POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE MARIJA BEZOVSEK Zdravju najbolj škodljive so ocvrte jedi ali pečenke z močno zapečeno skorjo UANSKI »ŠKOFIJI 0EIOMA UGODILI w (stran S) DOPUST V LAVORI (L MRZLE VC (stran 4) 8140 Zakaj se je celotna zgodba končala precej nečastno, morata brez sprenevedanja odgovoriti direktorja Enga in Smreke KEJMŠija/ Li SSp^7-Ö7-20g Krit Železnina Gojenji teì?839-44-20 pgresploščice MARTEX od 1.390 do 2.450 SlT/m2 iRQÜE^IliffMESEglHilNlEXER^ETftl^gOI^UDBÄ: Ploščice za kopalnice ORAHOVICA od 1.130 do 1.899SIT/m2 il SEDISI ■ .y #*; -■ •’Hi ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Želite nadaljevati varčevanje po izteku Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme? Zavarovalnica Triglav, d.d. vam nadaljevanje varčevanja omogoča preko ENKRATNEGA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA z enkratnim vplačiiom zavarovalne premije ali NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA z mesečnimi plačili zavarovalne premije. Z vplačilom premije združite ugodnosti življenjskega zavarovanja ter varčevanja vezanega na gibanje vrednosti enot premoženja v izbranih investicijskih skladih. Za vse informacije smo Vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 2864 ali na sedežu Območne enote v Celju osebno ali na telefonski številki 03 42 26181. Pokličite že danes. KER ŽfVUENJE POTREBUJE VARNOST. triglav www.za v-trigl av.si ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-04 GSM: 031/695-208 TURISTIČNA ZAVAROVANJA *Z ASISTENCO V TUJINI TELEFON 034a55800 www.simer.si AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 | IH Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18. sobota 8.00 -12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.0.0. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil -menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Pokličite tel.03/838-80-91,041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si NOVO V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D., OBMOČNA ENOTA CELJE, MARIBORSKA CESTA 1 OSREDNJA KNJIŽNICA TSÖIP »Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja,«je pred 95 leti zapisal naš največji literat Ivan Cankar. Kako bi lahko danes, po skoraj stotih letih, ob dnevu državnosti komentirali njegove besede? Prav gotovo zelo različno. Odvisno pač od političnega stališča, saj vladajoča strankarska garnitura trdi, da smo uspeli v trinajstih letih zgraditi sodobno državo, kije vključena v najnaprednejše evropske in svetovne integracije, opozicija pa je mnenja, da je v tej državi le malokaj dobrega in veliko več slabega. Trezni analitiki sodijo nekje vmes in opozarjajo na konkretne probleme, ki jih bo treba rešiti, da bo država kot skupna institucija državljanov resnično funkcionirala v dobro vseh. Pri tem je najbolj alarmantno stanje v pravosodnem sistemu, na kar venomer opozarja tudi starosta slovenske demokracije dr. France Bučar. Če pravosodni sistem v državi ne funkcionira kot bi moral, potem so vprašljive seveda tudi številne ostale funkcije. Kar se tega vprašanje tiče, čaka prihodnjo vladno koalicijo težko in zahtevno delo. Kopja slovenske politike se v teh dneh lomijo na Zboru za republiko, ki ga je LDS okarakterizirala kot zbor SDS, na zaprepadenost liberalnih demokratov pa je sodelovanje na zboru napovedal zunanji minister Dimitrij Rupel, sicer član stranke LDS. Alise Rupel torej protestno poslavlja od vlade, kije kljub njegovemu nasprotovanju na mesto pravosodne ministrice sprejela Zdenko Cerar, ki ga je obtožila zlorabe položaja pri ustanavljanju diplomatske akademije? Še sreča, da bo letošnje poletje manj vroče kot lansko, kajti očitno je, da ga bodo dovolj segrevale že predvolilne igrice pred jesenskimi državnozborskimi volitvami, ko bodo nekateri dokazovali, da so ogoljufani in opeharjeni, spet drugi pa bodo dokazovali nasprotno. Ko takole poslušam raznorazne razprave, si včasih ne morem kaj, da ne bi pomislil, da nekateri najhujši kritiki prejšnjega družbenoekonomskega sistema sedaj najbolj pogrešajo nekatere bonitete takratnega časa. Kam torej vodi prava pot iz kapitalizma? Želim vam prijetno praznovanje dneva državnosti! eJ. Tretja stran IZ VSEBINE: 26 Aktualno: Kdaj in kolikšen bo regres? Upravna enota Mozirje Ljubljanski nadškofiji deloma ugodili Intervju: Jože Poznič, tajnik Občine Gornji Grad.6 PGD Pobrežje Ob jubileju novo vozilo KS Rečica ob Savinji: Ob prazniku športne in kulturne prireditve......... Iz roda v rod: Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2004 |«£|pri Koktmip Taborniški mnogoboj.. Na naslovnici: Matic Korošec, najmlajši udeleženec glasbene prireditve v Nazarjah pfc, ’ Im v \i ' ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 26, 25. junij 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne '^lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. KDAJ IN KOLIKŠEN BO REGRES? Dopust v lovorju mrzle vode Statistika pravi, da vsak četrti Slovenec letos zaradi pomanjkanja denarja ne bo odšel na dopust. Vprašanje je, kaj si povprečna slovenska družina s svojimi prihodki sploh lahko privošči. Po najnovejših podatkih je povprečna plača v Sloveniji 160.000 tolarjev neto. Zelo resno se je potrebno vprašati, koliko delavcev iz Zgornje Savinjske doline sploh doseže republiško povprečje, saj skoraj večina preživlja mesec z minimalno plačo, kar pomeni, da dobi izplačanih borih osemdeset tisočakov. Kaj pa regres? Nekateri so ga dobili, drugim ga izplačujejo po obrokih in v bonih. Ljudje ga največkrat namesto za dopust zapravijo za druge obveznosti: učbenike, za kritje negativnega stanja na bančnem računu, kurilno olje. Rešitev bi bile evropske plače, vendarjih po mnenju nekaterih vidnih strokovnjakov ni pričakovati prej kot v dveh desetletjih. V Evropski uniji smo torej samo na političnem papirju, življenjski standard večine državljanov na sončni strani Alp ostaja še naprej borba za golo preživetje. Delna rešitev se torej kaže v regresu za dopust, ki se mora praviloma izplačati vtolar-jih, lahko pa se izplača v dveh delih. Največkrat se dogaja, da delodajalci poravnavajo del regresa v bonih ali v več delih. Zakon o delovnih razmerjih tudi določa, da je potrebno regres izplačati do 1. julija, v primeru likvidnostnih težav pa do 1. novembra tekočega leta. Zakon je torej jasen, višino izplačanega zneska običajno opredeljujejo socialni sporazumi, vendar se v mnogih podjetjih tega ne držijo. Delavci pa so zaradi ljubega miru in bojazni, da jim bo delodajalec pokazal vrata, raje tiho ali pa sploh ne poznajo svojih pravic in jih zato tudi ne zahtevajo. Glede na vse prej kot rožnato gospodarsko stanje, v večini gospodarskih družbah na tukajšnjem območju, je logično, da so se delodajalci odločili, da bodo izplačali najnižji še dopusten znesek regresa. Vsaj tisti, s katerimi smo se pogovarjali. Tako so zaposleni v mozirski Zadrugi že dobili izplačanih tri četrtine od 137.853 tolarjev. Preostali del obveznosti bo realiziran do sredine julija, nam je zatrdil direktor Andrej Presečnik. V ljubenskem KLS je ustaljena praksa, da regres izplačajo v dveh delih: polovico v maju in polovico v juniju. Direktor Ijuben-skih kovinarjev Bogomir Strašek je že pred tedni, v času vseslovenske stavke kovinarjev, dokazal, da samo partnerski odnos z zaposlenimi zagotavlja stabilno poslovanje firme, zato pri njih izplačilo regresa ne postavljajo pod vprašaj. V precej bolj nezavidljivem položaju kot njena kolega na Zadrugi in KLS je direktorica Glin Tip Brest Irena Turk. Turkova se sicer zaveda, da bo regres potrebno izplačati, vendar je nazorska tovarna ivernih plošč v dovolj resnih težavah, tako da bodo dobili zapos- leni minimalen regres, pa še tega na več obrokov. Ker je regres vezan na letni dopust, je dobro vedeti, da lahko delavec dopust koristi v več delih, vendar mora en dei trajati najmanj dva tedna. Smisel letnega dopusta je namreč, da se delavec spočije in nabere moči za nadaljnje opravljanje nalog. Kje smo torej v primerjavi z drugimi Evropejci. Ob sicer nizkih plačah in »razbitem« regresu je povsem na mestu trditev, daje vse več ljudi, ki si lahko privošči morje samo še v sanjah. Sončijo pa se lahko na domačem balkonu -čeprav nekateri trdijo, da nam sploh ne gre tako slabo in da bo potrebno pas zategniti še bolj kot doslej. Savinjčan Naša anketa Regres - pravica ali ugodaost? Ali ga jemljemo kot povsem normalno pravico zaposlenega oziroma dolžnost delodajalca ali pa kot ugodnost, kot »nekaj za zraven«, je odvisno od posameznika do posameznika. Regres bi naj s svojo osnovno funkcijo vsaj malce olajšal načrtovanje počitnic. Vendar pa je vprašanje, koliko se ta funkcija res izvaja. Zanimalo nas je, kako so s svojim regresom zadovoljni anketiranci, če ga prejemajo redno in seveda v kakšni obliki. Lojze Drofenik, upokojenec, Mozirje Z ozirom na to, koliko je brezposelnih, sem z višino regresa kar zadovoljen. Vendar danes regres ne pomeni več isto kot nekoč. Sam regres še ne omogoči zaposlenemu dopusta. Tisti, ki imajo velike dohodke, bi se lahko regresu nemara odpovedali, seveda na račun tistih, ki imajo manj. Sonja Drev, zaposlena na banki, Florjan Regres prejemam redno, kot denarno nakazilo. Z njim sem zadovoljna, je dokaj v redu. Seveda pa bi lahko bil večji, nikoli ni prevelik, sploh če upoštevamo rast cen. 6F Anton Napotnik, upokojenec, Mozirje Prejemam ga že, vendar ravno prevelik tudi ni. Že pokojnina je mala, tako da regres tudi ne more biti ravno velik. Slavko Volovšek, upokojenec, Nazarje Z regresom nisem zadovoljen. Ko sem še hodil v službo, je še bil nekako zadovoljiv, sedaj pa je občutno premajhen. Kako bi rekel, do Celja pa nazaj in sem ob regres. Tako da kakšne občutne pomoči ob načrtovanju dopusta ne nudi. Milan Peternel, varnostnik, Nazarje Ga dobivam, vendar ga dobim po delih, nikoli v enem delu. Ga pa prejemam redno, kot nakazilo, tako da sem zadovoljen. Vendar pa regres ne rešuje dopusta. Na dopust se moraš prej pripraviti, ni vse odvisno zgolj od regresa. Irena Božičnik, upokojenka, Mozirje Da bi regres zadovoljil potrebe dopusta, to ravno ne. Vendar sem načeloma zadovoljna z njim, saj je to kot neki vidik socialne države. Zadovoljna sem z njim, dokler je. Če bi ga pa več dobili, bi ga pa več tudi vzeli. Ne moremo samo kritizirati. Tudi pokojnine bi lahko bile večje, a kolikor je, pačje. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem iat SINTAL' CELJE Vaša varnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Ljubljanski nadškofiji deloma ugodili Po dvanajstih letih od sprejema zakona o denacionalizaciji in po treh delnih odločbah je Upravna enota Mozirje (UE) pred dnevi izdala sklep, s katerim je v enem delu ugodila ljubljanski nadškofiji, ki je v postopku upravičenka do vrnitve nacionaliziranega premoženja. Sklep zavezuje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da v mesecu dni prenese na nadškofijo v začasno uporabo 8.167 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov na območju celotne Zgornje Savinjske doline. Nadškofiji se začasno prepove razpolagati s kmetijskimi površinami in gozdovi, z utemeljitvijo, da za takšno odločitev ni bilo tehtnih argumentov. Vinko Poličnik in Terezija Plaznik poudarjata, da gre za začasno uporabo gozdov in kmetijskih zemljišč (foto: EMS) Ljubljanska nadškofija je 31. marca letos naslovila na mozirsko upravno enoto predlog za izdajo začasne odredbe, vendar, po besedah Vinka Poličnika, načelnika UE Mozirje, iz predloga ni bilojasno razvidno, na kaj se le ta nanaša. Denacionalizacijska upravičenka je predlog dopolnila in navedla tri delne odločbe, ki še niso postale pravnomočne. Z argumenti ljubljanske nadškofije so bile seznanjene tudi vse stranke v postopku, med katerimi je Gozdno gospodarstvo Nazarje (GG) v celoti nasprotovalo navedbam nadškofije v bojazni, da bi lahko vrnitev premoženja v upravljanje pahnilo GG Nazarje v hude težave ali celo v stečaj. »Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov smo zaprosili za koncesijsko pogod- bo z Gozdnim gospodarslvom, v kateri so natančno opredeljene pravice in obveznosti med strankama. Ta pogodba je bila podpisana leta 1996 inje sklenjena za 20 let. Na to pogod- bo se sklicuje GG Nazarje. Vtem času seje zgodilo še nekaj zelo pomembnega in sicer v primeru Borlovih gozdov na Gorenjskem, kjer je zadeva primerljiva s tukajšnjimi razmera- mi. Znan je sklep Vrhovnega sodišča, s katerim firmi Egoles ni bil priznan status stranke v postopku,« je razložil načelnik upravne enote. Vinko Poličnik in Rezika Plaznik, ki je vodila postopek vračanja odvzetega premoženja, poudarjata, da gre za začasno uporabo, saj je z zakonom o denacionalizaciji predvideno, da se vsa nadaljnja razmerja urejajo, ko postane odločba pravnomočna. Enoje namreč pravica do uporabe in povsem nekaj drugega pravica do razpolaganja. Gre za vprašanje lastninskih razmerij, zato bo imela do nadaljnjega ljubljanska nadškofija pravico gospodariti z gozdovi, ki so v celotni zgodbi ključnega pomena, v skladu z zakonom o gozdovih. Savinjčan c - :K ö.MENTIRÄM O Streznitev Ni dvoma, da bo moralo vodstvo Občine Mozirje po negativno izglasovanem referendumu za uvedbo lokalnega samoprispevka, sebi in tistim, ki razglašajo, da so se krajani opredelili proti hitrejšemu razvoju kraja, krepko izprašati vest. Če bi v Mozirju merili javno mnenje, bi verjetno ugotovili, da krajani niso cokla krajevnega napredka, bi pa nedeljsko glasovanje utegnilo pokazati, da se ljudje ne strinjajo z načinom, kako dohiteti razvitejše krajevne skupnosti. Samoprispevki so sami po sebi preživeta oblika socialističnega pojmovanja svetlejše prihodnosti in sploh so ljudje pod taktirko državne liberalne oblasti postali v dobrem desetletju samo še prikladno volilno telo, kije v otipljivem vsakdanu komaj pravno obravnavana raja. In od takšne se pričakuje, da si bo prosto voljno odtegnila od bornega zaslužka, kije po višini in dolžini trajanja v celoti odvisen od samovolje lastnikov in direktorjev »cvetočih« firm. Saj ni bilo mogoče brez kritične presoje pričakovati, da se bodo ljudje odločili za nadgradnjo osnovnega šolskega programa, ki ga je po zakonu dolžna prostorsko in materialno zagotoviti država, in obkrožili za predimenzionirano športno dvorano. Seveda pa ni samoumevno, da bo država v podobi šolskega ministrstva zagotovila Mozirjanom potrebna sredstva. Precej podobna zgodba je z ureditvijo trškega jedra. Mozirski staroselci, kijihje še komaj za vzorec, posegom v smislu raznih omejitev nasprotujejo. Verjetno z nič težjim argumentom kot predlagatelji trške preureditve. Na kratek rok imajo verjetno prav tretji, ki prisegajo na prometni red in disciplino, kar bo potrebno še zagotoviti. Delno je potrebno pritegniti tudi tistim, ki so prepričani, da se bo z preselitvijo občinskih in državnih služb na obrobje kraja občasni kaos v trgu uredil sam. Predvsem pa bi morali biti nad izidom referenduma razočarani krajevni in občinski oblastniki. Pravzaprav bi jih moralo skrbeti sporočilo ljudi, ki so se verjetno bolj kot proti projektom opredelili