$ffl$** Natisov 15.000. "m
mvil« . mla-
„§tajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-•tro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt lela razmerno; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po
6 vin. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je
vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za >/. strani K 16, za »/, strani K 8, za >/j, strani K 4, za •/«• strani K 2, za '/,, strani Ki. — Pri večkratnem oznanilu ss cena primerno zniža
Štev. 49.
V Ptuju v nedeljo dne 8. decembra 1907.
VIII. letnik.
rodju
je
Hujskač v spovednici.
Clovckn zaspane sapa, ko opazuje divjo gonjo tistih brezvestnih farjev, ki so že davno pravico do imena „dnhovnik* izgubili. Eno ali drago velja: Ali je temelj sveti katoliški in edino .zveličavni veri iskati v naukih ljubezni, ki jih čitamo v evangeliju, — ali pa je tako-zvana vera gotovim ljudem le sredstvo za njih temne namene! In vsaka kretnja, vsak korak, ki ga stori klerikalizem, nam dokazuje zadnjo! Mi smo se učili vere povsem drugače nego klerikalci! Mi razumemo Kristove nauke čisto drugače, nego podivjani klerikalci! Naši res krščanski veri je temelj sveti evangelij! Ali laži-veri klerikalnih bogotajcev je temelj — klerikalni politični program. Klerikalci ne vprašajo, kaj je učil Kristus, — oni se ravnajo le po naukih demsgrg čnega dunajskega župana Luegerja! Klerikalci ne vprašajo, kaj je krščansko, — oni v boga jo edino nankom enega kaplana Korošca, enega ožlindranega Sušteršiča ali emga monsignora Podgo.cs. Njih vera je klerikalni politični program...
Vae vietis! Gorje ti, od tvojih lastnih zagovornikov onečaščeni veri! Ali ako je res nad zvezdami večni Bg, ki je vsegamogočen in ki vidi vse, potem bede sodil v prvi vrsti one ljudi, ki ga imajo vedno na jeziku, ki pa so v pravem pomenu besede služabniki hudičevi.
Zakaj se tako razburjamo? Vi vsi, ki imate še malo resnične vere v prsih, ki ne sodite po naukih klerikalizma, ki ljubite po vzoru svojega Bega, kateri je vsled sveje ljubezni izkrvavel na križu, — vi vsi, ki niste nahujskani in podivjani od politične kaplanokratije, — poslušajte to-le povestico:
Dva mlada človeka sta imela te dni namen, da le poročita. Okrepčalo ju je v tem namenu dejstvo, da imata že otroka. Podvrgla sta se vsem šegam katoliške cerkve in pretekli četrtek zutraj sta šla v cerkev, da opravita spoved ter obhajilo. Nevesta poklekne k spovednici ter prične
Bvojo molitev. In kaj se zgodi ? Mladenič, ki je sedel v spovednici in ki se imenuje duhovnik, je pričel nevesto z grdimi, surovimi, lažnivim: besedami odgovarjati od ženina, jo psovati, zmerjati, ji groziti in pretiti. Namesto da bi iz katoliškega stališča bil vesel, da se poročijo mladi stanši, imel je predrznost, pred obličjem večnega Boga imenovati otroka ..sramoto". Ta človek, ki trdi svetohlinsko, da je namestnik Božji, je zahteval od neveste slovesno obljubo, da ne bode več BŠtajerca* čitala . . .
To se ni zgodilo pred 200 leti! To se ni zgodilo pri misijonarjih v srednji Afriki! To se ni zgodilo duševno neizobraženi, zagorski nevesti! — To se je zgodilo dne 28. novembra 1907 v mestni farni cerkvi v Ptuju! Nevesta je bila sedanja ženanašega urednika, gospa Štefanija Linhart, — spovednik pa je bil mestni kaplan Koprivšek.
Ali je čudno, da človeku kri zavre ? Ko bi ta kaplanček, kateremu se pozna na hlačah še prah črne šole, izpregovoril svoje nesramne psovke zunaj cerkve, bi bil zaprt. V cerkvi seveda ima fant vb« pravice tam je »Božji namestnik", čeprav se mora večni Bog jokati nad takimi namestniki !
Nevesta se fantovih groženj seveda ni vstrašila. Povedala mu je to, kar mu gre, v tako krepkih besedah, da mu bodo donele še leta v ušesih. Kaj je ta fant doslej na svetu dobrega storil ? Kaj ve, kako se otroka preživi ? Kaj ve o materini ljubezni, on, ki se upa zasaditi pošteni materi nož v srce in žaliti njenega edinega otroka?! Urednik Linhart in njegova soproga sta šla drugi dan v Hajdino in sta opravila tam pred poštenim duhovnikom svojo spoved. Danes sta poročena in tudi fant Koprivšek je dobil naznanilo o njuni poroki...
In zdaj h koncu! Ako se upa takšni mlečo-zobni .dnhovnik' v mestu uredniku .Štajerca" leta 1907 tako infamijo napraviti, — kaj bi si upal šele zunaj na deželi, kjer je kmet izročen najhujšemu izkoriščanju politikujočega farštva ? Urednik Linhart in njegova žena se smejata grožnji tega gospodeka, — ali zunaj
na deželi ? Knez in škof lavantinski, kaj delajo tvoji služabniki ? Kako teptajo vero v blato ! Ali jih ne vidiš, vrhovni pastir ?
Koprivšek bode pomnil svoj nastop, to mu garantiramo. Za nas vse pa je ta slnftaj novi povod, da očistimo Božji hram od umazane politike. Vsakdo ve zdaj, da je boj proti slabim duhovnikom obenem boj za svete bisere naše vere! V tem svetem boju nam pomagaj Bog!
-•38 15»/,
199 17»/,
1-76
173 23»/,
176 2*7.
Politični pregled.
Draginja narašča z vsakim dnevom. Le
nekaj številk naj omenimo. Koštalo je in košta :
leta 1902 leta 1907 zvišana cena
1 kila moke 0—1 K —-33 50 kil premoga „ 1-74
1 kila govejega mesa „ 1'51
1 „ telečjega mesa „ 1-41
1 „ svinjskega mesa „ l-42 itd. itd. Pri temu je pa omeniti, da so živinske cene padle. Draginje vzrok niso kmetje, marveč visoki kapitalistični oderuhi !
Adijo — Latscherl Cesar je odslovil dosedanjega deželnobrambenegaministrapl. Latscherja. Kakor znano, je državna zbornica to zahtevala, ker je smatrala moža odgovornega za nečuvano trpinčenje vojakov. Naslednik mu je pl. Georgi. Upamo, da bode novi minister npešteval, da je vojak človek in ne — živina.
Poljske komedije. Kakor znano je nekdaj v enem kraljevstvu združeno poljsko ljudstvo danes razškropljeno v 3 državah. In poljsko-panslavistični hujskači rujejo zdaj proti vsem 3 državam. Na Nemškem so zlasti katoliški duhovniki vprizorili pravi punt, pravo, gonjo proti nemški šoli in pridigovali upor ter nasilje. Ker pa na Nemškem niso tako neumni, da bi pustili farštvu vsako hujskanje, napravila je vlada energične korake. In zato se jezijo — v naši Galiciji. V Lembergu in drugih galiških mestih so se vrših hudi izgredi, sežgalo bo je sliko nemškega cesarja in nadlegovalo nemškega poslanika.
Kadar gore potujejo ...
Povest od sovraStva in ljubezni. 'tUJU Spisal Kari Bienenstein.
a . (4. nadaljevanje.)
Ko je Rozika končala, bila sta nekaj časa tiha.
I Toni je naslonil glavo v roke in zrl v tiho noč. Šele ko
ra*T mu je Rozika pogladila roko in ga vprašala: »Ali si hud,
:i ha Toni?<, vzdihnil je in rekel: »Kaj vse ljubezen stori«.
5g. Zopet nekaj časa je bilo tiho; potem pa je stisnil
____. I Toni Roziko živahno v roke, jo vroče poljubil in ji
strastno govoril: »Ljubezen je naredila sovraštvo, ljubezen bode zopet vse popravila. Kaj-ne da, Rozika? Mi ne odnehava preje !«
Mesto odgovora čutil je Toni vroči, dolgi poljub na svojih ustnicah in mokro obličje dekleta je počivalo na njegovem.
»Zakaj pa jokaš, Rozika?« •— »Od sreče, Toni, kajti zdaj šele vem, kako me ljubiš«. — »O ti srček I« Skozi gozd je pihljala tiha, gorka sapa. V vejevju smrek so se lesketale krsnice;nebo je bilo milo kakor žamet in zvezde so se žarele v očesih zaljubljenih, ki so zrli v mirni sreči proti nebu.
»Toni, zdaj pa moram iti«, je končno Rozika rekla in vstala. »Hvala ti iz vsega srca, da si prišel. Ti ne veš, kako srečno si me napravil'
Še enkrat sta se objela, še enkrat so se njune ustnice vroče dotaknile in potem je korakal Toni proti domu. Šel je skozi gozd, da bi Zagorjana ne srečal. In to je bilo dobro, kajti Zagorjana so napravili v gostilni nezaupljivega. Illadnik je kakor po navadi par četrtink preveč pil; v takem stanju je vedno prepire dela). Pozabil je na obljubo, ki jo je dal Požurniku in zaklical k
Zagorjanovi mizi: »Ali si bil danes v cerkvi?«----»Jaz?
Ne, zakaj tudi?« — »ŠkodaI Tvoja Rozika je zopet krasno pela in Požurnikov Toni zna imenitno gosle igrati«. — Zagorjan je le nekaj zamrmral. — »Kdo bi si mislil, da bi eden od Požurnikovih-in ena od Zagor-janovih tako dobro skupaj spadala?« — V Hladnikovem glasu je ležalo nekaj neprijetnega, tako da je stopila Zagorjanu takoj kri v glavo. Ali premagal se je in odgovoril mirno: »Ako so note dobre, potem že gre«,— >Oj to ne«, smejal se je Hladnik, »šoštar ob potoku ima tudi svoje note, ali njegov klarinet le ne paše k drugim.« — »Kaj hočeš s tem reči?« je zdaj Zagorjan ojstro vprašal. — »Kaj hočem reči? Moj Bog, nič. Mislim, da bi ne bil čudež, ako bi Rozika in Toni tudi skupaj spadala«. — Zagorjan je skočil po konci in stopil pred Hladnika: »Ali kaj veš, Hladnik?« — Ta je gledal s pijanimi očmi na njega; resni, grozeči njegov obraz ga je malo streznil in spomnil se je obljube, ki jo je dal Požurniku. Zato je rekel: »Vem? Jaz nič ne vem,
Menil sem to samo. Moj Bog, nesreča bi to tudi ne bila«.— »Misliš? Jaz pa pravim, da bi to nesreča bila«l — »No, no, kaj bi se tako hitro vznemiril«, je tolaži. Hladnik. — V tem hipu je stopil učitelj s prijaznim pozdravom v sobo. Brez da bi odgovoril, je stopil Zagorjan k njemu. »Dobro, gospod učitelj, da pridete, mi bo-dete takoj nekaj povedali.« — »In to bi bilo ?« je učitelj začudeno vprašal, ker je opazil jezo Zagorjanovo. — »No, Hladnik govori tako, kako da bi bilo med mojo Roziko in Požurnikovim fantom nekaj ljubezni«. — Učitelj se je vstrašil. »Hladnik I Drugega ne znaš, kakor ljudi hujskati, kaj ne? Jaz se mučim, da imamo pošteno petje v cerkvi, ti pa delaš nemir. Sramuj se!« — »Saj nisem nič rekel; Zagorjan ne razume nobene šale«, se je branil Hladnik. — »Tu ni šala na mestu«, je odgovoril učitelj; »ako govorita Toni in Rozika par besed in ako gresta košček poti skupaj do mesta, kjer vodi steza proti Požurniku, zato pač noben pametni človek ne more govoriti o ljubezni. To vse se godi vendar ob belem dnevu in cela vas vidi to. Menda se govori tudi že o meni, ker sem šel parkrat z Roziko«.
