Ino kako se še taki brezdušni krist¬
jani, zaničevavci, opraljivci duhovnov izgovarjejo? Veste,
kako? — Pravijo, de nekteri duhovni tako ne živijo, kakor
njih stan tirja, in zatorej ves duhovski stan nobene časti vre-
din ni, torej'ga zaničujejo in iz polniga gerla vpijejo: Glejte,
glejte, duhovni so taki ino pa taki! — Od eniga! ljubi moji:
na vse sklepati, mora biti sklep goljufen, in to je greh. Ni
li bil med 12  apostelni eden, Judež Iškarjot, izdajavec? ali
bomo mar zavoljo eniga Judeža vse druge apostelne izdajavce
imenovali? — Gotovo ne. Pa pokažite mi vi le en stan, v
kteri bi vsi tako živeli, kakor njih stan donaša? Časti vredin
je samiški stan, ino vender, koliko nesramnežev ino nesram¬
nic šteje on? Ali bomo zavoljo soderge kakih spridenih de¬
klet, ino zavoljo kakiga posamezniga sladnostnika sklepali,

100

de so vse neoženjene osebe ti pregrehi vdane? — Gotovo ne.
Jih ni Ji, hvala Bogu! veliko število med odrašenimi mladenči
ino dekleti, kteri lolika po pravici s svetim Bogomiram Bui-
lonskim svojo desnico stegnejo ino reko: Bog je moja priča,
de se moji persti nikdar kake ženske, nikdar kakigamožkiga
nespodobno dotaknile niso ino de je čista ino neomadeževana
moja roka? — Vse časti vredin je zakonski stan, ali pa ži¬
vijo v njem vsi tako, kakor ta stan donaša, kakor Bog zau¬
kaže ino zdrava pamet uči? Ni li v njem omadeževavcov
zakonske postelje ino prelomljevavcov persežene zvestobe?
Ali bomo mar zavoljo eniga prelomljevavca zakonske zvestobe
vse zakonske prešestnike imenovali ? — Bog vari kaj taciga
tudi le misliti. — Tako ima vsaki stan svoje slabe ino gnjile
ude, kteri mu nečast delajo, zavoljo kferih gnjilih udov se
ne more, pa tudi ne sme ves stan zaničevati.

Vem pa tudi to, de nar nedolžniši stopinja eniga maš-
nika per mesnih, slaj pijanih in od samiga ponočniga pohaj¬
kovanja berljavih ljudeh večkrat natolcvanje pregrešniga dja-
nja obudi, de se opravlja ino čez njega vpije več, kakor čez
nekteriga posvetnjaka, ko bi tudi žive ljudi požiral. ■— Pa
takšni ljudje se meni zdejo kakor petelin, ki na gnojišu stoji
ino s parkeljci razkopava, ino kader červiča ali kako drugo
golazen najde, tako dolgo vriši in vpije, de vse kokoši skliče,
de jim ga le pokaže; kadar pa dragi kamen ali pa zlato najde,
takrat je pa tih, molči ino stermi. Ravno takšni so tisti kri¬
stjani, ki s svojimi bistrimi očmi, ktere nalaš v duhovne vperte
Imajo , hitro kaj majhniga zagledajo , še hitreje pa kaj pri¬
stavijo, vpijejo ino raznašajo, de cela vas, cela fara to reč
strašno zvišano ino popačeno razve; kadar vidijo pa lepe,
dobre dela svojih duhovnov, takrat so pa slepi, kakor bi no-
beniga očesa ne imeli, ino mutasti, kakor bi se jim bil jezik
zavezal.

Obilno, jako obilniši je število dobrih, pobožnih, za božjo
čast unetih, ne vašiga blaga, ampak le vaših duš iskajočih
duhovnov od mlačnih; vsi so pa namestniki božji, po kterih
vse duhovne dobrote na keršansko ljudstvo rosijo ino vsi se
morajo častiti, zakaj Jezus Kristus sam od vsili brez kake
izjeme pravi: Kdor vas zaničuje, mene zaničuje.  Luk. JO, 16.
Sveti Frančišek Serafinski je v priložnosti, ko je slišal ne-
kiga duhovna zastran nekih prestopkov gerdo razglasovati,
te pomljive besede izrekel: Naj bi me na potu kak angel
ino pa ta mašnik srečala  , poprej bi jaz mašniku roko po¬
ljubil, zato, ker mi z njo telo Gospodovo da ino potem bi
še le nebeščana pozdravil.  Ino gotovo, v svojih namestni¬
kih, če so od ljudstva češeni, bo Bog sam češen, v svojih
služabnikih, če so zaničevani, bo tudi Bog zaničevan. „Kdor

101

se vas, mojih poslanih, dotakne, se zerkala mojiga očesa do«
takne“, pravi Gospod Bog po preroku Cahariu 2,  8.

Premislimo še le prav ob kratkim, velike dobrote, ki
jih ravno po svojih duhovnih prejemate. Duhovni so vas ker-
stili, in iz hudičevih otrok v božje otroke prerodili; du¬
hovni so vas v vaši mladosti v Jezusovim nauku podučili ino
pred škofa postavili, de ste bili po zakramentu svete birme v
veri poterjeni, duhovni vam težko butaro grehov odvzamejo
ino dajo tisti zveličanski mir, ki ga svet nima ino ne pozna,
torej tudi dati ne more; duhovni vam lomijo kruh božje besede
v pridigah ino keršanskih naukih, tako dobro domači kakor
ptuji, če so v ta namen povabljeni; duhovni vas poročajo,
kadar v zakonski stan stopite; duhovni vas previdajo z za¬
kramenti umirajočih, kadar ste na smertui postelji, vam ta¬
krat dušo priporočajo, ino kadar vas vse zapusti, otroci, žlahta
ino znanci, bodo morebiti le samo duhovni vaše mertvo truplo
na pokopališe spremili, ino vam poslednji večni mir in pokoj
prosili. Glejte! te ino še več družili dobrot vi od svojih du¬
hovnov zadobivate, potrebujete li še kaj več za svojo ubogo
dušo? Ali niso torej vsiga vašiga spoštovanja vredni?

Ker sim že toliko od dolžniga spoštovanja duhovnov go¬
voril, gotovo bi tudi radi pozvedili, kaj imate storiti, de jih
vredno počastite. — De jih vredno počastite, jim morate ne
le tega, kar jim gre, od nar boljšiga, radovoljno iz serca
dati in odrajtati, ampak tudi, kadar jih srečale, podolžnostno
pozdraviti, možki se čedno odkriti, vsi pa jim hvaležno roko
poljubiti; vselej spodobno od njih govoriti; ko bi morebiti kak
pregrešek nad njimi zagledali, ga ne raznašati, temne po
zgledu cesarja Konstantina ga s plajšem keršanske ljubezni
pokriti; se pridno znajti per prijemi svetih zakramentov, per
dopoldanski ino popoldanski službi božji, pazljivo poslušati,
in to, kar slišite v pridigah ino keršanskih naukih, na se
oberniti, pa ne na druge zvračati. Gorje nam, ako bi ne pri—
digovali ino božje besede ne oznanovali, gorje pa tudi vam,
ako nas ne poslušate! Nar veči veselje bote svojim duhov-
nara skazali, pa tudi jih počastili, če tako živite, kakor vas
v pridigah, v keršanskim nauku in v spovednici učijo. O! ta¬
krat bodo oni od vas s svetim Pavlam rekli: Vi ste moja
krona , vi ste moje veselje.  Filip 4,1.

Veste pa tudi, kamo perpelje zaničevanje mašnikov člo¬
veka? Perpelje ga v razujzdanost, v zaničevanje svete vere,
v krivoverstvo in v nejevero. Ko sta Luter in Kalvin strašin
sklep storila svoje krivoverstvo uterditi in se od cerkve Je¬
zusa Kristusa ločiti, kje sta pričela? Začela sta menihe,
mašnike, škofe ino papeža gerdo obrekovati ino razglasovati.
In ali se taki volkovi v jagnjičnih oblačilih tudi dan današnji

102

med nami ne kažejo , kteri ljudi' ob nar dražeji bogastvo, ob
sveto vero perpraviti hočejo ? kteri s svojim strupenim pere-
sam, navdihnjeni od samiga satana, gnani od svoje razberz-
dane poželjivosti, lažnjivo, pa zraven mesenimu človeku jako
dopadljivo pišejo, svoje spise v novicah ino še posebej na¬
tisnjene sem ter tje pošiljajo, ponujajo, zastonj vsilujejo? —
Tode, 1. m.! nikdar nikoli ne berite itacih spisov, pokončajte,
sožgite jih, ne poslušajte tačih jezičkov, ko bi se vam kje
perbližali in odgovorite , ali če si tega ne upate, ker je sko¬
raj varniši jim molčati, ino mislite si v sercu : Boljši je dušni
mir in pokoj , dražeji sveta vera, kot zlato ino srebro vsiga
sveta in vse njegovo minljivo veselje. Spomnite se pa tudi,
kaj se je bilo pred 57  leti s Francosko deželo zgodilo , ko
so taki krivi preroki vstali, ino vpili, de ni ne Boga, ne ne¬
bes, ne pekla, ne hudiča. Duhovne so takrat morili, cerkve
podirali, iz svetih posod se norca delali, kralja so umorili
in celo sveto Rešnje Telo so na cesto vergli, de se je neumna
živina s presvetim zakramentam pasla. Glejte, tako daleč
je prišlo tam, kjer se je takim krivim prerokam posluh dajal,
tako daleč bi še prišlo tudi pri nas, ko bi se ti novi modri¬
jani poslušali, duhovni pa, namestniki božji, zaničevali. —
Tako Bog kazni celo deržavo z dušno slepoto zavoljo zani¬
čevanja svojih namestnikov, tako kazni pa tudi posamezne
ljudi, kteri podučenja ino svarjenja svojih dušnih pastirjev
ne poslušajo, kakor nam žalostna pergodba pokaže, ktera se
je leta 1690 v Bezansonski škofii tudi na Francozkim per-
godila; takole se glasi: Dva razposajena mladenča sta s svojo
razujzdanostjo celo faro pohujševala in v veliko spodtiko drugi
pobožni mladosti bila. Gospod fajmošter slišati pa viditi po¬
hujšanje, kteriga sejeta, podolžnostno to očetama povejo, pa
zamerila sta jim zato, kaj ? eden zmed njih je bil še tako
prederzen ino nesramen, de jim je celo zabrusii: Gospod faj¬
mošter , vejo kaj ? naj oni le svoj brevir oskerbijo, drugač
naj se pa nič ne vtikajo, kar se pri moji hiši godi, sej mla¬
dost mora tudi svoj čas imeti. Gospod fajmošter pa pohlevno
pravijo: Jaz vas le kakor dušni pastir podučim, pa vi nočete
kakor dober kristjan mojiga nauka sprejeti; varite se, de Go¬
spod Bog zavoljo razujzdanosti vaših otrok tudi vas, kakor
Helita, ne kazni, ker jim vi le potuho dajete. Leta človek
si svaritve svojiga gospod fajmoštra nič k sercu ne vzame,
zapusti serdito farovž ino razglaša po svoji fari, de je dans
svojimu fajmoštru tako debelo pod nos dajal, de jim zanaprej
gotovo več želje prišle ne bodo, ga še kdaj pokregati. To
je bilo v saboto, in ko se je ta reč po celi fari razglasila,
so gospod fajmošter po svoji previdnosti ino pastirski modrosti
sklenili, od tega nekoliko v nedeljo v pridigi opomniti ino kake

103

poduke dati; z veliko modrostjo pravijo, de, če kdo poduke
svojiga pastirja zaničuje, Boga grozovito žali, ino de je Bog
tako zaničevanje že večkrat grozovito kaznii. V nedeljo po
veliki maši, per kteri so gospod fajmošter te nauke dajali,
začne ta mož vnovič zabavljati ino pravi, de duhovni ne znajo
drugiga, kot vekati ino kregati, tode vsak pameten se jim
le posmehuje. Una dva razujzdanca potratita pa ves dan v
kerčmi, ker popivata ino počneta še več pohujšanja, kot dru¬
gikrat ukljub danimu posvarilu. Tode Bog sam je njih po-
hujšljivimu življenju konec storil. Drugi dan , v pondeljik se
je nebo stamnilo in oblačilo, ter k liudimu vremenu naprav¬
ljalo. Po navadni misli, de zvonenje o hudi uri oblake raz¬
podi ino grozovito točo odverniti more, gresta ta dva razujz¬
danca z dvema prav modrima fantama v zvonik k hudi uri
zvonit. Kar naenkrat tako strašno zagromi, de vsi štirje
vsi plašni iz zvonika zbeže se otet. Pa ravno, ko iz zvo¬
nika po stopnicah gredo, se zabliska, treši, ino strela za¬
dene oba ta razujzdanca tako strašno, de oba ubije, in de
je vsakteri rekel, to je kazen božja, s ktero je Bog njih
pregrehe kaznii.

Strela je trešila v zvonik, je sem ter tje švigala, se za
temi 4 mladenči, ki so zapored iz zvonika bežali, podala,
se je ognila perviga, ki je bil moder, je zadela drugiga, ki
je bil razujzdan, tretjimu ni storila nič, četertiga pa je ubi¬
la, kije  bil drugi tih dveh pohujšljivcov. Ko bi trenil, plane
potem strela v cerkev, kjer je mati eniga tih razujzdancov
bila, vzdigne to mater in jo treši ob cerkveni zid, drugim
pa, ki so v cerkvi bili, Boga prosit, de bi jih grozovite šibe
ovarval, ne stori nič. — Ko so ljudje to čudno pergodbo vi-
dili, so spoznali božjo pravico, in očeta tih razujzdancov
prideta k gospod fajmoštru, milo jokata ino odpušenja prosi¬
ta. Učimo se iz te žalostne pergodbe, de duhovne zaničevati
je velik greli, in de Bog zaničevanja ne pozabi, ki se nje¬
govi besedi ino pa njegovim namestnikam stori.

Glejte, ljubi moji! to sim vam nekoliko poverhniga od
spoštovanja duhovnov o priložnosti današnje svete nove maše
povedati želel, morebiti bote prepričani od dolžniga spošto¬
vanja svetovnih duhovnov, od samostanskih ali od menihov
pa ne. Ko bi vi nad dolžnim spoštovanjem redovnih duhov¬
nov dvomili, vam le to reči zamorem, de kakor deželski du¬
hovni, tako tudi menihi per mašnikovim posvečenju ravno to
moč, to oblast zadobijo, kakor deželski: zavoljo enake ob¬
lasti so tudi enake časti vredni. Bote morebiti še tudi vpra¬
šali: Kaj pa delate, vi menihi? — Mi menihi ne delamo njč
na skrivnim, naše dela so očitne; zakaj, če stopite v naše
cerkve, zagledate v njih, kakor po vaših farnih, priž-

104

nico ino spovednice, ino te še velikokrat prav prav dobro
obložene, lohka nas zagledate sem ter tje bolnikam v zad¬
njim boju poslednjo pomoč deliti in jih spremiti v neskončno
večnost; nar več nas menihov pa se trudi v podučenje vaše
mladosti od nar manjših do visocih šol, česar je novoposve-
čeni mašnik priča sam, kteri od perve latinske šole noter do
te, v kteri je zdaj, se je izučil le per menihih. Ako ljubite
svojo mladost, ino želite viditi enkrat srečno njo, pošiljajte jo
pridno v šolo, jaz menim, de ne bom rekel preveč, raji k
duhovnim, kakor k deželskim. Imejte tudi menihe za ljubo,
spoštujte jih; tudi menihe imajo tisto moč, tisto oblast, kot
deželski duhovni, torej so tudi ravho taiste časti vredni.

Zdej pa vas ne bom s podučenjem trudil ino mudil, samo
to vas prosim, de meni ptujcu kdo kaj za zlo ne vzame, ko
bi bil preojstro govoril; jaz sim govoril tako, kakor mi je
kazalo serce. — Preden pa od tega svetiga kraja odstopim,
je potreba, de se per noVomašniku poslovim. Po pravici,
moj seralinski brat! se dans od tebe reči zamore: To je dan ,
kteriga je Gospod napravil  (Ps. 117, 24 ), nar veselejši
tvojiga celiga življenja, dan tvoje duhovne svatovšine. De je
dans dan tvoje duhovne svatovšine, mi pričaš ti, mi pričajo
svatje tvoji s puselci okinčani, venec na višavi v sredi velici-
ga altarja, kakor tudi na tvoji desni roki. Cvetlice imajo pa
tudi svoj pomen, tri posebno so imenitne, ako ravno nobene
v tvojim pušeljcu vpletene ni. Soinčna roža, modra vijolica,
ino pa beli limbar, to so cvetlice tri, ktere nam meniham
pemenijo veliko, ktere iskati in jih v venec vplesti, ino Bo¬
gu samimu darovati si lansko leto na mali Šmarni dan v cer¬
kvi matere božje na Kostanjevici obljubil terdno slovesno.
Te tri cvetlice pomenijo po moji slabi pameti tri evangelske
svete: pokoršino, uboštvo in vedno čistost. Glej! kakor soin¬
čna roža s solncam vstane, se odpre, se S solncam sprehaja,
ino kadar solnce v gnado božjo zajde,se mu ona še prikloni
ino stisne, drugi dan zopet s solncam vstane, se odpre ino
celi ljubi dan za njim ozira; ravno takšna, novoposvečeni
mašnik! naj bo tvoja pekoršina duhovnim« poglavarju, nagla
ino hitra, brez vsiga godernjanja ino mermranja. — Modra
vijolica, ki med ternjem ino germovjem nar gorši prihaja, je
podoba radovoljniga uboštva, nič lastniga ne boš imel v sa¬
mostanskim ozidju, pa vender vsiga obilno: Blagor ubogim
v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Mat. 5  , 3. Tretja
cvetlica beli limbar, podoba čistosti, svoj močni duh razširja,
tako naj tudi tvoja čistost v besedi in v djanju vse k posne¬
manju te angelske čednosti vabi ino naklanja. Te tri cvetlice
nabiraj skerbno, in imel boš gotovo zaklad v nebesih.

105

Dans je tedaj dan tvoje duhovne svatovšine. Na svatov-
šiui, kaj ne? je pa navada ta, de svatje ženinu zdravje na-
pijejo , pa tudi ženin napija svatam vpričnim in nevpričnim,
znancam ino prijatlam dobrim. Res, ne podajamo si tukaj
kozarcev polnih dobriga vina, zakaj naše pitje je le duhovno
pitje. Napitnico našo tvojih tukaj vpričnih svatov, to je, naše
goreče vošila k tvojimu novo nastopljenimu duhovskimu stanu,
sim jaz v imenu vsih izgovoril že v vpeljavi svojiga govora,
ino ti si jo zaslišal, torej oponavljati je več potreba ni. —
Napij pa tudi ti nam, to je, prosi ino zdihuj k večnimu Bogu
za nas. Komu mora pa dans tvoja perva napitnica, tvoja
perva prošnja veljati, tega menim, ti v spomin klicati toli¬
kanj potreba ni; starši tvoji so ti za Rogam tvoji nar veči
dobrotniki na tem svetu, tukaj pričujoči. Zahvali Boga, de
jim je to veselje doživeti dal; že od nekdaj so šteli, kdaj
bo vender prišel ta veseli dan, o kterim bodo vidili svojiga
sinu pred altarjem stati. Poglej na nje, saj se jim oči topijo
v solzah goliga veselja, kolikokrat le na te pogledajo; prosi
tedaj milostljiviga Boga, de bi njim njih dneve podaljšal, ino
njim povernil že tukaj stroške, ktere so za tebe storili, na
unim jim pa plačal z večnim rajam. Pa tudi vam, starši!
nič vam naj ne bo žal, de je vaš sin tako reven stan nasto¬
pil ino meniham se pridružil. Bog je vam že toliko dal, de
njegove pomoči zdaj ne potrebujete, in ako pri zdravju osta¬
nete in on vas velike nesreče obvaruje, tudi potrebovali ne
bote, za tisti telesni kruh, kteriga ste mu vi večkrat doma
rezali ino po šolah pošiljali, vam bo on že dans podelil kruha,
kteri večno življenje v sebi ima, on bo molil dans za vas,
on bo molil za vas, dokler bote živeli, ino kadar vas Bog
iz tega sveta pokliče, bo še njegova molitev pred Boga puh¬
tela ino vašim dušam večniga miru prosila. — Spomni se tudi
svojih bratov in sester, zapustil si jih na svetu šestero, tode
v red svetiga Frančiška stopivši, si najdel njih število še
obilniši, prosi kakor za telesne, tako tudi za duhovne brate
in sestre, de bi se med seboj po keršansko ljubili, drugi
drujiga prenašali, in tako vsi skupej prišli v svete nebesa.
Spomni se tudi svoje žive ino mertve žlahte, vsih prijatlov
ino znancov tukej vpričnih ino nevpričnih, de bi jim Bog po
svoji milosti dojemati dajal v vsim, kar njih časno ino večno
srečo pomnožiti zamore. — Dolžnost tvoja je pa tudi ta, de
se spomniš vselej, posebno pa še pri svoji pervi daritvi svete
maše vsih živih ino mertvih dobrotnikov celiga reda , ino ravno
na blagoslovljenim pokopališu krog te cerkve počiva neke
blage duše truplo, ktere hladno krilo Černe zemlje ježe šest¬
krat sneg pobelil; zaupani, de ona ne potrebuje naših pro-
šinj, zakaj nje dobre dela so šle pred njo, ali ker so božje

106

pravice tenke in ojstre njegove sodbe, je mogoče, de tudi
ona še kaj poplačevati ima, reci torej: Vzemi to dobrotnico
našo iz strašniga terpljenja vic, ino perpelji jo še dansvsveti
raj. — Spomni se tudi vsih tukej vpričnih duhovnih gospo¬
dov, ki ti dans strežejo, ino maševati pomagajo, vsih svo¬
jih farmanov in vsih vpričnih vernih, de bi voljo božjo vse¬
lej spoznali, in po nji svoje življenje obravnali.

Ti pa, o veliki očak, serafinski oče, sveti Frančišek!
poglej iz visocih nebes na novo posvečeniga mašnika svojiga
svetiga reda, prosi za njega per ljubim Jezusu, de mu mi¬
lost ino moč dodeli, lepo, zvesto živeti po redovnih postavah,
skerbno spolniti dolžnosti duhovskiga stanu, v kteriga ga je
sam večni Bog pred šterimi leti poklical, de po srečno do¬
končanim teku tega revniga življenja pride enkrat k tebi, v
svete nebesa. Amen.

Na Kostanjevici 1848.

V god ino praznik svetiga Jožefa.

Jožef pa, njen mož, je bil pravičen.

Mat. 1,19.

iffijU arsikaka. živalica, komaj rojena, že krog svojih
starih teka, se smuka ino suka, pa potrebniga živeža si že
zna poiskati sama; le človek, nar imenitniši, pa tudi nar pre¬
vzetnici stvar božja, on je tako reven, de rojen, sam sebi
prepušen,bi gole nepomagljivosti konec vzeti mogel; zavoljo
tega pa menim, mu je dobri Bog pametne starše dal, de ga
jesti ino hoditi vadijo. Njegovi pervi glas, s kterim na luč
stopivši, svet pozdravlja, o ta je mili jok ino z njim svoji
materi zadost umevno razodeva, de nobene besede tako, de
si sam pomagati ni v stanu, de naj mu toraj persi ponudi,
de si lakoto utolaži, in okoli leta starimu, mora mati še le
pod pazduho poprijeti, de ga varuje, de se ne prekucne, ži¬
vota ne pohabi, ino ga takole sčasama hoditi vadi. — Pa ne
le v nar zgodnjiši mladosti človek ptuje pomoči potrebuje;
potrebuje je odrašen mladeneč, dozoren mož in omahljivi
starček noter do poslednje ure.

Otrok v stiskah se ozira po svojih ljubih starših, se k
njim zateka, ter njihoviga oblačila poprijema; zapušena siro¬
ta zdihuje k zvestim oskerbnikara, de naj jo varujejo nesreče
ino s krepko besedo zagovarjajo; sosed k sosedu pogosto¬
krat prihiti, ino ga zdej te, zdej za une reči poprosi; ter-

f ovec, de se loti velike kupčije, iše premožnih ljudi v svojo
upčijo,in oslabljeni starček, ki druge pomoči ne najdejktera
bi ga podpirala, poprime za palico ino sena njo naslanja, de
se ne zgrudi, ino sleherni med nami, menim, je obilno pri-
pričan, de sam sebi na svetu zadosti ni. Okoli 1100 milijo¬
nov ljudi zdej na svetu živi, ino mi vsi skupej smo tista bo-

108

žja družina, v tolikim številu postavljeni od Očeta nebeškiga
na svet, de drugi drugimu na pomoč prihitimo; njegova sveta
ino stanovitna volja je, de zdravi bolnimu streže, bogati rev-
nimu pomaga, ino močni slabiga podpira. Ino glejte, ljubi
moji! ravno zavoljo tega, zavoljo nasprotne pomoči, nas je
Gospod Bog tolikanj na svet postavil. In ko bi ljudje med
sabo te nasprotne dolžnosti zvesto, na tanko spolnovali, o,
kako veselo bi bilo tukej na svetu! Veselje, kteriga nam je
dobri Bog v svetili nebesih pripravil, bi že tukej na zemlji
okusili, ne bilo bi tukej ne joka, ne žalosti, ne zdihovanja,
ne britkosti. —

Ali kako pogosto se permeri, de siromak pomoči ne naj¬
de; zapušen ino žalosten tolažbe ne doseže, sirota zdihuje
ino je nobeden ne usliši, bolni ječi, ino mu nobeden ne po¬
streže, berač trepetaje svojo dlan steguje, svojo prošnjo
šepta; prejeti božji dar, ino ni ga, de bi mu ga podelil. Za¬
pušen od vsili na svetu, kamo se oberneš takrat, bolehen,
sirota, siromak? Kamo viješ, kamo povzdiguješ svoje skle¬
njene roke? Kaj ne? gore proti nebu, ino kličeš bolj s svo¬
jim sercam, kot s svojim puhlim glasam: O dobri Oče nebe¬
ški! ti vidiš mojo revšino, pomagaj mi; vidiš moje bolečine,
ozdravi me; vidiš nevarnost, v ktero bi zabresti utegnil, reši
me, vidiš, kako se topi moje serce v žalosti ino moje oči v
solzah, razveseli me, obriši jih.

Ino, prijatel! če po vsim tvojim zdihovanju le še tolažbe
ni, ne pomoči, če te pravični Bog skuša, s svojo tolažbo ča¬
kati ino terpeti pusti, še tudi takrat, ako imaš živo vero,
svojiga zaupanja ne zgubiš, temuč po kakim njegovim prijatlu
ali svetniku se še k njemu zatečeš, ino po njegovi priprošnji
dosežeš, kar je v tvoj dušni ino telesni prid. Ino tako, ljubi
moji! je prav, de se, ker si naravnost k Gospod Bogu ne
upamo, po kakim njegovim prijatlu njemu približamo, kakor
smo navajeni na tem svetu drugi proti drugimu ravnati, tako
ravnajmo tudi v oziru proti Bogu.

Prijatel! če si ti k kakimu imenitnimu gospodu naravnost
podati ne upaš kake posebne milosti prosit, ino te misel pred
njega stopiti že s straham navdaja, dobroto pa vender le od
samiga gospoda prejeti zamoreš, kaj storiš? — Kakiga nje-
goviga posebniga prijatla ali zaupljiviga služabnika poišeš,
kteriga še velikokrat podkupiš , ker mu kak dar v roko stis¬
neš, svojo prošnjo po njem pred gospoda položiš, ino gospod
te usliši zavoljo prošnje svojiga prijatla, ino kako se ti zdaj
svojimu besedniku zahvaluješ in uklanjaš, ker ti je sprosil,
kar si želel ino praviš, de te dobrote svoje žive dni pozabil
ne boš.

109

Koliko dobrot ino gnad pa so že posamezni ljudje in
cele dežele na priprošnjo ljubih svetnikov, prijatlov njegovih
ino naših, v ktere so z zaupanjem klicali, dosegli? Bi jih
jaz ino vi li bili prešteti v stanu?-—Gotovo ne. V hvaležen
spomin na priprošnjo ljubih svetnikov prejetih dobrot so ljudje
znamnja postavljali in jih še zdej postavljajo, godovi ino
prazniki se obhajajo, v njih ime kakor v svoje posebne varhe
še zdej z zaupanjem kličejo. — Tak praznik, ljubi moji! tudi
mi dans obhajamo, praznik svetiga Jožefa, ženina prečiste
device matere Marie, rednika Jezusa Kristusa, varha naše
Ilirske dežele. Naši pobožni predniki so si svetiga Jožefa
svojiga varha izvolili, gotovo zato, ker so dosegli, kar so
po njem prosili; sveta mati katoliška cerkev je to izvolitev
poterdila, ino svetiga Jožefa v naših krajih z zapovedanim
praznikam časti. Ta spomin so ranjki svojim naslednikam,
kakor zlato dedino zapustili, pa tudi vi, ljubi moji! ta spo¬
min otročičem zapustite. — Malo nam je znano od svetiga
Jožefa, pa sama beseda ,,pravičen“,  ktero mu sveti Buh pri¬
laga, ta nam obilno priča, de v njem so bile združene vse
lepe čednosti. Zapopadek rnojiga današnjiga govora, nam
vsim v poduk ino posnemanje, naj bo pravični Jožef, in iz
njegoviga življenja nam bo razvidno, deje  on vse zvesto,
na tanko dopolnil, kar keršanska pravica tirja,pa bomo tudi
lohka spoznali, koliko nam še manjka, de ime pravičniga
zaslužimo.

Speljava.

V keršanskih naukih, ktere ste še otroci per svojih duš¬
nih pastirjih inende bolj pridno obiskovali kot zdaj, ker se
ob nedeljah ino zapovedanih praznikih s kako suho mašo, ino
ta še prav kratka biti mora, zadovolite, ste večkrat slišali
imenitno vprašanje: Kaj je keršanska pravica?  Duhovni oče
so z veseljem vaš odgovor, ker so se le vsiga dobriga od
vas nadjali, poslušali, kleriga ste gladko dali tako: Keršan¬
ska pravica je: Vari se hudi ga ino stori dobro.  Iz dveh
delov obstoji keršanska pravica. Pervi njen del je ta: nekaj,
kar je edino hudo, greh,  tega se moramo varovati, drugi
del pa ta: nekaj, kar je edino dobro, namreč lepe čednosti
ino dobre dela,  teli se moramo vaditi in jih v djanju doper-
našati. Le taisti je tedaj pred Bogam pravičen, kteri se hu-
diga varuje ino dobro dela. Ker pa sveti Duh svetiga Jožefa
pravičniga imenuje, je tudi on v svojim življenju hudiga se
varoval ino dobro delal. De se pa s to njegovo pravičnostjo
kaj bolj soznanimo, je potrebno, de njegovo življenje ob krat¬
kim preišemo. ,

110

V majhnim mesticu Nacaretu na Galilejskim je bil rojen
Jožef. Njegovi starši niso bili zmed pervih, per kterih bi
se bili mestnjani razveselovat shajali, malo so bili znani, ker
so bili nepremožni. Vsa njih imenitnost je bila le ta, de so
bili iz žlahte kralja Davida, kteriga rod in ime je bilo vsim
Judam častito, še bolj zavoljo tega, ker je mogel priti iz
tega rodu taisti, kteriga so vsi narodi željno pričakovali, kteri
bo Izrael rešil — obljubljeni Mesia. — Ker so tedaj njegovi
starši ubožni bili ino niso imeli obilno premoženja, so Jožefa
dali učiti tesarskiga rokodelstva, de bi si s tem svoj kruh
služil ino stan polajšal, kteriga rokodelstva seje tudi on
pridno izučil, ino glejte! zavoljo tega sveti Jožef na podo¬
bah žago, sekiro in obelč ima. Lepi nauki, pa strah božji,
ti nar zvestejši tovarši, mladiga Jožefa, ktere so mu zgodej
pobožni starsi navdihovali, ti so ga zadovoljniga storili s tem,
kar si je s kervavimi žuli prislužil. Težavni tesarski stan,
v kteriga me je Bog postavil, si je Jožef mislil večkrat, ta
je nar bolji ino nar srečneji za me , pridnimu ino delavnimu
tudi Bog vselej svoj blagoslov ino tek da, nasprot pa lenuh
ino postopač le sam svoji lenobi pripisati mora, če kruha
strada, stergan rokav okoli nosi, ga žival ujeda ino siro¬
maštvo ino sramota pokriva. Od mladih nog se je privadil
Bogu služiti, po Judovski postavi je hodil ob velikih prazni¬
kih v Jeruzalemski tempel ino službo božjo je na tanko
opravljal. Ker ni bil obmehkužen, v jedi ino pijači nikdar
razvajen, temuč v ojstri šoli pomankanja izučen, in ker je
rad molil, je tudi svojo nedolžnost ohranil, ino desiravno je
tudi veliko slabiga nad razposajeno mladostjo svoje starosti
vidil ine čutil, je vender ni nikoli posnemal, nikdar zanjo
voglaril, temuč ogibal se je je, kot strupene kače, na tihama
ino na skrivnim je le za svojo neumerjočo dušo skerbel. V
lepih čednostih do možke starosti doraste,ino ni bilo človeka
na svetu, kteri bi mu bil kaj očitati v stanu, zakaj on se je
varoval hudiga ino storil je dobro, ker bil je pravičen.

Položimo zdaj le vsak svojo roko na serce, ino popra-
šajmo svojo vest, ali smo od perve mladosti do možke sta¬
rosti posnemali svetiga Jožefa, ali smo pravični ali krivični;
pa tudi vi, starši, dajte si odgovor, če dolžnost do svojih
otrok po zgledu Ježefovih staršev zvesto spolnujete, ali ste
pravični ali krivični. O! ako le nekoliko poverhama dandanašnjo
mladost ino starše pregledamo, nam bo urno razvidno kot beli
dan, de pravica je umerla,ino le krivica med nami gospoduje.

Nar pervo se obernem k vam, vi starši! kaj vam pra¬
vi vaša vest? Spolnujete vi svoje dolžnosti do otrok po zgle¬
du Jožefovih staršev, ali ste pravični ? — To pač dobro ve¬
ste, de nar dražeji blago, od samiga Boga vam zročeno, so

111

otroci vaši, za kterih del bote enkrat njemu tanek odgovor
dajali. Glejte! v mladim otroku dobro in hudo skrito, povito
leži, se izbudi dobro poprej, dobro ga bo vodilo, se izbudi
slabo poprej; slabo ga bo gonilo. Le prerado se pa hudo
nagnjenje prej izbudi, kot dobro, tode, starši, ki ste varili
svojih otrok, čuvaji njih, kakor hitro zagledate kake gerde
navade nad otroci, hitro jih odvajajte ino nikar ne mislite,
de bi se je otroci sami od sebe odvadili.

Ne greste vi le žito plet, kakor hitro se osat ino slak
prikaže, ker se bojite, de bi osat ino slak žita ne prerastel
ino zadušil? Tudi slaba navada je pri malim otroku še majhna,
ino če se zarano ne odpravi, bo z njim izrastla,de je potem
več izpuliti mogoče ne bo. O koliko staršev bi lohka veselo
starih dni doživelo , ne bilo bi se jim treba solziti, si ne smerti
poželeti, nesreče nad svoje otroke ne prositi, ko bi bili njim
takrat na noge stopili, dokler je bil še čas, dokler je bilo še
njih serce mehko, podobno lepo izrabljani zemlji, v kteri do¬
bro seme dober sad obrodi. Na zapušeni, nepreorani njivi,
ne bo drujiga rastlo, kot plevel, koprive, tečna trava ne, še
manj pšenica, ajda, turšica; če hočete na njo kaj vsejati,
jo morate zorati, pognojiti, povleči, kepe potolči; de bodo
vaši otroci dobra, rodovitna zemlja, jo morate dobro zorati,
zorati s drevesam, ktero je vaš zgovorni jezik, pognojiti s
svojim dobrim zgledam ino lepim zaderžanjem, ino če kake
kepe tega dobriga semena kaliti ne pustijo, to je, če se
kake gerde navade per njih kažejo, jih morate razbiti, Bog
je vam zato šibo v roko dal, ker sveti Duh pravi: Hudobija
je globoko v dečkovo serce vsajena , le šiba jo bo izpodila.
Kralj. 22,  15. — Očetje! ne pregledujte grehov svojim si-
nam, kakor Heli, de vam ptuji grehi vaših otrok vratu ne
ulomijo. — Matere! ne zagovarjajte grehov svojih hčeri —
ne svetvajte jim hudo; kakor Herodianka svoji hčeri plesav-
ki, de je bila svetimu Janezu Kerstniku zavoljo nje glava
odsekana; kaj taciga je gnjusoba pred Bogam.

Od sedmiga do štirnajstiga leta otroci niso za težko polj¬
sko delo, ampak le za nauk; pošiljajte jih torej pridno v šolo,
kjer jo imate, kjer je pa še nimate, ino si jo za blagor vaše
mladosti uneti možje vstanoviti prizadevajo, ne opovirajte je,
kakor tudi h keršanskimu nauku, ne le ob nedeljah; ampak
tudi ob delavnikih. Starši, ki svoje otroke namesti v solo
ali k keršanskimu nauku le na pašo pustijo, za živino več
kot za otroke skerbijo, gotovo niso vredni, de jih otroci očeta
ino mater kličejo. Kaj pomaga, kadar se živinče lepo redi,
otroci pa poživinijo. — Kadar so otroci šoli odrastli, se lepih
naukov nar pervo od vas, potem od dušnih pastirjev ino šol¬
skih gospodov privadili, takrat če jih doma odrediti ne mo-

112

rete, dajte jih po zgledu Jožefovih staršev tega rokodelstva
učiti, h kteriniu veči nagnjenje kažejo, ali pa dajte jih v
službo. Kadar jih z doma pošiljate, dajte jim za srečno pot
ta nauk seboj, kteriga je bogaboječa mati Blanka, svojimu
kraljevimu sinu Ludovika, kteriga podobo tukaj pri altarju
matere božje svetiga škapulirja lohka zagledate, neprenehama
dajala: Moj sin , mu je večkrat rekla, veš, de te ljubim ,
rada imam, pa povem ti, de bi te rajši mertviga vidita,
kakor bi zvedita, de si ti en sam smertni greh storil.

Nar veči hudo na svetu je greh , s kteriga opušanjem
pervi del keršanske pravice dopolnemo: Vari se hudiga.  Va¬
rovati se moramo hudiga, de ime pravičniga zaslužimo; tode
človek, kteri ima kaj občutljive vesti, se ne bo le sam hudi¬
ga varoval, ampak bo tudi drugim hudo delati branil, kadar
bo zamogel; zakaj on dobro ve, de taisti, ki mavho derži,
je ravno tako tat, kot uni, ki krade. Ne le samo taisti, ki
kradejo, kaznuje gosposka, uči sveti Krizostom, ampak tudi
one, ki tatam krasti ne branijo, ako zamorejo. Torej, starši!
če so vam otroci toženi, de na ptujih njivah škodo delajo,
posvarite jih ojstro, pa tudi škodo za njimi poravnajte; če
vam pa kaj domu pernesejo, kar je ukradeniga, ukažite jim,
de naj naravnost tje nesejo, kjer so vzeli, če tudi drujiga
ni, kot jabelko ali hruška; s takim ravnanjem jim hote očitno
pokazali, de vi nikakor ne prepustite, de bi oni sosedam ško¬
do delali. — Tacih staršev pa, ki bi svojim otrokam krasti,
goljfati ino slepariti velevali; postavim ali jih pošiljali v plujo
hosto derv nabirat, listje grabit, v ptuje zemljiše sadje ter-
gat, jim svetovali librico za celi funt prodajati ino jih per
tehtanju še druzih sleparij vadili, tacih menim, tukaj ni; ko
bi pa vender kteri takšni tukaj bili, tem rečem, de boljši
bi jim bilo, de bi se jim mlinski kamen na vrat obesil ino
se potopili v globočino morja, kakor de s svojo še otrokovo
dušo na lastnih ramah v pekel nosijo. Ptuje blago pod streho,
ali pa moli v žitu, je vse eno; moli žito razjejo, ptuje blago
pa še lastno požira. De ukradeno ali krivično blago nobene
sreče nima, to nam priča sveto pismo, nam priča tudi lastna
skušnja.

Ko so Izraelci mesto Jeriho v svojo pest dobili, so do¬
bili tudi veliko blaga z njim. Prepovedano pa je bilo od vaj-
voda Jozveta vojakam ojstro, si kake dragine prilastiti in
odnesti. Polaknil se je pa Ahan škarlatastiga plajša, ino
dve sto goldinarjev denarja vzame, jamo izkoplje, denarje
in obleko zagerne vse skrivši. Jozve t,  21. — Vse, kar se
pod solncam zgodi, to se tudi zve; zvedila se je tudi ta tat¬
vina. Ahan spozna svojo krivico in v dolini Ahorski ga Iz¬
raelci s kamnjem posujejo, mertvo truplo na germado veržejo

na

ino sežgejo z njegovim tatinskim blagam vred, ker se ne
‘upajo tatinskiga blaga med drugo blago djati. — Zaslišite
pa še domačo pripovest, ktera nam je v poterdilo, de kri¬
vično blago drugimu rodu ne koristi, in ktero je pridna bu-
čelica pozabljivosti otela. — Neki kmet je bil od svojih mla¬
dih dni silo skerben, varčen pa skop.

Od kodar jo je koli permahal, vselej je kaj sabo per-
nesel, ali na rami, ali v roki, ali v nedrijah, ali v žepu,
zdej iglo, zdej žebelj, zdej kako orodje, bodi si leseno to-
poriše. Kar je na polju zvunej strehe staknil, je bilo že nje¬
govo. Vse kašte, kleti in shrambe so bile polne blaga, kar
ši je človek zmislil, to je najdel tam. Odbila je tako skerb-
nimu očetu zadnja ura, umeri je — blago, se ve, sinu zapu¬
stil; menite, deje kaj obstanka, kaj teka imelo krivično
blago? — Oženil se je sin, ker je toliko blaga po očetu po¬
dedoval, ali karkoli sta on ino njegova žena počela, nista
sreče imela, v petih letih sta že vse zapravila, kar je oče
v petdesetih letih z velikim terpljenjem nabral. Sosedje vi-
diti ves lep stan razdjan, strehe rebra kazati ino viseti na
kup, so z glavami majali, z ramami potresovali ter drugi
drugimu pravili: I kaj bi nek rekel naš ranjki sosed, ko bi
zdej vstal, vidil svoje lepo stanovanje na kup viseti, ino sina
vprašal, kam je pošlo toliko lepih reči? — Kaj bi on na to
odgovoril, tega ne vemo, pa sveto pismo namesto njega od¬
govori, ker pravi Bog po preroku Ecehielu: Krivično blago
bom, jaz na dan svoje jeze razgnal , kakor cestni prah ve¬
ter pomete. —  Starši! imate vi vsi per ti povesti mirno, tiho
vest, ali vam ona nič ne očita? — Prav.

Zdej se obernem pa k vam, otroci moji! in vprašam
vas, ste vi zvesti posnemovavci svetiga Jožefa v njegovi
mladosti? ali ste vi pravični ali krivični, kaj se vam zdi?

Vam se tolikanj ne zdi, če posnemate svetiga Jožefa ali
ne, ali meni, ker vašo pravičnost preiskati želim, se dozde¬
va, kakor de bi slišal skrivniga moža, ki mi natihama v uše¬
sa šepta besede te: Hočeš pregledati otroško pravico, zago¬
tovim te, najdel je boš malo, le poglej^ mi veli ta skrivni
mož: Lepih naukov, ktere jim dobri starsi noč in dan pripo¬
ročajo , hitro pozabijo, urni so za hudobijo vsako, za bo¬
žji nauk le terdo glavo imajo; zvon opoldne ino zvečer svoj
glas razlega po hribih ino dolinah, pa ti paglavci se še ne
odkrijejo, se ne pokrižajo, za mizo se usedejo, spat uležejo
ino vstanejo brez molitve, ino se ne spomnijo, de vse, kar
smo in imamo, pride le od zgori dol, od Očeta dobriga. Ka¬
že mi ta skrivni mož na otroke na paši, veli mi, le poglej
jih: Tamkej se dva lasata, pretepata in oblačilo tergata, ži¬
vina v škodo gre, ino nobeden se ne gane, de bi jo šel za-

8

114

vernit. Bodi si sad, kteri koli hoče, tega staknejo ino pri
miru ne pustijo; nobena meja jim ni tako gosta, de bi je ne
prederli, nobene deske tako terdne, de bi jih ne razsuli, no¬
ben zid tako visok, de bi ga ne prelezli. Hočeš slišati njih
pogovore, pravi dalje, o! ti so gerdi, pohujšljivi, le kleti,
rotiti se, kot vsak mešetar znajo, njih pogovore slišati, kte-
re med seboj imajo, mora pošten človek prekrižati se ino
natihama zdihniti: o Bog! kaj bo iz tacih otrok, mali po po¬
stavi, po hudobii pa veliki, hudiga se ne varujejo, dobriga
nič ne storijo , torej so krivični popolnama.

O ljubi otroci! nazaj, nazaj iz krivične poti na edino
pravo pravično, dans storite sklep po Jožefovim zgledu radi
slušati svoje starše, škode nikomur ne delati več; ako vam
pa vaša vest očita, de ste skrivši že v mnogih rečeh škodo
bližnjimu storili, povejte zaupljivo svojim staršem, de to ško¬
do za vami poravnajo, za naprej pa nikoli več nič ne odne¬
sti. Spomnite se, de je eden med nami, kteriga oko nikoli
ne meži, kteriga ušesa nobene besede ne preslišijo, kteri
nas bo enkrat sodil, ne samo čez to, kar smo hudobniga
storili, ampak tudi čez to, kar smo dobriga zamudili. — Mo¬
lite pa tudi radi ino pogosto, božjo službo opravljajte pridno,
pa zaderžite se tudi v cerkvi tako, kakor se pridnim otrokam
spodobi, ino božjo besedo poslušajte pazljivo; kar slišite v
pridigah ino keršanskih naukih, to ali uno je Bog prepove¬
dal , to je greh, tega ne storite, ko bi vas to še tolikanj
mikalo; kar pa vam duhovni oče priporočajo, to spolnite na¬
tanko , ko bi vas še toliko težko stalo. Le potem , če se hu¬
diga varujete ino dobro storite, zamorete iz krivičnih pravični
otroci postati, prijatli božji bote zopet, veselje svojih star¬
šev, duhovnih gospodov in vsih poštenih ljudi.

V mestu Nazaretu, kot Jožef, je takrat živela bogabo¬
ječa, pobožna devica, tudi iz Davidove rodovine, Maria po
imenu. Nobeniga časniga premoženja tudi ona ni imela, v
tihi samoti je le Bogu živela, ljudem malo poznana, pa si
je vender lep zaklad pripravila, imenitniši od vsih trohljivih
zakladov tega sveta: njeno serce je bilo čisto, neomadeže-
vano ino sedež vsih lepih čednost. Per ti pobožni, na čas¬
nim premoženju ubogi, na lepih čednostih pa jako bogati de¬
vici je Jožef snubil, ker ni iskal, ne denarja, ne časniga
dobička, temuč njemu je le na tem ležeče bilo, s pošteno de¬
vico se zaročiti ino z njo blagoslov božji v svojo hišo per-
peljati. Tako se je ženil Jožef, ino starši njegovi mu niso
branili se s tako pošteno devico do smerti zavezati.

Kar ženitev zadene , tukaj okoli nas , kako se posnemajo
Jožefovi starši, kako se posnema sveti Jožef? — Starši po¬
gosto krat branijo na vso moč, svojim sinam s poštenimi,

115

pridnimi kristjanami se zaročiti, iz samiga tega vzroka,ker
lepe juterne, denarja nimajo, in vpijejo, te ne vzemi, ta ne
bo nikdar v naši hiši, sej nič nima, kot gole roke, moraš
dobiti bogato, če tudi rogato, jo bomo že ukrotili; — na
pridnost, delavnost, zbrihtano glavo ino blago serce pa celo
nič ne porajtajo. Pa tudi sinovi o ti zadevi svetiga Jožefa
jako malo posnemajo, kteri svojih pametnih, skušanih star¬
šev, kadar jim iz pravičnih vzrokov s kako osebo se zave¬
zati branijo, ne poslušajo ino jim termasto odgovarjajo: Kdo
je v stanu mi braniti, jo vzeti, saj imam 24  let, perpuše-
nje od gosposke mi ne more oditi, ino perstan si kupim; s
tako oblastjo previden se poda na plesiše, zbirat si neveste,
ino kolikanj bolj se ona prilizniti zna,kolikanj nagleje se ona
v kroge verti ino stopinje za njim pobira, tolikanj pridniši
bo ona, meni vina pijano, sukanja ometeno, v njene mreže
vjeto, na pameti siroče. — Vprašam vas, ali ste s tako ne¬
vesto srečo ali nesrečo v svojo hišo perpeljali? Od sto za¬
konov, kteri so se čez voljo staršev na plesišu sklenili,jih
je devet ino devetdeset nesrečnih. — Zdravi udje, dela va¬
jene roke, brihtna glava ino pa nedolžno serce so nar gorši
dota, ktero perženiti zamorete; zavoljo tega glejte per pri¬
hodnjih ženitvah bolj na te lastnosti, kakor pa na goljufni
denar, ino premenljivo telesno lepoto, ktera se vsak dan sta¬
ra — zmota je lohka, pa kes je dolg. Le pobožnih ženitve,
ktere na zemlji mašnik zaveže, te Bog sam iz nebes blago¬
slovi.

Zdej je bila Maria Jožefu obljubljena, nista še živela
skupej, tode zakonsko zvestobo med sabo ohraniti, sta si
bila zavezana ojstro. Kmalo po ti obljubi pride angel Ga¬
briel k Marii, in ji oznani, de bode ona z močjo svetiga Duha
spočela ino rodila Odrešenika sveta. Maria gre po tem oz¬
nanjenju svojo teto Elizabeto obiskat, ino pride še le čez tri
mesce v svoj domači kraj, v mesto Nazaret nazaj, ino zdaj
Jožef zagleda, de noseča je Maria. Svest si je bil svojiga
zaderžanja proti Marii, znana mu je bila neomadeževana či¬
stost Mariiniga serca, od kod tedej noseči stan ? kaj mu je
storiti? Pravični Jožef misli zdej sam per sebi tako: Zapu¬
stil jo bom natihama, le če se od nje ločim, bom svojo čast
ino njeno dobro ime nar lepši rešiti mogel. Tode žalostniga
Jožefa Bog sam potolaži, eniga svojih angelov mu pošlje,
kteri v spanju mu govori tako: Joxef, sin Davidov, ne boj
se Marie , tebi zaročene, k sebi vzeti, kar je v nji spočeto,
to je od svetiga Duha . Sinu bo rodila , kterimu ime Jezus
daj, zakaj on bo Izrael rešil od njegovih pregreh.  Mat. 1,
30. 21. Na to razodenje zginejo Jožefu vsi dvomi nad Ma¬
riino poštenostjo, s solznimi očmi, poln hvaležnosti ino tiliiga

8 *

veselja, obljubi Bogu skerbeti za Mario ino božje dete, ino
se vselej ino natanko božjim poveljem ukloniti. — Kmalo po
tem spremi Jožef Mario v Betlehem k popisovanju, kaj se
je tukaj zgodilo, je znano nam vsim. Rodil se je Jezus v
bornim hlevu ino pobožni pastirji so k jaslicam perhiteli, no-
vorojeniga Odrešenika molit. Tudi Jožef se verže na kolena
svoje, ino hvali vsigamogočniga Boga, de je njemu ubogimu
to čast dodelil, de bo skerbel za živež in oblačilo Božjimu
Sinu. Zdej se hvali, de je nar bogatejši per vsi svoji rev-
šini; obljubljeniga Odrešenika, samiga Boga, je zamogel v
naročje svoje vzeti. Štirdeseti dan po porodu gre z Mario
v Jeruzalem, ino Jezusa postavi pred Boga, ino zapovedani
dar očiševanja, dvoje golobov, odrajta. Besede stariga Si¬
meona, kteri je materi ino sinu veliko žalost ino britkost pre¬
rokoval, so globoko ranile tudi serce Jožefovo. Ali kinalo
se je ono zopet razveselilo. Iz jutrove dežele pridejo Mo¬
dri Jezusa molit, ino novorojeniga kralja Judov s svojimi da¬
rovi počastit. To mu je zopet veselje napravilo.

Tako, ljubi moji! se spreminja žalost in veselje; — sej
tudi tamni mrak juterni zarji roko podaja, dokler se v taisti
ne zgubi; sej se tudi oblaki na nebu večkrat stepo ino zlato
solnce zakrivajo, pa po gromu ino blisku se ono še gorši
prikaže, gotovo bi ne bilo zdravo za nas, ko bi večkrat ne
gromelo. Kdor pa hudo uro, ktera večkrat veselje našiga
življenja otamlja, neprestrašljivo, poterpežljivo v božjo voljo
vdan prestoji, temu zopet ljubo solnce zasviti. To spremem¬
bo , ktera je le na zemlji doma, je posebno Jožef poskusil.
— Veselje, kteriga so mu modri iz jutrove dežele napravili,
je sprejela kmalo po tem žalostna noč. Angel Gospodov per-
plava ino govori: Joxef, vstani, vzemi Mario ino dete ino
(teži v Egipt, zakaj Herode& iše Jezusa umoriti.  Mat. 2,
13. Ni mislil na dolgost neznaniga pota, tudi ne, s čim se
bo živel na potu, s čim v ptuji deželi med nepoznanimi ljud¬
mi; — vse te nepotrebne misli le Bogu prepusti, zbudi Ma¬
rio ino Jezusa, ji oznani povelje Gospodovo, ji zadene na
svojo živinico, ino se vzdigne še tisto noč skoz nevarne kraje
ino pride v ptujo deželo, v Egipt. Z delam svojih rok po¬
šteno živi, skerbi za Jezusa ino Mario, dokler se zopet an¬
gel ne prikaže ino mu ne oznani, de Herodež je umeri; zdej
se verne, pride v mesto Nazaret ino tukej živi pridno, tiho
in pobožno, pravično pred Bogam ino pred ljudmi. — Kjer
čednost ino strah božji prebivata, tamkej je mir in edinost,
tamkej je prava sreča ino blagoslov božji. Tako je bilo v
tisti hišici, kjer je ta božja družinica prebivala, — po eni
čednosti so vsi hrepeneli, s čistim sercam so si prizadevali
Bogu dopasti, pridno je vsak svoje delo opravljal, ino svojo

117

dolžnost do Boga so zvesto dopolnovali, po postavi so hodili
vsako leto o velikih praznikih v Jeruzalemski tempel, kamor
sta tudi Jezusa s sabo jemala, kakor hitro je le dvanajst let
star bil. — Preden je Jezus, 30 let star, očitno učiti začel,
je berž ko berž Jožef zbolel in umeri. V  rokah sebi izroče-
niga sinu Jezusa Kristusa ino med molitvijo prečiste device
Marie sklene svoje pravično življenje. — Tako, ljubi moji!
umerje pravični — pride Jezus , pa ga vzame k sebi. Bo¬
dimo tudi mi pravični, de enkrat tako srečno umerjemo!

Umreti mora vse, kar koli rojeniga je; tudi nam bo bi¬
la enkrat ura zadnja, kdaj? to je nam neznano, ali bo ona
srečna ali nesrečna? to, ljubi moji! je pa le pri nas. Mar-
sikteri se s tem tolaži, sej mi vest nič kaj zlo hudobniga ne
očita, bo že srečna zadnja ura moja. — Ali ljubi moj! zato
še nisi pravičen, če se morebit le tacih grehov ne zaveš,
ktere gosposka očitno strahuje, na tihama pa greh na greh
nadevaš, ino če se tudi nobeniga greha ne spomniš, kje so
pa dobre dela tvoje? — Pa povem ti, ljubi moj kristjan! de
v smertni uri boš vidil grehov, kterih v življenju viditi nočeš;
praviš, de si brez njih, pa jih imaš več kot las na glavi;
praviš, de jih ne vidiš, ker si od prevelikiga gledanja po
Babilonskim kelhu oberlel; praviš, de jih ne vidiš, tudi v
kisu ne zapaziš tako lahko živalic, pa vzemi le eno kapljico
ga, ino postavi pod drobnogled, v njem vse gibalo, zvijalo
se bo. Kadar bo tudi tvoja duša o smertni uri tako drobno
vidila, boš še le vidil grehe, kterih zdej ne vidiš ino praviš,
de jih nimaš. Obvarovati se nesrečne smertne ure, si živo
pred oči postavimo taciga kristjana na smertni postelji.

V nar boljših letih svoje starosti ga bolezen polomi, ino
na smertno posteljo verže. Hudo ga vije po životu, tode še
hujše ga peče le vest. — Po gospoda mu, okoli stoječi ve¬
lijo, zakaj po njem bo hitro. Bolnik na pol oči odpira, se
žalostno ozira, ino zdi se mi, kakor de bi govoriti hotel tako:
Prijatli! menim, de mi nobeden kaj zlo hudobniga očitati ni
v stanu, veljal sim per svetu za pošteniga, pravičniga moža,
vender so moji grehi brez števila. V pervi mladosti že sim
hudo počenjaj, v možki starosti dolg vikšal, ino v zadnjih
letih sim se s hudobijo postaral. Kakor fant sim se lepim
naukam smejal, božjo službo sim opravljal le na poI,namest
h keršanskimu nauku ino blagoslovu sim hodil le po igrah,
plesih , kerčmah ino drugih kratkočasnicah ; imenoval sim hudo
dobro, ino dobro hudo, pa tudi storil; pobožnost sim zaniče¬
val, rekel sim, de čista ljubezen je nesramno djanje, goljfija
pošten dobiček ino strah božji le hinavšina. — Kakor hišni
gospodar sim otrokam svojo voljo pustil, iz slepe ljubezni do
njih sim jim marsikaj spregledal, ker bi jih bil strahovati

118

mogeldružini sim pustil živeti, kakor je hotla, ino sim se
s tem tolažil, de bo vsak za se odgovor dajal, vedil sim za
njih nepošteno znanstvo, pa sim le k grehu molčal, vse to
mi zdej živo pred oči stopa, mislil kaj na to v življenju nisim,
za greh nisim štel, zdej mi ti pozabljeni grehi šmertno uro
grenko delajo, ino vrata v nesrečno večnost odpirajo. — Kje
so moje dobre dela, se vem le eniga spomniti? — Hodil sim
v cerkev, pa iz slabih namenov; dajal sim milovšino , pa le
de bi me ljudje vidili ino hvalili; zagovarjal sim zapušeno
siroto, na drugi plati sim jo pa odiral; kaj so moje spovedi?
nepopolnama; kaj moje obhajila ? nevredne ino božji rop; kaj
so moje molitve? prazno blebetanje. Ah! kako bom nadome¬
stil, kar sim v življenju zamudil? ali sim mar v stanu v enih
trenulkih popraviti, kar sim v petdesetih letih krivice, greha
storil? Serce mi hoče počiti, ko na sodbo mislim. Če bo na
sodbi že pravični trepetal, kam se bom še le jaz krivični
obernil ? — Ravno zdej stopi angel miru ino sprave, posve¬
čeni mašnik s svetimi zakramenti umirajočih v izbico bolni¬
kovo; tode bolniku se na pameti meša, jezik, nekoliko po¬
prej še zgovoren, obmolkne, mašnik ga pomazilijo le s po¬
slednjim oljem, presveto Rešnje Telo pa seboj domu nesejo,
— Sapa bolniku le težej prihaja, po gerlu mu gergra, ste¬
guje se, de kosti pokajo, — luč luč sem —in on že izdihne
svojo ubogo dušo. — Stopi na sodbo, ino pravični Bog mu
poverne po njegovih delih. Kar je sejal, to je sšel.  Gal. 6, 8.

O preljubeznjivi moji! de se nam enkrat na zadnjo uro
tako nesrečno ne godi, varimo se hudiga ino storimo dobro,
dokler je še čas. Nar imenitniši dobre dela so: Molitev, post
ino milovšina. Posta ino milovšine, bote rekli kakor terdo
delavni in ubožni ljudje, de niste v stanu po vsi svoji obsegi
dopolniti, torej ne dajajte edinimu dobrimu delu , kteriga ven-
der lahko opraviti zamorete, „sveti molitvi“  slovesa od hiše
svoje. Stara sveta navada, ktero ste od svojih ranjkih starih
podedovali, de hišni gospodar po večerji s svojo družino po¬
klekne ino pobožno sveti roženkranc moli, ta naj zopet tam
oživi, kjer je umerla. Vsaka molitvica, ktera koli znate,naj
vam bo draga in imenitna, ta molitev, sveti roženkranc, vam
mora biti pa še posebno navadna, jaz menim , še tudi zato,
ker mertvimu na odru kakor tudi v jamo zraven oblanja ino
nekej slabiga oblačila, nič drujiga dali ne bodo, kot sv. ro¬
ženkranc. Ali boš še mertev slepil ljudi z orodjem, kteriga
v življenju poznati hotel nisi? O to bi bilo gerdo ! — Torej
varimo se hudiga, varimo se greha; molimo pridno ino po¬
božno, križe, težave ino svoje vsakdanje delo lepo Bogu da¬
rujmo, ino Bog bo zadovoljen z nami, mirno tiho vest si bo-

119

mo s takim ravnanjem ohranili, srečni bomo v življenju, po
smerti pa vekomaj v nebesih.

O sveti Jožef! tebi na čast smo dans v to cerkev pred
tvoj altar perhiteli te počastit, kar so nas naši ranjki podučili
ino perporočili, to smo razumeli dobro ino spolnili tudi. Nar
pervo, sv. Jožef! obljubimo, de hočemo po tvojim zgledu
pošteno, pravično živeti, ino s tem zadovoljni biti, kar koli
nam milostljivi Oče nebeški pošlje. Y r arh naše dežele! sprejmi
naše zdihovanje ino nesi pred taistiga Jezusa, za kteriga si
bil na zemlji rednik, de naj te usliši dans, kar za nje¬
gove ino svoje brate prosiš. Naša prošnja je ta ino govori
za nas tako: Izlij, o Jezus! svoj blagoslov nad to ljudstvo,
ktero me je na svetu svojiga priprošnika zvolilo , ohrani mu
ljubi mir, kteriga ne kazi ino kaziti ne želi, daj mu dojemati
v čednostih, varovati se hudiga ino storiti dobro. Amen.

F Šeni- Vidu nad Ipavo 1852.

Drugo nedeljo po razglašenju
Gospodovim,

o priložnosti, ko sim sv. križev pot blagoslovil ino postavil.

Nagovor

pred postavljanjem sv. krikeviga pota.

S hvaležnostjo sprejmite ta nauk, kteri
zamore rešiti vaše duše. Jak. 1, 21.

jtj^akor hitro sta Adam in Eva, naši pervi starši, v
paradižu grešila, tako nanaglama sta zgubila tudi gnado ino
prijatelstvo božje. Dolg, kteriga sta s svojo nepokoršino
pred Bogam storila, o! ta je bil tako velik, de ga noben
človek poplačati ino zbrisati ni zamogel. Ali Bog še človeka
vstvaril ni bil, ino že je vidil Adama ino njegov zarod v
grešnim stanu, in namenjen ino perpravljen jim je bil že tudi
takrat odrešenik, kteri jim bo porok, ino s svojo lastno ker-
vijo poplačal ino zbrisai dolg, kteriga so božji pravici zgre-
ham storili. Tega že našim pervim staršem obljubljeniga od¬
rešenika je gospod seasama po svojih prerokih tako živo
izobrazil, de o njegovim prihodu bi bili mogli Izraelci lahko
skleniti, de ravno zdej je ta doba došla, o kteri mora on
priti. In v resnici, ko Izraelsko ljudstvo iz svojiga rodu
kralja več imelo ni, ko so nar hujši zmote v verskih ino djan-
skih resnicah po celim svetu se razširjevale, spoznanje ino
počešenje praviga Boga med njimi razcepljeno bilo je, ino
so goste tame um ino pravo razumnost vse ljudi, priproste
in učene, pokrivale, takrat se je prikazala ta nebeška luč,
obljubljeni Mesia, —• Jezus Kristus sam, druga božja oseba

121

v sveti Trojici, zapusti svoje nebeško veličastvo, se včloveči,
živi v ponižnosti ino revšini do svojiga tridesetiga leta, po¬
tem še le vzdigne svoj nebeški glas, kliče ino vabi vse ljudi
k pokori, jim daje zveličanske nauke, kako se zamorejo greha
varovat?, zapeljivih priložnost se ogniti, v čednosti se vaditi
ino božji pravici zadostiti. V spričevanje, de je on pravi
obljubljeni Mesia , od Boga poslani odrešenik ino njegov nauk,
božji nauk, on čudeže dela: hroma zravnava, gluhim sluh,
slepim vid, mutastim govor deli; bolne ozdravlja, iz obsede¬
nih hudiče izganja, lačne nasituje ino mertve v življenje obu-
duje, ob kratkim, toliko dobrot Izraelskimi! ljudstvu deli, de
bi ga moglo sleherno serce, v kterim le ena iskrica hvalež¬
nosti tli, ljubiti ino častiti. — Ali kolikanj dobrotljivši je Je¬
zus svetu bil, tolikanj nehvaležniši nasprot mu je bil sprideni
svet. Farizeji ino viši duhovni so ga sovražili, iskali so ga
v svoje roke dobiti in v smert obsoditi, podkupujejo z go¬
tovim denarjem človeka, kteri bi jim ga izdal, ino glej! naj-
dejo ga celo v Judežu Iškarjotu, njegovim apostelnu, kteri
se z njimi pogodi za trideset srebernikov ga izdati.

Na vert Getzemani se nehvaležni Judež poda z vojaki
ino beriškimi hlapci, vsi oboroženi, ga kakor razbojnika vjet.
Ali Jezus, nedolžen, krotak, kot jagnje, se jim pusti vjeti,
zvezati, peljati do Anaza, potem do Kajfeža, kjer je bil od
svojiga nar serčnejšiga apostelna trikrat zatajen , od vojakov
ino beriških hlapcov zapljuvan, na lice tepen ino zasromovan,
ino komaj se zarja na juternim nebu prikaže, ga pelje soder-
ga ino derhal kervoželjnih judov v dvor višiga oblastnika
Poncia Pilata ino kriči: Križaj ga, križaj ga!  Mark. 15,13.

Če ga izpustiš, nisi prijatel cesarjev, prideš ob svojo
službo, zakaj on se imenuje kralja, mi pak nimamo kralja,
ampak cesarja. — Brez giobokiga preiskovanja ukaže Pilat
Jezusa neusmiljeno bičati, ravno tako neusmiljeno mu beriški
hlapci iz bodečiga ternja spleteno krono na glavo pertiskajo,
de mu tudi iz glave po prebadanju scurkama kri teče; zdej
z razterganim, škarlatasfim plajšem odetiga Jezusa Pilat pred
to obdivjano ljudstvo pripelje, ker meni, de pri njega vsiga
usmiljenja vrednim pogledu se bode ono omečilo, ino ga milo
nagovori, ter reče: Glej, človeka ! Jan. 19, 5. S tem je
hotel reči: Ali je še človeku podoben? tako po herbtu od
vašiga neusmiljeniga bičanja razmesarjen, s prebodeno glavo,
s kervijo oblit, na pol živ, ali bo vam še kaj škodovati za-
mogel ? Ali ni vsiga usmiljenja vreden, de ga spustim. —
Ali terdovratno, oterpnjeno ljudstvo, spoznavši boječnostPi¬
latovo iz polniga gerla kriči, in od vsih plati doni: Križaj
ga, križaj ga!  Mark. 15, 13. Pilat se še bolj zboji, boji
se cesarjevo prijaznost ino svojo bogato službo zgubiti, —

122

Jezusa jim izda, pravi, de je nedolžen nad kervijo pravič-
niga,.si umije svoje roke in jim ga izroči, ter reče: Ga pa
vzemite, in storite z njim po svoji postavi!

_ O, ljubi moji! ni je bilo, pa je tudi ne bo krivičneji sodbe
storjene, kot je bila ta, kadar je Pilat nedolžniga Jezusa v
smert obsodil. Z vso naglostjo, de bi vsaj to peklensko ve¬
selje imeli, Jezusa, svojiga kralja na križu umoriti, dva
bruna prinesejo, eniga prek drugiga veržejo, težak križ na¬
pravijo, Jezusu ga na rame zadenejo, de bi ga nesel na goro
Kalvario, kjer so hudodelnike križali.

Zdaj me pa ravno tako ali še pazljivši poslušajte. — Ta
žalostni pot, po kterim je naš ljubeznjivi Izveličar Jezus
Kristus krivično v smert obsojen, iz Pilatoviga dvora s tež¬
kim križem obložen, do verlia gore Kalvarie šel, ta pot se
imenuje križev pot. Po tem potu je Jezus svoj težki križ
nesel, ino na tem potu so bile vse britke muke oponovljene,
ktere je že poprej na svoji sveti človeški natori prestal, za-
torej.se imenuje ta pot svetiga križa, pot Kalvarie, ali pot
terpljenja ino bolečin. Ker se je pa na tem žalostnim potu
naš ljubeznjivi Izveličar Jezus Kristus, dvanajstkrat pomudil,
po smerti pa tudi dvakrat prenešen bil, namreč s križa snet
je bil djan v naročje svoje žalostne, objokane, presvete ma¬
tere Marie, in od ondod v kamniten grob, zavoljo tega se
tudi sveti križev pot v štirnajst postaj ali štacionov razdeli.

Mi sami, ljubi moji! kaj ne? imamo to navado, ali bolje
rečeno, smo vstvarjeni tako, de se radi večkrat spomnimo
svojih ljubih ranjcih staršev, bratov, sestra, prijatlov, znan-
Cov, dobrotnikov; kadar kadaj po taistim potu hodimo, na
kterim smo z njimi v drušini bili, se jih spomnimo ino na
misel nam prav rado pride: ravno tukaj, na tem mestu le,
sva z ranjkim pred toliko ino toliko leti stala, to ino to krem-
Ijala, to mi je priporočal, uniga svaril, opominal, te nauke
dajal, ko bi še toliko let na svetu živel, tega le vender ni¬
kdar pozabil ne bom; — takole se spomnimo svojih ljubih
ranjcih na očitnih potih ino cestah, kakor tudi njih dobrih
naukov ino preserčnih opominovanj. Kadar pridemo pa v tai¬
sto izbico, v kteri so od nas slovo jemali, in iz ktere jih je
nemila smert prezgodaj za nas iz tega sveta pobrala; o!
takrat se pa navadno spomnimo njih terpljenja, njih bolečin,
njih zadnjiga stoka in joka, ino le zagledati posteljo njih
zadnjiga ‘boja je že zadosti hvaležnimu otroku marsikako brit—
ko solzo čez obličje perklicati. — Glejte, ljubi moji! ravno
tako so tudi po Kristusovi smerti njegovi žlahtniki, prijatli,
znanci ino hvaležniki to žalostno pot, po kteri je on svoj
težki križ nesel, obiskovati ino po nji njegovo terpljenje pre-
mišlovati jeli.

123

Kakor pa še posebej uboga udova po svojim ranjcim
edinim sinu rada v tisti kraj hiti; v kterim je on svoje časno
življenje z večnim premenil, si tamkej solze skrivši zbrisuje,
pa tudi z otožnim sercam od doma, od kodar so ga nesli,
do groba, kamor so ga prinesli, perpotva, tamkej na zeleni
gomili kleči ino se britko solzi; ravno tako brez vsiga dvo¬
ma gotovo je, de je po Kristusovi smerti njegova žalostna
mati Maria perva bila, ktera je to pot obiskala, in po njej
njega britko terpljenje premišlovala. Pa bere se tudi. papež
Leon X. je ravno te misli, in pobožna sestra Maria Agreda
spričuje: de Maria, naša preljuba mati, nikoli ni prenehala
tih svetih žalostnih krajev obiskovati, ampak še celo pred
svojo smertjo je tamkej z milim sercam premišlovala, kake
britkosti je mogel Jezus, njeni sin, prestati. Tedaj se res¬
nično reči zamore, de Maria je perva sveti križev pot obi¬
skala in to pobožnost pričela. Pobožnost svetiga križeviga
pota tedaj ni nova, ampak tako stara, od kadar se šteje naše
odrešenje.

Ko so pa sveti apostelni ino njih nasledniki v ptujih de¬
želah nevernike k Jezusovi veri spreobernili, toliko od nje¬
govih čudežev prepovedovali in od tako britkiga njegoviga
terpljenja oznanovali; so v njih sercih goreče želje obudili,
te svete kraje, po kterih je Jezus Kristus hodil, terpel in
umeri, obiskati. V pervih tri sto letih po Kristusovim ter-
pljenju se te pobožne želje niso mogle tako lohka, kakor bi
kdo mislil, spolniti, ker neverni Rimski cesarji so Jezusovo
cerkev zatirali, spoznovavce te svete vere preganjali, ter-
pinčili, mučili ino tudi vse pota do svete dežele zamejili. —
Kakor hitro je pa cesar Konstantin, imenovan Veliki, samo-
oblastnik postal, je tudi katoliško vero seboj na cesarski pre¬
stol povzdignil, ino dovolil, perpustil, de slehern, kteri koli
hoče , zamore te svete kraje obiskati, tamkei svojo pobožnost
opraviti ino tako svojim željam zadostiti. Od daljnih krajev,
iz ptu jih dežela so se zdej trume ljudi vzdigvale ino hitele
s svojimi nogami po tisti zemlji in po tistih krajih hoditi ali
veliko več jih poljubovati, po kterih je Jezus Kristus za od¬
rešenje človeškiga rodu terpel, svojo sveto kri prelil ino tako
te kraje posvetil. Sveti očetje papeži, ki so vidili, še več
pa slišali, kako se ljudstvo prizadeva svoje izveličanje ugo¬
toviti, so popotvanje v sveto deželo Palestino podpirali, ino
de bi ljudi še bolj za to do Kristusoviga terpljenja uneli, ve¬
liko odpustkov na obiskovanje teh Jeruzalemskih štacionov
dodelili. Vselej pa, kakar so kak odpustek na ta ali uni
štacion, kakor je bila pobožnost obiskovavcov vekši ali manj¬
ši, dodelili, so ga v pismu podelili, en spisek tega dovolje-
niga odpustka v večni spomin in v spričbo v Jeruzalem po-

124

slali, eniga pa za se v Rimu v svoji zakladnici hranili, tako
de se je sčasama več tacih tabel, pisem ino bukvic dodelje¬
nih odpustkov v Jeruzalemu hranilo. Sovražniki katoliškima
keršanstva pa, Turki, Arabci ino Grelu, so samostane, cer¬
kve svete dežele večkrat oropali in vse, kar koli jim je pod
roko prišlo, razbili in pokončali. Glejte! tako so se zgubile
table, pisma in bukve svetih odpustkov; kar jih je bilo pa
še ostalo, te so pa zgorele po ognju v božjim grobu, kteriga
so od rimske cerkve odcepljeni Greki podtaknili; intakozdej
ni mogoče vsaciga odpustka imenovati. Toliko je gotovo, de
na obiskovanje teh Jeruzalemskih štacionov je več, kot eden,
popolnama, kakor tudi veliko nepopolnama odpustkov dodelje¬
nih; vsi pa, kolikor koli jih je kdaj dodeljenih bilo, še dan
današnji veljajo in so od papežev poterjeni. Ko bi kdo temu
nasprot učil, de, ker ti tako hvaljeni odpustki se iz pisem
v Jeruzalemu skazati ne morejo, ali nič ne veljajo ali more¬
biti še celo nikdar dodeljeni bili niso, tako bistroumnimu mo¬
drijanu, ker le to veruje, kar vidi in ošlata, le to upa, kar
zavžije, le to ljubi, kar njegovo poželjivost podkuri, takimn
jezičniku bi bilo odgovoriti ino svetvati, de naj se zastran
svojiga dvoma v Rim na zbirališe svetih odpustkov oberne,
ino tamo se mu bo, se ve, de po težavnim premetovanjn ino
preiskovanju starih pisem do živiga dokazalo, de ti in uni
odpustki so Jeruzalemskim štacionam dodeljeni bili, ino de
še vsi dan današnji svojo veljavo imajo.

Ker pa vender nikoli mogoče ni bilo,vsim ljudem v Je¬
ruzalem iti, tamkej sveti križev pot obiskati ino tako tih od¬
pustkov vdeželiti se, so ljudje, ko so domu prišli, domačim
pripovedovali, kaj so tamkej vidili, kako daleč je, postavim,
en štacion od drugiga, kaj se je ljubimu Jezusu s težkim
križem obloženimu tukaj prigodilo, ino zmalali so te britke
dogodke, štacione napravili, ktere so v začetku po svojih
hišah, kmalo pa tudi po cerkvah razobešali, ino tako pred
malanimi podobami Kristusovo terpljenje premišlovali. Sveti
očetje papeži, za dušni prid sebi izročenih ovčic vselej skerbrii
očetje, so pa vse Jeruzalemskim štacionam dodeljene odpust¬
ke tudi na take malane križeve pote razširili, tako de sle-
hern, kteri tak malan križev pot s pobožnostjo obiše, pred
temi podobami Kristusovo terpljenje premišluje, ravno taiste
odpustke zadobi, ali vsaj zadohiti zamore, kakor de bi sam
v Jeruzalem šel, ino tamkej tistih štirnajst štacionov obiskal.

Glejte! le to vam vem, od začetka, od vpeljave in od
odpustkov štacionam dodeljenih ob kratkim povedati.

Tak nov, umetno izdelan, z dragimi okviri ali romi
obrobljen križev pot, pošteni šent-vidčani! ste si tudi vi omi¬
slili, kteriga blagoslovit ino postavit sim z dovoljenjem visoko

Častitiga Ljubljanskega škofijstva ino s pervoljenjem svojiga
višiga redovniga oblastnika iz sosedne Goriške nadškofije, od
vašiga gospod vikarna, per ti sveti napravi vse pohvale ino
posnemanja vredniga, povabljen, prav rad prišel, de se tako
tudi per vas sveti križev pot po tem blagoslovi, kteri po po¬
sebnim dovoljenju apostolskiga sedeža to pravico ima, ga z
vsimi taistimi odpustki, kteri so kdaj Jeruzalemskim štacio-
nam dodeljeni bili, blagosloviti ino postaviti. Že od nekdaj,
zavoljo oskerbništva božjiga groba v Jeruzalemu, so le me¬
nihi svetiga Frančiška, ino sicer sami Frančiškani to povla-
stico imeli. Papeža: Klemen XII. 16. dan prosenca 1731.
ino Benedikt XIV. 30. dan velikiga serpana 174S., stajo
le oponovila in poterdila, ter še pristavila brez vsih ovinkov,
naravnost, de per križevim potu, kteri ni od Frančiškana
blagoslovljen, odpustkov ni. Pohvale vredno je to vaše dja-
nje, in vsim taistim, kteri so k ti sveti napravi ali z dobrim
svetam, ali z gotovino pripomogli, vsim tem gre tukaj očitna
hvala in čast; pa tudi dobro vam bo zaleglo za vaše duše,
za duše vaših ljubih ranjcih, in še za duše vašiga poznejšiga
rodu. Vaši otroci ino vaših otrok otroci vam bodo še kdaj
hvalo vedili za tako lepo in sveto napravo. Kadar koli bodo
v to vežo božjo stopili ino svoje oči obernili po teh podobah,
ktere so tukaj pred velikim altarjem zložene in jih bomo zdej
postavljati začeli, se bodo vas spomnili, de ste bili vi, njih
nekdanji predniki pobožni kristjani, ki ste lepo skerbeli za ozalj-
šanje božje hiše, ino že sama ta misel jih bo spodbadala,
de bodo radi semkej prihiteli, in za vaše duše k Bogu zdi¬
hovali , ko bi imeli njemu še kaj poplačevati. Glejte torej,
ko bode vaše meso že v grobu strohnelo, ko bodo v černi
zemlji že moli vaše kosti somleli,bodo vaše duše po obisko¬
vanju tega svetiga križeviga pota tolažbo ino pomoč zadobi-
vale. Vprašam vaz zdaj, ali ste v stanu kak denar bolje
naložiti, posoditi, de bi vam bogafeji obresti prinašal? —
Sodite sami. — Kaj pa vam je še dalje od svetiga križeviga
pota potrebniga vediti, to vam bom pozneje v pridigi med
mašo bolj na tanko razložil; zdaj bo pa nar pervo blagoslov
vsih štacionov vkupej , potem bomo dobri namen obudili, s
kterim želimo dans pervikrat sveti križev pot obiskati; že
dans vse odpustke štacionam dodeljene zadobiti zamorete, če
ste le' v stanu posvečujoče gnade božje, torej je tudi prav
perpravin ta dan za postavljanje svetiga križeviga pota, ker
jih je veliko še včeraj ino dans svojo spoved opravilo zavoljo
velikiga današnjiga praznika, presladkiga imena Jezusa; in
po ti obujeni dobri menitvi bo še blagoslovljena vsaka tabla
posebej, in kakor bo ena tabla blagoslovljena ino postavljena,
bomo precej sv. križev pot od nje odmolili.

Pridiga

po

postavljanju svetiga križeviga pota.

Nobeno drugo ime pod nebam ni dano
ljudem, v kterim bi zamogli zveli¬
čani biti. Apost. dj. 4, 12.

^/elik praznik obhaja sveta mati katoliška cerkev da¬
našnji dan, praznik presladkiga imena Jezusa, ktero trikrat
sveto ime so na zemlji nar pervo čiste angelske usta nar či¬
stejši devici Marii izgovorile rekoč: Spočela boš v svojim
telesu in rodila sinu ino imenuj njegovo ime Jezus.  Luk.
1, 31; pa tudi angel koj pristavi, zakaj naj to dete Jezus
kliče, kaj to ime pomeni, ker ji reče: On bo odrešil svoje
ljudstvo od njih grehov.  Mat. 1, 21.

O Jezus, presladki Jezus! ti si me tedaj rešil večniga
pogubljenja, odkupil večne smerti na lesu križa, o bodi to-
raj sto in stokrat pozdravljeno, z vso častjo ino hvaležnostjo
izrečeno sveto , sveto, sveto ime Jezus , z zadnjo kapljico
svoje kervi s svetim Lukežem v apostolskim djanju podpišem
(4, 12.): Ni pod nebam drugo ime dano ljudem , v kterim
bi mogli zveličani biti.

O preserčni moji! ko bi mi vselej, kot nekdaj apostelni
o hudim viharju na Genezareškim morju, v skušnjavah, v
bolezni, v vsih prijetnih, veselih in žalostnih zadevah svo-
jiga življenja s terdniin zaupanjem v to mogočno ino sveto
ime Jezus klicali, gotovo bi tudi sladkost tega presvetiga
imena v svojim sercu občutili, in po njem gotovo pomoč za-
dobili.

Ljubi moji! ko bi jaz imel tisto unemo za čast tega pre¬
svetiga imena, od ktere je gorel sveti Ignaci Lojolanski, bi
si to sladko ime Jezus na svoje persi perpel, ko bi bil jaz,
nevredna stvar, tisti goreči pridigar in oznanovavec Jezuso-

127

viga imena, kakor sta bila nekdaj sveti Bernardin Sienenski
ino sveti Janez Kapistran,bi si to mogočno ime na banderce
vpodobil,ga pred sabo kviško nosil; s tem presvetim imenam
„Jezus“ bi hotel celi svet prehoditi od gorkiga juga do merzle
polnoči, od solnčniga izhoda donjegoviga zahoda; visoke ro-
baste gore bi se upal preplaziti z ravno tisto urnostjo, hi¬
trostjo kot zelene planine ino gladke ravnine; z enako serč-
nostjo bi stopil pred mogočniga kralja, kot pred uboziga be¬
rača, v lepo sozidane gradove, kot v borno bajto, in vsim
vkupej in vsakimu posebej bi klical na ves glas; Častite, ča¬
stite, presveto ime Jezus!  Jaz bi se perbližal postelji ter-
pečiga bolnika in ga nagovarjal s svetim Ambrožem rekoč:
Glej, ljubi brat v Jezusu Kristusu, bolan si, želiš ozdravljen
biti, zateci se k Jezusu, on je zdravje; ti vročina žejo dela
in se ti jezik od nje suši, priteči k Jezusu, on je živa vo¬
da, kdor od te vode pije, ga ne žeja vekomaj. Jaz bi per-
hitel k udovi, ktere serce se žalosti topi, ino k sirotam, ki
v solzah plavajo, jih tolažil ter jim rekel: Ljubčiki moji!
pertecite k Jezusu, le on je zdaj vaš oče, oče zapušenih si¬
rot in udov. Jaz bi poiskal vse kriVično preganjene ino sti¬
skane od nadlog in jim govoril: Pridite k Jezusu, on je go¬
tova pomoč in. gola pravica.

Jaz bi rekel temu, kteri se boji časne smerti: Pridi k
Jezusu, on je večno življenje; hrepeni tvoje serce po nebe¬
sih, le k Jezusu pojdi, on je pot do taistih; bežiš pred tamo,
hodi k Jezusu, on'je luč; potrebuješ in išeš hrane, on je
jed, zakaj on sam od sebe pravi: Kdor moje meso je in
mojo kri pije, ostane v meni ino jaz v njem.  Joan 6, 57.