proti načinu snubljenja. Za skladen, če hočete hitrejši, razvoj bo pač potrebno zagotoviti denar iz nenasitne državne blagajne, rezultat pa je mogoče v določenem delu razumeti tudi kot nezaupanje avtorjem referenduma. Savinjčan^ TUŠEVA HUMANITARNA AKCIJA ZA OTROKE IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN Tiso« otrok z iskrico v očeh Tudi letos želi družba Tuš uresničiti sanje otrok iz socialno šibkejših družin, katerim starši ne morejo omogočiti letovanja na morju. S pomočjo Tuša bo v obdobju od 14. junija do 30. avgusta v letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču kar tisoč otrok preživelo nepozabne počitnice. Svojo družbeno odgovornost in humanitarno naravnanost pa Tuš sicer dokazuje skozi vse leto, saj predvsem za otroke prireja številne prireditve, zabavne dogodke, usivarjalne delavnice itd. Pri pripravi in izvedbi letovanja na slovenski obali družba Tuš sodeluje z Rdečim križem Slovenije. Pri izboru otrok sodelujejo tudi centri za socialno delo, strokovne službe na osnovnih šolah, opirajo pa se tudi na preverjene podatke krajevnih organ- izacij RK. Letovanje bo potekalo v spremstvu številnih pedagogov, ki za otroke pripravljajo bogat program, poln zabave in sprostitve, z različnimi delavnicami, športnimi igrami in zabavnimi večeri z glasbo. KF ■ KSKSŠSSSSHBESRBHHRlSSiBaiSH INTERVJU: JOŽE POZNIČ, TAJNIK OBČINE GORNJI GRAD Nobene bojazni ni, da bi me zanimala funkcija župana Jože Poznič (foto: EMS) Nelagodje, ki ga mnogi čutijo ob tajniku gornjegrajske občine Jožetu Pozniču, univerzitetnem diplomiranem inženirju gozdarstva, je verjetno strah pred njegovo neposrednostjo, s katero razgalja ljudi okoli sebe. Neformalno brez dlake na jeziku pove, da bi verjetno nikoli ne bil na tem delovnem mestu, če bi takrat, ko je pristal na ponudbo župana Tonija Riflja, vedel o zakonitostih občinskega dela polovico tega, kar ve danes. Za mnoge, tudi predpostavljene, je preveč samosvoj mislec, ki je tudi v tokratnem pogovoru razgaljal svoje delo in poslovanje Občine Gornji Grad ravno toliko, da lahko vsak razmišlja po lastni presoji, čeprav je določene misli izbiral skrajno diplomatsko. - Videti je, da vas je pogovor z županom malo pred intervjujem precej razburil... Ne razumem, zakaj tak občutek, ki gotovo ni povsem točen. Z določenimi strankami smo se pogovarjali o povsem operativnih zadevah. - Ob letošnjem občinskem prazniku ni videti posebnih dosežkov, če odmislimo, da je most na Kropi zgradila država. Mar to pomeni, da je Občina Gornji Grad odprte zadeve že spravila z dnevnega reda? Daleč od tega, da bi bilo vse urejeno. Po dinamiki dela se bodo določene stvari uredile in dokončale, vendar viharja ne kaže pričakovati. - Mogoče imate v mislih razvod toplovodnega sistema? To vprašanje bi verjetno morali nasloviti na nekoga drugega. Če mislite na dograditev toplovoda Spodnji trg z odcepi in možnostjo priključitve tudi Proda, potem osebno upam, da bo mogoče celotno zadevo letos tudi realizirati. Izhajam iz predpostavke, da so po besedah direktorja Enga državna sredstva zagotovljena. - Po napovedih direktorja Enga in župana bi se to moralo zgoditi že do novega leta, zato mislim, da ste pravi naslov, saj se operativno zelo aktivno ukvarjate z Engom. Se strinjate, da v firmi, ki je večinsko v občinski lasti, zadeve ne funkcionirajo kot bi morale, celotno dogajanje pa negativno vpliva na razmere v kraju? Ta ugotovitev je točna. Stvari bi lahko postavili na boljšo pozicijo, čeprav ni dvoma, daje toplovodni sistem za kraj velika pridobitev, česar se krajani premalo zavedamo. Mogoče so ljudje o vseh zadevah premalo informirani, še posebno potencialni odjemalci toplotne energije. Očitno tisti, ki bi morali o teh zadevah konkretno spregovoriti ljudem, mislijo, da ljudje vedo o tem toliko kot neke bolj ali manj formalne ožje skupine. Da obstaja problem, ki je javnosti znanje povsem točno. Je pa potrebno ločiti med investicijo in dokončanjem toplovodnega razvoda in tekočim poslovanjem. Slednje bi ne bilo problematično, v kolikor bi vsi dosedanji porabniki finančne obveznosti poravnavali v normalnem roku. Bom zelo konkreten. Če Smreka, kije med večjimi odjemalci, svojih obveznosti ne poravnava oziroma to počne s precejšnjo zakasnitvijo, povzroča likvidnostne probleme, kar lahko pomeni resen problem za normalno obratovanje Enga. Dogajanje spremljam kot odgovoren za operativne in infrastrukturne zadeve, vendar je resnica pač takšna, da je za firmo odgovoren direktor Toni Rifelj, kije istočasno tudi župan občine. Ker je občina večinski lastnik sistema, se čutim odgovornega v tem smislu, da je potrebno zagotoviti normalno obratovanje kotlovnice. - Zakaj, po vašem mnenju, ne more ali celo ne sme normalno funkcionirati skupščina Enga, ki je preko nadzornega sveta, ki ga trenutno sploh ni, dolžna vzpostaviti normalne razmere in zahtevati jasno odgovornost vseh, ki tako ali drugače poslujejo mimo določil zakona o gospodarskih družbah? Ugotavljam, da bi ti organi, ki so po zakonu o gospodarskih družbah povsem jasno definirani, morali opravljati svojo funkcijo in tvorno sodelovati. Neresno je, da si preko mize, in še kako drugače, dopovedujejo, kdo ima bolj prav. Občutek imam, da za oba lastnika skupni cilj ni enak. Sokrivda je na obeh straneh, vendar smo letos poskušali zadeve premostiti, saj je do sklica skupščine vendarle prišlo. Zakaj seje celotna zgodba končala precej nečastno, morata brez sprenevedanja odgovoriti direktorja Enga Toni Rifelj in Smreke Bruno Zagode. Kljub vsemu mislim, da bi Smreka morala imeti jasen interes, da sistem normalno obratuje, sajje poleg ostalega njen industrijski del vezan na to energijo. - Zakaj celotnega sistema ne daste nekomu v upravljanje, saj ni zakonske podlage, da vi kot tajnik občine, in tudi ostali iz občinske uprave, skrbite v delovnem času za poslovanje javnega podjetja? Navsezadnje sta nezdružljivi tudi funkciji, ki jih opravlja župan oziroma direktor Enga. O tem smo že razmišljali. Kar se mojega angažiranja v Engu tiče, bi takole odgovoril. Če bi to počel v rednem delovnem času, bi bil očitek na mestu, tako pa se ukvarjam z Engom v glavnem izven delovnega časa in, to moram poudariti, povsem brezplačno, karje preverljivo. Strinjam se, da v principu takšna pomoč ni prava rešitev, saj na ta način prihaja do odgovornosti, ki nikakor niso moje. Razmišljanje o upravljanju je povsem na mestu, čeprav osebno mislim, da bi imel zunanji upravljavec premalo potrebnega občutka za vodenje. - Ne gre za občutke, gre za konkretne odgovornosti, ki morajo temeljiti na pogodbeni obveznosti. Konec koncev je tudi direktor Enga zatrjeval, da dela povsem ljubiteljsko, čeprav je v njegovem poslovnem poročilu zaslediti podatke, ki govorijo povsem drugače. V svojem primeru lahko s polno odgovornostjo ponovim izrečeno. Kako pa dela zastonj direktor Enga oziroma naš župan, morate vprašati njega. Sicer pa sem predvsem zadolžen za gospodarsko infrastrukturo, okolje in prostor. -Vse ob svojem času. Kar nekaj občinskih cest je, konkretno v Podsmrečju, ki ste jih že pred leti razrušili zaradi napeljave toplovoda, kanalizacije in še česa, vendar jih nikakor ne uspete sanirati... - To je točno. Izvedba omenjenega segmenta se mogoče v resnici predolgo prelaga. Prepričan sem, da bo letos rešeno tudi to. V naši občini je preko 200 kilometrov cest, karje gledano z vidika proračunske moči precej. Od tega jih je polovica kategoriziranih občinskih cest, ostale so gozdne, ki imajo ravno tako funkcijo javne poti. Slednje so opremljene z opozorilnimi tablami, na katerih lepo piše, da voziš na lastno odgovornost. Vsak, kije pismen, lahko to razbere. ■ Ker omenjate pismenost, me zanima, če z avtoriteto lastne pismenosti opozarjate župana, da je treba spoštovati napisano in uzakonjeno in, na primer, predlagati imenovanje podžupana. Ne vem, če sem jaz tisti, ki bi moral opozarjati... - Govoriva o pismenosti, zato bi bilo utemeljeno pričakovati, da bo občina vzgled spoštovanja napisanih in celo uzakonjenih pravil igre. Palica vendar mora imeti dva konca. Pismenost - to zna biti veliko vprašanje. Seveda smo vsi pismeni, naj bi bili pismeni, ki delamo na občini. Zakonodaja je glede tega povsem jasna in kolikor mi je znano, je bilo vprašanje že postavljeno tudi na pravi naslov. Sicer pa mislim, da je imenovanje podžupana potrebno iz več razlogov. Če bi bil jaz župan, bi želel imeti ob sebi podžupana. Razlogov je lahko več. Zakon sicer predvideva, da lahko župana nadomešča najstarejši svetnik, vendar mislim, da je takšna rešitev slaba. - V desetih letih je Občina kupila že tretji službeni avto, kar je v primerjavi z primerljivimi občinami, ki imajo še prvo službeno vozilo, kar precej potratno. Lahko zadevo pojasnite? Racionalnost uporabe službenega vozila je lahko vprašljiva tako ali drugače. Osebno se v te zadeve nisem spuščal. Službeno vozilo za potrebe občinske uprave in župana je upravičeno. - Ne oporekamo upravičenosti, vprašanje je transparentnost in upravičenost prevoženih kilometrov, da ste bili primorani v relativno kratkem obdobju kupiti že tretji avto. Primerjavz občinami, ki imajo še prvo službeno vozilo nisem delal. Mogoče smo bolj aktivni od ostalih... - Kdo je zadolžen za podpisovanje potnih nalogov in kontroliranje prevoženih kilometrov? Menijih podpisuje župan, jaz pa jih podpisujem vsem zaposlenim. Rad bi poudaril, da se tudi za občinske namene vozim v glavnem s svojim avtomobilom. - V preteklem letu ste ustanovili zavod za turizem, ki naj bi vzpodbudil turistično in prireditveno dogajanje v občini. Kot kaže bo tudi ta ideja ostala samo mrtva črka na papirju, saj ni bila v letu dni speljana niti ena aktivnost? Se strinjam. Zavod za turizem bi moral vključiti program z našega, občinskega nivoja, poleg tega bi lahko bil koordinator in animator dogajanja in vsega, kar zraven sodi. Ugotovitev, da gre za mrtvo črko na papirju, je lahko povsem točna, s tem da se dejansko srečujemo s težavami. Vendar ideja ni bila slaba. Za aktiviranje takšnega zavoda je premalo, da ga postavimo na papir in opravimo registracijo ter določimo nekoga, ki ga vodi. Turizem zelo radi opevamo in o njem govorimo, očitno pa se premalo zavedamo, da gre za zelo zahtevno dejavnost, ki zahteva resen pristop in ljudi, ki imajo v končni fazi tudi finančni interes. Tega bi morali imeti vsi, od gostincev do turističnih delavcev. Dokler tega ni, je zaman razmišljati, da bo zadeva zaživela. - Kar nekaj primerov poznamo, ko so tajniki občin izkoristili položaj in se s pomočjo volitev povzpeli na mesto župana... No, tega naskoka v Gornjem Gradu zagotovo ne bo. Razlogov je več. Prvič nisem karierist, da bi želel to funkcijo sploh prevzeti, ker smatram, da gre bolj ali manj za političnofunkcijo. Drugoje to, da mi delo operativca leži, zato osebno mislim, da je naziv tajnik skrajno neprimeren. V tem vidim nekaj dobrega, če si postavimo programe in cilje ter jih v predvidenem roku tudi realiziramo. Navsezadnje smo namenjeni občanom in zato, da, v kolikor je v naši moči, zadovoljujemo potrebe, ki so na nivoju lokalne skupnosti. Smo nekakšen strelovod, kjer naj bi se vse skupaj reševalo. Vedno ni mogoče vsega ugoditi, trudimo se po najboljših močeh, da se stvari zadovoljivo urejajo. - Vedno se najdejo ljudje, ki so prepričani, da se trudite premalo. To je lahko njihova ocena. Osebno bi se težko strinjal stakšnimi ocenami. Verjetnoje pa res, da se nikoli ne trudimo dovolj oziroma preveč. - Torej želite nadaljevati z zastavljenim delom, tudi če se na naslednjih lokalnih volitvah politična oblast zamenja? S to ugotovitvijo se strinjam. Smatram, da je funkcija delovnega mesta pač takšna, da ni odvisna od političnih zamenjav. Zzamenjavo župana se ne more vse skupaj končati, stvari se morajo dogajati naprej. Dolgoročni programi nimajo štiriletnega mandata, ampak se postavljajo na daljši rok. Nobene bojazni ni, če kdo to razume kot bojazen, da bi me zanimala funkcija župana. - Torej želite dočakati upokojitev kot tajnik občine oziroma direktor občinske uprave? Dela z različnimi ljudmi se navadiš in to vzameš v zakup. V zakup vzameš tudi dejstvo, da delovni čas ni samo od sedmih do treh. - Kar vam na nek način tudi odgovarja? Mogoče meni da, vendar družini ne vedno. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan POVRAČILA ZA UPORABO CEST Veselje lastnikov šibkejših vozil in obup ljubiteljev hitrosti Od 1. julija naprej bodo nekateri lastniki jeklenih konjičkov ob plačilu povračila za uporabo cest točili solze veselja, drugi pa verjetno solze besa. Občutna pocenitev pov- račila čaka voznike avtomobilov, katerih prostornina motorja ne presega 2500 kubičnih centimetrov, medtem ko bo kar za 68,4 odstotka dražje povračilo za lastnike vozil nad to mejo. vključno 2500 kubičnih centimetrov prostornine motorja 25.464 tolarjev oziroma 8,4 odstotka manj kot do sedaj. Ljubitelji močnih motorjev, katerih prostornina motorja presega 2500 kubičnih centimetrov, pa morajo po novem namesto 27.760 tolarjev odšteti kar 46.480 tolarjev. TG Skoraj tolikšna kot je podražitev povračila, je tudi njena pocenitev. Lastniki vozil s prostornino motorja do vključno 1350 kubičnih centimetrov bodo po 1. juliju plačali kar 59 odstotkov nižje povračilo, tako da bodo namesto 27.760 tolarjev odšteli le še 11.623 tolarjev. Za vozila do vključno 1800 kubičnih centimetrov prostornine motorja bo treba po novem odšteti 17.429 tolarjev ali 37,7 odstotka manj kot prej terza vozila do V______________________________________________ ■BBHHi PRAZNIK KS REČICA OB SAVINJI Še veliko neizpolnjenik, a nujno potrebnih nalog Krajevna Skupnost Rečica ob Savinji praznuje 17. junija svoj praznik. Krajani so se za ta datum odločili zaradi pomembnih dogodkov, ki so se pred sto in več leti ob tem času zgodili v tem kraju. Osrednji dogodek vsakega krajevnega praznika je slavnostna seja članov sveta krajevne skupnosti in povabljenih gostov. Letos so se imenovani sestali v prostorih domačega gasilskega doma na Pobrežjah. Ta kraj seje je bil izbran zaradi slovesnosti, ki so sledile po njej. Na isti dan so namreč pobreški gasilci praznovali visok jubilej obstoja in aktivnega delovanja društva. Na slavnostni seji so se zato poleg svetnikov zbrali tudi predstavniki vseh zgornjesavinjskih gasilskih društev, ki so krajanom, predvsem pa aktivnim gasilcem voščili ob njihovem prazniku. Predsedniksveta krajevne skupnosti Rečica ob Savinji Peter Kolenc je v svojem govoru orisal pot, ki sojo krajani prehodili vzadnjem letu. Izpostavil je kopico večjih ali manjših projektov in investicij, ki so pripomogli k lepšemu življenju kraja. Seveda pa je pred njimi še veliko neizpolnjenih, a nujno potrebnih nalog. Vse prisotne je pozdravil tudi predsednik domačega gasilskega društva Janko Žuntar. Kulturni program so pripravila Tostovršnikova dekleta z Rečice, ki z glasbo postajajo skorajda nenadomestljiv kulturni člen domala vsake prireditve. Ob krajevnem prazniku in gasilskem jubileju so bila zaslužnejšim članom podeljena tudi priznanja za njihovo delo. Brez pripravljenih in