Tako je učitelj Zagorjana pomiril ter ga pripravil, da je ostal še eno urico v krčmi. Ali malo nezaupanja je ostalo pri kmetu; hotel je odslej Roziko opazovati. Učitelj pa je Tonija posvaril in tako ni mogel Zagorjan ničesar najdeti. Niti v sanjah bi se ne mislil, da sta se-
Naš edino pravi „Štajerčevi"kmetski koledar se že dobi. T vsaki hiši naj bode naš koledar.
O ti poljgko-judoTBkc-žganjarBko junaštvo! Tisti žlahčiči, ki so izbrali za ministra policijskega nasilneža Abrahamovicza, ki so zanemarili doma svoje lastno Ijndstvo t žganju in ga potem pc-atrelili, — ti žlahčiči so zdaj »patriotje". Pasji bič za take patriote!
izkoriščanje! člani dražbe za železno industrijo v Pragi so sklenili za preteklo leto dividendo za 42'/»"/o- To se pravi: vsak član te fabriške družbe dobi za vsakih vloženih 100 kron 42 K 50 h dobička! To je pač tako grozno izkoriščanje, da se mora človek kar za glavo prijeti! Ako hoče kmet za svoje pridelke le 5% dobička napraviti, že vpijejo da je največji oderuh. Tu pa napravijo postopači 42V«% dobička. Železna industrija je zavarovana z visokimi eolninami proti inozemski konkurenci. Za kmeta pa «e hoče meje odpreti, da bi — čimpreje poginil!
Buri zmagujejo, sicer ne več s puško, temveč z glasovnico v roki. Pred kratkem bo bo vršile volitve za zakonodajski zastop. Buri in stranka Angležev so si stali nasproti, ali prvi so na celi črti zmagali. M. dr. bo bili izvoljeni tudi »lavni generali Burger in Dewet.
Ha Portugalskem stojijo pred resnimi dogodki. Vzrok tiči v nezmožni politiki na kraljevem dvoru. Dne 21. nov. se je razpočila v eni glavnih cest bomba, ki je bila namenjena za kraljevo gledališče. Dve osebi sta bili ubiti. Zaprlo se je večje število ljudi. Tujci odhajajo, kajti V8e pričakuje izbruh revolucije.
Kmetje iz Dobja pri Planini, pozor!
Zakaj ne vprizori občinski predstojnik volitev? l'A meseca je že čez čas in vendar ne stori predstojnik Pintar ničesar, da bi se volitev izvršila. Gospod Pinter, ali se bojite, da bi Vas nezadovoljno ljudstvo iz občinskega stolca pomedlo?
Zakaj ni volitve? Ali hočete morda počakati, da vprizeri črnosuknež Vurkelc preje m i sij on? Ali potem te vprašamo, ti izkoriščani kmet, kaj je cerkev? Kaj je cerkev, ako se jo rabi in izrablja edino v politične namene ljudskih oderuhov?Kaj je z volitvami? Prebivalci ne marajo več čakati, ker hočejo vreči nadvlado črnuhov in uresničiti dobro gospodarstvo. Oblast, na noge! Z nepostavnimi sredstvi ne bode nikdo ljudstvo za bvojo pravico osleparil.
Torej še enkrat: kmetje, pozor!!
Dopisi.
Poličane. (O »koštrun-birtu"). Kakor je naš .Stajerc* že poročal, ae je vršila pred okrajno sodnijo v Stav. Bistrici dne 20. novembra ka-zenika obravnava proti Francetu Gajšek, po domače „koštrun-birtu". Ta Bvzorni" katoličan je bil obtožen po § 380 vojaške kazenske postave, po § 11 zakona glede živinskih kug, po §§ 487, 489, 491, 493 kazenskega zakona. — Ob VilO. uri pričelo se je sodnijsko poslopje polniti in je ostalo do večera polno. Povabljenih je bilo 29 prič. Po prečitanju obtožnice rekel
je Bkoštrun-birt", da je popolnoma nedolžen. Mislil je namreč, da bodejo priča njegovo črno dušo umile. Sodnik ga je zamanj opozarjal, naj govori resnico. On je tajil. Poleg tega je skušal orožniku g. Klančniku Škodovati z grdim obrekovanjem, češ da zanemarja ta svojo dolžnost. Vse laži proti orožniku so se izjalovile. Tako je naznanil Gajšek orožnika, ker ta ni za vsakim psom tekel; bal se je menda psov, da bi ne zavohali njegove .ekstra" klobasice. O „ko5trun-birt", kako si padel! Na konci razprave se je govorilo o bratovski ljubezni, ki jo je izkazal Bkoštrun"-birt na romarskih obhodih. Taka pobožna romanja porabil je ta ,nadkristjan' za napolnjenje svojih nikdar polnih žepov. S kako nesramnostjo je hotel gkostrun'-birt posestnika Rumeža ob vse spraviti! S kako lahko dušo je naznanil nekega Mlakarja zaradi žaljenja Veličanstva! Vsa obravnava je pokazala pravo črno dušo klerikalcev. Vohun, denuncijant, zločinec, goljuf in tercijal, rse to mora biti pravi klerikalec. Brez časti in poštenja, brez značaja, brez zadnjega sledu morale mora biti pravi „kristiJ8n!" Brez iskrice resničnega krščanstva mora biti pravi klerikalec! —Tako je bilo s „koštrun-birtom"! Ko so vse priče njegovo slabost pokazale, izpre-govoril je sodnik sodbo. Gajšek je bil obsojen na 6 tednov zapora, 200 kron denarne globe, odškodnino za 9120 kron in plačilo vseh precejšnih troškov. — Soobtožena zaradi žaljenja in obrekovanja je bila tudi po svojemu čednemu očetu zapeljana hčerka Ana Gajšek. Bila je obsojena na 100 kron globe odnosno 10 dni zapora. Tako je s to obsodbo stari grešnik „koštrun-birt" razkrinkan. Koliko l|udi s pokvarjenim zdravjem ima ta človek na vesti! Marsikdo ga bode proklinjal pač celo življenje. Za nas pa je slučaj Gajšeka značilen za klerikalce. „Koštrun-birt" je bil pravi, tipični klerikalec! On nam je dokaz, da je klerikalna stranka — stranka moralne propalosti in ničvrednoBti!
Podova pri Racah. Blagovolite, gospod urednik, sprejeti tudi iz Podove nekaj zanimivega. Tukaj imamo tri goBpode klerikalce, kateri se zelo dobro razumejo. Prvi je Tinek, drugi Tanek, tretji pa Vinčok. Tonek, ki je kot prejšni predstojnik dobil leta 188?. dvesto kron in leta 1891 enoto deset kron od visokega deželnega odbora podpore za nakup požamobrambovskega orodja, je vložil to svoto v posojilnico. Za Tonetom je postal Tinek rihtar. Tinek in Tonek sta se po domače zmenila in tako je ta denar zginil iz posojilnice. Minuli mesec je pa zaradi tega pri sodniji Tinetu in Tonetu huda pela. Zato jima je priskočil Vinko na pomoč, kateri jo je stuhtal, da se kazni izogne, ako se škoda pred obravnavo poravna. Blage duše! Tine in Tone sta morala tedaj pred preiskovalnim sodnikom plačati sedajnemu predstojniku Arnej Paumanu takoj na roko 810 K in še 279 K obresti. Živijo! — Tonek, Tinek in Vinček pa nimajo samo pri plačilih smolo, ampak tudi pri volitvah. Po strastni agitaciji bo jim je posrečilo. da bo prilezli v novi odbor. Pa kaj se zgodi ? Neki nemirnež — Bog mu daj vse dobro — je vložil zaradi velike napake, ki jo je naredil Vinko, ugovor. Ker je bil ugovor jako utemeljen, bodemo še enkrat volili, pa ne Vinka, Tineta in Toneta, ampak — boljše!
Iz Šmartina pri Slov. Gradcu. Sprejeli s sledeči popravek, ki ga iz prijaznosti objavimo. 1.) Ni res, da bi bil jaz kedaj na prižuci nespametno govoril, d« brezverni in liberalni ljudje
nimajo sreče.....rada strela v tako hišo vdari
„res pa je, da sem govoril in bodem, da Bog večkrat grešnikom srečo da, pa tudi večkrat na tem svetu kaznuje. 2.) „Ni res, da bi me bil kdo v vprašal v Sftjetni duh. službi — alj — sme otroka h kratic poslati in bi se zadri: „jaz ne bom krstil"... „res pa je, da sem jaz ob časa, ko je ona ženska prišla iz zapora in porodila, bil odsotem v Varaždinskih toplicah in o tem nič nevem". — Svedoči naj Vam g. trgovec Pungaršek v Slov. Gradcu. Spoštovanjem Ivan Lenart, nadžupnik.
Iz Št. Petra nad Medv. selom. Vozil sem se te dni po Rogaški Železnici. V Mestinju je vstopilo nekaj žensk. Kmala se je razvil med njimi živahen pogovor. Zlasti so ae tebe lotile, dragi „Štajerc". Ena se oglasi in pravi: BE „Štajerc" pa vendar ni tako slab list, saj so ga v nedeljo gospod župnik čitali na prižnici". Torej dragi „Štajerc", jako naprednješ, da te celo župniki vporabljajo na prižnici! So vendar na enkrat spoznali dobro vsebini „Štajerca". Le tako naprej —! Druga je pripovedovala o Kopinše-kovem Konradu. Fant je žalosten, ker se je v izobraževalnem društvu tako slabo izučil, da bo moral iti kašo pihati cele tri tedne. ni poznal", se je izgovarjal. Torej Gomilšek, učite jih dobro paragrafov! Tudi župana ste malo naučili, ker je tako slabo izšla tožba zoper gospodično. Klančkega Frančeka ni dobro ubogati. Star je že, pa se mu rado sanja in gospod župnik mu pa pomaga sanjati. Sedaj se pa jezi, ko se mu niso sanje posrečile in grozi gospodični, da jo bo že spravil. Nauči se prej paragrafov šolskega zakona in potem govori, da ne boš kje potem tako žalosten, kot Konrad. Gospodična stoji trdno v St. Petru in bo stala, dokler ne bo sama dala slovo sedanjemu poklicu. Torej gospod Gomilšek, le bolje šolate svoje učence, da se ne bodo potem izgovarjali, da niso vedeli za ta ali oni paragraf. Ti Klančki FranČek pa bodi miren in obnašaj se tako, kakor se šolskemu ogledu pristoja, če ne ti pa .drugič še več povemo. Imamo še mnogo tvarine, a za danes ti prizaueaemo, ker upamo, da Be poboljšaš. Spravljaj domače stvari v red in drži so pregovora : „Najprej pometaj pred svojim pragom, potem pred drugim.'■ Saj smeti imaš doma obilo,
baharije pa tudi--------.
Sv. Barbara v Halozah. Resnico Vam moram poračati, g. urednik. Vso delovanje našega g. župnika Vogrinc kaže, da bode vreden naslednik, rajnega Murkoviča. Ta je šel za svojo kuharico več kakor uro daleč v ovinku, ali sedanji g. župnik ni boljši. Kuharica je odredila brez njegovega dovoljenja dvema teaarjoma, da moreta leseni štor v kuhinji zravnati, na katerem je mogoče še rajni g. Raič dal meso sekati; pri tem delu je naletel župnik, da je tudi bil štedilnik in kuhnja rudeče barvana; rudeč* barva farje bode v oči kakor purana; radi tega je naredil tak vrišč, da je morala kuharica vsa solzna v Zavrč oditi, ne vemo, ali po potrdilo crk. klučarjev, ali kaj drnzega. Potem se je vršila inštalacija, nazaj k sv. Barbari po deka-
dela Toni in Rozika odslej vedno v gozdu, kadar je bil on v krčmi.