Glejte, ljubi moji! vse kar koli pobožniga, kar koli sve-
tiga, kar koli pošteniga mislite ali poželite, in poželeti za-
morete, le v Jezusu najdete. Naj bo torej s svetim Ignacjem
vselej tudi naš njegov izrek: Naj živi Jezus, naj živi Jezus!
to je, naj bo vselej ino povsod počešeno presveto ime Jezus.

Praznik tega nar svetejšiga, nar mogočnišiga imena ob¬
haja dans sveta mati katoliška cerkev, ino dans, kakor tudi
celo osmino popolnama odpustek deli vsim taistim vernim,
kteri se v tem času odkritoserčno brez ovinkov z veliko no¬
tranjo žalostjo svojih grehov obtožijo, vredno sveto obhajilo
prejmejo in po namenu svete matere katoliške cerkve za od¬
pustke njeno navadno molitev obmolijo. Vse to, kakor upam,
je vam že dans vsem te dni od vaših dušnih pastirjev z leče ozna¬
njeno bilo; ali dans, ljubi moji! sim vam jaz še druge od¬
pustke prinesel, odpustke svetiga križeviga pota, ktere za-
dobiti, morate vi še kaj posebniga storiti. Kaj vam je pa
ravno storiti, ali kako sveti križev pot obiskati ?  de njemu
dodeljene odpustke zadobite, to je zapopadek mojiga današ-

128

njiga govora. Preden vam to obširniši razložim, prosim po-
terpite.

Speljava.

Sveti Leonard, imenovan a Portu Mavricio, iz ojstrej-
šiga reda svetiga Frančiška, iz kteriga sim tudi jaz , je bil
tisti pobožni, bogaboječi sveti mož, kteri je globoko zdiha-
val nad razujzdanostjo, nad pregrehami svojiga časa; ves
unet za božjo čast in za izveličanje ubogiga grešnika je ve¬
liko premišloval, ktero zdravilo bi popačenimu svetu nar več
teknilo, kteri bi bil nar pripravniši, nar boljši pripomoček
grešnika iz njegoviga dušniga spanja zbuditi, na edino pravo
pot pokore nakloniti. Po besedah svetiga Bonaventura, vi¬
soko učeniga očeta svete matere katoliške cerkve, nekdanjiga
slavniga redovnika ravno tega reda, kteriga bukve je Leo-
nard pogosto prebiral, in iz njih prave učenosti pil, ino kteri
pravi: de nobena pobožnost toliko svetih želj ne obudi, kot
premišlovanje terpljenja, križa ino smerti Gospoda našiga Je¬
zusa Kristusa, se mu je ravno ta perpomoček nar pripravniši
zdel, torej, kadar koli je po svojih misionih hodil ino svete
vaje vodil, je povsod goreče pridigoval od terpljenja Gospo¬
da našiga Jezusa Kristusa, ino de bi ljudje tega nikdar ne
pozabili, ampak vedno pred očmi imeli, kaj in koliko vse je
naš ljubeznjivi Izveličar za naše odrešenje terpel, zlasti od¬
kar je bil v hiši Pilata krivično v smert na križu obsojen,
do tistiga časa, ko je bil mertev v grob položen, je on sve¬
toval to terpljenje zmalati,ino vse imenitniši pergodke, kteri
so se ljubimu Jezusu na tem britkim potu, permerili in so
perpravni v nas svete želje obuditi, je on v 14 štacionov ali
postaj razdelil.

Ta sveti Pater Leonard je iznašel sveti križev pot v
14 štacionih, ino sveti očetje papeži so memo veliko druzih
razdelitev štacionov le samo ta križev pot poterdili, ino tem,
kteri na ta način sveti križev pot obišejo, kakor je zveličani
Pater Leonard na znanje dal, vse taiste odpustke dodelili,
kteri so Jeruzalemskim štacionain kdaj dodeljeni bili.

Pervič zavoljo tega, ker so Frančiškani varili in oskerb-
niki božjiga groba v Jeruzalemu, ino drugič zato, ker je
Frančiškan sveti križev pot v 14 štacionih iznašel, imajo
tudi le Frančiškani sami, memo druzih tega reda, od svetih
očetov papežev podeljeno oblast, de le oni sami sveti križev
pot z odpustki veljavno blagosloviti in postaviti zamorejo, in
ravno to je tud edini vzrok, zakaj sim jaz k vam peršel.
Razloček med križevim potam po Frančiškanu blagoslovljenim

129

in po kakim drugim duhovnu je tedej očeviden. — Tak ma-
lan križev pot z vsimi odpustki vam je zdej po meni nevred¬
nim sinu svetiga Frančiška po menitvi svete matere katoliške
cerkve blagoslovljen in postavljen, on vam je, kakor govori
papež Benedikt XIV. zlata jama ino shramba nebeških za¬
kladov, studenec časnih in večnih dobrot in milost božjih in
močna vez za naše tako zbujene počutke. Zlata jama nepre¬
cenljive vrednosti imenuje učeni papež Benedikt sveti križev
pot, v ktero moramo hoditi kopat, de ta zaklad iz nje iz¬
kopljemo; ta studenec moramo tako napeljati, de bo njega
bistra voda tekla na njivo našiga serca; s to vezjo se mo¬
ramo prepasati krog ledja, de bodo naši počutki pokorni pa¬
meti , de bo naše meso pokorno duhu. — Pa kakor vojaku,
kteri se ima s svojim sovražnikam poskusiti, meč, sulica, pu-
ša, smodnik, krogle, brončena čelada na glavi, železni oklepi
na persih ino vse vojaško orožje celo nič pomagalo ne bo, če
se on s taistim previden braniti noče, nasprotnik ga premaga
in usmerti; ravno tako tudi sveti križev pot z vsimi odpustki,
z vsimi gnadami, ktere so na njega vredno obiskovanje na¬
vezane, vam celo nič pomagal ne bo, če ga vi večkrat zve¬
sto ino skerbno ne obišete. — Marsikdo bi pa še kako reč,
kako delo prav storil, ga dobro opravil, ko bi se ga le ve-
dil prav lotiti; marsikdo bi tudi sveti križev pot z večim du¬
hovnim dobičkam obiskal, ko bi le vedil to pobožnost prav
pričeti in jo končati; zavoljo tega me kar pridno poslušajte,
kako sveti križev pot obiskujte, de njemu dodeljene odpustke
zadobite.

A.  Pred vsim drugim, nar pervo, je nam per obisko¬
vanju svetiga križeviga pota potrebno, de imamo skesano
serce čez svoje grehe; zakaj le greh, le greh je tisti edini
vzrok, za kteriga voljo je Jezus Kristus na svet prišel, ter-
pel in umeri. Grevingo čez svoje grehe moramo tedaj pred
vsim drugim v sercu obuditi, preden se k obiskovanju svetiga
križeviga pota podamo. Na obiskovanje svetiga križeviga
pota ni le en sam, ampak več popolnama, kakor tudi več
nepopolnama odpustkov dodeljenih, ktere vse z enim obisko¬
vanjem zadobiti zamoremo, če smo le v stanu posvečujoče
gnade božje; v stanu posvečujoče gnade božje smo pa le ta¬
krat, kadar smo brez smertniga greha. — Odpustki, kakor
iz keršanskiga nauka dobro veste, nimajo moči grehov od-
pušali, ampak le to moč imajo, časne kazni zbrisati, ktere
bi človek po odpušenim večnim dolgu greha, ktero odpušenje
večniga dolga grešnik pri dobro storjeni spovedi zadobi, še
ali na tem svetu, ali pa tamkej v vicah poplačevati mogel.
V stan posvečujoče gnade božje pa se zamorc postaviti obi—
skovavec svetiga križeviga pota z odkritoserčno spovedjo,

9

130

ali če ta za tisti hip mogoče ni, s popolnama grevingo, skle¬
njeno s terdnim sklepam, kakor hitro bo moč, svojo dušo
madežev greha oprati v zveiičanski kopeli svete pokore. Iz
tega se tedaj vidi, de grešnik, ki ima svojo vest s smertni-
mi grehi obteženo, odpustka, to je, odpušanja časnih kazni
zadobiti ne zamore, ker prej mu mora večni dolg odpušen bili.
Ker tedej grešnik zavoljo smertniga stanu svoje duše odpust¬
kov zadobiti ne zamore, ali morebiti tudi zavoljo tega ne sme
svetiga križeviga pota obiskati? —

Res je sicer, de grešnik, dokler se z Bogam po vredni
spovedi ne spravi, celo nobeniga odpustka v našim pomenu
zadobiti ne zamore, vender je njemu obiskovanje svetiga kri¬
ževiga pota še le nar bolj priporočevati, ker tukaj, če bo po
tih podobah svoje oči obračal in postavim, na tretjim, sed¬
mim, na devetim štacionu zagledal, kako ljubi Jezus pod težo
veliciga križa pade, kako ga neusmiljeno vzdigujejo, mu zo¬
pet težki križ nakladajo, ga suvajo, bolj vlečejo kakor sarn
ves oslabljen hoditi zamore, na životu ves razmesarjen, s
ternjevo krono na glavi, s kervijo oblit; zdaj na desetim šta¬
cionu, kako Jezusu obleko iz razmesarjeniga života tergajo,
in tako vse rane oponovijo, ktere je ravno po bičanju na svoji
sveti človeški natori prestal, ino mu grenkiga želča piti po¬
nujajo; na enajstim štacionu, kako ga neusmiljeno na križ
teiebijo, mu roke raztegujejo, žeblje v taiste vertajo,s tež¬
kim kladvam na nje udarjajo — ali je pač mogoče, de bi
kristjan, kteri bo to terpljenje Jezusa, svojiga Odrešenika
zmalano gledal, terd kot železo ostal? Je li mogoče, de bi
se on per pogledu teh bolečin v svojim sercu ne stresel, ker
se je vender na dan njegove smerti zemlja tresla, so skale
pokale, grobi se odpirali, mertvi vstajali, solnce mraknilo?
Je li mogoče, de je on terši, kot neobčutljiva narava? Je
li mogoče, de bi on pri pogledu tih grozovitih muk potoka
solz ne točil? Ino če zraven še kaj pomisli, de ravno on s
svojim pijančvanjem Jezusu grenkiga želča piti ponuja, s
svojim rotenjem, preklinjevanjem, perduševanjem, zakramen-
tiranjem njega na križ pribija; če bo ženska vsa posvetna
Jezusa vsiga naziga pogledala ino pomislila, de ona Jezusu
persušeno obleko z njegoviga presvetiga života terga in na
se obeša, ne svojo sramoto pokriti in se liudiga mraza ubra¬
niti, temuč družili oči na se vleči in jim dopasti; če bo pre-
šestnik ali prešestnica Jezusa pod težkim križem že tretje
pasti in ležati zagledal ali zagledala, ali ju ne bo svet strah
spreletel in ona dva spoznala, de ravno ona s tem greham
Jezusa na tla tišila? — Ob kratkim, grešnikovo terdovratno
serce se utegne pri obiskovanju svetiga križeviga pota ome¬
čiti, začel bo spoznavati svoj dolg, njegovo serce bo nepo-

i3i

kojno, vest ga bo spekla, in ravno tako se bo lahko za vre¬
dno spoved perpravil. Torej, grešnik, moj tovarš! kolikanj
večkrat bova semkej prihitela, in Jezusa po tem britkim potu
njegoviga terpljenja, njegovih bolečin spremljevala, tolikanj
obilniši bo najna ljubezen do njega, tolikanj bolj bova greh
sovražila in pa čednost ljubila.

Pa koliko je tudi že tacih grešnikov bilo, kterim so se
po premišlovanju Kristusoviga terpljenja oči odperle, de so
gnjusobo svojih grehov spoznali, se na edino pravo pot res¬
nične pokore podali, se v duhu svetosti iz tega sveta loeili,
in so zdaj kot svetniki češeni. Med drugimi zgledi vam tu¬
kaj eniga povem, od svete Melanie.

Kakor otrok per petih letih je že bila Melania tako ger-
diga in nespodobniga zaderžanja, de je bila celo odrašenim
fantinain in dekletam v spodtiko in pohujšanje.

Mati ji je odmerla; svojiga dobriga, pobožniga očeta
Izidora po imenu pa kar nič slušati noče, ona mu vselej in
povsod odgovarja, jezlja, nobeniga človeka per miru ne pu¬
sti, vsakimu ve kak gerd perimek dati, od molitve noče ne
besedice slišati, neznano kleti pa gladko zna, v cerkvi se
nespodobno zaderži, ve še tudi od drugih pohujšljivih reči
govoriti, ob kratkim, dete je bilo mlado na letih, pa staro na
hudobijah. Kakor je bila ta deklinica hudobna, vender v
odreji nje oče dan današnjih staršev posnemal ni, kteri, ako
jik otroci na pervo besedo ne ubogajo, ali se kako drugač
pregrešijo, vse hudiče iz pekla na pomoč kličejo, se rotijo
ino zdajajo v pričo otrok tako neznano, de morajo pošteni-
mu človeku lasje se vzdigovati, potem se pa čudijo, de njih
otroci, ki se še komaj obleči zamorejo, že kleti, hudičevati
znajo. Melaniin oče Izidor ni bil takšin, on ni nikdar gerde
besede zinil, temuč on je le z lepo podučuje, svari, prosi,
k dobrimu priganja z besedo in z lepim zgledain, in pa za
njo k Bogu zdihuje, ker vedno prosi, de bi jo razsvetlil in
ji pravo razumnost dal, tode vse to ni še nič pomagalo. —
Okoli dvanajst let stara Melania preiskuje ino premeta neke
cape po stari skrinji in na dnu taiste najde britko martro ali
krucifiks, kteriga je bila še njena ranjca mati v taisto polo¬
žila, vzame ga, ogleduje, ino kakor de bi ne vedila,kaj je,
čigava podoba je, ga pernese svojimu očetu ter ga vpraša
vnemamo kot vselej: Oče! kaj pa je to?

Oče ji pohlevno odgovori in reče: To je sveti krucifiks,
podoba križaniga Jezusa, našiga Odrešenika. — Melania
praša dalje: Kdo pa je Jezus? Oče ves prijazin ji reče: Lju¬
bi otrok ! kolikokrat sim ti že povedal, pa si še vselej poza¬
bila, pojdi bližej, poslušaj me in zapomni si dobro. Oče jo
zdaj poduči bolj na široko, kar vam le ob kratkim povem,

9 *

pravi ji, de je Jezus Kristus Bog od vekomaj, de je zavoljo
nas človek postal, deje zavoljo mojih, tvojih in celiga sveta
grehov na križu umeri. — Dekletu se sicer te besede čudne
zdijo, sežejo ji pa vender nekoliko v serce, rahleje govori
ino skoraj jokaje vpraša pobožniga očeta: Kdaj sim pa jaz
Jezusa toliko razžalila ino kdaj take grehe storila, de bi bil
Jezus zavoljo njih na križu umreti mogel? — Oče ji odgo¬
vori, de je ona že velikokrat Jezusa grozovito razžalila, s
svojim nespodobnim zaderžanjem v cerkvi, na cesti, ker ni¬
kogar per miru ne pusti in vsakimu gerde perimke daje, s
svojimi grehi proti meni, ker me ubogati nočeš, ker mi le
odgovarjaš in jezljas in tako dalje. Glej otrok! reče dobri
oče, to so grehi, ktere si ti storila, kteri Jezusa žalijo, in
vnovič na križ perbijajo. Per tih besedah so se Melanii oči
v solzah topile, gnada božja je v nji delati pričela, prosi
očeta, de bi ta krucifiks nji podarili.

Oče ji ga da, tode pristavi, de naj ga skerbno varuje.
Hvaležno ga zdej Melania vzame, stisne, poljubi, ter z njim
v svojo izbico hiti, se v taisto zaklene, celi dan pred Jezu-
sam kleči, prosi odpušenja, zdihuje in moli tako: O ljubi
moj Jezus! kolikokrat sim vender jaz tebe razžalila (tukaj
našteva svoje grehe in spozna ter reče) jaz, jaz sim vzrok,
de so te tako neusmiljeno na križ perbili, mučili in umorili,
pa ljubi Jezus! ko bi bila jaz to dobro razumela, de te greh
vnovič na križ perbija, nikdar bi ga ne bila storila, perza-
nesi, o Gospod! meni in moji nevednosti. — Čez nekoliko
dni je bila Melania vse drugačna, vsa spremenjena, in kakor
je bila poprej vsim v spodtiko in pohujšanje. tako zdej v
lep ino spodbuden zgled. Kader se ji je kaj zoperniga per-
merilo, je pritekla k svojimu Jezusu, ino njemu je svoj križ
tožila, in le od križa je pravo notranjo tolažo ino svoje ve¬
selje zadobivala. Če jo je kdo razžalil, se ni več jezila,
ampak pred Jezusa pokleknila in molila rekoč: Ah, moj Je¬
zus! kako vender te ljudje žalijo in vnovič križajo, raji bi
jaz umerla, kakor pa, de se greh dela.

Pa ne le sama Melania je po premišlovanju Kristusovi-
ga terpljenja vsa drugačna postala, v čednosti rastla, te¬
mne ona je tudi drugim to sveto vajo priporočevala. Nek
dan obiše Mčlanio soseda, vsa žalostna, objokana zavoljo
razujzdanosti, zapravljivosti in pijančevanja svojiga moža,
s stokam in jokam toži Melanii svoj križ, moža pred njo čer-
nišiga dela, kot so saje v dimniku, jezik brusi tako naglo,
de vihar veternice tako urno ne goni, po dolgim ropotanju
obmolkne in dobriga sveta od Melanie pričakuje. — Ali Me¬
lania, ktera je tiho njeno pritožbo poslušala, jo popraša: Lju¬
ba moja soseda, ali nimate nobene britke martre, nobeniga

133

krucifiksa per hiši? — Soseda debelo oči odpre in reče: Pač,
imamo kruciiiks v hiši, v kotu na steni za mizo visi. — €imu
pa vam je, jo vpraša Melania, ali samo zavoljo lepšiga, de
tamkej visi, in pa, de pajki krog njega predejo? — Pojdite,
pojdite, ljuba moja soseda domu, pokleknite pred britko mar-
tro in ondi se učite, voljno poterpeti, in pa ta križ, kteriga
ste si sami naložili, morebiti še celo iskali, brez godernjanja
nositi. Zavoljo Boga, zavoljo Jezusa kaj poterpeti vam bo
dalo sladkost, ktere dozdaj še niste okusili. Te besede, ki
jih je Melania od sveligaDuha razsvitljena govorila, so hudo
jezo in togoto te sosede potolažile, stori, kakor ji je svet-
vano, vsa se spreoberne, postane lep zgled poterpežljivosti,
in le z njo, nikakor pa s svojim dolgim jezikam je sčasama
tudi svojiga moža spreobernila. — Ste slišale žene, ki imate
nerodne, morebiti celo pijance za moža? — Ste slišali pa
tudi vi možje, ki imate jezičnice, klepetavke za žene, kje
imate pomoči iskati?

Kakor je Melania po premišlovanju Kristusoviga terplje-
nja iz hudobniga otroka pobožno dekle, pobožna kristjana po¬
stala, se v duhu svetosti iz tega sveta ločila in je zdaj kot
svetnica v nebesih češena, ravno tako zamorejo ludi grešniki
po tem zgledu premišlovati terpljenje Jezusa Kristusa , sveti
križev pot obiskati ino njim se bodo oči odperle, de bodo
svoj greh v resnični spovedi spoznali, ga vselej sovražili,
vse grešne priložnosti zapustili, se spreobernili, ino iz kri¬
vičnih pravični kristjani postali.

B.  Potem, ko je obiskovavec svetiga križeviga pota ali
čisto spovedal se svojih grehov, ali vsaj popolnama grevingo
čez nje obudil, naj stori drugič dobro menitev ali majningo,
posebno de želi vsili odpustkov vdeležit se, kteri so štacio-
nam dodeljeni.

Na dobri menitvi, ljubi moji! je jako veliko ležeče; ka¬
kor senca za človekam, tako gre za namenam cena naših
del. Kar to dobro menitev zadene, bote nar bolje storili, če
en popolnama odpustek sami za se isprosite, druge odpustke
pa vse za duše v vicah darujete, postavim za duše ranjkih
staršev, bratov, sestra, prijatlov, znancov, dobrotnikov, za
dušo, ktera je nar bolj pomoči potrebna, ali ktera po našim
zaderžanju pohujšana zavoljo nas v vicah terpi, ali za dušo,
ktere senikdo posebej ne spomni, ali za ktere sam Bog hoče,
de bi se za nje molilo in jim pomagalo. Tedaj preden, se
še k štacionam podaste, dobro menitev obudite, za ktere mert-
ve namreč želite svete odpustke zadobiti in jim jih darovati;
zakaj za druge žive, kakor sami za se, ne morete nobenih od¬
pustkov zadobiti. — Per ti priči je tudi dobro opomniti, ka¬
dar ste se namenili sveti križev pot obiskati, de se že neko-

134

liko poprej na to obiskovanje in premišlovanje Kristusoviga
terpljenja perpravljate. Pa saj sami dobro veste, de če le
tje v en dan na kako posebno-delo, kteriga vsaki dan v ro¬
kah nimate, lopnete, brez pomislika, kako se ga je lotiti, od
ktere plati poprijeti, se vam delo gotovo le slabo vede. —
Kadar se ljudje iz doma k službi božji spravljajo ino se po¬
prej za terdno skregajo, na potu proti cerkvi drugi drujiga
opravljajo, dobro ime obirajo; mladenči klafajo, dekleta med
seboj nespodobne pogovore od gizdovih oblačil in od popol-
danskiga plesa imajo, fante poslušajo in se jim debelo po¬
smehujejo , se pred cerkvenimi vratmi ustavijo, z očmi v oči
pikajo, z požmigovanjem poprašujejo, pa tudi z požmigova-
njem odgovor dobivajo in tako polni posvetnih, še celo pre¬
grešnih misel v cerkev stopijo: o takrat je jako malo pobož¬
nosti v cerkvi, človek je sicer s svojim truplam v nji, s svo¬
jim duham pa, sam Bog ve, kod se klati in potika. Tak člo¬
vek, če tudi roženkranc v rokah derži, se z njim igra, ter
jagode na njem prešteva, ali pa po bukvicah kake molitvice
iše vender s sercam ne moli, ker nesmisli v to, kar zgovarja,
ne v tega, s kterim se pogovarja. Človek, kteri želi pobož¬
no pri daritvi svete maše biti in se njenih dobrot vdeležiti,
mora svojiga duha perpravljati, ravno tako tudi človek, kteri
hoče sveti križev pot vredno obiskati, in svete odpustke za-
dobiti, se mora na to pobožnost perpravljati; vse nepotrebne
misli mora človek že doma, ali vsaj zvunej cerkve pustiti,
de ga v cerkvi ne motijo, in ako mu vender zavoljo človeške
slabosti med premišlovanjem Kristusoviga terpljenja v glavo
pridejo, si mora prizadjati, si jih iz glave spraviti, torej se
v njih ne zaderževati, ali pa še celo veseliti. K temu vam
bo prav dobro služilo, že ko iz doma greste,misliti, de gre¬
ste v duhu po ravno tistim potu, kteriga je naš ljubi Jezus
storil, ko je šel s težkim križem obložen na goro Kalvario;
mislite si torej kakor de bi vidili Jezusa vsiga raztepeniga,
počasi zavoljo veliko prelite kervi in velicih bolečin se pre¬
stopati pod težo veliciga križa, kteri vas z milim glasam in
žalostnim obličjem prosi, de bi mu pomagali vsimu oslablje-
nimu težki križ odnašati, kteriga namesto nas nosi in nositi
mora, de bi naš dolg plačal nebeškimu Očetu.

C.  Tako mora človek svojiga duha pripravljati, kteri
si je namenil sveti križev pot vredno obiskati. S potertim
duham, s skesanim sercam čez svoje grehe in s tako svetimi
željami podajte se zdaj še le tretjič k pervi tabli ali k pervimu
štacionu, ino premišlujte, kolikor vsak zamore le to in pa čez to,
kar na štacionu malaniga zagledate. Prav dobro bi bilo, de bi
vam zdaj od štaciona do štaciona šel ino povedal, kaj vam
je pri vsakim štacionu posebej premišlovati. Vsiga tega pa,

135

ljubi moji! kar bi jaz vam tukej povedati želil, vi v glavi
ino spominu obderžati niste v stanu, pa tudi bi bil o tem po-
zimskim času na moč predolg, torej vas le na malane podo¬
be zavornem , zavoljo tega so tudi podobe tukaj, de našimu
spominu na pomoč perteko, in de bi našimu spominu kaj ne
ušlo, kar je perpravno v nas svete želje obuditi, se štacioni
tudi rasvetiujejo. Ker je pa tudi ta lepa navada, de, kadar
se sveti križev pot slovesno v cerkvi od dušniga pastirja vo¬
di, pred začetkam te pobožnosti kratek nagovor od Kristuso-
viga terpljenja zbranimu ljudstvu ima, in sc tako pričujoči
na kak poglaviten del Kristusoviga terpljenja po dušnih po¬
trebah opomnijo; se po vsi pravici popolnama zanesem na
visoko učenost in modrost vaših dušnih pastirjev, de vas bo¬
do oni k premišlovanju Kristusoviga terpljenja bolj uneli s
svojo krepko gladko besedo, kot jaz s svojo mlačno, ali pa
morebiti še celo nerazumljivo.

Na ta način, ljubi moji! kakor smo dans pervikrat per
obiskovanju tega novopostavljeniga svetiga križeviga pota Je¬
zusovo terpljenje premišlovali, ravno na ta način morate tudi
vi pri vsakim posameznim obiskovanju Jezusovo britko ter-
terpljenje premišlovati. Če gre ta ali uni sam sveti križev
pot obiskati, naj kratko po svoji volji permišluje britko ter¬
pljenje Jezusa Kristusa, posebno naj takrat v svojim sercu
občuti ino spozna, de on vzrok je in je bil, de je Jezus Kri¬
stus tolikanj terpeti mogel. — Jih gre pa več vkupej sveti
križev pot obiskat, je dobro, de eden, ki brati zna, počasi,
razumljivo, pobožno iz bukvic imenovanih: Pot svetiga križa
od izveličaniga Patra Leonarda“  bere, drugi pa, ker svoje
oči na štacion obračajo, to v sercu prevdarjajo, kar brati
slišijo in z očmi gledajo.

Premišlovanje Jezusoviga terpljenja samo na sebi, brez
vse druge molitve, ljubi moji! je že zadost, de se štacionam
dodeljeni odpustki zadobiti zamorejo ; nasprot pa še tako dol¬
ge molitve, postavim , ko bi kdo tudi pri vsakim štacionu celi
sveti roženkranc obmolil, zraven pa nič ne premišloval Kri¬
stusoviga terpljenja, ta bi vender zadost ne storil menitvi
svete matere katoliške cerkve, in tudi odpustkov svetiga kri¬
ževiga pota zadobil ne bo. — Vender pa naj se nobeden ne
ustraši ino ne misli, jaz ubogi, kmečki človek, ki ne znam
ino ne morem premišlovati, pokaj bom hodil štacione obisko¬
vat, tako čas zapravljat, ker svetih odpustkov brez premiš-
lovanja zadobiti ne morem? — To, ljubi moji! je prazin strah
ino zgovor, ki celo nič ne velja. Premišlovati čez ta del
Kristusoviga terpljenja, kakor je na vsakim štacionu posebej
zmalano, velja za taiste, kteri so bolj učeni, bolj razumni,
ino sploh za taiste, kteri brati znajo, ali pa brati poslušajo;

136

kteri so pa manj učeni, manj razumni, ki ne morejo pa tudi
ne znajo premišlovati, ali svojih misel čez ta del terpljenja,
kakor je na tabli zmalano, zbranih imeti, tem je zadost, de
se le k štacionam s pobožnostjo podajo, na table pogledajo
in s svojimi očmi zagledajo, kaj in pa koliko je njih Ijubez-
njivi Izveličar zavoljo njih grehov tako poterpežljivo prestal,
de svoje serce k usmiljenju ino ljubezni do Jezusa užgejo,
čez svoje grehe pa serčno žalost obudijo s terdnim sklepam,
na vso moč v prihodnje greha se varovati, in Boga nikdar
prostovoljno ne razžaliti.

Tako se mora od štaciona do štaciona iti, zakaj obisko¬
vanje svetiga križeviga pota se imenuje pot; pota pa mi no-
beniga ne storimo, če zmirej na enim kraju per miru ostane¬
mo, ampak le takrat, kadar se premaknemo, torej se mora
tudi premakniti od štaciona do štaciona in kakor sim rekel
premišlovati Kristusovo terpljenje. To premikvanje pak naj
se zgodi brez vsiga pahanja, brez suvanja, s sveto grozo in
s pobožnostjo le se mora prestopati. Le'slabi stari, bolehni,
ki se ne morejo tako lahko posebno, ko bi v cerkvi še drenj
bil, premikvati, le samo ti smejo, zmirej na svojim mestu
ostati, ino proti podobam oziravši se v mislih iti od štaciona
do štaciona.

Glejte, ljubi moji! takole se obiše sveti križev pot, in
na zadnje se Bogu daruje britko terpljenje Jezusa Kristusa
za odpušanje svojih in celiga sveta grehov, se oponovi me-
nitev se vsih odpustkov vdeležiti, in po vpeljani navadi se
na zadnje še 6 Očenašev, 6 Češena si Marij ino 6 krat čast
Bogu odmoli, ktera molitev sicer bistevno ni potrebna, pa
ker je enkrat vpeljana, naj se tudi ohrani.

Še enkrat vam prav ob kratkim povzamem, kaj vam je
k vrednimu obiskovanju svetiga križeviga pota nar potrebni-
šiga vediti. Pervič morate svojo vest madežev greha očistiti
v zakramentu svete pokore, ali vsaj popolnama grevingo čez
taiste obuditi in skleniti kakor hitro bo moč izpovedati se.
Drugič morate dobro menitev storiti, de želite vse štacionam
dodeljene odpustke zadobiti, in to menitev morate obuditi že
pred obiskovanjem svetiga križeviga pota; sveto obhajilo v
dosego odpustkov svetiga križeviga pota ni bistevno po¬
trebno, kakor per druzih odpustkih med letam, ampak le stan
posvečujoče gnade božje, ali brez smertniga greha ima nje¬
gov obiskovavec biti, ino tretjič se mora premišlovati Jezu¬
sovo terpljenje per vsakim štacionu posebej čez to, kar je
na tabli malariiga, to je zapovedano in ukazano za taiste,
kteri so bistriga uma,’ bolj podučeni ino brati znajo ali pa
tudi le brati poslušajo, kteri so pa manj podučeni, slaboum¬
ni, za te je že zadosti, če terpljenje Jezusa Kristusa tudi

137

le sploh premišlujejo. Vse to se mora s pobožnostjo ino spo¬
dobnostjo zgoditi, ino na zadnje se menitev oponovi, in od¬
pustki se Bogu darujejo za se in pa za taiste mertve, za
ktere moliti in odpustke zadobiti smo bili že per začetku na¬
menili.

Nikar ne opušajte, prosim vas, ljubi moji! tako lepe
priložnosti, ker si zamorete veliko zaslužiti za nebesa, zdaj
so lepi dnevi, dnevi {zveličanja.  II. Kor. 6, 1. Zdaj delaj¬
te, dokler imate čas; dokler je še dan, zakaj prišla bo noč,
v kteri ne hote mogli nič več storiti  Jan. 9, 4. za dušo
svojo. Kar si bote na tem svetu pripravili, to bote enkrat
v večnosti imeli. Pridni ino delavni, kakor ste za časno pre¬
moženje, bodite še veliko skerbneji za zveličanje svojih duš;
na zadnjo uro vam bo merzelo trohljivo blago, vas veselilo
ne bo; le čednosti, v kterih ste se vterdili, ino dobre dela,
ktere ste si perpravili, bodo tolaža, edino pravo veselje ta¬
krat. —

Ljubi moji! ko bi kdo k vam prišel v taistim času, ravno
takrat, kadar imate nar silniši poljske opravila, postavim
pšenico sejati, turšico osipati, seno ali grozdje spravljati, in
bi vam rekel: Sosedje moji! pustite svoje delo ino pojdite z
menoj; glejte; zvedil sim po svojim nar verjetnišim prijatlu,
de dva dni hoda od tod je odperta neka jama polna čistiga
zlata ino srebra, sleherni, mi pravi ta moj prijatel, kteri koli
do te jame pride, si sme naložiti, kolikor nesti more; pustite
svoje delo, pojdite z menoj, si bomo prinesli zlata ino sre¬
bra; s tem bomo svoje stare dolgove poplačali, dote odraj-
tali, hiše popravili in vsiga si bomo poskerbeli, kar koli nam
je potrebniga. —

Vprašam vas zdaj, ali ne boste vi svojiga še tako sil—
niga dela popustili, s tem prijatlam šli do te jame si nabrat
zlata ino srebra? Bote rekli: Bi že šli, ali take jame nikjer
ni, mende še v KahTornii v severni Ameriki ne, in ko bi tudi
kje bila, bi ljudje dobro pot do nje zagradili ter varovali, de
bi jim je denarja lakomni ljudje ne spraznili.

Če se tudi vse jame, v kterih se zlato, srebro, baker,
svinec ali kaka druga ruda koplje, enkrat spraznijo, ino lju¬
dje te votle prazne jame popustijo, je vender ena duhovna
jama, ktero vsi ljudje, kolikor jih je kdaj na svetu živelo,
jih zdaj živi in jih bode živelo noter do konca sveta, ko bi
tudi vsi ti ljudje ob enim iz nje kopali in zajemali, nikdar
nikoli spraznili ne bodo neskončniga zaslušenja Jezusa Kri¬
stusa  , njegoriga terpljenja, njegove smerti, ino njegove pre¬
svete rešnje ker vi.

In ravno to duhovno jamo, ljubi moji! sim vam jaz dans
odperl; glejte! v tih štačionih je ona razobešena po vaši

138

cerkvi; lahko si jo ogledate, in ako vas mika dobiček, ko¬
pajte, zajemajte iz nje, dražji so odpustki, kot zlato ino sre¬
bro celiga sveta; če bote iz te jame kopali, ne bote gram-
povih, žulastih rok dobili, pa tudi ni treba, de do nje pride¬
te, dolziga pota storiti; od nar bolj oddaljenih hiš te poštene
fare do te božje veže svetiga Vida mende nimate veliko čez
eno uro hoda , tedaj eno uro hoda in pa pol ure premišlova-
nja Kristusoviga terpljenja pred temi podobami je zadosti, de
odpustke zadobite, ino z njimi Očetu nebeškimu tiste dolgove
poplačate, ktere bi vi njemu še ali na tem svetu, ali pa tam
na unim v vicah poplačevati  mogli.

Ne recite, de nimate časa; o le pomislite, koliko lepiga
ino draziga časa je zgubljeniga v nepotrebnih in dostokrat
tudi v pregrešnih pogovorih. Pojdite raji namesto maloprid-
niga pogovarjanja sveti križev pot obiskat, in ne bo se vam
bati, de čas po nevrednim tratite. Ob nedeljah ino zapove¬
danih praznikih namest pohajkvanja, igrač, snidovanja, sča-
kanja na kakih samotnih krajih, prepevanja kakih pleperec,
opravljanja svojiga bližnjiga, pridite raji premišlovat Jezu¬
sovo britko terpljenje in svete odpustke zadobit; pol ure po¬
prej od doma ino pa naravnost v cerkev pred te podobe, ali
pa pol ure po dokončani službi božji pred temi podobami, to
pač ni veliko za tako ljubeznjiviga Jezusa storiti. —Posebno
pak naj vas k večkratnimu obiskovanju svetiga križeviga pota
napeljuje misel vaših ranjcih staršev, bratov, sestra, prijat—
lov, znancov, dobrotnikov. Oni, če imajo božji pravici še
kaj poplačevati, si sami sebi pomagati ne morejo, glejte! le
vam, le vam je od dans za naprej ta lepa priložnost dana,
de zamorete sami sebi, pa tudi njim pomagati iz strašniga
terpljenja vic. O ljubeznjivi sin! ti kliče dans iz strašniga
ognja vic terpeči oče, ljubil sim te na svetu, storil tolikanj
za te, trudil se noč in dan, de sim ti pohištvo v dobrim sta¬
nu zapustil in dolgove poplačal; ljubil sim tudi Boga v svo¬
jim življenju, vredno obhajal njegove praznike, ali ljubi sin!
božje pravice so tenke in ojstre njegove sodbe, spoznan sim
še veliko let nevredin nebeškiga veselja, v stanu si nisim
več pomagati, ker moj čas je pretekel, je minil, le ti si v
stanu po obiskovanju svetiga križeviga pota s svetimi od¬
pustki meni pomagati, pa tudi sam sebe ubraniti, de semkej
ne prideš. — O preserčna hči! zdihuje zapušena mati, ki je
že davno na božji pravici stala ino prelahka spoznana bila,
poverni mi tiste skerbi, tiste neprespane noči, ko sim te va¬
rovala, povijala, budila, nad teboj čula, ko si bila odrastla,
sim ti spregledala veliko, ko bi te bila mogla po dolžnostno
strahovati, ino ravno zavoljo tega imam božji pravici še veli¬
ko poplačevati, pomagaj mi, kar celo lahko storiš, ker imaš

139

sveti križev pot, ne odkladaj mi pomagati, saj sim ti tudi
ja z vselej urno pomagala, če si le zavekala, ko si mlado
dete bila, pomagaj mi, zarotim te per tisti ljubezni, ktero si
mi dolžna. — Prijatli, znanci! se glasijo druge pozabljene
duše, še vas ljubimo; tudi vi nas ljubite, in ker terpimo ve¬
liko, tako spomnite se per obiskovanju svetiga križeviga po¬
ta tudi nas, de bomo rešeni iz strašniga terpljenja vic.

Sinovi, hčere, prijatli, znanci! sej imate ušesa, de sli¬
šite, ino serce, de občutite. Per tako milim glasu vaših lju¬
bili ranjkih, kteriga oni dans po meni vam pošiljajo, se po-
polnama zanesem na vaše občutljivo serce , in odgovorim v
imenu vas vsili tistim vernim dušicam, ktere vaše pomoči po¬
trebujejo tako: O preljubeznjivi ranjci! nismo vas še poza¬
bili, pa tudi vas pozabili ne bomo, dokler nam bije serce;
ne bo visel zastonj ta novoblagoslovljeni sveti križev pot,
kteriga pridno obiskati vi nam dans priporočate; vaš krič ino
glas, ki ga dans nam pošiljate, bo bobnel v naših ušesih; mi
bomo pritekli vsi skesani, s zbranim duham večkrat semkej, ino
klicali bomo tako: Darujem ti, neskončno usmiljeni Oče nebeški!
odpustke svojiga današnjiga obiskovanja svetiga križeviga pota
za svojiga ranjciga očeta, za svojo ranjco mater, za svoje ranjce
brate in sestre; darujem jih uboga udova za svojiga ranjciga
moža, darujem zapušeni udovec za svojo ranjco ženo; daru¬
jemo, o Oče nebeški! odpustke svetiga križeviga pota za
svoje ranjce prijatle, znance, dobrotnike, in za vse taiste
verne, za ktere smo moliti dolžni, odpusti jim milostljivo ti¬
ste leta, ktere bi še v vicah po tvoji tenki pravici v strašnih
bolečinah preterpeti imeli, vzemi jih iz terpljenja vic, in per-
pelji jih v večno srečni raj, kjer ti kraljuješ z vsimi izvolje¬
nimi, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Na Kostanjevici 1853.

V god in praznik svetiga Jožefa.

Mnoge so nadloge, s kterimi Bog
pravične obiskuje. Ps. 33, 19.

^JlC ar na tem prijaznim hribcu nad Gorico v naši, smem
reči zadost okinčani cerkvi, podoba matere božje na velikim,
in podoba svetiga Jožefa na stranskim altarju stoji, od tistih
mal imajo ljudje bližnjih okolic posebno pobožnost do Marie
in do njeniga čistiga ženina pravičniga Jožefa; in ako le na¬
liv ne vsuje in dež nepretegama ne gre, je vselej naša cer¬
kev pobožnih moiivcov ino prosivcov polna, nagnječena, kadar
obhajamo z materjo katoliško cerkvijo god ino praznik tega
ali uniga zmed tih dveh svetnikov. In ali niste tudi vi dans
po svoji stari navadi semkej prihiteli, še tudi se med seboj
opominali, klicali dans na Kostanjevico iti, zavoljo tega, ker
obhajamo praznik svetiga Jožefa? In ali niste tudi zavoljo
tega svojih otrok semkej pripeljali, kamor so tudi vas nekdaj
vaši ranjki starši vodili, počastit svetiga Ježefa, perporočit
se mu, de bi nam vsim vkupej tudi v prihodnje mogočen varh
biti blagovolil, kakor nam je bil dozdaj? — Jaz vidim na
obrazu vašim in ha njem zadosti razločno berem, de ste dans
zavoljo tega semkej prihiteli počastit svetiga Jožefa, iz leče
zaslišat kak lep nauk, kaj iz njegoviga življenja v poduk in
posnemanje.

Ali, ljubi moji! jako malo je nam od življenja svetiga
Jožefa iz svetiga evangelija znaniga; sveti evangelisti ga ko¬
maj spomnijo, in vse, kar v njegovo hvalo in pohvalo rečejo
pa tudi reči zamorejo,je le ta kratki perlog: Jožef pa, njen
mož, je bil pravičen.  Mat. I, 19.

Malo je beseda „pravičen cl ; pa sveti evangelisti, ki vse,
karkoli pišejo, ob kratkim popisujejo, v malim veliko izrečejo.

I4i

Če torej pravijo od Jožefa, de on je bil pravičen, pravijo s
to besedo ne le, de on ni kradel, ni ropal, ni ubijal, ni vo-
glaril ni pijančeval, ni klel, ni prešestval, ni sleparil, ni
goljfal, ni obrekoval, ni opravljal, ni mermral; temuč pra¬
vijo s to besedo tudi, de on je lepo molil, službo božjo na
tanko opravljal, pridno delal, pobožno živel, vsakimu svoje
dal, in se popolnama v božjo voljo izročil; pravijo, de v
njem so bile vse lepe čednosti, kot v šopku združene, de
njemu ni manjkalo nobene.

Kakor keršanska pravica V vari se hudiga ino stori do-
bro a  iz dveh delov obstoji, iz opušanja hudiga in doperna-
šanja dobriga, tako je tudi Jožef se hudiga vselej in povsod
varoval, in dobro vselej in povsod storil. Tudi mi le tega
pravičniga imenovali bomo , kteri zraven opušanja hudiga tudi
dobre dela dopernaša,

Ko bi bil sveti Jožef, kteri je vselej in povsod zvest bil
svojimu Bogu, povsod vse njegove zapovedi na tanko spol-
noval in nikdar čez njih mejo segal; rečem, ko bi bil sveti
Jožef, svest si svoje pravice per toliko križih in nadlogah,
s kterimi ga je Bog čas njegoviga življenja obiskoval, po¬
stavim , ko se mu je angel Gospodov v spanju prikazal in
govoril rekoč: Vstani , vzemi dete in Mario in beži v Egipt.
Mat. 2,1 J.; rečem, ko bi bil sveti Jožef dan današnjih sla-
bovernih in obupljivih kristjanov eden, on bi bil po žalostni
spričbi vaši, per taistih klel, godernjal in mermral, in si
mislil, de on taistih nikakor zaslužil ni. Ali per vsih križih
ino težavah, ktere mu je Bog čas njegoviga življenja pošiljal,
on svojih ust ni odperl, de bi bil čez božjo previdnost go-
dernjal in mermral, temuč njemu so bile znane besede pre¬
roka, Davida, kteri poje tako: Mnoge so nadloge , s kterimi
Bog pravične obiskuje.  Ps. 33, 19.

Hočete, ljubi moj! svetiga Jožefa posnemati, dans ga
prav vredno počastiti, o! ne godernajte čez križe in težave,
nadloge in zopernosli tega kratkiga življenja, čez bolezni,
čez pomankanje, s kterimi nas Bog pogosto obiskuje, ker
nas ljubi; ne mislite, de bi bile časne nadloge pravo hudo,
pa tudi ne mislite, de bi bili vi tako pravični, de bi jih ne
zaslužili. — Ker se pa ravno zavoljo tega ljudje čez reve,
križe in težave tega življenja tolikanj ustijo, tolikanj goder-
njajo, ker mislijo, de od njih ni veči nesreče na svetu, in
de premalo moči imajo jih prenašati, kakor tudi, de so toli¬
kanj pravični, de jih ne zaslužijo, sim si dans namenil v
svojim govoru jih tih dveh zmot ozdraviti, ter rečem: Križi
in težave, nadloge in nesreče tega sveta niso pravo hudo,
ampak pravo dobro, ktero nam božja milost pošilja. I del.

143

Jaz rečem drugič: Mi nismo pravični, ampak krivični, torej
jih zaslužimo II. del.

To tedaj, kar mi imenujemo hudo, je dobro; to, kar
imenujemo pravično,je krivično, torej kazni vredno. Namest
čez božjo previdnost godernjati, učimo se dans hvaliti njego¬
vo milost ino pravico, učimo se poljubiti šibo, s ktero nas
tepe.

1. Del.

Jezus Kristus, naš božji učenik, kije  prišel na svet,
nam bit pot, resnica in življenje, imenuje v svoji imenitni
pridigi na gori od osem blagrov le taiste srečne, kteri jočejo,
ino reče: Blagor vam, kadar vas bodo ljudje kleli, in pre¬
ganjali in lagaje hudo čez vas govorili  Mat. 5, 11. Sveti
apostelni spoznavši, de prava sreča nikakor v veselju, ampak v
mnogih brhkostih cvete, tudi v svojih listih kristjane opomi¬
njajo, jih voljno prenašati. Sveti apostel Peter pravi, de je
velika milost božja, če ona pripusti, de mi nedolžno terpimo.
I. Petr. 2,  19. Sveti apostel Pavl Filipljane spodbuduje, po-
terpežljivo iz ljubezni do Boga prenašati zopernosti tega sve¬
ta, ker jih zagotavlja, de gnada nadlog je enaka gnadivere.
Filip. 1, 39.

Pervi kristjani viditi same apostelne toliko terpeti, ka¬
kor tudi slišati ta nauk iz njih ust, prenašajo voljno vse kri¬
vice ino nesreče, zgubo svojiga premoženja in življenja ino
mirno pričakujejo venec, kteriga je Jezus obljubil tem, kteri
zavoljo pravice preganjanje terpijo. — Jezus Kristus, sveti
apostelni in pervi kristjani so imeli nadloge za pravo srečo
ino dobro, in v resnici, oni se niso motili, so menili prav od
njih, zakaj 1) nadloge nas ovarujejo grehov, 2j  pokažejo,
ali smo mi pravi krepostni kristjani ino 3} so zastava več-
niga življenja. Hudo, ki toliko dobriga sadu obrodi, je li
ono hudo, je nesreča? — Nikakor.

1. Nadloge nas ovarujejo grehov. Po svoji slabi pa¬
meti ino razgreti dornišljii si domišljujemo hudo to, kar je do¬
bro, in dobro za hudo cenimo. Radi, le preradi obračamo
svoje oči po drugih stanovih, ino s taistimi zaostanemo pri
tem, kteri se nam nar srečniši dozdeva; pa v resnici je vre-
din obžalovanja in vročih solz. Viditi une srečne v njihovim
stanu, ino sebe nesrečniga podkuri ogenj nevošljivosti, kteri
požge radovoljnost s svojim stanam in obudi mermranje in
godernjanje čez božjo previdnost. — Permerjaje svoj stan z
unim srečnim navadno zdihujemo: Zakaj tudi jaz nisim rojen
v naročju sreče, kot uni; zakaj sim jaz tak siromak in on tolik
bogatin; zakaj sim jaz kmet in uni gospod; zakaj sim jaz hla-

143

pec, in uni gospodar; zakaj sim jaz dekla,in una gospodinja;
zakaj sim jaz v tako nizki, in uni v tako visoki imenitni službi;
zakaj jaz nimam toliko talentov, kot uni; zakaj nisim jaz tako
lepa, kot una; zakaj (udi jaz nimam tako dragih oblačil, kot
una; zakaj tudi meni zlati uhani ne mahajo iz ušes, kot uni;
zakaj se žlahtne koralde ne svetijo na mojim vratu, kot na
une; zakaj tudi moji pejssti niso okovani s perstani, kot une;
zakaj nisim jaz tako lepo ravno zrastla, kot una; zakaj nisim
jaz tako zdrava, kot una? O! prazne; kaj prazne, ampak
pregrešne misli ino želje so to. — Ko bi bil ti, ki si rojen v
revni bajti, ki imaš komaj toliko, s čimur si lakot utolažiš
in nagoto pokriješ, ki komaj veš, kamo se imaš spat vleči,
rojen v kaki grajšini, v velikim bogastvu, ti bi bil morebiti
pogubljen. — Ali morebiti ne veste, de bogastvo porodi ali
skopost, ali pa zapravljivost? Ali ne veste, de visoke službe
človeka napihnejo ino prevzetniga delajo, de zaničljivo gleda
na te, kteri so v nizkeji službi od njega? Ali ne veste, de
posebni talenti, prebrisane glave in visoka modrost je bila
že mnogim v neizrekljiv padec? Ali ne veste, de le preveli¬
ka telesna lepota, nastuljena z drago obleko ino združena z
zdravjem, človeka izpostavlja v nevarnost le prenaglo zgu¬
biti dušno lepoto, sveto nedolžnost, bahati ino kazati se z
njo, prodajati jo, in kupiti si z njo neznane bolezni?

Obernite le svoje oči po svetu, in ako niste slepi, bote
vidili, de je tako. — Vidili bote bogatine pri svojim bogastvu
stradati, hirati in medleti; zakaj to, kar imajo shranili, ino
to, kar jim manjka, si pridobiti, jih bolj suši, jim več dušne
teže dela, kot tebi otožna misel, ki ne veš, kje boš jutri
zajel, kje prenočil, s čim se oblekel; ali pa vidil jih boš za¬
pravljati svoje premoženje, piti ino jesti dobro tako dolgo,
dokler je kaj. In ko so enkrat vse snedli — vse snedli ino
nimajo več kaj v zastavnico nesti, — vzamejo leseno žlico
v žep, ino pred kakimi durmi čakajo, de se jim kaj kuhaniga
podeli. Ali nimamo med nami tacih, ki so po zapravljivosti
iz bogatinov berači postali? — Ogledujte se dalje ino vidili
bote v visoke službe postavljene prevzetne in zabavljive, ve¬
like talente in visoke učenosti zabresti v nevero; vidili bote
od narave s telesno lepoto obdarovane otroke smerčali v na¬
ročju nesramnosti tako dolgo, dokler v kaki bolnišnici ne so-
gnjijejo. — Sodite zdaj sami, če je to sreča ali nesreča, de
je vam Bog v nizkim stanu rojenim biti dopustil, de vam ni
dal ne preveliko blaga, ne posebnih talentov, ne visoke mo¬
drosti, ne toliko telesne lepote, de bi se zijaki za vami ozi¬
rali, vam tajsto z očmi odkupovali, in si jo z denarjem pri¬
lastili. — če je vam Gospod Bog vse to prikratil, ali le po
malim privolil, zahvalite ga za to, s tem je vas mnogim greš-

144

nim nevarnostim otel, v ktere bi bili vi z njimi obdarovani
zabresti utegnili; ne bodite nezadovoljni s svojim nizkim sta-
nam, in tudi ne godernjajte zavoljo tega, marveč hvalite ga,
zakaj vse to, kar ljudje posvetno srečo imenujejo, je nar
veči del tista robasta skala, na kteri se marsikaka barkica
nedolžniga serca razbije, ino tako vsaka čednost utopi.

De vedna sreča, nikdar po kaki britkosti skaljena, člo¬
veka ob vse, ob Boga pripravi, nam poterdijo zadosti ža¬
lostni zgledi svetiga pisma. Savi, dokler je živel v ponižno¬
sti in je pasel čedo svojiga očeta Ciza, je bil zvest ino ljub
Bogu; ali kakor hitro je on po preroku Samvelu v Izraelcov
kralja pomaziljen v sredi vsiga razveseljenja ino zvitih priii-
zunov čutil na svoji glavi blišečo kraljevo krono, in si dopa-
dajaje ogledaval v svojih rokah strahovavno žeslo,oh! naglo
je postal nezvest in nehvaležin Bogu. — Salamon je imel vsi¬
ga v obilnosti, modrost, de je pred njim in za njim še nihče
imel ni, in nikdar imel ne bo, bilje prav žlahtniga serca,
Juda in Izrael sta čas njegoviga kraljevanja v miru živela,
bogatijo je imel neznano, vso srečo tega sveta; pa ravno ta
sreča, pravi sveti Jeronim, je bila tista skala, na kteri se
je razdrobila njegova čednost. Vse, karkoli mu je Bog dal,
je obračal njega razžaliti, ino ravno zavoljo tega, ker ni
imel te gnade, iz kelha terpljenja ino britkosti piti, je gro-
zovitno padel. Zapustil je svojiga Boga , zatelebal se v ptujo
lepoto , v neverne ženske, jih za svoje žene jemal, ino jim
dopasti je izmišljenim bogovam, pred ktere so poklekovale,
kadilo zažigal. Salamon, ki je v samih sladkostih živel, je le
zavoljo tega padel, pravi sveti Jeronim.

Reve, križi, težave, zadloge nas ovarujejo greha, nas
ovarujejo razuzdanosti. Kaj hočem storiti, govori Gospod
po preroku Jeremiu, de me moje ljudstvo ne zapusti? Kakor
bi se premišloval, kaj ima storiti, reče: Že vem, kaj bom
storil: poslal bom strah v njega serce, de rde ono ne zapu¬
sti.  Jer. 42,  40. In ta strah je bil: neznane bolezni, mo-
rivna kuga, slabe letine, lakota, sovražnik v njih deželi, bil
je ta strah to, kar nadloge imenujemo, s kterimi je Bog Iz¬
raelce k malikovanju tolikanj nagnjene greha malikovanja ovar-
val, in zabranil, de ga oni niso zapustili.

Gorje nam, pravi sveti Avguštin, ko bi mi zmirej v
miru živeli, v vedni sreči; gorje nam, ko bi nikdar hudi ve¬
ter nadlog naših tako izbujenih počutkov ne ohladil; gorje
nam, ko bi Bog v kelih sladkiga veselja nam včasi grenkiga
pelena ne primešal, kakor Savi in Salomon bi tudi mi njemu
herbet obernili in ga naglo pozabili. — Ino ravno nadloge nas
storijo bolj pohlevne, bolj krotke, bolj ponižne, bolj čiste,
bolj trezne, bolj zmerne, bolj modre. Klil kadar bolezen

145

človeka potlači in ga hudo vije, kadar ga pomanjkanje
stiska, kadar je prazna mošnja, kadar je hud vihar točo
istresel na naše bogato polje, in je vse razdrobila, kadar
se je smert v našo hišo ukradla ino nanaglama pobrala do-
briga očeta, ljubeznjivo mater, obetavniga otroka, zvestiga
prijatla, kadar je nas kaka druga nadloga zadela, in nas
Gospod Bog s križem obiskal, eh! takrat nam srnerdi Babi¬
lonski kelih, takrat nas ne bo mikalo v navadne kratkočas-
nice, ponižni ino skesani bomo le pri Bogu tolaže in pomoči
iskali. Nadloge, pravi sveti Krizostom, so naš nar boljši
učenik, zgovorniši ino prepričevavniši od vsaciga še tako
glasovitiga pridigarja, kterim se po žalostni skušnji sedanji
dan tako dolgo ne veruje, dokler se ne občuti.

2 .  Drugič, nadloge pokažejo, ali smo mi pravi kre¬
postni kristjani ali ne. Kakor prijatla le v sili spoznamo, ali
je nam v resnici prijatel ali ne; tako tudi Bog praviga kri¬
stjana le po nadlogi spozna; ino kakor nezvesti prijatel od
nas v sili odstopi, tako tudi v nadlogi hinavsko krepostni člo¬
vek od Boga odpade. De pa Gospod Bog po nadlogah tako
poskuša krepost ino stanovitnost svojih pravičnih, kakor se
čisti zlato v plavžu, odprimo le sveto pismo ino prepričali
se bomo tega. — Krepost svojiga hlapca Abrahama je on
poskušal, ker mu je ukazal, de naj svojiga ediniga sinu Izaka
zakolje ino v žgavni dar prinese; očaka Jakoba je poskušal,
ker je pripustil, de so mu hudobni otroci nar ljubšiga sina
Jožefa prodali; Jožefa je poskušal v hiši Putifarjevi ino po¬
tem v tamni ječi; Joba, ker je pripustil, de je prišel ob vso
živino, ob desetero otrok, in na zadnje še ob zdravje; To-
bia je poskušal z zgubo premoženja in z zgubo vida; tri ba¬
bilonske mladenče v sredi razbeljene peči, svoje preroke,
ker je pripustil, de so bili nedolžno preganjani, fcamnjani in
pomorjeni. Berite ino vidili bote, de vsi taisti, kteri so bili
Bogu ljubi, so bili od njega z nadlogami obiskani, in po ojstri
poti križev in terpljenja so prišli v sveto nebo.—.Berite cer¬
kveno zgodovino ino prepričali se bote, kako ojslro je Bog
poskušal krepost svojih svetnikov, stanovitnost svojih mučen-
cov, le eniga ni v svetih nebesih, kteriga bi Gospod Bog ne
bil na svetu z nadlogami poljubil. Smradljive ječe, verige,
lakota, žeja, mraz, vročina; sekira, meči, sulice, psice;
ražnji, križi; koli, vislice, germade; raztopljeni svinec, vrela
voda, vrela smola, vrelo olje, vervi, biči; jame polne iz¬
stradanih medvedov, tigrov, levov, risov ino druge divje
zverine, vse to je Bogu služilo poskusiti stanovitnost svojih
mučencov.

Ko bi Bog sedanji dan kakiga trinoga poslal poskusit
nas, ali smo mi zvesti hlapci njegovi, in ta trinog bi deržal

10

146

v eni roči meč in nam protil, prebosti nas, sulico, nabosti
nas, raženj, natakniti nas, verige, vkleniti nas, v eni roči pa
pokazal goljufni denar, premoženje, zdravje, posvetno čast,
kaj menite, koliko bi jih to skušnjo prestalo, Jezusu zvestih
ostalo? Soditi po tem, kako ljudje sedanji dan pregrešno mi¬
slijo, pa tudi brezvestno živijo, lakomni denarja ino prazne
časti, želeči zdravja, trepetajoči pred vsako senco križa, bi
jih v taki poskušnji kar veliko Jezusa zapustilo.

E, lolika je, pravi sveti Avguštin, v naročju sreče, v
sredi obilnosti, o času mira sam sebi dopasti, visoko ceniti
svojo krepost, ne kleti, ne godernjati, ne mermrati, tih in
molčeč biti.

Ko se ti vse po tvoji volji izide, ko te nič zoperniga
ne doleti in se tvoja sreča nikdar ne skali, misliš, de si vsim
čednostim vdan, ino v njih poterjen. Pa Bog poskusiti tvojo
ponižnost, pripusti, de te hudobni jeziki obrekujejo, razna¬
šajo, tvojim lepim djanjem krive namene podtikujejo; on po¬
skuša tvoja poterpežljivost ino pošlje ti poln usmiljenja hudo
bolezen, ktera te na posteljo tlači, ravno ob času, ker meniš,
de ti je zdravja nar več potreba, on poskuša tvojo vdanost
v njegovo sveto voljo in perpusti, de ploha pridere, ti kos
zemlje odterga, ti lepo travo oblati in povali, ali perpusti,
de toča priropoče, žito in vino pokonča in v prah zazibne,
ali perpusti, de ti kako pravdo zgubiš, ali ti kak drugi do¬
biček odleti, ali se sovražna tatinska roka perbliža in te
oropa, ali ti kako živinče počepne, ali te kaka druga nesre¬
ča sreča. Ino komaj te je ta ali druga nesreča zadela, kakš-
niga se pokažeš v nadlogah ti, ki si sicer tih, molčeč in
poterpežljiv? Namest se v voljo božjo po zgledu tolikanj
svetih mučencov izročiti in voljno poterpeti, upiješ, goder-
njaš, zakaj meni to nesrečo, jaz je nisim zaslužil, Bog je
krivičen, kolneš te, kteri so te po krivim obrekli, kteri so ti
kako škodo storili, mermraš, zakaj si ravno zdaj bolan, ker
bi rad zdrav bil, po tem ali drugim dobičku, v to ali uno
veselico šel, si poterpežljiv v prenašanju bolečin in družili
nesreč? — Vsili tih grehov nisi spoznai v sreči, v zdravju,
ino vender so v tvojim sercu kraljevali natihama, kdo jih je
odkril, kdo ti pokazal, koliko ti še manjka do prave krepo¬
sti? O kdo drugi, kakor ravno križi, težave, reve, nadloge,
britkosti, one pokažejo, kakošni smo v resnici; ino ako ho¬
čete spoznati, kteri je pravi, pobožni kristjan, glejte, kako
se on v nadlogah zaderži. Brez nodlog, pravi modri nezna-
bog Seneka, bi se nikakor ne poznalo, koliko zamorete, pa
tudi samiga sebe bi ne spoznali.

Ne recite, nadloge so nepotrebne. To kar sam Bog za
potrebno spozna, svetniki voljno prevzamejo, ino tudi nežna-

147

bogi poterdijo, bomo le mi v svoji prederznosti rekli, de to
je nepotrebno? Kako? je li nepotrebno vediti, ali Boga v
resnici, iz serca, ali le v besedi, z jezikam ljubimo? nepo¬
trebno vediti, ali smo pravi krepostni kristjani, ali le hinavci?
Bote le praviga kristjana spoznali v sreči; v obilnosti, v
zdravju, v miru? — Ah žalost! celi svet je poln tacih krist¬
janov, kteri Boga tako dolgo hvalijo, dokler so v sreči ino
pri zdravju, v nesreči in v bolezni pa mermrajo ino upijejo,
de vse od ropota po hiši glava boli. — Če pa vi, ljubi moji!
per vsih brhkostih, ktere vas stiskajo, Bogu zvesti ostanete,
ne godernjate, ne mermrate; če takrat vaša vera ne peša,
vaše upanje ne slabi ino vaša ljubezen ne ugasne, ino vi
vender le ne nehate še zato Boga hvaliti, o kako lep zgled
je to, kteriga dajate z voljnim poklonain v presveto voljo
božjo, kako veliko je vaše zasluženje predBogam! Verjemite
mi, en sam tak kristjan svetimu evangeliju več časti stori,
kot vsi drugi kristjani vkupej.

Kakor se vojšak le takrat spozna, kak korenjak je, ka¬
dar v hudi bitvi je in sovražniku nasproti stoji, kakor mor¬
narski kermir le takrat, kadar pri razjezenim morju, ko va¬
love visoke kot gora žene, barko nevarnosti reši, tako se
tudi le v nadlogah pravi kristjan spozna. S. Bazili. Ni te¬
daj hudo ino nesreča, ako nas nadloge obišejo , ker le one
pokažejo krepost pravičniga kristjana.

3. Tretjič sim rekel: Nadloge so zastava večniga živ¬
ljenja. De so časne nadloge zastava večniga življenja, je
že nekdaj sveti Janez Krizostom izgovoril, ker je Antiohene
ob času neznanih potresov, tolažil tako: ViAntioheni! ste ne¬
dolžni, pravi svetnik vernim, kterim je vikši pastir, škof,
bil (j>! de bi pač zamogli vsi dušni pastirji vselej in povsod
od sebi izročenih ovčic tako reči:), ljubi Antioheni, vi ste
nedolžni, ino zdaj britke solze vaše oči zalivajo ino se vam
serce žalosti topi; pa zavoljo tega bote jokali, ker nedolžni
terpite? O veselite se velikoveč bratje moji! veselite se v
Gospodu. Veselite se, ker vaše duše so v božjih rokah; ve¬
selite se, ker vas Bog ponižuje na svetu, de bi vas v več¬
nosti povikšal; veselite se, ker vaše imena so zapisane v
bukvah življenja; veselite se, ker vaša nedolžnost, vaša sta¬
novitnost v dobrim na svetu s časnimi dobrotami, s puhlo
srečo ni poplačana, je vam ona zastava večniga povračila.—
To je gotovo, kakor vsiga pravični Bog vsak greh kaznuje,
tako tudi vsako čednost poplača. On kaznuje ali poplača na
unim, kar ne kaznuje in ne poplača na tem svetu. Pravični
mora tedaj v večnosti povračila in poplačila pričakovati.

Če ima tedaj pravični, z mnogimi nadlogami obiskan, na
unim svetu svojiga plačila pričakovati in ga tudi terdno upati

10 *

148

mora: tako morajo posvetnjaki, ki v vedni sreči živijo,in od
zopernost in težav tega življenja nič ne vedo, se bati ino
tresti za svoje zveličanje. Oni vejo, ali vsaj vediti bi mogli,
de je Jezus Kristus sam veliko terpel, de je svojim učencam
govoril le od križev in težav, pa oni ne vidijo tih križev,
ali če jih tudi vidijo, bežijo kolikor moč pred njimi, oni mo¬
rajo tedaj se tresti ino bati. Mislite večkrat vi srečni, vi
bogati tega sveta, kar opomina sveti apostel Jakob: Jokajte
in tulite zavoljo svojih nadlog , ktere bodo čez vas prišle.
Jak. 5, 1. — Kdor hoče priti v nebeško kraljestvo, mora
prinesti pred sodnji stol vtisnjeno podobo križaniga Jezusa;
sama ta podoba je negoljufno znamnje izvoljenih; same nad¬
loge nam to znamnje vtisnejo, tode tega znamnja vi posvet¬
njaki, izrejeni v samih sladkostih , nimate, tedaj vi se morate
bati ino tresti za svoje izveličanje.

Nasprot pa, govori sveti apostel Jakob dalje, vi po ne¬
dolžnim preganjani, obrekovani, vi, ki svoj kruh v solzah
močite, in ga v potu zavživate, vi, ki svojo žejo gasite z
grenkim kelham britkosti, bodite poterpežljivi do prihoda Go-
spodoviga, poterdite svoje serca , zakaj prihod Gospodov se
bliža , sodnik na pragu vaših dur stoji.  Jak. 5, 8. 9. On
vidi vse, on pretehta vse vaše dela na vagi svoje tenke pra¬
vice, in poverne vsakimu po njegovim zasluženju. Kako ve¬
lika tolaža je tedaj za vas ta misel: On vidi vse.  On vidi
tedaj vašo nepremagljivo krepost in vašo grenko britkost; on
vidi vaše solze, ki se vam po licu udirajo, jih pobira in ka¬
kor žlahtne bisere hrani. On pretehta vse;  on ve tedaj, ko¬
liko vaše solze in vaše dobre dela na njegovi pravični teht¬
nici potegnejo. On plača vsakiga po zasluženju; dozdaj pra¬
vite, vam še ni nič plačal; zaupajte, on vam bo plačal; on
je obljubil plačati, on je zvest plačnik.

O ljubi moji! le terdno upajte, ino v križih, kteri vas
zadenejo, zdihnite s svetim Pavlam: v Perhranjena mi je
krona pravice , ktero bo meni dal pravični sodnik na tisti
dan (i .  II. Tim. 4,8. Recite v vsih nadlogah s pobožnim To-
bijem: V F Z a hvalim te , Gospod , Izraelov Bog, ker si me po¬
koril in ozdravil 11 -.  Tob. 11, 17.  Recite, pa spoznajte tudi
v sercu: Moji križi so vzrok mojiga izveličanja, brez križev
bi bil hodil z bogatini po široki cesti, ktera derži v pogub¬
ljenje ; le nadloge so me ovarovale greha , in tako sim ube¬
žal večnimu pogubljenju. Brez križev bi bil tudi brez čed¬
nosti. Rrez križev na svetu bi se mogel tresti za svoje iz¬
veličanje, ali ker sim bil mnogo od njih obiskan in sim jih
voljno prenašal, so mi nebesa zagotovljene.

O moj Rog! ne pripusti tedaj , de bi zdravje zmirej za
ihano hodilo, sreča vsako mojih stopinj sledila in me sprem-

149

ljala po vsih mojih potih; ne pripusti, de bi se vse po mojih
željah izšlo, kakor se le spačenimu mesu prileže, udari ino
tepi me, sej če imaš šibo v desnici, deržiš plačilo v levici;
imaš šibo, de tepeš, imaš krono, de plačuješ. Naj se tudi
moje puntarsko meso ustraši nadlog; moja nar veči tolaža bo
misliti, de tudi ti si bil rojen v bornim hlevu, med neumno
živino; si bil od hudobnih zaničevan, preganjan, obrekovan,
kakor hudodelnik od sodnika do sodnika gnan, zapljuvan,na
lice tepen. Velika tolaža bo za me v spomin si sklicati, de
tudi ti si bil od tal do verha ena sama rana, kronan z bode¬
čim ternjem, prevertan s žeblji, s želčem napojen, s sulico
preboden.

Tolaža velika bo za me misliti, de nag na križu si umeri.

O moj Bog! kako silno sim se dozdaj motil, de brhko¬
sti in nadloge pravičnim so hudo, so nesreča, ker si ti v
samih brhkostih živel, podučiti me. Spoznam, o moj Jezus!
svojo zmoto, de nadloge, s kterimi si me dozdaj obiskaval,
niso hudo, ampak pravo dobro, ktero mi tvoja neskončna mi¬
lost pošilja.

Pa se le ne motimo, če mislimo, de nadloge tega živ¬
ljenja^ kterimi Bog svoje pravične obiskuje, so pravo hudo,
ampak motimo se tudi, kadar mislimo se pravične, ker smo
krivični, in jih torej zaslužimo.

II. delu.

Vse nagnjenje, vsi počutki človekovi so naklonjeni sto¬
riti hudo že od perve mladosti, tudi otrok eniga dne ni brez
madeža pred božjim obličjem, torej se tolikanj manj celi svet
pravičniga imenovati zamore, ker človek od žene rojen je
spočet od nečistiga semena. Zavoljo tega je prerok David
molil tako: „ Ne pojdi , o Gospodov sodbo s svojim, hlapcam,
ker nihče živih ni opravičen pred tvojim obličjem^.  Ps. 1 42,
2.  Je torej le kdo med nami, ki bi se zamogel ponesti, de
je nedolžen ? Kdo je taisti, ki zamore v resnici sam od sebe
reči: Jaz sim očistil svoje serce, in nisim nikomur nič dol¬
žan ? Če rečemo,  pravi sveti Janez , de smo brez greha, la*-
njivci smo, in resnice ni v nas.  I. Jan. 1,8.— Morebiti smo
brez smertniga greha, pa brez malih, brez odpustljivih gre¬
hov nismo, torej rečem, de mnoge nadloge zaslužimo pervič
že zavoljo odpustljivih malih grehov, drugič pa zavoljo pre¬
teklih starih grehov. To, ljubi moji! ste dve resnici, ktere
moramo dobro spoznati, de per križih in težavah, ktere nam
Bog v pokorilo in zadostilo pošilja, ne godernjamo zoper
njegovo previdnost.

i 50

1) Sveti očetje in učeniki matere katoliške cerkve eno¬
glasno učijo, de nobeno razžaljenje božje se ne more ime¬
novati majhin greh. Naj ne reče nobeden, pravi sveti Ber¬
nard , to je kaj majhniga, tega ni treba poboljšati. Sveti
očetje pravijo, de en sam mali greh radovoljno, premišljeno
dopernešen Boga silno razžali. — Ali mi ne porajtamo te
resnice, Bog jo nam mora v našo glavo vtepsti, vtepsti jo z
nadlogami, ktere pošilja ali posameznim ljudem, ali celim
družinam, kakor tudi celim deželam. In zakaj pošilja Bog
ojstre kazni za male grehe? Brez dvoma, pravi Salvian, za¬
voljo tega, de ne mislimo , de to, kar samiga Boga razžali,
je kaj majhniga. — Majhin greh je to , bote rekli gotovo, na
Gospodov dan, na praznik derva pobirati, ino vender je Bog
to Izraelcam prepovedal ino zraven zaukazal, te s kamnjem
posuti, kteri to zapoved prelomijo in na njegov dan derva
pobirajo. Glejte! smert za tako majhin greh. Mislite si, kak
greh mora še le to biti, ino kako kazen čaka te, kteri ob
nedeljah derva pobirajo ne na svojim , ampak v ptuji gojzd
hodijo krast jih? — Oza se je zvernil mertev na tla, ker se
je le skrinje miru ino sprave s svojimi persti dotaknil. Sam
dotik skrinje miru ino sprave je bilzadost, de je nagla smert
ga pobrala; mislite, kak greh mora ta biti, in kaka kazen
čaka te, kteri božjo vežo, posvečeno cerkev, zavoljo pre-
svetiga Rešnjiga Telesa, ktero je v tabernakelnu shranjeno,
še veliko svetejši od Izraelcov skrinje miru ino sprave, oskru¬
nijo , kteri se Boga, svetnikov, Bogu posvečenih mašnikov
dotikajo, ne z rokami ampak s svojim strupenim jezikam. —
Savlje zgubil imenitno vojsko, svojo krono in svoje življe¬
nje ; ker je odložil za ene dni Izmaeiskiga kralja Agaga umo¬
riti , kakor mu je bil Bog zaukazal. Zavoljo zakasnjeniga
izpolnjenja Gospodoviga povelja je zgubil Savi krono in živ¬
ljenje; mislite, kak greh je in kaka kazen čaka te, ki od-
kladajo v sebi umoriti nar divjišiga sovražnika, greh, ako-
ravno jih božji glas, razdražena vest, opomina, to naglo
spolniti.

O ljubi moji! ko bi zamogli noter v dno križev in težav,
ktere nam Bog pošilja, pogledati, bi vidili, kaj je njih vzrok.
Vidili bi, de bolezen, od ktere se vpije, de je ti ali uni osebi
od sovražnih ljudi narejena, vzrok uniga ponočniga pohajkva-
nja in potepovanja, pijančvanja, nezmerniga plesa, kakih
skritih grehov; vidili bi, de žalost ktera nas tare, ima svojo
korenino v unim pregrešnim veselju, ktero smo občutili nad
nesrečo svojiga bližnjiga, uno osramotenje in očitno poniža¬
nje v skritim napuhu; vidili bi, de pomankanje, lakota, siro¬
maštvo izvira iz naše lenobe v službi božji.

151

Kaj se le sedanji dan še za smertin greh ima? — Le
to, kar deželska pravica očitno strahuje, take pregrehe, ktere
ubranit žendarji sem ter tje tekajo , ropanje in pa ubijanje  ;
nesramnost, prešestvanje, o! to že ni vsim smertin greh;
kletvinja, laž, goljtija, opravljanje, obrekvanje, gizdost, pre¬
vzetnost, posvetna ljubezen, igra, ples, pijančvanje, del
svetne maše ali tudi celo zamuditi, pridigo, keršanski nauk
opustiti, postiti se ali ne, ob prepovedanih dneh meso jesti,
o! za to se ljudje dan današnji malo zmenijo, to jim je le
majhin greh, ali če češ, tudi nič; tode ljubi moji! v očeh
božjih je to pravo razžaljenje. S takimi grehi ga hudo raz¬
žalimo , ino on nas po pravici strahuje ino tepe. Zavoljo te¬
ga te prevzetniga ponižuje, in tvoje naklepe podira; ti pošlje
hudo merzlico, de ti kosti polomi in hudo poželenje umori,
naukaže svojim strelam, de po oblaku švigajo, hiše užigajo,
ljudi ino živino pobijajo, pošlje slano, rijo, povodenj, tudi
debelo točo, de ti pridelk zdrobi, pripusti, de te strupeni
jeziki oberajo ino ti čast kradejo, primeša sladkosti grenkost,
de naj slehern ve ino spozna, de le on je Gospod, kteri te¬
pe. Eceh. 1,7.  On hoče ; de bogati ino revni, gospod je ino
kmetje, učeni ino neučeni, visoki ino nizki, vsi brez razločka
starosti, spola ino stanu, na tanko njegove zapovedi spolnijo,
in tako njega počastijo. In de on nas pozabljive k spoznanju
naše dolžnosti pripelje, kaj stori? — Tepe nas ojstro, ino
če nas tepe, se posluži le svoje pravice, ker pač mi nobene
nimamo, njega žaliti. Nas tepe, de nas ovaruje večih gre¬
hov, in de drugi, kteri nas terpeti vidijo, se greha ustrašijo
in od njega jenjajo; on je tedaj pravičen ino milostljiv, in le
dobro nam hoče, kader zastran tako imenovanih malih grehov
tepe nas, ki si v svoji pravičnosti dopademo. Gospod Izrae¬
lov Bog! ti si pravičen.  I. Ezdr. 9, 15.

2. Pa ne le pravičen ino milostljiv je Bog, kadar nas
tepe zavoljo malih grehov, ampak tudi pravičen ino milostljiv
je, kadar nas tepe zastran preteklih starih grehov. Veliko
veselje je za spokorniga grešnika slišati besede: Bog ti je
odpustil tvoj dolg.  II. buk. kr. 13,13. Te sladke besede je
zaslišal David iz ust preroka Natana, in de je on odpušenje
svojiga greha zadobil, je bilo zadosti njegovo resnično spo¬
znanje ino njegovo skesano serce, ali koj potem zagronh na
njegove ušesa glas prerokov: Ker si ti mene zaničeval, ne
bo odstopil meč od tvoje hiše.  Greha večni dolg mu je Bog
odpustil, ali časnih kazen ne, te je mogel David prevzeti, te
terpeti še tudi grešniku ostane.

Dobro vem, de ne le dve imenovani pregrehi, ampak tudi druge ta v
naših žalostnih časih jako potrebna naprava zalezuje, ino kolikor zamore,
tudi ubrani. Pisatelj,

153

Vi stari, stiskani od nadlog, de se pod njimi šibite, za¬
ničevani od vsih, de se solzite, zapušeni še celo od svojih
lastnih otrok , de si smerti želite; res je, de zdaj velikih gre¬
hov ne dopernašate , in kolikor človeška slabost pripusti, pra¬
vično živite, veste, zakaj vas Bog zdaj v starosti tepe? —
Zavoljo vaših starih preteklih grehov. Spomnite se le, ka-
košni ste bili nekdaj v svoji mladosti; takošni ste bili, če še
ne poredniši, kakoršna je mladost sedanji dan. Takrat ste v
svoji prevzetnosti rekli: Zdaj je čas veselja, čas cvetlice
tergati ino venčati se z njimi; kri je vroča, priložnost va¬
bljiva ino telo zdravo, glava brez skerbi. — Starši so vas
opominali, prosili, svarili, žugali, strahovali, pa vse zastonj,
vi ste se jim zoperstavljali v besedi, morebiti še celo v dja-
nju, ter roko na nje stegovali. Duhovni pastirji, spovedniki
ino pridigarji so svoj glas vzdigovali, kakor ga zdaj vzdigu¬
jejo, pa ste se jim posmehovali, oznanovali so božji nauk le
gluhim ušesam. — Klatiti se po noči, nesramno peti, po oknih
se obešati in po skednjih stikati, je vam bilo navadno; plesa
niste mende nobeniga zamudili, pač pa veliko svetih maš;
kleti, rotiti se je vam zmirej gladkejši šlo, kot moliti; takrat
ste rekli: Zdaj se veselimo, dokler smo mladi, starost bo za
pokoro. — Prišla je pokora, prevzamite jo radovoljno; ne
godernjajte, zakaj vas Bog zdaj tepe, ker vender zdaj radi
molite, pridno k službi božji hodite, in še kaj druziga do-
briga storite. Bog je pravičen in on vas tepe zavoljo vaših
preteklih grehov.

Hodila je pred dvema letama še stara ženica ob palici
kruha prosit; poprašam je nek dan, ter rečem: Ljuba stara,
koliko let že imate? 83, mi odgovori. Ker ste že tako stari,
ste tudi že veliko skusili na svetu? Pač sim, odgovori. Po¬
vejte mi, je le bilo vaše mlade dni ravno tako, kakor je zdaj?
Ali ste se tudi vi kaj radi na plesišu vertili? Tudi, tudi go¬
spod Pater, pa Bog me tepe zdaj, bodi on zahvaljen, je
globoko zdihnila, de me tepe v starosti, ker sim se v mla¬
dosti pregrešila.

Kazen mora za greham priti, če ne pride prej , pride
pa poznej , ne pride ona na tem, gotovo mora priti na unim
svetu, Naj tora j nihče ne reče: „Grešil sim , ino kaj se mi
je zavoljo tega /indiga pripetilo .“ Ekl. 5,4. Kazen bo pri¬
šla , kakor je prišla čez Jožefove brate. — Trinajst let je
bilo že menilo, kar niso vedili ne terdoserčni bratje za Jo¬
žefa, ne žalostni oče za svojiga ljubljeniga sina.

Ob času vesoljne lakote po Kanaanu pošlje očak Jakob
svoje sinove z gotovino v žepu v plujo deželo Egipt, kjer
je veliko žita v žitnicah na kupu ležalo, kamor so hodili lju¬
dje ga kupovat, se smerti lakote oteti. Jožef, kralja Faraona

namestnik, njegovo desno oko, spoznaval v tih ptujcih svoje
brate, jih terdo ima. Denite močne verige na njih roke ino
na njih noge, ino verzite jih v tainno ječo, ker to so ogle¬
duhi nam sovražne dežele, ukaže Jožef svojim služabnikam.
Kakor je Jožef zapovedal, tako se je s temi ptujci zgodilo.
— Niso bili ogleduhi, od kakiga sovražnika poslani ogledo¬
vat Egiptovsko deželo, tode trinajst let poprej so bili svojiga
brata nedolžniga Jožefa prodali. Še le čez trinajst let, pravi
sveti Krizostom , jih je božja pravica zadela. — Tukaj vtamni
ječi, kjer so rožljale verige na njih rokah in nogah, so po¬
zabili svoje sedanje nedolžnosti, in kar živo jim je pred oči
stopila strašna pregreha, ktero so bili že pred trinajstimi leti
nad svojim bratam dopernesli, zdihovali so globoko: Po pra¬
vici to terpimo , ker smo se nekdaj nad svojim bratam pre¬
grešili.  Gen. 43, 21.

Ljubi moji kristjani! če vas zdaj pri nadlogah solze za¬
livajo, ino kar zapopasti ne zamorete, ker, kolikor človeška
slabost pripusti, pravično živite, zakaj vas Bog tepe, spom¬
nite se svojih starih pregreh, ktere ste kakor Jožefovi bratje
ne pred 13imi, ampak pred 20imi, 30imi, 40imi, 50imi leti
dopernašali. Bog je dolgo časa s kaznijo zaostal ino čakal,
in prišel je zdaj s svojo šibo v vaši sivi starosti. Tepe te v
nepokornih, termastih otrocih, ker tudi ti v svojih mladostih
skerbnih staršev slušati hotel nisi; tepe te v nehvaležnih otro¬
cih , kteri s teboj po hiši pometajo in te čez prag suvajo, ker
tudi ti s svojimi ranjcimi nič lepši delal nisi; tepe te v razuz¬
danih otrocih, kteri ti očitno sramoto v hišo nosijo, ker si
jo tudi ti v svoji mladosti staršem napravljal; tepe te v bo¬
lehavih, sključenih otrocih, ker tudi ti svojim bolnim, od sta¬
rosti slepim staršem, tastam ali taščam , ki so te na smertni
postelji k sebi klicali, si se zatajeval ino priti hotel nisi, de
imaš zdaj take otroke, kteri k tebi priti ne zamorejo zavoljo
sključenih nog. Tepe te s pomankanjem , s pičlimi letinami
na žitu in na vinu, ker si v obilnih nezmerno zavžival nje¬
gove dari, se tolikokrat preobjedel in opil. Tepe te, ker ti
ljudje gerde perimke dajejo, ker si tudi ti v svoji mladosti
ljudi s takimi pital To te zdaj boli, to ti hudo dene, to je
nadloga za te, pa zdihni: Po pravici zdaj v starosti terpim,
ker sim se nekdaj v svoji mladosti pregrešil. — Pa zapom¬
nite si tudi vi mladi, ki zdaj po svoji nori pameti nobene reči
za greh nimate, ko vas nobena šiba ne poboljša, nobena nad¬
loga ne ustraši, ko vam podnevu in ponoči, doma in v cer¬
kvi drugiga po glavi ne blodi, kot posvetno veselje , Ijubo-
vanje, ples, gizdost, nova pisana obleka po šegi, tudi za
vas, tudi za vas bo prišel enkrat plačevaven dan, tudi vam
se bo kmalo gladko lice zgerbančilo, ino ravno telo sključilo,

154

in bote zavoljo grehov svoje mladosti še hujši strahovani od
Boga, kakor so zdaj vaši starši.