požrtvovalnih članov bi bilo namreč okrnjeno delovanje vsakega društva. Benjamin Kanjir Peter Kolenc, predsednik sveta KS Rečica ob Savinji je orisal pot, ki so jo krajani prehodili V zadnjem letu (foto: Benjamin Kanjir) INTEGRACIJA SLOVENSKE ZADRUŽNE KMETIJSKE BANKE IN ZVEZE HKS Po novem Deželna banka Slovenije Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije bosta s 1. julijem 2004 integrirali svoje poslovanje v Slovenski zadružni kmetijski banki, ki se bo po novem imenovala Deželna banka Slovenije d.d. Banka bo od Zveze HKS prevzela sredstva in obveznosti ter odslej tudi komitentom hranilno kreditnih služb omogočala opravljanje vseh bančnih in drugih finančnih poslov po vsej Sloveniji. Deželna banka Slovenije (skrajšano DBS) je novo ime omenjenih institucij, ki sta decembra lani sprejeli sklep o spojitvi poslovanja. Banka bo delovala kot univerzalna banka, posebno pozornost pa bo še naprej namenjala vpetosti v lokalno okolje in poslovanju na področjih zadružništva, agroživilstva, gozdarstva, turizma, malega gospodarstva in podeželja. Kmetijskemu sektorju bo zagotavljala celovit bančni servis, saj bo za zadruge in kmete oblikovala posebne ponudbe, hkrati pa se bo usmerjala tudi vširitev poslovanja med vse ostale strukture prebivalstva in gospodarstva. Deželna banka Slovenije bo komitentom po konkurenčnih pogojih ponujala vse bančne in finančne storitvevnajsodobnejših oblikah, kot so elektronsko bančništvo, kreditne in plačilne kartice, plačilni promet s tujino, storitve na področju trga vrednostnih papirjev itd. Komitenti banke bodo lahko opravljali storitve v 19 poslovnih enotah in na več kot 70 blagajniških mestih po vsej Sloveniji. Kljub temu, da bodo s 1 .julijem izvedeni vsi formalni operativni, tehnični in kadrovski postopki integracije poslovanja, bo zaradi zahtevnosti projekta prenos dejavnosti po posameznih področjih trajal predvidoma do 31. decembra 2005, za kar je banka pridobila ustrezna soglasja pristojnih institucij. Franci Kotnik POSTA MOZIRJE Septembra v nove prostore Pred tednom dni je pošta v Mozirju zaprla svoja vrata. Pa ne zaradi kakšnih ekonomskih ali podobnih vzrokov. Na upravi v Celju so ugotovili, da sedanji prostori ne ustrezajo več niti za stranke niti za zaposlene. Zato so pristopili k temeljiti obnovi. Sedanji prostori, v katerih je delovala pošta, so bili popolnoma zastareli in kottakšni nefunkcionalni. Poleg tega je bilo premalo prostora za poštarje. V ta namen so odkupili del prostorov od telekoma, s čimer so pridobili okoli sto kvadratnih metrov uporabnih površin. Na ta račun bodo lahko povečali tudi prostore za stranke in število poštnih predalov, ki jih je primanjkovalo. Dodaten prostor bodo pridobili tudi z majhno dozidavo. »Računamo da bo adaptacija pošte gotova do občinskega praznika, ki je septembra. Skupaj z Občino Mozirje zato nameravamo urediti tudi zunanji park pred pošto. Če bo vse posreči, bomo torej septembra v novi pošti,«je povedal Štefan ZidanšeK direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije. Glavni vzroki za adaptacijo so torej bili pomanjkanje prostora, nefunkcionalnost, zastarelost in še kaj. Mozirjani in tudi ostali bodo zato do takrat obiskovali prostore, ki jih ima pošta začasno v najemu. To je v dvorani TVD Partizan na trgu. Sredi septembra pa se bodo lahko veselili novih Prostori, ki jih ima pošta začasno v najemu so v dvorani TVD Partizan (foto: Benjamin Kanjir) prostorov, ki bodo prijaznejši za vse uporabnike in zaposlene. Benjamin Kanjir PGD P Ob jubileju n< :ilo Pobreški gasilci so minulo soboto obeležili osem desetletij delovanja društva. Ob tej priliki so v prostore gasilskega doma pripeljali nujno potrebno novo vozilo za prevoz ljudi. Ob tem so organizirali prireditev, ki so se je udeležili predstavniki gasilskih društev iz celotne Zgornje Savinjske doline. Povorka nosilcev praporov, osrednjih gasilskih simbolov, in ostalih predstavnikov društevje tako štela preko sto gasilk in gasilcev. Osrednji govornik, predsednik domačega gasilskega društva Janko Žuntar, seje vzahvalnih besedah ob visokem jubileju spomnil večjih prelomnic v delovanju. dober gasilec, ki ob morebitni intervenciji ukrepa po najboljših močeh. Kulturni program so ob slovesnosti pripravili učenci OŠ Rečica in člani domače folklorne skupine. Zapela je tudi Mojca Bitenc, blagoslov vozila pa je opravil župnik Ferdinand Luk-nar. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Pobrežje po praznovanju jubileja ne bodo preštevali čestitk. Pred njimi so že nove naloge, kijih bodo izpolnjene pripeljale do novih SPREJEM ODLIČNJAKOV PRI UUBENSKI ŽUPANJI ANKI RAKUN Brezskrbno otroštvo zamenjali za študij Sredi junija je ljubenska županja Anka Rakun pripravila sprejem za osmošolce OŠ Ljubno, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom, ter jim ob tej priložnosti predala skromna darila. Ključ novega gasilskega vozila je prevzel gospodar in voznik vozila Anton First (foto; Jože Miklavc) Za uradni začetek Pobrežani štejejo sestanek pobudnikov, ki so se na Zgornjih Pobrežjah sestali 14. avgusta 1924. Prvo orodno uto je kaj hitro nadomestil prvi gasilski dom, ki jim je bil vvelik ponos. Hitro razvijajoča se tehnika je botrovala vedno novim in novim nabavam osnovnih sredstev, sredstvom za zaščito ob intervencijah in podobnim. Času so se pobreški gasilci vedno prilagajali. To pa jim je lahko uspevalo zgolj zaradi dobrega sodelovanja kraja, krajanov in društva. Zgled tega sožitja je tudi novo vozilo, za katero je denar poleg občine prispevalo tudi veliko domačinov. Slovesnosti seje poleg velikega števila vabljenih gostov udeležil tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič. Ob čestitkah je društvu podelil priznanje, gasilsko plamenico prve stopnje. Izpostavil je potrebo gasilcev po dobri usposobljenosti, psihofizični usposobljenosti in opremljenosti. Samo tako usposobljen gasilec je lahko uspehov in jubilejev. Praznovanja in vesela druženja pa so tista, kijih poleg želje po nudenju pomoči vsem potrebnim druži v veliko družino. Benjamin Kanjir Odličnjakom OŠ Ljubno sta čestitala ravnatelj šole Rajko Pintar in županja Anka Rakun (drug) in peta z leve) (foto: Marija Šukalo) in ime šole ponesli tudi izven naše doline ter se v svoj kraj vračali s številnimi visokimi priznanji na športnih, kulturnih in drugih področjih. Sedaj pa stojijo na prelomnici v svojem življenju, ko bo brezskrbno otroštvo zamenjal študij. Sprva bodo postali bodoči gimnazijci v Celju in Ljubljani, nato študentje na fakultetah. V svoj domači kraj se bodo vračali pozneje kot strokovnjaki v različnih poklicih. Ob odhodu seje v imenu odličnjakov za sprejem zahvalil ravnatelj Rajko Pintar, saj je to izredna pohvala in čast za njihove učence, ki odhajajo v svet. Marija Šukalo Županja je dekletom Teji Turk, Deji Vrčkovnik, Valeriji Retko, Patriciji Močnik, Darji Lužnik in edinemu predstavniku moškega spola Dalu Rupniku v spremstvu razredničark Monike Steiner in Maje Logar ter ravnatelja Rajka Pintarja čestitala za uspeh in trud, za katerega so zaslužni tako osmošolci kot učitelji in njihovi starši, ki so jim vedno stali ob strani. Obenem pa je predstavila delovanje občine in aktivnosti v zadnjem času, ko se trg Ljubno nenehno prenavlja in izgrajuje. Za mlade učence je končano osnovnošolsko izobraževanje, kjer so se izkazovali na različnih področjih ANDRAGOŠKI ZAVOD VELENJE LJUDSKA UNIVERZA VELENJE NOVO V šolskem letu 2004/2005 vas vabimo: ► OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (BREZPLAČNO) ► PRODAJALEC (1.,2.,3. letnik in prekvalifikacijo) ► KUHAR-NATAKAR (1.,2.,3. letnik in prekvalifikacijo) ► VOZNIKI (1.,2.letnik in prekvalifikacijo) ► ADMINISTRATOR (1. letnik) ► EKONOMSKI TEHNIK (SS11. letnik in prekvalifikacija) ► GOSTINSKO -TURISTIČNI TEHNIK (PT11.42. letnik) ► VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (SSI 2.letnik) ► POKLICNI TEČAJI: ekonomski, turistični in gostinski tehnik ► ŠTUDIJ NA DALJAVO v višješolskih strokovnih programih: - POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST (Doba Maribor) ► POSLOVNA EKONOMIJA - Visokošolski strokovni program (EPF Maribor) Novi Katalog izobraževalnih programov Ljudske univerze Velenje za šolsko leto 2004/2005 bo na voljo že konec avgusta Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje Tel.: 03- 898-54-50; e-pošta; info@lu-velenie.si; www.lu-velenie.si TRNAVA Otvoritev marketa Tuš - Aliansa in kmetijske preskrbe V soboto so v Trnavi 5a (Kongo - pred Šentrupertom) otvorili prenovljeno trgovino kmetijske preskrbe Aliansa in marketTuš-Aliansa, kjer kupce čaka velika izbira blaga za kmete in vrtičkarje, hkrati pa lahko opravijo še nakup živil za gospodinjstvo. Vsi kupci bodo v času od 19. junija do 31. julija 2004 sodelovali v nagradni igri z bogatimi nagradami: 1. nagrada: klimatska naprava IT 7 (2 kW hladilne moči - brez montaže), 2. nagrada: barvni TV sprejemnik Gorenje (diagonala 37 cm s teletekstom), 3. nagrada: radiokasetofon United s CD-jem. Nagrade bodo razdeljene z žrebom par-agonskih blokov. Rezultati bodo objavljeni na letaku v prodajalni od 9. avgusta dalje in v prvi številki Utripa Savinjske doline po žrebanju. PR ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! Zmrzovalna omara F6311W Trostopenjski samostojeći ventilator UNITED FC-5164 Pomivalni stroj Candy CD602S Poletne vroče dni - 2 leti garancije naj vam klima IT _ nutJimo tutJi Ohladi montažo Smo pooblaščeni prodajalec, montažer in serviser klimatskih naprav Gorenje. Pralni stroj Gorenje WA1381S_____ 4EEEKÌHH9 Dvostopenjski namizni ventilator UNITED FC-5161 GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC SPREJET NOV ZAKON 0 VARNOSTI V CESTNEM PROMETU Še višje kazni za kršitelje V državnem zboru so prejšnji četrtek sprejeli nov, še strožji zakon o varnosti v cestnem prometu, ki bo kršitelje cestno-prometnih predpisov krepko udaril po žepu. Vse kazni se bodo z novim letom, takrat zakon stopi v veljavo, močno zvišale. Povečane kazni so namenjene predvsem povzročiteljem prometnih nesreč, prehitrim ali vinjenim voznikom, globe pa čakajo tudi prepočasne voznike. Zakon pa prinaša zanimive novosti tudi na drugih področjih cestno-prometnih predpisov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre zaradi posledic prometnih nesreč vsakih 45 sekund en človek, vsaki 2 sekundi pa je eden poškodovan. V letu 1995 smo imeli v Sloveniji 207 mrtvih na 1 milijon prebivalcev, karje 82 žrtev več v primerjavi s povprečjem EU, kjer je bilo 125 V primerjavi s predhodnim letom seje promet povečal za 30 odstotkov, povečalo pa seje tudi število zaposlenih, in sicer kar za četrtino. V začetku letošnjega leta je bilo v družbi Era Tornado zaposlenih že 400 ljudi. Investicije v letu 2003 so znašale okrog 30 milijonov hrvaških kun oziroma štiri milijone evrov. Usmerjene so bile v obnovo obstoječih in izgradnjo novih prodajnih mest;tehje sedaj že 14. Preurejeno je bilo skladišče v Karlovcu in racionalizirana logistika, kar omogoča boljši in učinkovitejši servis za lastno maloprodajo in zunanje kupce. Med pomembnejše projekte sodi preurejen in razširjen hipermarket v Karlovcu, ob katerem je bila odprta tudi nova prodajalna Adut, prva Erina prodajalna za dom in gospodinjstvo na Hrvaškem. Konec leta sta se verigi pridružila su- mrtvih. Bolj katastrofalno stanje je le še na cestah Grčije in Portugalske. To je le nekaj podatkov, ki so dober argument, da strožji zakon sprejmemo odprtih rok in pametne glave. Po novem bo torej voznik, ki bo v naselju vozil 10 kilometrov na uro preveč, moral plačati 10.000 tolarjev kazni, za permarketa v Senju in v Jastrebarskem, za katera v letu 2004 načrtujejo več kot dvakratno povečanje in preureditev. V letu 2004 Era Tornado nadaljuje lanskoletni trend rasti, tako po prometu kot po številu zaposlenih, prihodnje leto pa načrtuje tudi otvoritev svojega prvega trgovskega centra v Istri, ki bo na odlični lokaciji v centru Novigrada. Največji projekttekočega leta je vsekakor izgradnja trgovskega centra v Samoboru. Površina prodajnih prostorov na 33 tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču bo 14 tisoč kvadratnih metrov. Era se bo v novem trgovskem centru predstavila s hipermarketom, restavracijo in specializirano prodajalno Adut. Otvoritev je predvidena za konec avgusta letos. prekoračitev do 20 kilometrov na uro 30.000 sit in eno kazensko točko ter postopno do 120.000 tolarjev kazni in najmanj pet točk za tiste, ki vozijo nad 30 kilometrov na uro več, kot dopuščajo omejitve. Pri najvišji kazni sledi tudi prepoved vožnje motornega vozila, tistim, ki bodo omejilve hitrosti v naselju prekoračili za več kot 50 kilometrov na uro, pa bodo možje v modrem pripisali še 18 kazenskih točk, kar posledično pomeni tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Enak ukrep čaka tudi prevelike ljubitelje alkohola, čejim bo vkilogrami krvi plavalo več kot 1,5 grama alkohola. Dobro pa ni biti niti prepočasen. Pri vožnji, ki bo za polovico in več počasnejša od dovoljene hitrosti in pri tem vozilo ne bo imelo vključenih varnostnih utripalk, čaka voznika 30tisočakovglobe. Kot je že uvodoma omenjeno, pa zakon prinaša še nekaj dodatnih novosti. Ena je s področja mladih voznikov, ki bodo po novem lahko pričeli z usposabljanjem v avto šoli že z 16. leti in pol ter po opravljenem preizkusu znanja iz praktičnega dela usposabljanja nato leto dni vozili v spremstvu že izkušenega voznika. Pri dopolnjenih 18 letih bodo tako z že nabranimi izkušnjami in kilometri lahko opravljali vozniški izpit in do 21. leta starosti vozili kot vozniki začetniki. Druga novost, ki bo zagotovo požela še precej negodovanja, pa je uvedba novih registrskih tablic. Na teh naj ne bi bilo več občinskih grbov temveč enoten državni grb, na tablici pa bo seveda tudi znak EU. Spremembe so predvidene tudi na področju registracije vozil, katera bo po novem mogoče registrirati na katerikoli upravni enoti aii registracijski organizaciji ter na področju tehničnih pregledov. Za nova vozila bi bil prvi pregled obvezen šele po treh letih od prve registracije, drugi in tretji pa nato v razmiku dveh let. Tatiana Golob Pravočasno v vrsto za svoj denar Vladaje sprejela novelo zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, s katero se podaljšuje rok za vlaganje zahtevkov pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu s sedanjih štirih mesecev na deset mesecev oziroma s 7.6.2004 na 7.12. 