III.
Visoko zgoraj, skoraj ob strmih stenah Samske-gore, ležale so paše Požurnika in Zagorjana. Ločila jih je skalnata, razdrapana stena, podobna zmajovem hrbtu. Pot do paš je bila do te stene obema kmetoma skupna. Pričela je izven vasi Rdečigozd, peljala poleg potoka polagoma navzgor v visoki gozd; potem je stopila pot iz gozda na skalnato planjavo, na kateri je raslo grmovje in so cvetele zagorske cvetljice. Semtertja se je opazilo tudi še ostanke gorskih smrek, ki so končale v poletnih nevihtah ter zimskem mrazu. Kakor kača se je vila potem pot po planjavi in čez teraso, ob kateri je grozil skoraj dvajset metrov globoki prepad. Od tega mesta naprej se je pot delila. Na desni strani se je prišlo do Zagorjanove paše, na levi do one Požurnika.
Letošnjo leto ni bilo posebno dobro. Poleti je pre. več deževalo; vročih par dni pa ni zamoglo preprečiti, da je jesen hitro prihajala. Čutilo se je, da ne bode treba dolgo čakati na zimo, posebno na pašah. Stari pastir Baštelj je rekel vsako jutro: »Letos bodemo gnali živino že sredi septembra v dolino«.
Noči so bile že občutljivo hladne, trava že rumenkasta in goveda jo je le še malo žrla ter je nezadovoljno mukala.
In nekega jutra je bila zima tu. Ko je stopil Baštelj iz koče, da bi se pri studencu za silo umil, ležala je čez celo planino bela odeja in nebo je bilo sivo kot svinec. Goveda je stala tesno skupaj in mukala tako žalostno, kot da bi hotela Baštlju kaj očitati.
»Hudiča«, je ta mrmral, »to je pa le prekmalu. To znorelo vreme. Ali naj gremo letos že začetkom septembra domu?« — Neka krava je zatulila. Baštelj se je ozrl in vprašal: »Kaj hočeš?« Krava se je zopet oglasila. »Ja, ja, je že dobrp, seka«, jo je pastir tolažil, »vem, kaj hočeš povedati. Seveda gremo domu. Ali en dan še po-čakajmo. Ako jutri ne bode bolje, potem gremo v Božjem imenu«.
Kozji pastirček je bil istega mnenja in tako sta pričakovala, kaj bode prinesel drugi dan. Ali že na večer sta opazila, da je paša potekla Ko je prihajal mrak, pričel je sneg padati in to vedno bolj hitro; prisiljena sta bila, da spravita živino v hlev. Torej jutri v dolino I
Že na vse zgodaj je ostal Baštelj in naložil svoje posode v koša, katera bi imela s fantom na hrbtu nositi Potem je šel v hlev in navezal šeki veliki zvon okoli vratu; pogledal je, ako je kozji pastir tudi res ogenj v peči ogasnil in potem so odhajali v dolino. Otožno je korakala živina skozi sneg in fant je imel dosti opraviti, da jo je v vrsti obdržal. Ko so prišli do skale, kjer sta se združila pota, prišla je ravnokar od druge strani Za-
gorjanova živina, katero je vodil oče Zagorjan sam. Živina se je zmešala in kmet je zavpil: »Vraga, ali ni nikogar pri živini?« Zmešnjava je postajala vedno večja, posebno ker je Zagorjan vpil in po živini tolkel. Končno je neki mladi Požurnikovi bik prestrašen ušel in vrgel neko Zagorjanovo telico v prepad; telica si je zlomila noge in ležala v smrtnih mukah na tleh.
Divje je Zagorjan proklinjal in vpil: »Telica bode draga, to vam povem. Vi ste krivi, ker ne znate živine voditi. Ko bi eden naprej korakal, bi ne bilo nesreče.« — Baštelj je postal zdaj tudi jezen in je zavpil: »Nesreča bi se ne zgodila, ko bi ti tako blazno ne udrihal po živini. Ali ti si se hotel na živini maščevati, ker sovražiš Požurnika. Niti vinarja ne dobiš, ker si sam kriv«.
V prepiru se je živina pomirila in šla v redu proti dolini. Možje pa so vpili in grozili. »Jaz ne odneham, makari ako gre stvar do cesarja; telica mora biti plačana«, je kričal Zagorjan. Baštelj pa je istotako odgovoril: »Niti počenega groša ne dobiš. Ko bi ti ne bil tako po živini, bi se nesreča ne zgodila, ti pol znoreli divjak«. — »Kdo je pol znoreli divjak?« je vprašal Zagorjan in skočil proti Baštelju. Ali ta je dvignil svojo težko, z železom obkovano palico in dejal: »Le poskusi«. Končno je rekel Zagorjanov pastir: »Pojdi, kmet, glejva, da spraviva živino domu; vse drugo narediš pri sodniji«. (N»prej prihodnjič.)
Naš koledar košta 60, s poštnino 70 vin. Kdor kupi 1 koledar, naj pošlje denar naprej.
ovej kuharici; mislite Bi veselje, ko sta se
pet ta dva videla. Radovedni smo farani, od
koga bodejo novi cerk. klučarji vpeljani, mogoče
od obeh farških kuhar c, ker že ima dekanova
uharica tako močno razburjene duhove pomiriti. Novo izvoljeni crk. klučarji, bo bili največji ljubljenci provizorja Gomilšeka, in največji nasprotniki sedanjega župnika; bomo videli kako bode ta družba delovala za cerkvene koristi. Dne 10. XI. je iz prižnice obdeloval tudi slabe časopise, pa se ni izrazil katere, mogoče je
ishl na .Gospodarja", in ,,Dom", ter .,Šmir". Opazovali bodemo njegovo delovanje še nadalje, ter Vam poročali več prihodnjič. Opazovalec.
Dobje pri Planini, Vurkelc vpraša v lažnjivem Gospodarja, kaj to pomeni, če pravi D»rniač, kdor ima Pulkota rad naj podpiše. Mi pa vprašamo Vurkelca, kaj pa to pomeni, če Malika reče: „Kdor našega gosp dušnega pastirja raz-žali, tisti mene razžali." Kaj pa to pomeni, če vedo ljudje povedati, da je župnik z njo ponoči špancical in zlate zvezde prešteval. Kaj pa to pomeni, če da Vurkelc tistega siromaka, ki mn je vso bero na hrbtu skupaj znosil, s palicami premlatiti in z vodo politi. In ko je na Škapn-lirsko ta siromak se pritoževal zunaj, da je lačen, med tem ko ao se farji v župniščn mastili in zalivali z vinom, pa mu župnik ni dal še koščeka kruha, ampak štirikrat ga je z vso močjo za uho vsekal. Kaj le neki to pomeni, lakomni Vurkelc? Kaj pa to pomeni, če skuša Vnrkelc vero s plehastim škropilnikom v glavo zabijati. Vera ni v glavi, vera mora biti v srcu. Taka vera, iz ktere pa rastejo na glavi bunke, pa ni krščanska. Kaj pa to pomeni, če odstavite deklino, ki je bila prednica Marijine družbe samo zato,, ker njen oče ni hotel na smrtni postelji svojega premoženja v Vašo spodaj razparano mavho vreči. — Šola Vam ni prvo, to vemo ; pa ko bi za ta denar bili postavili farške svinjake, pa bi vam bilo prav. Pa za občinski odbor pridno agitirate ; zato ste pa tako dolgo odlagali z novo volitvo, da ste dobili v adventnem čaBU ljudi v spovednico, da jih bodete plahtah" in farbali na črno. Ali pa se je morebiti prijel županski stolec Tomažu na hlače, da se ga ne more znebiti ? če ljudje nečejo sprevideti, da je bil Vurkelc pri občinskem odboru le na veliko škodo občini, da je iz ljudi izprešal lepe tisočake, potem jim ni pomagati, če še imajo kak krajcar, pa naj le spet Vurkelca in njegove podrepnike volijo, potem jim bo kmalu bolj lahko. Stara resnica je, da imajo ljudje zmiraj tak odbor kakor si ga zaslužijo. Srojo posojilnico bi že rad župnik hvalil. Sirota! Mi pa povemo, da je župnik spet grdo lagal. Zakaj pa ni povedal koliko so že ljudem izposodili ? Bomo pa mi povedali. Eden sam je vzel iz farške posojilnice denar, pa ga že toliko griva, kolikor ima las na glavi. Pravi, da mu je Vurkelc od 100 gl. odtegnil 12 gold, na pol leta. Že to je krivica, če se obresti naprej odtegujejo. Župnik torej nima posojilnico ampak odiralnico. Katerega koža srbi, pa jo naj v farof nese. Resnicoljubni Dobjani.
Gospodinska šola v Ptuju.
Na naš oklic glede ustanovitve kuharske in gospodinske šole v Ptuju smo dobili že razna naznanila. Omenimo, da se vršijo ti tečaji v prvi vrsti za kmetske in krčma rs ke hčerke, ki so nad 16 let stare. Namen šoli je, izobraziti dekleta v najvažnejšem gospo-dinskem delu, to je v prvi vrsti v kuhanju, pranju, šivanju, pospravljanju itd.
Šola se otvori dne 1. januarja 1. 1908. Občina mesta Ptuj je okrajnemu zastopu pripustila prostore na starem rotovžu, kjer se bode napravilo spalno sobo in gospodinske prostore.
Vodstvo te gospodinske šole je prevzela gospodična Johana H e r š i č, sestra pokojnega ptujskega prosta Heršiča.; Poleg tega bodeta dajali poduk 1 kuharica in 1 šivilja.
Učni načrt je sledeči: Ob 6. uri zutraj ostanejo dekleta, si kuhajo zajutrk in pospravijo ■obe. Potem grejo 1 do 2 ure ali v cerkev ali pa na sprehod in to skupno pod nadzorstvom. Ko pridejo nazaj, prične kuhanje kosila; vse pripravljene jedi porabijo dekleta same; kar bodejo skuhale, bodejo tudi jedle. Popoldne pospravijo zopet sobe. Potem prične poduk t
Naš koledar ob
šivanju. Obenem se bode podučevalo glade n j e (peglanje) in pranje. Na večer bodejo zopet vse gojenke večerjo pripravile. Poleti bode tudi vrtnarski poduk.
Kdor želi, da bi njegova hčerka postala dobra gospodinja ali krčmarica', naj ne zamudi te prilike. Pogoji za sprejem so sledeči: Na meBec treba plačati 10 gold, in sicer 5 kron takoj, 15 kron pa pri vstopu. Katera je res prerevna, da bi zamogla to plačati, tej se bode pristojbina mižala. Poleg tega je treba, da prinese vsako dekle nekaj žmavca, putra, bučnega olja, krompirja, fižola, jajc in perutnine Beboj. Vse druge potrebščine kakor postlje, kuhinjsko orodje, noatrace itd, so že preskrbljene.
Kdor hoče svojo hčerko v to prepotrebno šolo poslati, naj to nemudoma naznani. Pridna dekleta bodejo v enem mesecu tečaj izgotovila. Naznanila sprejemajo: G. Jos. Ornig, župan v Ptuju (v pekariji), uredništvo „ Štajerca*, pisarna okrajnega zastopa.
Ponavljamo še enkrat: Pošiljajte svoje hčerke v to šolo!
Novice.