K sklepu se mi dozdeva, de nekdo ugovarja: Če mi za¬
služimo zastran naših preteklih starih grehov tolikanj nadlog,
tolikanj raznih kazen, naše spovedi nič ne veljajo, ne velja
naša pokora, naš dolg nam ni odpušen ? — Počasi, ljubi
moj! spovedi so veljavne, pokorila zasluživne , odpušen ti je
tvoj dolg resnično; ali to odpušenje je odpušenje Ijubeznjivi-
ga očeta, kteri noče, de bi se otroci z njegovo dobrotljivostjo
norčevali, češ le dopernašajmo greh, na spovedi nam bo že
odpušen. Odpusti ti dobrotljivi Bog na spovedi le večni dolg,
to je, odkritoserčno, skesano izpovedan ne boš prišel v pe¬
kel; koliko časnih kazen pa poleg odpušenja večniga dolga
ti še njegovi tanki pravici poplačevati imaš, tih jaz odmeriti
ne vem ; le toliko vem , de Bog ojstro tepe te , kteri grešijo,
in de časne nadloge, ktere pošilja, so nam v pokorilo in za¬
dostilo; zavoljo tega, pravi sveti Avguštin, mora kazen dalje
terpetj, kakor dolg.

Če so tedaj nadloge, kakor smo vidili v današnji pridigi,
pravo dobro, ktero nam božja milost, pošilja ino jih tudi mi
zaslužimo, namesto godernjanja čez božjo previdnost učimo
se od ene plati hvaliti božjo milost, ktera s svojim obisko¬
vanjem nas ovaruje grehov, poskuša našo pravo krepost in
nam zagotavlja večno življenje; od ene plati pa hvalimo bo¬
žjo pravico, ktera nas tepe z nadlogami zavoljo naših zda-
njih in preteklih grehov, ker nam koj po smerti večno živ¬
ljenje zagotovi, če jih le voljno brez godernjanja prenašamo.

Ti pa, o sveti Jožef! čisti ženin preblažene device Ma¬
rie, rednik ljubiga Jezusa, nam varh v življenju in o smertni
uri pomočnik, sprosi nam od Jezusa poterpežijivost v nadlo¬
gah , de bi tudi mi po tvojim zgledu vselej se njegovi pre¬
sveti volji uklonili, nikdar ne godernjali in mermrali, ampak
vselej spoznali, de mnoge so nadloge , s kterimi Bog svoje
pravične obiskuje.  Ps. 33 , 19. Amen.

Na Kostanjevici 1844.

V god in praznik čistiga spočetja
device Marie.

0 kako lep je čist rod v svoji svetlosti;
njegov spomin je večen, ker perBogu
in per ljudeh hvalo ima. Modr. 4, 1.

Jl^adar koli sveta mati katoliška cerkev kak praznik
obhajati zapoveduje, hoče s taistim svojim vernim v spomin
sklicati in v posnemanje postaviti svetnikovo sveto življenje,
njegove čednosti, ali njegovo ojstro pokoro in posebne gna-
de, ktere mu je Gospod Bog po svoji brezkončni milosti do¬
delil, de se je s pridnim ravnanjem gnade božje posvetil, in
tako povzdignil na zadnjo stopnjo keršansko popolnamosti. —
Kaj pa dans sveta mati katoliška cerkev obhaja, ker obhaja
praznik čistiga spočetja device Marie? Morebiti ona le greh
obhaja ino ga praznovati zapoveduje? O ne! ona praznuje
dans in z veseljem velikim se spomni tistiga hipa, v kterim
je bila Maria v maternim telesu spočeta. Ta praznik se je
začel obhajati v letu 1145 v mestu Lionu na Francoskim,
kjer so bogaboječi in od posebne pobožnosti do preblažene
device matere Marie uneti korarji ondotne škofijske cerkve
ga vpeljali, kteriga so sčasama Rimski papeži poterdili, po
celim keršanskim svetu razširili, in udam bratovšine čistiga
spočetja Marie tudi popolnama odpustek podelili, kteri se svojih
grehov čisto in skesano spovejo, sveto ltešnje Telo vredno
prejmejo in po menitvi matere katoliške cerkve vsaj pet oče-
našev, pet češenasimarij in petkrat čast Bogu itd. odmolijo.

Vpcljanje tega praznika je med učenimi ljudmi vprašanje
obudilo: Ali 'je Maria brez izvirniga greha spočeta ali ne? —

156

Kar to vprašanje zadene, so bile menitve učenikov razdelje¬
ne, eni so terdili, de,  drugi, de ne. V  dvojljivih rečeh je
mogla sveta mati katoliška cerkev, nezmotljiva učenica vse
resnice, vstopiti, ino svojo menitev in razsodbo celimu ker-
šanskimu svetu oznaniti in ona se je izgovorila in rekla: de
je te pobožne ino svete menitve. Ko je pa v Tridentinskim
zboru od izvirniga greha pogovor bil, je po ustih svetiga
Duha govore izrekla: de nikakor ne misli svete in prečiste
device Marie, božje porodnice, zapopadene pod postavo iz¬
virniga greha, ino zapove v ti zadevi se na tanko deržati
tega, kar so ranjki papež Sikst IV. tega imena zaukazali pod
vsimi taistimi kaznimi, ktere so v njihovim razpisu zažugane
tem, kteri njih zaukazu nasprot ravnajo.

Tukaj se v globoko preiskovanje ne bomo spuševali, ali
je pri Bogu, kteriga perva lastnost je vsigamogočnost, tudi
mogoče bilo, Mario izvirniga greha oprostiti ? ino ali se je
spodobilo nar svetejšimu in nar nedolžnišimu Jezusu, kteri
se tudi videza nar manjšiga greha kriviga ni storil, mater
izvoliti, ktera bi tudi Je en hip pod oblastjo hudičeve sužno-
sti bila? deržimo se tolikanj več pobožne ino svete menitve
matere katoliške cerkve, de je brez izvirniga greha spočeta,
ker po tem takim od prave vere odstopiti ne moremo.

Maria je bila žlahniga rodu, kakor smo slišali v dana¬
šnjim svetim evangeliju, zakaj imela je sprednike svoje ime¬
nitno Davidovo rodovino, ali to ji ni nobene vrednosti pri¬
neslo. Maria je bila brez izvirniga greha spočeta ino se brez
vsiga madeža rodila, ali tudi to ji nobeniga zasluženja ni
dalo : ampak ona je od perve mladosti do zadnjiga zdihleja
zvesta služabnica božja bila, in ravno to je Mario Bogu to¬
liko prijetno storilo, de jo je čez vse angele ino svetnike po¬
vzdignil, de jo vsi narodi srečno slovijo, in se vesele tudi
njeniga spočetja.

Jaz rečem, kakor imenitni žlahtni rod in posebni spre-
dek, de je Maria od izvirniga greha izvzeta, ji ni nič k zve¬
ličanju pripomogel, ravno tako terdim , de bi se Maria tudi
kakor mati sinu božjiga ne bila posvetila, ko bi ne bila svojiga
življenja po zapovedih božje postave obravnala. Ker je pa ona
vselej in povsod , očitno in skrivaj po božjih postavah živela
ino svoje življenje z lepimi čednostmi ozaljšala, se je le tako
posvetila, ino nam vsiga posnemanja vredin zgled storila. Na
nji se sveti beli limbar, angelska čistost; iz nje puhti žlahten
duh višnjeve vijolice, sveta pobožnost; pred njo razliva duh-
teče mazilo vsim čednostim prijetna ponižnost; za njo hiti
kadilo, Boga vredno darilo, vdanost v njegovo presveto vo¬
ljo , na desni jo vidimo ljubeznjivo mater, na levi prečisto
devico, ktera moža nikdar spoznala ni; od vsih plati jo vi-

157

tlimo zgled, kteriga posnemati moramo. — Kam se bom pa
jaz dans obernil, na ktero čednost svoj govor vižal, de bi
vas k vrednimu počešenju device Marie spodbodel? vas k
posnemanju taiste unel ? Za pervo čednost, čistost, za beli
limbar jaz dans poprimem , ino vam njegov močan duh oku¬
siti ponudim, in ljubi moji! jaz vas zagotovim , de ta, v kte¬
riga sercu ta čednost cvete, Mario jako časti, per Bogu in
per ljudeli hvalo ima, kakor izrečejo besede mojiga predgo¬
vora: O kako lep je čist rod v svoji svetlosti', njegov spomin
je večen , ker per Bogu in per ljudeh hvalo ima.  Zapopa-
dek mojiga današnjiga kratkiga govora je sveta čistost, ino
pokazai vam bom lep sad, kteriga ona na truplu in na duši
obrodi.

O Maria! ponesti se hočem dans za čednost, brez ktere
nobeniga dobriga dela ni; za čednost, ktera ima toliko so¬
vražnikov in tako malo prijatlov; za čednost, po ktere zgubi
telesno moč peša in dušna oslabi, sprosi mi to gnado, de
dans serčno govorim ino perpravljene serca najdem ino jih
tako za to čednost unamem, de bodo raji vsako časno zgubo
terpeli, kot zgubo svete čistosti. Poterpite.

Speljava.

Preden kaj od imenitniga žlahtniga sadu svete čistosti
govorimo, je potreba, de to čednost zaznanivamo, ali de re¬
čemo, kaj de je čistost. Čistost je čednost, ki sovraži vse
prepovedano razveseljenje mesa, ki zatira vse misli, želje in
počulenje nespodobniga poželenja, zalo ker jih Bog sovraži
ino ker dušo ognjusijo. Čistost je tolikanj imenitniši, koli—
kanj imenitniši so dobički, ktere ona temu pridobi in dodeli,
kteri je z njo ozaljšan; ona bi nam mogla biti tolikanj ljubši,
kolikanj gerši ino strašneji so žalostni nasledki, ktere hudo¬
bija, pregreha nečistosti za seboj pusti. Ktere lepe nasledke
ima pa ta čednost, ktere dobičke nam ona prinese? Na to
vprašanje je treba v kratkim odgovoriti. Jaz rečem : dobički,
ktere nam čistost pridobi, se kažejo na truplu in na duši, in
ravno ti dobički so, kteri čistosti imenitnost dodelijo, in so
sami njen lep , nar gorši sad. Kakšen pa je čist človek na
svojini truplu ?

Čisti človek je navadno lepiga zdraviga obličja, njegovo
oko je jasno, njegov pogled naraven, njegova obnaša je pri¬
jetna , in vse ga je veselo v kaki dobrovoljni pošteni drušini.
Njegovo truplo je zastavno, čversto in močno in se ne boji,
ne ustraši lotiti se tudi težavnih opravil; njegovo truplo je^
navadno bolj zdravo kot nečistiga človeka, zakaj v njegovim

158

zdravim truplu zamore želodec po svojih naravnih zakonih
jedi in pijačo, ktero zavžije, dobro semleti in v šoke spre¬
meniti in tako dobro prekuhane ino na drobno precejene šoke
po žilah razpuša, kar, če se zmirej po naravno zgodi, silo
veliko k zdravju pripomore, človeka per navadni barvi ohrani
in na moči krepi. Nečistnik pa ravno o ti zadevi svoji natori
veliko zaderžkov nasprot stavi, in moči, ktere so pripravne
zdravje ino življenje človeku ohraniti in poterditi, kazi in za¬
metuje. Ta zguba, to zametanje moči mora nadomesteno
biti; želodec je tedaj primoran hitreje mleti, in ne zadosti
prekuhane le poverhama precenjene šoke po žilah razpuša,
de se ti šoki z njegovo kervijo pomešajo, ino sčasoma vso
pokvarijo , je razvidno, in tako zbeži rudečica z obraza ne-
čistnikoviga, njegove oči postajajo tamne ino se mu v čelo
vdirajo , meso zgine ino koža na kosteh se gerbanči, moči
ga zapušajo, bolezni ga zalezujejo ino ga pahnejo prezgodaj
v hladno krilo Černe zemlje. Nečistnik je tedaj samomorec;
samomorci pa v nebesa ne pridejo; torej piše sveti apostel
Pavl: Bratje! nikar se ne motite; nečistniki bokjiga kra¬
ljestva posedli ne bodo.  I. Kor. 6 , 9.

S temi svojimi besedami pa vender nočem nikakor ter-
diti , de edini vir vsih bolezin je sama nečistost, ali pa de
bi bil vsak bolehen človek nečistnik. Bog vari kaj taciga tudi
misliti, ker v djanju poresničeno vidimo nar čistejši ljudi mno¬
gim boleznim podveržene in jako kerhljiviga zdravja. Ven¬
der pa terdirn, de bi mi ves drugačen, veliko čversteji in
močneji zarod pred seboj vidili, ko bi se čistost na spodobno
vižo čislala. De je pa ravno sladnost in nečistost človeški
rod ob njegovo jakost kakor tudi velikost pripravila, to do-
godivšina neoveržljivo uči. Že stari, krepki močni Francozi
so oponašali mehkužnim Rimljanam njih majhno postavo in
ravno ti Francozi so kmalo po tem se čudili nad velikostjo
nekdanjih Nemcov. Nemci ino Francozi so bili pa še takrat
neko neomikano ljudstvo, ktero je le zeliša vživalo in ni no¬
bene razujzdanosti poznalo. Nič ni gerši per Nemcih, pravi
Cezar, sloviti Rimljanov zgodopisnik, kakor če so mladenči
pri dvajsetih letih že z drugim spolam razvajeni; uni pa na¬
sprot so nar veči pohvale vredni, kteri nar dle v taki neved¬
nosti zaostanejo in v samiškim stanu živijo, na ta način, meni,
se moč mladenčeva krepi in njegovo truplo čversteje prihaja.
Ravno tako tudi neki drugi Rimljanov zgodopisnik Tacit go¬
vori. Glejte! tako so spoznali že nekdanji neznabogi, de
ravno nečistost je vzrok, de po nji moč človekova peša, in
zarod na svoji jakosti umira. Gotovo je, de pogumnost, hra¬
brost, jakost, moč le čistost človeku dodeli. — Ko je Judita,
serčna junakinja, v Asircov šotoriše se podala,ino 'njih gro-

159

zovitimu vojskovodju Holofernu , kteri je protil vsim Izrael-
cam glave posekali, njemu samimu pijanimu glavo odsekala,
in v Betulio, kjer so Izraelci Boga skušaje od njega čudno
pomoč pričakovali, prinesla, jo pokazala starašinam , višimu
duhovnu in drugimu ljudstvu , veste , kakšen glas so vsi za¬
gnali ? kako so jo vsi hvalili? Klicali so tako: „Ti si se
mo k ko obnašala , in tvoje serce je bilo uterjeno  , zato , ker
si čistost ljubila , in razun svojiga moka nisi drugiga spo¬
znala , zato je tudi roka Gospodova močno storila , in zato
boš na vekomaj blagoslovljena “. Judit. 15, 11. Tako so
spoznali Izraelci, de moč, serčnost Juditina ino zmaga čez
kervoloka je poleg božje pomoči perpisati le njeni čistosti;
tako so pa tudi svojo junakost, hrabrost posamezni ljudje
perpisovali ravno ti čednosti. — Ko je sveti Bogomir, pervi
Jeruzalemski kralj, silno močan ino serčen, de mu ni bilo
korenjaka v času križanskih vojsk , z malo močjo veliko trumo
sovražnikov užugal, se je ljudstvo čudilo nad njegovo močjo
in serčnostjo. On je pa svojo desnico stegnil ino rekel: „Bog
je moja priča  , de se ti le moji persti nikdar nikoli kake
kenske nespodobno dotaknili niso , ino de je čista ino neo-
madekana moja roka 11 .  Koliko je pa sedanji dan odrašenih
mladenčev in deklet, kteri bi si upali z zdravo vestjo svojo
desnico stegniti ino reči: Bog je moja priča, de se moji per¬
sti nikdar še dotaknili niso kaj taciga, kar sveto čednost či¬
stosti ubija ? Bog hotel! de bi le to po pravici zamogli reči
vsi pastirji ino vse pastarice.

Kako močan, cverst, serčen ino terden je pa dan da¬
našnji zarod, poglejmo le po širokim svetu. Mladenči ino
deklice, ki bi mogli kot roža razcvetati ino na jakosti priha¬
jati, vidimo, de hodijo pohuljeni, oči v tla obernjene, ska¬
ljene, tamne, na licu vpadene, se ogibljejo vsakiga pošte-
niga človeka, truplo v dve gubi nosijo in se vlačijo kot senca
v svoji moči sivi starosti enaki. Le tamkej še, kjer se ravna,
svoje nespodobno živinsko poželenje nasititi, se priklatijo v
terdi polnoči s kolam na ramah in v rokah, ko bi se ravno
kak zaderžek nameril, ga s silo pobiti, drugač pa ni moči.
— Nekdaj zale mladenče ino rudeče deklice, pometavke vsih
plesavnic, poprej nikdar ugnane, vidimo pod ojstro koso ne¬
usmiljene smerti prezarano padati; oni so, kakor bi nikoli ne
bili, preden so začeli za občni prid delati, preden so začeli
tako rekoč živeti, že rop strašne smerti.

Ino kaj pravite, od kod ta žalostna, vročiga omilovanja
vredna skušnja? — Od kod bledo, zveneno, zgerbančeno
obličje tolikanj sedanjih mladenčev in deklic, pri tečni hrani
in ne tako težavnih opravilih? Od kod tolikanj gnjusnih- in
neznanih bolezin? — Od kod tako očitno pomankanje telesne

160

moči ino telesniga zdravja? — O ljubi moji! le prevečkrat,
prevečkrat moramo vsiga tega vir iskati v pregrehi, ktera
človeka goljufno vabi, mu sladkarij in zavžitkov ponuja, pa
mu na zadnje tudi tolikanj strašnih nasledkov zapusti, de se
njegove telesne moči oslabe ino mnogim nevarnim ino gnjus-
nim boleznim zapadejo, in to je pregreha nečistosti, ktera se
kakor kuga ljudi prijema, svet prazni, pekel pa polni. O kako
grenak ino ojster je sad nečistosti, pravi sveti Jeronim, gren-
kejši kot želč, ino ojstrejši kot meč. Kakor se bolnimu otroku,
kterimu se mora grenko zdravilo ponuditi, rob posode s sterdjo
pomaže, tako tudi satan, pravi sveti Evzebi, kozarec slad-
nosti na verhu v robu z neko sladčico prevleče, pa v kozarcu
ni drugiga, kot pelen ino grenkost. Ta pregreha, naj jo že
sladki zapeljivci, kteri med v ustih nosijo, v sercu pa meč
brusijo, vabljivo kažejo, ta pregreha je gnjusna, ino truplu
taistiga, kteri ji je vdan, dokler ga ne požre, ino ne spravi
pod grudo.

Ino če tudi zdravje nečistnika tako naglo ino vidama ne
peša, njegova telesna moč urno ne oslabi; če tudi marsikak
razujzdan nečistnik terdi, de mu nečistost še k zdravju pri¬
pomore, mu vender tega nikakor na njegove besede ne ver¬
jemimo. Postavimo tudi: nečistost sama sebe tako hitro ne
kazni, moč nesramneža tako urno ne peša, kdo nečistnika
zagotovi, de kazen čez njega še prišla ne bo? In če se pri
vsi svoji razujzdanosti tako zdraviga in močniga čutiš, de
svoje vsakdanje dela opraviš, kolikanj močneji, čversteji ino
zdravši bi ti še le bil, ko bi tvoje življenje čisto bilo, vpra¬
šam pa jaz? O noben še tako izurjen človeški umni v stanu
preceniti, s koliko strašnimi nasledki je nečistost za časnost
ino večnost združena !

Ino pregreha, ktera život slabi, zdravje kazi, iz mladih
prezarano stare stori ino neusmiljeno mori, ta pregreha, ali
ni vredna, de se je ogibljemo, kot strupene kače? Ali ni
vsiga zaničevanja vredna, ko bi se nam še v tako lični po¬
dobi oglasovala? — Lepa čistost pa, ktera nas navadno pri
zdravju ohrani, našimu truplu moč deli in bolezen odpodi,
ali ni ona le vredna, de se je deržimo in oklenemo, kot se
oklene mlado dete svoje matere? O gotovo! Človek bi mo¬
gel zdivjati ino s svojo pametjo zadremljati, ko bi čistosti za
velik pomoček zaželjeniga zdravja ne hotel spoznati.

Se gorši sad pa na duši čistiga človeka cveti in dozori,
ki se v večnost otresa in pada, ki ga sveti angeli pobirajo
in nosijo pred prestol jagnjeta, krog kteriga se čiste device
z belimi limbarji vedejo.

Pravo čast predBogain in pred poštenimi ljudmi le sveta
Čednost čistosti dodeli. Ljudje le zunanje modro obnašanje

161

čistiga človeka vidijo ino mu zavoljo tega spodobno čast ska-
zujejo; ali Bog, ki v serce vidi ino ga natanko pozna, ino
ve, ktere čednosti v njem klijejo, ga zavoljo tega nad vse
ljubi ino visoko ceni; le samo čisti človek, kteri je svoje po¬
željivo meso užugal in ukrotil, bo tudi čez druge nespodobne
nagnjenja gospodaril in se zavaroval zoper napadce drugih
skušnjav. Neka sveta zaveza je med svetimi čednostmi, dru¬
ga brej; druge biti ne more. Sveti Gregor papež pravi, de
ni nobeniga dobriga dela brez čistosti, pa tudi čistost malo
velja brez dobrih del. Po tih besedah svetiga Gregorja bo
tadaj le čisti človek vedil ceniti vsako čednost po njeni vred¬
nosti, in le on sam si bo prizadjal si jo pridobiti, torej le
on sam zamore do keršanske popolnamosti dorasti. Kjer je
jako silno mesno poželenje ukroteno, užugano, tam bodo lahko
vse druge lepe čednosti se prijele, pognale, prizelenele ino
bogati sad obrodile.

Ali ljubi moji! ta ljubezen do vsiga dobriga, vredna
cenitev vsake čednosti po njeni notranji vrednosti v nečisti
duši prebivati ne more; tudi ni mogoče misliti, de bi si ne¬
čisti človek za resnično poboljšanje prizadeval. Njegova ne¬
spodobna neukrotena želja ga sem ter tje meče, kot hud vi¬
har omahljivi terst; nesramnost je njegova misel po dnevu in
oslabivno sanjanje po noči; njegova domišlija mu kaže ne¬
sramnost, kot golo veselje, njegovo serce se v taisto zatopi,
njegov um dela le v to, kako bi zanjke razpostavil, kako či¬
sto serce popačil, pridne varhe oslepil in svoje poželenje na¬
sitil; ino per tacih mislih, pri tacih željah, kako bo ljubezen do
vsiga dobriga ino kar je božjiga v njem prebivala ? Čednost je
njemu nečednost, dobro hudo, opominovanje razžaljenje, kteriga
sprejeti noče; posvari ga skušeni oče, on te ne bo slišal; posvari
ga ljubeznjiva mati, on te bo zasmehoval; posvari ga zvesti pri—
jatel, on te bo grajal in popustil; oštevaj ga goreči pridigar,
vzdigni svoj glas čez to pregreho, on se ti bo v lice smejal,
posvari ga natihama modri spovednik, naštej mu še toliko
perpomočkov, perpoveduj mu še toliko žalostnih nasledkov
iz te pregrehe za dušo in truplo, on ti bo svoje ušesa za¬
mašil; združi naj se vas sto in sto ljubeznjivih glasov, on vas
sprejel ne bo; on je kakor terdi kamen, na kteriga terdoti vsako
kladvo odskoči. In v kamnitnim sercu kako zamore ljubezen
do čednosti izhajati, pognati, prizeleneti, cvesti in obrodili?
— To je nemogoče?

I<e v čistim cercu goreča ljubezen do Boga prebiva. V
čisti duši ni nobenih drugih želj, kakor kako bi ona zamogla
Bogu bolj dopasti; prosto se 'povzdiguje čisto serce proti
Bogu, ono je le njemu darovano, bije le za njega samo; ono
misli le na to, kako bi mu bolj služilo, ga poviševalo, hva¬
li

162

lilo, molilo in častilo; v resnici, cisti človek je s svojo dušo
več v nebesih, kot s svojim truplam na zemlji.

Ne tako nečistnik. On ni v stanu, če s besedo še toli¬
kanj oponavlja, resnično reči: O moj Bog, jaz tebe ljubim
iz celiga svojiga serca, iz cele svoje duše , iz cele svoje
moči ino čez vse , Luk. 10, 27.,  ampak, o nevarne prilož¬
nosti, ve ste meni ljube; o puhujšljivi tovarši, vam jaz do-
pasti želim; o oseba, na kteri bom svoje poželenje nasitil,
po tebi zdihujem, tebe na vso moč išem, tebe iz celiga
serca ljubim. On tudi ni v stanu prav moliti, akoravno
se moliti hlini, akoravno pred oltarje, pred podobe svet¬
nikov poklekva, akoravno jagode na roženkj-ancu prešteva,
ali pa po bukvicah kake molitvice iše, so vender njegove
misli daleč od tod; njegovo serce je zakovano v železje ne¬
rodne ljubezni. Vprašam vas pa zdaj: je le to molitev, če
človek ne misli v to, kar govori, in v tega, s kterim govo¬
ri? — To je Bogu zoperno blebetanje. To ljudstvo me le z
žnablji časti, pa njegovo serce je daleč od mene.

Čisti človek ima navadno dobro vest, prosto tudi drugih
pregreh, in tiho zadovoljnost sam seboj; zakaj ker je on
svoje jako mogočno, skorej nar silniši nagnjenje užugal ino
premagal, ga s pomočjo gnade božje ne bo tolikanj težko
stalo, drugih svojih manj mogočnih nagnjenj premagati in
ukrotiti. Tih ino miren bo on stal, akoravno krog njega tre¬
ska, bliska ino gromi; tih ino zadovoljen bo s svojim revnim
stanam, tih ino poterpežljiv v bolezni, tih in v božjo voljo
vdan na smertni postelji, zmirej, vselej in povsod se poter-
dujejo na njem besede Jezusa Kristusa: Blagor tim , ki so
čistiga serca, Boga bodo gledali.  Mat. o, 8.

Kakor obilna je tiha zadovoljnost, ki čistiga človeka osre¬
čuje ino ga z veseljem napaja; ravno tako obilno je pikanje
vesti, ki nečistnika grize in kolje. Naj se zoblači ino blisk
skoz oblak švigne, on trepeta; naj strela treši, on omedluje;
naj zlato solnce prisije, to ga ne razveseli, ker ljubi le tamno
noč; opomni ga na Boga, to ga s straham navda; vzemi mu
v misel smert, sodbo, pekel, nebesa, on ostermi; povej mu
od lepe pobožnosti, ta mu merzi; spravljaj ga k poslušanju
božje besede, on ti bo serdito odgovoril: Le pojdi kvante
poslušat; marnaj mu od potrebniga poboljšanja, to se mu ne¬
mogoče zdi; vse kar čistimu človeku peruti daje, de se proti
nebesain povzdiguje, to je njemu težak svinec, kteri ga le
na zemljo vleče. In od kod le to? Od tod, ker je njegova
vest razdražena ino v vednim nepokoju.

Čisti človek, če je tudi reven, ubog ino siromak, je
zadovoljen s svojim revnim stanam, in akoravno nima zlata
ino srebra, de bi z njim po žepu rožljal, ne bogatih oblačil,

163

de bi z njimi prevzetaval, ima pa čisto serce, ktero več velja,
kot vsi zakladi sveta, kot vsa bogatija posvetnjakov. Mirno
zavživa on dari, ktere mu Bog pošilja ino živi, pije ino je
le zavoljo tega, de bi Bogu služil.

Ne tako nečistnik. Posvetna ljubezen, kakor jo sleparji
sedanji dan špogajo, je draga, bogate se pred svojimi mali¬
ki delajo, desiravno malo gleštajo, ino morebiti še obleka,
ktero ravno zdej na sebi imajo, poplačana ni; prevzetnežu
ino zraven nečistniku naglo denarja pi imankuje ino si ga več¬
krat iše po krivici pridobiti. Tako, ljubi starši, vas večkrat
neukroteni otroci okradejo, ino kmaio vam zmanjka žita, so¬
čivja, tudi denarja pogosto, otroci si nove obleke kupujejo,
de si z gizdovim oblačilam v oči pikajo ino poželjivost vpi¬
hajo. — Nečistnik je ino pije le zavoljo tega, de bi tolikanj
dalje zamogel svoji razberzdani natori streči, in tako je on
tat božjih dari, perpravljenih v vžitek bogoljubnih duš.

Čistost, kakor smo slišali dozdaj,mora biti imenitna, in
obrodi obilno žlahtniga sadu; čisti človek je navadno Iepiga
zdraviga obraza, čverstiga trupla ino stanovitniga zdravja:
v njegovim cercu gori ogenj prave ljubezni do Boga in vsiga
dobriga, on ve ceniti vsako čednost po njeni vrednosti, rad
ino pa prav moli, ima dobro vest ino živi le za Boga ino za
dopernašanje lepih čednost. — Še dolgo ljubi moj! bi jaz
konca ino kraja ne najdel,kobi vam hotel kaj obširniši ime¬
nitnost svete čistosti popisovati. Le še samo tega opomnim,
kar Bog sam govori po svetim apostelnu Pavlu: Ali ne veste,
de so vaše trupla temp el božji, in de sveti Duh v vas pre¬
biva?  I. Kor. 3, 16.

Nasproti pa modri Sirah pravi 9, 10., de bo nečistost
kakor blato na cesti pomandrana ino kakor gnoj zaveržena.
K čistosti nas vse sveti Pavl v svojim pervim listu do Timo¬
teja 5, 22.  opomina rekoč: Ohrani se čistiga.  —To je volja
božja, vaše posvečenje , govori ravno ta apostel na drugim
kraju, de se nečistosti zderžite;de vsaki med vami ve svoje
telo ohraniti v svetosti in časti: ne po gnanju poželenja ,
kakor neverniki, kteri za Boga ne vedo.  I. Tes. 4; 3—5,
O čistost, ki si serca veselje, ktero tebe ima! O čistost, ki
duši peruti dajaš, de se k nebesam povzdiguje ino kakor roža
med truplom in dušo cvetiš, celo prebivališe z žlahtnim du¬
ham napolniš! Tako sveti Efrem ljubo čistost slovi, z njim
vsi drugi učeniki in vsi pošteni ljudje.

Ta slava, ktero ljuba čistost pri vsih poštenih ljudeh
na svetu vživa, bo tudi tamkej v večnosti, v svetih nebesih
še posebej poplačana. Sveti Janez v skrivnim razodenju 14.,
ko je bil v nebesa zamaknjen, je vidil pred božjim prestolam
stati mladenče, lepe nad vse, kar je kadaj vidil, ino je an-

11 »

164

gela vprašal: Kdo so ti? Ino angel mu je odgovoril: To so
tisti , kteri niso bili z ženami ognjušeni , zakaj device so.
Sosebniga veselja se zdaj veselijo v nebesih ino prepevajo
Jagnjetu v hvalo novo pesem, ktere razun njih nihče peti
znal ne bo.

O ljube keršanske dušice! ki vam še cveti beli limbar
neoskrunjene nedolžnosti, ino imate še belo oblačilo angelske
čistosti, vam naj moje zadnje opominovanje velja. Nedolžna
dušica, rečem ti s svetim Jeronimam, bogastvo tvoje je de-
vištvo, in tvoj zaklad kerstna nedolžnost; zaklad, kteriga
zguba ti sicer zamore odpušena biti, pa nazaj zadobiti ga
ne zamoreš nikdar nikoli. Vari ga skerbno, kar moreš, de
ga ne zgubiš.

Rad ti verjamem, žlahten cvet matere katoliške cerkve,
nevesta Jezusa Kristusa, de mesno poželenje s kterim se
vojskuješ, je mogočno, sovražnikov, ki te zalezujejo ino
te tega neprecenljiviga zaklada obropati si prizadevajo, je
neštevilna truma, zgledi pohujšljivi ino drušine nevarne; ali
ker si jih že tolikokrat premagala, užugala, tudi v prihod¬
nje, menim, s pomočjo gnade božje, te težko stalo ne bo,
jih premagati in osramotiti, če le nevesta ino prebivališe sve-
tiga Duha pomisliš, ktero posebno v  veselje čaka tamkej
ljubeje Jezusove, tovaršice njegove. Če ti pa v vedni čisto¬
sti živeti ni mogoče; če so skušnjave le prehude; če se po¬
štenim željam pobožnih staršev ukloniti moraš, o tako ohrani
ljubo nedolžnost vsaj tako dolgo neoskrunjeno, dokler po-
štenimu ženinu, kteri je na svojim truplu ino na svoji duši
ravno tako čist ko ti, neomadežvane roke v večno zvestobo
pred oltarjem ne podaš. Ne daj se premotiti s še tako dra¬
gim daram za zgubo svete nedolžnosti pod obljubo prihodnji-
ga zakona; sej veš, ino morebiti tudi marsikake poznaš, ki so
pred poroko kakor zakonski med seboj živeli, de se je tako
pregrešno veselje kmalo zgrenilo, ker prave čiste ljubezni
med njimi ni, kregajo se zdaj , prepirajo ino pretepajo, pa
pekla si želijo. Nečistost ne časne, ne večne sreče ne pri¬
nese. — Kaj hočem pa sodergi sprideniga ljudstva, hudičevim
služabnikam , tatovam, roparjem svete čistosti reči?Poslušajte
me: Dans, ko slišite njega glas , ne oterpnite svojih sere.
Ps. 94, 8. Pervi srečni pot, ki na ravnost derži v sveto
nebo, ste zgrešili, tadaj deržite se drujiga, ki je robast in
ojster. Zakrament svete pokore je tista sama in edina deska,
ktere se po razdrobljeni barki na nevarnim morju okleniti za-
morete ; če to desko spustite, ste pogubljeni, pogubljeni na
vselej. Nikdar več, nikdar več v stare pregrehe , to oblju¬
bite , to sklenite v osmini tega presvetiga praznika, pertecite

165

skesani k studencu svete pokore, kteri čisto omije madeže
vašiga serca.

Jaz menim, de so me nekteri zmed vpričnih skerbno po¬
slušali , sprejeli božji nauk s zbranim duham ino perpravnim
sercam; o dobrotljivi Oče nebeški, daj temu nauku svoj bla¬
goslov. Nekteri so me sicer tudi poslušali, pa se jim ta uk
ne prileže, ker je hudo poželenje že popolnama njih serce
popačilo. Ali ljube duše! z drago kervjo Jezusa Kristusa
odkupljeni bratje ino sestre! pomislite le svoj nevarni stan:
le eno samo, edino dušo imate, če to zgubite, kako menjo
bote za njo dali? Pomislite, kratko je meseno veselje, ne-
spokornika pa čaka peklensko brezno. Ni vam nemogoče iz
grešniga spanja vstati, zavoljo tega ne zamudite ne prilož¬
nosti , ne časa, ne gnade. De se pa tolikanj hitreje k Bogu
povernemo, zdihnimo k prebežališu grešnikov, k naši ljubi
preblaženi materi rekoč: O presveta devica Maria, ki si či¬
stost ves čas svojiga življenja ohranila, ino ker te je ravno
deviška čistost k nar veči časli povzdignila, de si mati sinu
božjiga postala, sprosi nam nebeško pomoč, de se z njo
okrepčani, čiste ino neomadežovane na duši in na telesu
ohranimo , ino po tem britkim življenju perpeljemo v kraj ne-
beškiga veselja, kteriga je Bog tem obljubil, ki so čistiga
serca. Amen.

V svetim Križi blizo Ajdov šine 1852.

V cerkvi O. O. Kapucinarjev o priložnosti, ktera je že na
strani 99 omenjena, in ko je verh tega v Goriški nadškofu
sveto leto bilo.

V

Na praznik sv. Stefana

popoldan.

Nič ni tako skrito, kar bi ne bilo
kadaj očito. Mat. 10, 26.

)lfls akor velika je tudi oblast duhovnov o času svetiga
leta, ker od grehov samimu škofu, še celo od grehov sveti-
mu očetu papežu vderžanih veljavno odvezati zamorejo, oh!
kdo bi si mislil, de so tudi še taki grehi, od kterih nobenmaš-
nik, noben škof še sveti oče papež sami, odvezati ne zamorejo,
ne o navadnim času ne ob času svetiga leta?Bi li vi,Ijubez-
njivi moji! zdaj radi pozvedili, kteri so ti tako veliki grehi,
od kterih še sami sveti Oče papež odvezati ne zamorejo ino
ne smejo? — O ljubi moji! niso to tako neznani, ampak celo
navadni, tako rekoč vsakdanji grehi so ti le namreč: greh
zastaraniga sovraštva, ktero se odpustiti noče; greh obreko¬
vanja ino opravljanja, ktero se ne prekliče; greh tatvine,
ktere škoda se ne poverne, ino naj si bo te ali druge ločine
vadostni greh, kteriga bližnja priložnost se ne zapusti. Pojdi
grešnik, grešnica, s takimi grehi obložen k spovedi v Rim
pred samiga Očeta papeža ino reci: Sveti Oče! velik grešnik
sim, prosim za odvezo svojih grehov. Le zaupaj, moj sin,
moja hči! ti bodo sveti Oče rekli, še veči je božja milost, kot
so grehi tvoji! le spovej se natanko ino začni. Sveti Oče!
ker mi toliko serca dajajo, bom začel: sim nečistnik, imam
Joternico v svoji hiši, pa naj vedo, sveti Oče, jaz je spokal

167

ne bom; sim ogerdil ino počernil svojiga bližnjiga po nedolž¬
nim, sim ga krivo obrekel v pričo veliko ljudi, pa naj vedo,
jaz te obreke nikdar ne prekličem; sim ogoljfal ino poškodo¬
val svojiga bližnjiga, mu ukradel denarja ino druziga blaga,
pa naj vedo, jaz mu ne povernem, desiravno zamorem, raji
te goldinarje v vodo pomečem; imam sovraštvo s svojim so¬
sedam, ga viditi ne morem kot zeleniga pajka ne, pa mu
nikdar še v smertni uri ne odpustim. Obtoži sesamimu sve-
timu Očetu papežu tacih grehov, oni te odvezali ne bodo ker
te odvezati ne smejo; in ako te odvežejo, ti pa koj ne storiš,
ali vsaj pripravljen nisi, pri pervi priložnosti urno storiti, kar
ti o ti zadevi podolžnostno naložiti morajo; če se ti kratiš
vse to storiti in oni te vender odvežejo, jaz, če sim tudi nar
zadnji mašnik matere katoliške cerkve, jaz te odveze ne pod¬
pišem, zakaj Bog tega v nebesih gotovo ne poterdi, kar nje¬
gov namestnik za zemlji po krivim sklene. —- Ali bi ne bila
tadaj od nas duhovnov sleparija, ako bi tebi poškodovavcu
na blagu ne povedali, de Bog sam v nebesih tebi greha tatvine
tako dolgo ne odpusti, dokler ukradeniga blaga pravimu go¬
spodarju ne poverneš?Ali bi ne bila to sleparija, ako bi tebi
ne povedali, de zastonj se trudiš z Bogam spravljen biti, do¬
kler une pohujšljive tovaršice, uniga zapeljiviga pajdaša, une
nevarne službe ne zapustiš? Bi ne bilo to sleparija, roko
stegniti, križ čez tebe storiti ino reči: Jaz te odvežem tvojih
grehov, greha sovraštva, kteriga neprenehama v sercu
kuhaš, greha obrekovanja, kteriga ti sam ne prekličeš? —
Na tako vižo tebi neperpravljenimu, nevrednimu sveto od¬
vezo dati, bi se toliko reklo, kot ti popotni list v pekel pod¬
pisati, bi se toliko reklo, kot te na moje lastne rame zadeti,
do peklenskiga brezna prinesti, te v njega pahniti, potem pa
sam za tabo skočiti. O Bog, neskončno usmiljeni Oče ne¬
beški! vari me take pozabljivosti v moji duhovski službi, in
ako sim kadaj predaleč segel, ino dal odvezo temu, kteri je
vreden bil ni, kteriga ti sam v nebesih odvezal nisi, glej!
tukaj v pričo tebe v presvetim Rešnjim Telesu izpostavlje¬
nim, in v pričo tih mojih poslušavcov te kleče odpušanja pro¬
sim, prosim te gnade, de tega grešnika serce omečiš ino
pripelješ pred taistiga gorečiga služabnika svojiga, kteri mu
bo ginljivši od mene na serce govoril ino naravnal na edino
pravo pot, ktera derži v kraljestvo tvoje.

Preserčni. moji! velik nad vse velik odgovor pred več¬
nim Bogam čaka nas spovednike, ako prenaglo ravnamo v
sporočeni službi svoji, v službi, v opravilu, kakor pravi sveti
Gregor, ktero je celo pretežko za angelske rame; o ljube
dušice! prosite, prosite za nas duhovne, de bi nas vselej
sveti Duh razsvitljeval, de bi vam zamogli gorko na serce

168

govoriti; prosili bomo pa tudi mi za vas, de bi on vaše serce
užgal ino vašo voljo unei urno spolniti, kar ste na naše pri¬
govarjanje spolniti obljubili. Gotovo v našo nar veči škodo
bi bilo vam kaj taciga perkriti, zamolčati, ne povedati, kar
vam je v zveličanje vaše duše potrebniga vediti; pa nasproti
tudi le v vašo nar grozovitniši škodo bi bilo, ako bi vi nam
spovednikam na spovedi kaj perkrivali ino zamolčali, kar nam
je v zveličanje vaše duše potrebniga viditi. Ne mislite torej
nikakor, de bi s tajivosljo, s perkrivanjem na spovedi, sami
sebi kaj pomagali, ko bi spovednika debelo nalagali, de bi
ga le za sveto odvezo ukanili. Vse zastonj, zakaj nič ni
tako skrito, kar bi ne bilo kadaj očito, govori pri svetim
Matevžu 10, 26 .  Jezus Kristus sam. Ino ravno pri tih be¬
sedah svetiga evangelija jaz dans obstojim, ino jih v zapo-
padek svojjga današnjiga govora povzamem , kteriga razde¬
lim tako: Človek, vari se vsaciga greha tudi na tihama ino
na skrivnim , zakaj tudi na skrivnim storjeni greh bo enkrat
gotovo očit postal, na svitlobo prišel, pervi del; pa ravno
tako gotovo bo tudi kaznovan , drugi del.

Od skrivnih ali na tihama storjenih grehov govoriti sim
si dans namenil na koncu svetiga leta zavoljo tega, de bi
kako zaspano dušo, ktera morebiti leta ino leta, od perve
mladosti že, skrivnih grehov bolna ječi, zbudil, s svojim go-
voram spekel, ino ji taisto pot pokazal, ktera jo za vselej
pogubljenja rešiti zamore ino njen greh na vekomaj pokrije.

I. Del.

De skrivne ino na tihama storjene hudobne dela enkrat
gotovo očitne postanejo, na svitlobo pridejo, to nam spričuje
sveta dogodivšina nar starejših časov. Komu bi bilo pač ka¬
daj v misel prišlo, de bode hudobno krivično ravnanje, ktero
se je nekdaj v samotnim kraju zgodilo, enkrat tako svitlo na
dan prišlo? Ino vender se je to zgodilo; jaz menim tukaj,
hudobno, krivično, terdoserčno ravnanje Jožefovih bratov,—
Desetero jih je bilo na paši, ino skerbni oče pošlje mlajšiga
brata za njimi pogledat, de bi vidil, kako se obnašajo, kako
živina dojema, kako se vsim vkupej godi; ino ko se bo vsiga
tega prepričal, naj se verne urno nazaj in očeta stariga s
prijetnim naznanilam razveseli. — V pisani suknici, ktero mu
je dobri oče v znamnje posebne ljubezni kupil, se z doma
poda, ino veselo skaklja proti dolini Dotain, hitro najt, lepo
pozdravit ino priserčno objet brate svoje. — Od daleč ga
ugledajo, pisana suknica, ino pa neko zastarano sovraštvo,
ker je naznanil očetu neko gerdo pregreho bratov svojih, ka-

169

kor tudi čudne sanje, ktere je po noči imel ino razodel bra-
tam svojim, jim želč tako močno zavre, de pozabijo, de so
kri od ene kervi, od eniga očeta; ubimo ga sanjavca, pra¬
vijo eni; ne, ne ubimo ga, pravijo drugi, verzimo ga za zdaj
le v uno suho rupo, ktera ravno vode nima, ino potem se
pogovorimo, kaj imamo storiti z njim. Ker tako med seboj
hudobne sklepe kujejo, kaj imajo storiti z njim, od daleč
ugledajo neke kupce, kteri na velbljudih dušeče kadila ino
mazila nosijo, ino vsi, razun starejšiga brata Rubna, kteriga
poleg bilo ni, z enim glasam pravijo: Prodajmo ga jim,pro¬
dajmo ga jim, suknico mu izslečemo, kozla zakoljemo, suk-
nico v njegovo kri pomočimo, ino tako kervavo suknico očetu
domu pošljemo, ter porečemo: de na samotnim kraju je mo¬
gla kaka zverina Jožefa popasti, razstergati ino požreti, ino
mi smo le to kervavo ino stergano suknico našli, od ktere
se nam dozdeva, de bi utegnila biti našiga brata, pa naj
presodi oče sam, če to je obleka njegoviga sina Jožefa. —
Kar so sklenili, to so storili; Jožefa, svojiga brata, kteri
joče, zdihuje, svojih lastnih bratov usmiljenja prosi, terdo-
serčni brez vsiga usmiljenja Izmaelskim kupcam v sužnost
prodajo, svojiga dobriga očeta Jakoba pa z lažmi ogoljfajo.
— Leta so pretekle in to njih hudobno delo je v vedni tami,
skrito ostalo — ali na enkrat pride vse na dan;hudobni bra¬
tje so sami spoznali, de so svojiga nedolžniga brata bili pro¬
dali , svojiga očeta pa z lažmi ogoljfali. Gen. 37.

Enako spričevanje nam da tudi sveto pismo nove zaveze.
Anania in Zatira sta prodala neko svojo njivo za gotov de¬
nar; ino Anania prinese le nekoliko tega denarja kteriga je
za njivo prejel, v milošino svetimu Petru za uboge kristjane.
Ali sveti Peter ga vpraša: Anania, je to le ves denar, kte¬
riga si za njivo prejel, kteriga meni v milošino za uboge iz¬
ročiš? De,' ves denar je to; odgovori Anania pobahaje se,
kteriga sim za njivo skupil. Ali sveti Peter od svetigaDuha
razsvitljen spozna hinavsko bahanje njegovo in zagromi rekoč:
Anania, kaj te le satan moti, de hočeš svetimu Duhu lagati?
Ni bilo le v tvoji oblasti, denar za se prihraniti, ali ga v
milošino dati? Pri tih besedah ga božja roka zadene, kar
znak pade , štirje mladenči pristopijo, to mertvo truplo vzdig¬
nejo ino pokopat zaneso. Čez nekoliko časa, čez tri ure po¬
tem, pride tudi Zatira k svetimu Petru, ktera pa še celo nič
ne ve, kaj se je z njenim možem zgodilo, pa tudi njo sveti
Peter pobara rekoč: Zatira, ali je to le ves denar, kteriga
si ti s svojim možem za prodano njivo prejela, ino ga je
Anania poprej v milošino za revne 'brate prinesel? Pa tudi
ona z možem pogovorjena, se kot Anania poprej, po hinav¬
sko zlaže; pa tudi ona se pri ti priči zverne, umerje, ino

170

zopet štirje mladenči pristopijo in jo pokopat zaneso. Ap. dj.
5. Glejte! kakor skrivno sta Anania in Zatira svojo laž za
se deržala; je vender ona vsim ljudem očitna ino znana po¬
stala. Ino tudi v poznejših časih, kolikorkrat se niso že hu¬
dobne, na tihama storjene krivične dela, ktere so bile že
leta in leta skrite, razodele in so tako očitne postale? Ko¬
liko zgledov bi vam o ti zadevi povedati vedil, ko bi mi le
čas pripustil. O že marsikteri ubijavec, ropar in zdajavec,
kteri je v gosti tami svoje hudobije doprinašal, in je tudi
več let nepoznan bil, za pošteniga moža veljal, je bil enkrat
razodet, svojiga hudodelstva prepričan, ino že na tem svetu
kaznovan.

Dobro ime, kteriga pri svojim bližnjim vživamo , čutilo
časti, ktero vsak v svojih persih nosi, nas spodbada, ako
smo bili tako prederzni, na tihama ino na skrivnim kaj hudob-
niga dopernesti, za se ohraniti, nobenimu ne povedati, in
gotovo bi se sramovali svojih skrivnih grehov med ljudstvo
trositi in jih razglašati. Kakor nad vse dvome gotovo je to,
de bi se nobeden zmed nas tukaj zdaj le ne upal glasno pra¬
viti svojih skrivnih grehov in se očitno z njimi pobahati, se
je vender že velikokrat zgodilo, de so skrivni ino nepoznani
hudodelniki od vestnih grizlejev in očitav tako terpinčeni bili,
de jim ni bilo pokoja ne ponoči, ne podnevu, dokler niso sami
k sodnikam,k pravici šli, in tamkaj očitno spoznali, de ravno
oni, ne pa kaki drugi, so te ali une pregrehe krivi. Tako
postavim, je prilični govor preroka Natana vest Davida zbu¬
dil ino spekel, de je sam spoznal ino rekel: Grešil sim  II. b.
kr. 12, 13., prešestnik sim in ubijavec. Tako od vestnih očitav
grizen ino pikan Judež Iškarjot se je spoznal za izdajavca
nedolžniga Jezusa, prinesel krivičnim sodnikam trideset sre-
bernikov nazaj in obupljivo zdihnil rekoč: Grešil sim, ker
sim izdal nedolžno kri.  Mat. 27 , 4. Tako sveti Konrad,
od kteriga berem v cerkvenih molitvah v brevirju devetnaj-
stiga svečana, ko je pravica nedolžniga človeka, kakor bi
bil ta neko polje zažgal, v smert obsodila ino ga že na vis¬
lice pelja, sam med sodnike stopi in vpričo vsiga ljudstva
spozna, de ravno on, ne pa ta nedolžni človek, je neprevi-
dama to polje zažgal, de naj ga spustijo, mu življenje dajo
in on bo vso škodo povernil, kar je tudi storil, vse svoje
prodal, ženo ino svet zapustil, v red svetiga Frančiška sto¬
pil ino tako spokorno živel, de je v duhu svetosti umeri ino
je zdaj od matere katoliške cerkve številu svetnikov prištet.
Ino de nobeden ne dvomi, de hudobne skrivne dela na dan
priti morajo, pravi Jezus Kristus sam: Nič ni tako skrito ,
kar bi ne bilo kadaj očito.  Mat. 10, 26. —  Res je sicer,
de v pričujočim življenju vsako na skrivnim storjeno hudobno

delo na luč ne pride, se ne razve; to se pa zgodi iz skriv¬
nih namenov božjih, ali zavoljo tega, de veliko pohujšanje
ne vstane, ali pa, de se nedolžni ino popolnoma dobri s hu¬
dobijo tako naglo ne soznanijo. Pa vender bo prišel enkrat
en dan, s kterim bo nam to, kar je zdaj našim očem prikri—
tiga, znano in razločno kot beli dan, ne samo nam, ampak
tudi vsim ljudem, karkoli jih je kadaj od začetka na svetu
živelo.

Jaz menim tukaj tisti strašni dan velike splohne sodbe,
v kterim bo Gospod Jezus Kristus po oblaku v vsim svojim
veličastvu priplaval, in vsim vkupej in vsakimu posebej po
njegovih delih povernil; tisti strašni dan, s kterim bo on po
svoji vsigavednosti vse razstavil, vse razločil, vse odkril,
kar je tukaj tamniga ino skritiga bilo; v kterim bodo zaver-
ženi zastonj hribam in goram klicali: zagernite nas, pokrite
nas, ker bo tukaj tenka pravica nepristranskiga, nepodkuplji-
viga sodnika sama tirjala, de se vse razloči, vse razodene.
O takrat, ljubi moji! bomo vidili sami nad seboj, kar v živ¬
ljenju iz prevelike samoljubnosti viditi hotli nismo; vidili bomo
pa tudi nad drugimi, kar so v svojim življenju skerbno pred
nami skrivali. Tadaj kakšen strah ino zasmeh , kolika sra¬
mota, kadar se bo pokazal pred sodnjim štolam mož, kteri je
pred svetam za pošteniga, pravičniga moža obveljal, na kte¬
rim bistri svet nobene reči grajati ni imel; kteri je vidil svoje
zvijače, goljfije s plajšem vunanje poštenosti zakriti, kteri
je pred svetam zapušeno siroto zagovarjal, se pred sodnijo
za njene pravice potegaval, na prisego nasprotnike klical, na
tihama, skrivaj jo pa oderal ino slačil, kolika sramola na
tisti dan za tega zdaj pred svetam tako pravičniga moža,
kadar se bo on pokazal, da je on bil v svojim življenju le
slepar ino goljufivec. Kakšen zasmeh ino kakšna sramota
takrat na tisti strašni dan splohne sodbe , za taiste oskerb-
nike, kterim gospodje in gospodarji svoje premoženje v roke
dajo, de bi modro skerbeli, nobeniga nezaterali, sami živeli,
ino drugim živeti pustili, — kteri pa na skrivnim zoper go¬
spodarjevo voljo bližnjiga oderajo ino se mastijo in debelijo
s kervjo terdo delavniga kmeta — kadar se bo pokazal na
sodnji dan ta oskerbnik,de je bil v svojini življenju Jeodert-
nik. — Kamo bo hotel pogledati na sodnji dan taisti, kteri je
na svetu s svojo hinavsko pobožnostjo ljudi slepil, pri spo¬
vednicah tolikanj klečal, se okoli oltarjev plazil, svetnikam
noge lizal, vse božje pota oblezel, živ svetnik bil, mertev
pa hudiču izročen, ker bo takrat za praviga hinavca spoznan,
ki nima deleža z izvoljenimi otroci božjimi. — Kakšno osra-
motenje na sodnji dan za taistiga, ki je tukaj na svetu za ne-
dolžniga kot angela obveljal; na skrivnim pa, proč od svojih

staršev, pridnih varhov, pod odejo, v terdi polnoči, sam se¬
boj, s svojim ali drugim spolam, kdo ve kadaj, v kako zgodnji
starosti že reči dopernašal, od kterih ziniti sveti apostel Pavl
prepoveduje, kadar se bo ta nedolžnost pokazala, de je bila
pred Bogam le gnjusoba in ostudnost. — Kakšno osramotenje
na sodnji dan za taiste zakonske, ki so si pred oltarjem vpričo
živiga Boga, njegoviga namestnika, in vsaj dveh poštenih
mož zaprisegla zakonsko zvestobo; eden od drujiga proč pa
na skrivnim jo prelondjevala — kadar se bota pokazala, de
sta bila v življenju le prešestnika, kterim sveti apostel kraj
v peklu pripravljen odkaže. — Kakšno osramotenje na tisti
strašni dan splohne sodbe pred celim svetam za taistiga pri-
jatla, kteri je tukaj na svetu svojiga bližnjiga le na videz,
v oči ljubil, v ustih med nosil, v sercu pak meč brusil, na
tiharna ga čertil, podlezaval, obrekaval, ob dobro ime, ob
vse spravil — kadar se bo ta prijatel na sodnji dan prikazal,
de je on bil tebi v življenju to, kar Judež Iskarjot Jezusu.
— Kakšen zasmeh in kolika sramota za nas vse na tisti straš¬
ni dan splohne sodbe, če smo v življenju svoje hudobne dela
pred svetam zakrivati vedili, dobre pak razglasovali, de bi
si svet misliti ne mogel, de smo mi kaj hudobniga storiti v
stanu. Taki in pa le taki se bomo pokazali pred sodnjim što¬
lam, kakoršni smo v resnici v življenju bili.

Ljubi moji! kar jaz tukaj govorim, to se bo enkrat go¬
tovo zgodilo. Na tisti strašni dan splohne sodbe bote vidili
vi, ki ste dans moji poslušava', prevelike grehe moje, pa
tudi jaz bom vidil vaše; zakaj ker bo Jezus Kristus vsaciga
sodil ino sicer pravično sodil, bo tudi vsaciga notranje nagi¬
be ino naklepe, kteri so njega pri ispolnavanju njegovih del
vodili, celimu človeškimu rodu odkril in oznanil, tako de bo
slehern spoznal ino spoznati mogel ino reči: Pravičen si ti,
o Gospod, ino pravične so sodbe tvoje.  Ps. 118, 137. —
Tadaj, kolikanj večkrat mi to gotovo resnico, de tudi na
skrivnim storjene hudobne dela enkrat brez vsiga dvoma na
svitlobo prišle bodo, pomislimo, tolikanj koristniši bo ona za
nas ino sicer pervič:

1. Kadarkoli bomo v hudobno, krivično, pregrešno dja-
nje vabljeni, ino zapeljivec ali zapeljivka veli: Sej se bo to
le na tiharna, na skrivnim zgodilo; ta greh jaz nase vzamem;
živa duša nas v tem djanju zasačila ne bo; pa skrito bo ono
tudi ostalo, zanesi se le name, sej veš, de molčati znam; o
takrat, v tako živi skušnjavi naj nas ostraši ino prešine da¬
našnje sveto premišlovanje, naj nas oplaši pred takim skriv¬
nim djanjem, ino pred oči si postavimo ino mislimo namreč:
Če bom jaz tudi s svojim hudobnim skrivnim djanjem ljudi
slepil, božjimu vsigavidijočimu očesu se le vender nikdar skriti

173

ne bom zamogel; njemu je černa polnoč svitlejši, kakor nam
solnce, kadar nam opoldne navpik stoji; mislimo takrat dalje,
ko bi utegnilo tudi moje hudobno djanje za en kratek čas
svetu nepoznano ostati, znajo sčasama le vender take okolj-
šine nastopiti, o kterih bi se ono razodeti zamoglo; mislimo
še dalje, ko bi tudi upati smel, de bom svoje hudobno kri¬
vično djanje seboj v grob nesel, ino ga bodo z menoj v čer-
no zemljo zagernili, bo vender prišel enkrat dan, o kterim bo
z vso svojo gnjusobo in ostudnostjo v moje nar veči osramo-
tenje vsim ljudem očito ino znano postalo. O! ta misel, to
večkratno premišlovanje bi moglo, ako le nismo še vse vere
zgubili, zadost biti, nas vsaciga skrivniga greha ovarvati.
Drugič

2 .  Smo bili pa že dozdaj tako nesrečni, de smo na ti-
hama ino na skrivnim greh dopernašali, zraven se pa s tem
tolažili, saj kakor dozdaj, tako tudi v prihodnje na vselej za
njega nihče vedil ne bo, hočemo vsi vkupej resnično to? oh!
tako poslužimo se tega pripravniga pripomočka, kteriga je
Jezus svoji cerkvi na zemlji zapustil, ne sramujmo se, ne
sramujmo se nikdar, zlast še v tem času svetiga leta ne, nar
skrivniših zmot svojiga serca spovedniku razodeti, kteri od
tega, kar je na spovedi slišal, manj ve, kakor od tega; kar
celo ne ve, kteri od tega gotovo molčati ino pripravljen biti
mora, kakor sveti Janez Nepomučan, raji ino prej svoje živ¬
ljenje dati, kakor kaj iz spovedi povedati; še tudi to vam v
to reč, v spovedno molčanje lahko povem, de še nobeden du¬
hoven, tudi pri zmoteni pameti ne, v kaki bolezni, od tega
bledel ni, kar je kadaj na spovedi slišal, kar je gotova spričba,
de spovedno molčanje je božja reč. Tadaj spovej se svojih
grehov še tako skritih, ino na tihama storjenih še tako ostud¬
nih zgrevano, skesano, ino jaz ti rečem z besedami svetiga
Avguština: Ti boš ispovedan na vselej zakrit, ako ne, boš
nespovedan , celimu svetu razodet. Le na ta način, čisto ino
skesano izpovedan, boš na sodnji dan osramotenju, ktero skriv¬
ne hudodelnike čaka, odšel, pa tudi večni kazni, ktera skriv¬
ne , pa neizpovedane ino nepoboljšane hudodelnike nasleduje.

II. Del

Jezus Kristus govori v svetim evangeliju pri svetim Ja¬
nezu 3. de slehern, kteri hudobno dela, zavoljo tega luč
sovraži ino k luči ne pride, ker se boji, de bi ne bile nje¬
gove hudobne dela svarjene. On pa s temi besedami nikakor
ne pravi tega, kakor de bi na skrivnim storjene krivične dela
brez vsake kazni ostale, zato, ker so skrivne dela ino ker

174

nihče za nje ne ve, ampak s temi besedami hoče on le to
reči, de taisti, kteri na skrivnim hudobije dopernašajo ino
zraven mislijo, de bodo vsaki kazni odšli zavoljo tega, ker
živa človeška duša za njih hudobije ne ve, sami sebe slepijo.
Kakor gotovo bode tudi nar skrivniši hudobno delo poprej
ali poznej, na tem ali na unim svetu na svitlobo prišlo, tako
gotovo bo tudi kaznovano.

Veliko, 13 let je hudobno ravnanje Jožefovih bratov
skrito ino nepokaznjeno ostalo; ali ker jih je deželska pra¬
vica v Egiptu ob času vesolne lakote polvanaanu, kakor sov¬
ražne ogleduhe ptuje dežele terdo imela, jih celo v tamno
ječo potisnila; takrat so se spomnili svojiga hudobniga djanja,
solz svojiga nedolžniga brata, zdihlejev svojiga do smerti
žalostniga očeta; vestni grizleji so prebadali njih serca, oni
so občutili tako kazen tako globoko, de so zdihovali: Po pra¬
vici , zasluženo terpimo zdaj to kazen, ker smo se nekdaj
nad svojim bratam pregrešili.  Gen. 42, 21.

Če tudi kazen na vsako skrivno hudobno djanje koj ne
pride, kakor je prišla nagla smert na skrivno laž Anania in
Zafire, ali obupljivi samomor na krivično izdavo Judeža Iš-
karjota, je vender gotovo, de hudobne skrivne dela že na
tem svetu vedna kazen neprenehama, ravno tako nevidama,
nasleduje, ktera v strahu in v pekljivih vestnih grizlejih
obstoji.

Mene sicer dozdaj, tako se vsaki skrivni, še nepoznani
hudodelnik sam pri sebi trese in boji, mene sicer ljudje doz¬
daj za hudodelnika ne poznajo, ali ko bi bil jaz izdan in
razodet? Kaj bi jaz počel, ko bi se zvedilo, de sim jaz
vzrok tega nepokoja v soseski, večniga sovraštva med žlahto?
Kaj bi jaz počel, ko bi se zvedilo, de sim jaz zapeljivec
une nedolžnosti? Kaj bi jaz počela, ko bi le moja mati zve-
dili. de sim jim tolikokrat po noči iz hiše ušla, in k godcam
hitela, vasovala, ker so za terdno mislili, de sim sama poči¬
vala, sladko spala, pa še le oči stisnila nisim? Kaj bi jaz
počela, ko bi se zvedilo, de sim sad, kteriga sim grešno
spočela, še grešniši odpravila in odgnala? Kaj bi jaz počel,
ko bi se zvedilo, da sim jaz na uni njivi toliko krompirja
izkopal, toliko grojzdja ino drugiga sadja potergal, toliko
turšice polomil, toliko derv, lislja pokradel? Kaj bi jaz po¬
čel, ko bi se zvedilo, de sim jaz, ki pri svojih sosedih, v
celi soseski za toliko pravičniga moža veljam, de se vse
na mene zanese, de se meni vse zaupa, ker vsi mislijo, de
jim jaz nisim v stanu ne toličko škode storiti, kolikor se v
oči verze, ino ko bi se zdaj zvedilo, de sim jaz sosede per
uni pogodbi za toliko goldinarjev osleparil in ogoljfal, vina,
kteriga sim čistiga prodal, odtočil ino sod z vodo napolnil;

175

pričo, de je v moj dobiček in vuniga zgubiček krivo prisegla,
z nekimi goldinarji podkupil? Kaj bi jaz počel, ko bi se zve-
dilo, de sim jaz pred svetarn toliko pošten mož,per uni tat¬
vini, per unim ropanju bil, de sim jaz pomagal, pa kaj le po¬
magal, še celo zapeljeval, še druge vdinjal, de smo pred
toliko leti na samotnim kraju o terdi polnoči uniga popotnika
napadli, oropali in umorili, tamkej v uno cerkev zlomili, ta-
bernakel odperli, presveto Rešnje Telo raztresli, si svete
posode osvojili, tamkej v zvonik zlezli ino zvon ukradli? O
kaj bi jaz počel, ko bi se te moje krivice in hudobije, za
ktere še moja žena ne ve, urno razglasile ino zvedi le? —
Ko bi se to zvedilo, od sramote bi ne vedil kam pogledati,
jaz bi se do smerti vjedal, ino si še življenje vzel, v vodo
skočil, se ustrelil ali obesil, zakaj meni bi ne bilo na svetu
obstati več. — Glejte! tako je vedni strah razodet biti, za
skrivniga hudodelnika nad vse velika kazen, ktero zmirej se¬
boj v svojih persili nosi, ga kakor mora tlači, ktera ga pov¬
sod grize ino kolje ino mu vsako veselje greni. In ali ni to
zadost velika kazen, vedno v strahu ino trepetu živeti? Jaz
menim, pravičniga v nar smradijivši ječi zapertiga, za roke
ino noge vklenjeniga verige tolikanj ne težijo, kot razdražena
vest skrivniga hudodelnika teži ino peče.

Pa postavimo tudi, de Rog iz nar modrejših namenov,
kterih mi nikakor razumeti ne zamoremo, skrivne hudobne
dela na tem svetu brez vse kazni pusti, take nepoznane hu-
dodelnike s premoženjem obdaruje, jim vsiga v obilnosti daja,
ino se srečne na premoženju ino zdravju štejejo; pristavimo
še tudi to, de se tako sirovi ino divji ljudje na svetu najdejo,
kteri se svojih skrivnih hudobij še veselijo ino vestnih griz-
lejev celo nič ne občutijo; ali menite, de bodo njih skrivne
pregrehe na unim svetu, v večnosti ravno tako brez vse kazni
ostale, de se njih zaspala vest nikdar zbudila ne bo ? O zdra¬
mila se bo zaspala vest, kazen bo za greham prišla, če ne
prej, pa poslej, gotovo v večnosti! Kakor gotovo bo tamkej
vse na svitlobo prišlo, tako gotovo bo tudi vse, kar je pre-
grešniga ino s pravo pokoro ni očišeniga, kaznovano.

Sin človekov, pravi Jezus Kristus sam v svetim evan¬
geliju, Mat. 25.  bo na sodnji dan tem, kteri bodo na njegovi
desni strani stali, ino so v življenju očitno ali na skrivnim
dobre dela dopernašali, govoril rekoč: Pridite vi, ljubljeni
mojiga Očeta, in posedite kraljestvo , ktero vam je priprav¬
ljeno od začetka sveta.  Unim pa, kteri bodo ali zavoljo
svojih znanih ali neznanih, skrivnih ali očitnih hudobij na levi
strani stali, bo paserdito govoril tako: Poberite se od mene,
vi prekleli , v večni ogenj , v unanje tame , kjer bo jok ino
škripanje z zobmi , kteri je satanu in njegovim nasledni-

176

kam pripravljen.  Kakor gotovo bo takrat Jezus, vsako tudi
nar manjši dobro delo v njegovim imenu storjeno, povernil
in poplačal v nebesih, tako bo tudi vsako na skrivnim stor¬
jeno hudobno delo sovražil ino kaznil v peklu z večnim
ognjem.

Ino kako neizrekljivo velika bo ta kazen! večna bo, ni¬
kdar ne bo nehala, nje zapopasti nisi nikakor v stanu. —
Kadar boš v večnosti tam, v peklu gorel ino terpel toliko
jezer ino jezer milionov let, kolikor je listja v vsih gojzdih,
kolikor kapljic vode v vsih rekah, kolikor prahu na zemlji,
večna kazen ti ni še za eno samo minuto prikrajšana, ona
se ti bo vedno začenjala, pa nikdar nehala; večnost je večna,
brez kraja in konca. O kako neizrekljivo strašna kazen je
večna kazen! Tisti, kteri je tukaj na svetu na skrivnim hu¬
dobije dopernašal, skrivaj goljfal , skrivaj kradel, skrivaj
sleparil, skrivaj nesramnost dopernašal, je luč sovražil, ino
zdaj bo on od Jezusa, prave luči, vekomaj zaveržen. On je
na tem svetu več tamo kot luč ljubil, ker seje bal, de bi
bile njegove hudobne dela kaznjene, ino zdaj bo večna tarna
njegov delež, ino nobene rešitve iz nje. On bo slišal ino vi¬
di), kako bodo izvoljeni, zahvalne pesmi prepevaje, med sabo
se objemaje ino pozdravljaje, v Gospodovo veselje šli; — in
on bo s slepo trumo vsih zaverženih med IOOO izdajanjem
in preklinjevanjem v unajne tame veržen, iz kterih nobeniga
odrešenja ni. O Bog, neskončno usmiljeni Oče nebeški! reši
me po svoji neskončni milosti večne kazni, reši vse moje po-
slušavce te strašne kazni! l J a kaj le mislite, de je on dolžan
nam svojiga angela poslati, de bi nas za lase izlekel iz greha
ino grešne priložnosti, kot ga je Lotu poslal, de gaje  za
roke izpeljal iz Sodome? — Rešimo se sami, dokler je še
rešitev mogoče.

Ljubi moji! rešitev nam je še mogoče, pa le tako dolgo,
dokler živimo ino se gibljemo na svetu: Bog sam nam jo tako
rekoč po materi katoliški cerkvi ponuja, gotovo marsikakimu
zmed nas v svetim letu zadnjipot; zakaj več kot gotovo je,
de ob času, kadar bo zopet odpustek svetiga leta, ali le samo
v podobi svetiga leta, kakor je ravno zdaj, marsikakiga zmed
nas iz te doline solz že zmanjkalo bo, ino le sami sebi, svoji
nemarnosti in lenobi, svoji pozabljivosti ino terdovratnosti bo¬
mo mogli prišteti, ako bomo pogubljeni, pahnjeni v pekel.
Bog sam nas bo na laž stavil, ako se bomo hotli, izgovarjati,
de nismo imeli priložnosti se izveličati, de nam nihče ni ka¬
zal, de nismo znali pota, kteri bi nas odpeljal od pekla ino
pripeljal v nebo. Oznanujejo, pripovedujejo vam vaši dušni
pastirji, o, de bi jih le poslušali, vsako nedeljo, vsak zapo¬
vedani praznik; dušice moje! ne žalite Boga, varite se greha,

177

ljubite njemu nasprotno čednost; povedal sim tudi jaz vam
dans: varite se vsaciga tudi skrivniga greha, ker vsak tudi
v nar gostejši tami storjeni greh enkrat na svitlo pride, ino
ravno tako gotovo tudi kaznjen bode. Ste  bili pa vi že do-
zdaj tako nesrečni, očitno ali na skrivnim Boga žaliti ino greh
storiti; strahujte greh, kakor uči sveti Krizostom, sami nad
seboj ga bote pak strahovali, ako se ga skesano, odkrito-
serčno spoveste, po svoji moči za njega zadostite, ino ga z
resničnim poboljšanjem popravite. Pazite dobro, jaz rečem:
s resničnim 'poboljšanjem , ktero hoče, de se zanaprej tistih
hiš, tistih drušin, tistih tovaršij, tistih priložnost skerbno
ogibljete, nikdar več v nje ne zahajate, ktere so vam več¬
krat vzrok bile, na skrivnim grešiti; hodite zanaprej, kakor
po dnevu, tako tudi po noči vselej pošteno, de bodo ljudje
vaše dobre dela vidili, ino hvalili Očeta, hteri je v nebesih.
Mat. 5, 16.

Ti pa, o ljubi Jezus! v podobi beliga kruha v presve¬
tim zakramentu tukaj izpostavljen, glej! na svojih grešnih
kolenih pred Teboj klečimo ino Te molimo praviga Boga;
prosimo posebno za to gnado, de se dobrot svetiga leta po-
polnama vdeležimo, se tako v duhu prenovimo , de smo pri¬
hodnjič pripravljeni prej vsako zgubo terpeti, kot zgubiti Tebe
o Jezus! Vse naše sklepanje je pa prazno, ako ga ti ne bla¬
gosloviš. Blagoslovi torej nas, in vse naše dobre sklepe v
svetim letu storjene. Amen.

12

V svetim Križu blizo Ajdovšine 1852.

V  cerkvi 00. Kapucinarjev

na nedolžnih otročičev dan

o priložnosti, ktera je v poprešnji pridigi omenjena.

Imaš sinove, imej jih terdo, de ne bodo
svojoglavni; imaš hčere, skerbi za njih
čistost, ino ne kaži jim preprijazniga
£f&E (Ifdit  obličja. Modr. 7, 25. 26

JBls ako žalosten, ljubi moji! je bil nekdaj današnji dan,
o kterim je grozoviti Herod tolikanj nedolžnih otročičev po¬
moriti dal. Popisati žalost mater tistih in očetov tih, kterim
so bili otroci spod dveh let s silo iz rok iztergani ino pokla¬
ni, bi se jaz dans zastonj trudil, ker meni tega nikakor mo¬
goče ni. — Pa če se že ve matere solzite ino težko utola-
žite, ako vam kako dete le po dolgi bolezni, ktera je vender
gotovo znamnje smerti, umerje; oh! kolikanj več lahko po
pravici rečeni, so plakale tiste matere v Betlehemu ino krog
njega, ko so od Heroda razposlani trinogi jim zdrave otro¬
čiče od pers tergali in podavili, jih iz zibelike za nožiče po-
prijemali ino z glavicami ob stene treskali; otročičem, ko so
komaj očeta in mamo klicati začenjali, ino se jim hvaležno
nasmehovali, nož v perse zasadili in jih poklali. — Koliko
žalost občutile, koliko britkih solz pretočile so te matere, le
ve matere nar ložej zapopadete. Njih mili jok, njih britki
stok, se mi dozdeva pa tudi na moje ušesa doni tako: O gro¬
zovitesž! ihti obsolzena mati, z levo svojiga ljubčika na persi
pritiska, z desno pa meč lovi, s kterim ga rabelj presuniti
hoče, o grozovitež! toliko otrok zavoljo eniga pomoriš, pa
tega, kteriga išeš, gotovo nikdar dobil ne boš. — O grozo¬
vitež! kliče druga, ker svojiga otročička pred tem trinogam

1?9

skriva, kaj me ne poznaš, de sim le uboga, revna judinja,
kako bo kadaj moj sinček Heroda s prestola, spodrinil, ino
sam sebe na taistiga posadil? O černa duša Herodova, po¬
jema druga, ker v omedlevico pade nad obledeno trupiice
svojiga otročiča, oh! koliko sim v porodu prestala, ino zdaj
mi sad mojiga telesa pokončaš; bolje bi bilo zdaj za me, ko
bi nikdar rodila, dojila ne bila. — Tako so tulile, tako se
solzile matere, pa tudi očetje, starejši bratje ino sestrice za
njimi; pa kolikanj več seje žalovalo, jokalo, tolikanj obil-
niši je tekla kri nedolžnih otročičev; na zemlji je bil krik ino
jok, v nebesih pa angelsko veselje, ker ti nedolžni otročiči,
keršeni v svoji lastni kervi so šli doli pred pekel, kjer so
sveti očaki pričakovali, de jim bo odrešenik nebeške vrata
odperl. — Spomin te grozovite morije obhaja sveta mati ka¬
toliška cerkev vsak četerti božični praznik na današnji dan,
ino ga imenuje praznik nedolžnih otročičev.

Starši! vprašam tudi jaz zdaj vas eno resnobno besedo,
in odgovorite mi: Bi ne bilo le bolje za vas, de bi bil tudi
k vam, v vaše hiše, kmalo po porodu, koj po svetim kerstu,
kak trinog svoje rabeljne poslal, de bi bili vaše otroke, po¬
klali, podavili, jim vratove zavili in jih pokončali? k vam, v
vaše hiše, v kterih vsak dan izgovarjate, de bi se bili prej
zadušili, ko so k svetimu kerstu prišli? k vam, v vaše hiše,
v kterih izgovarjate, de bi poginili, de bi jih strela iz jazni-
ga ubila, de bi jih satan z dušo in telesam nesel? k vam, v
vaše hiše, ki preklinjate tisto uro, v kteri ste jih na svet ro¬
dili? Bi ne bilo le bolje, de bi bili zdaj tamkej v nebesih s
svojo nedolžnostjo shranjeni, ino jih vi imeli svetnike, an¬
gelce v nebesih za zvoje posebne priprošnike, kakor de jih
imate žive,kervavo šibo, ktero ste si v njih sami spletli, po—
hujšane po vašim lastnim zaderžanju, in v njih pred Bogam
svoje nar veči tožnike? — Jezero in jezerokrat bi bilo to
bolje za vas, ino tiste solze, ktere bi bili vi takrat pretočili,
bi se vam bile že nekdaj posušile; tako se pa še zmirej jo¬
čete, ali če tudi vročih solz ne pretakate, se vam pa le ven-
der zavoljo njih serce žalosti topi.

Vi zdihujete ino tožite, čez otroke, čez odrašene fan¬
tine, pa tudi dekleta, de ne poznajo druziga solnca kot lu¬
ne, ne druziga roženkranca, kot krogelj za premetavati, ne
druzih svetinj, kot kvart, ne druziga veselja kot plesa, ne
druge molitve, kot kletve. Vi zdihujete ino tožite, de vašim
otrokam ni nobena reč zadosti sveta; ne hiša božja, ker se
ji umikajo, ali če vanjo pridejo, le zijale prodajajo, ne božja
beseda, ker se ji posmehujejo ino pridigarja oponašajo; vi
zdihujete ino tožite, de vašim otrokam ni nobena čednost više
lepa ino posnemanja vredna; ne resnica, ker lažejo, kakor

13 *

180

bi ti orehe tresel; ne sramožljivost, ker živijo, kakor mula
in mezeg, kteri nimajo pameti; ne zmernost, ker le bokale
prazniti jim diši; ne ponižnost, ker le ošabno oblačiti se ino
prešerno hoditi jih mika; ne tihota, ker bi le vedno vriskali,
potepali se, ino po noči nesramno peli. Vi starši! o po pra¬
vici, po pravici tožite čez svoje otroke, de so tem ali tim
enakim pregreham vdani; ali pa tudi veste, kdo je zadnji
vzrok vsiga tega? — Nar veči del ste vi starši sami vzrok
vsiga tega, ker jih niste zadosti učili takrat, dokler se jih
je nauk še prijemal, dokler je bila še glava mehka, serce še
nedolžno ino nepopačeno, ker jih niste strahovali, dokler je
še šiba kaj pomagala, kratko, vi starši, ste zadnji vzrok
porednosti svojih otrok, ker ste z njimi od mladih nog pre¬
mehko ravnali, ino iz slepe ljubezni do njih tega nad njimi
viditi hotli niste, kar je cel svet vidil, kot nekdaj Heli nad
svojima hudobnima otrokama Ofnitam ino Finezam. Ali,
ljubi starši moji! modri mož v svetim pismu drugač uči, ker
pravi: Imaš sinove? derki jih ter do, de ne bodo svojoglavni ,
imaš hčere? skerbi za njih čistost, ino ne kaki jim prepri-
jazniga obličja.  Modr. 7, 25. 26. — Kar ste, ljubi starši!
dozdaj pri svojih otrocih zamudili, to je potreba, kolikor moč;
v prihodnje popraviti; vi pa, ki imate dozdaj še nedolžne
otročiče, ali jih še celo pričakujete, varite jih od mladih nog
vsiga hudiga; vsim vkupej pa želim dans dokazati, kaj so
starši svojim otrokam za njih truplo, kaj za njih dušo storiti
dolžni.

Speljava.

Kakor hitro godci odgodejo , gosti minejo ino se svatje
razidejo, novozaročenih skorej perve želje so, de bi Gospod
Bog njih zakon blagoslovil, ino jim njih sad- viditi dal, dal
erba pošteniga. Kar želijo, nar veči del ob letu že dosežejo,
oče ino mati postanejo, ino že jih veže nova dolžnost, sker-
beti novo rojenimu otroku za potrebni živež in za gorko ob¬
leko. — Kakor lastovica po zraku leta, de kako muhico ulo¬
vi, ali senica po drevesu skaklja, de kako gosenco pobere,
ali se postovka iz visočine na zemljo spusti, de červiča na-
kavsa, ino veselo, veselo v gnejzdo ferfoli, de mladimu v
kljun spusti, kar je s toliko marljivostjo nabrala, ino na go¬
lih mladih tako dolgo sedi in jih greje, de jim perje zraste
ino izleteti morejo; tako so tudi starši po naturnih zapo¬
vedih dolžni novorojenimu detetu skerbeti za potrebni živež,
de lakote ne umerje,ino za gorko odejo in obleko, de mraza
ne pogine«

181

Kar živež in obleko mladimu otroku zadene, zlasti če
imajo še le eno, dvoje, troje njih, storijo starši prej preveč,
kot premalo, čez svoj stan, čez svoje premoženje, storijo
več, kot so storiti doižni ino to je greh; storijo preveč, ker
svoje otroke v jedilih razvajajo, in jih s kofetam, z vinam,
kaj — sem ter tje še celo s žganjem zalivajo prej, kot hoditi
zamorejo ino se prekrižati znajo. Lahko je otroka predobriga
navaditi, pa jako težko ga je odvaditi; v nar zgodnjiši mla¬
dosti razvajeno dete bo tudi izberljiv mož, če kadaj možko
starost doživi; kar tako na sladčice navajeno dete poželi, to
mora imeti, če ne dobi z lepo, se pa kuja in joče, de vse
po hiši od veka glava boli in se tudi po celi vasi razlega,
ino mati, ne de bi svojimu nagajivimu ljubčiku termo s šibo
izgnala, ino mu jo prav prav gorko opisala, še gre, stika
in iše po vsili kotih, ino če doma ni, še k sosedi poskoči
ino na posodo vzame, de le svojiga cmihovca potolaži.

S tem matere! pa vender nikakor ne rečem, de bi lač—
nimu otroku, ki jesti prosi, jesti dati ne smele; otrok mora
jesti, de raste ino čverst postane; otroci morajo večkrat je¬
sti imeti, kot odrašeni, večkrat pa po malim, ino taciga se
jim da, če so zdravi, kar se pri hiši ima; torej ne toliko, de
bi otroci zmirej napeti hodili, kot sod, pa tudi ne tako pičlo
ino skopo, de bi bili tako tenki, kot igla; v vsim pravo mero
imejte, tako ne bodo otroci razvajeni tudi ne omehkuženi.
Gotovo bo na pravim mestu rečeno, če vam, starši, odsve¬
tujem iz somnja ino božjih potov otrokam lecta ino drugih
sladkarij domu nositi, ker od ene plati te sladčice za zdravje
nikakor niso, od druge mehkužnost redijo, od tretje so še
celo za dušo nevarne ali zastran pohujšljivih podob, kakor
tudi sramožljivosti jako nevarnih napisov. Če jim kaj z bo-
žjiga pota domu pernesti morate, ker se vam tudi otroci za
to priporočajo, prinesite jim poleg kakih igrač le tečniga kruha,
nikakor pa sladčic. Več kot v jedi in v pijači pa v obleki
starši svoje otroke razvadijo, ker starši, sami popolnama
kmečki, že bolj spačeno, bolj na gosposko oblačijo otroke
svoje, jih ošabno krišpajo, lišpajo, olišpane drugim kažejo
ino zadosti prehvaliti ne morejo, kako so lepi in kako se jim
ta ali druga obleka prileže. Dete tako košato, našter-
kano v špicah, v mrežah, de vse od njega šterli, samo sebe
ošabno, dopadljivo ogleduje kot pav, ino misli, de res kaj
več velja, ker lepo drago obleko ima, hitro se domačiga pri¬
delka sramuje ino zaničljivo ogleduje druge otroke, ki niso
tako oblečeni kot ono. Glejte, tako se napuhu že v mladini
sercu gnjezdo nanosi, ki se sčasama izvali, zgodnja, perje
dobiva, obraste, ves goden izleti, leta široko in visoko, pa
zadnjič prav nizko obsedi. — Napuh gre pred padcam: ino

182

skorej vse taiste, kteri so na pot pregrehe zašli, s svojim
životain kupčujejo, ino so se strašno globoko zmotili, bote
našli, če na zadnji vzrok priti hočete, de so v pervi mlado¬
sti že zvesti strežeji gizdosti bili, h kteri so jim nar veči
del zadosti zarano že njihovi starši pot pokazali. —

Starši! kar ste svojim otrokam storiti dolžni, je torej
to, de jim skerbite za zdrav živež, za tako obleko, kakor
se vašimu stanu spodobi, ino pa tudi kakor je po vašim pre¬
moženju, tako bote zdrave, čverste, z malim zadovoljne otroke
odredili, kteri bodo še v sivi starosti povedati znali, de jih
vi v pervi mladosti, ne v jedi, ne v pijači, ne v obleki raz¬
vadili niste, kar bi še dan današnji marsikaka stara babela
povedati znala, de ona nekdaj v svoji mladosti pri svojih star¬
ših tacih razvad vidila ino poznala ni, ktere se pa dan da¬
našnji že v nar borniši bajti tako dobro špogajo,kot v umet¬
no pozidani grajšini.

