Pred sezono prometa s sadjem in zelenjavo Zaradi naše zaostale proiz-vodnje, ki komaj dosega pred-vojno raven, je zelo važno, čim-bolj obsežno zajeti vse tržne presežke ter jih pravočasno in enakomerno pošiljati na tržišče, ker od tega ni odvisna samo boljša ali slabša preskrba po-trošnikov, marveS tudi nadalj-nja proizvodnja, za katero so prodani tržni prese-žki zelo velik činitelj. Odkup tržnih presežkov kmetijskih pridelkov je v veliki meri odvisen od konkretnih organizacijskih ukrepov. Lani so uporabljali take organizacij-Ske ukrepe, kj naj bi prispevali k intenzivnejšemu in uspešnej-šemu prometu kmetijskih pri-delkov in k boljši ter enako-mernejši preskrbi potrošnikov. Znano je, da so bili največja ovira pri urejevanju tržišča kmetijskih pridelkov nakupo-valci, ki so s svojim nastopora na tržišču povzrofiili razne mot-nje in zlasti psihozo pretiranega povpraševanja. Ta problem so lani končno opazili in rešili s Sklepom o prenosu odkupnih poslov na kmetijske zadruge. S prenosom odkupa na zadruge so te postabe važen činitelj v proizvodnji jn v prometu kme-tijskih pridielkov. Od komerei-alne sposobnosti zadrug bo v prihodnje v precejšnji meri odvisen prome* kmetijskih pri-delkov. Ker smo ie stopili v sezono odkupa sadja in zelenjave, je trenutno dokaj važno to, ali so kmetijske zadjuge sposobne opravljati \a posel, ki je zelo pomemben za pravilno preskr-bovanje potrošnikov z živili. Znano je, da s; trgovinska tnre-ža vedno prizadeva poslovati s temi, sicer hitro kvarljivimi prideliki, to pa velja deloma tu-di za zadruge. Vendarle mora-mo dejati, da je s temi artikli pretežno poslovala mreža obče-družbenga sektorja, registrirana kot trgovjna teh pridelkov, medtem ko se večina km-etijakih zadrug ni hotela ukvarjati s proraetom zelenjave in sadja. Do neke rcvere je to tudi raz-umljivo, saj s'o zadrugam manj-kali nekateri neogibni prvi pO-goji za tako poslovanje, kaior so na primer skladišča, prevo-zna sredstva, ambalaža itd. Sedaj prehaja na zadruge tudi odkup teh pridelkov. To bo po-voljno vplivalo na proizvodnjo in na preskrbovanje potrošniš-kih krajev. Zato se bodo zadru-ge v izvajanju omenjenih orga-nizacijskih sprememb, ki že po-teikajo, morale brezpogojno usmeriti in usposobiti za promet z zelcnjavo in sadjem. Ceprav v tem pogledu š« ni nepovoljnih znakov, moramo že sedaj opo-zoriti na dolooene probleme, da bi se lahko pravočasno izognili morebitnim motnjam na tržišču teh pridelkov. Nepotrebna koncentracija podjetij Pomembne ap-remennbe je lani doživela tudi trgovinska mreža splošnodružbenega sektorja. To se je nadaljevalo v prvih mese-cih letos. Te spremom.be so bile delno posledica prenosa odfcupa na kmetijske zadruge, deloma pa posledica težnje nekaterih podj«tij, da spet zajamejo sa-mostojne male prodajalne. Ti-pičen prianer za te spremembe v trgovinski mreži za promet z zelenjavo in sadjem predstavlja Beograd, kjer so namesto prejS-njih 11 grosističnih podjertij, ene mešane in 73 samostojnih prodajaln, ustanovili 11 grosi-stično-detajlističnih in 8 malo-prodajnih podjetij. Podobne spremembe so se dogajale tudi v prodajnih mrežah drugih po-trošpih krajev, kakor so Sara-jevo, Skoplje, Niš in Novi Sad, medtem ko jih ni