Naš kmetski koledar v 2. natisu se pridno razpošilja. Kdor še ni naročen, naj to stori, čimpreje je mogoče. Koledar košta 60 vinarjev, s poštnino pa 70 vinarjev. Kdor kupi le 1 komad, naj denar raje naprej pošlje, kajti poštno povzetje je zelo drago. Kdor proda 10 koledarjev, dobi 1 zastonj. — Prosimo tiste, ki so se že pred meseci ali tedni naročili, ki pa so koledar že na drug način dobili, da nam to naznanijo. Kajti drugače Be koledar odpošlje in poštnina je ven vržena. — Nasprotniki se bahajo z svojim „kmetskim" kalendrom, ki bo ga izdali celjski dohtarji. Hočejo nam s tem škodovati. Pa se le motijo! Prva naklada našega kmetskega koledarja je bila že naprej razprodana in tudi druga gre hitro. Somišljeniki! V vsaki napredni hiši mora biti nas kmetski koledar!
podpor, katere je izposloval vrli napredni poslanec Markhl. Klerikalni hujskači sicer lažejo, da je to delo kaplana Korošca. Ali lahko je dokazati, da Korošec ni niti ušivega vinarja pridobil. Slatinska občina je bila prva, katera je poročala poslancu g. Markhln o grozoviti toči in ta poslanec je prišel tudi takoj po poročilu, da si ogleda prizadete kraje. Peljal se je potem na-Duuaj iu potrkal na ministerske duri ter zahteval podporo za rogaški okraj. Korošec pa, ki je izvoljen v tem okraju, je menda za pečjo spal. IzpoBlovalo se je res nekaj podpore, žalibog, da je bila nepravilno razdeljena. Ako bi bile podpore po resničnih razmerah pravilno razdeljene, bi pač marsikatera mati lahko svojim otročičem čevlje kupila, ko teče deca zdaj v hladnem jutru z raztrganim obutalom v šolo. Razdelitev denarja je bila v tem okraju otročja in osebna do skrajnosti. V slatinski okolici je župan neki g. Kuž-nar, strastni pristaš kmetskega pisača Vinkota Žurman. Njega zadene krivda zaradi nepravilne razdelitve podpor, kajti streljal je kozle, da se je kar kadilo. G. majorja v pokoju Pušnika je vpisal 70 K podpore, pri katerih je gosp. major sploh gor plačal. Ko je izvedel, da dobi podporo, bil je zelo ožaljen in je začel vbogim denarje deliti. Ko pa je dobil od glavarstva izkaznico, gleda in gleda in vidi, da se je šlo za posestnika Franceta Pušnik in ne za majorja. O kozli, ki jih straljate Žurmanovci! Omenimo naj tudi g. Smole v Tržiču tik sv. Križa, ki je hudi nasprotnik našega lista. Ta je mislil: moram gledati, da sem prvi na listku! In zapisal si je 80 kronic, na druge vboge je pa čisto pozabil, posebno na tiste, ki se mu zdejo preveč napredni, pa čeprav so desetkrat potrebnejši nego on. Res, čudni so nekateri očetje na občinskih stolih, čudni in — sebični. Vsled takega postopanja se je ljudstvo zbralo na shodu. Sklicatelj shoda je bil g. Vidgaj, ki je povabil vrlega našega g. Drofeniga, kmeta iz Kačjegadola. Le-ta je v eno in pol ure trajajočem govoru označil vse krivice, ki so se godile pri razdelitvi podpor. Raztolmačil je potem ljudstvu potrebo državne zavarovalne proti ujmam. Govor je bil temeljit in pameten. Ob V« 12. uri je zaključil posestnik Ogrisek shod in ljudstvo se je v miru razšlo. Shod je bil velepomemben in gre sklicateljem vsa hvala. Ljudstvo pa iz-previda z vsakim dnevem bolj, kaj mu ,,pomagajo" črni pristaši kaplana Korošca ter oni pisarja Žurmana. Zato — proč z njimi!
Štrajk na učiteljišču v Mariboru traja nadalje. Zdaj se hoče dijake z brezobzirno silo upogniti. Mesto da bi se klerikalnega učitelja Majcena z mokro cunjo tja nagnalo, kamor spada, hoče Be raje bodočnost cele vrste dijakov pokvariti. To je pač škandal, ki vpije v nebo! Dokazano je, da je Majcen nezmožen učitelj, da ima grdo obnašanje, da ima znanstvene pojme kakor kak ribniški rešetar, da je surov kakor vsakdanji gosti mestnih žganjaren, — in vendar se ga noče odsloviti, temveč se raje uniči bodočnost cele vrste počtenih in pridnih štndentov. Dijake, ki se ne pustijo zatirati od nezmožnega človeka, so kaznovali na ta način, da bo jim odtegnili vse podpore in štipendije, in da se jim pokvari spričevala. In potem se je 4. letnik zavoda zaključil. Tako se dela v 20. stoletju. Klerikalstvo napravlja vedno očitneje svoj naskok na šolo. Zato združujmo svoje moči t Glede mariborskega šolskega štrajka pa se bode še na drugem mestu govorilo.
V Hajdini se godijo v zadnjem času prav čudne stvari. Občinsko gospodarstvo postaja vedno bolj slabo. Stari, imenitni župan se je moral očki Graharju in njegovemu pomagaču Stolza umakniti. In ta dva gospodarita zdaj po svoji glavi ter po klerikalnem vzorcu. Kdor bi v mestu vrček vina spil, ta po mnenju teh možakarjev ni „kristijan\ kajti vsak hajdinski kristijan ima sveto dolžnost, da zapije vea svoj denar pri Graharju. Ako prosi kdo za novo koncesijo, potem jo gotovo ne dobi; kajti Grahar ne trpi konkurence in edini cilj mu je, da bi se zbirali vsi denarji v njegovem obširnem žepu. Na Martinovo nedeljo so prišli vsi prijatelji Graharjevi skupaj in praznovali slavnost tako temeljito, da so bili vsi krvavi. Cela .kmetška zveza" se je pretepavala, da so kar iskre letele in da so morali enega celo v bolnišnico odpeljati. Tega ne vidijo prvaški listi; to ne moti mir, kaj?! Zdaj
Lna je izborna.
Iz Spodnje-Stajerskega.
„Narodne štacune" v Ptuju porabijo vsa sredstva, da bi privlekli nevedno ljudstvo k sebi in razprodali najslabše blago po najnižji ceni. Semtertja porabijo ti čudni .narodnjaki" tudi nepravilna, nelepa in nepostavna sredstva. Dva slučaja smo izvedeli, ki označijo izborno to našo trditev. Prvi slučaj se tiče neke poštene gospodinje iz Dornave, in ga nam je sama pripovedovala. Kmetica je šla pred par dnevi mimo trgovine Mahorič in Šeligo. Takoj se jo pokliče, češ da naj gre notri in da bode pošteno ter ceno kupila. Kmetica gre res notri in si izbere štrikani tihelc, plača pošteno ter odide domu. Ko pride domu in pogleda blago, opazi vsa začudena, da se ji je zavilo čisto drugi, manj vredni robec, nego ga je kupila. Zato je šla drugi dan zopet v mesto in zahtevala pravi tihelc. Ali naletela je na toliko grobosti, kakor še nikdar v življenju. Prodajalec jo je opsoval, češ da nima žena vere itd. Tako se je delalo s pošteno gospodinjo, kakor da bi bila dekla prvaških prodajalcev. Kmetica se k sreči teh narodnjaških psovk ni vstrašila, temveč je odločno zahtevala plačano blago ter zapretila, da gre drugače po policaja. Tega se je prodajalec vstrašil. Tako je dobila žena svoje pravo blago. Tako se dela z ljudstvom in taki manevri naj bi vrgli ljudstvu pesek v oči. — Zdaj k drugemu slučaju, ki se tiče narodnjaške trgovine 8 papirjem Peteršič v Ptuju. Te dni si je »oral vsak gostilničar in trgovec z vinom kupiti novo vinsko postavo, da jo razobesi v svojem lokalu. Ob tej priliki je hodil mladenič po gostilnah in raznašal to postavo po izredno visoki ceni. Dejal je celo, da je poslan od okrajnega zastopstva in tako mu je šel marsikdo na lim. Torej — kolportaža in poleg tega laž! P tej poti hodijo prvaški trgovci. In potem se čudijo, da jim ljudstvo vedno manj veruje ter da gre raje v poštene štacune, ki ne delajo z amerikansko reklamo in lažmi, temveč solidno ter dobro!
Proti krivični razdelitvi podpor po ujmih prizadetim posestnikom so zborovali preteklo nedeljo dopoldne ob 10. uri v gostilni g. A. Ogrizek v Rogaški Slatini. Na shod je prišlo čez 300 oseb, posestnikov in posestnic, ki so prav opravičeno protestiraTrp'rofi nepravilni" razdelitvi'
sega 112 velikih strani. Vsebi
pride kmalu zopet veselica bralnega društva. Morda pridejo zopet po mestu fehtariti. Torej pozor! Na vsak način pa bode treba kaj ukreniti, da se predrugsčijo razmere v Hajdini.
Poročila sta se naš urednik g. Kari Linhart in gospica Ste ti Punzer. Priči sta bila g. podžupan Steudte in g. veleposestnik M. Strascbill.
Smrt na progi. Na progi v Poloti so našli žel. aspiranta Ervina Topolansky mrtvega. Ma-šina mu je glavo odtrgala. Baje je to samomor.
Ustrelil se je v uelju neki žid iz Danaja, ki se piše baje Ergen Jeanplong.
Novi zdravnik V Ptuju. S 1. decembrom prične g. dr. Schwab v Ptuju zdravniško prakso izvrševati.
Porotno sodišče V Celju. Poročali smo svoj čas, da je zidar Job. Fioscher v Mariboru brez vsacega vzroka sunil z nožem kučijaža A. Ar-nečič t sence, ki je dtugi dan umrl. Divjaštvo tiči v tem, da se je to zgodilo brez vzroka. Surovi morilec je bil obsojen na 6 let težke ječe. — Zaradi roparskega napada se je imel zagovarjati 25 letni Josef Tacer iz Piljštajna. Mladi zločinec je napadel in oropal v Mariboru Antona Schocher. Ker je bil že večkrat predkaznovan, obsodili so ga na 10 let težke ječe. — Scoj čas smo poročali o umoru žene, ki se je zgodil v Spodnjih Bočah. Sodar Juri Dovnik je živel ločen od svoje žene. Ker ta ni hotela več k njemu priti, jo je napadel in ustrelil. Dovnik je bil obsojen na 9 let težke ječe.
Železniška nezgoda. V Voitsbergn je prišel kondnkter Karl Primmer med puferje in bil takoj nsmrčen.
Umor pastorka. 2. t. m. sta se pripirala kmet Joh. Zelič v Slivnici pri Šmarju in njegov pastorek (sin njegove ženo.) Nakrat vzame Zelič puško in ustreli mladeniča. Morilca so zaprli.
Novi premogokop je vitez Jenstein iz Dunaja blizo Laporja našel in obeta baje veliko.
iz Koroškega.