Več kot za truplo, so pa starši dolžni, svojim otrokam
skerbeti za njih dušo. V mladim otroku, ki se vam porodi,
dobro in hudo skrito, povito leži; kar se bo prej zbudilo, to
ga bo vodilo, gonilo po potu čednosti ali pa potu pregrehe.
Po navadi in po žalostni skušnji naši se pa hudo nagnjenje
urneje zbudi kot dobro, ino ker so starši, varhi in odgojitelji
svojih otrok, tega zbujenja perva priča, čigava torej, kot
njih, je tudi perva dolžnost, jih hudiga odvaditi ino čednosti
privaditi? Kar mati pri otroku zamudi, tega nobena šola ne
popravi, pa tudi palica ne poboljša. Hudobija , pravi sveti
Duh, je globoko v dečkovo serce vsajena, le šiba jo bo iz¬
hodila.  Prov. 22,  15. Splohni pregovor se pa tako glasi:
Kar hoče kopriva biti, to že od mladiga peče. Veste, ktera
je natora koprive? Ona je ta, de poprijeta speče ino roka
po tem še oteče, ali vsaj repeča postane, ino ta njena last¬
nost, dokler raste, se spremeniti ne da, kopriva vselej pe¬
če; vender pa otroška natora, ki se v slabo naklanja, se v
dobro spremeniti zamore, ako se le zgodej popravljati začne.
Kar tadaj iz mladiga otroka imeti želite, to bote tudi iz njega
imeli, angela ali pa hudiča; dobriga ali pa hudobniga člove¬
ka bote iz njega odredili.

Mlado drevo, de lepo ravno raste, skerbni verlnar ob¬
reže, k kolu priveže, de ga vihar ne polomi, ino dokler se
kako presajeno mlado drevesce pravterdno prijelo ni ino za¬
dosti globokih korenin ni pognalo, tudi pridno zaliva, de ne
zvene in se ne posuši. Glejte, ljubi starši! tudi vaši otroci
so take mlade drevesca, ktere so v vertu vašiga pošteniga
zakona izrastle, kteri otroci bodo skorej zdivjali, ako jih vi
ne bote zgodej trebili slabih navad; ino kar je kol mladimu
drevescu, to je vaš dober zgled vašim otrokam, ino kar pri-

livanje mladimu drevescu k rastvu pripomore, to pripomore
dobri odreji otrok vaš dober nauk. De bote pa svoje otroke
lepo podučiti zamogli, je potrebno, de ste vi sami v keršan-
skim nauku dobro podučeni; ravno tako, ako še ne več, je
pa tudi potrebno, de to, kar z besedo učite, tudi s svojini
lastnim zgledam poterdite. Gotovo je, de otroci se učijo ve¬
liko po besedah, še več pa po zgledih, kar nam znani pre¬
govor poterdi, ki pravi: Besede le mičejo, zgledi pa vlečejo.

Starši, hvala Bogu! z besedo sicer lepo učijo, kakor
vejo ino znajo, pa to, to je nad vse žalostno, de s svojim
slabim zgledam vse poderejo , kar so gorko z besedo učili
ino priporočevali; zakaj zopet gotovo je, de en sam slab
zgled toliko podere, de tega tudi sto dobrih naukov ne po¬
pravi.

Vi starši! postavim, učite svoje otroke, de morajo vas
vselej radi, urno ino naglo ubogati, vas spoštovati ino vam
pokorni biti; vi jim pravite pogosto, ako želijo dolgo srečno
ino mirno živeti na svetu, ino blagoslova čelerte zapovedi
božje se vdeležiti, vas morajo spoštovati, ljubiti ino vam
hvaležni biti, de jih te njihove dolžnosti do vas bolj prepri¬
čate, jim tudi naštejete velike dobrote, ktere so otroci od
vas že prejeli itd. Keršanskih staršev vredin je ta nauk; —
v hiši pa imate stare očete ino stare matere, taste ino taše,
s kterimi vi sami nič kaj lepo, marveč le gerdo ravnate,
vpričo svojih otrok čez nje godernjate, jih kolnete, zmerjate
ino jim smert želite, živež kratite, ali če jim ga tudi v kaki
umazani posodi podaste, stokrat oponašate to, kar ste jim
dati dolžni že po zakonih narave kakor po zakonih izročivnih
pisem, oh Bog hotel! de bi se z njimi še ne cukali in jih ne
suvali. — Pri takim slabim zgledu kaj bo pomagal vaš dobri
nauk? Vi drugač učite, ino drugač ravnate, ali s tem na¬
sprotnim zgledam vsiga do tal ne poderete, kar ste z besedo
tako mično priporočevali? — Ali spomnite se pogovorov: Ka¬
kor se gode, tako se pleše; kakor stara ptica poje, tako
nauči tudi mlade svoje, kakor vi s svojimi starimi ravnate,
tako bodo enkrat tudi vaši otroci z vami ravnali, kar nam
sto in sto žalostnih zgledov poterdi, pa le eniga znaniga vam
tukaj povem. Nek zarobljen, neotesan, nehvaležin sin, ka¬
kor dan današnji tacih mende celo tudi ne primanjkuje, se s
svojim starim ocetam neki dan tako močno skrega, de si na
vse zadnje še celo v lase skočita; sin kakor mlaji ino čver-
steji svojiga stariga slabotniga očeta treši in potlači, lasa in
za lase čez prag po stopnicah na dvoriše vleče. Ko ga čez
prag do spodnje stopnice privleče, se ve godernjaje, mer-
mraje ino preklinjevaje, stari oče svojiga sina za božjo voljo
prosi, de je zadosti, de naj ga spusti, de več ni zaslužil.

184

Sin gromi nad očetam, zakaj bi te jaz tukaj pustil zdaj, me¬
niš, de moči nimam te le dalej vleči? O pusti, pusti me,
ječi stari, zakaj? bara zopet sin. Zato, odgovori ino spozna
stari, ker tudi jaz svojiga ranjciga očeta sim le do stopnice
privlekel bil. — Starši! ne poderajte svojiga lepiga nauka s
slabim zgledam , imejte svoje stare za ljubo, tako bodo en¬
krat tudi vaši otroci za ljubo vas imeli, vas bodo na vselej
spoštovali.

Vi, starši, učite na dalej svoje otroke, de ne smejo
krasti, de tatvina je velik greh, tako velik, de ne bo prej
odpušen, dokler se ukradeno blago pravimu gospodarju ne
poverne, kleti, rotiti se je ravno tako velik greh. Dober je
ta nauk, vse prav je tako, pa kaj pomaga, če pa vi sami
vpričo svojih otrok, tamkej nekaj derv, tukaj nekaj listja,
tamkej nekaj grojzdja, tukaj kako pest bek na leškim vza¬
mete , domu nesete in otroci vse to vidijo; ali pa če otroci
sami kaj domu prineso ino vi dobro veste, de tega na vašim
polju bilo ni, de kaj taciga pod vašo streho najti ni, k temu
moičite, ne poprašate, od kod to imajo, kje so vzeli, ino
ko ste prepričani, de je ukradeno, ne ukažete nazaj dati,
ne ukažete domu nesti. Kaj pomaga otrokam le pridigovati,
kleti, rotiti se, zdajati, preklinjati je greh, če pa vi sami
vpričo njih ino nad njimi tako neznano kolnete, de morajo
poštenimu kristjanu lasje na kviško stopati ino se je čuditi,
de se vam zemlja pod nogami ne odpre ir.o vas živih ne po¬
žre. — Ali tako hujših otrok ne napravite, kakor de bi jim
ne bili nikdar kaj od Kristusoviga nauka povedali? —

Vi, očetje, učite svoje otroke, de lepa čednost je zmer¬
nost jedi ino pijači, vi učite z besedo ino še velikokrat opo-
navljate , de vsakimu človeku je ljubo ino drago njegovo do¬
bro ime , de ga naš bližnji nima na prodaj ne za sreberni,
ne za zlati denar, in jih torej učite, de naj se varujejo pi¬
jančevanja , de naj vselej lepo in spodobno od svojiga bliž-
njiga govorijo, njegove pregreške prej s plajšem keršanske
ljubezni zakrijejo , kot raznašajo. Vse prav je tako; pa kaj
pomaga, ker jim vi sami v ravno tih čednostih z nar slab¬
šimi zgledi svetite, ker večkrat, zlasti še ob nedeljah ino
zapovedanih praznikih ino skorej vselej , kadar ste se k go¬
sposki zastran svojih opravkov z doma podali, vsi vinjeni,
pijani ko čep, domu pritavate, gromite nad nedolžno dru¬
žino, razsajate ino razbijate, de drugi dan revna gospodinja
za vami komaj počedi, črepine razdrobljenih loncov pospravi
ino kose polomljenih stolicov na ogenj znosi; kaj pomaga le
učiti, svojiga bližnjiga na časti ne poškodovati, ker pa vi
sami vpričo otrok svojiga bližnjiga opravljate, oderate do-
briga imena tako neusmiljeno, kakor so nekdaj neverni ajdje

185

svetimu Jerneju kožo derli. Le samo ta nauk, uči sveti Gre¬
gor , se človeka globoko prime , ino sad obrodi, ki ga ta,
kteri ga daje, s svojim lastnim zgledam poterdi.

Vi, očetje, učite svoje odrašene fante, ako hočejo pridni
gospodarji biti, kadaj kaj imeti, se morajo zraven pijanče¬
vanja varovati tudi iger; pa glejte! marsikteri očetje med
nami pa sami le preradi po službi božji, kaj ? še celo med
keršanskim naukam in blagoslovam, na očitnih krajih na kro-
glje igrajo, ali pa v hiši za mizo kvarte mešajo; je pa oče
igravec ino kvartopirec, bodo tudi njega otroci kmalo od
kristjanskiga nauka ostajali, se potikali, po kakih dvoriših
klatili, kroglje ali pa krajcarje premetavali, ali pa za kako
mejo kvarte mešali, kar sim sam že večkrat vidil, podolž-
nostno posvaril, pa kar se spomnim, sim bil zavoljo tega le
zasmehovan.

Ve, matere, kaj ne? učite svoje hčere, de naj vselej
ino povsod poštene, sramožljive bodo, de naj nikjer, zlasti
še na samotnih krajih , o mraku ne, same s fanti ne posta¬
jajo, ino naj nikakor ne verjamejo njih zlatim obljubam ino
pa veliko veliko lagani ljubezni; dober je ta nauk , pa kaj ?
ker ve same , posebno, ko bi ga še kaj v glavo dobile, uma¬
zano pred njimi govorite, ali take pogovore z neko radostjo
poslušate; kadar je ples v komunu, jim na taistiga nikakor
ne branite, temuč vas še veseli, če so od kakih postopačov
na taiste povabljene, ker menite , de jih bote ložej zvele, ali
če jim tudi nekoliko branite , ino so se vam ponoči iz hiše
ukradle ino zgubile, jih ne greste iskat, pete ne vzdignete,
ker si mislite, sej sim jaz tudi taka bila ino svoji materi uha¬
jala. Matere! saj veste, de noč ima svojo moč, pa vedite
tudi, de vaših hčera grehi so tudi vaši grebi, ako jim vi hu-
diga delati ne branite, kadar zamoreie. Naj se vam torej
ne toži v tacih priložnostih vstati, ino pogledat iti; saj bi
gotovo tudi vstale, ako bi vam le kako živinče v hlevu po¬
noči neznano mukalo. —

Ve, matere, učite svoje hčere, de obleka dekline ne
stori, de pod široko nabavdanim , lepo pisanim krilam vselej
hpo serce ne prebiva; ve pravite, de perstani na roki, sre-
berne zaponke na čevljih, zlati uhani v ušesih ino pa kak
motoz stakljenih korald na vratu, v ktere le zamorke toliko
ceno stavijo, jih pred Bogam nič vredniši ne stori. Dober je
ta nauk, 'ko bi ga ve tudi vselej proti njim spolnile, pa ža-
libog! ravno takrat, kadar vas hčere za nove krila napletajo,
se vam lažejo in ližejo , se od njih prekaniti daste, ino če
niste toliko modro prigospodinile, še kanto drugam sežete, de
le toliko spravite, de njihovim bedastim željam ustrežete. —
Jaz vender s tem nikakor ne rečem, de naj bi vaše hčere

186

umazane ino raztergane hodile, ker po ublatenim oblačilu bi
se ravno lako lahko spoznala njih lenoba, kakor se spozna
po prevelikim lišpanju njih uboštvo na pameti.

Ve, matere, učite svoje hčere, de pridnost ino delav¬
nost je, kar vsaciga človeka , posebno pa še deklino greha
ovaruje; ve pravite, lepo šivati, čedno prati ino tenko presti
znati, je nar gorši interna, ktero ona kadaj iz hiše ponese
in ženinu prinese, same ve pa v časih postajate, s sosedo
kramljate, za iglo ne primete in kolovrat le poredkama za¬
sučete. Jabelko, pravijo, daleč od debla ne pade; kakoršni
starši, takšni tudi njihovi otroci. Kakor le redko se primeri,
de bi dobri pošteni starši, slabe razujzdane otroke imeli;
ravno tako redko, še veliko redkeji je, de bi hudobni starši
dobro otroke imeli, ker, če ravno z besedo tudi lepo učijo,
pa s svojim slabim zgledam vse poderejo.

Veliko žalostniga, malo, skorej celo nič veseliga v da¬
našnjih časih ne slišimo ; hudobija raste , razujzdanost doje¬
ma ino pregrešnost je silno visoko dokipela; veste kaj, rekel
bi skorej , de je svet sedanji dan tako hudoben ino pregre-
šin , kakor je bil nekdaj v času očaka Noeta ali pravičniga
Abrahama, kadar je Bog pervikrat vse ljudi razun Noetove
družine osem oseb, z vodo pokončal, ino drugič pet sosednih
mest z žveplenim ognjem požgal. V dokazo tega bi vam ve-
dil povedati, ko bi me sram ne bilo , kar novine donašajo,
kako jako se množi pri nas, v naših krajih število nezakon¬
skih otrok, kako tudi druge hudobije ino pregrehe, tatvina,
ropanje, morija, punti neprestrašeno svojo glavo vzdigujejo,
visoko nosijo, in jezo božjo unemajo. — Ljudje, kteri še kaj
vesti imajo, ino se božjiga nauka zvesto deržijo, preiskujejo,
kaj je vender zadnji uzrok hudobij tih; ino vsi z enim gla-
sarn pravijo, de to je kazen božja, s ktero Bog v odreji
svojih otrok zanikerne starše z otroci vred tepo do bele kosti.

Ljubi moji! ne bomo imeli ne, ne mirnih časov, ne ro¬
dovitnih, bogatih letin, ne stanovitniga zdravja, nobene sreče
tako dolgo, dokler starši razujzdanim otrokam na pete ne sto¬
pijo , jim hudo delati, pohujšljivo živeti na vso moč ne bra¬
nijo , kolikor zamorejo , in jih v dobrim ne vadijo. V vaših
rokah , starši! tadaj, leži kervava vojska, ali pa osrečevavni
mir; hude ali pa dobre letine; stanovitno zdravje, ali pa
kužne bolezni; vsiga dobriga se od vas nad ja sveta mati ka¬
toliška cerkev, svitli cesar, in vsi pošteni ljudje; vsiga hu-
diga, ako svojim otrokam za lep nauk ne skerbite, se pa
tudi po vsi pravici le od vas boji. Vaša sveta dolžnost je
tadaj, de skerbite svojim otrokam za lep nauk, de jih toraj
sami podučite, kolikor zamorete, ker skušnja neoveržljivo
uči, de človek nar dalej le to v glavi obderži, kar je že v

187

nar pervi mladosti od svoje matere slišal; pošiljajte jih tudi
pridno v šolo, kjer jo imate, ino kjer je še ni, ne opotav-
Ijajte se, si jo pripraviti, pa ravno tako skerbno vodite svoje
otročiče v cerkev, k sveti maši, k pridigi ino keršanskimu
nauku; ino kadar domu od pridige, od keršanskiga nauka
pridejo, poprašajte jih , kaj so v pridigi, kaj v keršanskim
nauku slišali in ohranili. De bote pa izpraševanje z njimi
storiti zamogli, se že samo od sebe razume, de vi sami med
pridigo in keršanskim naukam dremati ne smete , ampak le
zvesto poslušati. Oh! če vi starši, nam duhovnam pomagali
ne bote, je ves naš trud, ves naš nauk pri mladosti zastonj.
— Kadar kaj napčniga pri svojih otrocih zagledate, ali čez
nje po zvestih prijatlih zveste, pokličite jih pred-se, posva¬
rite, pokregajte podolžnostno; ne molčite takrat, kadar bi
govoriti imeli, ne zatisnite svojih očes, kadar bi še dvojih
zraven potrebovali, de bi prav vidili ino na tenko razločili;
vaša dolžnost je tadaj učiti, opominati, svariti, pa tudi resno
s šibo strahovati. Kdor za svoje , zlast za domače skerbi
nima, ta je vero zatajil, in je hujši od nevernika,  uči sveti
apostel Pavl. I. Tim. 5, 8.

Sejavec, v svetim evangeliju Mat. 13. je šel na svojo
njivo sejat čistiga semena. Ali ko je seme pognalo, se je
prikazala med pšenico tudi ljubka. Hlapci se podvizajo go¬
spodarju naznanit, ino začudevaje se oprašujejo, od kod Iju—
lika med pšenico. In gospodar jim odgovori: Kader so ljudje
spali, je hudoben človek ljulike pnsejal.  Glejte, ljubi starši!
tudi vi sejete zdravi, čisti nauk na njivo nedolžnih serčic lju¬
bih otročičev, varite, de kadar bote vi spali, ali vas poleg
ne bo, de se hodoben človek ne priklati, ino vašimu dobrimu
nauku ljulike pohujšanja ne priseje in tako dobriga semena
ne zaduši; obdajajte svoje otroke s poštenimi čuvaji, ino
skerbite jim sploh za dobre tovarše. S kakoršnim tovaršem
se človek sploh peča, takošen bo sčasama sam ino David
poje: Z dobrimi boš dober , s hudobnimi pa hudoben.  Ps.
17, 27.,  ino neki star, skušan oče je nekdaj svojimu mla-
dimu sinu rekel tako: Sinko, povej mi, kamo greš, ino jaz
ti bom povedal, kdo de boš. Ino gotova je ta. Kakor se člo¬
vek, ki pogosto smolo v rokah derži, osmoli, ali pa z peri-
šem moko iz posode v posodo deva, če se potem še tako
otresa in otepa, z roko na roko tolče, roke le moknate ima;
tako se tudi človek slabih zgledov svojih tovaršev naleze, in
še ne ve, kadaj, kje in kako. Slabih zgledov imamo pa več
kot preveč, ki od slabih tovaršev pridejo; ino ker otroci le
preradi to posnemajo, kar pri druzih vidijo ino slišijo, morajo
starši toliko pazljivši oko na nje imeti, de ne bodo zavoljo
njih zanikernosti časno in večno pogubljeni, de ne bodo še

188

vsi kilavi, ko se jim mleko še iz ust cedi, nar ostudniši pre¬
grehi v kremplje padli. Torej starši! pogosto glejte, kamo
svoje otroke v vas pošiljate, 'kod hodijo, s kom igrajo, kako
se zaderžijo in obnašajo; vaša dolžnost je včasi za otroci
pogledati, de se sami prepričate, kaj delajo. En sam ojster
pogled, ali ena sama vrezna beseda bo velikokrat zadosti, jih
velikiga greha ovarvati. — Skerbite pa tudi, de ne bodo
otroci leni, brez dela postajali. Lenoba,  pravi sveti Krizo-
stom, je tisto gnjezdo , v kterim se vsaka hudobija izvali;
na drugim kraju pa ravno ta sveti oče govori tako: Lenoba
je mati uboštva ino korenina obupanja.

Starši! ne recite torej: otroci niso še za delo. Če ne
znajo ino ne morejo še za plug deržati in z matiko kopati,
naj pa kepe za vami tolčejo; če neznajo še tert rezati; naj
pa rožje za vami poberajo in v snopke vežejo; ino če jim
morebiti zavoljo njihove sedanje šibkosti še tudi tako lohkiga
dela odkazati ne upate, dajte jim pa leče zbirati, kakor je
že sploh po Slovenskim v pregovor prišlo, tako jih bote dela
zgodej privadili, pa tudi slabim zgledam ubranili.

Kadar so otroci odrastli, se dela navadili ino jih vi do¬
ma ali zavoljo obilnosti njih ali pa zavoljo pičlih dohodkov
preživiti ne morete, dajte jih pa v službo, tode k pametnim,
pa poštenim ljudem; dajte jih v službo, tode veliko raji doma
na kmete, kakor pa v kerčme ino velike mesta. Resje sicer,
de po mestih so gorši službe, kakor po kmetih, je pa tudi
po mestih veliko več slabih zgledov, pohujšljivih priložnost
ino zapeljivcov tamkej gomezlja, ino če se tudi v mestih kaj
več prisluži, se to le v cape oberne, in jako malo zavžije.

Kadar pa kakiga sina za dom ravnate, skerbite starši
sami, kakor očak Abraham za svojiga sina Izaka, de se on
s pošteno deklino zaroči, in tako pošten zakon stori. Ne
glejte pa takrat vse ino tolikanj le na unanjo blišavo ino na
goljufni denar, temuč glejte na pridne roke, na žlahtno serce
ino zbrihtano glavo. In dober svet, kteriga v ti zadevi, vam
■starši, in vsim zakona željnim ob času, ki se ravno ženitova-
nje o predpustu bliža, dati zamorem, je le ta: Hočeš v za¬
kon stopiti, hčerko za ženo dobiti; mamko poprej, dobro po¬
glej; je mamka le pridna ženica, bo hčerka nje prava des¬
nica. Kadar svoje sinove ženite, ne dajte jim vsiga premo¬
ženja v roke, češ, bom jaz odstopil ino sin vse gospodarstvo
k oj prevzel, se bo zavoljo tega bogateje oženil; tega očetje!
ne storite zavoljo tega ne, de vas kadaj pogrevalo ne bo.

O koliko si jih lase iz glave puli, z rokami ploska, joče, zdi¬
huje, kesa svoj živi dan, si tudi smerti želi, ker so le pre-
zgodej svojim sinovam premoženje izročili in od gospodarstva
odstopili, ker so se zanašali na njih hvaležnost. Naj vas

189

vender zniodri ptuja skušnja, zakaj lastna vam bo grenkejši
kot pelen. Starši! posnemajte v ti zadevi tega bistroumniga
očeta, od kteriga vam tukaj to le povem. Priletniga očeta
so otroci nepreneliaina nadlegovali, ino pergovarjali, de naj
njim njih dedšino že ob svojim življenju razdeli; obetali so
mu, de ga bodo še do smerti preživih ino varovali, kakor
se hvaležnim ino dobrim otrokam spodobi. Stari oče se je
branil ino branil tje do spomladi. Ko so spomladi pod nje¬
govo streho vrabci mlade imeli, vzame oče gnjezdo z mla¬
dimi vred, ga dene v kletko, ino jo obesi na okno. Kmalo
so prileteli za mlade skerbni stari, obferfoljali kletko, pri¬
nesli živeža, ino skoz mrežo so lačne mlade pitali. Mladi
dobijo perje in obrašajo, stari jih pa še zmiram pitajo. Ko
zadnjič vidi oče, de se mladi morejo že sami preživih, kaj
stori? ujame stare, jih dene v kletko ino mlade spusti. Po¬
kliče zdaj gledat svoje sinove ino hčere. Minilo je veliko
veliko ur, pa nobeno vrabče se ni spomnilo svojih ujetih star¬
šev , kteri bi bili mogli lakote konec vzeti, ko bi jih modri
oče izpustil ne bil. Sinam ino hčeram pa je rekel: Ste vi-
dili, kako mladi svojim staršem njih skero povračujejo? —
Varniši je vselej, de se starim ni treba na mlade zanašati,
ker bi se jim moglo, kot starim vrabcam goditi. Deržite to¬
rej, ljubi starši! s svojim premoženjem nazaj, kolikor je moč,
ino zavoljo tega si globoko zapomnite zlati pregovor, kteri
se je že tolikokrat v skušnji poterdil, pa bo še tudi v pri¬
hodnje obveljal, de ga ne pozabite, ga vam bom dvakrat na
glas povedal, tako se glasi, poslušajte: Meni luč, tebi pa
ključ; meni luč, tebi pa ključ.

S temi besedami pa vender nikakor terdovratno ne ter-
dim, de bi vsi sinovi, kterim so starši svoje premoženje v
roke dali in od gospodarstva odstopili, tako gerdo ino neus¬
miljeno ravnali. Hvala Bogu! najdejo se ino še prav obilno
jih je jako hvaležnih sinov in miloserčnih nevest, kterim je
za stariga očeta ino za staro mater več mar, kot za svoje
lastne otroke, Pa ti hvaležni se od nehvaležnih tako razlo¬
čijo, kot beli dan od terde polnoči; pozna se na njihovim
premoženju, na časni sreči, na blagoslovu božjim; vse, kar¬
koli počno, se jim srečno izide ino dobiček prinese, ker ne-
hvaležnimu sinu vse rakovo pot gre.

Sinovi ino hčere! spomnite se, de vaši starši vam bodo
umerli vi jih bote morebiti preživeli; pa še globokej si v spo¬
min vtisnite, de prekletstvo ali pa blagoslov četerte zapovedi
z njimi umeri ne bo; ta in pa le ta bo prava in edina erbši-
na za njimi.

Vi starši pa, ako vam vaša vest očita, očita, de bi bili
dolžnost do svojih otrok, zlasti kar njih dušo zadene, le

190

premlačno, preleno spolnili, ino so vam otroei že čez glavo
zrastli, ino še poleg menite, de je vse vaše opominovanje
pri njih zastonj; vender ne nehajte podučevati, opominati,
svariti, posebno pa ne prenehajte za nje moliti. — Sveta Mo¬
nika je imela hudobniga sina Avguština, kteri je bil celo pra¬
vo vero zatajil, krivoverec postal, pregrešno znanstvo z ženst-
vam storil, z njim iz domače dežele v ptujo pobegnil, ino
tamkej lotersko živel. Ali kaj je storila, mati njegova? —
Noč in dan je za njega molila, se britko solzila, ter Boga
prosila, de bi ji on to veselje doživeti dal, najti ino spre-
oberniti svojiga sina Avguština. Celih trinajst let je za nje¬
ga molila in se solzila, ino kar je prosila, tudi dosegla, ino
poresničile so se besede, ktere ji je sveti Ambrož govoril
rekoč: de sin tolikanj solz ne more pogubljen biti. — Torej,
ljubi starši? molite ino zdihujte za svoje razujzdane otroke,
de bi jim Bog gnado resničniga spreobernenja dodelil, in
vaša molitev bo prederla oblake; vi pa, ki imate dozdaj še
nedolžne otročiče, varite jih, kot jederce svojih očes vsiga
hudiga od mladih nog, tako vam bo enkrat zadnja ura lahka,
ino večno veselje gotovo. Amen.

V Šeni Mavru blizo Gorice 1851.

Pervo predpepelnično nedeljo

pridiga od svetiga Valentina.

Zgled sim vam zapustil, de kakor sim
storil jaz, tako tudi vi storite.

Jan. 13, 15.

fHa pridne otroke je gotovo veselja polni dan taisti,
o kterim njih dobri oče svoj slavnik obhaja, pa ne le sami
otroci se po pravici tega očetoviga slavnika veselijo, ampak
tudi mati sama poskerbi, de ta spomnitni dan svojim otrokam
še veselejšiga stori. Ona svoje ljubčike skliče ino jim že
davno napoveduje, ker ljubeznjivo reče: Deca moja! v krat¬
kim, v osmih dneh, vedite, bomo obhajali slavnik svojiga do-
briga očeta; otročiči moji, spomnite se, koliko ste dolžni lju-
bimu očetu. Glejte, sami bi se preživeti ne mogli; pa oče
delajo per pekljivim solncu, de se jim pot scurkama po ob¬
ličju udira, se trudijo noč ino dan, de krajcar prislužijo, kteri
se težko pridobi, de mene ino vas pošteno preživijo, o bo¬
dite jim za toliko dobrot hvaležni; na dan njih godu vas ho¬
čem prav čedno obleči, snažno umiti, lepo počesati, de se
jim praznično oblečeni približate, jih za vse prejete dobrote
zahvalite, ino jim z besedo naznanite, de jih priserčno lju¬
bite ino Boga prosite, de bi jih vselej vesele ino zdrave ohra¬
nil, ino meni ino vam obletnice njih slavnika še mnogo,mno¬
go let doživeti daj. Tako, ljubi moji! pripravlja vsaka dobra
mati otročiče svoje na očetov slavnik. In ko se dan očetovi¬
ga slavnika napoči, ona praznično oblečene otročiče svoje
pripelje očetu, kterimu se ponižno priklonijo, mu hvaležno
roko poljubijo, srečo zgovarjajo, ino mu svoj dar, če še ta¬
ko majhin prineso, ino mu tako ginljivo govorijo iz nedolžnih
sere, de ginjenimu očetu vroče solze v oči perigrajo, ino

492

zagotavlja in oponavlja njim on zdaj, de jim hoče vselej do¬
ber oče biti, ako mu bodo oni le pridni otroci. — Verh tega
očetov god še bolj povzdigniti, ino ga svojim otročičem se
globokeje v spomin vtisniti, se tudi mati urno krog ognjiša
suče ino marsikaj zamesi in perpravi, kar ve, de jim dobro
diši, ino navadno vsaki dan na njihovi mizi ni.

Tako je prav, priserčni moji! de se slovesno obhaja po¬
glavarjev, gospodarjev god v vsaki hiši, ino taista mati, ktera
tako pridno otročiče svoje pripravlja na očetov slavnik, ona
je vredna sto centov zlata.

Pa kakor ima vsaka hiša, vsaka družina svojiga pogla¬
varja, svojiga gospodarja, ino veselo obhaja njega slavnik;
tako ima tudi vsaka cerkev eniga svetnika, kteri je tako re¬
koč nevidni, duhovni oče vsim taistim vernim, kteri pod njeni
zvon spadajo, tudi tega god, tudi tega slavnik se praznično
obhaja, kar je nad vse prav.

Tako, pošteni Šent-Mavrani! ste tudi vi pretekli teden,
pretekli petek obhajali god svojiga duhovniga očeta, svetiga
Valentina, kteriga podobo ne sicer na velikim, ampak na tem
stranskim oltarju imate, pred kterim jaz dans stojim priprav¬
ljen očetu nebeškima darovati nedolžno jagnje Jezusa Kristusa
za odpušenje vaših, ino celiga sveta grehov, prositi za to
posebno milost ino gnado, de bi nas Gospod Bog na priproš¬
njo svetiga Valentina rešil in ovaroval vsake, posebno pa še
te hude bolezni, ktero tukaj pri vas bolezen svetiga Valen¬
tina , povsod drugod pa božjast imenujejo. — V ta namen je,
kakor vsaka dobra telesna, tudi vaša duhovna mati, to je,
vaša cerkev z zvonenjem,s priterkovanjem,vas svoje otroke
zvesto opominala, že ene dni sem, de se dans v vaši hiši
božji obhaja god taistiga svetnika, kteriga podoba je nekdaj
na verhu te gore stala, ktera se tudi po njem gora svetiga
Valentina imenuje, od kadar je pa na verhu te gore cerkev
zapušena, se slovesno v to vašo cerkvico prenesla, in se on
časti, kakor posebni pripomočnik o božjastni bolezni. Pa ka¬
kor vidim , se ona s tem vabilam ni motila , ker je veliko pri¬
klicala tudi iz bližnjih okolic pobožnih romarjev počastit sve¬
tiga Valentina.

Če otroci na dan godu svojiga očeta zahvalujejo za vse
dobrote, ktere so oni od njega prejeli, se mu priporočajo
tudi v prihodnje za nje skerbeti, ino mu po svoji zmožnosti
še kak dar prineso; tako menim ste tudi vi Ijubeznjivi moji,
domači ino ptuji! dans zavoljo tega semkej prihiteli, svetimu
Valentinu, svojimu duhovnimu očetu, zahvalit se za prejete
dobrote, ino se mu tudi priporočit, de bi tudi za naprej za
naš dušni ino telesni blagor pred večnim Bogam, kteriga po¬
sebni prijatel je on zdaj, neprenehama prosil. Ali ste mu

193

pa tudi kak dar prinesli? — O, trohljivih darov, vašiga blaga
ino premoženja on ne potrebuje; serčna molitev ino goreča
prizadeva po njegovim življenju tudi svoje obravnati, to, lju¬
bi moji! bo Bogu nar ljubši dar, to bo prijetno tudi svetimu
Valentinu, zavoljo tega sim tudi jaz neke nauke pripravil, in
jih vam dans predložiti hočem, kot dobra mati na dan godu
Jjubiga očeta pridnim otročičem posebno dobrih jedil. Kakor
pa otroci, kteri svojim staršem dopasti želijo, si prizadevajo
svoje življenje tako obravnati, de bo življenju starišev po¬
dobno , ino starši zadovoljni so, viditi otroško obnašanje ino
po svojim obravnano, tako, ljubi moji! bote tudi vi svetiga
Valentina nar bolj počastili, ako si bote prizadjali svoje živ¬
ljenje po njegovim obravnati. Rad verjamem, de ste že več¬
krat o današnjim shodu življenje svetiga Valentina z vso go¬
rečnostjo pripovedovati, si v posnemanje staviti slišali, pa
gotovo mende tudi meni za zlo vzeli ne bote, če ga vam tudi
jaz, kolikor sim se pripraviti zamogel, po svoji šibkosti po¬
vem, ino kaj bi se mi iz njega učiti imeli, ker po znanju
življenja svetiga Valentina bomo spoznati zamogli, kaj ravno
vse je on storil, in kako si moramo tudi mi prizadjati, de
ga, kolikor človeška slabost pripusti, posnemamo. Zapopa-
dek mojiga današnjiga govora bo kratek popis življenja sve¬
tiga Valentina in iz njega izpeljani nauk nam v posnemanje.

Speljava.

Med vsimi bukvami, ktere življenje svetnikov popisujejo,
so gotovo, bukve „Bolandisti“ imenovane , ktere življenje svet¬
nikov nar obširniši popisujejo, ktere so zares tako velike ino
jih je tudi toliko, de bi jih imela dva moža kaj vzdigniti
ino nesti, kar sim tedaj ravno v tih bukvah od življenja sve¬
tiga Valentina najti mogel, je ob kratkim le to: Sveti Valen¬
tin je bil Rimljan, to je, rojen v Rimu, v poglavitnim mestu
katoliškiga keršanstva. Kdo so bili njegovi starši, in kako
je on svojo mladost preživel, ne najdem popisaniga; tode,če
pomislim, de ob času 2 50 do 270 po Kristusu, v ktere leta
spada možka starost svetiga Valentina, veliko dobrih učeni-
nikov ino pobožnih spisov, tako na kupe bilo ni, kot dan
današnji lepih bukev, ino sveti Valentin vender učen ino po¬
božen mož in katoiišk mašnik bil je, se vender lahko po pa¬
meti sklene, de so njegovi starši kaj premoženja imeti mogli,
de so lepo skerbeli za keršansko odrejo svojiga otroka, de
je kakor na starosti, tako tudi na modrosti prihajal pred Bo-
gam ino pred ljudmi; zakaj popisovavec njegoviga življenja
pripoveduje, de je bil jako učen, pobožen mašnik ino prilju-

13

194

den mož. Torej so ga visoko častili kristjani, kterim je kruh
Jezusoviga nauka lomil v svojih pridigah ino keršanskih nau¬
kih , jim v zakramentu svete pokore butare greha razvezoval,
ino jim v zakramentu presvetiga Rešnjiga Telesa nebeškiga
kruha delil. Ubogi so ga zavoljo njegove radodarnosti svo-
jiga očeta imenovali, žalostni svojiga tolažnika, dvomljivi svo-
jiga svetovavca, zapušene sirote svojiga besednika, umirajoči
svojiga angela varha; bila ga je povsod sama modrost in
svestost in vsim je želel vse biti, de bi vse Kristusu pridobil.

Njegova pohlevnost ino krotkost, njegovi modri pogo¬
vori , njegova priljudna obnaša ino njegova ljubeznjivost ga
je tudi nevernim Rimljanam prikupila. Imenitni Rimljani, kteri
so bili večkrat na cesarske gostije in veselice povabljeni,
vradniki ino vojaški častniki, pripovedujejo tudi cesarju Klau-
diu II. tega imena veliko lepiga od Valentina, od njegove
učenosti in modrosti, tako de v cesarju želje obudijo, viditi
ga, ino znanstvo, morebiti še celo prijatelstvo storiti z njim.
Pokliče ga nek dan pred-se, ga prav prijazno v pričo svojih
dvornikov sprejme , ino začne tako : Valentin ! ali bi ti ne ho¬
tel biti moj prijatel, ker jaz, tvoj cesar, tebi dober biti ho¬
čem ? Jaz sim slišal veliko od tvoje učenosti in modrosti po
možeh, kteri te zavoljo tega visoko cenijo; in ker tudi jaz
sam učenost in modrost visoko čislam, te tudi zavoljo njih
častim; pa glej, Valentin! le samo tega terpeti ne morem,
de ti vero spoznaš, ktera je zoper bogove mojiga cesarstva,
torej tudi zoper samiga cesarja.

Sveti Valentin pohlevno cesarja posluša in z vso krot-
kostjo njemu lastno odgovori tako: Mogočni cesar! ko bi ti
spoznal dar božji, srečin bi bil ti in celo tvoje cesarstvo,
hudičem bi ti ne služil, ino malikam od človeških rok stor¬
jenim bi kadila ti ne žgal; ampak spoznal bi eniga Boga Očeta,
vsigamogočniga stvarnika nebes in zemlje ino njegoviga edi-
norojeniga Sinu Jezusa Kristusa. Od tega samiga praviga
Boga si prejel ti cesar življenje in cesarstvo , le on zamore
biti tvoja sreča, ino sreča vsili tvojih podložnih.

Pri teh besedah eden pervih cesarskih služabnikov ser-
dito ugovori, ter zagromi: Kaj pa ti Valentin, misliš od na¬
ših velikih bogov, od Jupitra in Merkurja? — Kar jaz od
njih mislim; povzame Valentin, je to, kar bi vi sami od njih
mislili mogli, de namreč ni poredniših , hudobnejih ljudi na
sveto bilo, kot so bili ti, ktere vi zdaj svoje bogove imenu¬
jete in jim božjo čast skazujete.

Vaši brezvestni pisavci so se trudili vam prav živo njih
nesramnost ino pregrehe popisati, ino vi mislite, de jih prav
vredno počastite, če to dopernašate, s čimur so se oni oma¬
deževali in ogerdili; pokažite mi le njih življenja popis, ino

vi bote ž menoj poterditi mogli, de ni bilo, kar svet stoji, od
njih nesramniših ljudi.

Tako ojstro, resnobno, svarivno govorjenje , je ajdovske
modrijane globoko všenilo, ino močno speklo, ino nihče ni
vedil na to odgovoriti drujiga, kot: Valentin preklinja naše
bogove ino zasmehuje, zaničuje deželske postave. Le sam
cesar Klaudi, kteriga seje  govor svetiga Valentina nekoliko
prijel, na to molči, svetiga Valentina na stran pokliče, ker
sam z njim na tihama govoriti želi. Poprašuje ga tukaj čez
velike reči naše svete vere; če je Jezus Kristus pravi Bog,
zakaj mu ga on ne razodene, zakaj ga on v tem ne poduči.
Sveti Valentin cesarju Klaudiu dvome razveže, lažnjivost aj¬
dovskih malikov, njih izmišljenih bogov živo dokazuje ino
v nar poglavitniših členih naše svete vere cesarja poduči, ino
k sklepu svojiga nauka pristavi še tako: Hočeš, o cesar, biti
srečin? hočeš, de bi tvoje cesarstvo cvetelo ino tvoji sovraž¬
niki pokončani bili, hočeš ti ino tvoje ljudstvo srečno biti ve¬
komaj? Verovaj v Jezusa Kristusa, praviga Boga, pod verzi
svoje cesarstvo svetimu evangeliu in daj se kerstiti. Kakor
ni drujiga praviga Boga, kot je kristjanov Bog, tako tudi ni
v nobeni drugi veri večniga zveličanja upati. Resnično, ce¬
sar, pristavi še sveti Valentin, zvunej keršanske vere ni
zveličanja.

Sveti Valentin je s tem kratkim podukam cesarja že to¬
liko prepričal, de ves ginjen svojim dvornikam in posvetovav-
cam reče: Spoznati moram tudi pred vami, prijatli moji, de
Valentin pripoveduje lepe reči ino njegov nauk se mi zdi ver¬
jeten ino resničen, ino veste kaj, povedati vam moram od-
kritoserčno, de težko se mi bo ubraniti, de bi jaz njegoviga
nauka ne sprejel, ino svojo dozdanjo vero zapustil. — Na te
besede, pervi cesarjev služabnik Kalpurni, po svoji oslepljeni
pameti poln serda, zaupije tako: Glejte, glejte! kako je Va¬
lentin, ta slepar, že skoraj našiga cesarja premotil. Kaj me¬
niš, cesar, gromi Kalpurni nadalej, de bomo mi mar vero
zapustili, ktero smo od svojih preddedov pojerbali, ktero so
nam naše matere s svojim mlekarn vdojile, in se zdaj spo¬
znali k veri, ktera nerazumljive reči v sebi ima ino je nam
neznana, ktere začetnik je tako zaničljivo smert na lesu križa
storil, ktera nam vse to zapustiti veli, kar tolikanj ljubimo?
O mogočni cesar, žuga Kalpurni, če ti vero svojih očakov
in celiga cesarstva spremeniš ino kristjan postaneš, jaz te
zagotovim, punt se bo v Rimu in po celim tvojim cesarstvu
unel,ti prideš ob cesarstvo in ob svoje življenje. Ta prazni
strah je premagal gnado cesarja Klaudia, ki ga je bila gna-
da za kristjansko vero že omečila, in ker svoje večno zveli¬
čanje ljudski zameri v dar prinese, se tudi naglama v stariga

13  *

sovražnika kristjanov spremeni in izroči svetiga mašnika Kal-
purniu, de naj ga sodi po deželskih postavah.

Kalpurni verže svetiga Valentina v smradljivo ječo in
ga izroči sodniku Asteriu, de naj ga urno obsodi, zakaj on
je kristjan, ino kakor kristjan je nar veči sovražnik naših
bogov ino našiga cesarstva.

Asteri, kije  sam vidil in vpričo bil, kako se besede
svetiga Valentina cesarja Klaudia persunile bile, si misli zdaj,
de bo veliko veselja z njim imel, se z njim po svoji zložno-
sti pogovarjal ino si prizadjal z lepimi besedami, z velikimi
obljubami kakor tudi s protenjem grozovitih muk omajati nje¬
govo vero, misleč Kalpurniu in cesarju jako ustreči, če mu
zda Valentina od kristjanske vere k malikovavski spreober-
niti. V ta namen ga pokliče Asteri v svojo izbo. Pa kakor
hitro Valentin v njegovo izbo stopi, pade na svoje kolena,
se zaznamva z znamnjem svetiga križa, sklene in povzdigne
svoje roke in oči proti nebu, goreče moli ino prosi Jezusa,
de bi on, ki je svojo sveto kri ino svoje življenje dal v od¬
rešenje ino zveličanje vsili ljudi, razsvetlil z lučjo svoje svete
vere vse prebivavce te hiše, kteri so še zakopani v tamo
ajdovskiga malikovavstva, ino jim gnado dal spoznati Jezusa
Kristusa, kteri je prava luč sveta.

Asteri, ki je svetiga Valentina tako moliti ino zdihovati
slišal, se oberne k njemu, in mu reče: Čudim se, de ti, Va¬
lentin! tako učen mož ino bistra glava, meniš, de je Jezus
Kristus prava luč, smiliš se mi ubožec, de si v tako veliki
zmoti. — Na to odgovori sveti Valentin: Vedi, Asteri, de
jaz nisim nikakor v zmoti, ino nič verjetnišiga ni, kakor de
je Jezus Kristus, moj Bog in moj Odrešenik prava luč; ktera
razsvetli sleherniga, ki pride na ta svet. — Če je temu tako,
poprime besedo z ojstrejšim glasam Asteri, se bomo kmalo
tega prepričali, ali te bom pa na laž postavil. — Glej, Va¬
lentin, govori Asteri, imam eno deklico, ktero sim za svojo
vzel, ker svojih otrok nimam, in ktero ljubim priserčno; pa
dve leti sem je že, kar mi je nanaglama oslepela, zdravniki
so jo dolgo zdravili ino terpinčili, pa nič per nji opravili,
slepa je še zmirej; če je Jezus Kristus, kakor praviš in ter-
diš ti, pravi Bog, edinorojeni Božji Sin, prava luč sveta,
naj stori, de slepa zopet spregleda, ino če ji on pogled po-
verne, jaz ti obljubim, Valentin, jaz, moja žena in vsa moja
družina hočemo v Jezusa verovati, se v njegovim imenu ker-
stiti dati.

Sveti Valentin v terdnim'zaupanju v svojiga Jezusa ukaže
predse pripeljati slepo deklico, znamnje. svetiga križa čez
njo stori ino moli z živo vero tako: O moj Jezus, ki si pravi
Bog ino pravi človek, ki si mertvigaLacara v življenje obu-

±97

dil in sleporojenimu oči odperl, usliši molitev, mene ubogiga
grešnika, de ves svet spozna, de ti si prava luč, ktera raz-
svitli sleherniga, ki v tebe veruje, poverni pogled ti slepi
deklici, in odpri njene oči.— V tem hipu slepa spregleda.

Asteri, njegova žena, njegova družina in vsi okoli sto¬
ječi, viditi čudo, de slepa spregleda, padejo na svoje kolena,
kot bi bili od nevidne moči potlačeni, vsi skesani pred svet¬
nika čudodelnika; Asteri ino njegova žena prosita ponižno za
sveti kerst in obljubita natanko spolniti ino storiti, kar jim
bo svetnik ukazal. Sveti Valentin jima ukaže nar pervo svoje
hišne bogove, malike razbiti, tri dni se postiti, in vse krist¬
jane, ktere Asteri v ječi zavoljo spoznanja Jezusove vere
zaperte ima ino terpinči, brez odloga izpustiti. Te tri dni
jih sveti Valentin podučuje v keršanski veri, in v nedeljo
Asteria, njegovo ženo in vso družino (štiri in štirdeset oseb)
z vodo svetiga kersta oblije in Jezusu Kristusu lepo čedo
pridobi, od kterih štiri ino štirdeset oseb jih je nekoliko dni
potem nar veči del svojo kri ino življenje za Jezusa dalo.

Ker se čudež, ki se je v Asterjevim poslopju prigodil
na priprošnjo svetiga Valentina, urno po Rimu razglasi, in
ko cesar tudi sam zasliši, de je rejenka Asterjeva spregle¬
dala ino se jih je zavoljo tega toliko spreobernilo, je želel
vender še svetiga Valentina rešiti in se tudi sam h keršan¬
ski veri spreoberniti; pa ker se punta le preneizmerno boji,
in se mu pozemeljska krona bolj lesketa,kot nestrohljiva iz¬
voljenih svetnikov v nebesih, in de natolcevanje popolnama od
sebe odverne, de je kristjanov veri prijatel in jo sam objeti
želi, zapeljan od priliznjenih našuntavcov, svetiga Valentina
v roke da drugim sodnikam,de naj ga po postavah kar urno
obsodijo. V tamno ječo ga zopet veržejo, kakor hudodelnika
obložijo s težkimi verigami, pa tudi s palicami ga neusmiljeno
tepo, kar sveti mučenec zavolja Jezusa voljno prenaša ino
se veseli zavoljo Jezusa terpeti. V kratkih dneh njegova
obsodba doteče, in obsojen je bil zavoljo tega, deje  krist¬
jan, ob glavo djan biti. Derhal.se suje za njim z nekim pe¬
klenskim veseljem, de bo zopet eniga kristjana manj na svetu.
Stirnajsti dan mesca Svečana leta 270 je svetimu Valentinu
zvunej mesta Rima na Flaminski cesti, vsimu v božjo voljo
vdanimu, glava odsekana bila. Njegovo sveto truplo neka
pobožna žena Savinela pomazili ino pokoplje na ravno tistim
kraju, kjer je on svojo kri prelil; papež Juli I. tega imena
na njegovim grobu cerkev sozida, ktero v letu 545 papež
Teodor popravi in je imenitna postala, zavoljo češenja, ktero
ljudstvo do tega svetnika ima.

Svetiga Valentina svetinje so sem ter tje s cerkveno
oblastjo prenešene bile. Nar'veči del njih se še zdaj hrani

m

ino časti v več cerkvah v Rimu, od kodar, menim, je tudi
pričujoča cerkev majhin košček dobila, in je zdaj tukaj na
oltarju k očitnimu počešenju postavljen, in ga bom po navadi
po dokončani službi božji v poljub dajal: nekaj njegovih
svetih kosti se hrani v Bolonii, ena roka svetiga Valentina
je v Mačerati na Ankonitanskim, ena pa v Benediktinarskim
samostanu svetiga Dionizja na Nizkozemeljskim; v mestu Ant-
verpenu se hrani njegova kovkna kost, njegova glava je pa v
Gemetiškim samostanu svetiga Benedikta na Francoskim. Pa
kjerkoli si bodi kak oltar svetiga Valentina, kjerkoli si bodi
kaka svetinja tega svetnika , povsod imajo ljudje veliko če-
šenje do njega, povsod kličejo z velikim zaupanjem v nje¬
govo pomoč, povsod je Bog na počešenje svetiga Valentina
čudeže delal, ino po njih nam očitno pokazal, kako ljubo mu
je to počešenje, in kako velik je on zdaj pred njim.

V hudi stiski, ko na Francoskim okoli Gemeta, kjer se
glava svetiga Valentina hrani in časti, neko pleme živalic,
ktere so našim mišam nar bolj podobne, lepo žilno polje raz¬
jeda, in končati žuga, se sveti Valentin pobožnimu minihu v
mašnim oblačilu oblečen v spanju prikaže in reče, deje  on
sveti Valentin, kteriga glavo v samostanski cerkvi imajo in
mu ukaže, de v pokončanje te zjedivne živali se naj njegova
glava v obhodu nese in Boga prosi, de bi jih Bog na priprošnjo
svetiga Valentina te nadloge rešil. Ino komaj se ljudstvo v
očiten obhod združi, sveti Valentin časti, ino svete molitve
glasno po polju opravljajo, kar ta živalica pred njimi beži,
do reke Zen hiti, se v njo zapodi in potopi; kuga jenja, ogenj
ugasne, pohleven dež žejno, suše razparane polje napaja,
bolni ozdravijo, slepi spregledajo, kjer se z zaupanjem v
svetiga Valentina kliče, ino verjemite mi, de bi jaz dans kon¬
čati ne vedil, ko bi vam hotel vse čudeže našteti in jih po¬
sebej popisovati, kteri so se na priprošnjo svetiga Valentina
prigodili, ino kteri so v imenovanih bukvah na široko popi¬
sani. Tudi vi, ljubeznjivi moji! menim, niste mende zastonj
dozdaj v njega pomoč klicali, pa tudi v prihodnje v njega
zastonj klicali ne bote, če vam le žive vere ino stanovitniga
zaupanja primanjkovalo ne bo.

Glejte, ljubi moji! to je prav ob kratkim življenje sve¬
tiga Valentina bilo, ino ti so čudeži le poverhaina, skupno
perpovedani, kteri so se na priprošnjo tega svetnika prigo¬
dili in so nam neoveržljiv dokaz njegoviga gorečiga zdiho-
vanja za nas pred večnim Rogam.

Hočemo, ljubi moji! svetiga Valentina prav počastiti in
se njegove mogočne priprošnje vdeležiti, se moramo tudi kaj
iz njegoviga življenja učiti ino sicer pervič;

i. Učite se vi, očetje ino matere, po zgledu staršev
svetiga Valentina lepo odgojiti svoje otroke, ktere vam je
Bog le zavoljo tega zročil, de jih po keršansko odredite; na
sodnji dan jih bo tudi iz vaših rok tirjal. Gorje vam,ako ne
bote mogli reči takrat: Glej, Gospod, to so tisti, ktere si mi
zročil, nobeden njih ni pogubljen. O koliko otrok bi bilo ne¬
beških prebivavcov, ki pa zdaj v peklu gorijo in bodo goreli
na vekomaj, ker jim starši po svoji skoposti niso hotli poma¬
gati, de bi se bili po šolah kaj izučili, pošteni možje postali,
se kakiga rokodelstva navadili ino si pošteno kruha služili,
ker pa zdaj postapajo, staršem sramoto delajo, pohujšanje
sejejo, duše kradejo Jezusu ino cvet ropajo materi katoliški
cerkvi! V permeri, koliko priložnosti imate svoje otroke omi¬
kati v vsih potrebnih vednostih z nekdaj, so stroški tako maj¬
hni, de jih še tak siromak, kteri pošteno dela, in pa raji v
cerkev kot v kerčmo hodi, lahko pogreši. Naj vam bo torej
dušno omikanje vaših otrok dražeji kot vse vaše drugo pre¬
moženje. Drugič

Ji. Učimo se vsi od svetiga Valentina, se ne sramovati
Jezusa spoznati. Glejte! pred ajdovskiga mogočniga cesarja
je bil on poklican, obljube mu dela, de ga meni bogatiga in
imenitniga storiti, če hoče Jezusa zatajiti; pa on ne porajta
prazne časti, ktera se kot dim razkadi, na goljufno bogastvo
se on ne ozre. Jezusa pred cesarjem oznanuje^praviga Boga,
njemu ostane nepremakljivo zvest, ne ustraši se ne tamne
ječe, ne grozovitih muk, s kterimi se mu proti. O de bi tudi
mi Jezusa vselej spoznali, njemu zvesti ostali, in se nikdar
ne dali premotiti, njega zapustiti. Kadar zapeljivci pridejo in
nas od Jezusa odpeljati in na pregrešno pot pripeljati se tru¬
dijo, spomnimo se besedi Jezusa, kteri govori tako: Kdor
me bo pred ljudmi spoznal, tega bom tudi jaz spoznal pred
svojim Očelam, kteri je v nebesih ; kdor pak bo mene pred
ljudmi zatajil, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim O če¬
tam, kteri je v nebesih.  Mat. 10, 32. 33. Jezusa, svojiga
nebeškiga učenika spoznati se vam, ljubi moji! kar veliko
priložnost daje. Kadar vidite, de se greh dela ino božjimu
imenu nečast, ne molčite, oznanujte besedo božjo, ne jen-
jajte, bodi si ljudem pritožno ali nepriložno, prepričujte ,
prosite, svarite z vsim poterpljenjem in ukam.  II. Tim. 4,
2. in tako spoznate Jezusa. Kader vidite, de se komu ško¬
da dela, ne deržite mavhe, zakaj tisti, ki mavho derži, je
ravno tako tat, kot uni, ki krade. In ko bi bili vi kadaj od
oblastnikov pri pravici poprašani, ktere vere ste s  poterdite
brez vsiga strahu: Moje ime je kristjan, in moj perimek
katoličan.  Sv. Pacian.

200

3. Učimo se tretjič, gnade božje nikdar ne zavreči,
kot jo je zavergel cesar Klavdi. Dans, ker slišite njega
glas, ne oterpnite svojih sere , opomina prerok David. Ps.
94, 8. Ko bi cesar Klavdi se ne bil dal premotiti in ostra-
šiti, ko bi bil naglo storil, spolnil, kar mu je gnada božja
po Valentinu prigovarjala, spreoberniti se h keršanski veri,
on bi bil skorej gotovo za Jezusa mučenec postal, zgubil
sicer posilama trohljivo posvetno, pa si pridobil neizvenljivo
večno krono v nebesih; pa ker je gnado, ktera ga je bila že
toliko za Jezusa unela, zavergel in bolj poslušal prilizune
kot svetnika, je prišel ob časno in večno kraljestvo. Tudi
nam, ljubi moji! še dans Jezus po svoji milosti govori, ali
če ga ne ubogamo koj, si ušesa zamašimo ino njega glas
preslišimo, se zna od nas odverniti ino nas naši terdovratno-
sti prepustiti. Kraljestvo božje vam bo odvzeto , žuga Jezus
v svetim evangeliu, in dano bo ljudstvo, ktero bo njega sad
obrodilo.  Mat. 21,43.

4. Četertič, ne bodimo enaki cesarju Klaudiu, kteri je
gnado zavoljo ljudske zamere zavergel, ampak bodimo po¬
dobni sodniku Asteriu, kteri je gnado koj sprejel, ko je vi-
dil čudež, ki se je na priprošnjo svetiga Vatentina prigodil.
Kakor je obljubil, de hoče kristjan postati, ako slepa spre¬
gleda, tako je bil svoje obljube mož beseda. Tak mož be¬
seda mora tudi sleherni nas v svojih obljubah, v svojih skle¬
pih biti: Jaz hočem spolniti, naj velja, kar rado, kar mi ne¬
popačena vest veli, kar me spovednik uči, kar se iz ust pridi¬
garjevih glasi, kar sim obljubil, to bom storil, de se Jezusu
ne zamerim in njegove gnade ne zaveržem, ktero mi dans
tako dobrotljivo ponuja. Če se te na kratko izpeljane nauke
k sercu vzamemo, ino smo v njih spolnitvi mož beseda, bo¬
mo zvesto Asteria posnemali, Bogu bomo ljubi, in on nam
bo milostljivo dodelil, kar ga bomo po svetim Valentinu
prosili.

Jaz menim pa tudi, de bom prav vaše želje zadel, če
za se ino za vas k svetimu Valentinu, kamor ste dans še
nekaj tudi od daljnih krajev priromali, molim ino prosim tako:
O mogočni priprošnik naš, sveti Valentin! ti vživaš že pri
Bogu zasluženo plačilo, ino krono mučenstva v svetim
raju na glavi nosiš, venec zasluženja te kinči med izvolje¬
nimi božjimi, za kteriga se mi še tukaj na nevarnim morju
svojiga časniga popotovanja bojujemo; pa spodtiklejev je na
njem toliko, de se jim ogniti iz lastne moči ne zamoremo,
torej z vsim zaupanjem k tebi pritečemo in pomoči prosimo:
sprosi nam duha prave pobožnosti in keršanske moči, Jezusa
pe le z ustmi, ampak tudi v djanju spoznati; prosi, de, ako

je naši duši v večin prid, daleč od nas odverne vsako ne¬
znano bolezen, grozovito božjast, ktera ude lomi in kerči,
život slabi pa tudi drugim veliko strahu naredi, de na duši
ino na telesu zdravi, čas svojiga popotovanja Bogu zvesto
služimo, tebe posnemamo in se po tem kratkim življenju pri¬
peljemo v taisti srečni kraj, kjer ni nobene žalosti, nobene
bolečine, v večni raj, kjer je Bog izvoljenih oče, Jezus njih
brat, sveti Duh njih tovarš, Maria njih mati, in ti, sveti Va¬
lentin, njih družej. Amen.

V svetim Križu blizo Ajdov šine 1848.

Na božični dan

popoldan v cerkvi 00. Kapucinarjev o priložnosti, ko se
navadno presveto Rešnje Telo k očitnimu počešenju izpostavi.

Za grešnika ni miru, pravi Gospod.

Iza, 48, 22.

BUl na izmed sest resnic, ktere vsak katoliški kristjan,
kakor hitro k pameti pride, potrebno vediti ino verovati mora,
je tudi ta, de gnada božja nam je tako potrebna, de brez nje
x  celo nič zaslužljiviga za večno življenje storiti ne moremo.
Ravno tako gotova, kakor ta, je pa tudi nasledna resnica,
de gnade božje po nobenim še tako imenitnim djanju zaslu¬
žiti ne zamoremo. Gnada je le zgolj čisti dar nebeškiga Oče¬
ta po neskončnim zasluženju Jezusa Kristusa nam priprav¬
ljen in v ta namen podeljen, de bi z njim delajoči kaj zaslu¬
žljiviga za večno življenje storiti zamogli. — Razdeli, ljubi
moj kristjan, vse svoje premoženje med uboge, podaj se da¬
leč iz čioveške drušine v samotno pušavo, preživi tamkej
svoje dni v vsi ojstrosti, posti se, de te ne bo drujiga kot
kost ino koža, bičaj se neusmiljeno, de ti bo kri curkama
crela, moli, de te večerni mrak na golih kolenih molečiga
zagerne in te juterna zarja še vedno v molitvi pozdravi, daj
tudi svoje življenje v smert za svoje brate; ali meniš, de si
s temi lepimi in imenitnimi djanji pri Bogu kako gnado za¬
služil? Ali meniš, de boš s temi djanji Boga tako rekoč pri¬
silil, de bi ti kako gnado dal? Kratko nikar;gnada bi nehala
gnada biti, kakor hitro bi jo človek le zaslužiti zamogel.

Nar veči gnada pa, ktero je večni Gospod Bog človeš-
kimu rodu dodelil, je včlovečenje njegoviga edinorojeniga Sinu
Jezusa Kristusa. Kakor vsigamogočen ino nad vse primere

208

bogat je Bog, nam vender nič imenitnišiga, nič potrebnišiga,
nobene veči gnade dati ni zamogel, kot ravno svojiga ljublje¬
nima Sinu. Zavoljo tega pa tudi Jezus sam, de bi nam ne¬
skončno milost ino ljubezen svojiga nebeškiga Očeta do nas
nekoliko razjasnil in pokazal, pri svetim Janezu govori tako:
Glejte, tako je Bog svet ljubil, de je nam svojiga edinoro-
jeniga Sinu poslal, de sleherni, kteri v njega veruje,ne bo
pogubljen, ampak večno življenje ima.  Jan. 3, 16.

In ravno dans, ljubi moji! obhajamo spomin te posebne
gnade božje, ker obhajamo spomin rojstva Gospoda našiga
Jezusa Kristusa, kteri sam je tista gnada bil, ktere mi nik¬
dar zaslužiti mogli nismo, kteri nam je s svojim neskončnim
zasluženjem toliko pridobil, de vse, kar smo in imamo, le
po njem imamo. Ko se je on rodil nekdaj na današnji dan,
je nova zarja človeškimu rodu priblišala, upanje nam vsim
je došlo, de smo odkupljeni iz hudičeve sužnosti, de imamo zo¬
pet pravico do nebeške dedovine, ktera nam je bila per per-
vih starših po hudičevim zalezovanju odvzeta.

De bi Bog to veselje nam naglo oznanil, pošlje on svo¬
jiga angela ino z njim še veliko kardelo drugih, kteri po ob¬
laku priplavajo in novo pesem, na zemlji še nikdar slišano
zapojo rekoč: Slava Bogu po višavah ino na zemlji mir
ljudem, ki so svete volje.  Luk. 2,  14. Pri slišanju te nove
pesmi je revnim pastircam, ki so pod milim nebam krog
Betlehema svojih čed varovali, serce igralo in od veselja po¬
skakovalo , hitro viditi in urno pozdraviti novorojeniga kralja
miru ino sprave. Naglo se vzdignejo, k hlevu hitijo s svo¬
jimi darmi na ramah in v rokah počastit preblaženo Dete in
zahvalit Boga , de ravno njim pervim je dodelil viditi čudo,
kteriga je svojimu ljudstvu pripravil.

Ino dans, ker obhajamo spomin prihoda Jezusa Kristusa,
sveta mati katoliška cerkev perpusti, de vsak Bogu posve¬
čeni mašnik trikrat daritev svete maše opravlja in to tudi o
polnoči, ker ravno o polnoči, kakor ona pobožno meni, se je
to čudo zgodilo, de je večni Bog v času človek postal, ino
se kakor nepomagljivo dete rodil; zavoljo tega ste tudi vi
nocoj, kakor nekdaj pastirci v revnim hlevu, po svojih far¬
nih cerkvah se zbirali, pot, kteri do taistih derži, de bi ga
o tamni noči ne zgrešili, si z baklami razsvitlovali, in polni
pobožnih čutil, namesto trohljivih daril ste goreče molitve in
lepe pesmi k Bogn pošiljali. O veliko, jako veliko nar ve-
Ijavniših vzrokov imamo, de se veselimo današnji dan, de
smo poštene svete volje, ker prišel je v človeški podobi Kralj
miru ino sprave, kteriga so narodi željno pričakovali!

Ino kadaj, ljubeznjivi moji! vprašam, nam je miru bolj
potrebno bilo, kot ravno zdaj, v teh spačenih, nevihtljivih

204

časih ? Pa saj se žalibog vidi po mestih, še več pa sliši po
kmetih, kako ljudje, celi narodi med seboj v kregu, v pre¬
piru, v očitnih puntih in vojskah živijo, pa tudi morijo. O
ljubi mir, kamo si zginil, kako pobegnil? Te Ii ne bo več
nazaj? O verni se, podaj nam tisto srečno vez nazaj, ktera
je pred kratkim čašam še cele narode ko terdno zidano zi¬
dovje zvezane deržala, zedini nas, de si bomo z desno v
desno segli, večno prijaznost si prisegli, de se bomo brat
brata priserčno imenovali, saj se je rodil kralj miru in sprave
med nami. O poverni, ne mudi se, podvizaj se, ker boš
slavno sprejet!

Neznano je hudo, kadar brat bratu z ojstrim mečem
proti, z nabasano pušo v persi meri in tudi sproži; hudo je
na svetu živeti takrat, kadar med narodi zveličanskiga miru
ni. Po pravici tadaj sveta mati katoliška cerkev spoznavši
vse zlege, ktere nemir na svet porodi, v litanijah od vsih
svetnikov pristavi ino prosi: Od kuge , lakote in vojske , reši
nas , o Gospod!  Res je, de mi zvunanjiga miru ne draži¬
mo, ne tergamo, zvesto deržimo se pravice in cesarskiga
prestola, de v lepi spravi, v lepi zavezi med seboj in z na¬
rodi živimo, tode ljubi moji! še drugi mir, drugi pokoj je,
kteri se kliče dušni pokoj, dušni mir, kteriga sleherni v svo¬
jih persih z veseljem nosi, ali pa tudi britko pogreša.

Ali smem pa tudi vas še na dalej vprašati: imate v svo¬
jih persih dušni mir in pokoj? Ali je mirna, tiha vaša vest?
Ali vam ona nič ne očita? — Vem, dobro vem, de si pri¬
zadevamo ohraniti pokojno vest in dušni mir; vem, de smo
si razdraženiga pridobiti prizadevali in tudi pridobili, pa
kaj, žalibog! že zopet smo ga zgubili, že zopet nam ni
pokoja ne ponoči, ne podnevu, ker ljubiga zveličanskiga miru
v našim sercu ni, ker doprinašali smo zopet to, kar nam ga
spodjeda in ukrade, grešniki smo postali vnovič, torej pravi
Gospod po preroku Izaiu 48, 22. tako: Za grešnika ni
miru.  Greh tadaj je le tisti edini tat, kteri nam ga ukrade,
pokora pa tista edina prijatlica, ktera nam ga nazaj pridobi.
0 priserčni moji! dajmo si serce, prizadenimo si še enkrat
pridobiti dušni mir, pa ga tudi tako skerbno ohraniti, de ga
ne zgubimo nikdar več. V ta namen, ljubi zveličanski mir
nazaj pridobiti, se v pričujoči cerkvi častitih očetov Kapuci-
narjev posebna pobožnost o teh praznikih, že od njega dni
navadna, vam gotovo znana prične, ker se presveto Rešnje
Telo skoz štirdeset ur k očitnimu počešenju izpostavi. Več
spovednikov, za božjo čast unetih ino vaše večne sreče go¬
rečih namestnikov Jezusa Kristusa se bo trudilo pokončati in
zatreti tatu dušniga miru; pokončavali ga bomo dans ino pri¬
hodnje tri dni zapored natihama v spovednici, glasno z leče;

205

želeti nam je le to, de bi se verni te pobožnosti tako poslu-
žili, de k pravimu dušnimu miru pridejo in se vdeležijo po¬
polnoma odpustka, kteri se zdaj tukaj zadobiti zamore.

Ker je pa meni pervimu per pricetju te posebne pobož¬
nosti častitljiva služba naložena, do vas, ljubeznjivi! nago¬
vor imeti, sim si odločil nekoliko od začetka in vpeljave po¬
božnosti 40 ur očitno izpostavljeniga presvetiga Rešnjiga Te¬
lesa govoriti; kaj so odpustki, in kaj imamo mi od naše strani
storiti, de ta popolnama odpustek zadobimo. Glejte, to je
zapopadek mojiga današnjiga nauka in vaše dobrovoljne paz¬
ljivosti, preden pa začnem, se obernem k tebi, razsvitlova-
vec sveti Duh : o pridi, razsvetli moj um in razveži moj je¬
zik, de bom prav in perpravno v povikšanje božje časti go¬
voril, užgi z ognjem svoje ljubezni tudi serca mojih poslu-
šavcov, de ponižno ta nauk sprejmejo in vedno ohranijo.

Vpeljava.

Nobenimu skerbnimu očetu, nobeni dobri materi Jjubo
biti ne more, kadar se njihovi otroci klatijo, potepajo, po¬
noči iz hiše uhajajo, ino sam večni Bog vedi, kod stikajo in
kaj počenjajo. Starši, kadar kaj taciga pri svojih otrocih
vidijo, ali po zvestih prijatlih zvejo, opominajo, prosijo, sva¬
rijo, kregajo ino žugajo z vso ojstrostjo, in kdo bo rekel, de
nimajo prav? Sej otroci so božji dar, njim v varstvo dan,
za kteriga voljo bo njemu enkrat tanek odgovor dali; otroci
pa tudi, ako niso še pregloboko v babilonski kelih pogledali,
ako niso še popolnama sprideni in v peklenski oblasti, pridno
poslušajo, ubogajo starše svoje, zapustijo prijatle pohujš-
ljive, nepoštene, ino priliznosti zapeljive, nevarne.— Ravno
tako tudi nar skerbnisi materi, materi katoliški cerkvi vse
eno biti ne more, ali so njeni otroci domači ali potepuhi, po¬
božni ali razujzdani, ali hodijo po potu pravice, ali hodijo
po potu krivice. Kjer ona, ljubeznjiva mati, slabo, pohujš-
ljivo zaderžanje kristjanov vidi, tam ona ne molči, pa tudi
molčati ne sme, ali jo že ubogajo njeni otroci ali ne; ona
povzdiguje po svojih namestnikih, po škofih ino mašnikih svoj
glas kot neba grom in zabuči: Spreobernite se, ter delajte
pokoro čez vse svoje hudobije, ino hudobija vam ne bo v
pogubljenje . Eeeh. 18, 30. Kolikanj več hudobije rastejo,
tolikanj močneje ona svoj glas zaganja; prosi, opominja, svari,
žuga, s komur ji je Jezus Kristus, njen ženin žugati zapo¬
vedal, pripomočke svetuje, kterih naj se otroci poslužijo, de
božji pravici zadostijo ino njegovi jezi uidejo. Tako je bilo
ob času svetiga Karola Boromeja, Milanskiga nadškofa, hu-

20 &

dobija, pregreha, razujzdanost in pohujšanje, zlasti v nof-
skim predpustnim času, ko so se ljudje šemili in uganjali,
kar se ne spodobi, zlo visoko dokipelo in dorasllo. Pogosto
je sveti škof Karol od nespodobnosti, od pohujšljiviga ve¬
denja kristjanov v predpustu, zbranimu ljudstvu z vso apo¬
stolsko unemo pridigoval, pastirske liste polne svetiga Duha
pošiljal svoji cedi, prosil, opominal, prepričeval, svaril, kre¬
gal in žugal. Ali ker sprideno ljudstvo le ubogati hotlo ni,
in je svoje ušesa zamašilo prosivnimu glasu svojiga gorečiga
višiga diišniga pastirja, pokliče sveti Karol, sebi podložne
škofe v zbor, jim z žalostnim sercam razodene, de njega
glas, je le glas vpijočiga v pušavi, de vse njegove pridige
in pastirski listi le kar malo zdajo, ino prosi tedaj od njih
sveta, kaj mu je storiti, kaj početi, de bi se očitno pohuj¬
šanje zlasti v norskim predpustnim času odvernilo in zaterlo.

Od svetiga duha razsvitljeni škofje svetujejo, de bi se
presveto Rešnje Telo k očitnimu počešenju izpostavilo, in
verno ljudstvo s svojimi pastirji pred nebeškim kruham zdi¬
hovalo , de bi se jih večni Bog usmilil, in zavoljo tolikanj
nedolžnih daleč odvernil vsako pohujšanje. Tako se je v
dosego tega blaziga namena nar pervo v mestu Milanu leta
1534 presveto Rešnje Telo pred pustam k očitnimu poče¬
šenju izpostavilo, in ta pobožnost pričela. Kar je bilo v Mi¬
lanski nadškoiii po nasvetu zbranih škofov vpeljaniga, to se
je kmalo tudi v drugih škofijah vpeljalo. Nadškof v Bolonii
na Rimskim, kardinal Palaoti, zvesti posnemovavec svetiga
Karola je tudi to lepo pa tudi koristno pobožnost v svoji škofii
vpeljal in ukazal, de se ima obhajati tri zadnje pustne dni.
— Besede mičejo, zgledi pa vlečejo; tako tudi drugi škofje
to pobožnost po mestih in po kmetih, v farnih in samostan¬
skih cerkvah obhajati ukažejo pod imenam štirdeset ur ter-
pijočiga počešenja presvetiga Rešnjiga Telesa. Ima se ta
pobožnost štirdeset ur v spomin, de je Jezusa Kristusa pre¬
sveto Telo štirdeset ur v grobu počivalo. V Rimu je to po¬
božnost priporočal in vpeljal sveti Filip Neri v letu 1548,
tadaj je zdaj ravno tri sto let. Papež Klemen VIII. so uka¬
zali,' de se ima ta pobožnost na večne čase ohraniti; in v
resnici, ta pobožnost terpi v Rimu neprenehama celo leto in
to tako: začne se na noviga leta dan v veliki lepi cerkvi,
ktera se imenuje Sikstinska kapela, in terpi tri dni; zdaj prične
v drugi cerkvi, terpi zopet tri dni, in tako gre zapored od
cerkve do cerkve, dokler se v novim letu zopet v Sikstinski
kapeli ne začne. — Sveti očetje papeži, za dušni prid sebi
izročenih ovčic vselej skerbni očetje, de bi pobožnost do pre¬
svetiga Rešnjiga Telesa, v kterim vse zaklade shranjene
imamo, bolj povzdignili, in ljudi za to pobožnost uneli, so

207

jeli obiskovavcam presvetiga Rešnjiga Telesa v počešenje iz-
postavljeniga, odpustke deliti. Papež Benedikt XIV. so pervi
dan leta 1748 popolnama odpustek vsim prebivavcam svojiga
podloženstva dovolili, kteri bodo vsaj enkrat v teh treh dneh
presveto Rešnje Telo s pobožnostjo obiskali, se svojih gre¬
hov odkritoserčno, skesano spovedali ino sveto Obhajilo vredno
prejeli. Papež Klemen XIII. tega imena pa so v letu 1765
dovolili, de ne le samo prebivavci Rimskih dežela zamorejo
ta popolnama odpustek zadobiti, ampak tudi vsi verni po ce¬
lim svetu in po vsih cerkvah, kjer se bo skoz tri dni pre¬
sveto Rešnje Telo k očitnimu počešenju s pervoljenjem do-
mačiga škofa izpostavljalo. Nekdaj se je ta popolnama od¬
pustek samo za-se, za svojo lastno dušo zadobiti zamogel,
tode papež Pij VII. so 12 .  dan velikiga travna 1817 bla¬
govolili , de ti odpustki se zamorejo tudi za dušo v vicah
Rogu darovati.

Kjerkoli tadaj domači škofje ukažejo, ali poprošeni pri¬
pustijo, de se skoz štirdeset ur presveto Rešnje Telo v očitno
počešenje izpostavi, tamkej se ta popolnama odpustek zado¬
biti zamore; naš milostljivi nadškof Frančišek Ksaveri, za
to pobožnost vejo, tedaj se z njih prepušenjem obhaja,tedaj
smo gotovi, de ta popoinama odpustek zadobiti zamoremo, če
le to natanko dopolnemo, kar v njega dosego nam sveta mati
katoliška cerkev storiti zaukaže.

Glejte , to je prav ob kratkim zgodovina od začetka,
od vpeljave te pobožnosti, ktera se dans po stari navadi v
cerkvi 00. Kapucinarjev prične, in bo tri dni zapored terpela.

Drugič sim obljubil vam povedati, kaj je odpustek. —
Odpustek je odpušenje časnih kazen, ktere bi človek po od-
pušenim večnim dolgu dopernešeniga greha še ali na tem svetu,
ali pa na unim v vicah terpeti mogel, in ta odpustek se daje
zvunej spovednice od taistih, kteri oblast ino ključe imajo do
duhovniga zaklada matere katoliške cerkve. Iz zaznave od¬
pustka se tedaj vidi, de odpustek nobene moči nima, grehov
odpušati; grehi se odpušajo le v zakramentu svete pokore;
to je, večna kazen, ktero je človek pred Bogam po svojim
grehu zaslužil, mu bo sicer milostljivo odpušena, pa zraven
zmenjena s časno kaznijo; človek tedaj, kteri se je skesano
in čisto s terdnim sklepam poboljšati se, izpovedal, ne bo
prišel, ko bi v tem hipu umeri in poklican bil odgovor dati
od svojiga liiševanja, v pekel, tadaj le večna kazen se mu
odpusti; ali zavoljo tega odpušenja večne kazni Bog človeku
časnih kazen še ne odpusti, grešnik ima božji pravici še ve¬
liko poplačevati; če pa on nekaj stori ino zvesto dopolni, kar
sveta mati katoliška cerkev zaukaže mu v posebnih priložno¬
stih v oziru na njegovo prizadevo božji pravici zadostiti, čas

208

pokorjenja prikrajša, ali pa tudi popolnama dolg zbriše, to
je, ona mu odpustek podeli. — Odpustki se razdelijo v po¬
polnama in v nepopolnama, to je, v take, po kterih se ali
vse časne kazni izbrišejo, ali pa le nekoliko njih. Tako po¬
stavim je le nepopolnama odpustek štirdeset dni, eniga leta,
sedem let, in tako dalej; to hoče reči: Ko bi človek skesano
izpovedan umeri, in bi bil on po tenki božji pravici obsojen
na deset let za zadostilo v vice, on bi bil pa v smertni uri
odpustek sedem let zadobil, bo on namesto deset let samo
tri leta v vicah božji pravici zadostoval. Po popolnama od¬
pustku pa se ne le samo en del časnih kazen odpusti, ampak
vse se mu zbrišejo. Človek tedaj, kteri je popolnama odpu¬
stek zadobil, je tako nedolžen, tako čist, brez vsiga madeža
na svoji duši pred večnim Bogam, kakor otrok, ki ga od
svetiga kersta prineso; naravnost bi šel gor v sveto nebo,
vživat ino gledat Boga, ko bi bil v tem nar srečnejšim stanu
iz tega sveta poklican.

Odpustke deliti le taisti pravico imajo, kteri imajo ključe,
ki pomenijo oblast do duhovniga zaklada matere katoliške
cerkve, to so pa sedanji papež ino škofje, s tem razločkam,
de škofje v svojih škofijah sami od sebe popolnama odpustka
deliti ne zamorejo, ampak le nepopolnama, in to še le o po¬
sebnih priložnostih, postavim per posvečenju kake cerkve,
kakiga oltarja podelijo odpustek eniga leta za ta dan, na
vsako obletnico posvečenja cerkve ali tudi posamezniga ol¬
tarja pa le odpustek štirdeset dni; ravno ta odpustek štirde¬
set dni podelijo vsakbart, kadar o velikih godovih slovesno
peto mašo imajo, in morebiti ste že vi sami kadaj pri peti
škofovi maši bili ino vidili ino slišali, pa ne razumeli, de je
po dokončani sveti maši kak mašnik ali od veliciga oltarja
ali pa z leče nekaj bral, ino ravno takrat oznanuje, de so
pri današnji priložnosti milostljivi škof odpustek štirdeset dni
dodelili. Papež pa imajo oblast ino pravico ne le nepopol¬
nama, ampak tudi popolnama odpustek dodeliti, kadarkoli oni
za dobro spoznajo.

Kar ta duhovni zaklad matere katoliške cerkve zadene,
je on sostavljen iz neskončniga zasluženja Jezusa Kristusa,
iz zasluženja prečiste device matere Marie in iz zasluženja
drugih svetnikov; to je veliko svetnikov, posebno pa še sveti
mučenci so v pokorilo za svoje grehe več storili, kakor so
bili storiti dolžni, in ti ostanki njih dobrih del, kteri še do-
zdaj nikomur v prid niso obernjeni bili, z neskončnim zaslu-
ženjem Jezusa Kristusa vkupej so tisti duhovni zaklad, kteri
se imenuje duhovni zaklad matere katoliške cerkve, do kte-
riga vidni namestnik Jezusa Kristusa na zemlji, sveti oče
papež ključe imajo. Kadar nam tedaj sveta mati katoliška

*

209

cerkev odpustek deli, odpre svoj duhovni zaklad, vabi ino
klice svoje sinove in hčere, kakor de bi hotla reči: Pridite
k studencu, zajemite, pite, omite se, poplačajte s tein pla-
čilam, de bote čisti, neomadežani, brez vsiga dolga postali.
In vprašam vas, kteri žejni ne hrepeni po merzlim studencu,
de bi si žejo ohladil? kteri lačni po obilno obloženi mizi, de
bi lakot utolažil? kteri zmerznjen po gorkim solncu, de bi
oživel? kteri sužnji po prostosti, de bi se svobodno spreha¬
jal? kteri umazani po snažnosti, de bi se brez opovere omi¬
kanim ljudem pridružil? kteri z dolgovi obloženi ne želi brez
dolgov biti? — Ino glejte, ljubeznjivi moji! ravno pred nami
Šumija tega studenca bistra voda, in ravno mi smo tisti žejni
te hladivne pijače, tisti lačni tega tečniga kruha, tisti zmer-
znjeni hrepeneči po gorkim solncu, tisti sužnji, žejni, pro¬
stosti v Jezusu Kristusu, tisti umazani, oskrunjeni z ostud¬
nimi pregrehami, tisti dolžniki obloženi z neštevilnim dolgam;
poslužimo se ga, dokler nam ne uteče; naglo se ga poslu-
žimo , zakaj le samo tri dni nam bo tekel, se usušil, in mo¬
rebiti nikdar več prišumljal. — Ob! berem na vaših obrazih,
de ste polni svetih želja, de že komaj čakate, hitro odložiti
težko butaro, ktera vas na sercu tiši, de hočete usmcrtiti ti-
stiga červa, kteri spodjeda dušni mir, in dozdeva se mi, ka¬
kor de bi me še le hotli poprašati, kaj imate storiti, de ta
popolnama odpustek zadobite. Na to vam po kratkim oddih—
leju koj odgovorim.

De mi ta popolnama odpustek, kteriga nam sveta mati
katoliška cerkev per pobožnosti štirdeset ur terpijočiga po-
češenja izpostavljeniga presvetiga Rešnjiga Telesa ponuja,
zadobimo, je nam pervič potrebno, de imamo namen, željo,
odpustek zadobiti; torej ko bi kdo tudi vse do lasu natanko
dopolnil, kar je tukaj zapovedaniga, pa zraven bi nobene
menitve ne imel, de želi popolnama odpustka vdeležiti se,
tudi odpustka zadobil ne bo, ker ga ne zeli zadobiti. Tedaj
kar imam tukaj reči, je to, de dobro menitev obudite, de
želite vse to dopolniti iz ljubezni do Boga, ino mu darovati
v ta namen, de se popolnama odpustka vdeležite. Kar to
menitev zadene, vender bistevno potrebno ni, de bi ona člo¬
veka med opravljanjem zaukazanih dobrih del zmirej motila;
zadosti je, de to dobro menitev, kadar zapovedane dobre
dela pričnete, v sercu obudite, ino kadar zadnje dobro dejo
dopernesete, to menitev vnovič v svojim sercu obudite. Če
torej to menitev zjutrej obudite, bo ona veljala tudi za celi
dan, ko bi se po dnevu posebej tudi ne zavedili, ino je pri

14

vsakim dobrim delu posebej ne oponovili. — Bog bolj na to
gleda, zakaj delamo, kakor na to, kar storimo, uči sveti
Avguštin. Ino ravno zavoljo pomankljivosti dobre menitve
so nar lepši djanja marsikterih kristjanov podobne Sodomljan-
skim jabelkam lepo rudečim od zvunaj, znotrej so pa polne
trohljivosti ino gnjilobe, so podobne lepo okroglimu orehu,
kteriga je červ skrivaj prevertal ino jederce poškodoval. —
Ker pa ljudje po žalostni spričbi le tje ven dan delajo, brez
vse dobre menitve, vam hočem tukaj en zgled povedati, de
si po njem tolikanj globokeje v spomin vtisnete, koliko je pri
našim djanju ino nehanju na dobri menitvi ležeče.

Nek pobožni in bogaboječi pušavnik je imel neko noč
čudne, posebno pomenljive, strašno žalostne sanje. Vidil je
namreč v sanjah, kako duše na sodbo hodijo s svojimi dobri¬
mi in hudobnimi deli, in so vse le v pekel obsojene. On je
le od daleč stal in angela gledal, kteri je teh dušic dobre in
hudobne dela na tehtavnici božje pravice pretehtaval. Vsaka
dušica, ktera je na sodbo prišla, je prinesla culice dve; na
eni je stalo zapisano dobre dela , na eni pa hudobne dela.
Zapored na sodbo hodijo, dve culici prinesejo, angel ju vza¬
me, na tehtavnico položi, ino kakor ona potegne, ktere dela
premagajo in so težeji, je sodba že skljenjena. To sodbo je
gledal, in duše zapored so bile le v pekel obsojene, ker sle¬
herne hudobne dela so bile težej od dobrih; strah ino groza
ga spreletava, ino misli sam pri sebi: Ah! kaj bo enkrat z
dušo mojo.