2004. V prejšnji številki smo zmotno zapisali, daje od šestih zgornjesavinjskih občin samo ljubenska pravočasno vložila zahtevek za vračilo. Dejansko so do prvega predpisanega roka dokumentacijo oddale tudi ostale tukajšnje občine, res pa je, da so bili Ljubenci prvi. Savinjčan v................... .......................s NOVA ŠTIFTA V slogi je mo« V Šmiklavžu so v preteklih dneh krepko zavihali rokave in dokazali, da je s skupnimi močmi še vedno mogoče marsikaj uresničiti. V njihovem primeru so položili kanalizacijo za meteorne in površinske vode in pripravili spodnji ustroj na odseku občinske ceste, ki povezuje skupino hiš z vasjo. Krajani so se izkazali z delom, ker pa to ni zadostovalo, so segli v denarnice in prispevali še v denarju. Svoj delež je seveda zagotovila tudi Občina Gornji Grad in po besedah tajnika občine Jožeta Pozniča bi si lahko ljudi izšmiklavža marsikje vzeli za vzgled dobrega sodelovanja z občino in medsebojnega sožitja. Tako kot povsod, tudi v njihovem primeru izjeme potrjujejo pravilo. Savinjčan __________________'L__________ ERA VELENJE Avgusta otvoritev trgovskega «entra v Samoboru Po podpisu strateškega partnerstva med družbama Era Velenje in Tornado Bakin, ki sta ga družbi podpisali marca lani, se je na Hrvaškem začela intenzivna širitev verige marketov in supermarketov. Družba Tornado Bakin, ki se je v začetku letošnjega leta preimenovala v Era Tornado s sedežem v Samoboru, tako doživlja obdobje hitrega razvoja. Franci Kotnik KRAJEVNA SKUPNOST REČICA OB SAVINJI Ob prazniku športne in kulturne prireditve 17. junij, praznik Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, ki je posvečen podelitvi trških pravic pred štiristo devetnajstimi leti in ustanovitvi Kmetijskega društva. Hranilnice in posojilnice pred več kot sto leti, so Rečičani zaznamovali s športnimi in kulturnimi prireditvami. Že 12. junija so pred vrtcem zbrali mali planinci v spremstvu svojih staršev, vzgojiteljic in predstavnikov rečiškega planinskega društva ter z dvigom trške zastave in pohodom na Kuglo pričeli s praznovanjem. Na sam praznični dan, 17. junija, so v cerkvi svetega Kancijana darovali sveto mašo duhovniki rojaki. Osrednja praznična prireditev pa je bila letos na Pobrežju, ko so tamkajšnji gasilci svojemu namenu predali novo kombinirano vozilo. Po slavnostni seji in kulturnem progra- igrišču in so pogosto puščali mlade v prepovedanem položaju. Zaradi tega je bilo v ekipi mladih kar nekaj jeze. A kljubjezi so uspeli prvi zatresti gol »starih«, ki pa jim niso ostali dolžni. Izenačen rezultat 4:4 po koncu tekme je narekoval izvajanje enajstmetrovk. Vsak tekmovalec, ki je zgrešil golje bil deležen kazni - vedra vode. Po številnih strelih na gol in zelo malo prelite vode so mladi dokazali, da so zdržljivejši in z rezultatom 9:8 letos ponovno zmagali. Družabno srečanje po tekmi pa je Mladi planinci so se podali na Kuglo v spremstvu staršev, vzgojiteljic in predstavnikov rečiškega planinskega društva (foto: Marija Šukalo) mu je sledilo družabno srečanje in zabava. Zabava je bila tudi cilj turističnega in športnega društva, zato so preteklo nedeljo pripravili nogometno tekmo, v kateri sta svoje moči in vzdržljivost pomerili ekipi mladih in starih. V igri seje poznala izkušenost starejših, ki so v preteklosti igrali nogomet na Rečici na velikem bilo kotnalaščza izmenjavo izkušenj med današnjimi in preteklimi generacijami rečiških nogometašev. Praznovanje praznika v KS Rečica ob Savinji bodo zaključili planinci s kresovanjem v Borseki na dan državnosti in varpoljski športniki, ki bodo pripravili turnir v malem nogometu za Colnaričev pokal. Marija Šukalo OBVESTILO Ermenc Franc s.p., Aškerčeva 36, Mozirje, preneha z dejavnostjo avtoprevozništvo zaradi upokojitve z dne 15.09.2004. LJUBNO OB SAVINJI Nadaljujejo z modernizacijo Na Ljubnem ob Savinji so v sklopu oživljanja trškega jedra v preteklem letu v celoti preuredili osrednji trg do osnovne šole, vtem času pa nadalju-jejozdeli mimo občinske zgradbe, ki jih bodo zaključili na Forštu. Celotno investicijo v višini 30 milijonov tolarjev bodo pokrili iz občinskega proračuna. Cesta, v katero bodo vgradili novo javno razsvetljavo, vodovod, kanalizacijo in telefonsko omrežje, bo prenovljena do občinskega praznika. Po besedah županje Anke Rakun je od vsega najpomembnejše, da bo ob cestišču tudi pločnik, s katerim želijo v prvi vrsti zagotoviti šolarjem varno pot v šolo. Savinjčan / 'N Osem desetletij »v službi« ljudi Daje gasilstvo v Sloveniji posebna stroko-vno-samozaščitna in kulturna pojavnost že krepko čez sto let, vedo tudi izven meja naše dežele. Gasilstvo seje sprva pojavilo z en im samim ciljem - varovati inietje pred požari. Kasneje so se gasilska društva izkazala tudi ob poplavah in drugih naravnih nesrečah, danes pa so visoko strokovno usposobljena gasilska jedra intervencijske ekipe, ki učinkovito posredujejo ob prometnih nesrečah s prisotnostjo nevarnih snovi ali reševanjem ljudi iz poškodovanih vozil, preprečevanju onesnaževanja vodotokov in podtalnice ob izlitju strupenih in agresivnih tekočin ter gašenju požarov. Takšno obliko organiziranostije priznala tudi država Slovenija, ki sedaj podpira postavljeno mrežo poklicnih gasilskihjeder. Ob tem pašo ostala vsa ostala gasilska društva, tako finančno kot organizacijsko, še vedno na plečih podjetnih članov, krajanov in občanov. Na podeželju je to še poseben problem, kjer ni finančno močnih podjetij, ki bi zaradi interesov lastnega varovanja podpirala gasilsko dejavnost, vzdrževanje gasilske tehnike, gradnjo in vzdrževanje gasilskih domov ter razvoj gasilstva. V teh tednih se v Zgornji Savinjski dolini kar vrstijo dogodki, ko gasilska društva obeležujejo svoje okrogle jubileje. Osemdeset let uspešnega dela slavijo PGD Gorica ob Dreti, PGD Pobrežje in PGD Nazarje. Na Rečici ob Savinji so pred kratkim slavili ob nakupu gasilskega vozila za prevoz moštva. Ernest Eory, predsednik Gasilske zveze Slovenije, je pred dnevi v Kokarjah ob razvitju novega prapora PGD Gorica izrazil priznanje in pohvalo gasilskim društvom v Zgornji Savinjski dolini, (povzeto) ker že desetletja zelo načrtno razvijajo gasilsko organiziranost, vzgajajo nove, mlade kadre ter vzorno skrbijo za gasilsko tehniko in gasilske domove. Čeprav je menda Slovenija ena sama »gasilska dolina«, je pravna tem področju videti odločen in dolgoletni napredek, k čemur sodi tudi veliko število strokovno vrhunsko usposobljenih gasilskih kadrov. Vseka kor je prisotna tudi izjemna zavzetost številnih posameznikov, ki so svoje življenjsko poslanstvo usmerili v strokovno usposabljanje v dobrobit ljudi. Tem vsekakor lahko izrazimo javno družbeno priznanje, saj s svojim delom in dejanji predstavljajo naše kraje po celi deželi Štajerski in Sloveniji. Jože Miklavc V____________________________________________________V Z RODA V ROD Dvanajsto leto zapored so se srečali ljubitelji ljudske glasbe vseh generacij na etno glasbeni prireditvi Iz Roda v rod pred gradom Vrbovec v Nazarjah, kjer so poskušali kljubovati modernim zvrstem glasbe v upanju, da se bo živo ljudsko izročilo ohranilo tudi našim zanamcem. Organizatora, nazorsko turistično društvo in mozirska izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, sta ob tem dogodku pripravila tudi izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2004, ki bo v začetku septembra in ga kljub slabim vremenskim obetom uspela pripeljati do konca. Matija Veninšek si je tudi letos priigral naslov grajskega godca, ki ga izbere občinstvo V prvem delu so se predstavili vižarji veterani in samouki. Med tistimi, ki bodo raztegnili svoj meh tudi v polfinalu, je Mimica Šraj iz Poljčan. V izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne se je predstavilo enaindvajset frajtonarjev v kategorijah: do vključno štirinajstega leta in od petnajstega do petindvajsetega ter od petindvajsetega do štiridesetega in od enainštiride-setega do šestdesetega leta. Pod ostrim ušesom Tomaža Gučka so se v polfinale, ki bo sredi avgusta v Vodoncih, uspeli uvrstiti Dejan Kušar iz Laškega, Nejc Pačnik iz Velenja in najmlajši udeleženec, sedemletni Matic Korošec iz Šentjurja pri Celju. Med domačini so bili najboljši Miha Prušnik iz Solčave, Matija Veninšek z Rečice ob Savinji in Zvonko Krumpačnik z Ljubnega ob Savinji. Laskavi naslov grajskega godca je občinstvo letos ponovno podelilo Matiji Veninšku z Rečice ob Savinji, ki seje svojih prvih viž pred več kot tremi leti začel učiti pod men-torslvom Darka Atelška. Po besedah Tomaža Gučka, strokovnega spremljevalca izbirnega tekmovanja, se kvaliteta igranja iz leto v dviguje, vendar bi težko napovedal uvrstitev v finale. Prepričan pa je,da bo to vsekakor uspelo 11-letnemu Veninšeku z mali plesalci Osnovne šole Nazarje pod vodstvom Vanje Hofbauer, folklorna skupina rečiškega kulturnega društva in harmonikarji Darka Atelška. Da pa je prireditev tekla kot se spodobi, se je v vlogi Polfinalisti, ki se bodo ponovno srečali sredi avgusta v Vodoncih (fotografije: Ciril M. Sem) Rečice in 7-letnemu Šentjurčanu Maticu, ki je v svoje posebno igranje dodal srce in dušo. Nastop harmonikarjev so s sprem-Ijevalnim programom popestrili moderatorke preizkusila Ivana Zvi-pelj, vodja mozirske izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Marija Sukalo OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ LJUBNO OB SAVINJI Otroški pevski zbor ljubenske osnovne šole sestavijo skoraj štirideset učencev in učenk od prvega do četrtega razreda. V tem šolskem letu, ki so ga začeli že septembra lani, so se pod taktirko Anite Lakner zbirali in učili pesmi z različno vsebino rtunkmt todoneim Nastopili so na številnih šolskih in občinskih prireditvah. Svoj program so predstavili tudi na trinajstih zborov iz naše doline po mnenju strokovnega spremljevalca Francija Kovača program izvedli natančno in brezhibno. Uvrstili so se tudi na medobmočno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v Velenju, kjer jih je poslušala Majda Hauptman, strokovna spremljevalka iz Ljubljane. Taje bila nad njihovim nastopom, po besedah zborovodkinje Laknerjeve, prijetno presenečena. Nastopili so namreč brez kakršnega koli upevanja, brez generalke in zaradi obveznosti po nastopu tudi takoj odšli. Zato seje, kot zagotavlja, o oceni pozanimala naslednji dan: »Hauptmanova je naš zbor celo izpostavila na posvetu. Mnenja je bila, daje intonacija odlična, obseg glasu in dinamika pa zavidanja vredni. Zato je naš zbor predlagala na elitno pevsko tekmovanje, ki vsako leto poteka v Zagorju.« Po besedah Alenke Meža, Anitine sodelavke, pa je bila tudi Laknerjeva ocenjena kot nadarjena in muzikalna zborovodkinja, ki ima občutekza poučevanje petja. Marija Šukalo slovenska demokratska stranka Slovenija, moja domovina. Tudi v Evropi. Ob Dnevu državnosti Republike Slovenije želimo vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline lepo praznovanje SDS - občinski odbori Zgornje Savinjske doline (f)- i žfsiirU® n® 2 11 ‘ ;: wbkb CSD0 Med pravočasno prispelimi glasovnicami st. 1 izžrebali dobitnika para krožnikov za pice z nožem za rezanje pic. Nagrado prejme: Ludvik Velam, Rečica 132, Rečica ob Savinji. Srečni izžrebanec prevzame nagrado v uredništvu SN do 31. julija 2004. . : Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: { Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Glasujete lahko O Piše: Aleksander Videčnik Ignac Orožen opisuje cerkev v Šmartnem ob Dreti, kije bila do leta 1788 podružnica župnijske cerkve v Gornjem Gradu in se omenja v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 (bei sant Mer-tem), Orožen meni, da je tedaj stala tu le mala kapela. Pozneje je bila večkrat dozidana inje končno dobila sedanjo podobo, dolge, ozke in nizke cerkve. 10. maja 1603 je prejel v Gornjem Gradu škof Tomaž Hren pismo, ki sta ga podpisala Mihael Sichel (Žehelj) in Luka Tevž. V njem mu sporočata, da so darovalci v cerkvi svetega Martina omogočili postavitev oltarja v čast svetega Ahaca. Hkrati je gospod Tomaž Žehelj, njegovega cesarskega veličanstva vojni svetnik, plačal stroške za novo mašno oblačilo. Podpisana prosita škofa Tomaža, da blagoslovi ta oltar in potem počasti s svojim obiskom Mihaela Žehlja, kjer mu pripravljajo kosilo. V odgovoru piše škof Tomaž, da v celoti pohvali to Bogu dopadljivo delo gospodov darovalcev. V nadaljevanju pa predlaga škof, da se vzidajo svete relikvije v oltar in nato naj sledi sveto opravilo blagoslovitve. To pismo škofa je bilo odposlano 24. maja 1603 iz Gornjega Grada. Dne 24. aprila 1609je na Dunaju naredil svojo oporoko Tomaž Žehelj pl. Gornjegrajski (Thomas Sichel von Oberburg). Orožen še navaja, da je tedaj bil Žehelj cesarski dvorni vojni svetnik. Oporoko je napisal za svoje premoženje v tujih deželah, ki gaje pridobil s svojimi vojaškimi podvigi. To je v nenehni nevarnosti, da bi lahko postalo sporno po njegovi smrti zaradi nesoglasij med njegovim bratom Mihaelom pl. Gornjegrajskim (tu mislim, da seje Orožen zmotil, kajti če je brat Mihael živel doma, gotovo ni imel plemiškega naziva, op. A.V.) in drugimi sorodniki. Cerkvi v Šmartnem ob Dreti, kjer živi njegov bratje namenil 15 goldinarjev. Dva sinova Jurija in Blaža njegovih pokojnih sester Helene in Marine posvoji, ker nima osebnih družinskih dedičev. Izrazi hkrati željo, da bi nadvojvoda priznal posvojitev in dovolil obema dedičema uporabo plemiškega naslova in pravico do lastnega grba. Premoženje, ki ga je zaslužil s trdim vojaškim delom, je vredno kakih 40.000 goldinarjev in ga je zapustil svojima posvojenima sinovoma, kijih je že dalj časa tudi šolal. Ignac Orožen navaja podatke iz Valvazorja, da je Blaž Žehelj imel v posesti grad in posestvo Moosbrunn v okraju Gradec. Dalje, da je neki vojščak pl. Žehelj sodeloval v bitki pred Petrinjo Cerkev Kristusa Kralja v Logarski dolini so pokrili. Ko so to opravili, so se slikali. Ostrešje je naredil znani mozirski tesarski mojster Franc Deleja - Žekar, ki je na sliki prvi z leve, v ospredju. Sliko tirani Zbirka A. V. v Mozirju. Kapela su. 6eruazija in Prolazija Ta cerkev je na Čreti oddaljena od Joštove le četrt ure hoda. Viz-itacijski zapisnik iz leta 1613 navaja, daje kapela imela le en sam 3ošla Ta cerkev stoji na Pogradu, prav na meji fare. Cerkev je zelo stara in je vnesena v gornjegrajski urbar(1426) kot”sant Josf v ministerialu Dreta (Amte Driet). Iz leta 1631 je ohranjen vizitac-ijski zapisnik, ki omenja to cerkev "na hribu" (S. Judoci in monte). 