Korošci, pozor! Strankarski boj, ki je uničil na Kranjskem vsako pametno gospodarsko delo, so zanesli brezvestni politični špekulantje tudi na Koroško. Doslej je bilo prvaštvo še edino. Vsi, ki so hoteli v kalnem ribariti, ao se združevali pod črno zastavo gospodov Brejc, Grafenauer, Podgorc in Einspieler. Združeno so korakali, da razbijejo sporazumljenje in skupno delo slovenskih ter nemških Korošcev. Združeno so opsovali vsakogar, ki se jim ni pokoril in ki je nemškemu Korošcu-domačinu več veroval ter zaupal, nego slovenskemu Kranjcu. ,S-Mir", katerega imenujejo lastni pristaši „lopovski list", je bil skupno glasilo za vse prvaške velikaže. Zdaj pa so se sprli, kakor se »tepejo vedno ljudje, katerih edini cilj je lastni dobiček. Posvetni prvaki so čutili, da bi si zamogli kaj pridobiti, ako se uprejo duhovniški politiki. Prvaški farji pa zopet čutijo, da bode njih nadvladi odklenkalo, ako ne onemogočijo delovanje teh posvetnih prvakov. Tako je pričel boj. Tisti dr. Brejc, ki je bil doslej takorekoč politični bog vseh prvakov na Koroškem, potisnen je t ozadje. Njegovi lastni pristaši, njegovi nekdanji prijatelji mu zdaj očitajo, da je „ slo venski narodnjak" le za dobiček, le za svoj lastni žep. Bratomorni boj se je pričel med prvaki in prepričani smo, da bodemo culi v preteku tega boja prav čudne stvari. .. Kaj pa naj mi storimo ? Dva lista, dva prvaško-zagrižana časopisa imamo zdaj na Koroškem. Prvi je znani in zloglasni ,Mir", kateremu je ljudstvo popolnoma opravičeno dalo ime ,Š-Mir" ali ..Prepir". O temu farškemu listu pač ni vredno izpregovoriti besedice. List, ki pobegne v tuje kraje, da zamore nekaznovano tujo čast krasti, — list, ki zataji in spremeni vsaki teden svoje prepričanje, — list, ki zamore izhajati le s pomočjo farških denarjev, — list, ki se mu rogajo in ga zaničujejo lastni pristaši, — takšni list ne vzame pošten človek v roko. Kar se pa tiče novega lista, ki nosi hinavsko ime «Korošec", se mu menda tndi noben pametni človek ne bode vsedel na limanice. .Korošec", ki ga izdajajo Kranjci, ki se tiska na Kranjskem in skriva za kranjskimi porotniki, takšni .Korošec' je pač čudna prikazen. Vemo sicer, da bode ta prvaški listič v začetku okoli koroške politike tako hodil, kakor mačka okoli vrele kaše. Ali že danes vprašamo novopečeni liti: ali ste
zato, da živijo Slovenci v bra-tovski ljubezni z Nemci ali ne? Kajti to je glavna stvar! In zato, vi pravi, ne iz Kranjskega privandrani Korošci, vi vsi, ki Bte ponosni na svojo lepo koroško domovine, — pozor! Vi pač ne smete, hoditi po kostanj v ogenj za — druge. , S Mir" in ..Korošec1' naj se lasata kolikor se hočeta, mi pa ostanemo pravi, resnični naprednjaki in se držimo edinega našega lista, naprednega ,Štajerca".
Pred porotniki v Celovcu je stal hlapec
Martin Certov iz Bodentala. Napadel je svoj čas enega sohlapca in ga oropal. Obsojen je bil na tri leta težke, poojstrene ječe. Istotako je bil obsojen zaradi ropa šoštarski učenec Štefan Trebic iz Miihlbaha na 3 leta ječe. — Zaradi goljufije je bil obsojen trgovec s sadjem Albin Gasparič iz Beljaka na 8 mesecev ječe.
Požar. V S flici je pogorelo poslopje posestnika Ebenbergerja. Ogenj je napravil škode za 10.000 k. Pogorela je tudi vsa krma in 4 prašiči.
Vlom. V prodajalno trgovca Peter Micelli v Sp. Dravogradu so zlikovci vlomili in precej blaga ukradli. Prodajalna leži na državni cesti in vendar še niso tatove vjeli.
Po svetu.
Volkovi na Moravskem. V raznih vaseh na Moravskem so se pojavili volkovi, ki so prišli v hleve in raztrgali več ovec.
Rudarska smrt. V Essenu na Nemškem so streljali v neki cehi; en strel se je prekmalu razpočil in je ubil 2 knapa.
Razburjeni kmeti. V San Andrea na Italijanskem je napadlo 500 kmetov vilo nekega veleposestnika, ki jih je izkoriščal do skrajnosti. Razbili so vse.
Grozni soprog. Neki kmet v Frattaminore na Italijanskem je umoril svojo ženo in predelal mrliča za — klobase, ki so se na sejmu prodale. Grozovitega morilca so zaprli.
Brzojavi.
Ptuj. V okolici Ptuja je pogorelo gospodarsko poslopje g. Toplaka. Škoda je velika, ker je bila krma in mrva pod streho.
Olumec. Pater Kozalek, ki je bil obtožen zaradi raznih svinjarij, ki jih je uganjal z otroki, je izginil. Iz Amerike je poslal razglednico. Tako se pusti pobegniti Bvinjarje, ako so oblečeni v — kuto.
Glasgow. Osebni vlak v Paisleya (Anglija) je skočil iz tira. 7 oseb je bilo ubitih.
Dunaj. V državni zbornici je držal profesor Masaiyk imenitni govor proti klerikalizmu. O govoru še poročamo.
Ptuj. Proti klerikalno-fanatičnemu kaplanu Koprivšeku v Ptuju se pripravlja velik odpor. Cnjemo, da pride stvar tudi v raznih zastopih na razpravo. Proč, proč, proč se mi pober', ti črni srakoper...
Gospodarske.
Razobesite v kleti vinski zakon! — Po
§ 10. novega vinskega zakona z dno 12. aprila t. 1. mora vsakdo, ki ima vino na prodaj, obesiti na vidnem mestu v kleti, kjer se to nahaja,
odtis §§ 2. do 14. tega zakona. Kdor ravna proti temu, ga kaznuje pol. oblastvo do 200 K ali pa z zaporom do 14 dni. Vsi torej, ki pridelajo več vina, nego za domačo rabo, nadalje »si krčmarji, morajo imeti s 1. decembrom t. 1. nabiti v kleti nov vinski zakon, ako se hočejo ubraniti kazni. Ta zakon se dobi nemški po ceni pri W. B'anke v Ptuju. Kdor ga hoče, naj se pri nas oglasi.
Listnica uredništva in uprav-ništva.
Sv. Marjeta: Dotični dopis je prišel zadnjič prepozno. Objavimo ga v tej številki. Torej ;e ne vznemirjenja. Pozdrav I — Borovlje-Glinje : V prihodnjih številkah gotovo. Pozdravi — F. Kosteinschek, , MSrs: Pošljite, prosimo, zaradi reda denar naprej. Naslov »Rdečega Prapor« je Ljubljana. Več ni trebal Pozdravi — G. O. M. Naročnina do 1. 1. 1909 stane K 3-25. Koledar s poštnino 70 h, trdo vezani 90 h. — Več dopisov prihodnjič I
Detelja in lucerne dajejo kot na fosforjevi kislini in apnu bogate rastline živini močne kosti. Z dobrim gnojenjem z Tomaževo moko zlasti po travnikih in pašah se pripeljeta zdaj fosforjeva kislina in apno v posebno primerni obliki v rastline. Podpira se to gnojenje tudi z močnim kajuitnim gnojenjem. Na dobro gnojeni zemlji ne raste samo več, ampak tudi boljša krma.
KaSljajoče opozarjamo na inzerat glede Thymomel S c i 11 a e, ki je od zdravnikov dostikrat priporočani, eploflao znani preparat.
Trgovino Johann Koss v Celju na kolodvorskem prostora nam priporoča vsakdo, ki jo je le enkrat obiskal. Tam se dobi po izredno nizkih cenah prav lepo blago, robce, strikane stvari, potrebščine za neveste, gotove obleke, bluze, srajce, otroške vozičke, nagrobne vence itd. Tudi mi priporočamo to pošteno firmo!
Promet razposilialne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numeriran, registrirni, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Hanu Konrad vslužbuje zdaj 200 oseb; o njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto.
Za postna kuhinjo. V novejšem času se rabi kokosove orehe pri pripravi rib in niočnatih jedi. V to je „Ceresjedilna mast" edino najboljša, ker se izpreša v Ustju v lastnem zavodu iz svežih, na solncu posušenih kokosovih orehoy in je obvarovana. pred vsako živalsko mastjo. Priporočamo vsem prijateljem postnih jedil fino „Ceres-jedilno mast'1. Krofi s ,.Ceres-jedilno mast" so imenitno okusni in najlažje prebavljivi.
Dviganje živinoreje je nemogoče brez krme, ki ima dovolj živeža. Da se lako pridobi, treba je gnojiti travnike in pa&e ter polja za krmo in plodove. Gnojenje s samim hlevskim gnojem in gnojnico ne zadostuje, ker jima primanjkuje fosforjeve kisline; morata se mešati z Tomaževo moko. V mnogih slučajih se pa poleg Tomaževe moke tudi kajnit gnoji, kar je priporočljivo zlasti pri slabem hlevskem gnojenju.
Loterijske številke.
Gradec, dne 30 novembra: 66, 61, 83,65,76. Trst, dne 23. novembra : 85, 69, 67, 39,44.
Razglas.
glede špeharskih sejmov v Ptuju,
Glasom sklepa občinskega sveta ptujskega z dne 22. novembra 1907 se razglasi, da je vsem kmetom (posestnikom) v sosednih okrajih dovoljeno, da prinesejo svoje zaklane prašiče (tudi mlade) na tukajšni špeharski sejem ter jih po živinozdravniški preiskavi razsekajo in prodajo. Torej pozor, špeharji in kmetje!
V Ptuju, decembra 1907.
Job. Or nig. župan.
Kajje,OminoP?
ar- „ominol"
je najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje sedanjosti.
„OMLlNOL"
oČedi vse kuhinjsko orodje, puca emajl, steklo, porcelan, bakro, jeklo, železo, cin itd.
„OMINOL"
je najboljše sredstvo za čiščenje rok in ne bi smelo manjkati v nobeni hiši ter fabriki.
Se dobi povsod.
Komadi za poizkušnjo se oddajo na zahtevo zastonj.
Georg Schicht a. dr.
Ustje (Aussig a. L)
Kdor proda 10 koledarjev dobi 1 zastonj. Razpošilje se proti naprej-plačilu ali povzetja.
Napravite le en poizkus! Ne bode vas grevalo!
Važno za krčmarje in vinske trgovce! ""^B
01» vinska postava, slovenska, se dobi pri \V. Blanke v Ptajn! 82°
TJra, z -verižico samo 2 K.
Slszijska eksportnahišajs nakupila veliko u » jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 k* iutančno idočo anker-nro s lepo verižico mm 8 K ibenem se pismeno tri leta jamči. Po poMi**« vnetja razpošilja pmsko-slesijska eksporta* ktfc< F. Windisch, Krakov, Nr. U]64.
Ovomb* Za i>*»i»j«j,'e * »** %.
Predstojništvo.
V najem se da 821
stara jako dobra gostilna in mesarski obrt v večjem trgu Srednoštajerske. Ponudbe sprejme H. Boldin sv. Lorenc pri Mariboru.
Denarna posojila
vsake velikosti po i do 5°/0 proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstva, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. P«sojila na realitete po S'/t*'o na 30—60 let, največje svote; večja financiranja. 817 Hitro in diskretno se vse izvrši
Administracija „Borsen-Courir"
BudapeBt Postfach.
Porlo za nazaj se prosi. Prosi se nemško korespondenco.
Zidališče
(Banplatz)
815
v Budini pri Ptuju tik okraine ceste z lepim sadonosnikom se proda takoj prav ugodno. Naslov se izve pri „Stajercu".
Deklica kot učenka
v trgovino z mešanim blagom se sprejme 1. januarja 1308. Plačilo v začetku je 6 kron na mesec. Taista katera zna že nekaj Šivati, ima prednost. Ponudbe na Joset Robnik, Sv. Lorenc pri Mariboru, 811
Pekovski učenec
najmanj 14 let star se sprejme
v pekarni preje Kari Regnla
v Celjn. Učenec dobi obleko
brezplačno. 8C9
Beg. «♦««. Krasna ilusija! pmi.tbo T»r«tT..