Veliko dušič je vidil še na sodbo čakati, pa v njegovo
nar veči žalost je bila pri vsaki culica hudobnih del veči od
dobrih; že misli od velike žalosti sodnjohišo popustiti, pa še
enkrat se omilovaje po revnih dušicah ozre ino zagleda v
svoje nar veči veselje, neko staro ženico k sodbi priti z eno
veliko in eno prav majhno culico, ino glej, velika culica je
imela napis dobre dela  in mala, hudobne dela.  Še bom po¬
čakal, si misli pušavnik, dokler ta na dobrih delih bogata
žena na sodbo ne pride, ino bom vidil, kako bo ona narav¬
nost v nebesa šla. Pride versta tudi na njo, pušavniku serce
od veselja igra; angel vzame culico z dobrimi deli in jo po¬
loži v eno, ino manjši culico s hudobnimi deli položi v drugo
skledico tehtavnice, ino glej — težeji je mala culica hudob¬
nih od veči dobrih del. Pušavnika solze polijejo ino misli sam
pri sebi: Ah! kaj bo enkrat za me, ker tudi ta duša s toliko
dobrimi deli vender le v pekel mora. Angel, ki pušavnika
od daleč gleda, in zapazi, de se on ti sodbi čudi, kakor
bi dvomil nad božjo pravico, ga k sebi pokliče in mu reče:
Ti se čudiš; kako je mogoče, deje  veči culica dobrih del
ložeji od male hudobnih: razveživa jo, in vidil boš, kaj

je v nji. Res, razvežeta jo, bilo je v nji veliko zvitih po-
pirčikov tako, kakor se v lekarnici kake štupe zavijajo in
oddajajo, ino na vsakim je bilo od zvunaj kaj zapisaniga.
Na pervim je stalo: ob delavnikih slišane svete maše; na
drugim, obmoljeni roženkranci; na tretjim, milošina; na če-
tertim, obiskovanje bolnikov; na petim, posti; na šestim, spo¬
vedi ino svete obhajila; na sedmim, božje pota in tako dalej,
na vsakim posameznim popirčiku kako posebno dobro delo.
Pušavnik reče angelu: So li še imenitniši dobre dela od teh?
Angel odgovori: Počasi, počasi, veš de to, kar je od zvu¬
naj zapisaniga, mora tudi notri shranjeno biti? Le odviva
popirčike, ino vidil boš, kaj je notri. Odvija jih zapored:
ob delavnikih slišane svete maše od zvunaj, in od znotraj je
bilo zapisano: jih je sicer slišala, pa ne iz ljubezni do Boga,
temuč, de bi jo ljudje vidili in za svetnico imeli; od zvunaj:
obmoljeni roženkranci, in od znotrej: v očeh božjih ni bilo to
molitev, ampak žlobodranje; podeljena milošina od zvunaj,
in od znotraj: jo je dajala le zavoljo posvetne hvale in do-
bičkarije; obiskovanje bolnikov od zvunaj, in od znotraj : jih
je obiskovala, de je čez druge jezik stegovala; od zvunaj
posti, in od znotraj: skrivši si je pa bolje kuhala; spovedi
ino svete obhajila od zvunaj, in od znotraj: spovedi je po-
mankljive brez serčniga obžalovanja storila, ino svete obha¬
jila po nevrednim prejela in toliko božjih ropov storila; božje
pota od zvunaj, in od znotraj: jih je obiskovala in se po tai¬
stih potikala, ker seji doma delati ljubilo ni; kratko: vsak
popirčik je imel od zvunaj lep napis, od znotraj je pa stalo
pisano, de dobre dela je dopernašala, ne iz namena, Bogu,
ampak le ljudem dopasti. Pušavnik prepričan božje pravice,
se zdaj zbudi, pomni čudne sanje, in terdno sklene, vselej
iz čistiga namena le Bogu dopasti ino svoji duši v zveličanje
dobre dela dopernašati. Proč, daleč proč naj bo pri vsakim
našim posebnim djanju slab, pregrešin namen; le iz ljubezni
do Boga opravljajmo kaj dobriga,le iz ljubezni do Boga va¬
rimo se greha. To sim vam le zavoljo tega povedal, de nik¬
dar nikoli ne pozabite, dobre menitve obuditi, ker je na nji
tolikanj ležeče; ako je posebej per vsakim delu obuditi po¬
zabite, obudite jo vsaj zjutraj, predin se na svoje delo po¬
daste, ino že takrat vsako posamezno delo, kteriga bote po
dnevu opraviti imeli, Bogu darujte. Vse, kar koli delate, z
besedo ali z djanjem,  uči sveti apostel Pavl, vse storite v
imenu Gospoda Jezusa Kristusa, ino zahvalite Boga in
Očeta po njem.  Kol. 3, 17.

Drugič je poleg dobre menitve se tega popolnama od¬
pustka vdeležiti, v dosego njega potrebno, de se presveto
Rešnjo Telo v tej cerkvi, kjer je izpostavljeno, v teh treh

14 »

2i2

dneh, ob kterih se ta pobožnost ima, vsaj enkrat pobožno
obiše, tukaj vredno počasti, ino moli po menitvi svete matere
katoliške cerkve, za nje povikšanje, za zatiranje krivoverstva,
za mir in pokoj med kristjanskimi oblastniki, in za ohranitev
svetiga očeta papeža vsaj pet očenašev, pet češenasimarij
in petkrat čast bodi Bogu Očetu itd. Kdor pa še kaj več
stori, tudi pri sveti maši ino pridigi ostane, ta še več do-
briga stori, vender to v dosego tega popolnama odpustka od
papeža zapovedano ni; vender pa sveti oče papež želijo, de
bi se o teh dneh, o kterih se ta pobožnost obhaja, božja be¬
seda zbranimu ljudstvu oznanovala, in to ne samo dopoldan
med sveto mašo, ampak tudi popoldan, predin se s svetim
Rešnjim Telesam blagoslov da in se Ono v tabernakel shrani.
Zavoljo tega se bo tudi tukaj prihodnje tri dni o navadnim
času zjutraj ob desetih ino popoldan ob štirih božja beseda
oznanovala, pri kteri se obilno znajti, jaz vas zdaj povabim.

Tretjič, je v dosego tega popolnama odpustka potrebno,
de v teh dneh dobro spoved storimo, in tako vredno sveto
obhajilo prejmemo. Ktere lastnosti pa naša spoved imeti mora,
de bo dobra, pred Bogam veljavna, to vam mora biti iz ker-
šanskiga nauka že davno znano, in ko bi bili vi od tega po
človeški slabosti kaj pozabili, menim, so vam, kakor je po
celi Goriški nadškofu hvale vredna navada, pretekli sveti ad¬
ventni čas pri zornicah domači duhovni pastirji oponavljali,
torej se mi tega jako potrebniga nauka na široko izpeljevati
za zdaj nepotrebno dozdeva. Sploh vam le to rečem ino še
s povdarkam , de naša spoved, de bo dobra, mora biti po¬
nižna, ne enaka puhli pohvali prevzetniga Farizeja, ampak
globoki ponižnosti skesaniga cestninarja, kteri je v tempelnu
od deleč stal ino ni hotel celo svojih f'Či proti nebu povzdig¬
niti, ampak je na svoje persj terkal rekoč: Bog, hodi milost¬
ljiv meni grešniku!  Luk. 18, 13. Bobra spoved mora biti
na dalej: 'cela, čista in resnična; cela, de se vsih grehov,
kakor ti jih dobro izprašana vest pokaže, izpoveš; čista, de
se smertnih grehov tudi po številu, kakor tudi po okoljšinah,
ktere tvoj greh ali zmanšujejo ali povišujejo, obtožiš, ino res¬
nična, de nobeniga greha ino nobene okojišine, ktero vediti je
tvojimu dušniniu zdravniku treba, ne zamolčiš, ne zatajiš
ali iz sramožljivosti ali iz strahu za sveto odvezo. Zamolčiš
greh, za kteriga dobro veš, iz sramožljivosti, te primerim s
Tertulianam ljudem, kteri, akoravno nevarno bolni, se sra¬
mujejo svoje rane zdravniku razpdeti.in tako po svojim mol¬
čanju poginejo. Be ne boš tem bedakam enak, o grešnik!
te opomnim s svetim Cirilam, Jeruzalemskim škofam , ker re¬
čem: Povej vse na spovedi, kar koli si storil, naj bo v be¬
sedi, naj bo v djanju, ali po dnevu, ali po noči. — Ne boj

213

se nikakor spovednika, ko bi mu še tako ostudne pregrehe
razodeti imel; on te bo vselej poterpežljivo sprejel in po oče¬
tovo oskerbel, kakor sveti Ludovik Bertrano uniga grešnika,
kteriga velike pregrehe je sveti mož s toliko serčnim veseljem
ino mirnim obličjem poslušal, de je celo v spovedencu natolce¬
vanje obudil, de mora spovednik sam v ravno teh velikih gre¬
hih zapopaden biti, ker si jih je tako dopadljivo praviti po¬
slušal , ne z glavo otresal, ne barve na obrazu spremenil,
kar vse je spovedenca toliko ginilo, de se mu še tega greha,
kteriga je ravno zdaj na spovedi storil, de je namreč spo¬
vednika v ravno teh grehih zapopadeniga prederzno sodil,
spove. Kakor se je sveti Ludovik poslušaje grešnika ostu¬
dne pregrehe veselil le zavoljo tega, ker je v odkritoserčnim
spoznanju in iz tanke obtožbe spoznal grešnikoviga resnično
spokorniga duha in njegov serčni kes, in se nikakor ni ve¬
selil slišati njegovih hudobij; tako mirno, tako krotko, tako
poln ljubezni vas bo vsak moder spovednik sprejel, ino vas
zgubljene ovčice poln veselja perpeijal k božji čedi. Ino ko
bi se iz prazniga človeškiga strahu le preveč bali kakiga spo¬
vednika, podajte se pa k temu, do kteriga veči zaupanje
imate, sej o ti priložnosti jih bote imeli na zber. Le to vam
še povem, de pod velikimi kaznimi morajo molčati-vsi od te¬
ga, kar so kdaj na spovedi slišali.

Ne zamolči pa tudi greha iz strahu za odvezo, češ, bom
kaj velikiga na ravnost povedal, bom zavoljo tega brez križa
od spovednice šel, in kaj bodo moji sosedje ali moji verstniki
in verstnice rekli, če z njimi k svetimu obhajilu ne grem.
Boljši je stokrat in stokrat brez svete odveze od spovednice
iti, kakor pa en samkrat s pergoljfano odvezo, s smertnim
greham na vesti, jesti si Telo Gospodovo v večno pogublje¬
nje. Lahko nalažeš spovednika, človeka, ki v tvoje serce
viditi ne more; ali Bogu je zastonj lagati, zakaj on na tan¬
ko ve, kar v nar skrivniših kotih našiga serca tiči. Bog nas
vari tacih zmot, de bi se tam še bolj odgerdili, kamor smo
prihiteli se madežev greha čisto omit.

Pa grešnik, moj tovarš! če ima tudi tvoja spoved vse
imenovane lastnosti, in je ona ponižna, cela, čista in resnična,
utegne še le vender biti, de ti tvoji grehi niso odpušeni, za¬
kaj k odpušenju tvojih grehov je bistevno potrebna serčna
grevinga, in ako ti te — primankuje vsiga. Spoznaj torej, de
s svojimi grehi si Boga tako dobriga Očeta jako razžalil, in
de v njegovo gnado nazaj prideš, potoči solzico serčne gre-
vinge, in zakuri ogenj ljubezni božje v sercu svojim, zakaj
pravi sveti Gregor: Ruja greha zgine tolikanj popolniši, ko-
likanj bolj serce spokornikovo v plamenu ljubezni gori.

214

Hočeš odvezan biti, ljubi,  pravi sveti Peter Krizolog,
ker ljubezen pokrije velikost grehov. Kaj je še vedi greh,
govori ta sveti oče na dalje, kot svojiga odrešenika zatajiti ?
Ino vender je zamogel sveti Peter to svojo hudobijo s svojo
ljubeznijo zbrisati-, zakaj Gospod ga je vprašal: Peter, ali
me le ljubiš.  — Brez serčne žalosti je tudi nemogoče pobolj¬
šati se.

Ko si kristjan tako dobro, ponižno, celo, čisto, resnično
spoved opravil, serčno grevingo čez svoje grehe obudil, ino
terdno sklenil s pomočjo gnade božje ne več grešiti, stopi
zadnjič poln zaupanja k angelski mizi, skleni se z Jezusam
v presvetim zakramentu, ino zdaj si zadnje dopolnil, kar je
v dosego tega popolnama odpustka od svete matere katoliške
cerkve storiti zapovedano.

Glejte, ljubi moji! to sim si bil dans odločil vam pove¬
dati per začetku štirdeset urterpijoče pobožnosti izpostavlje-
niga presvetiga Rešnjiga Telesa. Vse to, kar sim vam po¬
vedal, morate dobro zapomniti ino natanko dopolniti, de ta
popolnama odpustek zadobite. Jaz menim, de sim zadost
razločno in zaumevno govoril; ko bi pa vender kdo me prav
zastopil ne bil in bi mu še kaki sumi po glavi blodili, ta naj
le zaupljivo svojiga spovednika popraša, in on mu bo gotovo
z nar večini veseljem njegove dvome razvezal.

Lakomni, kakor so ljudje več ali manj po svetu, ki se
trudijo, skerbijo ino ji glavo belijo, de bi kaj vkup spravili,
de bi v žalostnih letih, v letih lakote, stiske, pomankanja
kaj v roke vzeti imeli, in imajo shrambe natlačene žita, kleti
polne vina, mošnje polne cvenkajočih denarjev, iz strahu
okradeni biti morebiti še celo zakopane v černi zemlji, se
varujejo skerbno tacih kupčij , kjer se jim malo dobička, ali
pa še celo zguba kaže, in to storijo le zavoljo tega, ker jim
je časno blago ljubo ino drago. — Taka lakomnost je gerda,
ker taki ljudje so bogati na časnih rečeh, prazni ino siromaki
pa na božjih. Ena skopost pa ljubi moji! le vender ni greh
ino sicer ta le ne: Skopi bodimo s čašam, kteriga nam mi¬
lostljivi Bog v spokorjenje podeluje; skopi bodimo z gnada-
mi, ktere pri ti pobožnosti, pri ti priložnosti zadobiti zamo-
remo, ne potratimo, ne zaverzimo jih; skerbimo na vso moč,
de dušniga miru , kteriga bomo prihodnje tri dni iskali, in
ako Bog hoče, tudi zadobili, nikdar več ne zgubimo, za tiho,
pokojno vest si prizadenimo, in ako nas nikdar več pri sercu
peklo ne bo, nam bo tudi enkrat tisto veselje došlo, kteriga
je Jezus v svoji imenitni pridigi na gori obljubil rekoč: Bla¬
gor mirnim , ker oni bodo otroci boskji imenovani.  Mat. 5,9.
Amen,

V Gradini v Berdih 1851.

V god in praznik presladkiga imena

Jezusa.

oliko boleznim je naše revno truplo podverženo? Ali
bote zamogli na to vprašanje moje gotov odgovor dati: toliko
boleznim le je ono podverženo, ino ne eni manj, ne eni več?
O ljubi moji! ne jaz, ne vi, ne nar bolj izurjeni zdravniki ne ve¬
do na to kaj določniga odgovoriti, ne povedati števila bolezni,
ne pripravnih besedi najti, nam vsake posebej imenovati. —
O jako obilno mora število bolezen biti, ker ljudje pravijo, de
le samo merzlic je že dve in sedemdeset, kje so pa druge
bolezni, kterim so podveržene; naša glava, naše oči, jiaše
ušesa, naši možgani, naše gerlo, naše počutnice, naše persi,
naše pljuče, naše serce, naše jetra, naša vranica, naš že¬
lodec, naše čeva in vsi drugi udje, iz kterih je človeško telo
sostavljeno ? Ta je umeri za jetiko, uni za vodenico, tretji
za vročinsko bolezen, četerti za pljučnico, peti za kolero,
šesti za kugo, sedmi za vjed, osmi za božjast in mertvud,
deveti za proti; tega je kerč zvil, uniga griža vzela, tega
je otekla noga pokopala, uno otekla roka spravila; tej je
rak skoz persi do serca prigrizel in jo spravil pod grudo,
unimu otok in prisad vrat zavil, ta je umeri za to, uni za
uno bolezen. O bolezni! kdo je vas imenovati ino našteti v
stanu? in kdo ve, za ktero bolezen bo umeri?

Ali pa ni gotovo, de ena sama, na sebi še tako majhna
bolezen, če se zanemari ino koj od začetka ne odpravlja, je

Imenuj njegovo ime Jezus; zakaj on
bo odrešil svoje ljudstvo od njega

grehov.

Mat. 1, 21.

316

zadost, človeka prezgodej spraviti pod zemljo? Ali si več¬
krat po smerti tega ali uniga sosedje in sosede v ušesa ne
šeptajo: saj naš ranjki sosed, naša ranjca soseda bi bila še
kaj živela, bi ne bila še sklenila, pa kaj — varovati se ni¬
sta hotla, zdravil jemati sta se branila? — Pa če tudi zdrav¬
niška umetnost ni še na tisti visoki stopnji svoje popolnamo-
sti, kot so druge vednosti in učenosti; če tudi zdravniki vsih
bolezen še ne poznajo,jih imenovati ne vedo, torej tudi vsih
bolezen ne odpravijo, vsih bolnikov ne ozdravijo, ino nam
življenja nikakor tako zdaljšati ne zamorejo, de bi toliko
starost doživeli, ko so jo doživeli očaki v starim testamentu,
je vender gola resnica, de veliko ljudi po lastni zadolženo¬
sti prezgodej pomerje, si smert roti, de naj jih urno spravi
ino shrani. — Eni se preobjedo, eni preopijejo, nekteri pre¬
dolgo spijo, nekteri cele noči voglarijo; eni so preleni, eni
bi se radi vedno le v kroge vertili; pa ravno s tem ino tam
si take bolezni skupijo, de jim svoj živi dan ni več ozdraveti.

Kakor si tedaj ljudje sami sebi telesno zdravje spodje¬
dajo , tako dolgo, de se truplo zruši in v jamo zverne, tako
si tudi ljudje dušno zdravje spridijo, na svoji duši bolehajo,
hirajo, in oh! velikokrat mertvo dušo v zdravim telesu okrog
nosijo. — Ce je usmiljenja vreden na telesu bolan, je še veči-
ga vreden dušni bolnik; ino kakor mertvo truplo zakopljejo,
in v globoko jamo zagernejo; tako bo tudi mertva duša za¬
kopana, zakopana ne v zemljo, ampak v večni ogenj, iz
kteriga nobene rešitve ni. — Rešitve ni nobene za dušo po
smerti v večni ogenj obsojeno; tode rešitev je vender še mo¬
goča, dokler smo na svetu, dokler še živimo. Kakor si pa
na telesu bolni pri zdravnikih zdravja išejo, in ako ni za¬
mujeno in še zdravila pridno jemljejo, ga'tudi najdejo; tako
menim ljubi moji! ste tudi vi, čutivši svojo dušno bolezen
semkej prihiteli si dušniga zdravja iskat,'iskat si ga v za¬
kramentu svete pokore. Bog hotel, de bi bili našli, česar
ste iskali, zdravje svoje duše! skerbeli ste za svoje dušno
zdravje, ker ste še mene semkej povabili, pa trudili ste se
kolikor sim zapaziti mogel, ker ste na vse zgodaj že se okoli spo¬
vednic zbirali, skesano razodeti svojo dušno bolezen duhov-
nimu zdravniku ino ste terdne sklepe delali nikdar več zdravja
z nobeno boleznijo ne zameniti. O ostanite nepremakljivi v
svojim sklepu, ne zapustite Jezusa, kteri se je ponižal v vaše
serca priti, ravno dans na dan, o kterim njega presveto Ime
z materjo katoliško cerkvijo obhajamo ino zavoljo kteriga
praznika tudi ona popolnama odpustek deli vsim taistim, kteri
vam znane pogoje dopolnijo ino ktere so vam vaš domači
duhovni pastir pri zjutranjim opravilu, kakor sim sam slišal,
razložili. Ker je vam že vse to, kar je v dosego tega po-

217

polnama odpustka potrebniga vediti ino spolniti, zadost znano,
se hočem pa jaz bolj današnjiga praznika deržati, in de vas
do večiga spoštovanja in počešenja do Jezusa unamem, vam
bom v svojim kratkim govoru mogočnost ino svetost preslad-
kiga imena Jezusa pokazal.

Vpeljava.

Kader se ima staršem otrok poroditi, se oče ino mati
med seboj posvetvata, ktero ime mu bota dala,kterimu Svet¬
niku ali svetnici ga v varstvo izročila. To pravico novoroje-
nimu otroku ime dati, se sicer staršem kratiti ne sme, ako
ni veljavnih vzrokov; ti bi pa bili po mojih mislih, ko bi star¬
ši otroku tako ime dati hotli, ktero se v martirologiu, to je
v bukvah, ktere nar krajši popis mučenikov ino mučenic, svet¬
nikov ino svetnic obsežejo, ne najde. Po kmetih se sicer
zoper to ne pregrešite; ložej se to prigodi po mestih, kjer
ljudje radi take imena dajajo, de včasih še celo duhovnu v
misel tako urno ne pade, ali je to ime kakiga svetnika ali
ne. — Na kmetih imate pa to navado, de, ako je vam otrok
eniga imena angelček umeri, ino se vam drugi urodi, ga ravno
na to ime kerstite, kar v velike pomote, zlast o popisovanju
služi, ker se po spričevanju žalostne skušnje nameri, de se
je enih in taistih staršev troje otrok ravno taistiga imena kli¬
calo, kar vse popisovanje zakasni in v častniku in v drugih
vpričnih gospodih sume obudi, kakor bi se že zdaj tako za-
rano zastran vojašine kaj homotalo. — Tudi to imate po kme¬
tih zadost napčniga,de lenekterih svetnikov ino svetnic ime¬
na otrokam dajate, od drugih pa nič vediti nočete , se jih
branite ino pravite, to ime je terdo, je neznano, je težko
izreči, ali pa še celo: je gerdo, jaz torej nočem na nobeno
vižo, de bi se moje dete tako klicalo. — Svetnikovo ime ni
nobeno gerdo, ampak vsako je lepo, sej Bog nič gerdiga
nima ne v sebi, ne pri sebi. V ti zadevi ne godernjajte ino
ne kolnite svojih duhovnov, kadar vam v taki reči nasprot-
vajo, ampak poslušajte jih in uklonite se. Dajajte tisto ime
otrokam, kteriga obhaja sveta mati katoliška cerkev na dan,
v kterim se vam urodijo. —

G?e torej teh ali tem enačili važnih vzrokov, kakor tudi
morebiti sem ter tje še kake posebne prepovedi od vikši ob¬
lasti izhajoče ni, bi ne bilo od duhovnove plati mende nar
pametniši, vročim željam staršev, otroku kakiga posebniga
svetnika ime dati, na vso moč braniti, ker vsaj nekoliko v
svetim pismu najdemo, de ta pravica staršem gre. Ko se
Cahariu mutcu ,Luk. 1. dete urodi, ga on po svojim imenu,

218

kteriga mu žlahta dati hoče, klicati ne pusti, z glavo odki-
muje, ker tako na znanje dati želi, de on ni zadovoljen, de
bi se tudi otrok po očetu Caharia imenoval, torej svojo roko
po tablico seže in na njo zapiše: Janez je njegovo ime.
Stari očaki pa praznih imen svojim otrokam nikakor dajali
niso, temuč vselej take, ktere se kaj posebniga pomenile. —
Tako postavim, de vam pomen le nekoliko bolj znanih, več¬
krat zaslišanih imen starih očakov v našim jeziku povem, po¬
meni ime Adam našiga perviga očeta „perstnjaka“, ker je
bil iz gline, iz persti vzet, Eva pomeni „mater vsih živih",
ker od nje ves živi človeški rod svoj začetek ima, Abraham
hoče toliko reči, kot „oče veliko narodov", Izak „smeh“, Jo¬
žef „umnoženje“, David „izvo!jen“, izvoljen v kralja, Moj¬
zes „otet", otet iz vode po kralja Faraona hčeri, Susana
„limbar“, Tobia „dober gospod", Simon „pokorjen“, Peter
„skala“, Janez „ljubljen“, Matevž „darovan“, Štefan „kro-
nan" , Joakim pripravljanje Gospodovo", Ana pomeni „gna-
do“, Maria „gospo", in ime Jezus, kteriga niso ljudje izna¬
šli, pomeni po našim jeziku „Izveličarja“, kakor je tudi an¬
gel Jožefu djal: Imenuj njegovo ime Jezus ; on bo namreč
svoje ljudstvo odrešil od njega grehov.  Mat. 1,21. — V
tem in v nobenim drugim imenu smo po Jezusu odrešeni več-
niga pogubljenja; to presveto ime tadaj silno veliko moč v
sebi ima, ker smo po njem zopet božji otroci postali ino pra¬
vico zadobili do nebeškiga dedičniga posestva.

De moč presvetiga imena Jezusa kaj bolj spoznamo, po-
prašajmo le zgodovino ali pretekle čase ino kmalo se bomo
mogočnosti tega presvetiga imena prepričali. Odprimo le apo¬
stolsko djanje 3. V čigavim imenu sta Peter in Janez hro-
maka ozdravila, de je na noge stopil in hodil zdrav in vesel
tako, kakor bi mu nikdar kaj pomankvalo ne bilo? Ga li ni¬
sta ozdravila v imenu Jezusovim ? — Od materniga telesa
kruljeviga so nosili beračit pred Jeruzalemski tempel vsak
dan, tamkej svoje roke trepetaje steguje prejeti božji dar.
— Tudi Peter in Janez , Jezusova apostelna dva, okoli tretje
ure popoldan gresta v tempel molit; kakor hitro ju siromak
ugleda, svojo navadno prošnjo oponavlja, svojo dlan tje moli,
misleč od nju kak dar prejeti, Ugledati ga, se Petru milo
stori, ogovori ga, ter reče: Poglej v naju; veselo ju ubožeč
pogleda, ker se mu že na žnabljih za prejeti dar zahvala
smehlja, ali Peter poln resnobe, zaupajoč v moč tega, kteri
ga je vogelni kamen svoje cerkve na zemlji postavil,mu reče
na dalej: 7Aata ino srebra nimam, kar pa imam, to ti dam:
v imenu Jezusa Nacarenskiga. vstani ino hodi!  Na to mu
roko poda, ves prerojen na svoje noge pervikrat stopi, po
koncu hodi, zdrav in vesel z njima v tempel gre, hvali ino

219

časti Boga. — Poglejte, kako mogočno ino prečudno je pre¬
sladko ime Jezus, ker ono le izgovorjeno, je bilo zadost
kruljeviga človeka hipoma zravnati. Berimo dalje apostol¬
sko djanje in v devetim poglavju najdemo, de sveti apostel
Peter Jezusa oznanovaje perpotuje v mesto Lida ino najde
tamkej človeka, Enea po imenu, že osem let na postelji sklju-
čeniga ležati. Približa se mu ter reče: Enea! Gospod Je¬
zus Kristus te ozdravi ; vstani in postelji si , in per tej
priči vstane.  V ravno tem imenu v mestu Jopi, ne tolikanj
oddaljeno od Lide, sveti Peter od dveh mož povabljen mert-
vo Tabito, mater ubozih imenovano, v življenje obudi, sveti
Pavl iz obsedene ženske hudiča izžene, ino drugi apostelni
po druzih krajih, po druzih deželah čudeže delajo, bolnike
ozdravljajo, mertve v življenje budijo, ino poterdijo se be¬
sede Jezusa, kteri pri svetim Marku 16, 17.18. govori tako:
V mojim imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govo¬
rili; kače preganjali; ino ako bodo kaj strupeniga pili , jim
ne bo škodovalo; na bolnike bodo roke pokladali, ino ti sej
bodo dobro počutili.  ^

V imenu Jezusa so se razkropili sveti apostelni po vsim
svetu, ino neprestrašeno so oznanovali zveličanski nauk pra-
viga spoznanja božjiga Judam, Galilejcam, Šircam, Arablja-
nam, Perzjanam, Mezopotamcam, Ilirkancam, Skitam, Gre-
kam, Rimijanam itd. Kamorkoli so dospeli, ali v lepe po¬
slopja bogatinov, ali v borne bajte siromakov, ali v hiše sod¬
nikov, ali v štacune prodajavcov, ali v delavnice rokodelcov,
ali v zbirališe modrijanov, ali v shodnice malikovavskih po¬
pov: kamorkoli so se pokazali, so pred tem imenam bežale
tame ajdovskiga malikovanja, zginile zmote Judovskih basen,
se osramotile zvijače sleparjev priprostiga ljudstva. Po smerti
apostelnov, kteri so svoje življenje, razun svetiga Janeza,
pod roko rabeljnovo za ravno 'tega Jezusa voljo sklenili, so
se njih nasledniki, tudi v Jezusovim imenu napotili, pozabijivši
trud, žejo, lakot, s palico v rokah, z vrečo na ramah, brez
denarja v žepu, in so ravno tako goreče, kot apostelni, njih
učeniki divjim narodam pokoro oznanovali, jim veleli opustiti
pregrešne navade svoje, razbiti malike, razsuti njih tempel-
ne, ino glejte, iz divjih razujzdanih ljudi je postala izvoljena
čeda Jezusovih ovčic; v imenu Jezusa je po njegovim vne¬
bohodu dvanajstero ribčev cel svet spreobernilo, tako de zdaj
ni znaniga kotička na svetu, kamor bi to sveto ime po gore¬
čih misionarjih pernešeno ne bilo. O kako nad vse veljavne
so besede svetiga pisma: Pod neham ni dano drugo ime lju¬
dem , v kterim bi zamogli izveličani biti.  ap. dj. 4, 2. — V
imenu Jezusovim dajte se kerstiti, kliče sveti apostel Peter,
napolnjen s svetim Duham, in sad njegoviga perviga oznanje-

220

nja Jezusoviga je, de se jih da okoli tri tavžent kerstiti,
spozna ino veruje Jezusa, praviga živiga Boga, kteriga so
oslepljeni Judje na križ perbili; v imenu Jezusa se tudi nam
pri svetim kerstu izvirni greh izbriše, odvežejo lastni grehi
v zakramentu svete pokore, pa tudi vsi drugi zakramenti po¬
delijo. V tem presladkim imenu se nar svetejši reči blago¬
slavljajo, vse molitve končajo, ker o sklepu pristavljamo: Po
Gospodu našim Jezusu Kristusu.

Ker je tedaj to presladko ime tako mogočno, de smo po
njem večniga pogubljenja odkupljeni, po njem k pravimu bo-
žjimu spoznanju pripeljani, in v tem presvetim imenu vse
naše molitve, de so uslišane, sklepamo; si ga moramo globo¬
ko v serce vtisniti, ga večkrat pobožno izreči, ter s terdnim
zaupanjem v njega pomoč klicati, in gotovo jo bomo dosegli.
Sveti Ignaci mučenik, tako sim že davno v nekih bukvah bral,
je med nar grozovitnišimi mukami le ime Jezus izgovarjal.
Njegovi trinogi, mučiti ga občutivši neko divje veselje, ga
poprašujejo, zakaj med tako grozovitimi mukami ne kolne, ali
kaj drugiga ne izgovarja, temuč le ime Jezus kliče? Ali sveti
Ignaci jim odgovori ter reče, de on ni v stanu kaj drugiga
izreči, kot ime Jezus za to, ker on to sveto ime v svojim
sercu zapisano ima. Med grozovitim terpinčenjem svojo dušo
izdihne, ter naravnost gre k Očetu nebeškimu vživat venec
mučenstva; njegevi rabeljni se pa prepričati hočejo, ali le
res v svojim sercu ime Jezus zapisano ima, kteriga je med
mučenjem tolikokrat izrekel, in kaj storijo? — mertvimu persi
odprejo, serce vun potegnejo, čez sredo prerežejo, ino v
svoje začudenje vidijo s svojimi lastnimi očmi z zlatimi čer-
kami zapisano ime Jezus. — On je tedaj to izgovarjal, kar
je v svojim sercu zapisano imel, ime Jezus: Ali nimaš pa ti
kristjan hudiča v svojim sercu zapisaniga, ker ga dan na
dan, ino še tolikokrat čez dan imenuješ in izgovarjaš? Česar
je polno serce, to tudi skoz usta gre, pravi star pregovor.

Globoko si v svoje serce vtisnimo ime Jezus in le njega
na pomoč kličimo, in gotovo bomo uslišani v svojih dušnih in
telesnih potrebah.

Grof Armogast, eden nar pogumniših mož, kteri so bili
v vojski s Teodorikam, Vandalskiga kralja Genzerika sinam
v Afriki, je bil zavoljo vere, de je Jezus pravi Bog, na
mnoge načine terpinčen in mučen; tode on Jezusa ne zataji.

Na zadnje ga zvežejo po celim životu z močnimi volov¬
skimi žilami, ter vsak k sebi na vso moč vlečejo ino ga tako
prerezati hočejo, ali on v teh strašnih mukah svoje oči proti
nebu povzdigne ino poln zaupanja zakliče: O Jezus! in vo¬
lovske žile se mahoma kot pajčevina raztergajo. Po dve ino
dve, tudi po tri žile vkup spletejo, zopet ga vežejo, ali Ar-

221

mogast le v nar mogočniši ime „Jezus“ kliče in volovske žile
se tergajo. Na vse zadnje ga na kol obesijo, z nogami na
vzgor, z glavo na vzdol, ino glej! v začudo vsih, je tako
med zemljo in nebam viseč, z močjo sladkiga imena Jezusa
pokrepčan, tako sladko, mirno zaspal, kakor bi se bil na
nar mečji postelji odpočil.

Zavoljo tega tudi sveti očetje in učeniki matere katoliške
cerkve goreče priporočajo vernim kristjanam z zaupanjem kli¬
cati v vsih potrebah v mogočno ime „Jezus“. Sveti Ambrož
od tega presladkiga imena tako govori: Si bolan ino želiš
ozdravljen biti; zateci se k Jezusu, on je zdravje. Ti vro¬
čina žejo dela ino se ti jezik od nje suši; beži k Jezusu, on
je studenec. Se ti krivica godi ino krivično dolg nalaga;
pridi k Jezusu, on je gola pravica. Si reven, zapušen, sti¬
skan od nadlog; pridi k Jezusu, on je pomoč. Si uboga si¬
rota, zaničevana udova; priteči k Jezusu, on je oče zapu-
šenih sirot in udov. Se bojiš časne smerti; pridi k Jezusu,
on je večno življenje; hrepeni tvoje serce po nebesih; on je
pot do taistih; bežiš pred tamo, on je luč; potrebuješ ino
išeš hrane, on je jed. Vse, karkoli želiš ino poželeti moreš,
v Jezusu najdeš, sklene ta sveti oče. — Sveti Lavrenci Ju-
stinian v svojim govoru od presladkiga imena Jezusa pa tako
piše: Si bolan in te bolečine hudo vijejo, te slabe misli ob¬
hajajo, te je groza ali strah, te dvomi zoper sveto vero nad-
ležvajo, zakliči Jezusa, ali vsaj v misel ga vzemi. V vsih
težavah ino nevaršinah, naj bo na poti ali v samoti, bodi
kjer hočeš, izreci ime Jezus, pa ne le z ustmi, ampak tudi
s svojim sercam, gotovo ti bo pomagalo. — Kakor apostelni
na Genezareškim morju, ko je Jezus v čolnu spal, o hudim
viharju so zbudili ga, in prosili: Gospod , otmi nas, pogin¬
jamo,  Mat. 8, 25. in on jih je otel, nevaršine rešil, ker je
morju in vetrovam utihniti zaukazal; takp tudi mi vsi, stari
ino mladi, mladenči ino deklice v skušnjavah ino nevaršinah
v greh, serčno kličimo: Jezus pomagaj, otmi nas, če ne, v
skušnjavi pademo. Recimo s svetim Antonam Padvanskim v
vsaki skušnjavi: V imenu Jezusovim, poberi se satan. Ino
kakor je David velikana Goljata v imenu Gospodovim pre¬
magal , tako tudi mi kristjani hudiča le v imenu Jezusovim
premagamo, sklene sveti Avguštin.

Ime Jezus pa ni le nar mogočniši, kakor smo dozdaj
iz zgodovine, iz zgledov nekih svetnikov mučenikov, ino
izrekov svetih očetov dokazano zaslišali, kar vse gotovo tudi
sami poterditi moramo, de marsikako zmago zoper nevidljivi-
ga skušnjavca svojiga le klicanju v to mogočno ime perpisati
moramo, temuč to ime je tudi nar svetejši, in ga torej vselej
ino povsod z nar veči častjo ino spodobnostjo zgovarjati mo-

ramo. To ime je nat svetejši, ker ga je sama svetost, Oče
nebeški svojimu edinorojenimu Sinu odbral, in ga tako dolgo,
de bi se po praznim zgovarjanju ne oskrunilo, za se ohranil,
de ga je pervo svojimu arbangelu Gabrielu izporočil, de naj

Š a nar čistejši devici Marii, materi prihodnji njegovi oznani.

vetost je to ime iznašla, svetost ga je na zemljo prinesla,
svetost ga je na zemlji perva zaslišala in z veliko ponižnostjo
v svojim sercu hranila, dokler se ni Božji Sin rodil, ino mu
ni pri obrezovanju slovesno to sveto ime dano bilo. Svete
reči so za svete ljudi ino kdor svete reči oskruni, se nad
samim Bogam pregreši; iz tega je tedaj razvidno, de se ta¬
isti , kteri to nar svetejši ime brez vsiga svetiga straha ino
brez vse svete groze izgovarjajo, močno pregrešijo.

Jehova so Judje po svojim jeziku Boga imenovali; pa
tega svetiga imena niso nikoli izrekli, zakaj strah ino groza
jih je bilo pred njim. Imamo tudi li mi toliko sveti strah do
nar svetejšiga imena Jezusa? ga li vselej s spodobnostjo iz¬
rečemo? — v šalah, za kratek čas, pri kakih kvantah, v
igri, pri kvartali, pri premetanju krogelj se sliši le prepogo¬
sto brez vsiga pomiselka smeje izgovarjati — ah! sliši se še
nadalej celo to presveto ime preklinjati. Hudobnež, Kralja
vsili kraljev, Jezusa ponidama klicati se prederzneš, ker si
brez vse vere, brez strahu božjiga in ker te on za toliko
osramotenje, kteriga njegovima presvetimu imenu storiš, na¬
glo ne kazni, pa ne misli nikakor, de si se že vsaki kazni
odtegnil, ker ti zavljo tolikokratniga nepotrebniga ino nevred-
niga imenovanja njegoviga s palico ne proti, kakor bi ti že
vsaki revni berač protil in se grozil, ko bi ga za smeh kli¬
cal. On pride s svojo kaznijo polagama, pa pride gotovo.

Iz preroka Elizeja so se nekdaj hudobni otroci norca
delali ino zaničljiv^ klicali ga: starček, plešec, pridi na goro;
in kako se je Bog za čast svojiga preroka potegnil ? veste
kako? Iz biižnjiga gojzda prideta medveda dva ino razster-
gata 42 teh hudobnih otrok. — Če se je Bog za čast svojiga
preroka, le eniga svojih služabnikov toliko potegnil in tako
kazen čez hudobne otroke poslal, ki so se le iz eniga člo¬
veka norca delali in ga za svoj kratek čas in za šalo poni¬
dama klicali; kolikanj več rečem, se bo on potegnil za čast
svojiga Sina, kterimu je ime izbral tako sveto, de se morajo
pred njim pripogniti vse kolena, ktere so na zemlji in pod
zemljo; kolikanj veči kazen bo on poslal čez te, kteri ime
Jezusa, njegoviga edinorojeniga Sina, v igrah, v kvantah
kličejo, ga brez vsiga spoštovanja izgovarjajo? Oh! kolika
le bo ta kazen? menite, de jo boite odmeriti vedili? Neizrek¬
ljivo velika bo.

223

V apostolskim djanju se bere, de je sveti apostel Pavl
v mestu Efezu v imenu Jezusovim iz več obsedenih hudiče
izgnal. To vidi ino sliši sedem sleparjev, sinov nekiga Ju-
dovskiga duhovna Skeva po imenu, ino so hotli, kot sveti
Pavl, desiravno nevervajoči, v Jezusovim imenu hudiče iz¬
ganjati, ker obsedenim upijejo: Hudi duhovi, zarotimo vas
v imenu Jezusovim, kteriga Pavl oznanuje, popustite te lju¬
di. Hudi duh pa je odgovoril ino jim rekel: Jezusa poznam,
Pavl mi je tudi znan, vi pa kdo ste? Ino človek, v kterim
je bil nar hujši duh, je v nje skočil, dva premagal, ino nju
tako zdelal, de sta gola ino ranjena iz taiste hiše izbezala.
Ap. d. 19, 13-16.

Ta prigodba svetiga pisma naj vam priča, de prazno,
brez vse vere in pobožnosti zgovorjeno ime Jezus, kakor
tudi z neko hinavsko pobožnostjo pri zagovarjanju kakih bo¬
lezen po zvitih za svoj dobiček skerbnih mazačih ino skriv¬
nostnih babelah tolikokrat ponidama izrečeno vam le nič po¬
magalo ne bo, temuč veliko škodovalo.

Ker je sladko ime Jezus tolikanj sveto, že samo iz sebe
sledi, de ga moramo vredno počastiti, in to sicer tolikokrat,
kolikorkrat se nam nameri priložnost to storiti. To priložnost
ljubi moji! pa zraven tudi dolžnost imamo vsak hip, ali vse¬
lej in povsod , saj sveti apostel Pavl sam piše Kološanam 3,
17. tako: Vse, kar koli storite, ali  s besedo ali v djanju,
storite v imenu Gospoda na siga Jezusa Kristusa, če  v imenu
Jezusovim govorimo ali delamo, že to sveto ime počastimo.
Če torej jaz dans v Jezusovim imenu govorim, ino vi mene
v Jezusovim imenu poslušate, počastimo to sveto ime. Pa
sveti apostel govori: Vse, kar koli storite, storite v Jezuso¬
vim imenu, tedaj z vsakim, po človeških mislih še tako niz¬
kim djanjem zamoremo počastiti to sveto ime, če le ono v
tem presvetim imenu pričnemo in končamo; če jemo, pijemo,
se k počitku podamo ali posteljo zapustimo v tern imenu, ga
počastimo; greš ti, fantiček, v tem imenu očetovo čedico
past, greš ti, deklica, v tem imenu na materno povelje kake
zelenjave na njivo brat, ino vi dva urno ubogata starše svoje,
kot Jezus Jožefa in Mario, počastita to sveto ime. Greste,
ljubi moji! z doma, ali pridete domu, naj bo v imenu Jezu¬
sovim; 'greste bolnika obiskat, žalostniga potolažit, ali nazi-
ga oblečete, popotnika sprejmete, naj bo v imenu Jezusovim;
imate kako krivico poterpeti, kako prav grenko požreti, sov¬
ražniku odpustiti ino mu kaj dobriga storiti, naj bo vse, vse
v imenu Jezusovim. — Hočete ljubi moji! to presveto ime
vredno počastiti, ohranite to lepo navado, od ktere sim se
že sam večkrat prepričal, de jo imate, de se namreč možki,
kadar v kakim pobožnim pogovoru zvunej cerkve doma, ime

224

Jezus zaslišite, čedno odkrijete inč zraven zgovarjate „ bodi
češeno,  ženske se pa lepo priklonite in ravno to zrečete. Ta
navada je lepa in posnemanja vredna, to ohranite, Bog ho¬
tel, de bi to sveto ime tako ravno iz serca prišlo, kakor vam
gladko iz ust steče. Kakor se v cerkvi in doma pri zasliša¬
nju tega presvetiga imena pripogujete, de svoje spoštovanje
do njega razodenete, tako ga počastite tudi na očitnih cestah
in potah in pozdravljajte se s starim kristjanam navadnim po-
zdravam: Hvaljen bodi Jezus Kristus , in tako pozdravljeni
odgovorite: Zdej in na vse večne čase.  To pozdravilo ima
tudi svoje plačilo. Papež Sikst V. so pozdravljavšimu in na
to pozdravilo odgovorivšimu odpustek sto dni dodelili, in če
je kristjan na ta način čas svojiga življenja svojiga bližnjiga
rad pozdravljal, na smertno uro tudi popolnama odpustek, če
umirajoč, ako ne more z ustmi, vsaj s sercam zgovori „Je¬
zus in Maria“.

Le poglejmo ino premislimo dobro, ljubeznjivi moji, ko¬
liko priložnost imamo to presveto ime počastiti, koliko prilož¬
nost imamo svete odpustke zadobiti; pa žalost! ljudje se sra¬
mujejo na očitnih potih pozdravljati se zpozdravam: Hvaljen
bodi Jezus Kristus, drugi nočejo na ta pozdrav nič odgovo¬
riti: Zdej in na vse večne čase; stari pravijo: Mi se nismo
v svoji mladosti tako pozdravljali, v starosti se pa tudi tega
učili ne bomo; mladi se pa tega keršanskiga pozdravila pri¬
vaditi branijo. — Ali torej nočete z Jezusam potegniti, ne z
Jezusam deržati? ali morebiti zametujete svete odpustke, kteri
so na to pozdravljenje dodeljeni? ali jih morebiti ne potre¬
bujete? ste le nehali biti pravoverni kristjani? ali vam niso
znane besede Jezusove v svetim evangeliu : Kteri me bo pred
ljudmi zatajil , tega bom tudi jaz zatajil pred svojim Oče-
tam, kteri je v nebesih.  Mat. 10, 33.

Vidim, de ste nekoliko osramoteni, pa dozdeva se mi
na marsikakiga obrazu zadosti razločno brati, de je v svojim
sercu sklenil v prihodnje popraviti, kar je zamudil dozdaj,
namesto kakiga prazniga ogovora ali mutastiga zaderžanja,
kadar se bo srečal s kom, se pozdravljati po stari keršanski
navadi, se mi dozdeva zapaziti, de bote v skušnjavah, v ne¬
sreči, v revah in nadlogah, v bolezni vselej z nar veči častjo;
v igrah, v kvantah, za kratek čas, za smeh pa nikdar ne
zgovarjali tega presvetiga imena- — O sklepu svojiga govora
vam podam še lepi zgled svete Terezie, ktera je čas svojiga
življenja to presveto ime Jezus visoko s serčno nježnostjo
počastovala, ino k svojimu imenu „Terezia“ prilog „Jezusova“
dobila, tako se je imenovala Terezia Jezusova. Ko se nek
dan ta pobožna duša po samostanskim mostovžu sprehaja, vsa
zamišljena v to sveto imč Jezus, zagleda proti sebi priti majh-

22o

nlga, zaliga fantička, kteri pa vender nič posebne, nenavad¬
ne lepote od človeških otrok kakih treh ali štirih let nad se¬
boj ni imel. Popraša ga Terezia: od kod pride,kaj iše,kako
je sem prišel, kaj bi mu v spomin dala in ga tako s kakim
daram iz samostana spravila; ali na vse te in tem enake vpra¬
šanja otrok molči. Popraša ga še nadalej, ter reče: kako ti
je ime? Na to ta fantiček pa nji vprašanje zastavi rekoč:
Ljuba mati! povejte poprej vi meni svoje ime,ino potem bom
vam še le jaz povedal svoje. Na to odgovori svetnica: Moje
ime je, „Terezia Jezusova", na ta odgovor se to dete pred
njo spremeni, pokaže svojo nebeško svitlobo in z nar njež-
nišim glasam, kteriga je sveta Terezia še kadaj nasvetu
zaslišala, odgovori: Ino jaz, jaz sim „Jezus Tereziin", in
mahoma zgine spred nje oči, v sercu ji pa zapusti ta prikaz
tolik vtis, de ga svoj živi dan pozabila ni. — O Jezus, moj
Bog in moje vse, o sladko ime, upanje mojiga življenja! za¬
pišem si ga globoko v svoje serce, stori torej, de občutim
kot sveta Terezia v skušnjavah moč tvojo, v bolezni zado-
bim po tebi zdravje, v žalosti tolažbo, in kakor v življenju s
teboj sklenjen, se tudi s taboj v večnosti veselim. Amen.

15

V svetim Križu blizo Ajdov Šine i848.

F cerkvi O. O. Kapucinarjev.

Na dan Porciunkule.

Mi, ki smo grehu odmerli, kako
hočemo še v grehu živeti!

S. Pavl. do Rim. 6, 3.

v

^Pudni, jako čudni so zaumeni od tega, kar ljudje na
svetu sploh hudo imenujejo. Eni pravijo: hudo je za nas,
kadar debela toča priropoče, nam lepo rumeno žitno polje
ino žlahtne vinske gorice v hipu, kakor bi trenil ino mignil,
zmlati, razdrobi, pokonča in nam upanje obilne bogate žetve
in tergatve v britko žalost premeni; o to je hudo, de ne more
biti veči hudo, zdihuje terdo delavni poljodelec; hudo je za
mene, pojema bolnik, de na posteljo navezan, noč in dan
zdihujem, ječim, neizrekljive bolečine terpim, od same leže
mi je herbet že ena sama krasta , revež zdihujem in jočem,
ker svoji neprevideni družinici potrebniga živeža pridobiti ne
morem, pa tudi sam veliko pomankanje terpim, o to je hudo,
de ne more biti veči hudo, zdihuje bolnik in si solze kot ja¬
gode debele zbrisuje. Hudo je za mene, se oglasi zakonski
mož, de imam jezično ženo, živo šibo v hiši svoji, ki mi ne
da pokoja, ne ponoči ne podnevu; kakor na dve plati zbru¬
šen nož, me od vsih plati pika, bode ino kolje, če boljši sim
ji, hujši je ona do mene, dozdeva se mi, de je sam zmaj
iz pod zemlje doma, ino pri takim rabeljnu prebivati, in do
smerti prebivati, o! to je hudo, de ne more biti veči hudo.
Hudo je za me na tem svetu, se solzi tudi zakonska žena,
de imam pijaniga, naglojezniga, nezvestiga moža; pijan ko
čep vsako nedeljo, vsak praznik, terdo v noč, o polnoči ali

227

še tudi pozneje domu priporoče; le naj besedico zinem mu,
že gorjačo povzdigne, namahne, pa tudi udari, s svojim pi¬
jančevanjem ino prešestovanjem že toliko zapravil je, de še
klopi njegove več ni, kamor bi se usedel, meni ino mojim
nedolžnim otročičem beraško palico v roko podaja, in ker mu
bodo premoženje na boben prodali, jo bo treba hitro poprijeti
ino križem svet iti od hiše do hiše si potrebniga živeža iskat,
o! če to ni hudo za mene ubogo revo, pač ne more biti hu-
diga na todnim svetu. — O ljubi moji! vse to je hudo v res¬
nici, pa vender ni pravo in edino hudo; glejte, točo, slano,
povodenj, rujo nam pošlje Bog, de bi nas treznosti privadil,
zakaj kadar vsiga v obilnosti imamo, takrat ga le preradi po¬
zabimo ino njegove dobrote neizmerno tratimo, kadar je žlaht—
niga vina v obilnosti, takrat je nar več pijancov; pošlje ti
milostljivi Oče nebeški dolgo bolezen, ker previdi, de bi ti
vedno zdrav, v zdravju njega le žalil; dal ti je on v zakon
jezično ženo, de bi svojo poterpežljivost, ktero ti z drugim
slabim spolam imeti moraš, lahko v djanju skazal; dal ti je,
ljuba žena, nerodniga moža v pokoro, de bi ti, ki si nekdaj
s toliko hrepenečimi željami, morebiti še celo po stranskih
potih v zakon hitela ino mislila, de na zakonski postelji se
zlo mehko leži in na nji le lepo dušeče rožice cvetejo, spo¬
znala, de vsaka prijetno dušeča roža tudi svoje ternje ima,
ktero pika in bode. Vse to, kar sim vam tukaj imenoval,
prav za prav hudo ni, ker mi iz tega veliko dobriga za
svoj večni prid posneti zamoremo, če le to za voljo božjo
spoznamo, in voljno ta križ za Jezusam na goro Golgato
odnašamo.

Če vse to pravo hudo ni, vpraša nekdo, kaj pa je še
hujšiga, ali more še kaj hujšiga biti? — O ljubi moji! še
nekaj hujšiga je, kar prav za prav je edino hudo, in to hudo
je greh,  kteri nas časno in večno nesrečne storiti zamore.
Tega se moramo bolj varovati, kot vsake druge nesreče, kot
vsake strupene kače. Greh Boga žali, in po grehu pridejo
vse nadloge, neznane bolezni, kolera, kuga, lakota in voj¬
ska na ta svet. Pa kako pripravni, nagli ino hitri smo mi
storiti ga, kako mlačni in pozni pa iz greha vstati! — ne si¬
cer vsi ne, zakaj veliko vas je, pobožno zbrani! kteri ste
semkej pribežali, oprat ino očistit dans svojo dušo madežev
greha v zakramentu svete pokore, kteri ste se stiskali okoli
spovednic, težko pričakovali hitro odložiti butaro, ktera je
vaše serce težila in po zadobljeni odvezi se skleniti z Jezu¬
sam v presvetim zakramentu ino moliti po menitvi svete ma¬
tere katoliške cerkve za dosego svetih odpustkov, kteri se
dans po vsih cerkvah, kjer red svetiga Frančiška svoje sta¬
novanje ima, zadobiti zamorejo.

15 *

O sveti Frančišek! na ponudbo ti je bilo nekdaj dano,
ko si v cerkvici imenovani „Porciunkula“ goreče molil, pro¬
siti za se ali za sinove svojiga častitljiviga reda, ino zago¬
tovljeno ti je bilo od samiga Jezusa, kar koli boš poželel,
boš dosegel, kdo te je navdihnil ne prositi za pozemljisko
bogastvo, za blišečo čast, za časen blagoslov? — Prečista
devica Maria, ktera se je bila z Jezusam ob enim v drušini
veliko angelov prikazala, ona ljubi moji! je bila, ktera je
ljubeznjiv pogled na svetiga Frančiška obernila in on raz-
svitljen prosi ljubiga Jezusa le duhovnih dobrot, pa ne le za
se, ne le za ude svojiga reda, ampak za vse verne kristjane
prosi popolnama odpustek, kteri bodo imenovano cerkvico
pobožno obiskali, se svojih grehov odkritoserčno skesano
spovedali, vredno sveto obhajilo prejeli in po menitvi svetiga
očeta papeža navadno molitev opravili; pa ne le samo enkrat
na dan, de bi ta popolnama odpustek zadobili, prosi, ampak
tolikokrat, kolikorkrat bodo iz cerkve šli, se zopet vanjo
podali ino navadno molitev za odpustke oponovili.

Nekdaj se je ta odpustek samo v cerkvici „Porciunkula“
zadobiti zamogel; ker pa nikoli mogoče ni bilo, vsim ljudem
v mesto Asisi, kjer ta cerkvica stoji, ino ktero ravno to leto
popravljajo ino prostorniši delajo, na božjo pot iti, in tako
teh odpustkov vdeležiti se, so papež Gregor XV. v letu 1622
dovolili, de kjerkoli bodo menihi svetiga Frančiška, ali Fran¬
čiškani ali Kapucinarji, ali Minoriti, kakor tudi nune tega
reda stanovali, se zamore ta popolnama odpustek od včeraj-
šnih do današnjih večernic zadobiti, ino so še zraven prista¬
vili, de ta odpustek naj ostane za vselej.

Kako veseli se bote torej vi vsi s tega hribčika vernili
na svoj dom vi, ki ste zadobili svete odpustke. Glejte! Bog
sam vas je zbudil, de ste spoznali svoj nevarni vestni stan,
Bog sam vam je po spovedniku na serce govoril; Jezus sam
je prišel v vaše serca ino vas hoče varovati, de ne zabre¬
dete več v svoje stare pregrehe, ktere ste dans obžalovali in
objokovali; o nikar ne zapravite te gnade, bodite mu zvesti,
ino spomnite se večkrat besedi mojiga predgovora, kteri
pravi: Mi, ki smo grehu odmerli, kako hočemo še v grehu
živeti!  Če je bila vaša grevinga serčna, vaš sklep resni-
čin, o gotovo s pomočjo gnade božje več padli ne bote; tode
silo veliko število lahkomišljenih kristjanov je sedanji dan na
svetu, kteri menijo, de z golo spovedjo že vse opravijo, in
če so se le natanko spovedali, je že njih spreobernjenje po¬
polnama; če pa po spovedi zopet to dopernašajo, kar so na
spovedi obžalovali, morajo le hitro zopet k spovedi iti, ino
bodo opravičeni, saj spoved je le za to. Takšni kristjani,
ljubi moji! ostanejo zmirej stari grešniki, in se imenujejo po-

229

vračljiv? grešniki, in od teh bom jaz dans govoril, ker rečem:
Povračljivi grešniki, to je tisti, ki po spovedi zopet to do-
pernašajo, kar so pri spovedi obžalovali, se morebiti še ni¬
koli resnično spokorili niso, I. del; pa se tudi morebiti nikoli
resnično spokorili ne bodo, II. del.

L Del.

Preroku Ecehielu 37. je Bog nekdaj pokazal lepo, ši¬
roko, in dolgo polje, na kterim je veliko suhih človeških ko¬
sti nepokopanih ležalo. Gospod ga zakliče ino pravi: Ece-
hiel! vzdigni svoj glas, in obudi te kosti v življenje, ino
prerok uboga in zakliče ino glej ! na njegov glas je med su¬
himi kostmi veliko gibanje, se vzdigujejo in išejo vverstiti
se; člen iše člena, ud uda in se nanj nasloni, roka se vstavi
na ramo, sklepavna kost prihiti ino sklene persi z ramo ino
pleče jo pritisne od zad, rebra se pripenjajo na herbet, glava
se nasloni na vrat, zgornje truplo se postavi na skovk ino
vsih 256 košic, iz kterih človeško truplo obstoji, je lepo
vverstenih; košene trupla se preprežajo s kitami in žilicami,
nova koža jih obdaja, oživijo, vstajajo, ino veliko vstalih
trupel se krog preroka vede in on se z njimi veseli; ali ma¬
homa, kakor bi trenil, zginejo te oživljene trupla, ino ne pu¬
stijo za seboj ne sluha ne duha.

Glejte, ljubi moji! ta obud mertvih suhih kosti, zveza¬
nih v človeško telo z duham k življenju, ino njih ravno tako
hiter razsip, je živa podoba tistih grešnikov, kteri se za kra¬
tek čas spreobernejo, v gnadi božji živijo, pa se zopet za¬
kadijo v mlako starih pregrešnih navad, iz kterih so se iz¬
kopali, zopet umerjejo na duši svoji. Kakor oživljene, vstale
trupla se krog preroka vedejo in se on z njimi raduje, tako
so tudi grešniki iz dušniga spanja vstali, svojiga duhovniga
prerojenja veseli s spovednikam vred, kterijih jepo neskonč¬
nim usmiljenju božjim v duhovno življenje prerodil. Pa kakor
so se vstale trupla po preroku Ecehielu k življenju obujene
mahoma razsule v suhe kosti; tako tudi lepe mladike, ktere
je to duhovno prerojenje pognalo, pri povračljivih grešnikih
zvenejo, se posušijo in odpadejo, ker od spodej, iz serca
toliko moči ne dobivajo, de bi se zamogle obrasti ino globoke
korenine pognati, torej kakor žlahten cvet pri pervim pregor-
kim solncu zvene, tako tudi le na pol duhovnimu življenju
obujene dušice pri pervi hudi skušnjavi poginejo, in so zopet
tam, kjer so bile prej, v pregrešni stari navadi svoji.

Sveti očetje od povračljiviga grešnika ravno to pravijo,
kar zdravniki od ozdravljenca, kterimu se stara bolezen rada

230

povrača. Povračljivi grešnik ni popolnama ozdravil svoje
duše, kakor na telesu še nekoliko bolehen ni popolnama svo-
jiga života očistil vsili strupenih sokov. Ozdravljenje, pravi
Galenus, sloveči zdravnik, je očiševanje celiga trupla od
pokvarjenih moči; je stan človeka, v kterim se tako prosto
premika, de ga nobeden ud ne zadeva in ne opovira; je stan,
v kterim se človek tako lahko čuti, kakor bi mu nikdar kaj
pomanjkvalo ne bilo. — Zaslišimo pa svetiga Avguština, kar
on od duhovniga prerojenja, od dušniga ozdravljenja govori.
Pravo spreobernjenje, govori ta sveti oče, zatere v nam sta-
riga človeka, zbriše vse madeže, oponovi notranjiga človeka,
in mu da novo življenje, novo serce, noviga duha; duha lju¬
bezni, duha pravice, duha spoznanja, gnado, kteri se mu
zoperno prijetno zdi, grenko sladko in težko lahko, po kteri
gnadi bodemo zopet v božje otroke prerojeni in v ljubezni
božji ostanemo.

Ce se pa ta tako na duši ozdravljeni človek zopet zgubi,
zopet v svoje stare pregrešne navade pade, in se v greha
žalostne nasledke zavali; o takrat se mora reči, de ni zaterl
v sebi stariga hudobniga človeka, ni užugal, ni premagal
svojih slabih nagnjenj, gnade božje ni bilo nikdar v njem,
resnično spreobernil se ni, zakaj resnično spreobernjen bi
nikdar več padel ne bil.

Resnično spreobernjenje, pravi Tridentinski zbor, zapo-
pade v sebi notranjo žaiost ino serd nad gi eham , stud greha,
in nepremakljiv skiep Boga nikdar več ne žaliti. Glejte! to
so znamnja resničniga spreobernjenja: tista volja, ktera je
poprej le slabo hotla, mora za naprej le to hoteti, kar Bog
hoče; tisto serce, ki je poprej le greh ljubilo, mora grehu
nasprotno čednost ljubiti. Po grehu je človek od Boga bežal,
s pokoro se mu na novo bliža. Kdor na pol pota jenja in se
stermiga hriba ustraši, ta njegove veršine dosegel ne bo, in
kdor se težavnih spokorivnih del ustraši, ta se še resnično
spokoril ni, pa se tudi resnično spokoriti noče.

Pomislimo, ljubi moji! mlado nevesto, kteri je hudoben
človek kmalo po poroki ljubiga ženina umoril. —Kdo  zamore
njeno žalost popisati, njene solze zbrisati, kdo jo potolažiti?
Komaj je dosegla dolgo zaželeno srečo in že jo je zgubila.
Komaj od oltarja pride, še zeleniga rožmarina, znamnja svo-
jiga devištva, z glave djala ni, še svatovskih oblačil slekla
ni, in z vso svojo lepoto pade čez kervaviga ljubiga ženina,
s kteriga smertjo je vse njeno upanje ocvetelo; njene žalosti
ji nihče odvzeti ne more, zakaj ona je vse zgubila, ino cel
svet z vsim svojim veseljem ji drugiga ni kot jama joka,zdi-
hovanja in žalosti. Ona ni v stanu slišati imena ubijavca, kteri
je svoje roke v kervi njeniga ženina omočil; ona ni v stanu

m

pogledati tistiga kraja, kteri je popil njegovo kri; ko bi ona
sama ubijavca neprevidama ugledati primorana bila, sam ta
pogled bi ji serce kot z mečem prebodel; svoje roke vije,
svoje objokane oči zavija in šepta: o grozovitež! kakošno
serce si presunil, kakošno srečo poderl!

Kakor ta mlada nevesta po pravici objokuje prezarano
smert svojiga ženina, tako, ljubi moji! obžaluje vsaka res¬
nično spokorna duša zgubo svojiga Boga ino njegove gnade,
tako objokuje svojo zapravljeno srečo, tako čerti in sovraži
ona greh, kteri jo je ob vse pripravil; tako ona ni v stanu
pogledati ne tistiga kraja, ne iti memo une priložnosti, v kteri
je svojo nedolžnost zgubila, brez britkiga razjokanja. Spo¬
korni duši živo pred očmi miglja tista srečna zveza, s ktero
je nekdaj z Bogam zvezana bila, ino serčna žalost, de je
to zvezo z Bogam raztergala, ji ni dajala pokoja ne ponoči,
ne podnevu, dokler se ni na novo z njim zavezala. O de bi
bila poprej umerla, kakor de sim tako nesrečna postala! tako
ona zdihuje in solze kot jagode debele se ji po licu udirajo,
ino ves svet z vsimi svojimi smotnjavami je ni v stanu več
premotiti. Če spokornik s toliko žalostjo svojo nesrečo ob¬
jokuje, tabo močno greh sovraži, in se vsih priložnost v
greli pasti skerbno ogiblje, je on le v stanu v svoje stare
grehe zagaziti? — Nikakor ne.

Kakor bi pa nihče reči ne mogel, de je zgorej popisana
nevesta vsa v joku zastran nagle zgube svojiga preserčniga
ženina, če je tudi cele potoke solz potočila, ga v resnici ob¬
jokovala, če se drugo jutro z njegovim ubijavcam zaroči;
ravno tako malo se tudi reči zamore, de je spokorna duša v
resnici zgubo svojiga Boga obžalovala, če se jutro zopet s
starini sovražnikam soznani, pobrati, ino z njim po stari ce¬
sti korači, kar vsakdanja žalostna skušnja le preočito uči,
in se edini vzrok nje le človeška slabost dolži.

Vem, ljubi moji! predobro vem, de smo vsi slabi ljudje,
de je naša volja po izvirnim grehu pokvarjena, omahljiva,
vem, de smo bili že večkrat z Bogam spravljeni, pa smo zo¬
pet padli in nazaj vstali, vem, de še tudi tolikokralna spo¬
ved človeške slabosti toliko ne okrepi, de bi mu več grešiti
nemogoče bilo. Vem pa tudi, de to, kar mi sami od sebe
storiti ne zamoremo, gnada božja stori. To poterdi sveti apo-
stel Pavl, kteri tako piše: Vse zamorem v taistim, kteri me
močniga. dela.  Filip. 4, 13., to je, vse zamorem v Jezusu
Kristusu, z njegovo sveto gnado; in ravno ta gnada se tako
zmagovavna skaže v spreobernitvi grešnikovi. O srečna oso-
da skesaniga grešnika! Bog hotel! de bi bili mi vsi resnični
spokorniki, kakor nam on sam pomaga takošnim biti. Glejte,
spokorniki! Bog sam pride naši slabosti na pomoč; on pride

232

s svojim Duham v naše serce,in izpodi iz njega duha sveia,
poželjivosti in nečimurnosti; on razsvetli naš um, užge našo
voljo, nam pomaga zatirati naše prepoželjive nagone in je
nam hramba zoper vse napadce ino hudičeve skušnjave. Ino
ako je Bog z nami, kdo bo kaj zamogel zoper nas? Kdo bo
nas od ljubezni Jezusa Kristusa ločil? Nadloga? ali brilkost?
ali lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje?
ali meč? Rimlj. 8, 35. Nič vsiga tega. — Tadaj, grešnik,
moj tovarš! le pridno delajva z gnado božjo ino zmage sva
gotova. Glej! David, prešestnik in ubijavec, Avguštin, ostu¬
den nečistnik, Magdalena, smradljiva očitna grešnica,Maria
Egipčanka, Marjeta Kortonska, Taida in Pelagia, zveržek
ino snetlaj svojiga spola, po spoznanim in obžalovanim grehu
niso grešili več; tadaj so živa priča, de, ako le resnično z
gnado božjo delati hočeva, svojih grehov oponovljala ne bova.
So zamogli ti ino uni, zakaj pa tudi midva ne?

Če pa spokornik po zakramentu svete pokore svojih gre¬
hov omit, osnažen in očišen, z belim oblačilam gnade božje
ogernjen, med prijatle božje dovzet, v stare pregrehe svoje
zabrede, Bogu herbet oberne; če pijanec po spovedi in spo-
korjenju iz božjiga pota domu grede v vsako kerčmo zavije,
in se še huje upijani, razsaja, zabavlja in zapravlja kot
poprej; če oderlnik, ki se je mastil od kervavih žulov zapu-
šenih sirot ino udov in popival njih kri, po spovedi jih na
novo zatira , odira, in ukradeniga blaga ne poverne; če gol j—
fivec po spovedi prigoljfaniga blaga ne da nazaj pravim
gospodarjem, ali če tem ali njih naslednikam mogoče ni, med
uboge ali kakor mu je od spovednika naročeno bilo, ne le ne
razdeli, ampak jo le še na novo osnuje, kako bo svojiga bliž-
njiga ali na meri, ali na vagi, ali na pokvarjenim blagu, ali
pri pogodbah, ali skrivaj doma, ali očitno na somnju oplazil
in ukanil; če nečistnik po spovedi komaj svojih černih made¬
žev belo opran se zopet po mlakah mesnih slaj valja; če de¬
klica svojih pajčevnih oblačil, ktere še pogostokrat njeniga
života prav ne pokrijejo, ne le ne zaverže, ampak še le na
novo misli, s kakimi cunjami se bo lepotičila, de bi tolikanj
bolj bedakam dopadla, jih v svoje mreže lovila; če plesavec
ino plesavka svoje tako terdne sklppe Boga nikdar žaliti več
z ajdovsko šego, na trobente glas in basa grom na plesav-
nice na prodaj nosita; kratko, če spokornik to, kar je pri
spovedi obžaloval, po spovedi zopet dopernaša; o takrat se
mora skleniti, de se ta spokornik še resnično spokoril ni, ino
njegova grevinga, njegovo zdihovanje, njegove solze in ves
sklep, s kterim seje  pred spovednikam hlinil, in ga more¬
biti še celo za sveto odvezo prevaril, ni bilo drujiga, kot
prazne sanje, Če tak grešnik enkrat, dvakrat pade, in se

233

hitro ne zravna, ampak še le globokeje pada; o takrat mo¬
ramo reči, de se hudič iz njegoviga serca odmaknil ni, de
on svojih slabih nagnjenj zaterl ni.degnado božje zametuje,
de se še nikoli resnično spreobernil ni.

Znamnja resničniga spreobernjenja, ljubi moji! niso ne
gole besede, ne prazno zdihovanje, ne mačje solze, ampak
so dela, kakor govori Jezus Kristus sam: Na njih sadu jih
hote spoznali.  Mat. 7, i6.  Ali dandanašnje spokornike vi¬
dimo od spovednice v greh, iz greha do spovednice priti, in
od tod zopet v greh tavati; živijo zmirej v starih drušinah
ino slabih priložnostih, ino brez sklepa, jih zapustiti, se me¬
nijo poboljšati, kar je nemogoče, torej zaslišimo, kako se
taki grešniki, posebno pa še grešnice zgovarjajo, pravijo:
imam dobro službo, nikjer mi tako dobro ne bo; gospodar je
dober kot duša, mi več zaupa, kot svoji ženi, jaz sim nje¬
govo desno oko; ker mi je le tolikanj dobrohoten, mu imam
le jaz nehvaležna biti? nismo le vsi iz kervi in iz mesa?
Vedo kaj, gospod oče! ne more biti drugač, jaz ostanem v
tej službi, jaz je nisim v stanu zapustili; pa — kaj bi tudi
ljudje rekli, kako svoje jezike brusili, ko bi jaz tako na na-
glama,brez ljudem znaniga vzroka to jako dobro službo za¬
pustila? — O ljuba duša! zapletena v satanovo omrežje, ne
slepi same sebe, ne porajtaj na to, kaj bodo ljudje rekli, če
ti tako urno to ali uno za zveličanje svoje duše nar nevarniši
službo zapustiš, poslušaj veliko več, kar Bog reče, kar spo¬
vednik v njegovim imenu govori, česar te tvoja vest svari;
ne zanašaj se na svoje mlade leta, na rožno lice svojiga
obraza, in na lepoto svojih oblačil, ktere ti sleparji kupujejo;
ne govori prederzno ino pregrešno: kaj pa za to, sej druge
tudi tako živijo ino nisim jaz ne perva ne zadnja; ne reci:
nečistost ni greh, ker tako satana posnemaš, kteri je oče
laži; Bog vari ziniti, če spol s spolam med seboj nerodnost
uganjata, de to ni greh, kdor ti kaj taciga izusti, pluni mu
v zobe, ino povej mu serčno,de raji še tisto noč spod njega
strehe zbežiš, kakor bi v kaj taciga privolila ali pa storila.

Prišel bo čas ino ni daleč, ko boš drugač mislila, dru¬
gač vidila, pa tudi drugač govorila; preklinjala boš še dan,
o kterim si to službo nastopila, preklinjala te, kteri so ti jo
nasvetovali, preklinjevala tudi zapeljivca, kteri oskruniti te,
ti je nar pervo sveto vero omajal, de ti je ukradel svatovsko
oblačilo, in odel z obleko, s ktero ogernjen nihče na nebeško
svatovšino ne pojde. Beži, prosim te, opominjani te, svarim
te, zarotim te pred živim Bogam, beži iz te priložnosti, velja
več, kot dobro piti ino jesti in v svilo se oblačiti, velja kaj
več, kot puhlo časno srečo; velja tvojo dušo, velja zveliča¬
nje njeno. Oh! ko bi te jaz mogel za roko poprijeti, kakor

nekdaj angela Gospodova Lota, in te izmotati iz teh mrež,
jaz bi se prederznil, ker le prepričan sim, koliko je zveli¬
čanje tvoje duše stalo Jezusu.

Poslušajte ob kratkim zgodbo Lotove rešitve. Sodoma
in Gomora in še troje sosednih mest krivih pred Bogam v
nebo vpijočih grehov, je v večni obsodbi obsojenih, de bodo
pokončane. Oblaki se zgostujejo z žveplenim soparam, od
bučečih vetrov sem ter tje gnani krulijo, kakor bi z bičem
za njimi pokal, bliski švigajo od jutra do večera, in vse
nebo je oboroženo s šibo, z grozovitiši, kakor si jo človeški
duh le misliti more. O tem osodnim hipu se biižata angela
Lotu rekoč: Pojdi, beži ino reši se. — O Bog, iz svoje do¬
movine bežati, tako urno, tako naglo ino vse zapustiti? —
Beži, tukaj ni govora od premoženja, kjer gre za življenje.
Zdaj ga primeta za roko ino ga primorata hišo zapustiti. Oh!
le enkrat še naj pogledam na svojo domovino, na svoje pre¬
moženje, ktero zapustim. Pojdi, ni časa poslavljati se, in
komaj angela to izgovorita, ino z njim dalje hitita, je So¬
doma že v plamenu. Gorje temu, kteri se ozira, gorje temu,
kteri se povrača! Na gori, na gori, daleč proč od mesta, tam
je varen kotiček za Lota, in ko dospe do njega, po Sodomi
hruši, dim se na kviško vali, plam vse obleže, in kar gor-
Ijiviga najde, vpepeli. — Glej, grešnik ! kakor je Lot s po¬
spešenim begam nevarnosti odšel in se rešil, tako tudi ti ne¬
varnosti, vekomaj pogubljen biti, uiti zamoreš,ako naglo za¬
pustiš zapeljivo priložnost.

Priložnost, ljube spokorne duše! ona je nar grozovitiši
tatvica; ona premoti nar svetejšiga, oslabi nar močnejšiga,
obnori nar modrejšiga, omadežva nar čistejšiga in zaleze nar
varnišiga. Ino glej, prijatel! nisi nedolžniši od Eve, nisi
svetejši od Davida, nisi močnejši od Samsona, nisi modrejši
od Salamona; ino vender Eva zagleda in ogleduje rudeče ja-
belko, ga uterga, okusi in se pregreši, David zagleda Bet-
zabeo ino postane prešestnik ino ubijavec, Samson zagleda
Dalilo in pade, ino nar modrejši Salamon je v priložnosti za¬
peljan. Beži, beži, dokler'je breznu, večnimu pogubljenju
uteči mogoče. O jaz rečem, duša, tebi, ki v priložnosti ne
več pasti se izgovarjaš s svojo močjo, le z besedami sve-
tiga Bernarda: „V priložnosti v  ne pasti je veči čudež, kot
mertve v življenje obuditi". Če v priložnosti ostaneš, ljubiš
tudi greh, ino lcmalo ga boš ponovila. Vtisnite si globoko v
spomin in v serce, de nobeniga spreobernjenja ni brez gnade,
nobene gnade brez odpušenja dolga , nobeniga odpušenja dol¬
ga brez serčne grevinge, nobene grevinge brez sovraštva
greha ino poboljšanja svojiga življenja. Gotovo je tadaj, de
povračljivi grešnik se morebiti še nikoli resnično spokoril ni.

Kdor še zmirej to dopernaša, kar je enkrat obžaloval, pravi
sveti Avguštin, ta ni spokornik, ampak grešnik, ki zoper
svetiga Duha greši; grehi zoper svetiga Duha storjeni pa ne
bodo ne na tem, ne na unim svetu odpušeni, torej se pov-
raeljivi grešnik morebiti tudi nikoli resnično spokoril ne bo,

II. Del.

Ali se povračljivimu grešniku spokoriti mogoče ni? O
mogoče je; pa vender še več se je bati, de se morebiti nik¬
dar resnično spreobernil ne bo. — Jaz sim koj od začetka
svojiga govora rekel, de telesna in dušna bolezen enako pot
hodite. Pogostni napadci stare bolezni so znamnje njene ne-
ozdravljivosti ino smerti, in pogostni padci v stare pregrehe
so znamnje terdovratnosti in večne smerti.

Ljubi moji! ste že kadaj imeli pod svojo streho ozdrav-
Ijenca, kteri je hude bolezni ozdravel, zopet obolel, ozdra¬
vel, nazaj obolel ino potem umeri? Kaj ne, z veliko skerbjo
ga je umeten zdravnik enkrat, dvakrat smertne nevarnosti
otel, na noge postavil, in naročil, česa se mora skerbno va¬
rovati , de nazaj ne oboli; on mu kakor dober oče svojimu
sinu ljubeznjivo veli: prijatel! poslušaj in ubogaj,kar ti sve¬
tujem; glej, iz smertne nevarnosti si sicer zdaj, pa tvoj že¬
lodec je še slab, vari se, de ga s preobilno ali premastno
jedjo ne obtežiš, drugač te bomerzlica zopet tresla; vari se
vina, žganja kot strupa, drugač ti bo kri zopet zavrela; vari
se pregreti ino naglo razhladiti, drugač se ti pljuče v novič
unamejo; vari se težkiga vzdigovanja, drugač ti kri zopet
iz ust bruhne, bodi krotak, prizanesljiv, če se zopet razje¬
ziš, želčna merzlica se še poverne; glej! otel sim te smerti
za zdaj; ali če se po mojim svetu in uku ne ravnaš, merzli¬
ca, pljučnica, vodenica, ino jetika se te bo prijela, in potlej
glej, kdo te bo smerti rešil, jaz ne, ker več mogoče ne bo.
— Z velikim veseljem ozdravljenec posluša dobre svete, se
zdravniku za otetbo zahvaluje, in v pričo njega sveto oblju¬
bi, ne za eno biliko od njegoviga sveta odstopiti. Pa komaj
se zdravnik poslovi ino vrata za seboj zapre, že zastarani
pijanec in pijanka po sklenico v nazglavje seže, proti oknu
povzdigne ino gleda, če rumeno vino čisto je, nagne, iz-
prazne ino reče: Sej to je majhna reč, mi tolikanj škodovati
ne more, sej sim bil vina navajen; — pa kmalo mu kri na
novo zavre in se uname; po zdravnika mu nanaglama poš¬
ljejo, kteri se čudi, de je tako hitro zopet obolel. I kaj mu
je storiti? On mu puša in zopet puša, pa pljučničo mu le v
vodenico premeni, in neubogljivi ozdravljenec mora iz lastne

836

zadolženosti prezgodej pod grudo.— Drugi ozdravljenec ko¬
maj pete vzdiguje, pa se že zopet v kroge verti, razgreje,
vroč pije, dan za dnevam slabeji prihaja, nobeno zdravilo
mu kaj ne pomaga, pa sej tako pravijo, de za jetiko nobena
travica zrastla ni, pokašluje, v persih bolečine terpi; pa kar
na enkrat bolečina odjenja in bolnik pravi, de se dobro čuti
in jutri bo že lahko vstal, pa ravno jutri zaspi na tem svetu
in se prebudi na unim. Kdo je vzrok, de se ozdravljencu
bolezen poverne, umerje ino ne ozdravi? ali zdravnik ali
ozdravljenec? sodite sami.— Pogostni povratek stare bolezni
je gotovo znamnje smerti, zakaj život bolnikov le preveč osla¬
bi, bolezen se razširi po vsim telesu, zdravila zmirej manj
pomagajo, pa tudi zdravnik sam se utrudi, obupa ino neubog¬
ljivima bolnika samigasebi prepusti. Ravno tako se tudi po-
vračljivimu grešniku godi.

Dokler pred spovednikam, svojim dušnim zdravnikam,
kleči, obljublja zlate hribe in doline, pazljivo posluša dobre
svete, poterpežljiviga kot jagnje se kaže, kadar spovednik
z ojstrim nožičkam božje besede prisad izrezuje, ino iz turč-
kov, ki so se mu bili ravno na oserčju spustili, sokrovico
stiska; vsiga drugačniga se čuti, kadar mu zdravivni lek na
ranico položi, kteri hladi, celi, mlado kožico spod naredi,
po verhama se pa s hrasto prevleče, ktere pak spraskati ne
sme, drugač bi jo okervavil ino rano zvišal; še več tacih
zdravil mu pa tudi sabo na dom da, de, kadar bo eniga po¬
rabil, naj po druziga seže, kteri tudi zdravivno moč v sebi
ima. Z vsirni temi zdravili se vesel na svoj dom verne; te¬
koče pije ino terde na vunanje ranice poklada; pa kmalo so
mu tekoče pregrenke in terde presklijoče, opuša jih, zame¬
tuje in verže proč; pa tudi bolezen nastopi, pritisne še s
hujši močjo, kot nekdaj, in se na novo vgnjezdi po vsih nje¬
govih duhovnih močeh.

Njegova domišlija mu kaže prepovedane, pregrešne slaje,
kterih se je nekoliko časa zderžal, kot žive nebesa, kot
samo veselje; njegov um se ne peča z drugim, kot ktere pri-
pripomočke bi znajdel, de do tega ali uniga veselja gotovo
pride; njegovo voljo podpihuje sam satan, kteri mu veli, de
to ali uno ni ravno tolik greh, de se ga bo tudi lahko spo¬
vedal; kadar ga je pa storil, mu ključavnico na usta obesi
in ga navdihuje, de tacih nespodobnost spovedniku povedati
ne sme; svojo pamet je popolnama zgubil, vest ga je še en
čas pekla, pa kmalo jo je tako oglušil, de je ne čuti več.
Okoli tava, kot zgubljeno piše v smeteh, ino na obrazu se
mu razločno bere, de miru v svojim sercu nima. Sveti Av¬
guštin taciga grešnika primeri pijancu, ki v sredi smertne
nevarnosti terdo spi. Trezni okoli stoječi prijatli ga kličejo,

237

cukajo, zdrami se, iipijejo, gori, beži, otmi tvoje življenje,
še je čas de uideš, preden se zgorela streha na te shruši. jPa
pijance le eno roko vzdigne in jo pusti pasti kot klado; sker-
či eno nogo in jo zopet stegne; oči ima odperte, pa ničesar
ne vidi, ušesa, pa ničesar ne sliši, poskuša govoriti, pa le
nerazumljive glase mamlja. — Kaj je tega pijanca na noge
postaviti ino zbrihtati v stanu, kak pripomoček taciga greš¬
nika obuditi, na pravo pot pokore pripeljati?

Ali razsvitljenje in navdajanje gnade božje? O ne, temu
je on gluh. Ali opominovanje modriga zvestiga prijatla? O
ne, temu on ušesa zamaši. Ali goreče prošnje dobriga očeta,
ali gorke solze skerbne matere? O ne, te so zastonj prelite.
Vsi pripomočki naše svete vere in katoliške cerkve so na
njem zgubljeni: sveti zakramenti, on jih le preklinja; večne
kazni, te ga ne ustrašijo, večno plačilo v nebesih, to ga ne
mika; pobožne molitve, on za nje ne porajta; dobrote, on
jih ne spozna. Govori z njim od sodbe, on te ne bo slišal;
od nesrečne smerti terdovratniga grešnika, on ti bo z glavo
otresal; od večniga plačila pravičniga ali resnično spokorje-
niga, on se ti bo v lice smejal. Obiši ga Bog s časnimi nad¬
logami, on ti bo kljuboval kot Ahab; daj mu časniga premo¬
ženja obilno, on ti ga bo tratil, kot bogatin v svetim evan-
geliu; tepi ga še s tako ojstro šibo, on ti bo svoje serce
uterdil kot Farao. Jutri, je rekel hudobni, terdovratni Fa-
rao, jutri bom Izrael izpustil, de gre v pušavo ino tamkej
svojimu Bogu daruje, pa tudi to jutro je prešlo, kot njegova
prazna obljuba. Jutri pravi tudi grešnik, prihodnjo veliko
noč, prihodnji praznik, prihodnji odpustek se bom k svojimu
Bogu povernil, svoje serce očistil, greh zapustil, pa tudi te
priložnosti minejo, in grešnik nič ni storil. Tako on dalje
živi v svojih starih grešnih navadah, vesti nobene več nima,
ker jo je s strašnimi pregrehami omamil, ino zdaj pravi, de
vest, ker je ne sliši več, je nič, je le od duhovnov znajdena
reč, kteri nam vse to prepovedujejo, kar sami vživati ne
smejo, ino nas strašijo, kot otroke, s pikanjem vesti. Tode,
ljubi moji! temu ni nikakor tako; glejte, kakor jetičnimu zad¬
nje dni pred smertjo vse bolečine odjenjajo in on sam pri sebi
misli, pa tudi drugim pravi, de zdej je zdrav, ker nič več
ne terpi, pa takrat tako rekoč že umira in umerje; ravno
tako se tudi zastaranimu grešniku na zadnjo uro zasveti, ino
njegova spijoča vest se mu v grizečiga červa spremeni,kteri
ga bo pikal na vekomaj.