16. aprila 1686 zabeleži župnik v Gornjem Gradu, Jurij Ernst, da je Anton pod Lipoj po smrti Pongraca Štruclja zapustil cerkvi zemljišča. V tistem času je imela cerkev razen glavnega oltarja še dva stranska in sicer svete Lucije iz leta 1720 in oltar sveti Materi božji, tretji oltarje stal pod veznim tramom in je bil posvečen svet-emuJuriju.Vletu 1868 so postavili tri nove stranske oltarje. Cerfeeo d Šmartnem ob Dreti (1625) in potem zaradi strelne rane v Osijeku tudi umrl. Iztega bi lahko sklepali, daje nadvojvoda ugodil želji Tomaža Žehlja in posvojenima sinovoma priznal plemstvo in njegov naziv, saj gre očitno za posvojenca Žehlja pl. Gornjegrajskega. Po letu 1631 sta bili cerkvi prizidani kapeli svetega Izidorja in Marije usmiljene. Dne 28. oktobra 1728je cerkev posvetil ljubljanski škof Feliks, grof plemeniti Schottenbach. V letih 1838 in 1839 so cerkev podaljšali, zakristijo na severni strani porušili in jo zgradili nanovo na južni strani. V letu 1797 je mogočni vihar odkril zvonik, na kar so leta 1798 zvonik povišali in znova pokrili. V zvoniku so 4 zvonovi, najmanjši je iz 15. stoletja. Cerkvi v Šmartnem je podaril glavni župnik v Svetem Lovrencu, Tomaž Lever 200 goldinarjev. Darovalec je brez dvoma doma v Vologu na kmetiji. Orožen navaja tu izpis iz gornjegrajske krstne knjige, iz katerega je razvidno, daje bil 15. decembra 1699 rojen Tomaž, sin Janeza Lever-ja in Polone, pozneje pa je bil torej glavni župnik v sv. Lovrencu od leta 1750, pa vse do svoje smrti 12. februarja 1759. Podružnična cerfeeu suefega oltar. Dalje je zapisano, daje kapela mala in ima lesen strop. Zgradba je preprosto grajena. V času vladavine cesarja Jožefa il. so kapelo zaprli in naj bi nekaj časa služila kot hlev za ovce. Pozneje so jo spet restavrirali. V letu 1858 je imela kapela star in že dokaj poškodovan krilni oltar. V njem je bila slika obeh svetnikov- Gervazija in Protazija. Na obeh straneh ladje sta bili na konzole postavljeni oltarni sliki. Leta 1861 so cerkev zaradi pomankljive opreme spet zaprli, zato so se domačini odločili kapelo urediti, kotto zahtevajo cerkveni predpisi. Glavni oltarje bi novo postavljen, obe omenjeni sliki na stranskih stenah so odstranili, ostalo pa restavrirali. Tudi same zgradbe so se lotili in jo utrdili oziroma olepšali. Tudi razne cerkvene potrebščine in opremo so dokupili, takoje potem 19.junija 1868 gornjegrajski dekan Jožef Florjančič opravil blagoslovitev. Naj se ob tej priliki lepo zahvalim gospe Ani Krajnc, ki mi redno omogoča vpogled v knjige Ignaca Orožna. iščemo »tare fotografije NATAŠA PEŠEC, maserka, kozmetičarka Naj ob tem poudarim, da se ponudniki tovrstnih metod zdravljenja in sprostitvenih programov v zadnjem času vse bolj nagibajo k starodavnim terapevtskim načinom z vzhoda. Sodobna zahodna medicina temu pravi alternativa. Alternativne zvrsti so že pokazale toliko rezultatov, da so se lahko postavile ob bok moderni medicini. Sama pri svojem delu spodbujam paciente, naj s police vzamejo staro, morda že zaprašeno Kneippovo knjigo ali pa Zelišča p. Ašiča, Avstrijke Marie Treben in še veliko je teh MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva Maščobe so nam vzmernih količinah nujno potrebne, saj se v njih raztapljajo življenjsko pomembni vitamini A, D, E, K. Med najbolj zaželenimi maščobami so različna rastlinska olja npr. oljčno, sojino, bučno, koruzno in sezamovo. Izogibamo se industrijsko močno obdelanim maščobam, npr. margarine in rastlinske masti. Med živalskimi maščobami imajo največ holesterola mlečne maščobe, loj in svinjska mast. Pri pripravi hrane moramo paziti, da se nam maščobe ne pregrejejo. Iz tega razloga so veliko bolj zdrave jedi, kjer dodamo maščobo šele proti koncu kuhanja. Zdravju najbolj škodljive so ocvrte jedi ali pečenke z močno zapečeno skorjo. Masaža je prenos energije Za osvežitev spomina: v prvem prispevku o masažah pred štirinajstimi dnevi sem omenila možno zamenjavo kakšne tabletke za masažo, omenila sem pravo ekspanzijo raznih masaž in opozorila, da masaža izhaja iz starodavnega zdravljenja in torej ni nekaj, kar bi si izmislila zahodna medicina, ki pa jo je navsezadnje le priznala. knjig, kijih ljudje odložijo na police, ko pajih kaj zaboli... gredo stat v vse daljšo vrsto v lekarni. Danes ima skoraj vsaka hiša kakšno knjigo o alternativnem zdravljenju, naj si bodo to zelišča, sadje, kopeli, joga, meditacija ... ali pa masaža. Zakaj trmasto vztrajate pri tabletki proti visokemu pritisku, če v številnih knjigah o zeliščih predstavljajo eno in isto rastlino za zniževanje visokega pritiska? Zakaj vztrajate pri tabletah proti išijasu in bolečinam, če to lahko zdravimo tudi z masažo točno določenih točk? Brez skrbi, zaradi teh metod vas ne bo boiei želodec. Preprosto nimajo stranskih učinkov. Človeško telo je sklop energij, zemlja je sklop energij. Vse, kar je živo, je v določenem elementu energij, ki se prenašajo, pretvarjajo, enkrat so v porastu, drugič padajo. To uči fizika, to uči medicina, to uči tudi alternativa. Ne rečemo zaman: "Sem brez energije." To je preprosto res. Masaža je prenos energije in maser jo mora znati poiskati. Zamislite si, da vas masira nekdo, ki šest dni vtednu dela sprostitveni pro- gram (temu pravimo tudi spa programi, wellness programi...), sam pa je izžet kot cunja, in ste recimo kakšen petek petnajsti na vrsti... Zdravilišča, ki nudijo takšne programe, ne skrbijo dovolj, da bi bili delavci, kijih izvajajo, v dobri formi, čeprav vas sprejmejo z nasmeškom na ustih. Ampak to je že druga zgodba. V vsakem primeru bodite kritični do storitev, ki jih ponujajo zdravilišča. Ne dajte se preslepiti z lepo urejenim okoljem oziroma sobo, kajti človek, oseba je tista, ki vam bo dala "nekaj", kar potrebujete. Zato naše stranke pogosto zanima, koliko maser dela. Nekatera zdravilišča ponujajo wellness programe, izvajajo pa jih osebe, ki so vse prej kot wellness. Prihodnjič nekoliko več o energiji pri masažah. Zakaj vztrajate pri tabletah proti išijasu in bolečinam, če to lahko zdravimo tudi z masažo točno določenih točk? Pametno z maščobami Od vseh hranilnih snovi dobimo največ energije z maščobami (1 g maščob nam da 9 kalorij). Maščobe so sestavljene iz maščobnih kislin in glicerola. Za naš organizem so posebno pomembne maščobne kisline, ki jih delimo na nasičene in nenasičene. Nasičene najdemo predvsem vživilih živalskega izvora in so za naše zdravje manj primerne. V živilih rastlinskega izvora so maščobe z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Poleg tega te maščobe ne vsebujejo holesterola. Tokrat sem za vas poiskala nekaj za ta čas primernih jedi. TESTENINE S SVEŽO ZELENJAVO Potrebujemo: 300 g navadnih testenin, 1 korenček, 100 g zelene, 2 trda paradižnika, nekaj redkvic, 150 g špinače, 150 g cikorije, peteršilj, 30 g nastrganega sira, smetanovo solatno polivko. Testenine kuhamo največ 10 minut, da se ne razkuhajo. Nato jih odcedimo, speremo s hladno vodo, zmešano z malo olja in ohladimo. Korenje in zeleno nastrgamo, paradižnika narežemo na tanke rezine, redkvice na vrhu samo zarežemo na rožico, špinačo in cikorijo pa drobno narežemo. Narezano zelenjavo dobro premešamo s testeninami in smetanovo solatno polivko. Nazadnje potresemo z nastrganim sirom in ponudimo kot začetno ali samostojno jed. Smetanova solatna polivka: 2 žlici olja, sok 1 limone, 1 žlica kisle smetane, majaron, sol. Sestavine dobro premešamo in pustimo, da se po- livka uleži, preden jo ponudimo z izbrano solato. ZREZKI ZZELENJAVO Količina za 4 osebe: 4 svinjski, telečji ali puranji zrezki, sol, poper, gorčica, malo maščobe, 1 čebula, 1 kg različne zelenjave (cvetača, korenje, stročji fižol, paprika, paradižnik, koleraba in podobno), sol, sladka paprika, 3 žlice kisle smetane. Zrezke potolčemo, posolimo, namažemo z gorčico in poprom. Na maščobi jih na hitro opečemo, nato jih vzamemo iz ponve in pustimo na toplem. Na ostanku maščobe svetlo prepražimo čebulo, dodamo narezano zelenjavo in malo popražimo. Potresemo s papriko, zelenjavo poravnamo in na vrh položimo opečene zrezke. Pokrijemo in dušimo do mehkega. Proti koncu dodamo smetano. GRATINIRAN KROMPIR Potrebujemo: 1 kg krompirja, 6 paradižnikov, 1 dl sladke smetane, 10 dag sira, sol, poper, baziliko, timijan, peteršilj, kocko masla. Krompir olupimo, prerežemo vzdolžno na pol, naložimo v pekač, premazan z maslom in solimo. Prelijemo z mešanico paradižnikovega soka in smetane, ki smoju posolili in začinili s ščepcem popra, bazilike in timijana. Na 200 °C pečemo dobro uro. Vzamemo iz pečice, obložimo z napol prerezanimi, olupljenimi paradižniki, potresemo z nastrganim sirom in nasekljanim peteršiljem in pečemo še 10 minut na 250 °C. Ponudimo s solato. KORUZNI NARASTEK Potrebujemo: 20 dag koruzne moke, 2 dl kisle smetane, 30 dag skute, 2 jajci, I dl olja, 3 ščepci soli. Smetano, jajca in sol zmešamo. Vmešamo olje, postopoma dodajamo koruzno moko, da zamesimo gladko testo. Vanj rahlo vmešamo skuto. Zmes damo v pomaščen pekač in pol ure pečemo na 250 °C. Razrežemo na kose in ponudimo s solato. CMOKI S ŠAMPINJONI Potrebujemo: 4 žemlje, 20 dag narezanih šampinjonov, 3 dl mleka, čebulo, 2 jajci, I kislo smetano, 5 dag sira, vejico peteršilja, timijan, origano, baziliko, moko za posipanje, olje, sol. Žemlje narežemo, prelijemo z vročim mlekom in pustimo, da vsaj pol ure stojijo. Dodamo jajčna rumenjaka, smetano in po ščepec vsake začimbe. Premešamo. Na olju popražimo drobno nasekljano čebulo in narezane šampinjone ter 5 minut dušimo. Primeša-mojih masi za cmoke. Dodamo trdo stepena beljaka. Cmoke oblikujemo tako, da vsakega posebej NADA MIRNIK specialistka zakonske in družinske terapije Nobena druga dinamika ni tako odločilna za razvoj zdravega odnosa kot razrešitev odnosa s primarno družino. Tisto, kar partnerja najbolj razdvaja, moti in hkrati najbolj plaši, tako pri samih sebi kot pri drugem, so prav potlačena in zanikana čutenja, kijih oba prinašata iz svojih izvornih družin in jih lahko prepoznata le drug pri drugem, ne pa vsak pri samem sebi. Najboljša priprava na zakon je torej resno zastavljen odnos, v katerem partnerja drug ob drugem spoznavata predvsem sebe in svoje zaplete. Pri tem je ključnega pomena, da partnerja drug ob drugem sprejmeta odgovornost za svoja čutenja, doživljanja, dejanja in mišljenje. Ker gre pri raziskovanju lastne vpetosti v družinski sistem za mehanizme, ki segajo v sam organski ustroj osebnosti, je prezgodnja spolnost oziroma spolnost zunaj resne zaveze, zelo dober izhod iz tesnobe, sramu, strahu in negotovosti, ki se vzbudi ob prvih korakih nastajan- temeljito povaljamo v moki. 10 minut jih kuhamo v osoljenem kropu. Natojih odcedimo in zložimo v pomaščen pekač, potresemo z nastrganim sirom in pečemo, da sir rahlo porjavi. OCVRTA BLITVA Z BELIM POLIVOM Potrebujemo: 12 večjih blitvinih listov, 4 dl mleka, jajce, 15 dag moke, sol, olje. Naredimo gosto testo za palačinke. Blitvo očistimo, liste pomakamo v testo in jih ocvremo v vročem olju. Odcedimo na papirju in ponudimo z belo omako. Preliv: 1 dl smetane, 3 vejice peteršilja, 2 ščepca popra, sol po okusu. Peteršilj na drobno nasekljamo, s poprom in soljo primešamo smetani. ja intimne vezi med moškim in žensko. Zunajzakonska spolnost tako omogoči posameznikoma, da se izogneta prvotni tesnobi in zgradita svoj odnos na namišljeni intimi. Intima, ki jo partnerja dosežeta brez besed, ostaja namreč na ravni nebesednega stika, ne da bi lahko zares preverila, ali je to tista bližina, ki bo omogočila nadaljnjo rast in dograditev posameznikove psihe. Spolnost izven zaveze ohranja vsakega izmed partnerjev znotraj doživljanja in čustvovanja iz primarne družine, ter ne izzove njune samopodobe v najglobljih, organsko zapisanih temeljih. Zato je spolnost tudi področje bolečih zapletov in prostor, ki ohranja, prikriva in hkrati vzbuja najbolj temeljna čutenja sramu, gnusa, jeze, strahu in krivde, ne da bi nudila prostor za njihovo razumevanje in razrešitev. Tudi zaljubljenost je v tem pogledu samo prvi poizkus doseči takojšnjo in celovito razrešitev teh zapletov in sicer preko samega obrambnega mehanizma, idealizacije. Idealizacija in zaljubljenost v širšem pomenu, ki zajemata še predanost, iskrenost in ranljivost, postavijo tako temelje za partnerski odnos, v katerem lahko pride do PEHTRANOVI ŠTRUKLJI Testo: pripravimo kot za jajčne štruklje. Nadev: 2 dl smetane, 1 jajce, malo drobtin, 2 pesti sesekljanega pehtrana, malo sladkorja. Testo tanko razvaljamo in ga premažemo s smetano, v kateri smo razmešali jajce. Potresemo z drobtinami in pehtranom ter po želji malo posladkamo. Štrukelj zvijemo in ga z lesenim nožem ali krožnikom narežemo na manjše štruklje. Kuhati jih damo v vrelo slano vodo, kjer naj počasi vro 15 - 20 minut. Kuhane narežemo in zabelimo s prepraženimi drobtinami. Postrežemo jih s čežano, kompotom, lahko pa tudi s solato. Včasih sojih pogosto ponudili z belo kavo. pravega simbiotičnega zlitja med možem in ženo. Taka psihobiološ-ka uglašenost in ranljivost med partnerjema je pogoj za preseganje in spreminjanje temeljnih vzorcev nesigurne navezanosti in psihične otopelosti, seveda le v primeru, ko se ne izgubi v spolnosti, kjer ostaja zgolj na telesni ravni. Tako čustveno zlivanje, simbioza, sega daleč nazaj do primarnega odnosa med otrokom in materjo, v katerem se je otrok počutil varno objet, razumljen brez besed in varen. Tudi vodraslem odnosu je zlitje stanje velikih, največkrat neizrečenih pričakovanj, izrazite odzivnosti na potrebe in zadovoljstvo drugega, predane razpoložljivosti AJDOVE PALAČINKE Potrebujemo: 11 mleka, 12 dag bele moke, 12 dag ajdove moke, sol, 3 jajca, maščobo za ponev. Za nadev: 1 kg poljubnega sadja, 1 dl sladke smetane, 1 limono, sladkor v prahu. Iz sestavin napravimo žvrkljano testo in spečemo tanke palačinke. Poljubno sadje po potrebi olupimo in drobno narežemo, pokapamo z limoninim sokom in pustimo stati 15 minut. Palačinke obložimo s sadjem injih samo prepognemo. Okrasimo jih s stepeno smetano. Palačinke naj bodo čim bolj vroče, zato jih polagamo na ogret krožnik. Opomba: sadje pripravimo, preden spečemo palačinke. ter hkrati popolne neodgovornosti za lastna čutenja, mišljenje in vedenje. Partnerja doživljata svojo zvezo z besedami; bolj ko se predava drug drugemu, bolj ko skrbiva drug za drugega, bolj se imava rada. Seveda so prav ta prepričanja kasneje vir največjega razočaranja in bolečine, saj ugotovita, da drug drugega nikoli ne bosta mogla v polnosti razumeti in osrečiti. Izguba stika s seboj in svojimi čutenji, potrebami in željami namreč omogoči partnerjema prikriti lastno ranljivost, kar pa povzroči tudi izgubo sočutja in empatije do drugega. Vir: Kompan Erzar, vtisku VABLJENI NA ZAKLJUČNI KONCERT MLADIH PEVCEV, PEVSKE ŠOLE IRENE VRČKOVNIK, ki bo v PONEDELJEK. BB.B. OB 1 Bh. V KULTURNEM DOMU NAZARJE. GOSTI: VERA TRAFELA, SIMON GORIŠEK IN DRAGO FILAČ. V POLETJE STOPIMO S PESMIJO. VSTOPNINE NI. VABLJENI! Kako se pripraviti na zakon Kaj je tisto, na kar bi se morali moški in ženske pripraviti, preden vstopijo v zakon, je naravno vprašanje, ki si ga že vrsto let zastavljajo zakonski svetovalci in terapevti. Najpomembnejša priprava na zakon je soočenje s seboj in razrešitev čustvenih zapletov v izvorni družini, z drugimi besedami, slovo od doma (Kompan Erzar, 2003). O kresi se dan obesi Ivanjščice že bogato cvetijo, šentjanževke pa bodo zdaj, zdaj pognale svoje prekrasne zlato rumene cvetove. Oboje, kot pove že ime, naznanjajo velik praznik - ivanje ali šentjanževo. Med ljudmi seje za praznik najbolj prijel izraz kres, uradno pa se imenuje rojstvo sv. Janeza Krstnika. Janez je edini svetnik, ki mu Cerkev obhaja rojstni dan. Drugi svetniški godovi so postavljeni na dan svetnikove smrti - rojstnega dne za nebesa. Piše: Pavla Kliner Prerok, kije utiral Jezusu pot,je bil sin judovskega duhovnika Zaharije in njegove žene Elizabete. Rodil seje 24. junija, pol leta pred Jezusom v vasici blizu Jeruzalema. Pridigal je zelo goreče in krščeval spokornike. Krstiti se muje dal tudi sam Jezus, od tod izvira njegov vzdevek Krstnik. Slovenska oblika Janez se nanaša na latinsko različico Joannes, večina Slovanov pa sije prikrojila ime po grškem izgovoru v Jovan ali Ivan. Janeza je dal obglaviti Herod na zahtevo Salome. Rabelj je opravil svoje delo in Salomi na krožniku prinesel Janezovo glavo. Cerkev obhaja spomin na Janezovo mučeništvo 29. avgusta. Janez Krstnik je zavetnik toplic in zdravilnih vrelcev. Z njimije povezan zato, ker je tudi sam krščeval z zdravilno vodo Jordana - seveda zdravilno v duhovnem pomenu. Njegovo dokaj sveže zavetništvo nad avtocestami pa izvira iz Janezovega pridiganja: »Pripravite pot gospodu, zravnajte mu steze.