Najlepši okrasek božičnega drevesca -»■
ki naj ne manjka v noben: krščanski družini, Jo mojo zboljšano
briljantno angelsko zvonenje za božične
drPVPCrP z kovine z 6 pozlačenimi angelji 30 cm UiCVVOtt ol« I visoko. Garancija za natančno funkoijoniranje.
Na najmanjšem kakor na največjem drevesu se lahko takoj brez priprav priveze; na mizo postavljeno služi tudi kot lamizno zvonenje. Na gorki peči lunkcijonira
tudi bros platnena svoj.
Z gorkim zrakom, ki ga povzročijo
3 sveče »e vrli kolesce, na njemu pritrjeni kleplji vdarijo ua S zvoncev in »rebrno zvonenje prične, ki pripravi slaro in mlado v pobožno božično voljo. Cena s kartonom in navodilom za
komad K l'S0.
5 komadi K +& t 12 komadi K16■—
4 ,. ,,0'oft I 24 „ „29-
8 „ ,,8— I M „ „48-60
9 „ „18*— I 50 „ „68-— 100 komadov K m—
«r. 2. Isto angfijsko zvonenje za kezlčne drevesce, i .»sobno fino poni-klano z vrtnimi oboki za zvonove, 8 krasnih svitlih srebrnih lameta-rož, ki dajo pri vžganih svečah krasni refleks, v kartonu z navodilom K 21—.
8 kom. K b-60 I 13 kom. K 20*25 4 ,, „ 7-25 I 24 „ „ 89-90
6 „ „ 10-60 I 86 „ „ 57.60
9 „ ,, 16V60 I 50 „ ,, 77 50 100 kom, K 160-—.
Najnovejši okrasek za božično drevesce iz
otol/13 12 ltora* sortirano, dobro OiCfUa v kartonu zavito po velikosti in izdelovanju predmetov po K —'40, — 60, —'70, —-80, l'—, 1-20, 1-60. 2#—. 8 kom. v kartonu po velikosti in izpeljavi po —'75, —'90, 1—, 1-20. Lamela {angelski lasi) srebro ali zlato, kuvert K —'10, orehovi droi 100 kom. K —•*}. Verige iz steklenih kn-eelj, 1 in pol do 2 m dolge, po velikoati krogolj K —*90, —-96, 1-20, 1-40. Sveee za drevesca, 24 kom. v kartonu K —-SO, večje 15 komadi v kartonu K —-68, držaji za sveče tacat K —-60.
* trn« Fav* frf«"*"« R«*apf-0 »IU11 Patent-ABkerKjnwntvnr-nr* 7. masivnim solidnim švicarskim kolesjem v pravem, z varstveno plombo oznaean.nl niklna^tim ohišjem, šanir-
Kkrov, ki gro 86 ur (ni 12orna ura), »i pozlačeni kazalci, najiatancnejo regiiliraua, 8 letna garancia komad K S*—, S kom. K 14 —, s iiekundnim
kazalcem K 6'—, 8 kom. .< 17— • X«jbogatejša (zbori v glavnem kataloga.
Štev. 7223. PortamanS iz enega kosa svitlo rujavega saliau-usna, i predalov, veliki prostor za pla&la, zapre sena notranje pero, niklnast«. ključavnica,
9 on dolgi, 6 cm iiruki K 1*35. Štev. 7202. Ceni, dobri portemono iz enega kosa gladkega osna s Ia. klap-nami Iz govejega uma, 4 predali in prostor za biljete, 3 zapori 9 cm dolgost 6 cm sirokoat R VOO. BolJilHrtMtMtpoKL-86. 210. 2-80, 3-10, 3-50, 3-80, 4*20 in višje.
Zahtevajte katalog!
Božična premija
Vsak p. t. kupec, ki napravi v času oJ 1. septembra do 80. novmbra pismeno naročilo naenkrat najmanje 40 K, dobi kot božično gratia-premijo 1 ,.Alarm-Wecker" Štev. 4343 s ctfer-nico, ki sveti po noči in 1 koledar za 1908.
Izmenjava dovoljena ali denar nazaj, ni rizike I
Razpošilja se po povzetju ali naprej plačilu. Najbolje se naroČi na poštni nakaznici. Neobhodno
potrebno je, da se v naročilnih pismih označi, je-li se naroČi na povzetju ali po naptejplačilu.
Tudi leži v interesu narrfitelja, da naroči pred 16. decembrom, ker je poŠta po 16. decembrom
a preobložena in ne ekspedira lako hitro kot ponavadi. Naroča se pravočasno pri:
Prva tovarna za ure v Mostu Hanns Konrad c. in k. dvorni literant
V Mostu (BribC) štev. 1931 (Češko).
Zahtevajte moj najnovejši glavni cenik z 3000 podobami, ki se vam dopoilje takoj brezplačno in poštnino prosto.
5000 goldinarjev plačila
= za osebe brez brade in za plešce =
Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in
dame rabijo luno „M08 Balsam" za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasi e papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost.
Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovini ■■
vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, ===== plešast ali z redkimi lasi. ===
Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami!
Oziraje se na moje poskuse z vasim»>Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma zadovoljen. Ze'po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po
2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vaSega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen.
Podpisana lahko vsakomur pravi >Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila
3 tedne >Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ky Vester-gade 5, Kopenhagen.
1 zavoj >Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta:
Mos-Magasinet, Copenhagen 370 Danemark.
Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin.
načelni ravnatelj. 816 Uopismce se iranKirajo z iu m, pisma z 2o vin.
"Slovenski koledar" je izdan od celjskih dohtarjev. Edino pravi jo „Štaječrcevi
Varstvena marka ,,Ankerl(
Liniment. Caspici comp.
nadomestilo za
anker-pain expeller
je znano kot odpeljajooe, izvrstno in bolečine od-stranjajoče sredstvo pri prehlajcnju itd. Dobi ^e v vseh apotekah po 80 h. K 1*40, in K 21—. Pri nakupu tega pn-. ljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalrie steklenice v skatljah z našo varstveno znamko ,.Ankcr", potem se dobi pristno to sredstvo.
Dr. Richter-jeva apoteka,,zlati lev"
V Pragi, Klisabetstr. si. 5 nov. Razpošilja se vsak dan.
Najnovejša
Milnica (Wecker)
s stolpovim zvoneojem z zvonov! K 6 — Prva kvaliteta z masivnim kolesjem, bije ure in Vi ure, zbudi z glasnim stolpovim zvonenjfm, lepo polirano okioplo leseno okviije, belacifermca iz stekla 30 cm. sko^i samo K 6 — Ista s cifemico, ki sveti ponoči K 7 — 3 leta pismene garancije. Karnedo-pade se dobi denar nazaj. Pošlje po povzetju
Max Bohnel ?MiS^:
Zahtevajte moj cenik s 5000 podobami zastonj in franko. 699
Pisarno za posestvo in hipoteko,
od oblasti dovoljena in protokolirana.
Kari Kržižek, Maribor, Burggasse 3
preskrbuje nakup in prodajo graščin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil, letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje poso-
== jila na prvo in drugo vlogo. = s« m prodam v Mariboru veliko število najraz-lictiejili lepih in jako cenili posestev, kakor tudi v iiizuih večjih krajih po spodnještajerski deželi,
Pojasnila dajem vsak čas in brezplačno. 827
Žene!!
Ako trpite na vstavljenju krvi (Blutstockung) itd., petem pi-Site na P. zlrvis Kal k. 357 Kijln an Rhein!
Par pismov izmed stoterimi: — Gospa B. v W. piSe: „Lepa hvala; vaSe sredstvo pomaga že po 6 dneh". Gospa L. v M. piie: »Priporočala bodem vaSe sredstvo vsakemu in ga vedno imela". — Arhitekt S. v M. piSe: „Za izvrstno in hitro postrežbo pri moji ženi se vam zahvaljujem. Že po 3 dnevni rabi se je pokazal vpiiv popolnoma in vse se je zgodilo brez bolečin".
Ako pošljete I marko (tudi v znamkah) pošljem knjigo „Dle Siorungen der Periode"! od dr. med. Lewis. Prospekti zastonj. Porto za nazaj prosim. 690
XKXXXXXXXKX*XXXXKXXX
5 Kdor hoče J
S solidno, S
g pošteno, X
X po nizki ceni *
X kupiti, ta naj pride v našo trgovino X
x =z manufakturnim blagom= x
S in prepričal se bo o reelnosti našega podjetja, ft X Zahtevajte pismeno vzorce (muštre) vsega blaga. J
X
5
F. L Slawitsoh & Heller
velika zaloga platnenega in snknjeiega klaga -------------v Ptuja. -------------
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Zahtevajte
zastODJ moj veliki cenik mojih najfinejših in natančno idočih ur, s«-bernine in zlatnine.
Dokaz da
imam res lino in dobro blago, je to da imam odjemalce, iz vseh dežel
in glavnih mest. Zaivsako uro se pismeno 3 leta jamči. Nedopadeno blago se lahko zmenja, ali dam celo vsoto nazaj.
Razpošilja po postnem povzetju specialna delavnica za najtežejsa popravila ur, zlatnine in optik
Nikel ure od......180
Sreb. „ „......3-50
Sreb. ženska......350
Sreb. ank. rem.....460
Ure kadilke......1-60
Stenske ure . . . 150 nnproj.
Th. Fehrenbach
največja falirička zaloga ur
Maribor 96.
— 6 — Wenzei Schramm
icdelovatelj jrlaxhr-nih instrumentov (Mtsik-InstruHeite), sodnjiski zaprisežen zvedonec v Celju, Graserstrass© 14.
Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godbenih instrumentov. Najfinejše italijanske strune (glasu obstoječe ir, čisle na kvinte; Gosle za aolerje od & K 60 v naprej; Gitare po K 7*10 nap. Citre za koncert od 15 K naprej; Fino izdelane gosle od 15 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi stare italijanske instrumente se zmiraj dobijo pn meni. l-one od 1 K 20 napr. Škatle za gosle od 5 K na, rej. Dunaj' 8ke harmonike na dvojni glas z 19—
! 21 tpkami 6 hasami od 26 K naprej. Flligelhorne In trompete od j 28 K naprej. Prave francoske loke do najfinejšega izdelovanja. : Strune za citre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natan-I Ana in urna in se tudi popravljanje vsakovrstni.! instrumentov prevzame. 488
Vsakovrstni otročji godb .instrumenti in nstne harmonike
Hiša v Mariboru
na živahnem prostoru z sadnim in zelenjavskim vrtom se proda za 20.000 goldinarjev. Naplačati je treba sam 5000 goldinarjev, drugo se intabulira. — Hiša vrže 150 goldin.irjevjia.iemnine na leto. Več pove »Štajerc« 796
Ne kupite nobene ure
predno niste čitali moj cenik.
Dobite : 14 kar zlali prstaxi . K 4'—
Ure napendelj 70cm. ,, 7-— Z »lolpovim zvon.. . ,; 10*— Z muziko ....... 12*—
Ure-t-ukavice . . . . ,t 6*—
Ure za kuhinj 8d.gr. „ $•— Budtlnice. 1 zvon . . „ 3*10 Z dvojnim zvoncem . „ »■— Z cifemico, ki sveti „ 8*80 Bdublca s stolpovim zvon. in (1S hlagwerk'' 6*— 8 leta pismene garancije. Denar nazaj, ako ne dopade* Posije po povzetju
Zaloga ur in blaga iz zlata Max Bohnel, Dun: j IV. Margaretenstrasse 27. sadni jsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec.