Kar je človek sejal, to bo žel, in kdor je pregrešno
živel, ne more srečno umreti. Se more le grozdje brati s
ternja , ali fige z osata 1 ?  Mat. 7, 16. Nikakor ne. Ne za¬
našaj se, ako boš le greh na greh nakladal, de boš ložej

238

gnado spreobernjenja dosegel. Ali meniš, de bo Bog nad
tem svoje gnade zapravljal, kteri jih je že tolikokrat zaver-
gel ? Če on posebne gnade, ino še celo nar posebniši, ki bi
je bilo v tvoje spreobernjenje potreba, še svojim prijallam
odreče, ali jih bo mar svojimu zastaranimu sovražniku ponu¬
jal? Ali celo meniš, de bo Bog tebe terdoglavca, kot učenik
neubogljiviga, nepokojniga učenca, za lase k sebi vlekel?

Oh! kakor zdravnik, kteri je pri ukljubljiviin bolniku za¬
stonj čas in zdravila zapravljal, terdoglavca samiga sebi pre¬
pusti, tako se tudi po vsi pravici bojim, bo Gospod Bog tudi
taistiga, kteri vse pripomočke, s kterimi ga k sebi napeljuje,
zametuje, njegovi spačeni volji prepustil ino rekel: 'Ldravili
smo Babilon , ino ni bil ozdravljen; pustimo ga ino slednji
pojdi v svojo deželo; zakaj njegovo obsojenje je prišlo do
neba ino je do oblakov seglo.  Jer. 51, 1.

Če je skušeni zdravnik nevarno bolnimu zadnji lek v
mnogih boleznih, pižma zapisal, in se po njega zavžitku
na bolje ni obernilo, mu je to negoljufno znamnje telesne
smerti; ino če vse duhovne zdravila dušnimu bolniku podane
njega na bolje ne pripravijo, tako je to neovergljivo znam¬
nje njegove terdovratnosti, večne smerti, večniga pogubljenja.
Povračljivi grešnik se torej morebiti tudi nikdar resnično spo¬
koril ne bo. V življenju se spreoberniti noče, na smertni po¬
stelji bo nemogoče, v starosti, — ali jo boš doživel ali ne
doživel, je negotovo, — pokoro delati je prederzno in golj-
fivo, ker takrat le greh človeka zapusti, ne pa človek greha.
V starosti pokoro delati se toliko pravi, kot Bogu to daro¬
vati, kar je še hudiču ostalo.

Tode tako terdovratnih grešnikov, kteri bi vsakimu opo-
minovanju kljubovali, vsim prošnjam svoje ušesa zamašili,
vsim navdajanju gnade božje svoje serce zapirali, pač menim,
de pred sebej nimam; ko bi pa vender čez mojo menitev kak
takošnih kljubovavcov med vami bil, kteriga voljo je le pre-
omahljiva, kteri bi hotel in ne hotel, temu moram le resno
reči: de le odlašati, dalje čakati, se pravi samiga sebe v
hudobii le bolj uterditi, dolg množiti, Boga še bolj žaliti in
nevarnost povikšati. Ne odlašaj , govori modri Sirah o, 9.,
se k Gospodu preobemiti, ino ne odkladaj od dneva do dneva!

Dans, ker slišiš njega glas, ne oterpni svojiga serca,
opomina prerok David ps. 84, 8. Bog, pravi sveti Avgu¬
štin, kteri ti je odpušenje obljubil, ti jutranjiga dneva ni ob¬
ljubil. Pomisli le, ko bi te Gospod Bog dans še neizpokor-
jeniga iz tega sveta poklical, kamo bi prišel ti, ki si pokoro
na jutri odkladal? Kaj pomaga le dobre sklepe delati, če jih
pa človek nikdar v djanju ne izpelje ? Treba je tadaj naglo
in urno se spreoberniti, pa tudi v tej spreobernitvi, v novim

239

življenju stanoviten biti. Ako tvoje spreobernjenje ni stano¬
vitno , te zamore Bog v sredi tvoje hudodeinosti v večnost
poklicati, ino kaj bo potem s tvojo ubogo dušo? Tvoji dnevi
so ti odšteti, in so enkrat ti pretekli in ure tvojiga življenja
pošle, nimaš ne eniga trenutka upati več. Je vreča tvojih
pregreh polna, bo zavezana, in v njo ničesar več stlačil ne
boš. Ena ura, kot en greli bo zadnji; za uro zadnjo nasto¬
pi večnost, in po grehu zadnjim večno prekletstvo. Misli to¬
rej , nesrečni grešnik! en greh bo zadnji, in potem bo vse
minulo. Ali si pa gotov, de greh, ki ga prihodnjo uro mo¬
rebiti storil boš, tvoj zadnji biti ne more? Nesrečna večnost
te čaka po njem. Stanovitno naj bo torej tvoje spreobernje¬
nje, ino pokaži ga vse skoz zapravljivi mož ženi s svojo
varčnostjo, prepirljiva, jeziva, dolgojezična Ksantipa možu
s svojo odjenljivostjo in poterpežljivostjo, neubogljivi otroci
pokažite slaršem stanovitno spreobernenje z natančno pokor-
šino, pozabljivi posli gospodarjem z vestnim spolnovanjem
vsili dolžnost, ino vi v svoji terjatvi le prenapeti gospodarji
poslam s pravičnostjo, naj pokaže svoje spreobernjenje pre-
lakomni tergovec s svojo poštenostjo, lakomnik s svojo rado¬
darnostjo, pijanec s svojo treznostjo, prevzetnež s ponižnostjo,
sladnostnik s čistostjo, zavidljivec z dobroserčnostjo, lenuh
s pridnostjo. Kratko naj pokaže svoje resnično ino stanovitno
spreobernjenje grešnik z dopernašanjem dozdanjim greham in
hudobijam nasprotnih čednost; naj nam bo njega živ dokaz
vse skoz naša tiha pokojna vest.

Ino ako bo nas per tako terdnihsklepih, ktere smo vče¬
raj ino dans tukaj delali, ne grešiti več, skušnjava še na¬
padala, vabljiva priložnost unemala, zapeljivka se sladkala
ino šuntavec nagovarjal; o takrat spomnimo se velike nevar¬
nosti, kteri smo za zdaj srečno odšli, spomnimo se pa tudi
še veči nevarnosti, v ktero bi se zagreznili, ko bi se v stari
greh povernili, naj nam pridejo na misel besede mojiga pred¬
govora: Mi, ki smo grehu odmerli , kako hočemo še v grehu
živeti?  Amen.

V spodnjim Cerovim v B er dih .1848.

Na velikonočno nedeljo.

Vstal je, ni ga tukaj. Mark. 16, 6.

se li stresa, ziblje zemlja dans, ker Jezusa Na-
zarenskiga mertviga v sebi hrani? — Kaj si hoče, de čuvaji
do zob oboroženi junaki, ki se velikanov ne ustrašijo, odvi-
ših sodnikov pred njega grob postavljeni, vsi plahi, prepa¬
deni, kakor obdivjani s Kalvarie bežijo, v posvetovavnico
tišijo, kakor bi imeli kaj čudovitiga urno naznaniti? — Kaj
je li to, de viši sodniki po prejetim oznanilu, vsi prebledeni
kot zid po Jeruzalemu tavajo, drugi drugimu nekaj skrivaj
v ušesa šeptajo, z zobmi škripljejo, z glavami stresajo ino
z ramami migajo? — Kaj je le ito, ae se po dokončanim per-
vim velikonočnim prazniku neke pobožne ženice s puščami,
v kterih drage duhteče mazila hranijo, med sladkim upam
ino pretresovavnim straham v svitanju podvizajo na hribček
gori, ker jo čuvaji cvrejo le doli? — Je morebiti li Jezus
cestninarjev ino grešnikov prijatel , Mat. 11, 19; ta slepar,
kakor so ga hudobneži, z lučjo božje besede oslepljeni fari¬
zeji zaničljivo imenovali, tretji dan, kakor je sam od sebe
prerokaval, od mertvih vstal, ino jim jo s svojim vstajenjem
toliko zmešal, de je njih poslednja zmota hujši od perve?

Ve pobožne ženice, zalite v britke solzice, ki po Kal-
varii tiho tapate, med seboj marnate, kdo bo nam slabim ve¬
liki kamen spred dur pokopališa odvalil, povejte, ste li našle
Jezusa mertviga, od tal do verha ranjeniga, na rokah ino
nogah z žeblji prevertaniga, na strani prebodeniga, de bi mu
še svojo zadnjo hvaležnost in ljubezen skazale, pomazilile
njegovo mertvo telo in ga tako strohneti zabranile, ste ga li
našle? — Ne. Ne? govorite, kaj in kako ste našle, pa go¬
vorite, kakor odkritoserčne žene ino ne, kakor resnico pre-

2  41

sekajoče jezičnice. Zaslišimo, kako one govorijo: /to smo
druga drugi rekle : kdo nam bo kamen odvalil od dur po¬
kop alt š a  , smo se ozerle , fno vidite, de je kamen že odva¬
ljen bil. Ino smo šle v pokopališe  , ino vidite mladenča se¬
deti na desni strani z belim oblačilam ogernjeniga in smo
ostermele. On pak je djalnam: Nikar se ne prestrašite:
ve išete Jezusa Nazarenskiga križaniga: on je vstal, ni ga
tukaj, poglejte , to je kraj,  kamor so ga bili položili.  Mark.
16, 3—6. Ste li vidile , de je tako? Smo vidile. —

Vi, čuvaji, stražniki! vi, od sodnikov postavljeni pred
grob, je tedaj Jezus resnično vstal, ali je iz groba ukraden?
Kaj odgovorite na to, javalne? — Kadar smo spali, so apo-
stelni natihama ponoči prisopeli, kamen odvalili in ga ukradli.
Mat. 28, 13. Kaj tako govorite: spali smo, in vender pri¬
čate, de so^ apostelni tatje? Ljubi moji! obernem se zdaj na
vas z vprašanjem: Ste že kadaj slišali, de bi spijoči ljudje
kaj vidili in tako kaj pričati zamogli? Kar svet stoji, niso
spijoči ljudje nikoli nič vidili, nikoli nič pričali. Vi, čuvaji!
niste imeli le povelja, ojstriga ukaza, apostelne, ako bi se
vam bližali bili, odpoditi, silo s silo odgnati? niste li vi imeli
sulic jih prebosti, ko bi bili hotli Jezusa ukrasti? ni li vo¬
jakov, junakov hrabrost nar vikši, prej v boju, hudi bitvi
pasti, kot se podati sovražniku v roke?

Spijočiin ljudem, če so tudi možki, ni nikakor ničesar
verjeti; verjeti je veliko več, celo vse pobožnim ženicam,
besedi angela v belim oblečeniga ino drugim okolišinam, ktere
so čudež Jezusoviga vstajenja spremljevale. — Žene se niso
goljfale, zakaj vidile so kamen od groba odvaljen; angel jih
ni slepil, ker jim je ukazal v grob pogledati ino vse zvijače
farizejev ino viših duhovnov, ktere so v ti zadevi izkovali,
jih le tolikanj več na laž stavijo — Jezus je iz groba vstal,
vstal resnično, sklenila se je duša z njegovim presvetim tele-
sam, ino kakor premagavec smerti ino pekla gre on dans
veličastno iz groba ino v znamnje zmagane smerti banderce
v roči derži.

Vstajenju Jezusa iz groba smerti k telesnimu življenju
mora tudi enako biti naše duhovno vstajenje iz groba greha
k življenju gnade božje, bo pa le takrat Jezusovimu vstajenju
enako, če je ono, kot to resnično. Sveti apostel Pavl piše
Rim , 6,4.: Kakor je Kristus od mertvih vstal po veličastvu
Očetovim, tako naj tudi mi v novim življenju hodimo. Sle¬
cite,  opominja ravno ta apostel, stariga človeka z njegovimi
deli, ino oblecite noviga, tega, lit eri se ponovi v spoznanju,
po podobi tega, kteriga je vstvaril.  Kol. 3,9,  10.

Veste pa ljubi moji ! kje in kadaj mi stariga človeka sle¬
čemo ino noviga po podobi Jezusa Kristusa križaniga oble-

16

čemo? — V zakramentu svete pokore. Le taisti tadaj, kteri
so se odkritoserčno brez ovinkov natanko, z veliko notranjo
žalostjo svojih grehov obtožili ino vredno sveto velikonočno
obhajilo prejeli, le oni sami se smejo ponižno v svojim sercu
ponesti in reči: Jaz sim vstal z Jezusam iz groba greha k
življenju gnade božje. Pa ljubi moji! ni le zadost iz groba
greha vstati k življenju gnade božje, ampak je tudi bistevno
potrebno v tem življenju vstati ino ne oponavljati več grehov
starih. Jezusovo vstajenje je resnično ino stanovitno, tudi
naše vstajenje mora te dve lastnosti imeti, do bo Jezusovimu
popolnama enako, kar je ravno zapnpadek inojiga današnjiga
govora.

Speljava.

i. Gospod je resnično vstal, govori sveti evangelist Luk.
24, 34,  in to resnično vstajenje nam priča angel, nam pri¬
čajo žene, nam pričajo apostelni, pa tudi naša lastna pamet
ne more nad tem dvomiti, ako prevdarimo, kaj so Judje vse
počeli, de bi se le kaka goljufija z Jezusovim telesam ne zgo¬
dila. — Angel priča trem ženam, ktere so na vse zgodej do
pokopališa prihitele, de bi Jezusovo telo mazilile, de ga ni
tukaj, de je vstal; on jim veli v grob pogledati in so tudi v
pokopališe stopile, ino vidile, de grob je prazen, ino tega ni
tukaj , kteriga one išejo. — Jezusovo resnično vstajenje nam
pričajo na dalje sveti apostelni in evangelisti, ki nam v sv.
evangeliu in v listih na mnogih krajih pripovedujejo, de se
je jim Jezus po svojim častitljivim vstajenju do svojiga pre-
čudniga vnebohoda skoz 40 dni kmalo posameznim, kmalo
več skupej osebno prikazal, de je z njimi govoril, in veliko
pravil od kraljestva božjiga. Apostelni ne tajijo, de so od
konca dvomili nad njegovim resničnim vstajenjem, pravijo, de
se jim je dozdevalo prikazen viditi, ko je Jezus pri zapertih
vratih med nje stopil in jih pozdravil; Mir vam bodi.  Jan.
20, 26.  Ko jih Jezus tako nagovorivši prestrašene vidi, jih
tolaži: Ne bojte se, jaz sim, nisim duh, poglejte moje roke
in noge, otipajte, ošlatajte jih, saj duh nima ne mesa, ne
kosti, po kteriii bi se ošlatati dal. In de jih še bolj prepriča,
de je on sam, jih bara, ako imajo kaj za jesti tukaj. In oni
so mu kos pečene ribe ponudili, in sat medu, in on je vpričo
njih jedel. — Nevernica Tomaža, ki prisega, de ne veruje,
kako ga je prepričal ljubi Jezus svojiga resničniga vstajenja?
— Tomaž! mu pravi vpričo vsili apostelnov, vloži, vloži svoj
perst semkej in poglej moje roke, in podaj semkej svojo roko
in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren!

Jan. 20, 27.  — So se apostelni li motili, ali motiti mogli,
ki so večkrat Jezusa po njegovim vstajenju vidili, z njim go¬
vorili, z njim jedli? To pričati je zadost, de so imeli zdrave
oči. Prepričani apostelni resničniga Jezusoviga vstajenja ravno
to resnico podkladno postavljajo vsiga svojiga nauka 'tako, de
sv. apostel Pavl piše : Ako ni Kristus od mer trik vstal , je
prazno naše pridigovanje, je prazna tudi vaša vera.  I. Kor.
15, 14. Ves apostolski nauk se opira na Jezusovo resnično
vstajenje.

Pa tudi naša pamet ne more nad tem dvomiti, de se je
mertvi Jezus tretji dan iz lastne moči obudil in stopil med
žive. Farizeji, pismouki in vsa soderga zabavljivcov Jezu¬
soviga božanstva, spomnivši se, de je v svojim življenju
rekel: Razdenite ta tempel, ino v treh dne/l ga bom zopet
postavil , Jan. 2,  19; kaj so vse počeli, de bi se kaka sle¬
parija ne vtepla, kaka goljufija z mertvim Jezusam ne zgodila?
Kamen, ki je pred njega grob zavaljen bil, so zapečatili in
stražo tje postavili z nar ojstrejšim ukazam nikogar blizo ne
pustiti. Pa pri vsi tej njih opaznosti, je tretji dan kamen od
groba odvaljen, grob je prazin, ino drugiga ni v njem, kot
pert, s kterim je bilo njegovo presveto telo odeto. Kamo je
tadaj prešlo Jezusovo telo? Apostelni ga ukrasti niso mogli,
ker bi jih bili stražniki odpodili in silo s silo odgnali; pre¬
nesli ga stražniki sami tudi niso, ko jim je to bilo prepove¬
dano ino vcrh tega so bili njegovi nar hujši sovražniku Ne-
kamo je moglo le vender priti; kamo je le prišlo? Če vse
to prevdariino ino se še zravin spomnimo, kar je stotnik pod
križem, ino ti, ki so z njim v Jezusa verovali, kadar so po¬
tres in to, kar seje godilo, vidili, govorili: Zares, le ta je
bil Sin Božji,  Mat. 27,  54., moramo po pameti skleniti, de
po čudežu lastne vsigamogočnosti se je njegova duša z nje¬
govim presvetim telesam sklenila, in on je v resnici od mert-
vih vstal.

Jezusovo vstajenje iz groba je resnično, ki se opira na
tolikanj dokazov; tudi naše duhovno vstajenje iz groba greha
k življenju gnade božje bo le takrat resnično, kadar ga bodo
ravno tako negoljfive in neovergljive znamnja djanskiga po¬
boljša nj a spremljevale. Nar veči del vas je že, kaj ne?
svojo velikonočno spoved opravilo, in v spričcvanje oprav¬
ljene spovedi bi mi tudi prejeti listek pokazati zamogli. Je
pa z golim listkam vaše resnično vstajenje iz groba greha k
življenju gnade božje neoveržljivo dokazano? Listek priča
le toliko, de ste se bili za res dušnimu zdravniku skazali;
ste pa li v resnici tudi greh zapustili, tega on nikakor ne
priča, to bo pričalo le vaše prihodnje zaderžanje, djanje ino
nehanje. Jezus, de je apostelne prepričal svojiga resničniga

16*

244

vstajenja, de jim je vse dvome odvzel, jim je pokazal svoje
roke ino noge, svojo prebodeno stran, ino je v pričo njih
jedel. — In ravno vaše roke in noge, kakor tudi vaša stran
ali vaše serce bo moglo pričati, de ste grob greha zapustili
in resnično vstali. — Če se bodo v prihodnje vsi gospodarji
in posestniki hvalili ino rekli: na mojih njivah ni bilo letaš
po skrivniga tatu roki ne sadje obrano, ne grozdje pokradeno,
ne zelje posekano, ne korun skopan, ne repazruvana, ne tur-
šica polomljena, ne kaka druga reč odnešena; če bodo vaše
roke, ko bi bile kako škodo v tej ali uni reči storile, je tudi
radovoljno popravile, ukradeno blago pravimu gospodarju
povernile, in če bodo namest skope, radodarne, rade se od¬
pirale revnimu bratu pomagati; če bodo obilno, zverhama mero
merile namest pičle, in pravično vago, ktero tolikokrat pri
prodaji sadja rabite, dajale namest krivične; bodo glasovito
pričale, de ste resnično iz groba grehov vstali, ktere ste s
svojimi rokami storili. — Če pa vaše roke niso pripravne,
storjene škode poravnati, pravične vage dajati, obilne mere
meriti, ubogimu na pomoč priteči; če vam tudi sto spovednih
listkov priča vaše vstajenje — vi le niste vstali, ampak ste
še tamo, kjer ste bili v grobu grehov zoper sedmo božjo za¬
poved , ktera pravi: Ne kradi.  II. Moz. 20, 15.

V znamnje svojiga resničniga vstajenja je Jezus apo-
stelnem pokazal tudi svoje noge. Tudi vaše noge morajo pri¬
čati vaše duhovno vstajenje, pomislite le, kod in kamo so
vas nosile podnevu in ponoči, po domačih krajih in v ptuji
deželi, kamor se večkrat podaste, kakor pravite, s svojim
blagam. So vas vaše noge vsako nedeljo in vsak zapovedan
praznik prinesle k službi božji, tako dobro dopoldanski, ka¬
kor popoldanski? niso vas nesle le memo cerkve, ali pa po
kakim drugim potu daleč proč od nje? Okoli 1016 je na
Mažarskim deželska pravica, ki je še gorela za božjo čast
in za pravi časni in večni prid svojih podložnih, to ojstro
povelje dala: vse taiste, ki ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih brez veljavniga vzroka sveto mašo in božjo besedo v
sveti pridigi zanemarijo, golo  ostriči, de so se taki nemar-
neži po golo ostriženi glavi lahko spoznali. O hvala Bogu!
bodo mende marsikaki mlačni, na pol kristjani med vami zdih-
nili, de sedanji dan tako ojstrih postav v tej zadevi ni; ne
lasa bi ne imei, rečeš ti, mladeneč, ki vihaš svoje kuštre,
jih premetavaš od leve na desno in prevzetuješ z njimi; kje
bi bila moja dolga kita, praviš ti, deklina, ki jo zdaj toliko¬
krat počešeš, z duhtečo vodico močiš, čudno prepletaš, okoli
glave viješ in praviš, dolgi lasje so moj kinč. O že nekdaj,
ko sim pervikrat na pot se podala, na Krajnsko, na Koroško,
že takrat bi mi bili deset kit odrezali, ko bi mi le toliko hi-

24a

tro porasti! lasje. — Če morajo v službi božji lenih, zaniker«
nih noge pokazati ino pričati svoje resnično vstajenje s tem,
de bodo vprihodnje bolj urne, spešne in naravnost jih nesle
v cerkev, tamkej dolžno čast skazat Očetu nebeškimi!, mo¬
rajo ponočnih pohajačev, klafarskih pevcov, neugnanih ple-
savcov in plesavk noge počivati, de s tem počitkam poka¬
žejo, de so iz groba grehov vstali, ktere so v tacih zbirali—
šili, kamor se le grešniki shajajo, pred kterimi pa pravi spo¬
korniki, kakor pred strupeno kačo bežijo, že tolikokrat do-
pernesli. Ne recite, de ples je le nedolžno razveseljenje, de
tamkej se greh ne dela. Kako, na plesu se greh ne dela?
Ste v stanu li reči z zdravo vestjo, de ste se od njega tako
nedolžni na svoj dom vernih, kot ste se tje podali? — Go¬
tovo ne. — In če tudi greha nesramnosti v djanju dopernesli
niste, ni le gotovo, de so se vam le tamkej počutki uneli,se
vam vaša domišlija tolikanj ogrela, de vam še zdaj osebe
pred oči stavi, s kterimi ste se takrat vertili? — Ali vas vse
to zdaj med sveto molitvijo ne moti? Bi imeli li tolikanj sku¬
šnjav, ko bi nikdar na plesu ne bili? Jaz menim, de ne. Če
ste resnično sklenili poboljšati se, pa po opravljeni veliko¬
nočni spovedi ne plešite več, ino prekleti naj bodo taisti, v dnu
pekla naj gorijo, ki bodo še ples osnovali, na svojim dvorišu
pripustili, dile zbijati in plesiše postaviti, ki bodo godce na¬
jemali, de sveti nedolžnosti inertvaško pesem odškriplejo, vse
ljudstvo, ki je še keršanskiga duha polno, naj na to pre¬
kletstvo odgovori: Amen! — Naj se zgodi! Se kaj več bi
od tega povedal, pa vem, de vam skoz in skoz popačenim
bolj obširno od tega govoriti, je toliko, kot bob v steno me¬
tati; le tebi še, nedolžna mladost, ki se komaj zavedaš, de
si na svetu, tebi resno rečem: Ne potegni s plesavcam ali s
plesavko, ako nočeš, de bi tudi kmalo za tabo, kot za unimi
nesramneži ljudje s persti kazali, ti gerde perimke dajali, kar
bi te peklo na sercu kot žerjavica. — Opušanje pregrešniga
plesa bo verljivši znamnje resničniga duhovniga vstajenja, kot
od mašnika prejeti listek, kteriga je vam le morebiti še brez
svete odveze dal, ker sveti evangeli pravi: Ne dajajte sve-
tiga psam in tudi ne metajte svojih biserov pred svinje.
Mat. 7.  6.

Na dalje je Jezus v dokaz svojiga resničniga vstajenja
apostelnam pokazal svojo prebodeno stran. Vam, ljubi moji!
še ni nobeden s kakim nožem vaše leve strani prebodel, de
bi kdo skoz njo v vaše serce viditi zamogel; tode če je ono
še napeto napuha, okuženo nečistosti, ostrupeno jeze, sker-
čeno nevošljivosti; če je ono ognjiše, na kterim se sovražtvo
kuha in želč kipi; če je ono polno zavida in pregrešnih na¬
klepov; če v njem ljubezen do Boga ino do bližnjiga v pla-

246

menu ne gori; rečem, če niste s spovedjo teh peklenskih po¬
šast iz svojiga serca pregnali — niste z Jezusam vstali —
ste še v grobu greha. Prijazna sprejema vašiga razžalnika,
serčno odpušenje vašimu nasprotniku, v sveto ponižnost spre-
obernjeni napuh, nečistost v čistost, jeza v pohlevnost in
zavid v dobroserčnost, bo zopet neovergljivši znamnje vašiga
vstajenja, kot podarjeni listek.

Zadnjič je Jezus po svojim vstajenju v pričo svojih apo-
stelnov tudi jedel. Tudi vi, ako ste resnično greh zapustili
in z Jezusam vstali, večkrat zajemite duhovne jedi in zalo¬
žite nebeškiga kruha, ki se vam lomi v pridigah in keršan-
skih naukih, nahranite svojo dušo s presvetim Rešnjim Tele-
sam, de ne omagate. Polna cerkev natlačena lačnih božje
besede in pa pogostniši vredni prejem zakramentov bo zopet
gotovši spričba vašiga vstajenja, kot goli listek.

Vaše roke ino noge, vaše serce ino vroče hrepenenje
po nebeški hrani bo nar verjetniši znamnje, de niste več v
grehu, temuč de ste vstali, de z Jezusam živite v njegovi
sveti prijaznosti ali gnadi. Ne recite, de ste le obljubili vse
to storiti, in pa de imate želje poboljšati se. Obljube še niso
djanje, in želje poboljšati se ima tudi nar grozovitiši hudo-
delnik. Tacih, ki so se v življenju le poboljšati hotli, pa se
niso, ker se jim je pokora le preterda dozdevala, pravi sveti
oče Bernard, tacih dobrovoljcov je polno peklensko brezno. Ne
bodite vi tem enaki, temuč hitro dopolnite, kar želite in ste
obljubili storiti, nagliga spolnovavca Bog ljubi. Naj se tudi
ustavlja poželjivo meso, naj se ono brani ojstrih pokoril, po¬
koro le moraš storiti, de božji serd utolažiš, in si nebesa
zagotoviš. O srečna pokora, ki si mi toliko neizrekljiviga
veselja pridobila, je pojemal sveti Peter Alkantarski, ko v
smertnim boju zamaknjen je v duhu vidil, kar si je z nar
ojstrejši pokoro zaslužil. Gotovo tudi vas na smertno uro
peklo ne bo, de ste svoje roke pokorili, ktere so rade po
ptujim blagu segale; de ste svojim nogam pokoro naložili, de
vas niso nosile po pregrešnih potili in po gosti tami Černe
noči,ktera ima svojo moč; veselilo vas bo takrat, de ste oči¬
stili svoje serce vodenice napuha, jetke skoposti, kuge neči¬
stosti, raka nevošljivosti, volka požrešnosti, ognja jeze ino
smradu lenobe; veselilo vas bo, de ste večkrat očistili svoje
serce madežev greha ino Jezusa sprejeli pod svojo streho,
ktere je vam, kot sveti Katarini Genvenski v hudih skušnja¬
vah v sercu pi-ebival in pomagal, de v skušnjavi več padli
niste.

Ker mi tolikanj svoj listek skazujete , de ste svojo ve¬
likonočno spoved opravili, vam hočem verjeti, de ste jo do¬
bro opravili, de ste pripravni iz celiga serca se k Bogu po-

verniti, in to, kap ste dušninm zdravniku obljubili, tudi zve«
sto dopolniti, se vsake priložnosti skerbno ogibati, ktera bi
vas v staro pregreho zaplesti utegnila, de ste stari kvas či¬
sto iz serca potrebili, in tako svoje serce osnažili, deje
vredno prebivališe Gospoda našiga Jezusa Kristusa, kratko,
verjeti vara hočem, de ste z Jezusam resnično vstali iz gro¬
ba greha k življenju gnade božje. Tode, preserčni moji! de
bo vaše duhovno vstajenje Jezusovimu popolnaina enako, je
potreba, deje  ono, kot uno stanovitno. Vemo , piše sveti
apostel Pavl Riraljanam 6,9.  de Kristus , kadar je enkrat
od mertvih vstal, več ne umerje\ smert ne bo čez njega
dalje gospodovala.  Glejte, ljubi moji! to je predpodoba na¬
šiga duhovniga vstajenja. Kristus je vstal, de ne uraerje
več, o! de bi bili tudi mi tako vstali, de ne umerjemo več
na duši po smertnim grehu.

Resnično je bilo vstajenje mertviga Lazarja k življenju,
ki je 4 dni v grobu ležeč tamkej trohnel in gnjil, preden ga
je Jezus obudil; tode njegovo vstajenje ni bilo stanovitno.
Živ je sicer stopil iz groba med žive; v nekih letih je pa
zopet umeri. Ah Rog daj! de bi se tudi nam kaj taciga ne
primerilo po omahljivosti naše volje, kar se je Lazarju pri-
godilo po tirjatvi čioveške natore. Bog daj! de bi naše spre-
obernjenje tako kratko ne bilo, kot je bilo spreobernjenje Ca-
rigrailcov ob času svetiga Janezu Zlatousta v letih 499, 400,
401, ko so hudi potresi veličastno mesto Carigrad zazibali
in tolik strah med prebivavci napravili, de je vse brez raz¬
ločka starosti, spola in stanu, kot nekdaj Nini vi ja ni, k po¬
kori segalo. V  strašni stiski potresa, v strahu po vsakim
zazibljenju zemlje pokopani biti, so mestnjani v cerkve be¬
žali, tamkej noč in dan klečali, se solzili in prosili, de bi
jim milostljivi Bog to šibo odvernil. Ob času tega obiskovanja
božjiga ni nikomur v misel padlo se ali v gledišu znajti, ali
po ulicah dirjati in po oknih zijati, ali po hišah stikati in ve¬
selic iskati, le post, jok, globoko zdihovanje, praznična ti¬
hota, na kviško puhteča molitev, natlačene cerkve poboljša-
nje obetajočiga ljudstva, to je bilo vse, kar je bilo takrat po
Carigradu zaslediti.

Pa kaj menite, kako dolgo je to po potresu prestrašeno
ljudstvo v toliko ojstri pokori živelo? — Le samo dva dni,
tako dolgo, dokler je terpel potres in se jim tlak vdiral pod
nogami; kakor hitro je pa zemlja se zibati nehala,je že bilo
to prestrašeno ljudstvo ravno tako razberzdano, pohujšljivo,
kot nekdaj. Kerčme so bile zopet polne pijancov, glediša
polne zijakov, ulice polne ponočnih metuljev; razujzdanost,
kričanje, kletvinja, godba ino ples, in vsaki greh, ki ga ta
hudičev oče porodi, so k svojim starim pravicam segli; glejte!

248

takšni so bili Carigrada', v stiski potresa vsi poboljšani, po
nehanju potresa vsi razberzdani. In ravno temu nestanovit¬
nimi! spreobernjenju Carigradcov je podobno vstajenje tolikanj
kristjanov po opravljeni velikonočni spovedi. Ene dni so sa¬
ma svetost; mož varčen ino trezen, kakor bi ne vedil, kaj
je vino, žena poterpežljiva, tiha, kakor bi jezika ne imela,
otroci ubogljivi, kot ura, ki jo nategneš, posli zvesti, de jim
lahko vse shrambe odperte pustiš; sovražniki so ti prijatli,
jezovi golobje brez želča, vihrasti krotki kot jagneta, oprav¬
ljivci so zagovorjavci, tatje so povračniki, preklinjevavci so
molčeči, plesavci so šantovi, spodjedavci hišniga miru so
mutci ino poslušavci nesramnih pogovorov so gluhci; kratko
po opravljeni spovedi so vsi drugačni, vsi prerojeni, pa kako
dolgo? — K večimu tako dolgo, dokler naloženo pokoro oprav¬
ljati imajo, po kteri menijo, de so že zopet pravico zadobili
to dopernašati, kar so pri spovedi obžalovali. Je le takošno
vstajenje iz groba greha, ki se spreminja, tako, kakor se
petelin verh stolpa po vetri verti, Jezusovimu vstajenju po¬
dobno? — Kratko nikar. —

Jezus je vstal, de ne umerje več; mi smo vstali, de se
ne pogreznemo več v mlako starih pregreh. Kako pa to sto¬
riti, bote vprašali, de se na potu pokore stanovitne ohranimo,
in v obžalovane grehe več ne pademo? To, ljubi moji! pri
naši sprideni volji ni sicer tolikanj lahko, pa s pomočjo gna-
de božje, ki šmo jo pri velikonočni spovedi prejeli, je le
vender mogoče. Kratko vam hočem povedati, kako se imamo
vsi vkupej v prihodnje ravnati, de zopet ne umerjemo na
duši svoji. Kaj velja, kar hoče, nar potrebniši je, zapeljivo
priložnost odpraviti, ali jo vsaj v daljno spremeniti. Kako
se imate zaderžati, ki ste v take priložnosti zamotani, so
vam dušni zdravniki zadost nasvetovali in tudi pokazali na¬
čin, kako se jih znebiti, ali v njih zaderžati, če jih vam je
zapustiti nemogoče. Je vam mogoče se njih znebiti, in se
vender ne izvijete iz njih, gotovo se bote po njih zopet za¬
vili in zamotali v stari greh. Komur je že na kakim potu spod¬
letelo , ta bo pridši na to mesto nar pazniši pod noge gledal,
de ne zderkne, tudi če mu ni nar veči sila, se ne bo vernil
potem potu, raji si bo drugiga zvoIil,če mu bo tudi nekoliko
navskriž, de se bo le polzkiga pota ognil; tako tudi vi ne
zahajajte več po tistim potu, kjer šte že tolikokrat padli in
svoje duhovno življenje zgubili. Beg iz zapeljive priložnosti
je vsim potrebin, kteri želijo na potu pokore stanovitni ostati.

Pa če ste tudi grešno priložnost zapustili, ne mislite,
vaše spreobernjenje je že stanovitno; skušnjavec vas bo tudi
v samoti zalezoval in si zdaj še več prizadjal, vas v grešno
priložnost nazaj pripeljati; serčna molitev vam bo pomagala,

249

de v njegovo navdajanje ne privolite in svojiga spreobernje-
nja v hipu ne poderete, kteriga ste s toliko skerbjo pričeli.
Sveta Maria Egipčanka, znana gresnica,pa tudi znana spo-
kornica, je spoznala svetimu opatu Coziniu, de je po svojim
spreobernjenju skoz 17 let terpela strašne skušnjave, ktere
so jo vlekle v staro pregrešno življenje, ino vender, ker je
bila prijatlica serčne molitve, ni v nje privolila, ni nikdar
padla. Sveta Terezia, ko je od začetka nekoliko sveto mo¬
litev zanemarjala, je že padala v majhne pregreške, in se
jih ni mogla znebiti, vsak dan je le slabši prihajala; sama
od sebe pravi, de bi se bila pogubila, ko bi se svete molitve
nazaj poprijela ne bila. Svetnice, oddaljene vsake grešne
priložnosti, Maria Egipčanka v samotni pušavi, Terezia med
samostanskim zidovjem, govorijo tako ino spoznajo, de le
sveta molitev jih je na potu pokore stanovitne ohranila, komu
bomo le mi svoje stanovitno spreobernjcnje pripisali? — Le
molitvi, pa serčni, serčni molitvi. — Dokler bomo molili, bo¬
mo zmagali, ko molitev opustimo, bomo zmagani. Ko so
Izraelci z Amalekiti se prijeli, sta Aron in Ur z Mozesam
na neko goro šla, de je za srečni izid vojske molil. Oziraje
se s hriba sta vidila Aron in Ur, de Izraelci zmagajo, do¬
kler Mozes svoje roke na kviško derži ino moli, pa tudi
Amalekiti užugajo Izraelce, ko Mozesu roke upadajo in ne
moli. Kaj storita Aron in Ur, de Izraelci vojsko dobe? Eden
ga prime od desne, eden od leve za roko in mu ji na kviško
deržita tako dolgo, dokler Izraelci Amalekitov popolnama ne
premagajo. Molite tudi vi v hudi vojski, ktero bo skušnjavec
z vami povzel, na kviško deržite svoje roke kakor Mojzes,
pa tudi mi duhovni ne bomo nehali pri daritvi svete maše za
vas moliti, de vam večni Bog toliko moči dodeli, de svojiga
sovražnika, ki vas napada, popolnama užugate.

Gotovo je še več jako pripravnih in zdajavnih pripomoč¬
kov, kteri bi vam pomagali, de na potu stanovitnosti v po¬
kori ne opešati; pa jaz jih vam ne bom našteval, poskusite
le ta dva, ktera sta nar imenitniši, in pa še tretjiga vam za-
dost priporočiti ne morem namreč: pogostni prejem zakramen¬
tov svete pokore in presvctiga Rešnjiga Telesa.

Če bote s temi tremi pripomočki omahljivosti svoje volje
na potu stanovitne pokore v okoin prišli, o zanesem se na
Tega, kteri je vladar človeških sere, kteriga veselje je zgu¬
bljeno ovčico na svoje rame zadeti, in jo v svoj hlev pri¬
peljati, de bo on zmirej v vašim sercu čul, de bo on sam,
ko bi se vam barkica novo nnstopljeniga duhovskiga življenja
utapljala, veslo prevzel in kakor nar izurniši veslar zavozil
v mirni kraj, kamor siloviti valovi razjezeniga morja ne
segajo.

250

Ozrite se še le na podobo vstaliga Jezusa; glejte! v
njegovi roči vihra banderce, znamnje zmagane smerti, res-
ničniga ino stanovitniga vstajenja; tudi vi v svojim žepu hra¬
nite znamnje svojiga duhovniga vstajenja, pokažite le še tudi
v djanju,de niste vstali za kaki dan,temuč de ste vstali, de
bi nikdar več v grehu ne zaspali. — O Jezus! čuj tadaj ve¬
dno v našim sercu, imej ga v svoji oblasti, naj ono bije le
za Tebe, stori, de nam bo vse to merzelo, kar nam je po¬
prej poželjivost vpihovalo , de bomo v prihodnje vse to lju¬
bili, kar smo dozdaj sovražili, in vse to sovražili, kar smo
poprej ljubili; ako nam vse to, kakor terdno želimo, in s
tvojo sveto pomočjo tudi dognati upamo, popolnama zda, se
bo lahko reklo od nas: vstali so, ni jih več tukaj. Amen.

V svetim Križu blizo Ajdovšine 1853.

V cerkvi 00. Kapucinarjev

na dan Porciunkule.

Po tvoji napravi (o Gospod!) ima vse
svojo mero, število in vago.

Sir. 11, 21.

K aj je ii ložej, ljubi moji prijatli! dolgove delati, ali
dolgove poplačevati? Kaj odgovorite na to vprašanje moje?
— Jaz menim, de mi bote odgovorili, de dolgove delati, tudi
ni tolikanj lahko, kakor si kdo domišljuje, težej je pa še
zmirej dolgove poplačevati. Kdor hoče sedanji dan pri kakim
skopim bogatinu, ki na gotovih denarjih sedi, kaj na posodo
dobiti, ta mora znati dobro govoriti, njega omehčiti, mu ob¬
ljubiti istino z bogatimi obrestmi v pogojenim času poverniti,
drugač mu obeta, hišo, živino, zemljo in vse prodati in se
plačati. Pošteni človek, kteriga je neprevidama kaka velika
nesreča zadela, postavim: — mu živina počepnila, brez ktere
noben kmetovavec biti ne more; — mu debela toča vse raz¬
drobila in on nima grižleja kruha lačnim otročičem podati; —
mu huda bolezen ljubo gospodinjo na posteljo položila, in ko¬
maj je ona okrevala, mu še dvoje, troje otrok oboli, in ga
tako bolezni do zadnjiga krajcarja slečejo; — strašni požar
vse poslopje vpepelil in on s svojo družinico komaj nag ube¬
žal in Je golo življenje otel; — ta ali temu enak nesrečnež,
drugac zanašljiv veren mož, bo gotovo s svojo ponižno pro¬
šnjo še tako terdo serce omečil, na posodo dobil; pa tudi
bo poskerbel, mož beseda biti, o pogojenim času dolg popla¬
čati, ker njemu gotovo nič težjiga ni, kot žalostni spomin, de
je dolžan. V ta namen se urno iz dolgov skopati, noč in
dan dela, pri pičlim živi, nobeniga dobička ne zamudi, in

252

če je kak krajcar prihranil, tako rekoč pristradal, že z njim
k posodniku hiti, de nekoliko dolga odbije; še pridniši se v
prihodnje obrača, de vse srečno poplača, kar je na posodo
vzel. Težak kamen je zdaj od serca odvalil, ložej diše, ino
se skerbno varuje, dolgov ne delati več. Ko je iz dolgov,
pa tudi ne neha priden biti, ampak ravno tako marljiv in sker-
bin se trudi do poprejšniga blagostanja povzdigniti. — Tako
ljubi moji! ravna mož,kteri ima kaj vesti, in se nepremišlje¬
no v dolgove ne zapleta.

Vse drugač pa ravna lahkomišljeni zapravljivec in člo¬
vek kosmate vesti. Zberljiv v jedi, še bolj v pijači, po svo¬
jih mislih ni srečin, če vsak dan ne omahuje; razvajen v ob¬
leki, se sramuje domačiga pridelka; hodnik je njemu bodilo,
ojster kot šilo, pa mora tudi biti materi in dekletam za vsak
dan krilo, ktero seje v ptuji deželi tkalo in rožice dobilo,
za kteriga izdelanje se šivaricam več izplača, kot roba ve¬
lja. — Umišljene potrebe in pa taki in tem enaki davki, se
ve, kar naglo prevzetnežu mošnjo izpraznejo, brez poprave
njegoviga prešerniga življenja, in ker mu dobro piti ino jesti,
kakor tudi bogato se oblačiti le preveč dopade, akoravno bi
tega pri svojih pičlih dohodkih storiti ne smel, i kaj stori?

— Na posodo prosi, in kolikanj več jo zvija ino na slabe le¬
tine zvrača svojo nesrečo, tolikanj ložej ino hitrej posodnika
tako rekoč prisili, do mu upa in se zanese, de bo v popla-
čanju mož beseda. Kakor se temu več laže, kot resnico pra¬
vi, de ga primora, posoditi mu, tako dela tudi pri drugim,
tretjim in tako dalje. Ino akoravno vsakimu o pogojenim času
poverniti obljubi in prisega, vender nobene svojih obljub, tudi
priseg ne izpolni. Do vratu v dolgeh, nadlegovan, terjan
od posodnikov, sam pri sebi zdihuje: Kako neumen sim le
bil, ker sim prešerno živel, dolgove sem ter tje delal, pa
nobeniga svojih posodnikov ne poplačal, kar bi bil z nekoliko
varčnostjo le vender lahko storil. — Majhniga dolga popla¬
čati nisim bil v stanu, kako bom le toliko število denarjev
povernil? Ce moje premoženje na bobnu zapoje, bom mogel
le svoji lahkomišljeni zapravljivosti beraško palico pripisati.

— Ino v resnici, posodniki pritisnejo, vzamejo, kar je njiho-
viga ino njemu? — njemu ne ostane drugiga, kot žalostni
spomin, de to nesrečo si je le sam skoval.

Kakor gotovo je, de ložej je plačati krajcar, kot gol¬
dinar, en goldinar ložej kot sto, sto zopet ležej kot tavžent;
tako je tudi gotovo, de ložej se pred Bogam mali kot veliki
dolg poravna; ložej se pri njem odpušenje zadobi,če se po-
plačanje dolga ne odlaša, temuč kakor hitro mogoče stori.—
Dolžniki pred Bogam s svojimi grehi smo gotovo pa vsi, ker
sveti Janez govori, de taisti je lažnjivec, in resnice ni v

253

njem, ki pravi, de ni grešnik. I. Jan. 1,8. — V ta blagi
namen svoj dolg večnimu Bogu poplačati, menim, ljubi ro¬
marji! ste tudi vi seinkej prihiteli; Bog hotel, de bi bili po-
polnama zbrisali svoj dolg, zadobili odpušenje večniga dolga
in vsili časnih kazen, ali zadobili popolnama odpustek, kteri
se v vsili cerkvah po celim svetu od včerajšnih do današnjih
večernic zadobiti zamorejo , kjer koli menihi svetiga Frančiška
stanujejo, — pa tudi se nikdar več v dolgove ne zapletali
pred njim.

Kakor lahkomišljeni zapravljivec več na brado ne dobi,
mu nihče več ne zaupa, kadar ima več dolga kot premože¬
nja, in mu posodnik tudi dolžne bukve pokaže, iz taistih bere,
kolikorkrat mu je že upal, in mu zavoljo preobilniga dolga
nič več ne posodi; tako tudi gospod Bog vse naše grehe v
svojih bukvah zapisane ima, in če jih bomo več storili, ka¬
kor nam jih je odpustiti pripravljen, jih nam odpustil ne bo,
— pa tudi nas nič več ne vabil ne klical, de bi mu z vredno
pokoro poplačali svoj dolg, ampak nas bo naši terdovratnosti
prepustil. Zatorej, ljube spokorne duše! ki ste včeraj ali
dans poplačale z vredno pokoro svoj dolg večnimu Bogu in
ste nastopile tisto ozko in robasto stezo, ki na ravnost derži
v sveto nebo, zaslišite, ino vedno v spominu ohranite res¬
nobni zapopadek moje današnje pridige, kteri je le ta: Spo¬
kornik! ohrani vedno dušni mir in pokoj, ker,ako ga še en¬
krat z enim samim greham podereš in tako v sovražtvo z
Bogam stopiš, ti on I. tega greha nič več odpustil ne bo, te
II. morebiti nič več k pokori vabil in klical ne bo. — Glejte,
to je, kar sim si dans namenil skazati, vas na potu pokore
poterditi, de prederzno tje v en dan na božjo milost in v
svetiga Buha ne grešite. Vsa moja pridiga se opira na be¬
sede mojiga predgovora: Po tvoji v  napravi, o Gospod! ima
vse svojo mero, število in vago. Ce sim imel pa tudi že ka-
daj pravičen vzrok svoje poslušavce za dobrovoljno pazljivost
prositi, ga imam dans, ker zapopadek je jako imeniten in le
poverhama zaslišan, bi utegnil še celo krivo zastopljen biti;
torej rečem, de sim ga premišljeno zdelaval, in ne želim ni¬
kogar v nepotreben strah pripraviti; torej pripravite ušesa in
serca.

/. Del .

_ Veliko , skoraj nar veči del je zdaj grešnikov na svetu,
kteri na božjo milost prederzno grešijo, greh na greh na¬
kladajo, češ, le storimo ga, sej nam ga bo dobri nebeški
Oče odpustil, njegovo usmiljenje do ubogiga grešnika jebre?

[ 254

kraja in konča. — Takošni grešniki popolnama in poleg še
radovoljno pozabijo, de usmiljeni Bog je zraven tudi pravični;
ji ino ravno ta tenka pravica njegovimu usmiljenju tako rekoč
i neko mejo postavi, prek ktere on ne sega. Ne prederznem
se jaz te meje Bogu odkazati, kako daleč namreč on greš¬
niku greli odpustiti pripravljen je, terdim pa vender za go¬
tovo ino tudi skažem, de to usmiljenje njegovo do grešnika
ima svoje meje; ima pa to usmiljenje njegovo do grešnika
jjj svoje meje, je tudi resnično, de on grešniku neštevilno gre-
! !  hov odpustil ne bo, ampak le neko, po njegovi vsigavednosti
določeno število; ino sim, postavim, grešnik jaz, tisto število
grehov dopolnil, ktero mi je Bog po svojim usmiljenju zane¬
sti ino odpustiti namenil, ino sim le še eniga samiga nad to
število dopernesel, mi ga gotovo zanesel, odpustil ne bo. —
j! Kako obilno je pa to število, — za to tako malo vemo, ka¬
kor za dneve in ure svojiga življenja. Kakor vsi ljudje ena¬
ke starosti ne dočakajo, eni poprej, eni poznej, eni v mla¬
dosti, eni v starosti umerjejo; tako je tudi število grehov,
ktero je nam Bog v življenju odpustiti pripravljen , za nektere
manj, za nektere bolj obilno. Kakor pa nihče za ure svojiga
življenja ne ve; tako tudi nihče ne ve za tisto število grehov,
ktere mu je on pripravljen odpustiti. Le Bog ve za vse. Po
svoji vsigavednosti on ve ne le natanko , koliko ljudi je od
začetka sveta do današnjiga dne že živelo, ino jih zdaj po
vsim svetu živi, ampak on tudi dobro ve, koliko se jih bo
še rodilo do konca sveta; pa ne le za to število ljudi on do¬
bro ve, ampak tudi za vsako njih djanje posebej, in ktere
nasledke bo to djanje imelo. Ne le za število ljudi in za
njih djanje on dobro ve, ampak tudi za število sleherne tudi
nar manjši reči. — Poglejte tamkej uni griček; veste, koliko
dreves na njem raste, ga zaljša in lepotiči? — veste, koliko
peresic ima vsako drevo, koiiko cvetja je bilo spomladi po¬
gnalo, koliko sadu bo v jeseni prineslo? — veste, kolikokrat
bo ta mušica, ki zdaj tukaj krog mene berni, še izletela? —
veste, kolikokrat se bo uni červič, ki se v prahu vije, po
njem še zvijal? — O, bote rekli, tega nobena človeška duša
ne ve; ve pa natanko Bog za vse, ino rečem, de je nemo¬
goče, de bi se število peresic, cvetja in sadu eniga'drevesa,
število brenčanja ene mušice, število gibanja eniga červiča,
ktero mu je večni Bog odločil, ali zmanjšalo ali pomnožilo;
zakaj vse,  — vse,  pravi modri Sirah 11 , 21, ima po nje¬
govi napravi svojo mero, število in vago.  Če ima tadaj po
božji napravi vsaka reč posebej svoje število, sklene sveti
Avguštin, imajo po ravno tej napi-avi tudi naši grehi svoje
število, ktere je nam Bog, dokler živimo, odpustiti priprav¬
ljen; iz kteriga tadaj tudi to sledi, de, če smo mi Ic eniga

355

liad to število storili, ga nam odpustil ne bo, ampak naš bo
ali nanaglama iz tega sveta poklical, ali pa nas z dušno sle¬
poto udaril, nas naši terdovratnosti prepustil, de za pekel
popolnama dozorimo.

Tako sklene sveti Avguštin iz besedi modriga Siraha
gor imenovanih ino pristavi še to, de ta resnica se v svetim
pismu poterjena najde , in se iz njega neovergljivo skazati
da. Išimo tadaj v svetim pismu dokaz, de Gospod Bog greš¬
niku nebrojniga števila grehov ne odpuša, ampak de on greš¬
nikove grehe šteje, do nekiga števila grehe, ako se k njemu
skesano zateče in ponižno odpušenja prosi, odpusti, potem
pa nazaj v greh zabredivšimu več ne prizanese; temuč udari
ino kazni. Odprimo le četerte bukve Mozesove. 13.

Izraelsko ljudstvo, ktero je 430 let pod ojstrim jarmam
egiptovske sužnosti zdihovalo in prosilo Boga, de bi ga tega
jarma rešil in pripeljal v deželo očakam obljubljeno, v kteri
se vse mleka ino sterdi cedi, je on po svojim poslancu Mo-
zesu po napravi veliko čudežev iz Egipta izpeljal. — Ko je
to ljudstvo v pušavi, godernja in inermra čez Boga ino nje-
goviga namestnika na zemlji Mozesa. Zdaj upije ino kriči,
de je lačno in nima jesti, — Bog mu iz neba rosi tečno ma¬
no; — zdaj se pritožuje, de nima druge jedi kot mane in si
poželuje mesa, — Bog mu pošlje prepelic; — ko mu piti
manjka, proti Mozesa s kamni pobiti, — on udari s svojo
čudovitno palico na skalo , in na pervi mahlej iz nje prišum-
Ija bistra vodica, s ktero si ljud in živina žejo gasi. — Po
čudežu izpeljani, po čudežu ohranjeni Izraelci v pušavi, še
ne spoznajo božjih dobrot; le klubujejo ino puntajo se tako
dolgo, de božjo jezo popolnama unamejo. Po naših zaume-
nih rečeno , razserdenBog se pritoži Mozesu,ker reče:Kako
dolgo bom še to ljudstvo z dobrotami redil, ga voljno pre¬
našal, ker je toliko terdovratno in kamnitiga serca ? Moja
jeza je do verha dokipela. Poslal bom, kugo v njega , in ga

S otrebil iz sveta.  Num. 14, i2.  — O moj Bog! se verže
lozes pred Boga na kolena, sebi nasprot imamo obljubljeno
deželo, pripelji jih v njo, in upitja bo konec, zanesi, zanesi
jim vsaj še za zdaj. — Mozes je prosil toliko goreče, de je
sprosil življenje vsim taistim, ki so bili v pušavi rojeni, ali
nekoliko pred odidam iz Egipta; od vsili taistih pa, ki so v
možki starosti iz Egipta izpeljani bili, razun Jozveta in Ka-
leba, ni nobeden v obljubljeno deželo stopil, ker jih je Bog
v pušavi s kugo pomoril. — Bote vprašali: zakaj je Bog stare
pokončal, mladim pa, ki so se v pušavi rodili, prizanesel?
— Zaslišite pravi vzrok, kteriga Bog sam naznani: Že de¬
setkrat,  pravi on, so se proti meni spuntali, mojo jezo uneli,
toraj naj umerjejo vsi. — Vidite, Jjubi moji! kako Bog na-

SŽ56

tanko ve, kolikokrat že so ga Izraelci razserdili; on reče:
desetkrat  že, znamnje, de grehe šteje. Devetkrat jim je
prizanesel, ali ko so se še desetikrat spuntali, je bil en greh
nad število, kteriga jim odpustil ni, temuč jih kaznil s po-
morivno kugo. — Še bolj ojstro je pa ravnal s prebivavci
mest Damaska, Gaza, Tira in Edoma, ker, če je Izraelcam
devetkrat prizanesel, tem čez trikrat ne prizanese. Zasliši¬
mo, kaj pravi on po svojim preroku Amozu. 1. Zavoljo treh
pregreh Damaska , Gaza. Tira , Edoma , ja zavoljo štirih
ne bom njemu zanesel.  To hoče reči: bodo prebivavci mest
Damaska, Gaza, Tira, Edoma pervič grešili, — bom spre¬
gledal; bodo grešili drugič, — bom zanesel; bodo grešili tre¬
tjič, — bom odpustil; tode, če še četertič grešijo, —ne bom
odpustil, jih bom udaril. — Kadar je število grehov dopol¬
njeno, bodo na grešniku kaznovani.

Odprite tadaj po tej spričbi svetiga pisma svoje oči, de
razumite resnico, de Bog neskončniga števila grehov grešniku
ne odpuša; on šteje vse naše grehe, in kadar smo to število
dopolnili in nad to število še ta greh storili, nad kterim stoji
zapisano; ga ne bom zanesel , ga tudi gotovo zanesel ne bo.

O ljubi moji! spravljeni z Bogam ko ste, z umirjeno
vestjo, z zbrisanim dolgam pred Bogam, ne delajte, ne de¬
lajte več dolgov pred njim; morebiti smo s temi grehi, kterih smo
se včeraj ali dans skesano obtožili, že doveržili tisto število
grehov, ktere je nam pripravljen bil odpustiti, in morebiti
nad pervim greiiam že, kteriga ti pijanec s svojo požrešnostjo,
— ti jezav s svojim vihranjem — ti preklinjevavec s svojim
rotenjem —• ti obrekovavec s svojim glodanjem in počerno-
vanjem dobriga imena — ti pohujšljivec s sejanjem svojih
spačenih zgledov — ti neukroteni sin s svojim ponočnim ulia-
janjem iz očetove hiše - ti razujzdana vlačuga s pometanjem
'plesavnic — ti Herodianka s svojo zakonsko nezvestobo —
ti prebirljivi soprug s svojim prešestovanjem, ti — pa kdo
še vse ti — ti grešnik s pervim greham storil boš, nad tem
greham že stoji morebiti od božje nevidne roke zapisano: Ga
ne bom zanesel,  ampak prišel bom nanaglama s svojo jezo
in te končal, in nič več odpušenja, nič več usmiljenja, ampak
gola pravica in ojstrost ti bom.

Če niste še dovolj prepričani, de Bog grehe šteje, do
nekiga določeniga števila taiste odpuša, potem pa udari, po¬
glejmo na pameti zmoteniga,po tolikanj nadlogah še ne spa-
metvaniga kralja Faraona. Glejte! kako prederzno, prevzet¬
no s silovito vojsko zasleduje Izraelce, kteri veseli, de so
se znebili njegoviga jarma, jo brišejo skoz sredino rudečiga
morja, ktero se jim je po čudežu odperlo. — Napihnjeni ker-
volok jo maha kar urno za njimi, gotov si zmage in obilniga

plena. Ko jo s svojo vojsko dospe do rudečiga morja, ino
vidi, de je ono razdeljeno in svoje vode na desno in levo
kakor močno zidovje na kviško derži, se s svojimi vojaki za¬
kadi na cesto, ktero voda gradi. — Pač me želja obide, za¬
klicati mu: Faraon! kamo jo pihaš in dirjaš tako urno? Ali
ne veš, de Izraelov Bog je vsigamogočen ? — Ali si že po¬
zabil, kako te je sekal, napletal? — Ali ne vidiš, de vode
so le po čudežu v to zidovje izrastle, in bi se utegnile skle¬
niti, te zaliti, potopiti? Ah! spoznaj veliko nevarnost — ne
pojdi. — Vem, odgovori Faraon, de Izraelov Boga lastnost
je vsigamogočnost; spoznam, de te vode so se po čudežu
razgernile — pa tudi vem, de ta Bog je gola dobrota, samo
usmiljenje.

Desetkrat že je svojo šibo nad mano poskusil, in če sim
se mu le nekoliko uklonil, je jenjal me tepsti, tudi — enaj-
stikrat menim , me v vodi pokončal ne bo. — Nič si ne da
dopovedati, temuč je že s svojo vojsko za Izraelci v globi¬
nah rudečiga morja, in jo podviza, doiti jih; pa glej! černi
oblaki se nad Egipčani zgostujejo, iz njih bliski švigajo, strele
udarjajo, drobijo vozove, pobijajo konje in ljudi. — Zabučite
v trobente, kriči Faraon iz polniga gerla serdit, zabučite, de
se obernemo in nevarnosti uidemo. Bežimo pred Izraelom ,
Bog sam se poganja za njega čez nas.  II. Moz. 14, 25.
To trepetaje zgovori, oberne, spodbode svojiga vranca, de
bi jo skakoma pridirjal do brega, in očitovidni nevarnosti
odšel; tode — vode se stisnejo, zalijejo, potopijo vse. Fa¬
raon! ti nisim li rekel, ne uilari je za Izraelci? ti nisim li
rekel? — O ljubi moji! to, to je bil enajsti greh, greh nad
Faraonu odločeno število, nad kterim je zapisano stalo : Ga
ne bom zanesel.

Je Bog Izraelcov, je Bog kralja Faraona grehe štel,
ino tem le do nekiga števila taiste odpušal, kakor smo slišali
iz zgodovine stare zaveze, je gotovo, de tudi nam ne bo
neskončno grehov odpustil, ampak le do nekiga nam nezna-
niga števila. — Če  on nas grešnikov še dozdaj s svojo nar
občutljivši roko zadel ni, nas še dozdaj nanagloma iz tega
sveta poklical ni, nas še z dušno slepoto udaril ni, temuč
nas zbudil, de smo semkej prihiteli obtožit se svojih grehov;
je to očitno znamnje, de število naših grehov še ni bilo do-
veršeno, — pa varimo se, de oponovljaje starih grehov že
ne dopernesemo s pervim tega, nad kterim stoji zapisano:
Ga ne bom zanesel .— Nar rikši je poterpežljiv povračnik;
pa bo tudi prišel nanaglama njegov serd, in ob času svoje
jeze te bo pogubil.  Sir. 5., 4. in 9. — Bekel sim, de more¬
biti že s pervim greham doveršimo tisto število, čez ktero on
več pripravljen ni, nam odpustiti. Ne čudite se, ako vam

M

258

kaj taciga zinem, de bi nedolžni ti, pervi greb tvoj, de bi
spokornik ti zdaj po odpušenim dolgu pervi greh tvoj, tudi
zadnji biti utegnil. Zakaj se ni temu čuditi? Zato, ker Bog
vsim enako število grehov odpustiti ni obljubil; za nektere je
to število jako pičlo, nekterim morebiti še celo eniga samiga
odpustil ne bo. Tudi to poterdi sveto pismo. Angelam , ko¬
likokrat je on zanesel? — Le eniga samiga greha jim ni od¬
pustil, — po pervim jih je že pahnil v pekel. — Z enako oj-
strostjo je udaril tudi uniga mladenča, od kteriga berem, de
je svojo kerstno nedolžnost do svojiga šestnajstiga leta ne¬
oskrunjeno ohranil, pa po pervim grehu nesramnosti .ga je
mahoma božja jeza zadela. — Uniga otroka od petih let, od
kteriga nam pripoveduje sveti Gregor papež, ko je gerdo
klel in se rotil, Bog urno, nanaglama kazni, ker pet zamur-
cov, to je, pet hudičev v podobi zamurcov pridere, in pre-
klinjevavskiga otroka, kije rnende pervi greh preklinjevanja
storil, očetu iz rok sterga, zadavi, in njegovo dušo nese
kamo? — kamo, tamo, kamor preklinjevavcam sveti apostel
Pavl kraj odkaže. — Poglejte, vidite, kako majhno je to
število za neke; bi ne moglo li biti, de bi pervi greh naš,
tudi zadnji biti utegnil? — naš, ki smo jih že morebiti več
storili, kakor imamo las na glavi ? —

Res, nisim v bukve življenja polukal, tudi mi ni Bog
na kak poseben način razodel, koliko grehov je meni,
koliko grehov je tebi, koliko grehov je vsakimu posebej
zmed nas odpustiti pripravljen, kakor tudi, koliko gre¬
hov imamo še storiti, de vsak svoje število dopolnimo,

— tode ljubi moji! če pomislim, kako nagli in urni smo mi
greh storiti, kakor če se tudi ozrem na število naših let, kar
že greh dopernašamo, in če zdaj po tem sodim: oh! moram
pač reči, de smo že jako blizo do taistiga števila, morebiti
je že celo z dozdanjimi grehi dopolnjeno, po kterih nam ne
eniga samiga več odpustil ne bo. — Ino če je v resnici z
dozdanjimi grehi število naših grehov dopolnjeno, ino Bog ne
meni, ne tebi, ne nikomur zmed nas le eniga samiga več od¬
pustiti ni pripravljen, kaj imamo torej storiti, de v skušnjavi,
v grešni priložnosti več ne pademo? — Kaj imamo storiti?

— Glejte to le: Živo si imamo pred oči postaviti zapopadek
današnje pridige in si mislili tako: Brez kraja in konca je
Bog milostljiv, prizanašljiv sam v sebi; tode do mene je
milostljiv , in prizanašljiv le do nekiga števila grehov; in
ker bi utegnilo le preresnično biti , de sim z dozdanjimi
grehi tisto število grehov dopolnil, po kterim Bog nič več ne
prizanese , oh! kaj bi bilo z menoj, ako v to skušnjavo pri¬
volim  , v tej priložnosti padem ?  — Večno pogubljenje, pekel
mi oditi ne more!

259

Ko je moder spovednik neko v hudičeve mreže zlo za¬
motano dekle pri spovedi imel, ktero je s svojimi očmi, s
svojimi ušesi, s svojim jezikam in životam več grehov storilo,
kot je imelo las na glavi, kaj stori on, de ga na pravo pot
pokore pripelje in na taisti stanovitniga ohrani? — On temu
dekletu gorko na serce govori tako: Ljuba dušica moja! vedi,
de Bog grešniku neskončniga števila grehov ne odpuša, am¬
pak le neko določeno število; in če pomisliš, koliko grehov
si že storila, menim, lahko spoznaš po obilnosti števila tai¬
stih, de mera tvojih pregreh je že zverhama, število taistih
tudi lahko dopoljeno; pervi greh tvoj v prihodnje bi utegnil
tudi tvoj zadnji biti, po kterim Bog nič več ne odpusti. To
naj ti bo moj nauk, premisli, preudari ga večkrat, in čez
toliko tednov naznani mi njegov sad. — Potoke solz je točila
ta zgubljena ovčica pri zaslišanju ojstre resnice, ktera po¬
prej njeniga serca nikdar presunila ni. — Čez neke tedne se
približa spokornica ravno temu spovedniku in mu govori tako:
Duhovni oče! od tistihmal, kar sim pri vas pri spovedi bila,
menim, de tudi v silovitih skušnjavah, ktere so me pogosto
nadlegovale ponoči in podnevu, nisim v noben smertni greh
privolila, ker mi je takrat vselej živo pred oči stopila resnica,
ktero pogosto premišljevati ste mi bili naročili, namreč: de
Bog grelniku neskončniga števila grehov ne odpuša, in kaj
bi bilo z mano, ko bi jaz vnovič v greh privolila in ga sto¬
rila: to je, duhovni oče, me je ovarvalo greha. — In ravno
ta resnica, ktero smo dans iz svetiga pisma dokazano slišali,
ljubi romarji! bo tudi za nas vse nar zdajavniši pripomoček,
ako jo večkrat z zbranim duham pomislimo, v prihodnje se
varovati vsaciga greha.

Dozdaj ljubi moji! smo slišali, de Bog grešniku nebroj-
niga števila grehov ne odpuša, ampak le donekiga, nam ne-
znaniga števila; pa vender ne mislite, de Bog grešnika, ko
v greh pade, v taistim smerčati pusti. O kratko nikar! on
ga kliče, on ga vabi k pokori; pa to vabilo, to opominovanje
k pokori ima po božji napravi tudi svojo mero in število , in
še takrat ino le takrat, kadar je grešnik vsako vabilo in opo¬
minovanje zanemaril in zavergel, takrat še le ga Bog kazni
po zasluženju; torej tudi lahko mogoče, de nas Bog, ako še
v stare grehe pademo, tudi nas več k pokori vabil in klical
ne bo, od česar koj nadalje po kratkim odpočitku v

II. delu.

Sveti Antonin, Florentinski nadškof, je v svojih spisih
pozabljivosti ohranil pripovest, ktera je v razjasnjenje dru-
giga dela današnje pridige po mojih mislih kakor nalas.

Bilje, pripoveduje sveti škof, neki mladeneč, pobožnih
in premožnih staršev sin, kteri premišljevaje svete resnice,
božji nauk pridno poslušaje, je rastel staršem v nar veči ve¬
selje; kakor na starosti, tako tudi na modrosti je prihajal
pred Bogam in pred ljudmi. Ali kakorkoli je ta mladeneč v
vsih čednostih napredoval in (udi pred senco greha že ka¬
kor pred strupeno kačo bežal, se je le vender nagle in ne-
previdene snierli jako bal; zdihoval je k Bogu ter ga prosil,
naj bi mu dan in uro njegove smerti razodel , de bi se prav
pridno na njo pripravil. Miadenčevo molitev Bog usliši; po¬
šlje mu svojiga angela, kteri mu govori rekoč: Ne boš se od
tega sveta ločil,dokler ti ne pošljem treh napovednikov, in
časa dovolj ne dobiš, se na svojo poslednjo uro dobro pri¬
praviti. To angel izgovori in zgine, — Mladeneč naznanila,
de ne bo prej umeri, dokler mu ne bo smert trikrat napove¬
dana, jako vesel, kaj stori? — Kaj stori? Začne prav do¬
bre volje biti, razujzdano , pregrešno živeti. Dneve in noči
preigra, pleše, nori, se gosli in nesramno vlači. Starši viditi
ta nagli spremen svojiga sina, gaopominajo, prosijo, svarijo,
žugajo, spovedniki svoj glas vzdigujejo, tode on se vsakimu
posvarjenju smeja rekoč: He! prej, ko me smert vlovi, bom
lahko še vse popravil; sej me je tega angel zagotovil. —
Slišimo, kaj vse sveti Antonin pripoveduje od tega mladenča?

•— Poda se on, govori sveti škof nadalje, neki dan iz svo¬
jiga domačiga kraja v bližnji terg nazaj, na dobro voljo.
Jahajo kar berzno po nekim gojzdu, ino glej! neprevidama
iz neke šume razbojniki priderejo oropat ga; ranjen jo je
komaj po svojini urnim konjičku odnesel. S kervjo oblit je v
terg prisopiha in komaj smerti odide, ali vsiga tega ne po-
rajta. Rane se mu v nekih dneh zacelijo, in on je dobro-
voljec z vlačugami, kakor zgubljeni sin. — Za kratek čas
neki dan pri lepim jasnim vremenu barko najame, povabi ve¬
liko prijatlov svoje baže, in že jo veslajo daleč od brega po
širokim, globokim morju, kar nanaglama vihar vstane, morje
razjezeno valove visoke, kot gora, goni, barko ziblje in po¬
taplja; vse — vse se na persi torka, obžaluje svoje grehe
— le nas mladeneč, če ravno bled kot zid od strahu, se
smerti ne boji, ker ve, de za njega še ni poslednja ura. Vi¬
har utihne, morje se upokoji, ino srečno so očitovidni, smertni
nevarnosti odšli. — Izmolzen dnarja in vsih trupelskih moči
se mladeneč priklati domu, pa kmalo tako nevarno oboli, de
se v malo dneh spozna njegova bližnja smert. — Starši ga
prosijo, duhovni ga opominjajo, zdravniki mu svetvajo , naj
se za večnost pripravi, ker za njega zdravila na svetu ni;
ali bolnik še vedno dveh napovednikov čaka, ki bi mu po¬
slednjo uro napovedovala, akoravno mu je smert že na vratu

26 i

sedela in ga davila. Naglo se mu angel prikaže, in pred
njim postoji, ter ga ojstro pokrega, de nobeniga opomina ne
porajta. Zdaj pa nobeniga odloga več ni, je angel djal, mo¬
raš umreti. Umirajoči mladeneč začne angelu očitati, de mu
ni obljube dopolnil. Angel pa mu pravi: Motiš se! ko si bil
med razbojnike padel, je bil ta napad smerti pervi napoved¬
nik, — ko te je vihar po morju gonil in so te liotli valovi
pogoltniti, je bil drugi, — in ta bolezen, ktere smertno moč
sam v sebi čutiš, je tvoje smerti tretji napovednik. Zaniče¬
val si naznanila zdravnikov, svarila spovednikov, staršev solze
si v nemar pustil, in še hočeš utajiti, de ti obljubljenih na¬
povednikov smerti poslal nisim ? — Mladeneč neizgrevan
umerje.

Kakor je Bog tega mladenča po svojim angelu zagoto¬
vil, de ga ne bo iz tega sveta poklical, dokler mu ne pošlje
treh napovednikov smerti, in ga še le takrat njegovi terdov-
ratnosti prepusti, ko vsim trem napovednikam ušesa zamaši
in mu zdaj nobeniga odloga k pokori več ne da; ravno tako
ravna z vsakim grešnikam posebej.

Do nekiga določeniga števila mu pošilja svoje gnade v
vsi obilnosti, ga vabi, ga kliče k pokori; tode babilonskiga
keliha omamljeno sirotče je le prevečkrat gluho opominovanju
gnade božje, in le takrat, kadar se je vsakimu opominu in
vabilu k pokori terdovratno zoperstavilo in božji glas pre¬
slišalo; takrat ni pri njem nič več usmiljenja, nič več odlo¬
ga. — Kakor imajo naši grehi, ktere je nam odpustiti pri¬
pravljen , tako imajo tudi njegove gnade, ktere je nam na¬
menil, svoje število. Mislite torej nazaj, ljube spokorne du¬
še! kako in kolikokrat že je vas usmiljeni Bog opominal, va¬
bil, klical k pokori, kmalo z lepo, kmalo z gnado. Hočete,
de vam nekoliko tega njegoviga opominovanja naštejem, s
kterim je on vas k sebi naklanjal, k pokori vabil? — Vsili
teh gnad našteti ino jih na široko popisovati, sc jaz dans ne
upam, ker bi bil na moč dolg, torej le poverhama ino skupno
rečem: Grešnik! razdražena, nepokojna vest, ko leje koj
nekaj v sercu zapeklo, ko si storil greh, glej! to je pervi
opomin k pokori, ga le čutiš, slišiš ino ubogaš? — Nagla,
neprevidena smert, ki zdaj tu, zdaj tam, neusmiljeno mori,
maha na levo, maha na desno, in kar doseže, pokosi, se še
celo med dobrovoljce na plesiše poda, ino tamkej mladenča
zadavi, kakor se je ravno tukaj, sej bo komaj 7  let, prigo-
dilo, ta in tem enaki žalostni zgledi — iz plesa v večnost
iti — ni to vabilo k pokori? — Svete duhovne vaje, ktere
je ne tolikanj daleč od vas vodil božje časti uneti, vašiga
zveličanja željni mišicnar, so vam, plesavci, noge ustavile;
vam j igravci, roke vstanovile , vam, pijanci, gerlo posušile,

262

vam, nečistniki, nesramni ogenj ugasile, vam, sovražniki,
kamnito serce omečile , vam , nevošljivci, keršansko ljubezen
unele, so vas, mlačne, njegove besede ogrele? — Toliko
spodbudnih zgledov, lepih pobožnost, toliko bratranskiga po-
svarjenja, ktero vse imate zdaj od te, zdaj od une plati, ko¬
liko je vse to božje opominovanje in vabilo k pokori zdalo
pri vas? — Toliko šib, ktere Bog nad nami poskuša, pre¬
obilna moča, preobilna suša, debela toča, krompirjeva kuga,
grozdnja plesnoba, snetivo žito, strašna kolera, grozovita
vojska — niso te šibe vabilo k pokori — njegove gnade? —
Če vsimu temu njegovimu opominovanju k pokori ušesa za¬
mašimo in z odpertimi očmi tega viditi nočemo, kar slepec
vidi, bomo mogli le reči, de Bog ni vsiga nad nami posku¬
sil, nas sklicati k pokori? O ljubi moji! njegoviga vabila,
njegoviga klicanja k pokori je tudi določeno število, in po
zaverženim zadnjim vabilu, več ne vabi, več ne kliče.

Grešnik! ki si jo dans morebiti izgrešniga namena sem-
kej udaril, se odtegniti pridnim varham, skerbnim staršem
storit to, kar v pričo njih le misliti bi že za greh imel, greš¬
nik! kaj, ko bi te Bog tega greha ovarovati, dans zadnjikrat
po meni, nevrednim hlapcu svojim, opomina!, svaril, ti pro-
til? — in ako se dans ne ukloneš, ne ubogaš, te tvoji ter-
dovratnosti prepustil, te nikdar več ne klical, ne vabil? —
Boš morebiti rekel, menih! straši s takim babjim modrovanjem
otroke, ne pa kakih odrašenih ljudi, kakor de bi tvoja pri¬
diga, tvoje vabilo k pokori dans bilo zadnje za nas; — to¬
likokrat že klicani, opominjani po starših, po spovednikih,
po pridigarjih nismo ubogali; pa vender so nas še zmirej kli¬
cali , tudi v prihodnje bote še z leče kričali, ino mi bomo
ubogali, če se bo nam ljubilo. — Kaj tako, prederznež! ti
vedno hudoben, Bog ti pa neprenehama dober? — ti zmiraj
grešnik, on pa zmiraj odpušavec? o to ne more biti, ker
njegoviga vabila k pokori je določeno število, in ker nobe-
niga ne porajtaš , ampak vse zametuješ, se mora na zadnje
tudi utruditi te klicati; ino v resnici reči ne moreš , de bi
število tebi namenjenih gnad z današnjo pridigo doveršeno ne
bilo, torej rečem: ako še dans njega glas preslišiš in se ne
ukloniš, te morebiti tudi nikdar več k pokori klical ne bo.

Ko je hišni gospodar v svetim evangeliu o raznih urah,
o tretji, šesti, deveti, enajsti na terg šel delavcov najet
v svoj vinograd, je najdel zmirej druge, je zmirej druge
najel, in kteri pervikrat klicani ubogali niso, jih ni več
klical, ampak je najdel druge, je poklical druge, pravi sveti
evangelist Matevž. 20 .  — Glejte! pervo vabilo je bilo za
marsikake tudi zadnje. — Sodite zdaj sami, ker na toliko in
toliko pridig, po kterih je vas Bog v svoj vinograd klical,

še ne ubogali, se le še poboljšali niste; sodite sami, koliko
se je vam zanašati, de bi Bog dolžan bil, še vas klicati,
ker vender iz svetiga evangelia vemo , de je delavce v svoj
vinograd le en samkrat klical, potem pa družili iskal? Ali
ne bom tadaj veljavno sklenil, de grešnik! današnja pridiga
je tvoje zadnje vabilo k pokori? in če dans ne ubogaš, več
klican ne boš ?

Iz vsiga tega, kar smo slišali dozdaj, menim ste dovolj
prepričani, de Bog grešniku neskončniga števila grehov ne
odpuša, de Bog njemu tudi neskončno gnad ne pošilja zdra¬
mit ga iz dušniga spanja; po njegovi večni napravi ima vse
svojo mero ino svoje število. Spokornik! ki si stezo pokore
nastopil, ne bodi neusmiljen do samiga sebe, ne bodi nehva-
ležin svojimu Bogu. Ne bodi neusmiljen do samiga sebe, ker
prepričan, de Bog neskončno grehov ne odpuša, bi oponov-
ljaje svoje grehe do samiga sebe nar divjiši bil, ter se pah¬
nil radovoljno v večno pogubljenje; ne bodi nehvaležin svo¬
jimu Bogu, ker,ako si še dans njega glasu v prid ne ober-
neš in ga tako zaveržeš,si tako proti njemu nar černiši pre¬
grehe nehvaležnosti kriv. Zahvali torej Boga, de ti je še
svojo gnado dal, in podpiran po nji bodi stanoviten v pokori.
Poklekni tadaj pred svojiga križaniga Jezusa ino skleni res¬
nično, njemu zvest ostati, kakor spokorni Peter Abajlard,
nekdaj velik grešnik. Bil je Peter Abajlard zagreznjen v
pregreho nesramnosti s svojo Lojzo, navezan tolikanj na njo,
pa tudi ona na njega, de nista mogla eden brez drugiga ob¬
stati. Bog zbuditi ga, kaj stori? pošlje mu v spanju čudne
sanje. Sprehajal se je v sanjah po živim peklu, ino gledal,
kako v taistim ječe za zaveržene izdelujejo. Nektere teh
ječ so bile še komaj začete, nektere so že precej na kviško
molele, ino ena teh ječ je bila že tolikanj dodelana, de ji ni
manjkalo do njeniga zgotovila, kot ena sama opeka. Praša
Peter delavce: za koga bo pa ta ječa, ki jo tolikanj pospe-
šno izdelujete? — Ta ječa, odgovori delavcov, hudičev eden,
bo Petra Abajlardova; in kaj si hoče to, praša Peter nadalje,
de ji ne manjka do njeniga zgotovila več, kot ena sama ope¬
ka? To hoče reči, odgovori delavec, de k številu grehov,
ktere je Peter storil, manjka še le en sam greh, in ko ga
stori, si bo zadnjo opeko na svojo ječo položil, jo dodelal,
in bo v nji skoz celo večnost naš jetnik. — Merzel pot Petru
po celim životu stoji, kri se mu uledeni, naglo se prebudi,
ino sklene resnično tega samiga greha ne več storiti, de bi
z njim ne dodelal svoje ječe v peklu. Bogato mehko oblačilo
premeni brez odloga v ojster rasovnik, obilno jed in sladko
pijačo v pičlo hrano, veselje v žalost, smeh v jok, igro v
gorečo molitev, tolikanj serčno zdihuje po opravljeni spovedi

264

celiga svojiga življenja pred podobo križaniga Jezusa , de se
nek dan njega leva stran odpre, iz nje kri pocuri in podoba
spregovori: Peter! ta kri naj ti bo znamnje odpušenja tvojih
grehov, naj ti bo zastava tvojiga zveličanja.

Po vsim tem zagotovilu se še Peter vedno do smerti po¬
kori, dokler srečno svojiga življenja ne sklene.

O grešnik! ali veš, kako stoji s tvojo ječo v peklu? ali
veš, koliko opek ji še manjka, de bo ona dodelana? oh!
morebiti kakor Petrovi ji manjka še le ene same opeke, s
pervim greham je tvoja hišica dodelana. To dobro premisli,
večkrat prevdari, posebno v skušnjavah in grešnih priložno¬
stih, in zagotovim te, ako te je še kako resnobno premišlje¬
vanje v stanu predramiti, na potu pokore ohraniti, te bo go¬
tovo to večniga pogubljenja rešilo. Amen.

V Šent-Petru blho Gorice 1853.

Osemnajsto nedeljo po binkoštih

o priložnosti, ko sim sveti križev pot blagoslovil in postavil.

Ogovor

pred postavljanjem svetiga križeviga pola.

i hiše na svetu,vkteri bi se razniga orodja ne po¬
trebovalo ; ni pa tudi mende nikjer po širokim svetu tako za-
nikerniga gospodarja ino tako vnemarne gospodinje najti, ktera
bi se nar potrebnišiga orodja ali z noviga preskerbeti branila,
ali potertiga popraviti, stariga z novim zmeniti se kratila. —
Ko bi bil jaz ljubi moji! kaka hišna gospodinja, eh! mnogo
orodja bi vedil imenovati, našfeti, ktero se v hiši in po hiši
potrebuje, ino brez kteriga, tega ali uniga, se marsikako
delo zveršiti ne da. —

Hoče, postavim, mati kaj raztegniti, kaj razvaljati, go¬
tovo drugiga orodja potrebuje, kot če ima le kaj premešati;
hoče kaj vročiga, kaj vreliga urno popasti, ne sme po njem
z golimi rokami seči, in ravno s to pripravo ali s tem orodjem,
s kterim se spekline ovaruje, mende ni v stanu nobene za¬
plate na stergan rokav pripeti in všiti; — pa moj namen dans
nikakor ni hišniga orodja naštevati, ali pa kaki materi oči¬
tati, de, ker tega ali uniga orodja pri svoji hiši nima, ino
v sili za potrebo po njega k sosedi na posodo poskoči, de
ona zavoljo tega dobra gospodinja ni, ali pa, de ima tako
zanikerniga gospodarja, kteri za take hišne potrebe, za ktere
matere, gospodinje nar bolj vejo, le premalo — za svoj to¬
bak in pa za bokal le preveč skerbi. — Kakor mati v svoji
notranji hiši mnogo orodja potrebuje, tako tudi hišni gospo¬
dar razniga imeti mora, de svoje poljsko delo opravi. Zemlja,

266

kakor le predobro veste, kar skušate vsak dan, se sama ne
obdeluje; pa tudi človek z golimi rokami svojimi bi si grozno
malo sadu iz nje pridobil. V splačevavno obdelovanje svojiga
zemljiša potrebuje poleg krepkih rok in zdraviga trupla tudi
razniga orodja, kteriga si je s svojim bistrim urnam znajti
vedil, ga že do visoke, pa vender še ne do zadnje stopnje
svoje popolnamosti dognal, ino verh vsiga tega mu je dobri
Bog v daljno zlajšanje še ljubo živinico dal, deje  on njen
gospodar, ino mu ona pri delu radovoljno služi.