« Janezu se priporočajo tudi krojači, zidarji, gostilničarji, dimnikarji, kovači, tesarji, arhitekti, lastniki kinodvoran, glasbeniki, kmetje. Je tudi zavetnik domačih živali, vinske trte ... KRESOVANJE Najbolj znan običaj ob prazniku je zagotovo kres, ki ga kurijo na predvečer 24. junija. Korenine kresa segajo daleč nazaj, v čas, ko so bili naši predniki še pogani. Staroslova-ni so kres zažigali v čast bogu sonca Svetovitu, zlatolasemu in zlatorokemu sinu nebeškega vladarja. Pri Slovencih je to vlogo prevzel Kresnik. Ko so sprejeli krščanstvo, je Kresnika uspešno izpodrini Krstnik (Krsnik). Takoj vidimo, da sta si imeni ne le podobni, ampak v govoru velikokrat docela enaki, kar je prispevalo k svetnikovi hitri uveljavitvi. Kresni dan velja v ljudski veri za najdaljši dan v letu, čeprav je poletni solsticij že tri dni prej. Kakorkoli, ljudje pravijo, da se o kresi dan obesi (prebesi). Spoznanje, da dan začenja pojemati, je ljudi od nekdaj navdajalo s tesnobo in strahom za obstoj. Bali so se, da bi sonce shira- lo in zato so ga hoteli podpreti z ognjem. Na gričih in hribih (čim bližje soncu) so Kresniku (kasneje Krstniku) na čast kurili kresove. Mladež je ob kresu rada plesala in prepevala, najbolj pa je bilo priljubljeno skakanje čez kres. Če skočiš čezenj, te ne ie očisti, ampak ti podeli skrivnostnih moči, ki te obvarujejo bolezni in čarov. Ženski, ki seji skok čez kres ponesrečil, so napovedovali nezakonskega otroka in samski stan. Dekle, ki kres preskoči, se omoži še v tistem letu. BLAGOSLOVLJENA VODA IN RASTLINE Tako kot ogenj ima v kresu magično moč tudi voda. V srednjem veku so bili prepričani, da so v kresni noči vse reke in studenci blagoslovljeni in da umivanje v njih vtej noči prinaša zdravje in srečo. Sonce napolni ob kresu tudi rastline s svojim blagoslovom in te dobijo skrivnostne moči. Sončnemu božanstvu so bile posebno ljube in posvečene šentjanževka, ivanjšči-ca, marjetica (kresnica), praprot in bela stelja. Čarobno moč ima zlasti praprotno seme: Kdor ga nevede nosi v čevlju, postane neviden in sliši, kaj se to noč med sabo pogovarjajo krave in kokoši. Prava kresna cvetlica, ki je po našem svetniku dobila celo ime, pa je šentjanževka. Po vsej Evropi so bili ljudje prepričani, da je šentjanževa roža najboljši varuh pred strelo. Na kresni večer, ko se začenja poletje in z njim nevarnost hude ure, sojo pritrdili na okna, za oknice, da bi ne treščilo v hišo. Ob tej priliki so z njo tudi vedeževali. Na vsako okno so dali toliko šentjanževk, kolikorje ljudi pri hiši. Vsak sije izbral svojo. Čigarcvetje usahnil do drugega dne, bo kmalu umrl, čigar cvet pa ostane svež, bo doživel sv. Janeza ob letu osorej. Za podobno vedeževanje so uporabljali tudi ivanjščice in marjetice. Za konec pa le še navodilo dekletom, ki želijo zvedeti, kakšen je mož, ki jim je namenjen. V kresni noči točno opolnoči morate na mizo položiti hleb kruha in nož, nato pa nage pometati, ne da bi se ozrle k mizi. Ko končate, se na hitro ozrite proti mizi in tam se bo prikazal vam namenjen ženin. Potem je treba nemudoma zbežati iz izbe, sicerti prileti nož med pleča. Torej, dekleta, previdno! Navodilo dekletom: V kresni noči točno opolnoči morate na mizo položiti hleb kruha in nož, nato pa nage pometati, ne da bi se ozrle ... MOZIRSKI GAJ Čarobne kresne noči V Mozirskem gaju bodo tudi letos v dneh ob dnevu državnosti (25. in 26. junija) pripravili Čarobne kresne noči. Posebno zanimiv spored bo v soboto, ko bo pod krošnjami mogočnih dreves v gaju zaživela Košnikova gostilna, nekoč najbolj priljubljena zabavna oddaja slovenske nacionalne televizije. Kdor se rad od srca nasmeje ljudskemu humorju, kije primeren za vsako uho, bo zagotovo z zanimanjem prisluhnil Mitu Trefaltu, kije kot starec Janez Košnik spravljal v smeh vesoljno Slovenijo. Trefalt bo s prijatelji gaja in z novim programom proslavljal 45-letnico neprekinjenega dela v gledališču, na radiu, televiziji in javnih prireditvah. Če boste tam, boste lahko tudi sami zapeli, zaplesali in kaj dobrega pojedli ter popili. v___________________________________ Mozirsko ekološko-hortikulturno društvo je že lani pokazalo, da vidi v »kresnih nočeh« več kot le priložnost za veselico. Čarobne kresne noči v Mozirskem gaju, za katere je dal idejo duša parka Jože Skornšek, bodo tudi letos vsebinsko izredno bogate in bodo predstavile številna verovanja, vraže, obredna dejanja in šege, ki so se vzapisih ohranile do današnjih dni. Obiskovalci bodo vgaju lahko pos- lušali nočne živalske glasove in morda tudi razumeli njihovo govorico, če sejim bo pri hoji po praprotni preprogi kam zataknilo praprotno seme. Lahko bodo preizkusili moč kresnega kozmetičnega izvira, ali pa moč pepela od kresa, ki ga bodo kurili v parku. Poskrbljeno bo tudi za tiste obiskovalke, ki bi se rade čimprej omožile. Če verjamete ali ne, tudi prstani se bodo dobili kar v gaju. Po končanem ogledu nočnega gaja bodo lahko obiskovalci namreč oba večera vlekli praprotizzemlje in kdor bo imel srečo, bo na koreninah zagledal zlat prstan. Za tiste, ki jim je prstan morda premalo, pa sporočilo, daje po zanes- ljivem ljudskem izročilu na Menini planini skrit zaklad, ki se odpre samo vsakih sto let. Nihče več ne ve, kdaj se je to zadnjič zgodilo, in prav mogočeje, da ravno letos poteka sto iet, odkar so tla nad zakladom na Menini zadnjič zazevala. Za vse, ki bi se želeli do zaklada čim zanesljiveje dokopati, velja napotilo: na Menini je treba biti točno opolnoči, med potjo pa je treba dobro opazovati okolico. Že sedem ur prej, preden se zemlja odpre, se na tistem mestu pojavi moder plamenček. Ker bo iskanje prstanov v gaju že precej pred polnočjo, bodo obiskovalci z nekaj sreče lahko obogateli na obeh krajih, Franci Kotnik ______________________________________/ © GLASBENA ŠOLA NAZARJE Doživet nastop pevcev pustil pečat na občinstvu V prvih junijskih dneh je že v navadi, da učenci solo petja Glasbene šole Nazarje, katere v njihovi ljubezni do petja poučuje Katja Gruber, medse povabijo ljubitelje samospevov, arij in zimzelenih melodij ter jim pripravijo pevsko poslastico. Zvestega občinstva tudi letos, osmič zapovrstjo, niso razočarali, njihov letošnji zaključni nastop pa je bil hkrati javni izpitni nastop, saj jim je prisluhnila tudi izpitna komisija. Jubilejni srnjak Akademski slikar Alojz Zavolovšek (sedi prvi z leve) je bil prijetno presenečen nad nevsakdanjim obiskom (foto: Ciril M. Sem) Na predvečer svetega Alojzija so se zbrali Koledniki KD Jurij Mozirje, predsednik KS Mozirje Roman Čretnik in fotograf Ciril Sem. Skupno so se podali na Podvrh v Mozirju. Z ubrano pesmijo in dobrimi željami so »otirali« akademskemu slikarju Alojzu Zavolovšku, ki ob tej priliki ni mogel skriti svojega veselja. Z malce grenkobe pa se je spomnil dejslva, da se kljub trem četrtinam stoletja, kakor dolgo pač že živi, nanj ob osebnih praznikih ni spomnil še noben kulturnik. Njegova zahvala ob tem obiskuje bila zato še toliko večja. Benjamin Kanjir Zgodnji torkov večer se je tako skozi atrij nazorske osnovne šole razlegala čista, zvonka melodija, glasovi različnih razponov, ki so se trudili pokazati vse, kar so v minulem šolskem letu skozi naporno, redno vadbo pridobili. Svoj nastop so pevci solo petja; Mojca Bitenc, Darja Čremožnik, Barbara Čretnik, Jelka Juvan, Franci Pečnik, Tomaž Robnik, Jakob Za-košek in Urška Švigelj razdelili v več sklopov. Uvodnemu delu, kjer so se predstavili z izbrano ljudsko pesmijo je sledil zahtevnejši del nastopa, v katerem so lahko poslušalci prisluhnili samostojnim izvedbam opernih arij. V glasbeni zvrsti, v kateri lahko solist izrazi vso Voščilo godovniku bogastvo svojega glasu, so se, sodeč po navdušenem odzivu publike, izvrstno izkazali tudi učenci Katje Gruber, kije njihov nastop pozorno spremljala izza klavirja, saj je ta večer, poleg Jerice Bukovec, skrbela tudi za klavirsko spremljavo. Sklopu pesmi, zahtevnih tako za izvajalce kot za občinstvo, je sledi lahkotnejši žanr. Občinstvo jezveseljem prisluhnilo znanim filmskim in zimzelenim melodijam, v odličen zaključek večera pa je vodil zadnji del nastopa, komorno petje. Pri tej zvrsti se pevci vzgajajo v skupinskem petju, ki pa je pevcem Glasbene šole Nazarje že od nekdaj v veselje, saj so vsi tudi zborovski pevci, njihovo ubranost in sproščenost je bilo zato takoj začutiti. Pesmi, zgovorne po vsebini in melodiji, nekatere hudomušne, druge polne čustev in bolečine, so po zaslugi doživetega nastopa pevcev svoj pečat zapustile tudi na poslušalcih. Obetavnim solistom bodo zagotovo radi prisluhnili še ob drugih priložnostih, saj pesem zapeta s srcem prinese zadovoljstvo tako tistemu, ki jo zapoje kot tistemu, kiji prisluhne. Tatiana Golob Ubranost in sproščenost Glasbene sole Nazarje so poslušalci občutili tudi v njihovem skupinskem petju (foto: Ciril M. Sem) Mirko Slatinšek iz Gornjega Gradu se je kot golobradi gonič pred tridesetimi leti pridružil gornjegrajski zeleni bratovščini: Ker imajo tamka- I ^ Hi * I H " H ■1 jšnji lovci v svojih pravilih zapisano, da imajo jubilanti pravico do lastninskega odstrela, je svojo pravico izkoristil tudi Mirko, ki je v treh de-setletjih nemalokrat ■ dokazal, da ni samo .. •„ strasten lovec, ampak ' tudi velik šaljivec. Če je ■ i-jfkr treba, tudi na svoj račun, PS»/-’ še rajši na račun lovskih m kolegov, ki somu jubilej-■UJl-j; ni plen privoščili brez i'jJ pretirane zavisti. ‘ \ Savinjčan Mirko Slatinšek je okroglo obletnico v gornjegrajski zeleni bratovščini obeležil z jubilejnim plenom (foto: EMS) Vozite lètos. Odplačujete drugo leto, Vrhunska tehnologija je vredna svojega denarja! X BMW Serije 5 jc- bil v reviji Avtumagaiin ubran /a najboljši avto lota 2004 v svojem razredu SELMAR, Mariborska cesta 119, 3000 Celje Tel.: 03 42 44 000 Inovativno financiranje: 15% vrednosti avtomobila plačate ob sklenitvi pogodbe. Plačilo je odloženo za 12 mesecev brez obresti. Potem plačate prvi redni obrok. Inovativna tehnologija: BMW Serija 5 je s tehnološkimi inovacijami vodilni avto v svojem razredu. Koncept iDrive. Head up display, prilagodljivi žarometi, aktivno krmiljenje, sistem dynamic drive, vrhunska motorna tehnologija VALVETRONIC in najsodobnejši varnostni elementi nudijo resnično veselje do vožnje. Za vse dodatne informacije smo vam vedno na voljo. domovina' Ljubija 55, Mozirje ' i ■>. " *-k - # * j ilktH.Illllll, ' • X/ßiäiJ r đonili zel im H mmmstaum zn • . WESTERN KLUB hotela Burger Veniše Vabi na ulto PARTY z živo glasbo v petek, 95. junija LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Slabo vreme in odlična organizacija Preko 60 strelcev iz vseh lovskih družin v Sloveniji si bo 13. državno prvenstvo v lovskem streljanju po novih evropskih pravilih zapomnilo po izredno slabem vremenu, ki je v nedeljo, 13 junija, ves čas motilo tekmovanje, in odlični organizaciji. Gornjegrajski lovci so ponovno upravičili zaupanje Lovske zveze Slovenije, ki jim je zaupala izvedbo tekmovanja, na katerem so se strelci pomerili v streljanju na tarče srnjaka, divjega prašiča, lisice in glinastega goloba, V Gornjem Gradu je bilo tudi izbirno tekmovanje za sestavo lovske rep- rezentance, ki bo od 1. do 4. julija na svetovnem prvenstvu v Estoniji zastopala barve slovenske države. V izbrano vrsto se je z odličnim streljanjem uvrstil tudi Dušan Žehelj iz LD Gornji Grad, ki že nekaj let kroji slovenski kakovostni vrh med lovci strelci, Savinjčan Starešina LD Ivan Mikek (levo) se lahko pohvali z vzorno pripravljenim streliščem in Dušanom Žebljem, ki bo na bližnjem svetovnem prvenstvu zastopal tudi gornjegrajske lovce (foto: EMS) ŠPORTNE IGRE DELAVCEV POŠTE SLOVENIJE Celjski poštarji spet najboljši v državi V Mariboru so se prvo junijsko nedeljo na 7. športnih igrah zbrali delavci Pošte Slovenije. Kar 2.500 udeležencev iz devetih poslovnih enot Pošte Slovenije in Poštne banke Slovenije se je pomerilo v 18 različnih disciplinah. Po enoletnem premoru se je na prvo mesto znova zavihtela ekipa poštarjev iz Poslovne enote Celje, kar ji je v dosedanjih srečanjih uspelo že petič. Pred finalnim srečanjem sta bili v maju dve predtekmovanji, in sicer so se poštarji iz vzhodne Slovenije pomerili v Murski Soboti, njihovi kolegi iz zahodne Slovenije pa v Novi Gorici. Športniki celjske pošte so si zagotovili štiri finalne in štiri polfinalne nastope, tudi v panogah, kjer je uvrstitev odvisna od ene same tekme (streljanje, kegljanje, tek, skakanje v vrečah in šah), pa so dosegli dobre rezultate in s tem napovedali boj za visoka mesta. Celjska poslovna enota Pošte Slov- enije se razteza od Solčave do Rogatca, od Vranskega do Podsrede in od Slovenskih Konjic do Radeč. Vanjoje vključenih 72 pošt, na športnih igrah pa sodeluje preko sto poštnih uslužbencev, tako delavcev pri okencih kot poštarjev in zaposlenih v strokovnih službah. Letos je ekipo celjskih poštarjev vodil Miran Koš-tomaj, podpredsednik društva za športin kulturo PoštarCelje, pred njim paje ekipo prav tako uspešno vodila Irena Bevc iz Mozirja. Franci Kotnik VABILO Občina Luče obvešča vse občane in občanke ter vse zainteresirane gospodarske dejavnike in interesna združenja da bo dne 28.6.2004 ob 17.00,1. prostorska konferenca v prostorih sejne sobe Občine Luče, kjer vas bomo seznanili s pristopom k načrtovanju strategije prostorskega razvoja Občine Luče ter s spremembami in dopolnitvami izvedbenega prostorskega akta za namen individualne stanovanjske gradnje v naselju Luče. Prostorska konferenca se izvaja v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list št. 110/02 in 08/ 03) zaradi pričetka postopka načrtovanja strategije prostorskega razvoja Občine Luče ter sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta za namen stanovanjske gradnje v naselju Luče. Občina Luče Župan Ciril Rose l.r. ki temeljito obnovilo, edini omembe vreden sred-spomenik v Zgornji Savinjski dolini, na katerega bi mor-ponosni. Z muzejem lesarslva je postala graščina zanimiva tudi za obiskovalce, ki se vse bolj pogosto ustavljajo v industrijskem središču doline. In prej kot vse lesarske in zgodovinske dragocenosti zagledajo kup smeti, ki praviloma iz tedna v teden ostanejo nedotaknjene poleg izpraznjenega kontejnerja in posode za smeti. Še ne dolgo nazaj sta bila na razpolago dva kontejnerja, kar vsebine problema bistveno ne omili. V posodi ali razmetane, smeti pred vhod v graščino in muzej absolutno ne sodijo, zato je rešitev nujno potrebno poiskati na bolj očem nedostopnem kraju. Savinjčan O RGANIZACIIEtO GLASI «asBasaams s ^bssbh m mz s as ' ■■■■■ TABORNIŠKI MNOGOBOJ NA LAZAH V KOKARJAH Tudi Nazariani med zelo uspešnimi Pretekli vikend je na Lazah v Kokarjah potekalo tridnevno