bilo v Zagre-bu, Ljubljani in Tilogradu. Omenjena ponovna koncen-tracija s priključitvijo samo-stojnih prodajaln in podjetij, po ttašem mnenju za promet z zelenjavo /n sadjem ni koristna, saj se s tern zožuje konkurenca v nadrobni prodaji in nastajajo tako tehnično neopremljena ali nezadostno opremljena podjetja, ki na bodo mogla izpolnjevati svojih nalog v prometu s sad-jem in zele-njavo, zlasti zastran prevoza in vskladiščenja blaga. Samostoijne prodajalne zeleaja-ve in sadja — zlasti v mestih — so mnogo bolj elastične od velikih podjeti, — tako glede nabave, kakor tudi glede pro-daje in vskladiščenja neproda-nih presežkov (v teh prodajal-nah so presežki praviloma zelo majhni ,'n ne zahfcevajo veltkih skladišč). VeS prodajaln na diobno V trgovini s sadijem in zele-njavo iniamo še eno pomanjk-Ijivost, ki se jasno kaže na tr-žišču. V potrošniških krajih namref ni dovolj prodajaln na drobno. V primerjavi 3 pred-vojnim stanjem je v mestih in industrijskih krajih komaj 50 odstotkov teh prodajalnic, po-gosto i>a je ta odstotek še slab-ši. Moramo vedeti, da je po osvobodilvi zelo naraslo število m-estnih pretoivalcev, kar po-meni, da je to zmanjšanje šte-vila prodajaln sadja in zele-njava še toliko bolj negalivno. Zato je treba zaradi boljše preskrbe prebivalstva z zele-njavb in sadjera is.katl možnostl, da bi se povečalo število proda-jaln v potrošniških krajih. Ta-ko bi se lahko razvila močnejša inieiativa v nakupovanju in večja konkurenca pri prodaji, kar bi vsekakor ugodno vpliva-lo na ponudbe in cene. Pri obravnavi stanja trgovske mreže za sadje in zelenjavo moramo upoštevati, da sta re-organizaciija in prenos odkupa na kmetijske zadruge odpravila odkupne postaje in. podjelja. Zato se bo torej trgovska mre-ža v potrošniških krajih morala poveaati z drugimi in od njih kupovati blago za svoje tržišče. Od sposobnosti zadrug za na-bavloanje sadja in zelenjave za potrošniškis kraje in za podjet-ja v teh krajih bo torej v ve-liki meri odvisna letošnja pre-sikrba potrošnikov s sadjem in zelenjavo. Ta zveza bi morala bfti v obliki kontrahiranja med mestnimi podjetji in kmetijski-mi zadrugami, ker bi tako po-slovanje najlaže zagotovi!o po-trebne količine, dostopne cene in enakomierne pošiljke. Vendar pa korvtrahiranje sadja in zs-lenjave letos ni imelo zaželenih rezultatov, najibrže zato, ker se kontrah&nti pri pogajanjih ne morejo sporazumieti o cenah. Ne želijo prevzieti nase rizika za primer večjih razlik med dogovorjenimi in tržnimi cena-mi. Tchnična oprema za'rag in podjetij Razen pravilne organizacije trgovske mreže za promet s sadjem in z&lenjavo je zelo pomembna tudi njena tehnična oprema. Glede na to, da niti letos ne bo pasebno velikih iz-boljšav tehnične opremljenosti v trgovini kmetijskih pridelkov in torej tudi v trgovini s sad-jem in z-e-lenjavo, ne moremo pričakavali nobenih bistvenih ^preanamb v tem promeiu. Zla- sti občutijo pomanjkanje skla-dišč in pre-voznih sredstev. Si-cer se bo letos s^tanje nekoliko popravilo z razširi'.vijo skla-diščnega prostora — zlasti v Zagrebu, Beogradu in v neka-terih drugih mestih — bo pa 5e vedno potrebno v t©m pogledu storiti dosti več. Kar se tioe prevoznih sred-stev, je stanje pravta