Ino če tudi kak gospodar zavoljo majhnih dohodkov, sla¬
bih letin, starih dolgov, morebiti še celo podedovanih, dol¬
gih bolezin, ktere marsikakiga do zadnjiga krajcarja slečejo,
si še marsikakiga orodja poželi, skopuje,raji pri malim živi,
kakor bi bahaje potrošal, de si le toliko prihrani, kar mu je
v pripravo noviga, ali v popravo stariga orodja potrebniga;
in če tudi že tako star je, de telo v dve gube nosi ino svojo
težo s palico podpira, še zmirej skerbi, de nar potrebnišiga
orodja v njegovi hiši ne primanjkuje, in če mu tudi pri pre-
skerbitvi njega misel po sili po glavi blodi: saj si že star —
saj tega dolgo potreboval ne boš — naj se tvoji mlajši več
trudijo, de toliko prihranijo, kolikor bi jim v pripravo noviga
in v popravo stariga hišniga ino poljskiga orodja dobro slu¬
žilo, — se on vender taki skušnjavi premotiti ne da; ampak
v sivi starosti je še tako skerbin za svojo hišo, kakor je bil
nekdaj v svoji mladosti; raji si častitljiv spomin pri svojim
zarodu postavi s tem, de je vse potrebno preskerbel, v živ¬
ljenju v hišo pripravil, kakor de bi bil ošabno zapravljal, po
kerčmah zapijal, po plesiših zavozil, z vlačugami pognal, ali
pa skop, preskop bil tam, kjer bi bil mogel svojo mošnjo ši¬
roko odpreti, in pa globoko vanjo seči.

Vse prav je to, ljubi očetje in ljube matere! de modro
skerbite za vse potrebno orodje, ktero vam pri mnogih opra¬
vilih dobro služi, ker tega nikakor grajati ne smemo, de si

svoje delo po raznim orodju zlajšujete, kolikor zamorete. —
Pa preserčni moji! kakor ima vsaka hiša svojiga gospodarja
in svojo gospodinjo, ktera modro skerbita za vse potrebno

orodje, tako dobro za to, ktero se v hiši in po hiši rabi,

kakor za uno, ktero jima zemljo obdelovati zlajšuje, pa tudi
znotranje ino unanje snažnosti svoje hiše ne pozabita; ravno
tako mora tudi vsak duhoven, kteri je dušno oskerbovanje
kake čede, ktero so mu viši pastir, milostljivi škof, pasti iz¬
ročili, prevzel, in je on zdaj njen oče, poskerbeti, de v tej
hiši, kamor se ta čeda v Gospodovih dneh še posebno shaja,
nobeniga potrebniga orodja ne primanjkuje, temuč de je ona
ozaljšana, okinčena, z vsim potrebnim previdena, vredno
prebivališe Pastirja pastirjev, Gospoda našiga Jezusa Kristu-

267

sa.kteri je nas brez vsiga našiga zasluženja iz gole ljubezni
v svojo čedo poklical.

Kakor se pa v vsaki hiši od lesene žlice do svitliga
omarja razniga orodja potrebuje, in ga skerbni hišni gospo¬
dar tudi pripravi; tako tudi vsaka hiša božja od glasnih zvo¬
nov z visociga zvonika nazaj do kropilnika razniga orodja
potrebuje, kteriga poskerbeti, ali potertiga popraviti, ali sta-
riga z novim zmeniti, se mora truditi ta, kterimu je ona v
oskerbništvo izročena.

De so pa visoko častiti gospod dehant in fajmošter, kte-
rim je oskerbništvo cerkve svetiga Petra ino vaše duhovno
oskerbovanje izročeno, skoz dvajset let, kar vas pastirijo in
so vaš pravi duhovni oče, poskerbeli, to meni priča ves kinč
njen: čedni oltarji, blišeče svetilnice, svitli svečniki, in vsa
njena vunanja in notranja snažnost; to glasovito priča od njih
uneme ino snagoljubnosii, to priča pa tudi od vas, de ste jih
vselej radi slušali, in de za božjo čast niste tolikanj skopi.
Pa verh vsiga tega, kar so vaš duhovni gospod oče, se ve,
z vašo djansko pripomočjo za slovesniši obhajo skrivnost bo¬
žjih v to cerkev pripravili, se jim je vender potrebno zdelo,
nov lep križev pot, namest stariga, le černo vtisnjeniga še
v njo pripraviti, preden jih gospod zakliče po plačilo zaslu¬
ženo. — Pa kje pomoči najti v pripravo tega noviga križe-
viga pota? Morebiti pri vas očetih ino materah, pri gospo¬
darjih in gospodinjah, ki letaš s tolikanj nadlogami obiskani
sami ne veste, kako shajati, sebe in obilno družino pošteno
prerediti? — Kje pomoči iskati in je najti? Morebiti pri vas,
pri mladenčih in dekletih, ki si marsikak krajcar v potu svo-
jiga obraza zaslužite, pa so si mende mislili: vse to je vam
še — za godce premalo, de ta denar še v večim potu za¬
pravite , kakor ste ga prislužili — za nove obleke, za po¬
svetno gizdost. Kje pomoči iskati? Morebiti pri vas otrocih?
pa vi si tako nič ne zaslužite. Kje tadaj pomoči iskati, de
nov sveti križev pot namesto stariga v našo cerkev pripra¬
vimo? — Ko jim te in tem enake misli po glavi hodijo, in
tudi ponočni počitek kratijo, se jim oglasi skriven dobrotnik,
ki jim terdi, de hoče vse stroške na-se vzeti ino jim porok
plačila biti. V zastavo svojiga poroštva jim ponudi ter-
njevo krono, terd lesen križ, tri žeblje ino pet kervavih ran.
Kakor hitro je ta dobrotnik vašim« gospodu očetu njim nar
dražji reči v zastavo dal, so se spravili kar urno na delo —
so kupili — so zgotovili — ino vam dans očitno po meni po¬
kažejo, kar vam je ta dobrotnik pripravil. — Ne vprašajte
me, kdo je ta dobrotnik; meni je ojstro prepovedal, ga ime¬
novati ino molčati sim mu obljubil zvesto; tudi ga ne bom na
ravnost imenoval, de svoje molčečnosti ne prelomim, le toli-

268

ko rečem: ker je človek, molite za njega že dans, ino vse¬
lej, posebno pa še za njega takrat prav serčno molite, kadar
mu bo mertvaški zvon zadnjo pesem milo pel; takrat mu jo
bo pa pel, kadar se bo po celi Šent-Peterski fari v sleherni
hiši reklo: Umerli so naš — gospod Oče.

Na lastne stroške tega dobrotnika, se jenov sveti križev
pot pripravil, kteri je bil na Parskim v velikim mestu, Mo-
nakovim umetno izdelan; od milostljiviga prevzviženiga ve-
likiga škofa našiga Frančiška Ksaverja je poterjen, de se
sme v očitno počešenje po vaši cerkvi razpostaviti ino prišel
je ta dan, o kterim tudi jaz k vam pridem, de te podobe v
imenu matere katoliške cerkve blagoslovim z vsimi taistimi
odpustki, ktere je ona kadaj obiskovavcam Jeruzalemskiga
križeviga pota, kteriga je Jezus Kristus, krivično v smert
križa obsojen, s taistim obložen, iz Pilatoviga dvora do gore
Kalvarie med peklenskim veseljem vsili kervolokov ino med
miloserčnim obžalovanjem in zdiiiovanjem vsih pravičnih sto¬
ril, de je bil tamkej kakor nar grozovitniših puntarjev ali
razbojnikov eden na križ obešen, dodelila, in vi ste gotovo
zavoljo tega tako obilno se tukaj sošli, viditi to sveto delo
dognano, priča biti blagoslova in te pobožnosti, zapomniti si
jo globoko, de bi še čez leta ino leta od nje praviti vedili
svojim mlajšem.

Snažna, čista, bakrena posoda, ki se po kaki kuhinji
razobešena vidi in lesketa, čast dela skerbni, snagoljubni
materi; osnaženo, očišeno, v red djano poljsko orodje hvali
ino povzdiguje verliga gospodarja; tako tudi hvali ino povz¬
diguje svitla in snažna cerkvena priprava unetiga, božje ča¬
sti polniga duhovna. — Ker pa nobeno orodje samo še ne
dela, in ker le prav malo jih je, kteri bi sami od sebe brez
vsiga poduka sleherno orodje tako rabiti umeli, de bi jim z
njim delo spešno izpod rok šlo, mora mati svoji hčerki, oče
svojimu sinu v djanju pokazati, v kaj in kako se to ali uno
orodje v roke vzame, ino z njim vede; otroci pazijo na star-
ševe besede ino jim v roke gledajo, kako se s tem ali unim
orodjem obnašajo, sami poskušajo ino sčasama se ga tako
privadijo, de z njim tako urno in srečno delajo , kakor starši
sami. Dobriga poduka je torej treba in pa inikavniga zgleda
od strani staršev, de se otroci s tem ali unim orodjem umno
vesti navadijo; ravno tako menim, je treba-dobriga poduka
ino pa mikavniga zgleda od duhovske plati, kako se imajo
verni vesti s tem ali unim cerkvenim orodjem , de jim bode
po rabi njega duhovno delo — zmaga in premaga notranjiga
poželjiviga človeka — urno, spešno od rok šlo. — Žalostna
skušnja pa uči, de kolikanj dle, kolikanj bolj z jezo, serdi-
to, sem ter tje še tudi s preklinjevanjem mešano, starši svo-

269

jim otrokam kako delo ukazujejo, in ako ga niso prav na
tanko opravili, se nad njimi togotijo , ino jih prav po pasje
ozmerjajo, tolikanj manj pri njih opravijo, tolikanj večjih
za sprejemo kakiga nauka omotijo; kratek, določen, umu pri—
merjen, z lepo besedo, krotko podan nauk več zda, kot pa
poln vihranja, jeze in preklinjevanja; torej bo tudi moj nauk,
kako se mora sveti križev pot obiskati, jako kratek, tako po
domače dan, de ga bo lahko vsak otrok razumel, zapomnil
in se pri slehernim obiskovanju po njem z velikim duhovnim
pridam ravnali zamogel; torej pazite:

Sveti križev pot se imenuje pot; pota pa mi ne storimo,
ako zmirej na enim kraju tičimo; torej tudi kar lahko razu¬
mite, de bi vi svetiga križeviga pota ne obiskali, ako bi ve¬
dno na enim kraju nepremakljivi ostali. De kak pot storimo,
je potreba svoj prostor premeniti; de tedaj sveti križev pot
obišemo, je treba svoj prostor premeniti, ali od štaciona do
štaciona iti. Kadar je gnječa po cerkvi, kakor postavim dans,
je nemogoče, de bi se vsi, ko bom štacione blagoslavljal za
mano mešali ino stiskali; ob taki stiski je zadosti, de se le
jaz premaknem, ali pa tisti duhoven, ki ga bo vodil, vi vsi
vprični pa se proti podobam ozirate in tako le v duhu greste
od štaciona do štaciona. De se je od table do table premak¬
niti treba, opomnim le zavoljo tega, de bote vedili kako se
obnašati, ko ga bote sami, natihama, postavim, kako nedeljo
ali pred ali po službi božji, vi domači pa, ki ste tukaj okrog
cerkve, posebno vi, ki ste kaj bolj imenitniga stanu, ko vam
ni treba pri pekljivim solncu se cvreti ino peči, vi rečem,
ki bolj zložno življenje od terdodelavniga kmeta imate, tudi
kar lahko kak delavnik, s pridam obiskali, rečem, de je po¬
treba od štaciona do štaciona se premakniti, in nikakor ni
zadosti, v stolu sloneti ali sedeti.

Nar poglavitniši reč pa, ljubi moji! pri obiskovanju sve¬
tiga križeviga pota je premišljevanje terpljenja Gospoda na-
šiga Jezusa Kristusa. To jako potrebno premišljevanje Jezu-
soviga terpljenja si pa zlajšati zamorete taisti, ki brati znate,
de se kakih bukvic, ki sveti križev pot v sebi imajo, in so
od kakiga škofa poterjene, poslužite, in to, kar v taistih be¬
rete, v sercu premišljujete , kakor tudi, de še veči občulleje
obudite, svoje oči na štacione obračate. Kteri pa brati ne
znate, se ve, de se tudi nobenih bukvic poslužiti ne morete;
vam, ljubi moji! pa, ki je vas nar več tacih, je zadosti, de
se k štacionam pobožno podaste, s svojimi očmi pri malanih
podobah zastanete in tamkej zagledate, kaj, kako in koliko
vaš ljubeznjivi Zveličar za'vaše grehe terpi,de takrat svoje
serce k usmiljenju in ljubezni do Jezusa užgete, čez. svoje
grehe pa žalujete, kteri mu to težko butaro nakladajo, in

terdno sklenete, greha ne delati več, kteri je edini vzrok
Jezusoviga toliko britkiga terpljenja. Gotovo je in ostane,
de lože je zmirej iz kakih bukvic brati in potem premišlje¬
vati, kakor pa le iz podob svojo domislijo rediti ino žlahtne
občutleje buditi; torej tudi od te strani šole jako koristijo;
ne zanemarite torej starši, svojih otrok pridno v taisto pošiljati,
privošite jim iz serca to, kar vam privošeniga in dodeljeniga
ni bilo.

Po obiskovanju vsaciga štaciona se po neki pobožni na¬
vadi en očenaš,ena češenasimaria, ino enkrat čast bodi Bogu
itd , o sklepu pa še šestkrat to odmoli. Tudi ni bistevno po¬
trebno, de bi se ta molitev in to premišljevanje kleče opra¬
viti moglo; tode vender nespodobno bi bilo, premišljevati
skrivnost Gospodoviga terpljenja ino zraven ošabno stati, ali
pa v klopi, kot v kerčmi pred temi podobami, z rokami bra¬
do podpirati, ali pa se s taistimi za ušesimi čebljati.

Vsim taistim, ki tako pobožno, skesano štacione svetiga
križeviga pota obišejo, in Kristusovo terpljenje premišljujejo,
sveta mati katoliška cerkev vse taiste odpustke dodeli, kteri
so kadaj od Rimskih papežev obiskovavcam Jeruzalemskiga
križeviga pota dodeljeni bili, kteri odpustki se zamorejo za-
dobiti za se in za duše v vicah. Menim, de imate zadosti
jasen zaumen od odpustkov, ino prepričan sim, de veste, de
odpustek večniga dolga ne odpuša, ampak le časne kazni,
in de mora obiskovavec svetiga križeviga pota v stanu po¬
svečujoče gnade božje biti, ako se hoče odpustkov vdeležiti.

Ker smo tedaj nar potrebniši nauk od vredniga obisko¬
vanja svetiga križeviga pota zaslišali tako kratko, kakor mo¬
goče, pa pojdimo obiskat ga!

Pridiga

po

postavljanju svetiga križeviga pota.

O vi vsi, ki po potu memo greste,
pomislite ino glejte, če je kaka
Ibolečina tolika, kolika je moja
bolečina. Jer. žal. p. 1, 12.

fHveii križev pot, ljubi moji! kteriga je vam imenovani
dobrotnik na svoje lastne stroške pripravil, je vam zdaj po
meni nevrednim sinu svetiga Frančiška po menitvi svete ma¬
tere katoliške cerkve veljavno blagoslovljen in postavljen z
vsimi taistimi odpustki, ktere je ona kadaj obiskovavcam Je-
ruzalemskiga križeviga pota po materno iz serca dodelila; in
če je vaša cerkev že sama na sebi, prostorna, snažna in
lepa, je zdaj po novo postavljenim ličnim križevim potu še
veči povzdigo dobila tako, de se mora vam samim, ako se
po nji ozrete, serce veselja smejati. — Veliko duhovnih do¬
brot in dobičkov je v novim križevim potu skritih; le po več¬
kratnim ino zraven tudi vrednim obiskovanji bote pa dokopali
do tega, kar je v njem skritiga ino vašim očem nevidniga.
Ce ni treba lačniga prositi ino pred njega poklekovati, de bi
se k mizi z dobrimi jedili obloženi usedel in zajel, žejniga, de bi
se pred merzlim Studencam stoječ pripravil piti; menim, je
tudi nepotrebno, veliko besedi zgubljati, vas na široko in
dolgo opominati, de večkrat semkej pritečete, ino Jezusa na
britkim potu njegoviga terpljenja obišete. Lačniga zajeli, kaj
ne? prigajna lakot, žejniga piti priganja žeja, ino vas — vas
morajo priganjati večkrat sveti križev pot obiskati imenitni,
veliki dobički, ktere vi iz njega imeti zamorete. Ktere du¬
hovne dobičke vse, ve bogoljubne duše, iz vredniga in več-
kratniga obiskovanja svetiga križeviga pota zadobivale bote,
teh vsih jaz ob kratkim našteti ne morem; le toliko vem in

pa za gotovo povem, de za vsako dušno rano tukaj zdravilo
najdete: naj bo za napuh, naj bo za prevzetnost, naj bo za
nevošljivost, naj bo za pijanost, naj bo za nečistost, naj bo
za to, naj bo za uno dušno rano. Ko so te in tem enake
pregrehe po Laškim med ljudstvam neusmiljeno gospodinile
in vsako čednost vtapljale, jih je zveličani pater Leonard a
portu Mavricio s svetim križevim potam zajezel in zabranil;
goreče je opominal grešnike ter nagovarjal se spomniti Je-
zusoviga britkiga terpljenja kakor nar goršiga pripomočka
zoper vsako pregreho; ino v resnici, kodarkoli se je ta po¬
božnost vpeljala in se tako opravljala, kakor sim v nagovoru
pred postavljanjem ob kratkim opomnil, je hudobija jenjala ino
nji nasprotna čednost pricvetela. — Neovergljivo znamnje ne-
vredniga obiskovanja svetiga križeviga pota pri vas bo: če
bo še vedno tolikanj prepira, vjedanja, jeze, togote, klet—
vinje, morebiti še čelo prelomljenja zakonske zvestobe med
možmi in med ženami kot dozdaj ; neovergljivo znamnje ne-
vredniga obiskovanja svetiga križeviga pota pri vas bo: če
bo še tolikanj pijančevanja, nesramniga znanstva, ponočniga
klafarskiga petja, toliko prevzetne gizdosti pri tolikim uboštvu,
toliko pajčjiga oblačila na glavah toliko redkiga, de skoz
njega luknice lahko muhe skoz in skoz švigajo; če bo še to¬
likanj nespodobniga zaderžanja v cerkvi, tako malo pošteni-
ga govorjenja med delam in kadar po potu greste kot dozdaj;
če bo še toiikanj tistiga hudičeviga plesa, kot ga je bilo še
zdaj, ko je nam Gospod Bog s sušo protil, in namesto bo¬
gate jeseni jako pičel prideik za tolikanj hudobij v pokorilo
dal; rečem , če bodo te pregrehe se še zmirej med vami ka¬
zale, bo znamnje, de svetiga križeviga pota ali celo nič ali
pa nevredno obiskujete. Ce pa nasprot teh pregreh pri vas
zaslediti ne bo, bo očitno znamnje, de ga vredno obišete.

Velik, nad vse velik dobiček, kteri vam bo iz vredniga
obiskovanja svetiga križeviga pota zviral, so nadalje sveti
odpustki, kterih je na njega obiskovanje več popolnama, ka¬
kor tudi veliko nepopolnama dodeljenih, in ktere vse z enim
samim obiskovanjem za-se in za duše v vicah zadobiti za-
morete,ako ste le v stanu posvečujoče gnade božje. Glejte!
z odpustki za-se poplačate Očetu nebeškimu tiste dolgove,
ktere bi njegovi tanki pravici še ali na tem svetu ali pa tam-
kej na unim, v vicah poplačevati mogli; z odpustki za duše
v vicah pomagate pa njim, de bodo one rešene strašniga ter¬
pljenja vic ino šle urno gledat ino vživat Boga na vekoma.
In kako bodo zdaj te dušice po vas rešene strašniga terplje¬
nja vic; pred sedežem milosti božje prosile za vaš časni ino
večni blagor? — Ljubi moji! ni le to zadost imeniten dobi¬
ček, kteri vas mora priganjati večkrat pred te podobe pri-

273

teči?  Vas le želja, kaj pridobiti, goni čez  hribe in doline, pri
lepim in slabim vremenu tako, de ne porajtate ne na žejo,
ne na lakot, ne na trud, kolikanj več vas še le mora želja
gnati si duhovnih dobičkov pridobiti? — De še ob kratkim
kakih dobičkov opomnim, le rečem, de s terpljenjem Jezusa
Kristusa se bote zamogli nar bolj tolažiti v svojih revah, kri¬
žih in težavah, posebno še letaš, ko je nas Gospod Bog po¬
ljubil z marsikako šibo: spomladi s spreobilno močo, poleti
s preobilno sušo kakor tudi z debelo točo, in, kakor zdaj
jesen kaže, s pičlo letino; pa poglejte! tudi Sin človekov ni
imel ničesar; v revšini je bil rojen v bornim hlevu med ne¬
umno živino, v revšini je živel, reven, nagje na terdim lesu
vso svojo kri prelil za odkupi jenje naših duš; — s svetim
križevim potam se bote zamogli vsaciga greha varovati, in
se tudi v vsaki čednosti uterditi. Hočeš, o človek! pravi
sveti Bonaventura, od čednosti do čednosti prihajati, premiš¬
ljuj vsak dan terpljenje Jezusovo, ker nič tvoje duše tako
močno ne povzdiguje, kot ravno premišlovanje tega terpljenja.

Vsi ti imenovani ino drugi neimenovani duhovni dobički
svetiga križeviga pota bodo zvirali pa le tem, kteri ga bodo
vredno, skesano obiskali, in premišlovali Jezusovo britko ter-
pljenje; kteri bodo pa le s svojimi očmi zijali po teh podo¬
bah, in bo njih serce merzlo ostalo, nobeniga usmiljenja s
terpečim Jezusam ne občutilo, za te bo iz svetiga križeviga
pota malo, ali celo nič duhovniga prida in sadu. Tem in tem
enakim moram pač s prerokam Jeremiam reči: O vi vsi, ki
■po potu memo greste, pomislite ino glejte, če je kaka bole¬
čina tolika, kolika je moja bolečina.  — Ker tedaj nekteri
malo ali tudi celo nobeniga duhovniga dobička iz obiskovanja
svetiga križeviga pota ne posnamejo, hočemo dans nekoliko
pomisliti: Kaj je vzrok malovredniga obiskovanja svetiga
križeviga pota, ter se hočemo zraven tudi učiti, ga vredno
obiskati.  To je zapopadek mojiga današnjiga govora in vaše
dobrovoljne pazljivosti.

Speljava.

Pervi vzrok, zakaj sveti križev pot tako malo, ali celo
nobeniga duhovniga sadu pri tolikanj kristjanih, ki pred njega
poklekovat hodijo, ne obrodi, in od njega tako merzli grejo,
kot so pred njega prišli, je po mojim mnenju ta, ker sami
pri sebi mislijo in pa tudi govorijo tako: To terpljenje Jezu¬
sovo je že davno, davno minilo in se zdaj vpričo nas ne
godi.  — Bes je, ljubi moji! minilo je že davno to terpljenje,
in 1820 let je že od tega, kar so nehvaležni Judje v hiši

18

Pilata iz polniga gerla kričali: križaj ga, križaj ga!  Luk.
23,21. ino s svojim upitjem,ko je že vender nekaj usmilje¬
nja z njim imel, ga tolikanj zmotili, de je iz človeškiga stra¬
hu v njegovo smert privolil. Pa preserčni moji! kolikor davno
je že tudi od tega, se vam le vender to, kar se je takrat z
ljubim Jezusam godilo, v podobah svetiga križeviga pota živo
pred oči postavi tako, kakor bi se ravno zdaj pred vašimi
očmi godilo. — Vem, dobro vem, de človeka to, kar se
vpričo njega godi, bolj gine, mu serce globokeji prešine, kot
kaka žalostna prigodba, ktera se je na kakim drugim kraju,
daleč od nas, ali pa davno pred nami primerila. Če nam pa
vender kdo s svojim zgovornim jezikam, s pripravnimi, mi-
kiivnimi besedami vse okolišine te žalostne prigodbe natanko
dopoveduje, se nam revež, kterimu se je ta ali una nesreča
naključila, globoko v serce zasmili, če ga tudi terpeti ne vi¬
dimo; ko bi nam pa še ta človek vse, kar se je z unim ne¬
srečnežem prigodilo,na kakih podobah zmalano pokazal, nam
s perstam po podobi vlekel, ino zraven z milim glasam pra¬
vil: glejte, vidite, tako le seje vse prigodilo, se nam bo
dozdevalo, ako nismo kamnitiga serca, de smo sami vsiga
tega njegoviga terpljenja priča, to nam bo serce omečilo,
mi bomo z njim čutili, z njim terpeli. — Mislimo si: brat je
brata umoril. — Le zaslišati to žalostno novico, desiravno
nismo zraven bili, je zadosti, serčno žalovati za ranjcim. Ko
bi pa nam kdo ne ie samo z besedo dopovedoval, de je brat
brata umoril, ampak tudi v podobi zmalano kazal, kako ga
je gerdun v zatišju pričakoval, iz šume na njega planil, z
nožem prebadal, s kolam po njem mahal, dokler mu ni Če¬
pine razpil in ga usmertil, o! kteriga serce bo pri zagleda
tega zmalaniga žalostniga prigodka neobčutljivo ostalo ? —
kdo ne bo tako rekoč v duhu vidil, kako je ranjki svojiga
lastniga brata prosil, roke povzdigoval, mahlejev, ktere je
prejemal, sam v sebi ne občutil? — kteriga oči se ne bodo
v solzah topile, desiravno ni vidil, kako je gerdun po njem
mlatil?

Podobe nam poočitijo to, kar ni pred nami ino zagledati
podobo je toliko, kot to, kar podoba pred oči stavi, vprično
gledati; torej nam tudi podobe svetiga križeviga pota to pred
oči živo postavljajo, kar se je z ljubim Jezusam nekdaj na
veliki petek proti gori ino na gori Kalvarii prigodilo, kakor
bi se zdaj pred nami godilo.

De ne bo tedaj obiskovanje svetiga križeviga pota suho
za vas, brez vsiga duhovniga prida in sadu, prav pazljivo
na podobe ino na vse druge okolišine glejte, ktere so na
tabli zma!ane,ino si vse to tako živo pred oči postavite, ka-
Jior bi se vpričo vas ino ravno zdaj vse to godilo, ino me-

275

nim, ako bote tako z Jezusam hodili in ga spremljevali po
tem britkim potu, se vam bo dozdevalo, viditi, de vse to, kar
je on takrat terpel, zdaj terpi, vpričo vas terpi, ino vi gle¬
date, kako terpi; pred očmi vam bo migljal ljubi kervavi, s
ternjem kronani Jezus, kako to nedolžno jagnje svojih ust
ne odpre, ko Pilat nar krivičniši sodbo čez njega zgovori
rekoč: Vzemite ga, ino storite z njim po svoji postavi:  Jan.
18, 31.; kako on kralj nebes in zemlje brez godernjanja in
besedovanja to obsodbo sprejme in težki križ na rame vzame,
ki ga kervoželjni Judje z vso naglostjo napravijo, de bi jim
po tolikanj mahlejih, ktere je pri bičanju prejel, po toliki
zgubi kervi pri kronanju, ves oslabljen prej ne umeri in oni
tega peklenskiga veselja ne imeli, na križu ga umoriti; —
vidilo se vam bo, kako rabeljni to krotko jagnje zmerjajo,
preklinjajo, suvajo, bijejo in kričijo: le naprej, le naprej, in
ker zavoljo slabosti le naprej ne more, ga zdaj ta za uho
udari, uni v rebra dregne, tretji za lase pocukne, četerti z
nogo sune, peti verv, s ktero je bil privezan, zdaj na levo,
zdaj na desno vleče; — ker pod toliko težo omaguje ino per-
vič, drugič, tudi tretjič pade, ga zopet neusmiljeno vzdigu¬
jejo, mu težki križ nakladajo; — dozdevalo se vam bo, kako
so ga zadnjič na goro Kalvario več privlekli, kot je sam
priti zamogel — kako so ga tukaj neusmiljeno na tla trešili,
mu prisušeno suknjo s presvetiga života tergali, de mu je
presveta rešnja kri iz toliko ranic pocrela, kolikor je poprej
mahlejev prejel — kako so se zdaj ti trinogi vsi v urnosti
prekosovali, eni mu roke vsak k sebi vlekli, drugi žeblje tje
molili, tretji kladvo ponujali, četerti kleše pripravljene imeli
žeblje zakerniti — oh! jaz menim, človeku, ki občutijivo serce
v svojih persih nosi, to zmalano gledati, je toliko, kot sa-
mimu vpričo biti, ino s svojimi lastnimi očmi gledati, s svo¬
jimi lastnimi ušesi slišati, kako so ljubimu Jezusu kosti po¬
kale, kako je kladvo odskakovalo in se njega jek razlegal;
kako so hudobneži divjiga veselja polni, Jezusa na križu obe-
šeniga viditi, poskakovali, z rokami ploskali ino noreli —
pravični pa polni serčniga sočutja za njim britko jokali. —
in vse to Kristusovo terpljenje, glejte! sveti križev pot v
teh štacionih pred oči postavlja.

Če pri pogledu teh muk nobeniga usmiljenja z Jezusam
ne občutite, vam te muke nobene solze iz očes ne iztisnejo,
vam moram pač s svetim Jeronimam reči: Vse stvari terpijo
z Jezusam križanim: solnce otemni— zemlja se stresa—skale
pokajo  — zagrinjalo v tempelnu se razterga  — grobi se
odpirajo  — le človek , zavoljo kteriga on terpi, je neobčut¬
ljiv , ne žaluje  z njim.  — Če torej pri pogledu Jezusovih
muk v teh štacionih zmalanih, merzli, terdi, neobčutljivi osta-

18 »

27 $

nete, ste slabši od nespametnih stvari, ktere ne vida, ne
sluha, ne čutila nimajo, ino vender na dan njega smerti za
njim žalujejo. Si bote li pustili reči, de nosite v persih svo¬
jih kamnito, divje, tigrasto serce, ktero je terši od mar-
meljna, mei - zleji od ledu, kteriga ne gine toliko terpljenje?
— O jaz upam, zanesem se, de živo čutljivo serce v persih
imate, ktero se pri zagledu teh muk britko razjoka, ktero z
njim terpi, z njim popotva po tem žalostnim potu, mu s svo¬
jim sočutjem težki križ odnaša. — Prav ljubi moji! tako, ino
jaz vas zagotovim, ako bote s tolikim sočutjem Jezusa po
tem britkim potu njegoviga terpljenja spremljevali ino njegove
muke premišljevali, de obiskovanje svetiga križeviga pota ne
bo suho za vas, temuč vam bo obilno duhovniga sadu obro¬
dilo, vas bo v vsaki čednosti ohranilo, in ako ste grešniki,
vam bo pripomoglo iz grešnika stanu vstati k življenju gnade
božje. V poterdilo tega naj velja zgled, kteriga vam tukaj
tako podam kakor ga berem.

Žlahtni gospod Hildebrand je bil od nekiga drugiga go¬
spoda ravno tako žlahtniga plemena, Bruno po imenu, silno
razžaljen; v svoji jezi priseže Hildebrand se nad Brunotam
zmaševati. Bazliačen kot modras se neki dan na pot poda,
po kterim bi mogel Bruno priti in v zatišju hoče pričakati
svojiga razžalnika, nad kterim misli si svojo jezo z mečem
ohladiti. Pa ta njegova pot ga pelje memo neke kapelice,
ktera ravno odperta stoji, in ker se mu po njegovih mislih
tolikanj ne mudi, vanjo stopi, in bistro ogleduje table, po¬
dobe , ktere so po nje stenah razobešene bile. Bile so pa
tri podobe, po kterih se je še posebno oziral, od terpljenja
Gospoda našiga Jezusa Kristusa. Na pervi tabli je bil Jezus
zmalan, ves raztepen, odet od Pilata z razterganim , šker-
latastim plajšem z napisam: kadar je bil preklinjati , ni klel.
Druga podoba je pred oči postavljala Jezusa, kako je k ste¬
bru privezan, od beriških hlapcov neusmiljeno bičan, in pod
njo napis: kadar je terpel , ni žugal.  Ino na tretji tabli je
bilo zmalano , kako so Jezusa Kristusa na križ pribili, povz¬
dignili ino na njem umorili, ino spodej so stale besede zapi¬
sane: Oče!  odpusti jim , sej ne vedo, kaj delajo.  — Ogled
teh treh podob terpljenja Jezusa Kristusa mu je globoko v
serce segel; od nevidne moči gnan pred podobe poklekne,
zdihuje, moli, in kakor sneg kopni, ino led se taja, kadar
ljubo solnce izza gor prisije, tako tudi zgine,jeza po žarkih
gnade božje iz serca razžaljeniga Hildebranda. Ves prerojen,
vstane, gre svojimu sovražniku naproti, pa ne več z mislijo
umoriti ga, marveč ga priserčno objame, mu vse iz serca
odpusti, ino v prihodnje neločljiva prijatla postaneta.

Glejte! kakor se je zelene jeze polni Hildebrand po
ogledu ino premišlovanju podobe križaniga Jezusa spreober-
nil, sovražniku odpustil; ravno tako bodo tudi grešniki, naj
si bodo te, naj si bodo une ločine, po obiskovanju svetiga
križeviga pota, in po premišlovanju Kristusoviga terpljenja
v teh štacionih zmalaniga spreobernili ino spokorili, iz kri¬
vičnih pravični kristjani postali, kar je gotovo jako imeniten
sad, kteri pricveti tem, ki tako živo Kristusovo terpljenje v
teh podobah premišluje, kakor bi se vpričo njega godilo, de-
siravno je že davno minilo.

Drugi vzrok, zakaj sveti križev pot tako malo duhovni-
ga prida pri tolikanj kristjanih obrodi, je ta, ker nihče ne
pomisli: kdo terpi, koliko terpi in za koga terpi.

Kdo terpi. — Kdo terpi? Sama druga božja oseba v
presveti Trojici, ki se je v času včlovečila, edinorojeni Sin
Očeta nebeškiga, Jezus Kristus terpi; ino terpi toliko, de
tega terpljenja noben jezik zgovoriti, nobeno pero popisati,
noben um zapopasti, nobeno serce zadosti občutiti ne more.

— O! on je zaničevan ino nar zadnji med ljudmi, mož v
bolečinah ino skušen v terpljenju, pravi prerok Izaia 53, 3.

— Ja mož — kralj je on bolečin in terpljenja, ino njegova
kraljeva hiša, v kteri tolikanj terpi, je gora Kalvaria, nje¬
gov sedež je križ, njegov'škerlat je kri, njegovo žeslo so
žeblji, njegova krona je bodeče ternje v venec zvito. Terpi
tukaj na vsih udih: na glavi, na očeh, na ušesih, na ustih,
na vratu, na plečih, na ramah, na nogah, na celim životu;
terpi na vsih dušnih močeh; na umu in na spominu, terpi v
svoji materi ino v svojih učencih, v žlahtnikih ino v prijatlih.
Če verujemo, kar nam neke pobožne dušice, svetnice pripo¬
vedujejo, ki terdijo, de jim je razodeto, je Jezus, de je nas
večniga pogubljenja odkupil ino z Bogam spravil, 62,000
solz potočil, 97,305 kervavih kapljic na oljski gori spotil.
Pri bičanju je 6,666 šib prejel, zaušnic llO, mahlejev na
vratu 120, na glavo 85, v trebuh 38, na pleča 62, na
rame 40.

Nadalje: ostudnih pljunkov je bilo na njegovo sveto lice
splunjenih 32; na usta je bil udarjen 30krat, 170krat je
bil z nogami zasuvan, za lase 300krat pocukan. Ni še ko¬
nec: pri kronanju je 300 ternjev njegovo presveto glavo pre¬
bodlo ino iz toiiko luknjic njegova presveta rešnja kri lila,
s težkim križem obložen je od Pilatoviga dvora do gore Kal-
varie 321 stopinj storil. (Stanishurst.) — Ino tukaj, na gori
Kalvarii, je le konec njegoviga terpljenja? — O ne, — tu¬
kaj terpi na svojih presvetih rokah ino nogah, ktere so mu
s žeblji prevertane, terpi na herbtu,ker po toliko šibah raz¬
mesarjen na terdim lesu tiči; terpi na usesih, po kterih toli-

ko preklinjevanja sliši; terpi na očeh, s kterimi toliko za¬
smehovanja vidi; terpi na jeziku ino na gerlu,ker se pritoži:
šeejin sim ; terpi na svoji duši, ker kakor Bog previdi, de
njegova presveta rešnja kri bo pri tolikanj kristjanih zgubljena.

Kristjan! če po tem potu memo greš ino kaj pomisliš:
so li veči bolečine od bolečin, ktere terpi edinorojeni božji
Sin, Jezus Kristus? ino pri zagledu njih si li v stanu se solz
zderžati? — pa če ti tvoje serce še žalosti ne poka, ti mora
počiti, ako pomisliš, za koga on toliko neznanih bolečin
terpi.

O ne vprašaj, za koga on toliko terpi, ker terpi za-te,
o grešnik! Ne reci, sej nisim jaz sam, sej jih je nebrojno
število še večih od mene na svetu. — Če jih je tudi, le ven-
der Jezus za-te terpi, ino sveti Bernard pravi, de, ko bi
bil ti sam ino edini grešnik na svetu, bi bil Jezus vse to za¬
te prestal ino preterpel. — O kako velika ljubezen je to!
mora biti li ljubezen veči od te, če kdo da svoje življenje
za svojiga brata? — Ino glej grešnik! Jezus je dal vse, je
terpel vse, de le ti živiš. O sramovati se moraš, ako pri
zagledu njegovih neizrekljivih muk v tem križevim potu zma-
lanih ne pomisliš: kdo terpi , koliko terpi in za koga terpi.
On je bil ranjen , govori prerok Izaia 53, 5. 6. zavoljo na¬
ši/l grehov, raztert zavoljo naših pregreh: zavoljo našiga
miru je terpljenje na njem, ino z njegovimi progami smo
ozdravljeni. Mi vsi smo kakor ovce zašli, slednji se je na
svojo pot obernil , ino Gospod je pregreho nas vsili na njega
vergel.  Ino ljubi moji! ta pregreha tvoja, ta pregreha nas
vsili ga je stala toliko terplenja, kolikor ti ga je v svetim
križevim potu pred oči postavljeniga. O premisli to ino spomni
se, de tolikokrat to terpljenje na Jezusu oponavljaš, kolikor-
krat zadovoljno, premišljeno greh dopernašaš, ino kolikor-
krat to terpljenje s sercam premišluješ, tolikokrat ti Jezusu
težak križ, kot Simon Cirenejic odnašati pomagaš.

Daljni vzrok, zakaj sveti križev pot tako malo duhov-
niga sadu obrodi, je prazni človeški strah ino ljudska za¬
mera pri posvetnjakih, ker se marsikaki bojijo, ljudem v zobe
priti, ino za svetnike ali svetnice razglašeni biti, ako bi se
ob nedeljah ino zapovedanih praznikih ali pred sveto mašo,
ali po sveti maši, ali pred keršanskim naukam ali pozneje
pred temi podobami zamudili.

V ta razdel spada posebno ženski, v svetim pismu ime¬
novan tudi pobožni spol. Ženske naj si bodo stare, naj si
bodo mlade, so jako občutljiviga serca, pa tudi tako omah¬
ljive volje; zdaj se ti bodo jokale, de boš menil, treba je
globociga verča njih solze prestreči, zdaj se ti bodo zastonj
smejale, kakor bi bile obdivjale. Takim omahljivkam se le

270

nekoliko posmejati, zavoljo te ali une pobožnosti, ktero oprav¬
ljajo, je zadosti, de ti jo hipama opustijo ino tudi pripravne
so zdaj z Jezusam zdihovati, zdaj z Judi upiti: na križ z
njim; — zdaj svete zakramente prejemati ino goreče moliti,
zdaj povabljene se na plesišu kar urno v kroge vertiti; —
zdaj so ti toliko svete, do boš rekel, gorke bodo šle v ne-
bese, zdaj so ti tako pohujšljive, razberzdane, zrele za pe¬
kla dno; — zdaj so ti pobožne, ker uneti pridigar tako pri¬
poroča , zdaj so ti vse pozabljive, ker svet tako hoče. —
Ali modri Sirah pravi: Nespametni se ti kakor mesec spre¬
minja. Ekl. 27. 21. —Ker ste ženske ve v resnici bolj meh-
kiga, bolj občutljiviga serca kot možki, vas hočem posebno
njim v spodbuden zgled postaviti; torej rade hodite, večkrat
pritecite pred te podobe, ino ako se bodo kaki fantalini za¬
voljo vaše pobožnosti iz vas norca delali, se vam posmeho¬
vali, vas svetnice klicali, ne porajtajte na to; zmirej bo lepše
slišati, de vam pravijo: svetnice ste, kakor pa, de bi jezike
stegovali ino rekli: ponočne uliajavke, nesramne vlačuge, ne¬
ugnane pometavke plesavnic ste. — Se niso le iz Jezusa hu¬
dobneži norca delali? Le za svojim križanim ženinam hodite,
morebiti tem zasmehovavcam z vrednim obiskovanjem svetiga
križeviga pota tudi to gnado sprosite, de se spreobernejo ino
poboljšajo, sčasama tudi vas same nasledovati začnejo.

Predolgo bi se mudil, vašo poterpežljivost bi utrudil,
ako bi vam hotel vse vzroke našteti, zakaj sveti križev pot
tako malo duhovniga prida pri tolikanj kristjanih obrodi; nar
poglavitniši vzroke sim vam naštel, odpravite te, ino obilni
sad vam bo iz svetiga križeviga pota pricvel in dozoril.

Veliko terpi ljubi Jezus, kakor nam je zmalano v po¬
dobah svetiga križeviga pota, pa ljubi moji! terpi li Jezus
sam ? ali morebiti še kdo drugi z njim ? Njegovo terpljenje
ni le končano z dvanajstim štacionam, kjer je svojo glavo
nagnil, svojo dušo izdihnil v roke svojiga Očeta nebeškiga?
Ino v znamnje gotove smerti njegove, ni li vojak pridirjal s
sulico, njegovo stran prebodel, oserčje presunil, iz kteriga
je voda in kri tekla? Zakaj ima sveti križev pot 14 štacio-
nov? — O ljubi moji! od kar je bil ljubi Jezus na oljski gori
kakor razbojnik vjet, ino v hiši Pilata kakor hudodelnik ob¬
sojen v smert križa, se ni ločila od njega, Maria, mati nje¬
gova; povsod ga je spremljevala, pod križem je stala, z
njim terpela, in se ni vernila, dokler niso njegoviga presve-
tiga Telesa s križa sneli, nji v naročje položili, ga od on-
dot, ko je njegove presvete rane z nar britkejšim sercam
premišlovala, z neko sveto silo pobožni učenci spodobno vzeli,
z duhtečimi mazili polili ino v grob položili; zavoljo še dvoj-

280

niga prenašanja Jezusoviga mertviga telesa po dvanajstini
štacionu sveti križev pot 14 štacionov ima.

Če smo pri obiskovanju svetiga križeviga pota s toliko
terpečim Jezusam žalovali, njegovo terpljenje premišlovali
ino spoznali, de ni večiga terpljenja od tega, kteriga je on
terpel, si moramo tudi misliti, de še nobena mati ni nikdar
nikoli toliko terpela, kolikor je terpela Maria, mati njegova.
Ino ravno dans obhajamo z materjo katoliško cerkvijo praz¬
nik Marie sedem žalost. Nam prav razvidno pokazati, koli¬
ko je Maria terpela, jo nam malarji malajo na mnoge viže.
Kmalo jo nam pred oči postavijo s sedmerimi meči v persih
zasajenih; kmalo z enim samim mečem, z žalostnim obličjem,
po kterim se debele solze udirajo; kmalo brez vsiga meča —
pa z nar ojstrejšim — z mertvim Jezusam v naročju.

Gotovo je, de otrokovo terpljenje ino bolečine, so tudi
materne bolečine in terpljenje, ino mater obžalovati je toliko,
kot sina obžalovati. — Če nam Jezusovo terpljenje obžalovati
veliko pripomore h keršanski popolnomasti, nam bo tudi Ma¬
riino terpljenje premišlovati k taisti pripomoglo; Marii bo to
jako dopadlo, ino ona nam bo z njo žalostnim od Ijubiga Je¬
zusa vse sprosila, kar bomo po nji zavoljo njeniga terpljenja
prosili, kar nam sledeča povest poterdi, s ktero svoj govor
končam.

Bila sta gospod in gospa, ljuba Bogu ino spoštovana,
ljubljena od svojih podložnih. Imela sta v svojim gradu ka¬
pelico ino v nji podobo Marie 7 žalost, pred ktero sta več¬
krat poklekovala ino svojo pobožnost opravljala. — V neiz¬
rekljivo veselje je pobožna gospa ravno tako pobožnimu go¬
spodu perviga otroka porodila. V težavah, ko je po porodu,
jo skerbni gospod večkrat obiše ino tolaži, ter se raduje nad
otročičem, angelčkam v človeški podobi, ino misli sam pri
sebi, s čim bi gospej kako veselje napravil, ki mu je toliko
zaliga otročička porodila. Naznani to gospej, ino ona od¬
govori, de bi pač nekaj kar rada imela, pa boji se mu ra¬
zodeti. Gospod jo unema, naj le razkrije svoje želje, in
ako je le mogoče, ji obljubi željo spolniti. Ne zameri torej,
de povem — le govori, ljuba moja, ji seže gospod v bese¬
do, če je pa tako, prosim te, postavi v zahvalo prejetiga
dara v našo kapelico pred podobo Marie žalostne svetilnico ,
de tamo nji v čast vsako saboto luč gori.  — O ljuba žena
moja! jako malo prosiš, ji odgovori gospod, to se kar lahko
zgodi; precej jo hočem prižgati, ino ne le v saboto, ampak
vsak dan mora goreti, ino vselej hočem še lučico dodati, ko-
likorkrat nam še ljubi Bog kako dete da. V kratkih letih so
že štiri svetilnice pred žalostno materjo Mario gorele. — V
hišo, v kteri je le čisto veselje za pošteno voljo nasledvalo,

281

se tudi britka žalost ukrade. Strašna kužna bolezen, ki po
okolici neusmiljeno ropa; se tudi v nju grad približa, ino v
malo dneh Ijubiga gospoda in troje otrok pobere, tako de
ostane le žalostna gospa s poslednjič rojenim detetam na per-
sih pri življenju; pa tudi to mlado detice, ki zavživa materno
po toliki notranji žalosti sprideno mleko, bolehati, hirati za¬
čne, tako de pobožni gospej še zadnje veselje na todnim sve¬
tu podira, in ako ne bo očitovidne pomoči od zgorej doli,
od Očeta dobriga, tudi končati žuga. Ko nobeno zdravilo
kaj ne pomaga, dete od dne do dne le slabši prihaja, neki dan
že pojema v naročju njenim, do smerti žalostna gospa z umi¬
rajočim otrokam v kapelico hiti, pred podobo Marie žalostne
vsa obsolzena poklekne ino moli tako: O Maria! le ti veš,
koliko terpi mati, kteri umira edini sin; toraj tudi lahko spoz¬
naš, koliko terpim jaz, ko mi po toliki zgubi pojema še to
edino dete moje; te žalosti, de bi to edino dete moje mi v
naročju umerlo, jaz prestati ne morem; naj umerje, o Maria
žalostna, v naročju tvojim. — Pri teh besedah vstane, položi
umirajoče dete v' naročje Marie, se oklene njeniga vratu —
in tolike žalosti prevzeta, od toliko neprespaliii noči oslablje¬
na, se zgrudi, v omedlevico pade. — Ko tako v omedlevici
leži, se ji tako rekoč sanja, de dete je ozdravilo, se po nji
spenja, jo po licu boža, kakor bi jo budilo. Zave se zdaj,
oči odpre in v njeno nepopisljivo veselje se smuče dete zdra¬
vo krog nje, kakor bi nikdar poprej bolehno ne bilo.

Glejte ljubi moji! tako tudi vi poleg terpljenja Jezusa
Kristusa v svetim križevim potu, pomislile tudi terpljenje, bo¬
lečine, žalost Marie, mešajte svoje solze z njenimi; gotovo
vam bo tudi enkrat veselje došlo, kteriga je Jezus v svoji
imenitni pridigi na gori obljubil rekoč: Blagor žalostnim , ker
oni bodo oveseljeni.  Mat. 5 , 5. Amen.

Na Kostanjevici 1847.

V god in praznik včlovečenja Sinu

božjiga,

ali

oznanjenja prečisti devici materi Marii,

Devica zvesta: za nas Boga prosi!
Tako moli mati katolška cerkev
v litanijah matere božje.

^£»,ngel Gabriel! ti eden zmed sedem duhov, ki pred
prestolam večne modrosti noč in dan čujete ino nepremaknje-
no pazite na vsak migljej njegov, kamo si se dans napotil
tolikanj vesel, ki plavaš iz neba ino hitiš na zemljo? — Se
ti le tolikanj mudi, de bi se z mano ne pomudil, ino mi raz¬
jasnil, kamo ti je toliko urno? — Ustavi se, nebeški posla¬
nec! neznano veselje ti z obraza šumi, persi se ti napenjajo,
ker serce ti radosti kipi, oh! ti moraš kako posebno, imenit¬
no povelje svojiga Gospoda na zemlji odpravljat poslan biti.
Morebiti li hitiš v kako kraljevo poslopje veselo novico mo¬
gočniku naznanit? — Ne. Te je mar tvoj Gospod poslal stra¬
šne kazni terdovratnimu, v vsako pregreho globoko pogrez-
njenimu Izraelskimu ljudstvu, ubijavcu prerokov napovedat?
— Ne. Pa vender kamo toliko spešno? — Si li mar poslan
nevesto zbrat svojimu Gospodu, de bi mu kadaj sinu poro¬
dila, mogočniga naslednika? •— Ja, to povelje njegovo imam
spolniti ino na vso moč hitim, de kaj ne zamudim. — O, če
pa greš neveste iskat svojimu Gospodu toliko mogočnimu, po¬
mudi se nekoliko z menoj, jaz bi ti vedil, ker tolikokrat vi-

283

dim, kako se ljudje pri takih volitvah obnašajo, kak dober
svet dati, de urno ino srečno najdeš, česar iskat si poslan.
— Vedi, nebeški poslanec! de dekleta, ki bi se v tako mo-
gočniga Gospoda poslopju vgodno obnašati vedile, niso v
vsakim kotičku najti; poslušaj! tamo kjer boš vidil v glav¬
nim mestu nar gorši pohištvo, kamor se ljudje z nekim po-
mislikam bližajo, eni noter, eni vun vrejo, od gospodarja z
vso častjo govorijo, kjer boš slišal veliko šuma in hruma —
tamo stopi, poterkaj ponižno na vrata, one se ti bodo pri¬
ljudno odperle, prikloni se po jutrovi šegi, serčno govori,
in prosi za roko hčere njegove, ktera bi bila edina ino sama
vredna tvojiga Gospoda. Uneslo ti ne bo, ako ubogaš moj
svet.

O! mi odgovori angel, slabo svetuješ, tamo, kjer je
imenitno poslopje in se zidovje na kviško vzdiguje, tamo se
jaz ne bom oglasil, ne išem v nevesti svojiga Gospoda no¬
bene juterne, po kteri le lakomni posvetnjaki oprašujejo, ker
s premoženjem neveste obogateti menijo, ne išem v nji visoke
učenosti in izobraženosti v posvetnih vednostih, kar vse člove¬
ško serce le napihuje, temuč le išem te, ktera ima to juter-
no, deje  ponižniga duha, čistiga serca in tolikanj zvesta,
de se bo moj Gospod vselej in povsod na njo zanesti mogel
in te ne bom nikakor iskal ne v kraljevih poslopjih, ne v
gradovih mogočnikov, ker bojim se, de bi vsili teh lastnost
v enim dekletu združenih ne najdel; tje v Nacaret,v majhno
mestice na Galilejskim jo hočem podvizati in ognil se bom
vsaciga imenitniga poslopja; stopil bom le v borno hišico, ino
tam jo bom najdel, sicer revno na časnim premoženju, pa
nar bogatejši na lepih čednostih — Maria  ji je ime, k nji
hitim , de ji to veselo novico naznanim in pridobim v nevesto
svojimu Gospodu, ktera med vsimi drugimu vredna je, de
mu porodi Sina, kteri bo svoje ljudstvo rešil od njega grehov,
in bo Sin nar vikšiga imenovan.

Bote vprašali, zakaj je Bog ravno Mario med tolikanj
drugimi hčerami Izraelskiga ljudstva zbral za mater svojimu
Sinu? — Sveti očetje menijo, de je Gospod Bog pri izvolit¬
vi matere svojimu Sinu posebno gledal na čistost, ponižnost
ino zvestost deklice, ktero bi sprejel v božjo žlahto, ino ker
je vse tri čednosti v Marii združene vidil, ji je brez vsiga
drugiga zasluženja čast izročil mati biti njegovimu Sinu. O
lepe, prelepe tri sestre, čistost, ponižnost, zvestost, ena gorši
od druge! Srečno pa tudi taisto serce, ktero je s to trojno
verigo zavarovano pred zapeljivostjo poliujšljiviga sveta! ka-
košen jezik bo vašo imenitnost precenil, ker človek z vami
obogaten na zemlji prebivajoč, s svojim duham z nebeško
drušino sklenjen, je v angelski žlahti? O meni dans tistiga

284

časa dodeljeniga ni, de bi vam ljubi moji! popisoval, kako
so se tri čednosti Mariiniga serca v božjih očeh lesketale
ino ji naklonile čast matere božje. Eno samo zmed njih sim
si v svoj današnji govor odbral, ino sicer devico zvesto  vam
želim pokazati, ali kako zvesto je Maria vse svoje dolžno¬
sti čas svojiga življenja dopolnila ino nam tako živ zgled
zapustila , kteriga posnemati moramo ; iz Mariiniga zgleda
vas hočem k ravno tako zvestimu spolnovanju vaših dolžnost
spodbuditi.

Speljana.

Med drugimi lastnostmi, ktere mati katoliška cerkev pre¬
čisti devici Marii prilaga, je tudi ta, de jo v svetih litanijah
imenuje: Devico zvesto.  * j

Kdo pa je zvest ? bote vprašali. Zvest se imenuje ta¬
isti, kteri vse svoje dolžnosti do Boga, do samiga sebe in
do bližnjiga vselej in povsod natanko, iz ljubezni do Boga
spolnuje, ino ne porajta,če se s svojim natančnim spolnova-
njem svojih dolžnost pri zasmehljivih ljudeh tudi zameri.
Zvesti človek se bo bal le Bogu zameriti. Ker sveta mati
katoliška cerkev v litanijah Marijo: devico zvesto  imenuje,
je tudi ona mogla čas svojiga življenja vse svoje dolžnosti,
do Boga, do same sebe in do svojiga bližnjiga natanko do¬
polniti. De tedaj to njeno zvestost presodimo, je potrebno,
de njeno življenje ob kratkim preišemo. — Ko se je Maria
vrodila, sta sveti Joakim in sveta Ana, njeni starši, jo od¬
redila v vsi svetosti ino v strahu božjim odgojila, nar veči
skerb za njo imela. Pa tudi Martiča je bila kar dober po¬
hleven, ponižen, priden otrok; ni je bilo potreba nikdar pri¬
ganjati ne k delu , ne k molitvi, ne dvakrat ji reči: stori to,
stori uno; kakor nar boljši otrok bere že na obrazu skerbnih
staršev njihovo voljo, ino polna veselja hiti jo spolnit. Ka¬
kor dušeča vijolica med ternjem v germovju nar gorši pri¬
haja in je naglo merao gredoč ne ugleda, tako je tudi Ma¬
ria, nar lepši cvetlica, v Nacaretu pri svojih starših v revni
hišici prebivala, nepoznana ljudem, znana pak Bogu, ino
ravno tukaj v očetovi hiši je že v nar zgodniši mladosti glo¬
bok podklad postavila vsim lepim čednostim. Vsa pri Bogu
ino v Bogu, ko nekoliko odraste, sama ne ve, kaj bi mu
toliko prijetniga bilo, kar bi ona imela in mu v dar prinesla.
Pa glejte! v tempel ona hiti ino svoje devištvo Bogu izroči,
ino svojimu sklepu, svoji obljubi tako zvesta ostane, de an-

*) V novih bukvicah beremo: devica verna, virgo fidelis.

285

gelu pravi: de raji se odpove časti, mati Jezusova, odreše¬
nika sveta biti, kot svoje devištvo zgubiti. Le ko jo angel
tolikanj zagotavlja, de bo ona mati postala, pa še zmiraj de¬
vica ostala, se še le ona vsa pokorna v božjo voljo izroči
ino te pomenljive besede izgovori: Glej! dekla sim Gospo¬
dova, zgodi se mi po tvoji besedi.  Luk. 1, 38.

Kakor hitro je Maria s svetim Jožefam, svojim prihod¬
njim tovaršem v veselih ino žalostnih dneh, zaročena bila,
je ona svoj sklep, kakor menijo neki sveti očetje, de ga je
že v zadosti zgodnji mladosti storila bila, vselej po deviško
živeti, oponovila, tudi v zaročenim stanu do svoje smerti
kakor vsaka poštena samica živeti. — Zvesta ino pokorna se
je Maria skazala tudi mogočniga Rimskiga cesarja Avgusta
povelju, ki razpiše zaukaz, de bi se vse ljudstvo njegoviga
obširniga cesarstva popisalo, ker s svojim ženinam s svetim
Jožefam iz Nacareta v Betlehem k popisovanju brez goder-
njanja hiti, ino ne gleda ne na svoj stan, ne na dolgoto te-
žavniga pota. Maria zvesta, pokorna vsakimu povelju, ktero
od zakonite pravice pride, spolni radovoljno tudi to.

Znano je, de je Maria ob času tega vesoljniga popoto¬
vanja po Rimskim cesarstvu v Betlehemskim hlevu edinoroje-
niga Sinu Očeta nebeškiga v plenice povila; o kako skerbno
je ona vse materinske dolžnosti spolnila do deteta, kterimu
je bilo pri obrezovanju ime Jezus podeljeno! Bdi, čuje nad
njim in ga varova skerbno; ljubeznjivo ga tudi k sebi stisne
ino z njim beži v Egipt, ko Herod zaukaže vse otroke spod
dveh let umoriti. Štirdeseti dan po porodu ga v tempelnu
Očetu nebeškimu daruje, in v postavi za uboge zapovedan
dar dveh golobov zvesto odrajta. — Ko dvanajst let slariga
Jezusa pervikrat v Jeruzalem pelje in se ji tamkej zgubi,
zgubljeniga iše ino z veseljem pripelje v Nacaret, kjer ka¬
kor na starosti, tako tudi na modrosti raste pred Bogam in
pred ljudmi. — Zvesto na tanko je Maria, deviška mati,
spolnila vse dolžnosti do Jezusa, svojiga sina, ino ko na
križu viseč svoje britko življenje za naše odrešenje Očetu
nebeškimu zročuje, še ona pod križem stoji ino mu s svojimi
grenkimi solzami; ino z žalostnim, objokanim obličjem zad¬
njo tolažbo pošilja, in se od ondot ne verne, dokler niso
njene ljubezni v tamni grob zaperli. Tako je pa Maria tudi
po smerti svojiga ljubiga sina vse svoje dolžnosti do Boga
in do bližnjiga zvesto, natanko spolnovala, dokler je ni Bog
zastran toliko na tanko spolnjenih dolžnost zaklical po plačilo
gori v sveto nebo, ktero ji nikdar odvzeto ne bo.

Glejte ljubi moji! to celo Mariino življenje je sveta mali
katoliška cerkev na tanko spregledala in presodila, in jo je
vselej ino povsod zvesto našla in zavoljo tega ji prideva v

svetih litanijah prilog: Devica zvesta.  Bog pa vsigaveden,
ker je to njeno natančno zvestost od vekomaj poznal, jo je
tudi zavoljo te čednosti, ktera ji je bila v posebno visoki
stopnji lastna, izvolil v mater svojiga Sina.

Gotovo je nam Maria blišeč zgled svete čednosti: zve¬
stosti,  čisto zerkalo, v kteriga se moramo večkrat ozreti, de
svoje pomanjkljivosti v tej čednosti spoznamo ino spoznane
po njenim zgledu popravimo. Pred to neotemnjeno, jasno zer¬
kalo Mariine zvestosti jaz vas hočem zdaj postaviti, de se
vanj ozrete in morebiti madeže zagledate, kteri se na vašim
življenju kažejo.

Pridi perva,ljuba mladost! ki še stojiš pod oblastjo svo¬
jih staršev ali drugih gospodarjev! postavi se s svojim za-
deržanjem pred Mario, devico zvesto; sej že veš, ako se v
zerkalo pogledaš, de zagledaš, si li snažna ali umazana; si
ti tako pokorna, pohlevna, ubogljiva zvesta v spolnjenju svo¬
jih dolžnost, kakor je bila Maria staršem svojim? — O Bogu
se usmili, velikokrat nisi! svojim staršem le prerada jezljaš,
se zoperstavljaš, ne ubogaš velikokrat tako dolgo, dokler
šibe ne povzdignejo, v ali pa dokler z gerdimi besedami nad
teboj ne zagromijo. Če, ljubi otroci! le tako ravnate, kakor
je le preresnično, proti svojim staršem, de jih ne ubogate,
sodite sami, ali posnemate prečisto devico Mario, ktera je
na pervo povelje rada, urno ino vselej ubogala? O bodite
v prihodnje zvestejši posnemovavci Marie, storite se s spo¬
dobnim spoštovanjem svojih staršev božjiga blagoslova deležni,
zakaj sveti Duh pravi: Očetov blagoslov otrokam hiše pod¬
pira, materna kletev jih pa do tal podira.  Sir. 3,11. Ubo¬
gajte torej radi ino vselej na pervo povelje, kar vam vaši
pametni starši ukazujejo, zakaj nagliga spolnovavca Bog ljubi
ino za njegovimi petami bo šel časni ino večni blagoslov. —
Glejte nadalje, otroci, v Mario, nje ni bilo nikdar potreba
priganjati k molitvi; ako ste vi njeni zvesti posnemovavci,
tudi vas naj ne bo nikoli potreba priganjati ino opominati,de
jo zvesto in pobožno opravljate. Zjutraj zgodaj, kadar nas
cerkev z zvonarn iz spanja budi, naj bo po storjenim svetim
križu, perva vaša molitev: angelsko češenje; predjedjo in
po jedi, opoldan ino svečer ino preden se spat uležete in k
pokoju podaste, povzdignite svoje nedolžne ročice k Bogu,
ino hvalite in častite ga, kakor Maria, ktera je rada, kar
rada molila ino si še spanca prikrajšala, de je le molila ino
Boga poviševala. Sveti očetje menijo, de je ona ravno božjo
milost premišlovala ino Boga goreče prosila, de bi nebo ro¬
silo, ino oblaki deževali pravičniga, zemlja se odperla ino
rodila odrešenika, kar jo nanaglama angel Gabriel, kakor
ste slišali v svetim evangeliu, obiše, pozdravi, in oznani, de

287

bo ona mati njegova. Tako tudi vi, ljubi otroci!radi in lepo
molite, ino vas angeljc varh bo vaše molitve pred Boga no¬
sil, ino vam vsiga sprosil, česar vi na duši in na telesu po¬
trebujete. Vaša molitev bo šla gori, blagoslov božji bo pri¬
šel pa doli.

Kakor sta pa sveti Joakim ino sveta Ana na svojo hčerko
zvesto oko imela, jo varovala od perve mladosti vsiga hudi-
ga, ino jo privajala vsiga dobriga; tako tudi vi! ljubi starši!
čujte nad svojimi otroci, de se ne bodo kar prezarano že kaj
hudiga privadili, čujte, de ne bodo kaj nespodobniga še po
imenu ne poznali.

Ako pa pri vsi vaši pazljivosti kaj gerdiga, kaj pregreš-
niga nad njimi zagledate, ne molčite, sajjmate zgovoren je¬
zik , de podučite in z lepo posvarite. Če pa za besedo ne
marajo, vam ne sme težko stati tudi za šibo poprijeti, zakaj
sveti Duh pravi: Hudobija je globoko v dečkovo serce vsaje¬
na, le šiba jo bo izpodila.  Preg. 22, i o.  Oh! marsikak oče
se je pokesal, marsikaka mati se je že posolzila, ker ni stra¬
hovala svojih otrok takrat, dokler bi bila še šiba kaj poma¬
gala. Če imate pravo ljubezen do svojih otrok, poslušajte
nauk modriga Siraha: Kdor svojiga sina ljubi , ta ga pogo¬
stim tepe, de bo ta naposled veselje imel, ino ne bo treba
per durih sosedov kruha prositi. Razujzdan konj postane
neukroten ino razvajen sin bo samopašen postal. Gladi
sina , ino on te bo strahoval; igraj si z njim in on te bo
kalil. Nikar se z njim ne smejaj , de ne boš kadaj žalo¬
val , ino de na zadnje tvoji zobje skomine ne dobe. Ne pre¬
pusti njega v mladosti njegovi volji, ino ne pusti v nemar,
kar si on vmišlja. Pripoguj njegov vrat v mladosti, ino
tepi ga s šibo, dokler je otrok.  Sir. 30, 1. 8— \2.  Starši!
to je nauk, kteriga vam večna modrost daja. Vi otroci pa,
ne dražite s svojo nepokornostjo staršev, ne silite jih za šibo
poprijeti, ozrite se le na Mario, kakor ona, tako tudi vi, po¬
korni pohlevni, zvesti svojim staršem bodite. Majhne reči
so vam še zdaj sporočene, ali sveto pismo pravi: Blagor
tebi, dober ino zvesti hlapec, ker si bil v malim zvest, te
bom čez vdiko postavil , pojdi v veselje svojiga Gospoda.

Pridite bližej tudi vi, odrašeni fantje in dekleta, posta¬
vite se s svojim obrazam, s svojim zaderžanjem pred zerkalo
Device zveste, uprite kar bistro v njo svoje oči, — ne za¬
gledate nobeniga madeža nad seboj? — Glejte! Maria je ra¬
da sama bila, ni ljubila ne drušin ne shodov; de bi se toli¬
kanj ložej zapeljivimu svetu ubranila, hiti v tempel ino tamkej
svoje devištvo Bogu v dar prinese.

288

Ali je tudi pri vas tako? ali tudi vi tolikanj samoto iil
tihoto ljubite? Koliko shodov je lansko leto preteklo, pri kte-
rih bi se ne bili znašli ? O, današnjiga mladiga sveta nič bolj
ne veseli, kot gladiti, lišpati se, vse ogledati, vse viditi ino
viden biti! Pa taka vedičnost, kakor vsakdanja žalostna sku¬
šnja uči, se je velikokrat že gerdo splačala. Pa poglejmo le
v sveto pismo stariga testamenta Gen. 34. Pina, Jakobova
hči, se iz drušine svojih bratov zmuza,ino nima druzih želj,
kot ptuje ljudi gledati ino viditi, ino od njih gledana in vi¬
dena biti; pa svojo radovidnost je drago , s pogubo svoje ne¬
dolžnosti plačala. Pina je bila od teh ptujcov odpeljana ino
zapeljana, eno mesto je bilo zavoljo tega poropano ino vsi
prebivavci v njem so bili pomorjeni. Zadosti žalosten zgled,
kteri nam očitno pokaže, kako nevarno se je skazovati ino
samim dekletam brez skerbnih varhov po samotnih krajih spre¬
hajati. Ino kolikokrat se tudi še dan današnji ni prigodilo,
de so se pri tacih očitnih veselicah, zavoljo kake majhne reči,
zavoljo kake spridene potepenke boji ino tepeži začeli, se z
nožmi lovili, poklali, na mestu mertvi ostali? Ste li v stanu
tajiti, de ni to resnica? —

Maria, ko nekoliko odraste, svoje devištvo Bogu v dar
prinese. Komu pa sedajni dan kaj taciga v glavo pade? Kdo
ve ceniti angelsko čednost čistosti? — Le otroci? ah! že ti
paglavci, ki se slačiti ino oblačiti ne znajo, zvunej hiše, na
polju, na paši, ali pa doma po kakih skednjih in drugih su-
hotah reči počenjajo ino uganjajo, kterih čerhniti nas Bog
obvari; odrašeni fantje in dekleta, ti pa sami ne vejo, kje
bi jamo skopali, kteriga orodja se poslužili, de bi urno, urno
sveto čednost čistosti zakopali. Kraj, kjer to nebeško ne¬
vesto davijo in morijo, je navadno tukaj v naših krajih, pre¬
grešni raj; dan, ob kterim jo ugonobijo, sveta nedelja, in
orodja , s kterim jo zbadajo, dokler je ne umorijo, je toliko, de
našteti ga, še tako izverstnimu jezikoslovcu pripravnih be¬
sedi zmanjkuje. — Kervavo zasluženi — prigoljfani, kakor
tudi večkrat še ukradeni denar od možke strani je rabelj, ki
svoj meč iz nožnic potegne ino z njim devici proti, ino ona
od njegove blišobe tolikanj oslepljena, de ta meč ne rani, ga
prestreza. Upijanljivo vino, omotično žganje je dražljivec,
podpihovavec, de se rabelj neprestrašeno na svoj plen za¬
kadi. Vaša gizdava noša, dekleta, je svetilnica, de rabelj
z mečem srečno zadene, prijetno lice je olje, ki se v svetil—
nico vliva, de ne ugasne, černa noč je čuvaj, de rabeljna
ne zasačijo — ino na vse zadnje, de device umorjene so, po
komunih glasovito razglašajo nezakonski porodi.

Hočete, fantje in dekleta, zvesti posnemovavci Matere
božje biti, bežite daleč od tistih krajev, kjer se hudičeva

žlahta v pregrešno veselje zbira; ne verjemite nje sladkanju,
ne zlatim obljubam, ne Iagani,s prisegami poterjeni ljubezni;
verjemite nam, ki vas v božjim imenu opominjamo očitno z
leče, na tihama v spovednici; verjemite svojim skušenim star¬
šem, ki vas lepo nagovarjajo in vse poskušajo vas očitnim
nevarnostim, ubijavkam svete čistosti odtegniti; ohranite, ljube
deklice! beli limbar svete nedolžnosti vsaj tako dolgo nepo-
puljen, dokler se s čistim ženinam, kteri je na svojim telesu
in na svoji duši ravno tako čist kot ve, v večno zvestobo
pred oltarjem ne skleneta. Na ta način, odeti z belim obla-
čilam svete nedolžnosti, bote ljubi Bogu, zvesti posnemovavci
ino prijatli matere božje, veselje svojih staršev ino vsih po¬
štenih ljudi, kterim še ob pamet ne gre.

Maria, ko je s svetim Jožefam zaročena bila, je svojo
obljubo, tudi v zaročenim stanu po deviško živeti, oponovila.

— Tega možje in žene, ki se zdaj postavite pred zerkalo
device zveste, tega jaz ne zapovedujem, pa tudi vsim ne
svetujem za dolgo časa. To pa rečem: živite v svetim za¬
konu tako, kakor vas zdrava pamet uči, zakonsko posteljo
neomadeževano ohranite, ino ne opovirajte, ne bojte se na¬
sledkov svojiga sramožljiviga združenja. To pa Bog hoče,
de ste v zakonu zvesti eden drugimu, ali de se z drugimi
ne pečate. Pomislite le to, kolik greh mora biti — zakonsko
zvestobo, ki sta si jo mož in žena pred oltarjem, vpričo ži-
viga Boga, namestnika božjiga in vsaj dveh poštenih mož
zaprisegla, prelomiti, — ino zdej tej slovesni obljubi nasproti
ravnati.

O ljubi moji! kaj taciga storiti, se pravi Boga pozabiti,
ino vse take prelomovavce zakonske zvestobe bo enkrat Bog

— pa jih tudi že na tem svetu pokori.

Maria je spolnila natanko, skerbno, zvesto tudi cesar¬
sko zapoved, ker je šla vsa pokorna iz Nazareta v Betlehem
k popisovanju, ino tako je nam lep zgled zapustila, de mo¬
ramo tudi mi deželskim oblastnikam pokorni biti in njih po¬
velja zvesto spolnovati. Koliko je pa dan današnji mladih
ljudi možkiga spola, kteri, ko se popisovanje približuje, po¬
begnejo ali v daljne kraje ali se pa v domačih gojzdih skri¬
vajo in s tihotapci in tatmi potegnejo, de bi le vojašini odšli;
pa koliko je tudi tacih, ki se zavoljo tega na životu poško¬
dujejo, ali si sprednje zobe zbijejo, ali kazavni perst odse¬
kajo, aki kako drugač pohabijo, ino zraven nič ne pomislijo,
de ko enkrat pravici v roke pridejo, bodo ojstro kaznovani,
ino tolikanj gotovši v vojašino vzeti. Koliko je pa zopet tacih,
ki se cesarskim postavam sploh ustavljajo,ino jih tako dolgo
ne spolnijo, dokler tistiga beliga moža ni v hišo? — Vsak ?

19

390

ki se oblasti ustavlja, se božji napravi ustavlja, piše sveti
apostel Pavl. Rom. 13,3.

Maria spolni vse svoje materinske dolžnosti do Jezusa
natanko. Štirdeseti dan ga v tempelnu Očetu nebeškimu da¬
ruje, ino v postavi zapovedani dar, dvoje golobov zvesto
odrajta. Dvanajst let stariga in v Jeruzalemu zgubljeniga
skerbno iše, dokler ga ne najde, z veseljem ga pelje v Na¬
zaret, ga lepo odredi, de kakor na starosti, tako tudi na
modrosti raste pred Rogam ino pred ljudmi. Ko v tridesetim
letu očitno učiti začne, ga spremlja na njegovih potih ino
zadnjič ga sprejmi tudi na goro Kalvario, kjer je v naše
odrešenje svoje življenje na terdim lesu dal. — Kaj ne, ljubi
moji! to je mati, ktera dan današnji nima para; zakaj veliko
je mater sedajnih, ktere, dokler še noseče hodijo, že sadu,
kteriga pod sercam nosijo, z jezo, togoto, prepiranjem, s
pretežkim delam, ali pa še celo z tepežem, veliko škodujejo,
in ravno od tod tolikanj mertvih ali pa prezaranih porodov
otrok —• pa tudi smerti mater. — Koliko je le sedajni dan
pozabljivih staršev, ki za svojo živino, za svoje polje lepo
skerbe, si ne dajo počitka ne ponoči, ne podnevu, zmirej
sem ter tje mislijo, kako bi svoje polje zboljšali, svojo živi¬
no spitali, de bi jim več vergla, — na svoje otroke pa po¬
zabijo, kakor bi bili zavoljo neumerjoče duše manj vredni,
kot neumna žival. Koliko jih je, ki bi za svojim volani, za
kako ovco, ko bi se jim zgubila, celo noč tekali; kadar pa
njih sina, njih hčere o mraku domu ni, pete ne vzdignejo,
jih ne grejo iskat, ino zvestim prijat!am,ki jim iz keršanske
ljubezni čez njih otroke zinejo, toliko zamerijo, de leto in
dan z njimi ne spregovorijo, ino slepi, kot so, tega ne vidijo,
kar celi svet vidi. O pač lahko rečem , kar piše sveti Janez
v skrivnim razodenju: Pregrehe rastejo, v nebo za maševa-
nje upijejo; angel božji kliče joj in gorje ljudem zavoljo po¬
hujšanja mladiga sveta, in izliva iz 7 kupic serda božjiga
na zemljo. Apok. 16. — Pa tudi pekel se široko odpira, ter
požira zanikerne starše in slabo odrejene otroke. De tedaj,
ljubi starši! ojstri kazni božji odidete, spolnite dolžnost po
zgledu Marie, matere božje, do svojih otrok natanko, zve¬
sto; otroke je vam sam Bog izročil, iz vaših rok jih bo
tirjal.

O kamo se hočem pa zdaj podati, neskaljene čiste zve¬
stobe iskat, ktera se pri otrocih , pri odrašenih in pri starših,
več ali manj skaljena najde? — Jo bom morebiti najdel pri
hlapcih ino deklah? O! tamo je malo, mi odgovorijo gospo¬
darji in gospodinje ino na ves glas kričijo: hlapci in dekle
nam le tako dolgo pridno delajo, dokler smo jim za petami,
so nam le tako dolgo zvesti, dokler jim v roke gledamo, nas

291

goljfajo, nam zmikajo, in si na skrivnim poplačujejo, kakor
bi jim vdinjano plačilo utergovali. — Prodajavci na mero, na
vago, na vatel, ti, ti morajo pa pač zvesti biti? — O kratko
nikar, odgovarjajo vsi, kteri kaj z njimi opraviti imajo: mero
ino vago dajejo pičlo, vatel imajo krivičen, ali če tudi obilno
odmerijo, pa z neko urnostjo, de še tako bistriga pogledo-
vavca ukanijo, perst premaknejo, de manj odrežejo, kot so
odmerili; dobro blago s slabim pomešajo, in vse za dobro
prodajajo, kup delajo indragino zvišujejo, in se tolikanj pri¬
dušajo in prisegajo, de blago pod zgubo dado.

Slišim še eniga, ki pravi: pač poznam človeka, ki mu
zvestoba kaj velja, in to je — mešetar, brez njega nisim v
stanu ničesar dobro kupiti, ne prodati. — O! kaj mešetarji
so zvesti? pa komu? tebi, ki prodajaš, ali tebi, ki kupuješ?

— Dvema gospodama se ne more ob enim služiti, ti so le
svojiga dobička, in tvojiga zgubička željni.

Preden svoj govor končam, hočem še nekoliko v sveto
pismo stare zaveze pogledati, v bukve Juditne. 5. Ko se
je bilo prevzetnimu Nabuhodonozarju, Asirskimu kralju, to¬
liko na pameti zmešalo, celi svet si pojarmiti, je s silovito
vojsko pod vojvodstvam Holofernovim napadel Izraelce. Ko
nek dan Holofern s svojimi vojvodi v šotoru, v zboru sedi,
in se poveseluje z njimi in oprašuje čez vse od ljudstva, ktero
v gorah stanuje, se Ahior, vojvoda vsili Amonskih otrok,
vzdigne in govori rekoč: Moj gospod, ako me hočeš milosti-
vo poslušati, bom pred tabo resnico povedal od tega ljudstva,
ktero na gorah prebiva ino ne pojde lažnjiva beseda iz mojih
ust. Zdaj vso zgodovino Izraelskiga ljudstva, kakor je v
bukvah Mojzesa popisana, ob kratkim pripoveduje ino reče:
kamor koli so Izraelci šli brez loka, pušice ino brez škita
ino meča, se je njih Bog namesto njih bojeval ino je prema¬
gal, ino nobeden ni zamogel temu ljudstvu škodovati, razun
kadar je od službe svojiga Boga odstopilo, ino njemu nesve-
sto postalo. Kolikorkrat pak so zraven svojiga Boga še dru¬
ge častili, so bili v ropanje, morjenje ino zasromovanje dani.

— Zdaj tedaj, moj gospod, skusi zvediti, ali so kakošno
hudobijo pred svojim Bogam storili, je pa niso storili, se
njim ne bomo mogli zoperstaviti; zakaj njih Bog bo nje va¬
roval, ino mi bomo pred celim svetam zasramovani. — Za¬
meril se je Ahior Holofernu in vsim vojvodam s tem dopove¬
dovanjem toliko, de so ga hotli brez odloga umoriti. In ven-
der je golo čisto resnico govoril. Izraelcam je bilo zmirej
dobro, dokler so božje zapovedi zvesto spolnovali, vselej pa
je prišla kaka nesreča čez nje, če so mu nezvesti postali.

Ino ljubi moji! ali se nam ravno zdaj tudi taka ne godi,
ali nam tudi Gospod Bog ne žuga s pomanjkanjem, ker to-

19 *

292

liko tečniga živeža gre pod zlo? Pa zakaj? za to, ker smo
mu nezvesti, ker njegove zapovedi prelomljujemo. Glejte!
30 let je, kakor se bodo marsikteri zmed vas spomnili, kar
je bila jako velika stiska, lakota, pomanjkanje toliko, de so
nek ljudje glada umirali; ino skoz celili 30 let, če samo ko¬
lero, ktera je pred 11 leti po božjim povelju marsikakiga na
naglama pobrala, izvzamem, je nas Bog ljubeznjivo k sebi
vabil, nam dajal srečo, zdravje, mirne čase, dobre letine;
ali ker z ljubeznijo ni nič opravil, se je po pravici razserdil,
povzdignil je svojo šibo strahovavko, ino jo nam le od daleč
kaže, de bi se je ustrašili, in k njemu povernili. Ni še nas
udaril, samo povzdignil je svojo šibo, še jo zamoremo od-
verniti, ako se le k njemu povernemo in ga ponižno odpu-
šenja prosimo, in poboljšanje, ktero obetamo, zvesto dože-
nemo. Ravno velikonočna spoved je zdaj; tedaj naj bo naš
sklep terden, naše poboljšanje resnično. Ne porajtajte, kaj
bo svet rekel, če me pri navadnih veselicah zasledil ne bo;
svet bo prešel in vse njegovo poželenje, kdor pa stori voljo
božjo, ostane vekomaj. Dobro, mirno, tiho vest, za tosker-
bite ino ne poslušajte, kako hudobni svet zoper Bogu zveste
duše svoj jezik brusi. Poboljšanim, spokorjenim dušam bo
Bog kazen, ktero je v pokorilo namenil, milostljivo odvernil,
kakor je Ninivljanam zavoljo pokore, ktero so vsi brez raz¬
ločka starosti, spola in stanu, v solzah, v postu ino druzih
spokorivnih delih opravljali, prizanesel. Maria, mati naša,
bo nam pa tudi to gnado sprosila, de bodemo v dobrim sta¬
novitni ostali; zavoljo tega, kadarkoli v svetih litanijah sli¬
šite besede: „Devica zvesta “, spomnite se storjenih obljub
ino obetaniga poboljšanja, oponovite ga natihama v sercu,
prosite jo, de bi tudi vi zamogli po njenim lepim zgledu rav¬
nati ino zdihnite, kakor zustmi,tako tudi s sercam: ,,Za nas
Boga prosi /“ Amen.

V svetim Križu blizo Ajdovšine i853.

o priložnosti cerkvene slovesnosti,

ktera je že večkrat omenjena bila.

Kdor pojedine ljubi, bo v pomanjkanju;
kdor nad vinam ino nad mastnimi je¬
dili veselje ima, ne bo obogatel.

Prip. 21, 1».

Ife^ ako žalostno, ljubi moji, je o poletnim času, ko
gorko solnce perpeka ino le predolgo pohlevniga dežja ni.
Mislite nazaj, kako je bilo preteklo poletje, ko od Kresa do
svetiga Jerneja tukaj okoli nas skorej kaplje dežja padlo ni
na žejno polje. Ljudje ino živina, vse je po njem kopernelo.
Nebo je bilo neusmiljeno, terdo kot bron in jasno kot steklo;
zemlja razparana, zeliša zvenjene, v neki omedlevici cela
narava; — le krog potokov, ki so še rahlo šumljali,v senci
med košatimi drevesi je bilo še kako zelenjad zaslediti; ki
je z nekim veseljem napajala bistriga ogledovavca tamno oko,
de narave življenje še le ni poginilo. Viditi hirati — umirati
pri pekljivim solncu obetajoče spomladi sladki up, je žalosti
tergalo pridniga delavca serce, ki seje otožno sprehajal po
polju, v opaljeno pušavo spremenjenim. — S čem bom davke
odrajtal — s čem dolžnike potolažil — s čem sebe in obilno
družino skoz dolgo zimo pošteno preredil, je marsikaki oče,
roke sklepaje, obsolzen zdihaval. Komur so žarki svete ka¬
toliške vere še milo migljali, temu pri vsi tej stiski upanje
še le ni bilo pošlo. V hišo božjo pred izpostavljenim pre¬
svetim Rešnjim Telesam z navkviško puhtečo molitvijo so se
ljudje zaupljivo s svojimi dušnimi pastirji mende kakor tukaj,
kakor sim sam vidil, tako tudi po drugih farah in kaplanijah

294

shajali ino z združenimi glasovi k Bogu zdihovali, de bi se
jih usmilil, ino jim milostljivo poslal, česar so toliko potrebni,
če tudi nevredni.

Kadar sila do verha perkipi, božja pomoč daleč ni, se
je tudi tukaj poterdilo. Tenke meglice, ki so na južnim nebu
vstajale, so se z drugimi nad njimi visokej plavajočimi nara-
šale, zgostile, podnebni zrak otamnile in — rosilo je — ka-
palo je — deževalo je, in premočilo do korenine. Ino kako
hitro je bilo po dežju vse drugačno! Zrak,vkterim smo po¬
prej komej zevali, se prijetno ohladi; zemlja, ki je poprej
široko režala, se stiska, de se stisne, zaspale cvetlice vsta¬
jajo, rumenkasta trava lepo ozeleni, pušava se v raj spre¬
meni, ves svet je tako rekoč prenarejen; veselje in up, če
tudi ne nar obilnišiga, vender vsaj nekolikiga pridelka se na
ustnicah pridniga kmetovavca zopet zazmelilja. Kakor je o
pomorivni suši pohlevne prošnje k Bogu pošiljal za hladni 'dež,
tako tudi zdaj po prejeti dobroti njegovo serce polno hvalež¬
nosti v zahvalni molitvi do Boga vre in povzdiguje njegovo
milost, ter obeta božje dari zmerno zavživati.