taborniško državno tekmovanje v mnogoboju v organizaciji slovenske zveze tabornikov, roda Sotočje Nazarje in roda ROGO (Rod druge grupe odredov). Slednja sta na svojih tabornih prostorih gostila kar 93 ekip v 15. starostnih kategorijah, od najmlajših murnov do najstarejših grč. Petek je bil namenjen predvsem namestitvi ekip in spoznavanju ob tabornem ognju ter kratkemu kulturnemu programu. V soboto so se mladi in malo manj mladi ljubitelji narave iz vse Slovenije na različno dolgih in zahtevnih progah, seveda starosti primerno, pomerili v številnih taborniških veščinah, orientaciji, postavljanju šotorov in šotorkter ognjev, družabnih igrah za najmlajše, signalizaciji, lokostrelstvu. V neposredni bližini Kokarij seje na različnih kontrolnih točkah zvrstilo skoraj 500 tekmovalcev, ki so svoje naloge reševali pod budnim očesom kontrolorjev, sodnikov in radioamaterjev iz Zgornje Savinjske doline. V sodniških vrstah so se letos prvič preizkusili tudi starejši nazorski taborniki. Tekmovalni dan seje zaključil z družabnimi igrami in koncertu glasbene skupine, ob kateri so se zabavali vsi, tako mali kot veliki taborniki. Nedeljsko deževno dopoldne so udeleženci izkoristili za počitek in kreativne delavnice ter dokazali, da jim tudi ročne spretnosti niso tuje. Ob zaključku tekmovanja je sledila razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Najboljši popotniki in popotnice, gozdovniki in goz-dovnice ter grče so prejeli tudi pokale, Med udeleženci so spretnost in izkušnje dokazovali tudi mladi medvedki in čebelice iz nazorskega rodu Sotočje ter celjskega RDGO, ki so svojo nalogo zelo uspešno opravili ter zato prejeli nagrade in priznanja. Podelitve so se udeležili nekdanji min- Mladi taborniki ob zaključku mnogoboja s podeljevalci priznanj (foto: Marija Šukalo) predstavniki Zveze tabornikovSIoven- udeležencem čestitali za vse ije in Mestne občine Celje ter župan dosežke. ister za promet Jakob Presečnik, občine Nazarje Ivan Purnat, ki so Marija Šukalo SREČANJE MLADIH BRALCEV SLOMŠKOVEGA BRALNEGA PRIZNANJA NA PONIKVI Veliko lepih knjig in pridnih brnkev V soboto, 5. junija 2004, se je s posebnim namenom zbralo skoraj 100 otrok iz župnij Mozirje in Luče ter se skupaj s starši, animatorji in duhovnikoma s tremi avtobusi odpravili na Ponikvo, kjer se je rodil Anton Martin Slomšek. Ta poseben namen je bil zaključek vseslovenske akcije Slomškovega bralnega priznanja, kjer so sodelovali v okviru verouka. Otroci so izdelovali kazala za knjige, risali razglednice in se igrali različne igre (foto: Blanka Jakopin) Začetek dneva ni bil nič kaj obetaven, saj nas je namesto sonca čakalo oblačno nebo. Vendar mladih bralcev to ni nič kaj pretirano motilo. Po poti smo veliko prepevali. Na Ponikvi smo pričeli druženje z otroško mašo, ki je minila v veselem vzdušju. Na Slomškovi domačiji so se otroci po malici razdelili v štiri skupine, te pašo nato obiskale različne delavnice. Otroci so lahko izdelovali kazala za knjigo iz usnja, narisali razglednico in jo nato poslali staršem ali prijateljem, se igrali različne igre, svoje živčke pa so lahko preizkušali v igri "Človek, ne jezi se", ki je bila pripravljena v večji dimenziji, tako da so lahko vlogo figuric odigrali kar sami. Dan se je zaključil s slovesno podelitvijo priznanj, ki so jih prejeli vsi, ki so v tem veroučnem letu prebrali tri knjige iz določenega sezna- ma. Posebno zlato nalepko pa so prejeli še tisti, ki so prebrali še kakšno dodatno knjigo - in teh ni bilo malo. Po končani podelitvi smo se odpravili nazaj proti domu. Bili smo zadovoljni in veseli, poslovili pa smo se z gotovostjo, da se-naslednje leto spet srečamo, saj je lepih knjig še veliko, pridnih bralcev pa pravtako. Petra Kopušar ' \ "Srečen in svobodenjetisti, ki si drzne reči ne!" Peter Augustus Genestet ^ Portal Savinjske doline ejEtlill Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Z brezhibnim nastopom sta si Zvonka Kotnik in Čita prislužili najvišjo možno oceno in zmago (foto: DH) Na vadišču Kinološkega društva Trbovlje se je prvo junijsko soboto začelo letošnje tekmovanje šolanih psov savinjsko-celjske-za-savske regije. Članica Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline Zvonka Kotnikje s psičko Čito sezono začela odlično, saj je sodnik njun nastop ocenil z najvišjo možno oceno 100, kar se na tekmah zelo redko zgodi. Poleg prvega mesta sta osvojili tudi pokal za najboljšo poslušnost. V isti kategoriji sta Ferdo Hrovat in psička Urssula osvojila 5 mesto, v kategoriji IPO I pa sta bila Miro Prašnikar in psička Atena četrta. Duška Hrovat Polo: Skupna poraba: 4,4 - 7,61/100 km. Emisije C02:119 -182 g/km. Golf: Skupna poraba: 5,0 - 8,51/100 km. Emisije C02:135 - 204 g/km. Passat: Skupna Poraba: 5,4 - 9,81/100 km. Emisije C02:146 - 235 g/km. Peugeot 406 se je do zadnjega upiral zobu časa. Toda enostavno se je postaral In ob ostalih novih modelih v hiši postal dolgočasen. Po dolgem pričakovanju je napočil čas, ko je »Sneguljčica« vstala v najlepši podobi in se pogledala v ogledalo. Konkurenca pa je ostrmela! Lepe linije novega peugeota 407 bodo zagotovo vplivale na prodajne številke ostalih avtomobilov v tem razredu. Za krajši test smo si novi 407 izposodili v avtocentru Tratnik v Ločici ob Savinji. motor izkažeza tihega in poskočnega. Odlično je usklajen s šeststopenjskim menjalnikom, kar se pozna tudi pri porabi, saj tovarna obljublja v povprečju borih 5,9 litra na 100 prevoženih kilometrov. Podvozje z lahkoto sledi tempu vožnje, zato sem bil na cesti prehiter. Zahvaliti sem moram radijskim opozorilom za radarske kontrole. Lahkotnost vožnje občasno zmoti le kakšno trdo prečkanje robov na cesti ali hitra menjava smeri, pri čemer pride do izraza mehko podvozje. Vendar vse brez panike in z serijskim ESP sistemom. Skratka - odličen izdelek iz levjega brloga. Naj živi levji kralj! Pohvale si novi 407 zasluži tudi za podvozje. Nova prednja prema z dvo-jnimi trikotnimi vodili in stabilizatoiiem se odlično dopolnjuje z večtočkovno zadnjo premo. Udobje, vodljivost in lahkotnost! Motorna paleta zaenkrat premore štiri bencinske in dva dizelska motorja. V testnem modelu je bil močnejši izmed slednjih, ki razvije 136 KM ob 320 Nm navora, ob »pohojenem« pedalu za plin pa kar 340 Nm (tako imenovani »overboost«), V praksi se He verjetne cene! Golf že od 3.300.000 SIT Exclusive že od .000 SIT Ne zamudite izredne priložnosti za določena vozila iz zaloge letnika 2004. Obiščite naš prodajni salon, saj je število vozil omejeno. Zmaga Zvonke Kotnik in Čite brez ene same napake Piše: Igor Pečnik Krvoločnostin napadalnostnovega »leva« se prične pri velikanskem dovodu zraka k motorju. Agresiven sprednji del se nadaljuje preko velikih prednjih žarometov v kupejevsko položno sprednjo šipo. Bočne linije razbije navidezna oglatost, ki se zaključi v lepem zadnjem delu, ki spet najbolj spominja na kupe. Vrata so štiri, prtljažni prostor pa meri ne prav razkošnih 407 litrov. Kdor potrebuje več prostora, naj počaka na karavansko izvedenko v septembru. Notranjost je nemško urejena, materiali so kvalitetni, vse je na dosegu roke. To spoštujem. Toda sedeži so še vedno premehki. Vse ostalo je odlično in eden izmed boljših multifunkcijskih zaslonov navduši še tako zahtevnega uporabnika. Francoska kuhinja je torej skuhala dobro jed. Pohlevnost v levji koži VOZILI SMO: PEUGEOT 407 ST CONTORT HDI 16V KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ■ ZADNJI KROG Razborčanom jubilejna 10. SCr 2.0 MCI S petkovim zadnjim krogom je zaključena jubilejna 10. sezona Zgornjesavinjske lige, ki sodi med najbolj stalne oblike sodelovanja in druženja najboljših ekip malega nogometa tako z zadrečkega kot savinjskega konca naše doline. nedvomno najbolj zadovoljni Roz-borčani, ki jim je nov naslov prvaku prinesel še primat najuspešnejše ekipe desetletja. Visoko dvignjeni pokal v rokah kapetana Hrena je pomenil novo slavje ekipe iz Radmirja, ki ji je to Končni vrstni red sezone 2003/2004 : 1. Razborje 18 13 4 1 52:26(26) 43 2. Davidov Hram 18 12 2 4 66:33(33) 38 3. AS C 2000 18 11 2 5 74:51 (23 ) 35 4. Solčava 18 10 3 5 60:38(22) 33 5. MC Lipa 18 8 2 8 61:52( 9 ) 26 6. ŠD Mozirje 18 7 3 8 42:48 (-6 ) 24 7. Veseljaki Frenkys Puba 18 8 2 8 57:65 (-8 ) 24 (-2) 8. Ranč Burger 18 52 11 49:69(-20) 17 9. ŠD Dreta Kokarje 18 2 1 15 30:82 (-52) 5 (-2) 10. ŠD Raduha 18 2 3 13 32:59 (-27 ) 5 - disk mladosti je prevesilo utež v njihovo korist in uspeh je več kot zaslužen. Vedno v vrhu in nikoli na vrhu še enkrat več velja za odlično ekipo Davidovega Hrama, ki si je v zadnjem krogu zagotovila drugo mesto pred gornjegrajskimi sosedi, ASC .........................s-------------------jem 2000 sledi neporaženo ekipa spomladanskega delo Solčava, na- 7 I jboljši novinci pa prihajajo iz mladinoj * L ' jrt:*‘Hi * * | skega centra Šmadno ob Dreti in —- t mr' imajo v svoji sredini tudi najučinko- Jp vitejŠega strelca prvenstva Ernes- mf K", la Turka, I ansklm zmagovalcem , v - - - k •.,. Rančerjem, Mozirjanom in Veselja- 4^ , I 7 . JÉ kom seje, kljub ne najboljši sezoni, * , i še uspelo uvrstiti v konkurenco za ____ t . ■ . * ' . _________ naslednje leto, to pa žal ne velja za i ? h v Kokarčane in Lučane. ** Sama sezona je uspela tako or ganizacijsko kot tekmovalno, velika ------------------------------------------------------------------j popestrjfev pa je nedvomno selitev Zaključno dejanje na Rečici ob uspelo še tretjič. Odlična organ- ekip iz kraja v kraj, iz enega šport* Savinji je dalo nove zmagovalce, kot iziranost, pravilna izbira igralcev ter nega parka v drugega, kar samo še tudi poražence, med vsemi pa so pravo razmerje izkušenosti in Najtrofejnejsi igralec Zgornjesavinjske lige Franci Hren, ki je i ekipami Kokarje, Wyatt, Ranč Burger in sedaj Razborje osvojil že peti naslov prvaka dviguje popularnost najbolj množične oblike športne rekreacije prt nas, Franjo Pukart Tekma z MK pištolo drulov V nedeljo, 20. junija, je Strelsko društvo Gornji Grad organiziralo strelsko tekmovanje z malokalibrsko pištolo drulov na strelišču Zagradiše. Po sobotnem treningu je šlo v nedeljo zares, v deževnem in temačnem popoldnevu so se pomerili strelci s pištolo in dosegli zelo dobre rezultate. Medalje sosi razdelili: 1. Srečko Trogar-91 krogov, 2. Ciril Kolar-89 krogov in 3. Jože Gomboc - 83 krogov. Tomaž Trogar [ROKOMETNI KLUB NAZARJE sezone s selektorico državne reprezentance Člani Rokometnega kluba Nazarje so sezono 12003/2004 zaključili pred dnevi s piknikom v športnem centru Račnek v Šmartnem ob Dreti. V sproščenem druženju starejših in mlajših deklic, ki so letos nabirale prve ligaške izkušnje, ter njihovih staršev in ostalih ljubiteljev rokometne igre je dan hitro minil. Tudi muhasto vreme jih ni spravilo ob dobro voljo. Za nameček jih je obiskala še selektor-ka ženske članske državne reprezentance Marta Bon in s predstavniki kluba pokramljala o njihovih j razvojnih načrtih. KF Spominski posnetek mladih nazarskih rokometašic s selektorko ženske državne reprezentance Marto Bon (stoji druga z desne)(foto: Franci Kotnik) ŠTOFLC LIGA ŠMIHEL KONJENIŠKI TURNIR ZA POKAL NARODOV NA POLJSKEM Žekovec-Golte suvereno Primož Rifeli reševal čast do naslova prvaka Sezono 2003/2004 Štoflc lige malega nogometa v Šmihelu si bodo najbolje zapomnili igralci ekipe Žekovec-Golte, ki so suvereno premagali vso konkurenco. Predvsem odličen je bil njihov spomladanski del, ki so ga odigrali brez poraza, iz njihovih vrst pa prihaja tudi najučinkovitejši strelec lige Dejan Uršnik. Rezultati zadnjega kroga: Žekovec-Golte : Dol Suha 6:3, Šmihel- Baza Bar : Lepa Njiva-Čehi 3:2, Loke-Zadruga : Šumečki Boys 3:1, Sele : Šmihel-POP TV 4:5, Brezje : Ljubija 3:2. Končni vrstni red: 1. Žekovec-Golte 44, 2. Loke-Zadruga 38, 3. Lepa Njiva-Čehi 30, 4. Šumečki Boys 28, 5. Dol Suha 27, 6. Sele 20, 7. Šmihel-Baza Bar 15, 8. Brezje 14,9. Ljubija 10,10. Šmihel-POP TV 7. Franjo Pukart Igralci ekipe Žekovec-Golte (foto: Blaž Goličnik) slovenske reprezentance Primož Rifelj je že mnogokrat nastopil tudi na Venišah V dneh od 10. do 13. junija seje slovenska konjeniška državna reprezentanca v preskakovanju ovir udeležila turnirja za pokal narodov S.C.I.O. v Poznanu na Poljskem. Sodelovalo je 14 nacionalnih ekip, med katerimi slovenska ni dosegla vidnejšega rezultata, zato pa je odlično nastopil Primož Rifelj, kije s konjem Chicom v hudi konkurenci zasedel 7. mesto. V Sloveniji je konjeniški šport še relativno mlada disciplina, kar še posebej velja za preskakovanje ovir. Mozirjan Primož Rifelj, član šele pred dvema letoma ustanovljenega kluba Ganymed s sedežem vžalcu, je v tem športu že kar izkušen tekmovalec. Kot pravi sam, je za dobre rezultate poleg pravega konja potrebno trdo delo, nenehno izobraževanje in podreditev osebnih ciljevšportnemu udejstvovanju. MH Širfa: Načrtovanje poroke aPAtòLòiCi KOTIČEK hhvuuz&y rwu-awur pnJtttsuXvio- r-oJ-trvT-t o rdisvvCv uZàtcr (y>^cnyct£c- pc(y /\ .Lùju.TM/.L,_dž2_ ce ßn Res, načrtovanje poroke je zelo zahtevno opravilo. Predvsem pri izbiri obleke. Saj če je ljubezen prava, potem se le enkrat poročimo in takrat mora biti vse čudovito in urejeno. Prav imate, ko pravite, da srečujemo precej vznemirjene neveste. Toda poroka je poroka in to je nekaj čudovitega. Ste oseba, ki na takšne stvari gleda zelo razumsko, saj ste precej premišljena oseba z mladost- niško trmo. Trma je prisotna in v notranjosti izražate željo po pozornosti, Pozornost vam daje energijo za prihodnost. Toda poglejte, notranje ste nemirni in neodločni. Stvari za katere se odločite, opravite vestno, saj si vzamete čas. Čas je danes zlato, ki spodbuja notranjost. Kadar smo notranje sproščeni, takrat se nam ni potrebno bati za prihodnost. Čustveno ste premalo odprti, saj se včasih vračate v preteklost, med spomine na mladostniška čudovita leta. Vaš pogled seže v daljavo, saj ste odprtega duha. Tako da znate sprejeti mišljenja okolice, čeprav včasih bolj zadržano vzpostavljate odnose. Ste zanimiva in prijetna oseba. Bralci, ki bi želeli, da grafolog Slavko Jurgec oceni njihovo pisavo, naj zraven teksta napišejo šifro, pod katero se bodo razpoznali. >k kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11 -80 / fax: 03/838-11-81 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Zahvala Vsi štirje Bidrovi vnučki se zahvaljujemo Savinjskim novicam, ki ste organizirali kopanje v termah Snovik. Tam je bila tudi naša babica Darinka. Pripovedovala nam je, da ste pripravili zelo prijetne igrice, med njimi tudi iskanje skritega zaklada. Kot vsi drugi se je tudi ona lotila iskanja zaklada. Ker pa ima naša babi zelo rada rože, je najprej raziskala gredice ob bazenu. In glej, sreča ji je bila naklonjena. Med posajenim grmičevjem je našla lepo stekleno posodico z nekaj bonbončki, enim zelo lepim dragim kamnom in sporočilom, da dobi za nagrado Skiro. Tega lepotca, ki ga imamo na sliki, je babica podarila nam vnučkom. Zato še enkrat hura Savinjske novice in naša babica. Blaž, Tomaž, Aljaž, Nuša Vaša pošta «»»« Aero Tmjita Dopisnica Poštnina plačana SLOVENIJA t-e.movrt z. v v notranjem prometu s ^ • (3> * ‘V* lAVikj JSfcf M£>(;!.