Zahtevajte cenik h 6000 podobami zaotonj in IrauKo. 701
Nikel-RoBkopI ure . . .K 3*— Srebrne Itoskopi-ure . . „ 6'— Z dvojnim raaiitcljnom . „ 8*— S 3 srebrnimi manteljni „ 10'— Pl&'-ne jeklene ure . . . „ 7*— Prava ,-Omega" . . . .„17*— Srebrne pano;r-verižice . „ 2*— 14 kar. zlutc ure ... . „19'— 14 kar. zlalc verižice . „ 20*—
Pekovski učenec!
se »prejme v dobri hiši. Ponudbe naj se pcsljej« na F. Wilfling, pekovski mojster v Leobnii, 810 zgorno Š-ajer?ko.
Proda se takoj ali da v najem "1
trgovina z mešanim blagom v vasi tik šole in bit farne cerkve zavoljo rodbinskih razmer. Letno izkiifl dokazljivo 10.000 kron. Trgovec strokovnjak lahko pr met podvoji. Ugodna lega za trgovino z lesom. HiS zidana, najlepša v vasi, hlevi v dobrem stanu, 2 01 njiv I-a klasiranih, 4 oral travnika s 160 sadnega dre1 6 oralov gozda. Cena 8000 kron od katerih 6000 lal vknjiženih ostane. Trgovinska oprava, blago, stiskali kmetijski stroji, poljsko orodje, vozovi, 10 glav got živine, krma itd. odda se po dogovoru. Letna najemna 700 kron. Ponudbe sprejme in pojasnila daje iz prija
nosti g. Stiger v Slov. Bistrici.
Učene
s šolsko izobrazbo, zmožen nemščine in slov ščine, se »prjejme pri g.
Anton Jaklin
trgovec z lesom, mešanim blagom itd. v Viti pri Celju.
m
v'
j
SternlJirMa
najcenejše, že desetletja priznano najbolje fos-forsko-kislo gnojilo na travnikih, pašah in poljeh za krmo, zviša pridelke na dvojno m trojno množino in zboljša kakovost. Tomaževa moka ima Marko S^t pomladne setve visoki vpliv, ako se zdaj na grede potres.
== Svarilo pred manjvrednim blagom! =
Fabrika Tomaževih fosfatoy beru« *.
Dobi se v znanih prodajalnah.
Priznano najizvrstnejše
masine za sejanje
StESi ,,AGRIK0LA"
Jekleni plugi, brane, Yolcne
3v£stši33.e za Irošnjo
za travo, deteljo, žit je. Obračevalci mrve, grabijo za žetev. Preše za mrvo in slamo. Preše za vino in sadje. Hidravtične preše. Mlini za grozdje, „rebler" za grozdje. Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline. Aparati za sušenje sadja in zzzzzz: zelenjave. z=
izdelujejo in prodajajo v najnovejši, odlikovani konstrukciji
PH. HIAYFARTH & Go. ^JStfSSZfc DUHAJ 2|l Taborstrasse No 71
Etablirano 1872. Odlikovana z čez 590 zlatimi srebrnimi medaljami itd. 1050 delavcev.
tST Katalagi z slikami zastonj. "7M C96 ggC" lice ae zastopnike in razprodajalce. "M
..Gopel-WiTke" za In™ : mlini za čiščenje žitja, trijerji, rebler za koruzo. MAŠINE za REZANJE KRME, (Patent Rolen-Ring-schlagcr) jre uajlojže. REZ za repo In ..arot". Aparat za opa-ranje krme, poči s sledilnim kotlom, PUMPE za gnojnico, ki le vrtijo In vae druge poljedlske masine. ^S^
— 7 —
in franko moj glavni cenik z nad 3000 podobami vseh vrst niklnastih, srebrnih, zlatih ur. m. Roskopf, Hahn, Omega, Schafftiausen, Glas-hutte ter vsega solidn ga srebrnega in zlatega blaga po originalnih fabrišk,ih cenah. Nikel r. mentoar ura K 3-—, Zistem Roskopf patent ura K 4-—, Švicarski orig. zistem Roskopf pat. K o—, Reg. Adlcr Roskopf, Nikel anker rem K ?■ —, Goldin rem. ura, rLuna" kolesje dvojni mantel K 850, Srebrna rem. ura „Glori&" kolesje K 8-40, Srebrna rem. ura dvojni mantel K 12-50. Srebrna pancer-verižica z springrinko 15 g težka K 2"80, Ruska tira nikel cilinder rem. ura „Lunau-ko!esje K 10-50, J »-kukavica K 850, budilnica K 2-90, kuhinj .ka K 3—, Švarc-| ildovka K 2-80. — Za vse ure 3letno pismeno garancijo! Ni rizike! Izmenjava dovoljema, ali denar nazai!
te? HANNS KONRAD * in kr-dvorni
BrOX St. 876 (Češko).
0)1
r v Briixu
>liz<> pilo pro-liša rala :vja; hko niča veje
lina
jaz-808-
B
liferant
787
Vzdržanje zdravega
želodca
teme'ji v glavnem v vzdržauju pospeševanju, in urejevanju prebavljeoja ter odstranj?nju neprijetnega za-n«asenja \Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih zelenja* pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice Bezmernosti, napačne di-jete, prthlajenje, zamasenje, sestava preobilne kisline n. p. ,Sodb-ei>nen". napenjanj« itd. in krene bolečine odstrani in imanjsa dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi.
Svarilo! Y'a' ^e'' IaT'"t4 nosijo po----------- stavno deponirano varstveno marko. -
Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, e. kr. dvorni liferant „2um sohwarzen Adler" PRAGA, Kleinselte 203 kot JbiJuki.
K* Poštna pnifljatev vsak dan. tg I rela iteklenira 2 K, 'I, attkl. 1 K. Po poŠti proti naprej pošiljam K 1-50 se 1 malo steklenico, K 2'80 pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8'— 4 velike. K 22-— 14 velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti v anotekah avstrijskih.
812 letna pismena R l/TiHl ' Brez KonKurence — !! garancija!! ^ IV1 VX1 • v tej kvaliteti!
Moja prava švicarska System Roskopf Pa. en t Anker Remontoar-ura z masivnim, solidnim, nntimagneticnim Anker-kolesjem, pravo emajlno cifernico (ni papir!) z varstveno plombo pravo ni-kelnasto pokrovje, samimi pokrov čez kolesje, gre 36 ur (ni 12 ur idoča ura), okrašeni in pozlačeni kazalci, 1 natanko regulirana, s 3 letno pismeno I garancijo komad K 5—. 3 komadi IKI4—, s sekundnim kazalcem K 6'—, ' 3 kom. K 17'— v pravem srebrnem pokrovju brez sekundnega kazalca K II-— J3 kom. K SI—, s sek. kaz. K I3'50, 3 kom. K 38— Izmenjava dovoljena. Razpošilja po povzetju Prva fabrika ur v Mostu 688
lanns Konrad, c. in k. dvorni lif.,Brlix 876 (Češko) Bogati ceniki 8 3000 podobami zastonj In poštnino prosto !
[Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že veO nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-naj in vsako kožno bolezen na glavi. NaroČila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo valnic in priznanic. Stane poštnine prosto na vsako lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
PETER JURIŠIČ
lekarnar v Pakracn štev. 200 v Slavoniji.
[Primerna božična darila za dečke!
Male cene
mašine na para
za kurjavo s Špiritom, stoječe, z mesiogovim cilindrom, šrav -bo za vodo, 21 cm visoka, kompletna s Spiritno lampo v kartonu K |-50. Večje in finejše mašine po K 2 80, 3 80, 4"-, B-—, 7-—, 9.0 in naprej se vidi v mojem 3kat*logu.
Laterna magika
*o lakirana, z niklastim objektom in 3 opt. linze, larape na lltrolej komplet : 6 slika mi 3 cm široka K 4-—
'!! - Pl> " " " Š'S5 |fi „ * - „ „ 7-60
12 , B . .. ,«-60
Naravnost dobite od
e. in kr. dvornega, liferant*
razpoiilna hiša Brlix 876, (Češko).
Bogato ilustrovant glATni conik z nad
S000 liikarai po zahtcri Ts&komur zutonj
in poSlalne ptosfo.'
Pred
ygm nakupom |
* si oglejte*
novo veliko trgovino od
Johanna Koss v Celju
na kolodvorskem prostoru
kjer se dobiva najugodnejše lepo frišno zimsko blago za moške in Ženske, tudi gotove obleke, lepi fitrikani in svilni
robci zelo po ceni.
672
| ar Ure budiimce s cifernico, ki sveti
Z 1 zvoncem nav, .
I. 2 zvoneama.....
Z cifernico, ki sveti . . Marka J. Prima .... Železniška bndilniea . . Budilnica s stolpov™ zvo-nenjem (Schlagwerk). Bulilnica z muziko . . 3 leta pismene garancije. Denar nazaj, ako ne dopade. Pošlje no povzetju 700
Max Bbhne. fi*&*.»
Zahtevajte moj cenik *' nad &000 pod. Zastonj in franko.
K 2-40
,i s—
„ 3-20 n 4'— „ 5 -
10—
Avenarius ^= ♦ Karbolineum
najbolj! lik za les.
Za ved kakor 30 let izvrstno izkazan
Tovarna za Karboline R. Avenarius
AMSTETTEN Sp. Avstrija.
Kupi se v trgovinah:
V. Lepoacha v Ptuju, Otmar Diermayr
v Ormožu, Gustav Stiger v Celju.
Postrežba natančna in urna.
Vsaki dan sveže:
Povoj ene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povoj enega blaga
p>i Job. Luttenberger-ju
mesar in prekajevaleo v Ptuju.
Pozor-
Postrežba natančna in urna.
740
Ura na pendelj, ki bije na v. in na I uro
K 1030
v lepo poliranem kostnu iz oreh. lesa, gre 30 ur, bela cifernica, 71 cm visoka K10-50. Ista. gre 14 dni, bije na '/i '•> 1 uro K 14-60. — „Gong"-kolesje (stolpovo zvonenje) dviga ceno ceno pri 1 dnevnem kolesju za K 1-—r, pri
14 dnevnem za K 1-50. Te ure so vsled cenosti in krasnega dela elegantne za pohištvo. Ura-kukavica K 8-50, kuhinjska ura K 3—.
Budilnica s stolp, zvonenjem K 9 80. Za vsako uro 3 letna pismena garancija. Posije
po povzetju prva fabrika ur v Briixu
HANNS KONRAD
c. in kr. dvorni liferant v Briixu St. 876 (Češko). Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj inpoštoine prosto.
prti« (Plahte)
po fl. i#3©
za pojitlje is domačega platna se dobivajo urno v novi veliki trgovini
Johann-a Koss
v Celju
6?o na kolodvorskem proitora.
„Columbia=kitara=citra"
igra vsakdo takoj brez poduka, prinese veselje v vsako družino. Te citre ,Columbia" so 49 X 35 cm velike imajo 41 strun, 5 akordnih skupin in se igra od. vsakogar s podloženimi notami. Več kot 100000 se že rabi. Se dobi edino direktno od moje firme. Cene: komplet s Solo in vsem K 11'—-. Note komad 20 h. Akordne citre vsake vrste K 3-50, 4—, 6-—, 7—, 8— in naprej. Ni risike! Izmejava dovoljena ali denar nazsj. Posije po povzetju
c. in k. d«, lif. Hanns Konrad,
razp. 1 lisa. glasbenih potrebščin P Briixu Step, $76, (Češko). Glavni cenik z nad 3000 pod-bami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. 741
Edina prodaja
Herkules-žepne ure
v lepem ohišju z dobro idočim kolesjem, sekundnim kazalceml se sveti po noči fl 150. Ako ne dopade, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem zastonj in franko pemski ilustr. katalog čez ure in blago iz zlata, srebra, kina-srebra, dele ur, vse vrsti orodij in glazbeno blago.