Pičle ali pa bogate letine nam Bog pošilja, kratko ta-
košne, kakoršne so za naš dušni prid nar boljši. Kadar nam
On obilno, bogato letino da, menim, nas hoče opomniti, de
hi si ob času obilnosti kaj prihranili za revne čase, ino ne
vsiga na enkrat neizmerno povžili.

V  Egiptu je bilo pod Faraonam, ko je bogaboječi Jožef
kraljeve dohodke oskerboval, zapored sedem rodovitnih, pa
tudi za temi sedem nerodovitnih let. Ko bi pridelka sedem
rodovitnih let v shrambe pospravili ne bili, česa bi bili ljudje
živeli ob času pomanjkanja? ali bi ne bili vsi, ali vsaj veliko
zmed njih, glada pomerli? — Modri Jožef je ukazal žitnice
napraviti, je žito dober kup skupaval in ob času vesoljne la¬
kote je življenje veliko ljudem ohranil, tako de so ga zavoljo
tega imenovali zveličarja sveta. Kako nasprotno pa Jožefo-
vimu zgledu ravno sedajni svet per obilni letini dela? — Žito
komej omlati, ino že ga spelja v terg, de .ga o novini dober
kup proda, in skoz leto? — skoz leto si hodi pa kruha kupa-
vat; vino še na terti — v moštu speča, in skoz leto? — si
hodi žejo v kerčmo gasit. Če se pa žito in vino ne proda,
je pa pri marsikakim še huje, ker kakor klošč tako dolgo pri
čepu čepi, dokler je kaj mokriga.

Zavoljo nezmerniga zavživanja božjih darov v pokorilo,
ima pa pravični Bog drugo zdravilo, pičle letine in pomanj¬
kanje. Zavoljo tega, ljubi moji! se nam ni nikakor čuditi,
de imamo tako pogosto slabih namesto dobrih letin, ino letaš
skorej tako hudo, kakor so bile tiste leta, kterih se vi stari
kar dobro spomnite. Imeniten vzrok tega je gotovo tudi ne-

29S

zmernost v jedi, zlasti pa se v pijači; zavoljo tega govori
Bog sam tako: Kdor pojedine ljubi, bo v pomanjkanju; kdor
nad vinam ino nad mastnimi jedili veselje ima, ne bo oboga¬
tel. Prip. 21, 17. Glejte, zavoljo nezmernosti v jedi in v
pijači pridejo tako pogosto slabe letine, pomanjkanje in ubo¬
štvo; zavoljo tega sim si tud jaz pri tej posebni pobožnosti,
ki se dans že drugi dan v tej cerkvi obhaja ino h kteri se
je vas obilno sošlo, namenil od nezmernosti, posebno od ne¬
zmernosti v pijači govoriti, če ravno je letaš vina po malim.
Dobro vem, kar pregovor pravi, de se pijanec takrat spre-
oberne, kadar se v jamo zverne; vem, de je zastonj njemu
od njegove grešne navade pridigovati, ker se le gluhim uše-
sam pridiguje; pa zavoljo tega, ker se ga božja beseda ne
prime, bi li jaz molčal? li molčati smem? — Nikakor ne.
Poskusil bom, kolikor mi je dobri Bog dal, vsirn dobrovolj-
cam dokazati, de si pijanec veliko škoduje na svojim truplu
ino na svoji duši, ino spoznali hote lahko, de pijanost je ve¬
lik, velik, smertni greh. Od te pregrehe govorim zato, ker
je ona v deželi, kjer vino raste, toliko splohna ino je vender
nihče imeti noče; govorim tudi zato, de bi se je trezni ljudje
varovali, navadni pijanci pa, ako še kaj vesti imajo, ino jih
gnada božja omeči, resnično pokoro storili.

Vpeljava.

Nar važniši vprašanje, na ktero bi bilo nar pervo dolo¬
čeno odgovoriti,je to : Kdo je pijanec?  — Kakor imajo ljudje
od marsikake reči spačene, sem ter tje tudi smešne zauinene,
tako tudi od pijanca. Eni pravijo: pijanec je ta, ki ga toli¬
kanj serblje, de v kerčmi pod mizo pade, kakor klada obleži
ino iz sebe bruha. — Gotovo, ta je pijanec. Zopet eni, ki
vidijo možaka po cesti v dva cepa z glavo kinkaje se zibati
in bresti zna pol odpertimi očmi mamljaje tavati, z rokami se
loviti, zagaziti zdaj v blato, zdaj lopniti v mlako, se norca
delaje šeptajo: glejte, glejte pijanca! tudi ti jo zadenejo.
Tretji, ki slišijo pri bokalu gerdo se rotiti ino kleti, nesramno
peti, klafati, Boga ino vse, kar je svetiga zaničevati, pra¬
vijo, to so pijanci, pa tudi ti se ne motijo. Pijanec veste
kaj, je pa tudi ta, ki ga čez potrebo pije toliko, de zavoljo
njegove zapravljivosti njegova družina pomanjkanje terpi, če
ga drugač tudi 'za pod pazduho iz kerčme vleči potreba ni,
in de bi mu verh tega še dva noge prestavljala, eden ga pa
od zad rinil; ker po mojim mnenju se pijanost z bokalam me¬
riti ne da.

' 296

Ce tudi veni in vidim, kar vino z mnogimi ljudmi dela,
tukaj eniga zverne in po blatu valja, tamkej eniga tolikanj
omami, de ne ve, kaj počenja; nič manj kot to, le vender
terdim, kar kraljevi prerok David poje: Vino razveseluje
človeško serce.  ps. i03,15. tode le zmerno zavžito, nezmer¬
no pito pa v človeku vsako žlahtno čutilo vtopi, obudi le ži¬
vinske nagone, pa tudi zdravje njegovo hitro ugonobi. Pija¬
nec škoduje pervič svojimu truplu in to tolikanj več,kolikanj
bolj zgodej se je vina ali pa žganja privadil. Če je vino
starimu človeku moč, tako je mladimu strup; žganje pa je
za vse le zdravilo, nikdar pa bi se ne smelo za vsakdanjo
pijačo na teše serkati, kakor se zdaj, žalibog! splohno po
svetu godi.

A.  De pijanec svoje zdravje spodjeda tako dolgo, dokler
ga spodje, ino se prezarano samiga sebe zakoplje, terdite
vi sami ino vaše lastno terdilo je meni v to nar imenitniši,
nar prepričevavniši dokaz. — Ko se, postavim, po vaši vasi
razglasi, de je vam znan mož, dober prijatel v nar boljši
starosti sklenil, kako si vi; možje, kako si vi, sosedje, v
ušeša šeptate? ali ne večkrat tako, ker rečete: sej naš
ranjki sosed bi bil še kaj let vlekel, ali kaj? — le prerad
ga je pil; zjutraj že je bil v žganju, de si je žejo prav do
živiga unel, opoldne v vinu, noben večer trezin — vino ga
je spravilo pod zemljo. Tako sodite vi sami ino s tem očitno
spoznate, de pijanost zdravju ne hasne. Gotovo ne hasne
mu; temuč kakor hudournik, iti se o deževju naraša,se raz¬
lije čez lepe ledine, na svojih bregovih gloda, de kaj spod¬
makne, kar doseže, pobere ino sabo v morje zanese; ravno
tako dela tudi nezmerno povžito vino s zdravjem pijancovim.

Poglejmo le dva človeka, eniga trezniga, ki vina ali
celo nič, ali le po malim pije, eniga pa pijanca, ki ga je
vsak dan do gerla sit, ino primerimo druziga drugimu. Trezni
ti je zdrav ino lep, kot roža, ki jo juterni solnčni žarki ob¬
sijejo, pijanec ti je bled ino zvenen kot mraza osmojena cvet¬
lica; trezni, zmerni v pijači je ravne postave, čverstiga tru¬
pla, veseliga obraza, bistriga pogleda, zdrave barve, gib-
čniga života, pripraven za vsako delo, rad vesele poje,
spodobno kremija ino je žlahtnija v vsaki pošteni drušini;
pijanec je pa ravno vse nasprotno treznimu: truplo sključeno,
bolehovo nosi, je čmerniga obličja, tamnih oči, zelene barve,
neugodniga života, nepripraven za marsikako delo, kader
se ga prav nalije, tudi poje, pa le pohujšljive, govori pa—
umazano in je pravi smrad poštenimu človeku. — Le kak
brezvestni kerčmar ga še kaj ceni, dokler pri njem krajcar
čuti. Dan za dnevam trezni človek na moči prihaja, vsaka
noč ga na taisti krepi;pijanec se sicer tudi prebudi,pa zbu-

297

jen pri starim zdravju več ni, sapo ima težko,ker se nikdar
slin izčistiti ne more, kmalo predolgo pokašljuje in se suši,
ali se mu pa voda med kožo ino mešam zbira in mu zdravje
podira, dokler ga ne konča. — Iz trezniga človeka navadno
zdravje šumi, iz pijanca le bolehost kipi, tako nas vsakdanja
skušnja uči. Si želite bolezen ino naglo smert? tako pite;
si želite hitro se pogubiti ino v peklu vekomaj goreti? tako
pite ino se nalite, sej v peklu svoje žeje nikdar ugasili
ne bote. Kdor ga hitro pije, ga malo izpije,  pravi prego¬
vor , sveti Ambrož pa tako: Veliko jih je požrešnost pomo¬
rila, zmernost pa še nobeniga.  Modri Sirah se pa tako
glasi: Veliko jih je zavoljo pijanosti pomerlo, kdor je pa
trezin, za tolikanj dale j živi.  Sir. 37, 34. Po tem takem
se taisti, ki menijo z nezmernim popivanjem vina, ola, žga¬
nja si zdravje poterditi, svoje moči oživiti, kakor tudi si
življenje zdaljšati silno motijo; oni starih dni učakali ne bodo.

Nar potrebniši k človeškima življenju,  pravi Sirah 29,
28. je: voda, kruh in oblačilo.  Od vina, žganja ino drugih
omotivnih pijač k življenju potrebnih sveti Duh molči. — Ka¬
kor so ljudje pred vesoljnim potopam, ko še nihče vinske
terte zasadil ni bil, brez vina jako visoko starost dosegli;
ravno tako tudi mi še sedajni dan per hribovcih, ki vina ve¬
liko manj ali še celo ne pijejo, vidimo, de navadno višeji
starost doživijo, kot dobrovoljni nižave, planjave sinovi, ki
jih materb moliti per poličku učijo in kadar se solzijo, jih s
kupico vina zalivajo, de jim z njim prezarano pomagajo v
grob.

De nezmernost v jedi ino v pijači k zdravju ne pripo¬
more, terdijo tudi vsi zdravniki. Galen, slavni vrač, kije
okoli 200 let po Kristusu živel, je starost učakal 140 let in
je bil vedno zdrav in vesel. Bote rekli, on, sloveči zdrav¬
nik, je mogel kako posebno skrivnost imeti, de je toliko sta¬
rost učakal. — Vsa njegova skrivnost, ljubi moji! ktero je
imel,ktero je svojim verstnikam razkrival in jo tudi jaz vam
povem, je bila le ta: Nikdar sit, nikdar nalit od mize, te-
muč vselej tako , de bi bil še kaj lahko povžil, pa render
le ni.  Glejte, to je bila vsa Galenova skrivnost; deržite se
tudi vi skerbno nje, ino starost vesela vam ušla ne bo. —
Sveti pušavniki: Hilarion, Anton, Arzeni, Pavl, Pahomi,
Pafnuci, so živeli po 70 , 80, 90, 100 ino še čez 100 let,
v pušavi, niso nikdar vina pokusili, le z vodo so si svojo
žejo gasili ino zdravi bili na truplu in na duši.

Pripovedujejo tudi, de se je neki dan smert z boleznimi
pogovarjala, ino jih spraševala, kako ji vsaka služi. — Nar

E erva se merzlica oglasi, kmalo bleda kot zid, kmalo rudeča
ot rak in začne: Mertvaškc bukve odprite in v njih berite,

298

koliko jih vsako leto pokopljem, ktera vas se bo z mano po¬
skusila? — Za merzlico protin perkorači in se pobaha: jaz
le po malim kosti polomim, pa jih ne spustim, ako se j'h
lotim, mozek jim izpijem in jih posusim. — Zdaj jetika tiho
percaplja in jeclja tako: jaz se ne bom z vami potegovala,
ktera jih manj, ktera jih več pod zemljo spravi, samo toliko
vas prosim, de se spomnite pregovora: naduha te bo spravi¬
la od kruha. — Na zadnje še kuga priropoče, se vsim dru¬
gim boleznim nasmeldja, ker reče: kaj bote ve reve, jaz
jaz ljudem tako naglo kot blisk vse veselje ogrenim; le od
mene zaslišati, že trepečejo, in mi ravno zato uteči ne mo¬
rejo. Storim, de kosti in udje razpadejo, v kratkim kupi mer-
ličev za mano ležijo, ki jih težko pokopljejo.

Ker se tako bolezni bahajo, ktera jih več od druge
umori, se še neka ptujka kar krasno olišpana med nje pri¬
klati ino jih prav ošabno nagovori, ter reče: Bolezni, sestrice,
ali mene kaj poznate? Glejte, ve vse bi kaj posla ne imele,
ako bi mene ne bilo. Ve le dodelate, kar jaz pričnem ino
pa za-me ljudje po vesoljnim svetu tako lepo ime imajo, de
pri njih vselej poštena ostanem: nezmernost v jedi in 'pijači
se mi pravi. Ni stana — ni spola — ni starosti, kjer bi jaz
dela ne imela, ljudje mi sami pomagajo, de jih davim in mo¬
rim. In ko že pojemajo, še govorijo, de nisim jaz vzrok
njihove smerti. Gospoda dolži megleno vreme, bučeče vetro¬
ve, hude sape, kadar ravno zavoljo mene oboli; kmetje pa
dolžijo hudobne ljudi, de jim je narejeno, ki zavoljo požreš¬
nosti ozdraveti ne morejo. Tako je ves svet moje moriše in
vsako pokopališe moje delo. Smert! se pobaha požrešnost,
vedi, jaz sim tvoja perva dekla.

Molči, jo zaverne smert, de ljudje ne zvejo, kaj ti na-
tihama z njimi delaš. Vse bolezni morajo spoznati, de si ti
požrešnost moja perva služabnica, njihova mati, ino hočeš
ostati kraljica vsih smertnih bolezin.

Le basen je ta pripovest, pa vender gotova resnica, ktero
Bog poterdi rekoč: Veliko jesti pripravlja bolečine, požreš¬
nost jih je že veliko pomorila; kdor pa vse z mero zavživa,
bo učakal starih let.

Ne bom več dokazov in spričevanja kopičil, de požreš¬
nost sploh, posebej še pijanost človeškimu telesu toliko ško¬
duje, de ga prezgodej v kertovo deželo spravi; le toliko pa
vender želim vas še do živiga prepričati, de si pijanec tudi
na svoji duši škoduje.

B.  Vsako človeško serce bi moglo biti lep vertec za¬
sajen s cvetlicami toliko žlahtnimi, de slehern z njimi oven¬
čan je vredin gost nebeške svatovšine. — Ce na kaki vertec
o spomladanskim času žlahtniga semena vseješ in ti ono kali

299

in požene, neprenehama pa ali ploha po zelišu pada, ali ga
kak drug merčes spodje, ga v koreninici ali v perjiču obje¬
da, težko cvetja vidil, še težej iz njega sada imel boš; tako
se tudi v mlado človeško serce, podobno zrahljani zemlji na
ograjenim vertičku, marsikaka lepa čednost vcepi ali vsadi;
tode kakor naliv cvetlico utopi, ali jo pa mraz osmodi, tako
tudi pijanost vsako čednost umori, in serce pijancovo je to¬
liko z oslakam hudobij prepreženo ino s plevelam pregreh ob-
rašeno, de še toliko plemenito seme v njem sperhni.

Perva cvetlica, ki bi v sercu sleherniga človeka nar
gorši prihajati mogla, je sramoiljivost,  varhinja svete čisto¬
sti, ino ravno njo pijanec, kod razserdeniga čuvaja do nar
dražjiga zaklada iz svojiga in ptujiga serca izganja. — S
posebno marljivostjo skerbni starši, modri oče, dobra mati,
goreči dušni pastirji, vestni učeniki vselej in povsod otroči¬
čem priporočajo nikdar ino nikjer kaj taciga počenjati ali
marnja ti, česar bi jih bilo sram v pričo njih počenjati ali mar-
njati. Ta več kot zlata vredin nauk lilije v čistim sercu in
oblije, ko bije na njega uho nesramni govor, z lepo rudečico
nedolžno lice, kakor bi ga s tankim ogrinalam ogernil. O
blagor, ja jezerokrat blagor tebi, ki si odet s tem pokriva-
lam? kdo bi ti ga le odgernil? — kdo ti ga je z lica poteg¬
niti v stanu? Ali vprašate kdo? — Kupica vina, ki se v ko¬
zarcu lesketa, po kterim se ogledevati sveti Duh svari, po
plesu upehani od medeniga zapeljivca podana, ti je sveto var-
hinjo čistosti, sramožljivost z lica potegnila in ukurila v sercu
nesramnosti plam, de po zgoreli nedolžnosti ne veš pogledati
kam.

O kako ostudno se obnašajo razujzdani sladnostniki do
ženstva, z vinam omoteniga! Zadosti je, de le poverhama
opomnim, kako nespodobno se vedejo in obnašajo pri bokalu
pijanci z natakaricami, kako pohujšljivo plesavci s plesavka-
mi, nekoliko po prenaglim sukanju, nekoliko po vinu zbloje¬
nimi , in de od zakonskih pijancov ino njih nesramnost kar
ne zinem, rečem le vsirn s svetim apostelnam Pavlam: Ne
upijanite se z vinam, iz kteriga nečistost pride.  Efez. 5,18.

Brez zmernosti v jedi, zlasti pa še v pijači se čistost v
nobeni starosti ne da obvarovati, posebno še v mladosti ne;
zakaj ker je v mladosti kri veči del bolj vroča, obudi tudi
le prerada nečisto poželenje; če jo pa z vinam, ali celo z
žganjem še bolj unemaš, strašin ogenj napravi. Zaslišimo
svetiga Jeronima, kar on na to pravi: Gora Etna in gora
Vezuv, ki neprenehama ogenj in plamen iz sebe mečeta, ne
gorita s tolikim plemenam, kot kri mladiga človeka, kadar
je z vinam ino s preobilno jedjo uneta. Ko bi jaz, pravi on
na dalej, komu kaj svetovati imel, in ako bi se skušnji, ki

800

jo jaz imam, verovati hotlo, bi dušo, ki hoče v gnadi božji
ostati, ino čistost obvarovati, prosil in jo zapersegel, vina
se bati, kot smertniga strupa; ono je pervo orožje hudičevo
zoper mlade ljudi. Vino v mladim človeku še enkrat veči
ogenj nečistosti uname. Vino in mladost je dvojno kurilo
sladnosti. Kjer gre vino noter, tamkej gre pamet, sramož-
ljivost vun. Pijanec pervo cvetlico, sramožljivost od samiga
Boga v svoje serce vsajeno popiplje,in je tako zadosti zgo-
din ubijavec svete čistosti.

Druga čednost, ki kakor žlahtna cvetlica vsaciga člove¬
ka, kterimu še ob pamet ne gre, zaljša, kinča in lepotiči,
je poštenje, dobro ime pri ljudeh.  Kdor je svoje dobro ime
zapravil, je veliko zapravil. Dobro ime več velja , kot ve¬
lika bogatija , Preg. 22,  i. in možka beseda se več ceni,
kot prisege ino priduševanje zapravljivca. In pijanec je svoje
poštenje zgubil, svoje dobro ime zapravil, svojo veljavo pri
ljudeh otamnil, in tako se znebil po besedah svetiga Duha
nar dražjiga blaga.

Dokler vina na mizo kliče ino z denarjem po žepu rožlja,
ima toliko prijatlov, kolikor suhih gerl. Ne manjka se široko-
ustnikov, ki ga zdaj tako spešno hvalijo, kakor urno vino

E  o gerlu teče, ki ga tako visoko povzdigujejo, kakor globo-
o vino pada; ki vejo z grešno pohvalo pobeliti njegovo ne-
čast ino dati mu prilog, de je mož,kteriga slava doni — pri
dobrovoljcih. Vprašam vas, ali tega zapravljiviga dobrovoljca
trezni ljudje ravno tako spoštujejo, kakor ga ti Bakuzovi slu¬
žabniki povzdigujejo? — Nikakor ne. Človeška sreča je okro¬
gla ino kar rada se unese temu, kteri prešerno živi, kot naš
pijanec. Njegovo premoženje gre rakovo pot; kmalo mu spod¬
leti tamkej kupčija, tukej pogodba, ktero je toliko bistro¬
umno osnoval, de bi bil svojiga soseda okanil; tamkej zgubi
pravdo, na ktere dobitev je že tolikokrat na brado pil, tukej
ga druga nesreča zadene, ki pride tako urno čez njega, ka¬
kor bi iz jasniga trešilo. Ob premoženje in poštenje ko je,
žeja njegova še le raste, in de bi si jo še kadaj z vinain
ugasil, ali z žganjem še bolj podkuril, na posodo prosi. Mu
bote vi le kaj zaupali, posodili? Jaz menim, de ne, zato,
ker je s pijančvanjem svoje poštenje pri vas zapravil, in ako
bi tudi vam kaj zastaviti hotel, menim, de bote raji treznimu
človeku iOO goldinarjev na njegovo poštenje posodili, kakor
pijancu miga samiga pri vsi njegovi zastavi.

Slišite, pijanci, če je kteri zmed vas tukaj, slišite, de
tudi v nar veči sili človeka omečili ne bote, de bi vam kaj
zaupal? — Poznam človeka, zreliga vinopivca in žganjo-
pivca, ki je s pijančevanjem svoje obilno premoženje zapravil
in to tako: Zastavljal je, se ve, pravim pijavkam dohodke

301

SVojiga zemljištva; kar je dobil, je hitro po gerlu pognal, pa
zopet nazaj dirjal k brezvestnim posodnikam, de so niu na
pridelke prihodnih let posojevali, in se tako toliko zadolžil,
de svoj živi dan na svojih njivah žel, v svojih vinogradih
tergal, na svojih travnikih kosil ne bo. Primerilo se je, de
je neka žlahtna gospodičina, njegova žlahtnica, ki jedetas
umerla, v svojim zadnjim sporočila se tudi tega zastaraniga
pijanca, ali mende veliko več njegove uboge in obilne družine
spomnila in zapustila pet sto goldinarjev. — Kakor hitro se
je razvedilo, de ima naš pijanec, sem ter tje zadolžen, to
erbšino dobiti, se oglasijo pri pravici neki dolžniki, in vza¬
mejo dve sto goldinarjev, v ostane mu jih še tri sto. Kaj me¬
nite, kaj stori z njimi? Če ga tudi žena prosi, de naj kaj
poskerbi za družino, de naj denarja da, de bo živeža na
debelo kupila, in tako se za dle časa preskerbela, je bil njen
glas le glas vpijočiga gluhim ušesam. On vzame tri sto gol¬
dinarjev, gre z njimi v kerčmo, jih izroči kerčmarju, ter
reče: de naj le da, kar je dobriga in dragiga, sej denarji so
tukej, ino ne gre spod njegove strehe do zadnjiga vinarja.
Ne popolnama tri mesce je bil tam, dokler ni zapravil in po-
žerl tri sto goldinarjev; zdaj tava okoli spit zelen, bolehen*)
in nevredin, de bi mu kdo kako milost skazal, prišel je še
več potem ob svoje poštenje, dobro ime in veljavo pri ljudeh,
ko zdaj še bolj kot nekdaj za pijancam s persti kažejo, pa
mu mende tudi nihče nič posodil ne bo.

Postavimo pa, de je že mladeneč pijanec, ki po kerč-
mah baha, s kozarci ob mizo treska, de vse gromi, ino piti
ponuja, kakor bi se denar na cesti pobiral. Vprašam vas,
si li ta potepuh poštenje in dobro ime s pijančvanjem dobiva
ali ga le zapravlja? — Jaz menim, de ga le zapravlja. Glej¬
te! pride predpust, treba gaje  oženiti, zbirajo mu zdaj to,
zdaj uno, ino kjer praša,mu spodleti, ker gotovo noben pa¬
meten oče svoje hčere pijancu v zakon ne da, pa se mende
tudi vsaka modra deklina s pijancam nerazvezljivo zavezati
brani. O gotovo je in ostane: Pijanec si perpravlja zanič-
vanje in sramoto.

V resnici obžalovanja vredne ste ve, žene, ki imate pi¬
jance za može; rad vam verjamem, de se vam večkrat serce
žalosti taja; in de jarem, ki vam ga je Bog naložil, ali ste
si ga tudi morebiti same nekdaj v mladosti po svojoglavnosti
nad vse branjenje zvedenih staršev naložile, je jako grenak.
Če ste tedaj ve žene zavoljo možev pijancov obžalovati, me¬
nim tudi nasprot, de bi vas mož tudi z vročimi solzami ne
mogel zadosti omilovati, ki imate pa pijanke za žene. Če

#)  14 dni po ti pridigi je v bolnišnici umeri.

Pisatelj.

302

je gerdo moža pijaniga vidjti, je vender pod vso permero
gerši viditi pijano ženo. Žena pijanka je svojima možu
velika jeza,  pravi modri Sirali. 26, 11.; nje zasramovanje
in ostudnost ne bo zakrita.

Pijanec nima na dalej nobene lepe lastnosti nad seboj;
med drugimi mu manjka molčljivosti.  Že Platon, modri ne-
znabog govori tako: nar ložeji voza, iz človeka resnico ino
nar globokeji skrivnost izvleči, je bokal. — In gotovo, kar
je pijanec po zvestim prijatlu zaupaniga pod prisego za-se
ohraniti, nobenimu povedati zaterdil,to mu bo vedičin človek
po podani kupici vina izpulil, in od tod pridejo tako dolgo
terpeče sovraštva med družinami, tožbe, prepiri, včasih tudi
kervavi boji. Kdo bo tedaj pijancu zaupljivo govoril? se za¬
nesel, de je mož, kterimu je upati kaj? — Nihče.

Pijanec ne ljubi čednosti pravice.  Ko bi mu bila ta
čednost kaj ljuba, pri sercu, bi pustil vsakimu svoje, bi spoz¬
nal, ako je hišni gospodar, de narprej gre družino z vsim
potrebnim oskerbeti, in ako po tej oskerbitvi še kaj ostane,
bi bilo še le to v kako manj potrebno reč obcrniti, si tudi
za potrebo kak poliček vina kupiti, ali pa ostalo shraniti. —
Tode pijanimu mladenču ni ne očetovo, ne ptuje premoženje
sveto; kar more, to od očetove hiše skrivši odterga, naj si
bo sočivje, naj si bo v zaperti skrinji shranjen denar, s po¬
narejenim ključem ti zna tudi do njega prilomiti, kakor tudi
se pridružiti sleparjem in tatovam, ki o terdi noči ulomijo v
sosedovo pohištvo, ali popotnika pričakujejo in oropajo. Pi¬
janec ti je pripraven vse storiti, kar je sveti čednosti pravici
nasprot. — Zastaran hišni oče pijanec pa vse od hiše proda
ino ne ganejo ga ne briike solze objokane žene, ne globoki
zdihleji lačnih kruha prosijočih otrok. Njegov trebuh mu je
čez vse.

Pijanec tud nima nobeniga veselja do molitve in do sve¬
tih pobožnih reči,  kleti zna pa tako, de se vse trese; sve-
tiga roženkranca ni nič kaj vajen, ga še komaj po imenu
pozna; nedelje, praznika, tega se jako veseli, pa ne de bi
molil ino k službi božji šel, temuč de mu ravno za delo pri¬
jeti treba ni, ino pa, de ga pije. Napravi, napoti se tudi on
od doma proti cerkvi, pa močnej ga vabi zeleno kazalo v
hišo kerčmarjevo, kot svitli križ verh zvonika ino čisti glas
Bogu posvečenih zvonov v cerkev, ino če tudi v njo prileze,
se mu pač na obrazu vuh, de tako težko v nji je, kakor bi
na bodečim ternju stal. Še tako kratka maša mu je predolga,
še tako izverstna pridiga mu je kvanta. Le njegovi sopijanci,
ti so mu še možje, ki za njega po dohtarsko govorijo.

Če še kako čednost na pijancu išem, na njem le vender
nobene najdel ne bom, in sej sami veste in vidite, ako kaki-

303

ga zreliga pijanca poznate, de na njem ni nič kaj taciga za¬
slediti, kar zmerniga, trezniga človeka priporoča, hvali in
povzdiguje. Kakor žival, ki pameti nima, po gojzdu dirja,
po svojih živinskih nagonih živi,ne dela razločka med mojim
in svojim, ne porajta, če za njo na preteganje kričiš, ali jo
ljubeznjivo k sebi vabiš, tako je tudi zastaran pijanec; svojo
pamet v vinu utopi in dela hujši od živine, ktera čez potre¬
bo nikdar ne je ino ne pije, pa tudi svojih nagonov drugač
ne nasituje, kakor natora kaže; prelomljuje vse božje, cer¬
kvene in deželske postave, ne dela razločka med mojim in
svojim premoženjom, se ne ozre, če ga ljubeznjivo opominaš,
ali ga resno svariš. — Pijanec je nepoboljšljiv.

Povzemimo zdaj le ob kratkim, kar smo slišali dozdaj.
Pijanec škoduje svojimu zdravju, torej svojimu telesu, ino
de si škoduje, spoznate vi sami, terdi sveti Duh na mnogih
krajih svetiga pisma, učijo vsi zdravniki ino poterdi v basni
sama smert; si škoduje na svoji duši, ktera bi mogla biti lep
vertec obsojen z duhtečimi cvetlicami, tode v duši pijancovi
nobena ne priraste, ne sramožljivost, ne poštenje, ne mol-
čljivost, ne pravica, ne pobožnost, kratko nobena ne; božjo
podobo je pijanec iz svojiga serca zbrisal ino le neumni živini
je še prišteti.

Z zbrisano podobo božjo na svoji duši, brez vsake čed¬
nosti, baram, bo li kdaj pijanrc prišel v nebeško kraljestvo?

— Bratje , piše sveti apostel Pavl I. Kor. 6, 10, nikar se
ne motite; pijanci boijiga kraljestva posedli ne bodo.  — Ce
pijanci božjiga kraljestva posedli ne bodo, kje je le njim kraj
pripravljen? Kje? — Tamo,kjer bo jok in škripanje z zobmi

— tamo, v ognju, ki vedno gori in nikdar ne ugasne— tamo,
kjer evangelski bogatin strašno žejo terpi ino prosi, de bi
revni Lazar iz Abrahamoviga naročja stopil in s kapljico vo¬
de ohladil njegov žeje spekli jezik — tamno je pijancu kraj
pripravljen. V ta ogenj pa nihče ne pride, kter je le z ma¬
limi grehi se iz sveta ločil; če je pijancu večni ogenj zakurjen,
ali si ga le sam s svojim pijančvanjem kuri, je pijanost, ve¬
lik smertin greh, ino sveta mati katoliška cerkev je postavila
požrešnost v jedi in pijači med naglavne grehe, zato, ker iz
pijanosti veliko grehov in poguba vsih lepih čednost na svet
pride. Kdor veruje, de zavoljo pijanosti v pekel prišel ne
bo, ta si bo kdaj skusil,tode prepozno. Se je mogoče,več-
nimu ognju uiti, ino Bog sam nas njega oteti, je nam poslal
pičlo vinsko letino. Zdramite se torej dobrovoljci; pite ga,
jaz ga vam popolnama ne prepovem, pa le za potrebo in še
pristavim, zdaj se upijaniti, ko je vina po malim in je jako
drago, je še veči greli; kadar imate težavne dela in bi per
čisti vodi obnemagali, kader imate botrinjo ali sedmino, kader

304

imate svatovšino ali kako drugo pošteno veselico, pite ga,
pa modro in pametno, žganja, o žganja, tega se pa varite
sebi ino svojimu prihodnjimu zarodu v prid kot smertniga stru¬
pa ino jaz vas zagotovim: bodo ljudje le po žganju segali,
kot segajo zdaj, butalov, trap po svetu manjkalo ne bo, per
50 letih bodo ljudje starci za nobeno delo, ino višeji staro¬
sti žganjopivcarn obljubiti se jaz ne prederznem. Bodite to¬
rej zmerni povsod, posebno še v pijači, skerbite svoji dru¬
žini za vsakdanji kruh, skerbite za svoje telesno zdravje in
prenovite se v duhu. Tako strezvanim in poboljšanim bo mi¬
lostljivi Oče nebeški zopet boljši letino na žitu in na vinu del,
ino k poprejšnimu blagostanju vam bo pomagal. Bote pa le
pri starim ostali, in ni moja današnja pridiga dalej prišla, kot
do vaših ušes, pijanci, dobrovoljci! sodba čez vas za ta svet
je že storjena in je ta: Kdor pojedine ljubi, bo v po¬
manjkanju; kdor nad vinam in nadmasinimi jedili veselje ima,
ne bo obogatel, za uni svet pa ta: Pijanci božjiga kraljestva
posedli ne bodo. Amen.

Ravno tam 1853.

Na nedolžnih otročičev dan.

Smert grešnikov je nar hujši.

V s.  33, 23.

ft^rečin, nad vse srečin je stan človeka, ki v gnadi
božji živi! Odet z belim oblačilam kerstne nedolžnosti, ali
čisto opran v kopeli svete pokore madeža lastniga greha, za-
vživa v svojim sercu sladki mir in osrečevavni pokoj, ki ga
hudobnež v grešnim veselju iše zastonj, in si ga z njim ku¬
piti ne more. — Ali se ima nedolžni, krepostni človek, ki se
njega življenje dobrih del šibi kot v jeseni drevje zreliga
sadja, zastran svojih čednost kaj hudiga bati — hudobnež
pa, ki greh na greh kopiči, od svojih hudobij kaj prijetniga,
veseliga pričakovati ? — Pobožnost je za vse dobra , piše
sveti apostel Pavl, ker ona ima obljubo sedanjiga in prihod-
njiga življenja.  I. Tim. 4,8. Če se ima tedaj po zagoto¬
vilu svetiga pisma pobožni človek od svoje pobožnosti v tem
in v prihodnjim življenju vsiga dobriga nadjati, ali tudi tako
hudobnež od svojih krivic? — Nikakor ne.

V dokaz tega poglejmo le kervoloka Heroda, ki na da¬
našnji dan v Betlehemu ino krog njega med nedolžnimi otro¬
čiči grozovito mesarijo napravi. Gnan od nezmerne želje svoj
sedež uterditi, in svoj zarod na taistim ohraniti, se prestra¬
ši, ko zasliši, de rojen je Judam kralj, ki bo svoje ljudstvo
rešil od njega grehov. Nasprotnika, ki bi ga kdaj s sedeža
spodriniti, pregnati utegnil, se znebiti že v zibeli, priseže v
svojim tigrastim sercu, urno razpošlje svoje rabeljne z ne¬
usmiljenim poveljem, ter jim reče: Ojstro nabrusite nože, me¬
če, sulice, dirjajte v Betlehem in v njegove pokrajine, serčno
brez vsiga strahu stopite tako dobro v mogočno poslopje, kot
v borno bajto, in kjerkoli najdete dečka spod dveh let ali

20

306

na maternih persih sesati,ali po hišici kobacati,zadavite ga,
prebodite ga, nataknite ga, razsekajte ga, umorite ga; naj
vas ne ganejo ne zdihleji, ne solze, ne krič, ne prošnje
mater, očetov; naj vas ne slepi blišeči denar, ki ga vam bo¬
gatini ponujali bodo, de bi njihovim otročičem prizanesli; le
davite, le morite, to vam zaukaže Herod, vaš kralj.

Kar je Herod v svoji jezi zaukazal, to so rabeljni z
divjo terdoserčnostjo dopernesli, de seje po Rami razlegal
krik ino jok.

Kakor tiger, kader je kri okusil, le po kervi hrepeni,
davi in mesari tolsto ovco , pa tudi popotnika napade ino le
takrat nar zadovoljniši je, kadar si kervavo žrelo liže, tako
tudi časti lakomni, pijanosti jako vdani Herod še marsikaki-
mu nedolžnimu meč v persi zasadi, in kakor tiger le takrat
zadosti poskakuje, kadar ljudi terpinči in mori.

Verh kervi nedolžnih otročičev, kterih god in praznik
dans obhajamo, je še kri naslednjih prelil, ki v zgodovini
pričajo od njegove kervoželjnosti. — Velikiga duhovna Ari-
stobula je ukazal zgrabiti in toliko dolgo pod vodo deržati,
de ga je utopil; svojo ženo Mariainno, svojiga tasta in svojo
tašo, kakor tudi tri svoje sinove je umoril. Veliko imenitnih
gospodov, 300 vojaških častnikov je zadaviti dal, in Juda
in Matatia, dva pravdoznanca, je žive sežgal. Ja še celo na
svoji smertni postelji morije željni Herod pokliče k sebi svojo
sestro Salomo ino njeniga moža Aleksandra ino jima reče:
Vem, de dan moje smerti bo Judam dan neizrekljiviga veselja,
tode jaz jim pa ga hočem pokaziti, ino le jokati in plakati
imajo na dan moje smerti. Vesta, jima z nekim divjim ve¬
seljem reče, de veliko občno spoštovanih, nar imenitniših
Judov po ječali zapertih imam; kakor hitro umerjem, pošljita
vojake v ječe, ino naj podavijo, pomorijo vse, de cela Ju¬
dovska dežela, in vsaka hiša posebej, tudi čez svojo voljo
na dan moje smerti milo joka in britko stoka. — Herod to¬
liko vneboupijočih pregreh kriv, menite, de je kaj veselja
imel od tolikanj hudobij? — Nikakor ne. Hudobijam je hu¬
dobije dodeval tako dolgo, dokler se ni pravičnimuBogu za¬
dosti zdelo, ino v zasluženo kazen za tolikanj pregreh mu
pošlje že na tem svetu strašno bolezen. Počasna merzlica,
sklenjena s hudim kašljem mu je mozeg v njegovih kosteh
posušila. Noge so mu silno otekati jele, bule se mu po ce¬
lim telesu napravile, ki so spokale in červi iz njih lezli, kar
vse je toliki smrad razganjalo, de živa duša ni mogla biti
pri njem ; verh tega volčja lakot, ki je z nobeno jedjo nasi¬
titi ni mogel, ga je mučila noč ino dan. Klel, zdajal, rotil
seje  v svojih neizrekljivih bolečinah, tudi samiga sebe bi
bil končal, ko bi mu ne bili ubranili; v obupu, med strašnim

307

preklinjevanjem je svojo černo dušo izdihnil. — Glejte ža¬
lostni konec kervoloka, ki silno velikih pregreh kriv na rav¬
nost zderkne v peklensko brezno.

Hudobnež ne v življenju, ne v smertni uri, ne v več¬
nosti od svojih pregreh sladkiga sada upati ne more.

Ne recite, če sim tudi grešnik, vender s svojimi grehi
nisim v nobeni permeri s Herodam, torej srečnejši smert,
srečnejši večnost pričakovati imam. Prijatel! ne bom te so¬
dil, kako velik grešnik si; le toliko ti povem, ako se neoma-
deževaniga ne ohraniš, in ako si se omadeževal, se nisi či¬
sto opral in resnično spokoril, se nimaš ne srečnejšiga živ¬
ljenja, ne srečnejši smerti, ne srečnejši večnosti nadjati od
Heroda. Smert- grešnikov je nar hujši , poje kraljevi prerok
David ps. 33, 22. Zakaj ? to je pa zapopadek mojiga go¬
vora in vaše dobrovoljne pazljivosti.

Speljava.

Ne mislite, ljube spokorne duše, ki se pogostama osna-
žite madežev greha, se sklenete z Jezusam v presvetim za¬
kramentu, in ste se tudi z veliko prizadevo te pobožnosti,
kakor zaupam, z obilnim pridam vdeležile; ki pred greham,
pa tudi že pred senco njegovo tako urno bežite, kakor bi
vas razkačeni tolovaj z napeto pušo sledil; ki večkrat z zbra¬
nim duham premišljujete, de vam ni stanovitniga obstanka na
todnirn svetu, ampak de vam bo treba kmalo dati njemu slo¬
vo, in svojiga serca nikdar ne vežete na trohljivo blago, lju¬
be spokorne duše , ne mislite, de jaz vas z današnjim resnob¬
nim premišljevanjem grešnikove nesrečne smerti strašim ino
plašim. O tega kratko nikar ne.

Če ravno vem, de med vsimi strašnimi rečmi nar straš-
nejši je smert (Aristotel), vender ona za vas pravične žela
nima, s kterim piči grešnika. Ona — božja dekla — se ve,
bo prišla po njegovim povelju tudi po vas, pa njeno bližanje
vas ne bo prestrašilo; z mernim sercam jo bote pozdravili,
de je prišla vas rešit mnogih nevarnost in priložnost, v njih
še kdaj Boga razžaliti; de je prišla vas rešit, toliko terplje-
nja in truda, kakor tudi bolečin, kar ste vse v Božjo voljo
vdani brez godernjanja in mermranja prenašali; de je prišla
vas rešit, iz doline solz, ino vas hoče preseliti v nebeško
domovino, kamor so bile obernjene čas vašiga življenja vse
vaše misli, vse vaše želje, vse vaše djanje in nehanje. O
za vas, spokorne in pravične duše, nima smert nič britkiga,
nič strašniga; ako vedno v gnadi božji živite, zagotovim vas,
de se je bali ne bote, še zaželjena vam bo, ker vas bo re-

20 »

308

šila tolikanj nadlog, ki tičijo na ramah Adamovih otrok od
dne njih rojstva do dne njih pokopa.

Ce je smert za vas, nedolžne, pravične spokorne duše,
napovedovavka večno terpečiga veselja, je ona za grešnika
napovedovavka neizrekljivih večno terpečih muk; če je smert
za pravičniga konec žalosti in začetek veselja, je ona za
grešnika konec veselja in začetek žalosti; če je smert za
pravičniga rešitev iz ječe in preselitev na očetov dom, je
ona za grešnika izpeljevavka iz domovine, ktero si je nasvetu
mislil in vratarica peklenske ječe.

Pod grešniki pa, kterih smert je po besedah svetiga
Duha nar hujši, zastopim jaz tiste ljudi, ki v grehu in grešni
priložnosti vedno živijo, za nobeno posvarjenje, še tako lju-
beznjivo dano ne marajo, naj že ono pride ali od skerbnih
staršev, ali gorečih pridigarjev, ali unetih spovednikov, ali
pametnih sosedov ali modrih prijatlov; pod grešniki, kterih
smert bo strašna, zastopim jaz tiste ljudi, ki se za božjo
čast nič ne zmenijo, ki raji v kerčmo kot v cerkev zahajajo,
ki veliko in neznano kolnejo, malo ali pa tudi celo nič ne po¬
molijo, ki pravijo, de priseganje, priduševanje, zakramenti-
ranje je molstvo, goijfija pošten dobiček, skopost varčnost,
milošina zapravljivost, pobožnost hinavšina ino nesramno dja-
nje čista ljubezen. Pod grešniki, kterih smert bo jako gren¬
ka, zastopim jaz na dalej tiste ljudi, ki kakor kert le po
zemlji rijejo, od veselja do veselja skačejo, in kakor evan-
gelski bogatin sami pri sebi govorijo: Duša! veliko imaš
Zlaga spravljeniga na dosti let: počivaj , jej, pij in bodi do¬
bre volje.  Luk. 1 y, d 9. ki svojiga duha nikdar na kviško ne
povzdignejo in ako se po kakim čudnim namerleju le vender
povzdiguje, ga hitro na zemljo potlačijo. Kratka pod greš¬
niki, kterih smertna ura bo obupljiva, zastopim vse taiste
ljudi, kteri, če tudi niso bili nikdar od deželske pravice za¬
sledovani, ki niso očitno ne ropali ne ubijali, so bili pa le
skrivni ubijavci in roparji časti in blaga zapušenih sirot in
udov in imajo na svoji vesti ulergan, kervavo zaslužen denar.
Za take grešnike, rečem, bo smertna ura jako huda ino si¬
cer iz dvojniga ozira, pervič: iz ozira tega, kar jih mine,
drugič: iz ozira tega: kar jih čaka.

J.  Smert grešnikov bo jako huda, pervič iz ozira tega,
kar jih mine. — Smert je ločitev duše od telesa; pa smert
ne loči samo duše od telesa, temuč je loči tudi od vsiga,kar
je ona ljubila. — Kaj pa ljubi duša grešnikova? Duša greš¬
nikova ljubi vse, samo Boga ne; in to ljubi toliko, de ima v
ljubljeni reči čez dan vse svoje misli, želje in svoje serce,
in po noči svoje sanje v nji. Grešnik lakomnež ljubi trohljivo
blago, premoženje, denar,in se mu sanja od tega; požrešnik

309

ljubi gostije, dobre volje, mastne jedi, upijavno vino, omo»
tivno žganje, in se mu sanja od tega; nesramnež ljubi mesne
slaje, razberzdane tovarše, priliznjene vlačuge, pregrešni
ples, in se mu sanja od tega; gizdav ljubi drage oblačila, po-
hujšljive nore šege, in se mu sanja od tega; je za v ljubi pri—
duševanje, kletvine, boje, in se mu sanja od tega; zavidljiv
brez keršanske ljubezni se serdi nad srečo svojiga bližnjiga
in leni skerbi le za svoje zložno življenje, in se mu sanja od
tega. Kratko vse to, kar je pravičnimu kristjanu pravi stud
in smrad, to ljubi grešnik in ljubi toliko, de ima v njem kot
v svojim zakladu svoje serce, kakor zagotovi Jezus Kristus
sam: Kjer je tvoj •zaklad, farno je tudi tvoje serce.  Mat.
6 , 21 .

In zgubiti svoj zaklad, nad kterim je nedopovedljivo ve¬
like veselje občutil, v kteriga je vse svoje upanje stavil, kte-
riga si je večkrat ogledavat bodil, na njem si oči pasel, iz
njega si trebuh redil in svoje truplo mehkužil, zgubiti rečem
svoj zaklad, bo za umirajočiga grešnika zguba nad vso per-
mero velika in žalostna. — Vsaka žalost, pazite dobro, ima
svojo korenino v ljubezni, torej je nemogoče, pravi sv. Gre¬
gor, brez žalosti zapustiti to, v čigar posestvu se je člo¬
vek veselil. Kolrkanj več ljubiš kako reč, kako osebo, toli¬
kanj več po nji žaluješ in jočeš, ako si tako nesrečen, Zgu¬
biti jo. Ker pa grešniki brez ljubčzni božje ne ljubijo dru-
ziga, kot posvetno blago in menljive slaje in vse to toliko,
de imajo tam svoje serce noč in dan, kjer je njih zaklad;
torej si kar lahko mislimo, kako veliko žalost bodo občutili
grešniki, kadar jih bo smert prišla ropat njih zaklada. — O
smert , smert! kako grenak je tvoj spomin človeku, ki svoje
premoženje v miru vživa , govori v poterdilo dozdaj rečeni-
ga modri Sirah. 41, 1.

Če je kralja Ahaba le samo nedopolnjena želja, ki jo
je po Nabotovim vinogradu imel, ko mu ga, kakor dragO de-
dino po svojih starših prepustiti ni hotel, toliko čmerniga in
žalostniga storila, de se je na posteljo zavalil, kakor obupljiv,
ino ni hotel ne govoriti, ne piti, ne jesti 3. Kralj. 21 ; kako
žalostin, obupljiv bo bogatin, ki ima svoje serče v nakopiče¬
nim denarju na smertno uro, ko bo mogel to, kar v resnici
že ima in se v njem raduje, naglo, brez odloga zapustiti?
Kako težko kaki skopuhi denar zapustijo, in se od njega ločiti
ne morejo, pa ga tudi drugim ne privošijo, pričajo marsikake
spomina vredne prigodine. — Večkrat seje  že slišalo, de
tamo je nekdo umeri in v zadnjim sporočilu je zaukazal: V
suknji me zakopajte, ino v suknji so bili denarji všiti; to pa¬
lico, ki mi je toliko let služila in mi beračiti pomagala, de-
nite mi jo, kakor zvestiga tovarša v trugo, de poleg mene

eio

strohni; in ker je truga prekratka in palica predolga, se od¬
seka, ino iz nje zdolbljine svitli zlati denar izrožlja; denite
mi to mehko blazinico, na kteri zdej moja trudna glava sloni,
je neka ženica, kakor sim predlanskim v nekih novicah bral,
pojemajoča naročevala, tudi v trugo; ino v nji so veliko de¬
narja najdli, ko so jo razparali. Neki za smert bolan skopež
na Angleškim oprašuje svojiga zdravnika, kaj le meni, ali
bo še kdaj ozdravel ali ne. Zdravnik z ramami stresa in
svojo menitev izreči se mudi; ali ker bolnik resnico zvediti
sili, mu odgovori: Kakor previdim jaz, vam ozdraveti ni. —
Kakor hitro zdravnik odide, bolnik vse svoje bankovce, ki
so veliko skupšino znesli, sežge in merno smert pričakuje.—
Čez noč se mu pa bolezen na bolje oberne, in ko ga drugi
dan zdravnik obiše, svojo menitev prekliče in z nekim serč-
nim veseljem zreče: Gospod, jaz vas zagotovim, de ozdra¬
veli bote. V obupu, kije prezgodej bankovce sežgal, po¬
pade samokres, in se ustreli.

Tako težko se je po spričevanju imenovanih prigodinj
ločiti grešniku lakomniku, skopuhu od denarja, mamona; ravno
tako težko se bo ločiti drugim grešnikam od drugih ljubljenih
reči, ktere jih s smertjo minejo. O kako težko bo reči, ino bo
reči prisiljen: Zdrava žena, zdravi mož, zdravi otroci, na
zemlji ne, le tamkej v večnosti se zopet vidimo. O kako
težko bo to zgovorii oče, ki je svojim otrokam potuho dajal;
o kako težko bo to zgovorila mati, ki jim je grehe spregle¬
dovala; o kako težko bo to zgovoriti zakonskimu možu, ki
si je v življenju prebiral, ino ženi, ki je le po drugih zijala.
O kako težko bo to reči sinovam, ki so svojim očetam klju¬
bovali ino hčeram, ki so svojim materam lagale. O kako težko
bo to reči zapeljivcam in zapeljanim, pohujšljivcam in pohuj-
šanim, dobrovoljcam ino godcam, ki so bili tarno, kjer je bilo
svetu služiti, pervi, kjer je bilo služiti Bogu, pa zadnji; —
vse mine, vse zgine, smert nam pobere kar naglo, kar smo
tolikanj ljubili.

Tobijeva žena, mladiga Tobia mati, ki je bila svojiga
pridniga sina v ptujo deželo poslala stirjat posojeni denar,
je bila v velikim strahu, ko sina ob pogovorjenim času le ni
bilo domu; hodila je vsaki dan na nek hribček si solze zbri-
savat, ino z grička se oziraje proti cesti, po kteri bi mogel
njeni sinek priti, je obsolzena zdihovala: Oh , oh , moj sin ,
moj sin ! — Pa, ijubi moji! ta materni strah za sina je bil
prazen, bil je on dobro ovarvan v društvu angela Rafaela,
in prišel je srečno veselo domu s potirjenim denarjem in —
z ženo Saro. — Ali strah pred smertjo v grešniku ne bo
prazen, kakor je bil Tobijeve matere za njeniga sina , ker
grešnik v smertni uri ne bo le v društvu angela varha, am-

311

pak tud v društvu hudobniga angela skušnjavca, kteri viditi,
de ima le še malo časa, si bo na vso moč prizadjal, ako bi
mu bila kaka dobra misel od angela varha navdihnjena, mu
jo liipama udušiti in ga v obup pripraviti. O grešniki! ako
zdaj, dokler je še čas, ne popravite, kar popraviti imate,
bote v smertni uri obupali, kakor je obupal un mIadeneč,Bo-
godar po imenu, od kteriga piše sv. Gregor papež. V smertni
uri, ko je bil ta mladeneč v obupu, je odganjal duhovne, ki
so mu dušo priporočali: poberite se, poberite se, ali ne vi¬
dite hudiča, ki me v podobi ljutiga zmaja požira, pustite, de
me požre.

O groza ino strah! ino z vami grešniki, ki dremljete in
spite v starih grešnih navadah, kaj bo? —

Kaj bo? morebiti porečete: Pogubljeni smo. O! pogu¬
bljeni še niste, dokler živite; pa de enkrat ne boste, veste,
kaj imate storiti? — Storite zdaj v življenju, kar bote v
smertni uri želeli, de bi bili storili; storite zdej dobro spoved,
dokler ste pri zdravju in čisti pameti, ne odkladajte je na
smertno uro, v smertni uri pokora delana, bo tako bolna, ka¬
kor vaše telo; odpovejte se zdej posvetnimu blagu, pregreš-
nimu veselju; raztergajte zdej tiste pohujšljive zaveze, ktere
vi, mladi, med seboj imate; odpustite, zdej drugi drugimu iz
serca in v pravim keršanskiin miru živite; popravite zdej,
kar popraviti imate, tako dobro na poškodvanim premoženju;
kakor na oglodanim poštenju svojiga soseda; kratko storite
zdej, kar bote v smertni uri želeii, de bi bili storili.

S smertjo mine vse, tako dobro pravičniga, kakor kri—
vičniga, tode vender s tem pomenljivim razločkam; de pra¬
vični s 3  ne boji, krivični se pa trese to zapustiti, kar je na
svetu nad vse ljubil. Nesrečna je smert grešnikov pervič iz
ozira tega, kar jih mine, še nesrečneji pa je drugič iz ozira
tega, kar jih čaka.

II.  Sveti opat Elia, ki je blizo 80 let v pušavi, od¬
ločen od žive duše, ki bi mu v kako dušno zadrego služiti
utegnila, v vsi ojstrosti živel, svoje meso pokoril ino živ
svetnik bil, je večkrat zamišljen v to, kar ga še čaka, od
nekiga svetiga straha prevzet sam pri sebi zdihoval rekoč:
Tri reči, ktere me še čakajo, in se jih posebno bojim so:
pervič bojim se tistiga hipa, ko se bo moja duša telesa lo¬
čila; drugič, bojim se tanke sodbe, pri kteri bo Gospod vse
moje dela preiskal, ino tretjič se bojim zaslišati sodbo, ktero
bo pravični sodnik čez me zgovoril. — Te tri reči so svetimu
spokorniku toliko pred očmi migljale, de jih svoj živi dan po¬
zabil ni, temuč vedno jih premišljeval, in s tem premišljeva¬
njem se ovarval vsaciga greha.

313

v  Česar se je sveti spokornik Elia vedno bal, tega se
grešnik v življenju, pri zdravju ne boji, ker nikdar na to ne
pomisli; tode ko ga bodo smertne težave obdale, ko bo stal
na pragu med čašam in meti večnostjo v tistim osodnim hipu
z mertvaško svečo v rokah, takrat ga bo zaskerbelo in se
bo jako bal zastran tega, kar ga čaka; nekoliko se bo bal
zastran svojiga trupla, ki gaje  v življenju pital, redil in
mehkužil, mu vse privolil in preskerbel, kar je poželelo, in
ga zdej zapustiti mora; še več se bo pa bal zdaj stopiti pred
sodnika in dati odgovor od svojiga življenja, ker po smerti
bo sodba , piše sv. apostel Pavl Heb. 9, 27.;  in ta sodba bo
čez grešnika deržana, pravijo sveti očetje, ravno tam, kjer
je umeri, ino Jezus ne bo nikogar k tej sodbi namesto sebe
poslal, ampak bo sam v osebi prišel. Per ti sodbi bo Jezus
grešnika sodil čez vse, kar je mislil, želel, govoril, storil,
zamudil ali opustil; per ti sodbi bo njegov angel varil pri¬
čal, kar bo hudič tožil, ter si dušo za se zgovarjal, in to
tožbo bo hudič tožnik zastavljal na kerstne obljube, pravi
sv. Avguštin.

Mislimo si tedaj grešnika, ki je ravno zdej umeri, vsi-
ga osramoteniga, strahu trepetajočiga pred sodnikam Jezu¬
som stati in zaslišimo, kako ga bo hudič tožil. Poslušajte
zdej, de ne bote enkrat prepozno spoznali in rekli, nismo
vedili, kaj nas čaka. Hudič bo pričel:

Ko si bil keršen, v družbo kristjanov dovzet, si bil
vprašan: Se odpoveš svetu, vsimu njegovimu djanju in na¬
puhu? se odpoveš hudiču? In ti si po svojih botrih odgovo¬
ril: Se odpovem. Odpovedal si se, pa glej! kako si spolnil
svoje obljube? — Kako si se odpovedal svetu, ki nisi dru-
giga počenjal, kot to, kar je svet hotel? ki si posnemal vso
njegovo gizdost, vse njegove šege, vse njegove nečimurno-
sti? — Kako si se odpovedal mesu, ki si ga toliko mehkužil,
mu nobene ne odrekel, ki si ga ob petkih in zapovedanih po¬
stih z mešam pital, ga tolikanj prevzetno , pohujšljivo oblačil,
mu toliko nesramnosti privolil? — Tvoje požrešnosti, tvoje
pijanosti, tvoje nesramnosti so priča, une kerčme, une ple-
siša, une izbe, une postelje, une senožeti, uni vinogradi,
uni skednji, uni hlevi, une meje, une ognjiša, vsak kamen
ti zamore to pričati. Kričal bo kamen iz zidu , govori pre¬
rok Habakuk 2.  — A'i li res, bo ropotal tožnik hudič, ni li
res, de tvoje truplo, ki se še smertni pot iz njega cedi in
tukej v postelji poravnano leži, ti je služilo okušati mesne
slaje? tvoje oči, ni li res, de so ti služile zijati po drugim
spolu? tvoje ušesa, ni li res, de si jih nar raji nastavljal in
z njimi poslušal nesramne govore? tvoj jezik, ni li res, de
je nar raj klafal? tvoje roke, ni li res, de si z njimi poče-

njal in uganjal, kar ziniti se sramujem? — Se li vse to pravi
odpovedati mesu in hudimu poželjenju?

Pri svetim kerstu si se odpovedal hudiču. — Pa kako
si se mu odpovedal, bo tožil na dalej hudič, ker si vsako moje
navdajanje in povelje urno ubogal in mi služil, de sim se le
veseliti mogel? Glej! če sim ti velel: Zmašuj se, goljfaj,
kradi, slepari, daj pičlo mero ino vago, nisi le vsiga storil?

— Ko sim želel, de bi se tamkej una dva zakonska vjedala,
de bi se tamo v uni soseski ogenj sovraštva unel, nisi le ti
ogorka zdražbe nesel tje? — Ko si po sejmi hodila, sim ti
navdihoval, kupi si, kupi si uno pisano, tigrasto, tulasto ob¬
leko , daj si jo narediti po uni pohujšljivi šegi pri uni šiva-
rici, ki se je v mestu vsiga spačenja o ti in tudi drugi za¬
devi izučila, oblači se razgoljeno, opleti si lasje na to vižo,
boš dopadla, nisi le ubogala? Sim ti rekel: vstani, vzdigni
se, luna sveti, pojdi na lov nedolžnosti, me nisi li ubogal,
včasih še blato gazil, ino se še s tem proti drugim bahal?

— Kjer sim podkuril nesramen govor, nisi bil ti nar zgovor-
niši? — Kjer sim zbiral pijance, plesavce, igravce, kvarto¬
pirce, nisi bil ti nar pervi in vojvoda njih? — Kjer sim per-
pravljal nespodobnost v cerkvi, nisi bii ti s svojimi nesram¬
nimi pogledi, z požmigovanjem in žlobodranjem nar brezbož¬
nimi? O ne le v vsim si me ubogal, kar sim ti navdihoval;
temuč tudi dobro si mi služil, ker si pohujšanje širil s svoji¬
mi spodtikljivimi zgledi, s svojim gerlam, ker si nesramne
pesmi učil in pel, s svojimi rokami, s kterimi si jih spisaval
in drugim dajal, s svojimi nogami, s kterimi si jih okrog no¬
sil. Ker si tolikokrat svetoval greh, si mi veliko naslednikov
pridobil; o zahvalim se ti, bo rekel hudič, ti si mi bil dober
pomagavec, moj brat na zemlji, hudič v človeški podobi,

— Se li vse to pravi, meni odpovedati, razsodi ti, o pra¬
vični sodnik, se bo zdej obernil na Jezusa.

Morebiti ni li vse do zadnje pičice res, česar te tožim,
si v stanu le eno samo utajiti? — Tukaj so bukve, v kterih
so popisani vsi tvoji grehi; beri in prepričaj se, de ti jih ni-
sim perpisal, ampak vse sim vestno zaznamval. Glej! tukaj
na ti poli so zapisani tvoji grehi, ktere si dopernesel tamkej
v uni drušini, v uni hiši, že veš, kjer si zapeljeval in zgo-
varjal, ta greh jaz na-se vzamem; poglej, pripisal sim ga
tebi, pa tudi uni, ki je bila toliko neumna ti kaj taciga ver¬
jeti; — na ti poli so popisani tvoji grehi, ktere si doperne¬
sel, na unim božjim potu, na unim shodu, na unim plesu,—
sej veš, de si rekel, de ne bil bi šel na shod v drugo so¬
sesko, ko bi tamkej raja, tudi meni veselja napravili ne bili

— in si jih storil s svojimi očmi, s kterimi si zastopno go¬
voril; s svojimi ušesi, s kterimi si pohujšanje poslušal, s

314

svojim jezikam, s kterim si ga širil; s svojimi rokami, s kte-
rimi si nesramnosti počenjal; o! ni li to resnica?

Ozri se semkej, tukej so zaznamvane vse tvoje nesram¬
nosti, poglej, koliko jih je, toliko od tvojih otročjih let, to¬
liko, ko si odrašen mladeneč bil; toliko, ko si se za možitev
pripravljala; toliko od tvojiga zakonskiga, toliko od tvojiga
udovskiga stanu; vsili skupej, toliko jih je le, soštel sim jih
na tanko. — Tukej na ti poli so začerkane tvoja pijanost,
tvoja zelena jeza, tvoja bleda nevošljivost, tvoja skerčena
skopost; — tukej na ti poli, poglej dobro, kako velika rajda
je, tukej je popisana vsa tvoja kletvin ja, tvoje priduševanje,
tvoje zakramentiranje, že veš, kje si se priduševal in ne¬
znano rotil; tamo v uni kerčmi, pri bokalu, pri kvarti; tamo
na unim sejmu, ki ste se za par volov pogodovali; tamo na
njivi, kjer ste orali, tamo na cesti, po kteri si vozaril, tamo
pod unim hribam, kjer si navkreber perprego vozil, (ali ka¬
kor pravite forajt bil), tamo si me še z drugimi tavžent hu¬
diči na pomoč klical; o nobena tvojih kletvin j mi ni ušla ne,
kakor hitro si jih zgovarjal, tako naglo sim jih tudi jaz po-
pisaval. — Tukej so popisane vse tvoje nespodobne misli in
pregrešne želje, v kterih si se veselil in v nje privolil; tukej
je vse tvoje pohujšljivo govorjenje, opravljanje, mermranje
kakor tudi tvoje druge nerodnosti, od kterih na spovedi po-
prašan nisi vedil števila povedati; o za to število pa jaz kar
dobro vem, glej! tako veliko je, bo terdil tožnik hudič. —
Glej! na ti poli imam tvoje grehe, ktere si na spovedi iz strahu
za odvezo zamolčal, to pa une, kterih okolišine si zmanjše¬
val. — Glej! tukej so grehi popisani, ktere si iz zadolžene
nevednosti dopernesel, in tukej te, ktere si iz gole hudobije
storil, in tudi imam zaznamvane grehe, glej, beri jih, ktere
so drugi zavoljo tebe storili. Poglej! taji, če moreš, pred
sodnikam, ki vse ve.

Grešnik! bo tožil na dalej hudič, kako boš rekel, de si
v življenju za Jezusam hodil, posnemal njegove čednosti in
mikavne zglede? Glej! Jezus je bil sama ponižnost, ti gola
prevzetija in ošabnost; — on sama poterpežljivost, ti zgol
nevošljivost in sovraštvo; — on samo usmiljenje, ti terdo
serce kakor kamen. Tako pravi sv. Avguštin, bo sklenil hu¬
dič svojo tožbo čez grešnika, ter rekel: Pravico hočem imeti,
o sodnik! ta duša je moja, odreči mi je ne moreš. Glej! se
bo obernil hudič k sodniku, glej, o Jezus! jaz nisim storil
več, kot en sam greh, in še tega le v mislih, in komaj sim
ga storil, že si me zavergel, v hudobniga angela spremenil,
in ta duša jih je storila brez števila ne le v mislih , ampak
tudi v djanju, več kot ima las na glavi; ali ne bo tedaj pra-

315

vična sodba tvoja, če mi jo prisodiš, ki v kazen za tolikanj
pregreh je vredna hujšiga pekla od mene?

O koliki strah bo to za grešnika, ki ga bo pri sodbi tožil
hudič! Gotovo se bo takrat nad njim to spolnilo, kar Job
govori: Nadloaa bo njeaa ustrašila , in britkost qa bo ob¬
dala.  Job. 15 , 24.

Kaj bo grešnik po ti sodbi osranioten na to odgovoril?
Ali se bo mogel iz te stiske izviti, se kako zgovoriti, kak
greh zakriti? — O hudobnež, bo poprijel besedo hudič, mol¬
či, ne zgovarjaj se; zadosti si se zgovarjal na svetu pred
spovedniki, pred svojimi predpostavljenimi; zadosti si pred sve-
tam zakrival svoje pregrehe s hinavšino, z lažmi, s temno nočjo ;
o! tukaj se ne boš zgovarjal, ne boš pokril nobeniga grehov
svojih, ne boš utajil nobeniga pred Bogam, ki vse vidi in vse ve.

No, ker vidim, de bi se rad zgovarjal, bo rekel hudič,
se pa zgovarjaj, te bom poslušal, in ako resnico govoriš, ti
bom perterdil. — Boš morebiti rekel, sim bil slabiga spomina,
jako pozabljiv, ali pa, de nisi bil zadosti podučen, de bi
bil vedil čednost od greha ločiti? — Počasi, te bo per tem
lažnjivim zgovoru zavernil hudič, praviš: Sim bil slabiga spo¬
mina, jako pozabljiv, pa vender nisi mogel nikdar uniga sov¬
raštva pozabiti, in jeza se ti je tolikokrat v sercu unela, in
želč ti zavrela, kolikorkrat si svojiga nasprotnika ugledal; pra¬
viš, nisim bil zadost podučen; pa zakaj nisi hodil pridniši k
pridigam ino h keršanskimu nauku, de bi bil podučen, de bi
bil zvedil, kaj imaš storiti, kaj opustiti, kako živeti? So pač
namestniki tega tvojiga sodnika, vsako nedeljo, vsak zapo¬
vedan praznik svoj glas vzdigovali, vabili, klicali k pokori,
zakaj si ti te nauke opušal,ali pa zakaj si med pridigo dre¬
mal, spal, vse druge reči mislil, zakaj nisi zvesto poslušal?
Ta odgovor je prazin, imaš drugiga, bolj veljavniga?

Se boš morebiti zdej zgovarjal, ter rekel: de nisi imel
časa? In hudič: Kaj ti nisi imel časa, ti, ki si tolikokrat po¬
staval, zdej tu, zdej tam po hišah posedal, opravljal in zdraž-
be delal? — Ti, deklina, nisi imela časa, ki si cele ure brez
vsiga dela per oknu zijala, pred zerkalam stala in se vertila,
ter po krilu ozirala, kake gube dela, popravljala zdej na
vratni ruti, zdej pisani svilni trak, v sročeji zanjke prevezo¬
vala, zdej z rokami po licu, zdaj po glavi gladila in dopa-
dajenja in veselja, ki si ga sama nad sabo imela, poskako¬
vala? — Ti, mladeneč, kaj ti nisi imel časa? ki si cele noči
voglaril, vse skednje steknil, se po oknih obešal, nepokoj
po vasi delal in ljudem ponočni počitek kratil? — Ti, mati,
ti nisi imela časa. ki si tolikokrat z botrami, s sosedami kva¬
sila ino v taki objedljivi drušini od perviga dekleta do zad¬
nje pokvečene ženice s svojim strupenim jezikam vse obrala?

316

— Ti, oče, nisi imel časa, ki si k dnevu še dober del noči
pridjal, de si pri bokalu z dobrovoljci pil in kvartal? —- O
plitev je zgovor, de časa nisi imel; za vse ti ga je bilo do¬
volj, le za Boga, za dušo, za večnost ti ga je zmanjkovalo.

— Se boš morebiti še na dalje zgovarjal in rekel: de si bil
slab, preveč k slabimu nagnjen in še v nevarnih priložnostih?

— In hudič te bo zavernil, so imeli svetniki drugo, boljši
natoro, kakor ti? niso bili tudi oni iz kervi in mesa, kakor
ti? niso bili tudi oni v grešnih priložnostih, kakor ti? pa
vedi, oni so svoje meso krotili, in se postili, iz grešne pri¬
ložnosti so bežaii; zakaj si li ti svoje meso mehkužil,ga to¬
liko pital, redil in v priložnosti se deržal, ktero zapustiti te
je spovednik ijubeznjivo nagovarjajte za božjo voljo prosil,
kakor tudi te resno svaril? — Že vidim, bo sklenil hudič, de
tvoji zgovori ne veljajo nič. Gospod, se bo obernil k Jezusu,
prisodi mi to dušo!

Ker bodo vsi tvoji zgovori prazni in overženi. se boš
morebiti na zadnje še štulil s svojimi dobrimi deli? — Ja
molil si včasi, bo rekel hudič, kak roženkranc, šeptal kak
Oče naš, pa ne s sercam; si slišal kako mašo, pa ves raz¬
tresen; si se spovedoval, pa le poverhama, brez obžalova¬
nja in terdniga sklepa, tvoje spovedi so bile le božji rop,
kakor tudi obhajila. Si vergel včasi kak krajcar beraču, mu
košček kruha pomolil, periše moke podal, mu skledico žita
v vrečo stresel, kako drugo dobroto skazal sosedu, pa le iz
posvetne hvale, iz baharije in dobičkarije. Si obiskal kaki-
ga bolnika, pa tudi kako jezik čez druge stegoval. Vse tvoje
dobre dela so bile mertve, dela brez zasluženja za večno
zveličanje. Vse tvoje 'pravice so , govori prerok Izaia , ka¬
kor platno ene o mesečnim, času.  Iza. 64, 6.

Toliko hudobij kriva in prepričana je ta duša, z nobenim
veljavnim zgovoram , z nobenim čisto dobrim delam, bo po¬
vzel hudi tožnik, se boš morebiti še premišljeval, o sodnik!
mi jo v last dati, de jo ponesem tje, kjer je vsim hudodel-
nikam kraj perpravljen na vekomaj?

Grešnik po hudičevi sodbi osramoten, prepričan po ne-
overgljivim dokazu njegovim, kakor tudi svoje razdražene
pekoče vesti, se bo obupljivo oziral in zagledal na strani stati
sebi zvestiga tovarša v življenju, svojiga angela varha ino
pri zagledu njega mu zadnja iskrica upanja zabliši, de ga bo
on iz nar veči stiske rešil. Pa ko se z očmi vjameta, že
tudi ta iskrica upanja v grešniku ugasne. Tudi angel varli
ga zdaj ni perpravljen zagovarjati, ampak le tožil ga  bo, in
mu očital, kako je v življenju vso njegovo skerb za njega
zametal. Rekel mu bo: Kako te hočem zdaj zagovarjati, pred
pazserdenim sodnikam besedo za te govoriti, ker si zametal

817

moje razsvetljenje, gnade in opominovanje? — ker si bil vse-
lej gluh, naj sim ti dobro svetoval, naj sim ti hudo odsveto¬
val, ker sim mogel priča biti vsili tvojih ostudnih pregreh?
Povej! ali sim mogel veči skerb za-te imeti, kakor sim jo
imel? Glej! kader si bil v bližnji grešni priložnosti, ti nisim
li navdihoval, de v nji padel boš, ako se v nji deržiš in je
urno ne zapustiš? — si jo li zapustil? Sim ti pač večkrat
rekel, de svoj strupeni, pohujšljivi jezik je treba krotiti —
si ga li krotil? Sim ti pač večkrat v ušesa šeptal, de tvoje
za božjo čast leno, za pregrešno veselje pa toliko uneto živ¬
ljenje ni življenje kristjana, ampak nevernika, neznaboga —
si ga li spremenil ? V grehih zakopan ko si bil, od Boga od
daljen, sim ti prigovarjal: Poverni se k Bogu — si se li po-
vernil? Še zdaj v smertni uri sim te pripravljal, serčno gre-
vingo obuditi, se zateči v usmiljenje božje — si me li po¬
slušal? Kakor si bil gluh v življenju, tako tudi v smertni uri,
ino vedi, de to je nar terši gluhota, kader človek pri zdravih uše¬
sih slišati noče , tebe gluhiga, nehvaležniga zdaj braniti, zago¬
varjati ne morem. Ki me nisi hotel poslušati kakor varha, po¬
slušaj me zdaj kakor tožnika. Gospod! tudi jaz, njegov angel
varh, poterdim vse do zadnje pičice, česar ga je hudič tožil.
Vzdigni se tedaj, o gospod, razsodi svojo reč, spomni se za-
sromovanja, kteriga ti je neumni vsak dan delal. ps. 73, 22.

Bo osramotivno, bo jako grenko za grešnika poslušati
tožbo hudičevo in spričevanje angela varha, bo vender nar
strašnejši za njega še le zaslišati obsodbo, ktero bo sodnik
Jezus Kristus, sam čez njega zgovoril, ino ta, ktera menite
de bo ? — nobena druga, kot una evangelska : Poberi se od me¬
ne, ti prekleti, v večni ogenj, kije  pripravljen hudiču, in
njegovim naslednikom.  Mat. 25,  41.

Hudič vesel, de mu je sodnik dušo prisodil, za ktero
se je tolikanj poganjal, jo bo popadel, ino se z.njo zakadil
v brezno , iz kteriga nobene rešitve ni.

Glej grešnik! to te čaka; stori, kar hočeš, pobegni v
nar skrivniši kotiček, kteriga si le misliti zamoreš, temu uiti,
pred tem skriti se ne zamoreš; in iz ozira tega, kar te ča¬
ka, bo gotovo tvoja smert nar hujši.

Vam, ki ste se v tih dneh, ko se je ta posebna pobož¬
nost v ti cerkvi opravljala, odkritoserčno, z veliko notranjo
žalostjo svojih grehov obtožili, ino Jezusa v presvetim Za¬
kramentu v svoje serce sprejeli, vam, bogoljubne duše, z velikim
veseljem rečem, ako bote še vedno v gnadi božji živeli, de
smertna ura za vas ne bo strašna, ne iz ozira tega, kar vas
mine , ne iz ozira tega, kar vas čaka; hudičeve tožbe pri sodbi bo
vaš angel varh overgel, ker ste ga vselej rade ubogale, kar vam
je navdihoval, in sodnik bo milostljivo sodbo čez vas zgovoril.

318

Vam pa, ki se lepih pobožnost, ki se morebiti v pričo
vas opravljajo, ne vdeležite, kar bi kaj lahko storili, kar
storiti, vas tudi vaša vest opominja, ki jo vam vaš zvesti
angel varil budi; — vam, ki pobožnost, če tudi ne na rav¬
nost z besedo, pa vender v sercu zasmehujete, kakor bi bilo
dobro večkrat k spovedi hoditi le za trapaste ljudi; — vam,
ki toliko lepih priložnost, ko jih vam sam večni Bog ponuja,
zamudite, ino v starih grešnih navadah smerčite; — vam, ki
se zanašate, na smertno uro dobro spoved storiti, vse za¬
kramente umirajočih prejeti, in tako hudiču v hipu bežati,
kterimu ste čas svojiga življenja pridno služili — vam resno
rečem: Ne kljubujte Bogu, ne zametujte njegovih gnad, ne
odkladajte na jutro, kar dans storiti zamorete,ker vam jutro
časa zmanjkati utegne; in ako ga vam tudi toliko na smertno
uro ne zmanjka, de bi v naglici ene poverilne spovedi storiti
ne zamogli, ja, če ga tudi toliko imeli bote, de vam bo še
mašnik Jezusovo Telo, zadnjo popotnico prinesel, in poma-
zilil s poslednjim Oljem vaše zaljubljene oči, vaše občutljive
nosnice, vaše pohujšljive ustnice, vaše nesramne ušesa, va¬
še nečiste roke, vaše poželjivo ledje in vaše grešne noge,
in bote po mnenju okoli stoječih srečno smert storili, previ-
deni z vsim, kar sveta mati katoliška cerkev umirajočim pri—
pravljeniga ima; vse to, rečem, ni zadost verjetno znamnje,
de umirajoči, ki je zdaj sklenil, je srečno sklenil, in je pri¬
družen izvoljenim božjim.

V  dokaz tega, poslušajte vsi, vi grešniki, v potrebin,
vi spokorniki, pav zdraviven strah strašno žalostno prigod-
bo, ktero nam ne le verjetni starodavni zgodopisniki *) pri¬
povedujejo, ampak tudi še dandanašnji slavno znani cerkveni
govorniki*#) nje očitno opomnijo ravno v taisti deželi, kjer
se je ona leta 1082  na božje posebno pripušenje prigodila,
ki nam očividno priča, kako nevredin je pri marsikakih, ki
pred svetam za poštene može veljajo, prejem svetih zakra¬
mentov v zadnji uri. Poslušajte:

Bil je v Parizu, v glavnim mestu Francoske dežele, na
ondotnim vseučilišu, nek učen mož, doktor, za smert bolan,
ki je z vsimi zakramenti umirajočih previden, po menitvi vsili
vpričnih srečno smert storil. Ko ga zakopati imajo, ga pri¬
nesejo v stolno cerkev matere Božje, in bilje za njim oprav¬
ljajo. Se ve, de dvomiti ni, de je veliko ljudi rajniga občno
spoštovaniga doktorja k pogrebu spremljevalo, ino pri mert-
vaških molitvah vpričnih bilo. Ko so prišli v duhovnih mo¬
litvah na besede Jobove ino jih duhoven na glas bere: Od-

I fasti delta ehiesa nelle vite de’ Santi. Vol. X. pag. 162. Milano 1829.

L abbd Duquesnay. La Tribune sacree, echo du monde catholipe. Pariš

6e Annee, lle livraison. Octobre 1851 pag. 634.

319

govori mi , koliko krivic ino grehov imam nad seboj  Job. 13,
23; pri tih besedah se truga, v kteri merlič zabit leži, na-
naglama s hrušem odpre, merlič zravna in spregovori z mi¬
lim glasam: Pri pravični sodbi božji sim zatožen,  ino zgrudi
se v trugo nazaj. Strah in groza toliko velika, kolikor veli¬
ka se misliti more, spreleti tako dobro duhovne, kakor verne
v cerkvi zbrane. Duhovni se posvetujejo, kaj jim je storiti:
za rajniga še dalje moliti, ali jenjati z molitvami. Poprašat
gredo škofa, kaj jim je storiti. Škof jim odgovori: Ker je
pokojni le rekel, pri pravični sodbi sim zatožen, in ker mi
vsi tudi enkrat na sodbo priti imamo, to še ni gotovo znam-
nje, de bi za njega, kakor za pogubljeniga moliti ne smeli.
Jutro pričnite molitve od konca. Drugi dan pričnejo bilje z
noviga, in toliko ljudi, ki so zvedili od včerajsniga prigodka,
v cerkev pervre, de je bila glava pri glavi.

Ko zopet pridejo v molitvah na besede Jobove: Odgo¬
vori mi, koliko krnic ino grehov imam nad seboj , se zopet
po trugi giblje, merlič zravna in na glas zakriči: Po pravični
sodbi Božji sitn sojen , in pade v trugo nazaj. — Ker škofu
zopet naznanijo, kar se je dans permerilo, ino mu tudi ta
odgovor toliko ne velja, de bi za njega moliti ne smeli, za¬
ukaže , de naj še tretji dan bilje z noviga pričnejo. In ko
tretji dan pri nagnječeni cerkvi v mertvaških molitvah na Jo¬
bove besede pridejo: Odgovori mi, koliko krivic ino grehov
imam nad seboj, se  še enkrat merlič iz truge povzdigne, ino
z nar strašnejšim obupnim glasam izreče: Po pravični sodbi
božji sim pogubljen.  Molitve nehajo, in nihče ne pomoli za
njega več.

Strah in trepet , ki se popisati ino izreči ne da, je pre¬
šinil vse; zastarani, oterpnjeni grešniki, ki se leta in leta
svetim zakramentain bližali niso, so vse šli, viditi to strašno
prigodbo; pojdite tudi vi v se, ki je sicer niste vidili, pa
ste si jo vender praviti slišali; pojdite v se, dokler je še čas,
dokler Jezus milostljivo vabi in ljubeznjivo kliče k pokori.
Ne recite: Veselo živeti , pa srečno umreti, se pravi hudiču
rajtengo podreti.

Ta vaš sladki up vam popolnama podere povedana pri—
godba. — Zdej v življenju popravite, kar popraviti imate;
zdej storite, kar bote v smertni uri želeli, de bi bili storili.
Usmilite se, usmilite se svoje uboge duše, sej imate le edino
ino samo; sej veste, de, če to zgubite, nobene menje zanjo
dati ne morete; usmilite se je; poskerbite, de jo zadosti za-
rano peklenskimu satanu odtergate , in jo zročite svojimu zve-
stimu angelu varhu , de jo vedno pod svojimi perutmi hrani, in
jo enkrat srečno sprejmi v svete nebesa. Amen.


.

Stran.

Kazalo.

V praznik oznanjenja devici materi Marii na Kostanjevici

1848.

Cešena si Maria .3

V praznik sv. Roka v Gorici 1852.

Kaj nas uči sv. Rok? kako ga imamo 'posnemati?  12

Na velikonočno nedeljo pri sv. Petru blizo Gorice 1851.

Od hude vesti ,, U  ..28

Na noviga leta dan v Gradini 1850.

Kamo gremo ?  ;S> svojim truglam v grob , s svojo

dušo v večnost .40

Pri sv. Križu verh Kumskiga v praznik Kristusoviga vne¬
bohoda 1850.

lit eri so našli popolnama odpustek, ki se v

tej cerkvi za dobili zamore?  . . . .51

Pri sv. Križu blizo Ajdovšine na dan Porciunkule 1851.

Od grešne priložnosti .65

Ravno tamo na nedolžnih otročičev dan 1848.

Od pohujšanja  .......  78

V Višnji Gori na Dolenskim, ko so častiti P. Hugo Novljan

novo mašo peli 1849.

Tjakaj se morajo duhovni častiti ? ... 92

V praznik sv. Jožefa na Kostanjevici 1848,

Od keršanske pravice  . . . * . ,107

Stran.

V Sent Vidu nad Ipavo o priložnosti blagoslovljenja sv.

križeviga pota 1852.

Kako sv. križev pot obiskati, de njemu do¬
deljene odpustke zadobimo?  .... 120

V god sv. Jožefa na Kostanjevici 1853.

Nadloge niso pravo hudo , in o mi ne tolikanj

pravični , de bi jih ne zaslužili .  . .140

V praznik čistiga spočetja device Marie na Kostanjevici

1844.

žlahtni sad čistosti se kaže na truplu ino na

duši  . • • • . . , . .155

Pri sv. Križu blizo Ajdovšine v praznik sv. Štefana 1852.

Zakaj se imamo tudi skrivnih grehov varovati ? 1 6  6

V god nedolžnih otročičev ravno tam 1852.

Kaj so starši otrokam za njih truplo , kaj za

njih dušo storiti dolžni? .178

V Šent Mavru blizo Gorice v praznik sv. Valentina 1851.

Iz življenja svetiga Valentina primerjeno iz¬
peljani nauki  ..m

V sv. Križu blizo Ajdovšine na božični dan pri pričetju

40 ur terpeče pobožnosti izpostavljeniga presvetiga
Rešnjiga Telesa 1848.

Od pogoj , ktere dopolniti imamo , de popol-

nama odpustek zadobimo  .... 202

V god in praznik presladkiga imena Jezusa v Gradini 1851.

Mogočnost ino svetost presladkiga imena Jezusa  215

V sv. Križu blizo Ajdovšine na dan Porciunkule 1848.

Od povračljiviga grešnika .226

V spodnjim Cerovim v Berdih na velikonočno nedeljo 1848.

Naše vstajenje mora biti resnično ino stanovitno  240

V sv. Križu blizo Ajdovšine na dan Porciunkule 1853.

Bog neskončniga števila grehov ne odpuša, pa

tudi nebrojniga števila gnad ne pošilja. .  251

Stran,

Pri sv. Petru blizo Gorice pri postavljanju noviga križevima
pota 1853.

Zakaj sv. križev pot tako malo duhovniga prida
obrodi?  .

V god oznanjenja devici materi Marii na Kostanjevici 1847.

Od Mariine -zvestobe .

Pri sv. Križu blizo Ajdovšine o priložnosti že večkrat
omenjene slovesnosti 1853.

Pijanost škoduje človeku na duši in na telesu. .

Ravno tam na dan nedolžnih otročičev 1853.

Smeri grešnika je naj hujši glede na to, kar
ga mine, in kar ga čaka.

265

282

293

• 305

Poprava tiskarskih pomoti

Stran

1

.