<-F . . y -A ' ....Vtttfsn&kA c, h » o /n _y V v> * * cf Ulica (n hišna številka ali p.p. in Številka J* S . ?3>i. ... ... wrv*-ne.3F Poltra Številka Posta TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi na 25. tradicionalno turistično prireditev OD LIPE DO PRANGERJA PROGRAM PRIREDITEV Petek, 25. junija, na športnem igrišču na Rečici ob 9. uri OTROŠKE IGRE Nedelja, 27. junija, v Osnovni šoli Rečica ob 18. uri ODPRTJE JUBILEJNE RAZSTAVE Z NASLOVOM ČETRT STOLETJA PRANGERJA Nedelja, 27. junija, v Osnovni šoli Rečica ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL SLAVICE TESOVNIK (kulturni program pripravlja Glasbena šola Nazarje, razstavo bo odprla akademska slikarka Terezija Bastelj) Petek, 2. julija, na športnem igrišču na Rečici ob 16. uri TURNIR V ŽENSKEM NOGOMETU Sobota, 3. julija, v središču Rečice ob 20. uri VEČER POD TRŠKO LIPO - podelitev plaket najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev - igrani prizor Radodarna Franca (prikaz sojenja na prangerju) - harmonikar Matija Veninšek - veličasten ognjemet. Za zabavo skrbijo ZASAVCI, za gostinsko ponudbo pa člani Prostovoljnega gasilskega društva Rečica. VABLJENI! v----------------------------------------------------J KINO NAZARJE Sobota, 26.6., ob 20.00 in nedelja, 27.6., ob 17.00: LJUBEZEN JE LUŠTNA STVAR -romantični Režija: Nancy Meyers Igrajo: Jack Nicholson, Diane Keaton, Keanu Reeves, Frances Mcdormand, Amanda Peet KINO LJUBNO Nedelja, 27.6., ob 17.30: TROJA-spektakel Režija: Wolfgang Petersen Igrajo: Brad Pitt, Eric Bana, Orlando Bloom, Diane Kruger, Sean Bean, Brian Cox, Peter O'Toole Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02- 21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. GA PO mm LA MOZ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. ČRNA KRONIKA • OB KOLO Možine: 14. junija zvečer je ostal brez kolesa občan iz Kokarij. Kolo je imel postavljeno ob steni mozirske avtobusne postaje, očitno pa se nekomu ni ljubilo hoditi peš. Prav mu je zato prišlo oškodovančevo kolo. • S CESTE Luče: 15. junija popoldan je voznik osebnega avtomobila vozil po lokalni cesti LučeKmica. Kerje zapeljal preblizu roba, je vozilo zaneslo s cestišča in se zapeljalo po hribu navzdol. Voznik je dobil lažje telesne poškodbe. • ORODNI TAT Mozirje: V noči na 17. junij seje neznani storilec lotil gradbenih kontejnerjev. Na gradbišču novega poslovnega centra je najprej vlomil v dva. Odnesel ni ničesar, saj očitno ni našel iskanih stvari. Lotil seje tudi kontejnerja na gradbišču pri Deiejevem jezu. Iz njega pa je odnesel škarje za železo in tesarsko sekiro. • AVTOMOBILA NA STREHI Gornji Grad. Mozirje: 17. junija dopoldan je voznik osebnega avtomobila zapeljal s ceste Nova Štifta-Gornji Grad. Vozilo seje obrnilo na streho, voznik pa je dobil lažje telesne poškodbe. Podobna nesreča se je v večernih urah istega dne pripetila tudi v Radegundi, v bližini gostilne Vid. Tudi tu je voznik zapeljal s cestišča, vozilo obrnil na streho, ob tem pa bil lažje telesno poškodovan. • Z AVTOM V OTROKA Ljubno ob Savinji: Voznik osebnega avtomobila je 19. junija dopoldan vozil po cesti v smeri Ljubno-Juvanje. Ko seje pripeljal do stanovanjske hiše, mu je iz njegove desne smeri po stopnicah pritekel 3-letni otrok. Voznik je vanj trčil s sprednjim delom vozila. Otrok je bil ob tem hudo telesno poškodovan. • RIBIČ OB DENAR Mozirje: V noči na 20. junij je neznani storilec vlomil v gostilno Ribič v Novih Lokah. Lastnika je oškodoval za dnevni izkupiček od prodaje ribolovnih kart. Nepridiprav je odnesel tudi nekaj škatlic cigaret in alkoholnih piiač. Škoda znaša okoli 100 tisočakov. WO % Slovenija Čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI! Naročnik: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4,1000 Ljubljana Za teden dni gremo k babici. Očka se je odločil, da bo prenehal kaditi. NEVIHTE ZUNAJ IN DONA "Tinče, lahko bi vsaj smeti ven nesel!" očita Jera brezposelnemu možu. A Tinče se ne strinja: "Kako pa naj to storim v tem vremenu? Kaj ne vidiš, daje vsak drug dan dež?" KONKURENCA NE SPI "Živjo, Jože!" pozdravi direktoija BTC-ja mlad fante. "Oprosti," gospod Mermal rahlo užaljeno premeri predrzneža, "se midva poznava?" "Ja, seveda! Kaj se ne spomniš ..., skupaj sva delala v BTC-ju, le da sem jaz zdaj napredoval. Prej sem vozil viličaija." "Kaj pa zdaj?" "Isto, le da so mi v Leclercu dali večjega." PRAVE S PRAVA Kar se finančen-ga prava tiče, so najbolj všečne ekonomistke. RAZLOG Mihec je začuden nad starejšim bratom: "Ampak kaj ti na tej punci vidiš, da si zaradi nje tako srečen?" "Razen tega, da zaradi nje slabše vidim in ne razumem staršev, nič." VDAJA Dobro, če se že določene ženske nočejo vdati, ali ne bi bile vsaj pripravljene mižati, ko bi si jih dotični snubci drznili vzeli? NOTE POD VPLIVOM HLAPOV K dirigentu pevskega zbora pristopi neznan možak. Čeprav se mu prilizne na uho, umetnik njegove besede tudi zavoha. "Za vas glasbenike imamo zadaj za odrom na skrbi pitko vince za nežna grla," mu pove. "Kdo je ta?" dirigenta vpraša pevka iz srede mešanega zbora. "Ljubitelj hitre kulture in dolgih požirkov, ki meje ravno hotel podkupiti, da bi kam zataknil note pesmi, ki sem jih mislil uvrstiti na spored večera kulture," razmišlja pevovodja. "O ti, hudik!" čez čas vzklikne. "Not ne najdem! Kaže, da boste peli samo tisto, kar znate iz glaža ..., mislim, torej ..., iz glave..." Kaže, da so soseda ta vikend spet spustili domov. NARAVNA RAZPOREDITEV "Če bi bog pravilno razporedil deževne in sončne dni, bi nam bilo vse dni lepo," pove mladenič. "Ja, in če bi bog pravilno razporedil misli pametnim in neumnim, bi bil ti zdajle tiho," reče kmet sinu, ko si ogledujeta mokro sušavo. Tugo Mernik RODOVITNOST "Savinjska dolina je neverjetno rodovitna!" nam je zaupal nek znan Šalečan. "Ste mar kmet?" smo ga vprašali. "Ne! Ampak tu imam osem otrok!" Hugo Mušnik SPOMIN HVALEŽNOSTI "S tole mično gospodično sva pa preživela kar nekaj prijetnih skupnih uric. Hvala vam za to," Goran nagovori profesorja po končani maturi. Profesorju se sprehodijo misli preko sivih celic in nič ne najdejo, zato vpraša: "Kako, da sem jaz zaslužen za to?" "Spala sva na vaših predavanjih." Samo Sprožilec r Cvetke iekeprim ZADRECKI ZIGOLO Jože Poznič, direktor gornjegrajske občinske uprave: »Mostove smo zgradili, ceste so tudi poflikane,zafo predlagam, da si pred novimi delovnimi zmagami skupaj nabereva moči na raftingu.« Karmen Dešman, visoka predstavnica Direkcije RS za ceste: »Ne bodi malenkosten, vendar smo mostove zgradili mi. Vožnjo po Savinji sem obljubila bivšemu ministru, lahko pa pospraviš mizo in prineseš dve kavici.« (REZULTATI SKUPNEGA DELA PRESS) PRIHAJAČI Vojko Klemenšek, župan občine Solčava: »Vam, ki danes vstopate v Evropo, polagam na srce, da se je potrebno zavedati, da smo Solčavani naredili ta korakže pred davnimi desetletji. Potem ste prišli vi, naredili luknjo pri Igli in naredili zmedo, tako da dolgo nismo vedeli, kam sploh pašemo.« (REŠITEV JE SKUPNA MARELA PRESS) SESTAVIL PEPINO MOKA IZ GOMOLJEV TROPSKE MLEČNICE MANIOK POGODBA, DOGOVOR, SPORAZUM NEMŠKI NACISTIČ. VODITELJ (HITLER) 1889-1945 ENOTA PESMI IZ DVEH ALI Več VERZOV REKA V FRANCIJI, DESNI PRITOK RONE JAMA ZA STROJENJE KoŽ GLAVNO MESTO GANE, ACCRA ODTIS (REDKO) DELAVEC NA LADJI PALESTINSKA OSVOBODILNA ORGANIZACIJA PRITRDILNI- CA NEMŠKI PISATEU- HEINZ SLABA ŠOLSKA OCENA NAUK O SINONIMIH KORALNI OTOK MESOJEDEC, MESOJED (EKSPR.) POLJŠČINA, KI JO JE TREBA OKOPAVATI KRAJ PRI HRASTNI- KU KARAMBOL, TRČENJE ANGLEŠKI PRODUCENT- BRIAN ITALIJANSKA POROČEVALNA AGENCIJA OLJČNI NASAD (KNJIŽ.) ZMERNO, UMERJENO (GLASB.) NAJVEČJI MORSKI SESALEC DVANAJST MESECEV STROKOVNJAK ZA EKONOMIJO TRAVNATA RAVAN V ŠPANIJI KRAJ IN DOLINA POD PECO SOLISTIČ- NO PETJE PIJAČA STARIH SLOVANOV AZIJSKI POLOSEL, KULAN OPOMBA (OKRAJŠ.) IMETJE, LASTNINA MESTO V AMER. DRŽAVI OHIO JEZER NA FINSKEM ODBITEK, POPUST PRI PRODAJNI CENI NADALJEV. GESLA ZAČETNIK NA KAKEM PODROČJU AMERIŠKI PISATELJ (HUNTER) PTICA SEVERNIH MORIJ, NJORKA EVROPSKI VELETOK ŽENSKA, KI SE POKLICNO UKVARJA Z RISANJEM DEL TELESA OB SKLEPU, PREGIB KREDITNA BANKA UVOD, UVODNA GLASBA (FR.) ZVITO, KRIVO DREVO CLAUDIO ABBADO NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR- HANS SOL BOROVE KISLINE IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: STROFA- enota pesmi iz dveh ali več verzov ENTREE- uvod, uvodna glasba (fr.) CRAMER- nemški pisatelj- Heinz IRONTON- mesto v ameriški državi Ohio ONAGER- azijski polosel, kulan OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 24. št. Savinjskih novic smo izžrebali pet nagrajencev. Ponovno vam nagrade podarja plesna šola SPIN iz Velenja. Nagrajenci prejmejo obvestila o nagradah po pošti. Nagrade prejmejo: 1. Štefka Špeh, Prešernova 9, Mozirje; 2. Branka Sampl, Juvanje 22, Ljubno ob Savinji; 3. Orlando Gostečnik, Šmihelska c. 64, Mozirje; 4. Ela Veninšek, Luče 10a, Luče; 5. Ana Petek, Aškerčeva 43, Mozirje. Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa injo najkasneje do torka, 6. julija 2004, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA CAFFE TROPIC. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali štiri nagrade: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Trapic kave, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Trapic kave, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Trapic kave. Nagrade vam tokrat podarja podjetje Caffe Tropic iz Žalca. Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com. e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Bralkam in bralcem Savinjskih novic čestitamo ob dnevu državnosti! Napovednik • Petek (25. junij), ob 8.00. Športno igrišče Gornji Grad Občinsko gasilsko tekmovanje • Petek (25. junij), ob 9.00. Strelišče pod Gradiščem, Gornji Grad Tekma na glinaste golobe • Petek (25. junij), ob 9.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Otroške igre • Petek (25. junij), ob 18.00. Športni park Rečica ob Savinji Prvenstvo dvojic v tenisu • Petek (25. junij), ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev razstave ljubiteljskega slikarja Jožeta Brezovnika • Sobota (26. junij), ob 12.00. Športni park Varpolje 3. tradicionalni Colnaričev memorial v malem nogometu • Sobota (26. junij), ob 8.00. Športno igrišče Gornji Grad 14. maraton v košarki • Sobota (26. junij), ob 18.00. Gasilski dom Nazarje Predaja tehnično-reševalnega vozila in velika vrtna veselica • Nedelja (27. junij), ob 15.00. Gornji Grad (travnato igrišče) Nogometna tekma z občinsko upravo • Nedelja (27. junij), ob 15.00. Gornji Grad Razstava ročnih del Društva upokojencev Gornji Grad • Nedelja (27. junij), ob 18.00. Osnovna šola Rečica ob Savinji Odprtje jubilejne razstave Četrt stoletja prangerja • Nedelja (27. junij), ob 19.00. Osnovna šola Rečica ob Savinji Odprtje razstave likovnih del Slavice Tesovnik • Ponedeljek (28. junij), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Zaključni koncert pevcev pevske šole Irene Vrčkovnik ŽIVALI - PRODAM Tel. 58-32-485. Prodam teličko 10 dni staro, pasme limozin. ŽIVALI - KUPIM Tel. 03/5835-207. Kupim telička do 100 kg. Gsm 041 /857-908 Prodam teličko simentalko, težko 130 kg. Tel. Kupim kravo za zakol in teleta za zakol. Gsm 5835477. 031/575-059. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 03/838-12-26. Prodam teličko sivko, staro 10 dni. Tel. 839-07-71. Prodam telico sivoijavo, brejo 7 mesecev, a kontrola. Tel. 5843496, gsm 031/299-330. Krave sivke dobre molznice, sortirane lesne sekance za dekoracijo, prodam. Tel. 03/839-18-11, gsm 051/355-787. Jagenjčke in oddojke za rejo ali zakol, prodam. Gsm 031/542-798. Ugodno prodam 3 mlade koze in kozla, cena za kozo je 8.000 sit, za vse štiri pa 30.000 sit. DRUGO - PRODAM Ugodno prodam puhalnik tajfun in mali traktorski obračalnik. Tel. 5831-610. Prodam hotelsko opremo in celotno diskoteko. Informacije na tel 0043/6765062948. Prodam centralno peč na drva - buderus. Tel. 5845464. Prodam puhalnik za seno ali silažo, gumi voz in deske za ostrešje. Tel. 583-23-70. Prodam kosilnico bes bencin s sedežem, dobro ohranjeno. Gsm 041/976-153. Prodam kengurujčka za nošenje otroka. Gsm 031/738-153. KUPON zo brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. TT Prodam TM-hard enduro 125, generalno obnovljen, dobro ohranjen. Gsm 031/792-877. Prodam deske za streho, debeline 20 mm (suhe). Gsm 041/942-169. Prodam krožno žago s 4 kw motorjem in silažne bale. Gsm 041/793-636. Prodam 2 kolesi, vzmetenje spredaj-zadaj. Skupaj (obe) za 20.000 sit. Gsm: 031/393-516. AVTOMOBILI - PRODAM Renault megan 1.4 clasic, 1998, možna menjava za manjši avto. Gsm 031 /780-615. Karamboliran avto R 5 prodam, celega ali po delih. Gsm 031/282-653. Prodam renault 5 five, 1.1996, bele barve, 3 vrata. Tel. 838-52-07, gsm 031/557-250. Prodam R elio 1,4, rt, 2 x airbag, centr. zaklepanje. 1.99/12. Gsm 031/816-139. Prodam mitshubishi pajero, I. 94., 5 vrat, odlično ohranjen. Gsm 041/631-395. Renault elio 1,2 prodam, prvi lastnik, ugodno. Gsm 041/385-284. NEPREMIČNINE-KUPIM Kupim vikend ali manjšo hišo. Gsm 031/ 327-612. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p, Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji, STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva, sedežnih garnitur, foteljev, kotov in stolov, iz blaga ter usnja. Gsm 041/411-218, tel. 03/5835-341. Banko Sandi s.p., Rečica 17,3332 Rečica ob Savinji. IŠČETE KERAMIČARJA? Standardne in unikatne izvedbe polaganja keramičarskih ploščic. Gsm 041/483-692 ali tel. 03/838-81-33. A. ARTUS, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Zadrečka cesta 1 3331 NAZARJE Generalni pokrovitelj prireditve: gasilskega društva PROGRAM PRIREDITEV f r m mam ^© Ml f ■ p «C j Petek, 25. junija 2004, ob 18. uri SS£:.ÌC 1 v Domu kulture Nazarje ST idr igr fac- - slavnostna seja s svečanim razvitjem prapora ^ ^ iU - večer s krajani in gasilci na športnem igrišču pl z ansamblom bratov Dobrovnik 1 ivHM . ■ Sobota, 26. junija 2004, ob 18. uri 1 ■Bpl S ' zbor gasilcev pred gasilskim domom IH - svečana predaja tehnično-reševalnega iaPig avtomobila v uporabo I—"/Ti '■ ' velika vrtna veselica na športnem igrišču (pod ‘T j , šotorom) z bogatim srečolovom, za veselo v razpoloženje bo poskrbel ansambel ČUKI priinäzV.öiujnäsi Komode od 6.307 SIT Cene ne vsebujejo DDV-ja Vsem bralkam In bralcem čestitamo ob dnevu državnosti! Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.gorenje-glin.si * e-mail: maloprodaja@gorenje-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 Za vas smo poleg zanimivih glasbenih gostov pripravili še: SREČ0L0V LATINO ZABAVA z bogatimi nagradami V CELJU s skupino brazilskih plesalk, barmanom in hostesami 15.000 BREZPLAČNIH LUČK bomo razdelili med VOL NA ŽARU obiskovalce in še mnogo več... Vabljeni! ★ * ★ Kjer dobre stvari stanejo manj ié 15 let ■ Celje - skladišče • ° D-Per Vabljeni n 7/2004 orenje 5000014034,26 Narvik z garderobno omaro COBISS 0 0^6-U A ul WESTON' IS d.o.o.. Cesto v Trnovlje 10/A. 3000 Celje