F. Pamm, Krakova, Zielonag 133.
(Galicija.)
Pozor!!!
778
Za gnojenje polja in travnikov se dobi pri meni
Tomaževa žlindra in kajnit kakor kalijeva sol.
Naročila se natanko izpolnujejo
Kari Kasper,
c. k. zaloga smodnika v Ptuju.
Neobhodno potrebno za vsako hišo.
Univerzalni inštrument I Dvojna racljska vaga
.Hammerranoe'' t zv. „Mondwage"
ki združuje 20 najpotrebnejših orodij v enem komadu, i. s.: 1. Sekiia. 2. Nož za droto. 3. Kladivo. 4. Orcdje za dvignjenje žebljov. 5. Orodje za Sravbe. 6 KleSče. 7. Ključ za Sravbe. 8. Klelče za „Gasrohr". !<. Orodje za orehe. 10. Železo „Stemm-
z dvojestransko cifernico velika rinka in hakelj za velike, mala rinka in hakelj za male predmete.
n". — Ta instrument ! Št. 9484 do 100 kg. vaga K 2 —
je iz Jekla, Uho poiiiklano, zolo solidno in trajno in koSta komad samo K 2*40. Isto 16 cm. dolgo K 3 70 „ 19 „ „. . 4-50
9485 9485
150 2C0
K 2-20 K 2-40
Garancija 1 Izmenjava dovoljena ali denar nazaj!
Razpošilja po povzetju
6»9 HANNS KONRAD, c. k. dvomi liferant
rasposiljevaln« hita v Briixu štev. 876. (Češko) Zahtevajte moj cenik s 3000 podobami zastonj in poŠt prosto !
Frana; Sch6nlieb
puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem.
izdelovatelj umetnih puik, izkušen v c. k. arzenelu, prevzame tudi popravila. Priporoča posebno puške na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9*3 in 8-1 mm.
Absolvent c. kr. strokovne Sole za puškar-
sko industrijo. cevi na 70 korakov a Srotom St. 03 7 treferjev napravilo. — C. k. direkcija poizkušnega za-
Mnogo ilustrovani cenik se dobi brezplačno!
Uradna šajba
Stev. 200: iz puSke St. 161007, kal. 16 se je x enim strelom iz leve voda za ročno strelno orožje v Borovljah na Koroškem.
Inajditerj in edino opravičeni izdelovatelj „SchSnliebove-alianc-borungeu z najboljšimi in najnatančnejšimi streli sedanjosti do 100 korakov z dobrim „durchšlagom" (glej sliko strela!) Moja Alianc- borunga1* strelja s črnim in brezdiranim smodnikom brez-dvomno najzanesljivej« in najbolj ojstro ter presega najboljše angleške, amerikanske in druge „borunge". Zato vporablja vsak razumen lovec to nSchonlieb-Alianc-borungo". Vsaka slaba puška se naredi z mojo „borungo" pod garancijo dobro streljajoča. Cena zato K 10—. Vsak dan dobivam zahvalna pisma, Atelier za izdelovanje najfinejših lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih
======= „allano" puikah =====
vseh zistemov z mojo „Sch6nlieb-alianc-borungo" ki presegajo
vse druge fabrikate inozemstva in domačije.
„Blagorodni g. F. Schbnlieb! Z poslano puško kal. št. 16 z
borungo sem izredno zadovoljen; na 100 korakov sem dosegel
krasne uspehe; Vaša borunga je najboljša in presega angleško.
S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžener v Suczowi. Ako ne dopade, vzamem puške nazaj! Izmenjam jih ali pa plačan. denar nazaj!
1515
gre TBe t ti novo veliko trgovino
Johann-a Koss
v Celju
na kolodvorskem prostoru?
f
Kjer tam se vse dobi Kaj si človek le poželi Blago je Cisto friŠno In cene zelo nizke.
Pozor !
Čitaj!
PozorI
Slavonska biljevina
Ta je napravljena a najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kaslju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem ka-tarii. suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje izborno, vapeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 1 steklenice f> K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
6"7 Ukarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija.)
Konkurenčna budilnica
po amcrikan. zistemu, gre v vsakem položaju, dobra za sluz- j bo primerna kvaliteta. 3 letna j pismena garancija da gre dobro i in prav K 2» , 3 kom. K8-—, s cifernico. ki sveti K 3.30. 1 S kom. K 8—
Budilnica z dvojnimi zvonci I
'2 zvona) K 3'80, 3 komadi i K J0'50, s cifernico, ki sveti j
K 4-20, 3 kom. K 1150
Ni rizike! Izmenjava dovoljena
ali denar nazaj! Pošlje po pov- !
zetju ali naprejplacilu
prva fabrika ur v Briixu ; HANHS KONRAD "■ ",£&"*
v Briixu St. 876 (Ceskoj. Bogati; cenik) z nad 3000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, glazbenih potrebščin itd. dobi na zahtevo vsakdo zastonj in franko. 739
Otrokom in odrašenim g ki kašljajo
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
Cbymorael Scillae
kot sredstvo, ki odstrani sline, kreni kašelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali že svojo izjavo
0 presenetljivem promptnem vplivu Th.ymom.el Scillae pri oslovskem kašlju in drugimi vrstami Krčnega kašlja.
Mh Prosimo vprašajte zdravniku. "JbB
1 steklenica 2*20 K. Po pošti franko pri naprej-pladilu 2*90 K* 3 steklenica pri naprej-pla ilu T— K, 10 steklenic 20*— K.
Izdelovalec in glavni zalogatelj B. Fragner, apotekar
c. k. dvorni liferant Praga-III, Nr. 203. 0 So dobi v vseh apotekah. A O
Ptxit« na ime preparati izdelovalca In na varstveno znamko.
799
Vrli majer
za vinogradno posestvo blizo Maribora se sprejme. Zahteva se 6 pomožnih treznih, pridnih in poštenih oseb. Pogoji jako ugodni. Nastop začetek februarja. Ponudbe naj se pošljejo v Maribor, Weinbaugasse St. 116.
ZZZZZ Bazpošiljatev solidnih čeških zz^r
glazbenih inštrumentov
po najnižjih labričnih cenak. 891
IMr"0" "• ■""• '■'" ■•""""• Glasom mojih dolosb nima naroeitelj rizike, ker je izmenjava dovoljena
alt denar nazaj. Šolarske »sle, brez loka itaK 4-80, 6-50, 6 , 6-80, 7-60, 8 60, 9-60, 11—, 12-60; koncertne violine, K 14—, 17—, 20-60, 24.— ; arheaterike violine, močne v tonu K 28-—, 32-—, 36—, 40 — ; Solo-violiae, K 60--, 60—, 80—, 120-—, 160•-; loki ta violine po K —-80, 1—. 1-40, 1-80, 2—, 240, 2 80. 3-80 naprej. Pikalo in flavte v solidni izpeljavi od K — 90, 180, 260. 3-60, 4-80 naprej.
Klarineli najboljše vrste po K 9 —, 11-—, 12-—, 14— in naprej.
Pošlje po povzetju ali denar naprej
Ifdff Hanns Konrad JSSMSA Bpux K8-
Bogato ilustrovani glavni cenik z ve« nego 3000 podobami dobi
vsakdo po zahtevi zastonj in franko. *■■ .1 ... ■
lidnjatelj a edgoteml uradnik: Kar] Linhart
Najstarejša tridka za špediranje , potnikov '
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz it. 9
»prejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piSe v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode
brezplačno in takoj pojasnila. 478
k
Vozički za otroke
se dobivajo po ceni in sicer:
prve aorte po.....fl. 6'—
drage „ „.....„ T—
tretje „ „......, 8 —
četrte „ „......, 9-—
pete „ „.....„10-—
Za finejše sorte se pošilja posebni cenik od nove velike trgovine
Johann-a Koss v Celju
674 na kolodvorskem prostora.
I
I
Jajca "atol
knpaje po najvišji ceni And. Suppan?, cakupo-j valeč jajc v Ptnjn, Rozmanova hiša (blizo posojilnice) in v Središča (Dečkova hiša).
Železniška Roskopf 7 K
Moja originalna ..Železniška Roskopf*1 anker-re-montoir ura ima 32 urno, s steklom krito kolesje v rusinovih kamenjih, cifernica iz emajla, zaprt in proti prahu, pravo ni klas to pokrovje, Samimi pokrov, patentni „aufzugt' za urno peni, s katerim je strgan;e nemogoče. Vsaka ura ima kompasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsecem vremenu, Prodali smo c. k. državnim železnicam že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez skladnega kazalca .... komad K 7 —
Z aekudain kazalcem..... „ K 8 —
3 leta pismene jrarancije. Pt Silja po povzetju
Max Bobnel, Dunaj
MarjareteBstrasse 27. Sodnijsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevajte cenik s 5000 podobami, zastonj in franko. 698
SUKNO
htimpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za: jesenske in zimske obleke
priporoča
Karel Kocian
tovarna za sukna
v Humpolci.
Zorci brezplačno. Tovarniška
V ptujskem mestnem sop* nem kopališču
■e dobijo odsihmal kopele s hlaponem po ile fiih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ek] I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznili sb Vili uri predpoldan za 60 vin.; (30 "
carjev.)
Vedstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettaiw Sadeanstait).
(»»iaalraao var»va»o!
AlliinechtarBilsam
U*
l.Tfcl»irvl«*f«|fi{a WfaWaft-iaaH'iau,
Vsaka penarijaaj« kuanol
Edino pristen je
Thierryjev balsai
z zeleno varstveno znamko z on
IS majhnih ali 6 dvojnatih itakln
ali velika »pecijajia steklenica 11
tentnim zaklopom K 6-—.
Tliierryjaw otntifolijiko maiDa
za vse se za tako stare rane, roll
poJkodbeitd. 2 lončka K 3'80. P«
ae samo po povzetju ali denar mu
Te dve domači -dravili »te kot L
keljii KBluinuzBuni ia itanilin
Naslavha naj se na
lekarnarja A. Thierry v Prq,„.
Zaloga po ukore vseh lekarnah. Ksjjft-
ioe s tisocnzvrnih zahvalnih pisem sv
stonj in poltnine proste.
Brata Slawitsc
v Ptuju
priporočala izvrstne šiva! stroje (Nahmaschinen) po i
deči ceni: Singer A . 70 K -
Singer Medium90 , Singer Titauial 20-,
Ringschtfch^n ........140 ,
Ringschifchen za krojače . . . .180 ,
Minerva A..........100 ,
Minerva C za krojače in čevljarje 160 , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , Deli (Bestnndteile| za vsakovrstne stroje. Najii cene so nižje kakor povsodi in se po pog plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik bn plačno.
Blago iz zlata, srebra ===== in Kina-srebn
are in optične predmtti, se posebne in čudov po ceni kupi same pri
M. Gspaltl
Trgovina z zlatom in optičnim blagom
t WsgacBaidarjovi hiai t Ptuju. -----
Meščanska parna žaga.
»
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v
traven klalnice in plinarske hiše postavljena
kot« parna žag« vsakemu v porabo. faakemn ae les hlodi, itd. po xabtevi takoj ru-laga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati i> ] apahati i. t. d. u
ellka zaloga ■ oblek ■
za moške in ženske, za otroke vsake starosti. — Zimske ženske jopce (Uberjacken) J po fl. 5"—, 6—, 7—, 8—, 9—, 10—k kupi najugodneje v novi veliki trgovini
Johann-a Koss v Celju
na kolodvorskem prostore.
679
Tisak: W.
u F'tile v Ptuj