ISSN 2385-8826 Učiteljev glas Priloga revije Vzgoja in izobraževanje letnik III, številka 2, 2016 Izdajatelj in založnik Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik dr. Vinko Logaj Uredniški odbor dr. Zora Rutar Ilc, dr. Ada Holcar Brunauer, ddr. Barica Marentič Požarnik, Urška Margan, dr. Alenka Polak, dr. Sonja Pečjak, dr. Justina Erčulj, dr. Robert Kroflič Odgovorna urednica dr. Zora Rutar Ilc Urednica založbe Damijana Pleša Jezikovni pregled Mira Turk Škraba Naslov uredništva Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana Zora.rutar-ilc@zrss.si Vzgoja.izobrazevanje@zrss.si www.zrss.si Oblikovanje Kofein dizajn, d. o. o. Priprava in tisk Design Demšar, d. o. o. Present, d. o. o. Detajl na naslovnici Julija Lambergar Naklada 720 izvodov © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2016 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela revije na kakršen koli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršen koli pomnilniški medij) oblike reprodukcije. učiteljev glas { Uvodnik } 2/2016 Mag. Simona Rogič Ožek, prof. soc. ped., koordinatorica skupine za otroke s posebnimi potrebami, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Vsi, ki se tako ali drugače intenzivno ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem otrok s posebnimi potre- bami, se vsak dan soočamo s pojmi, kot so integraci- ja, inkluzija, razvoj zmožnosti, otrokova največja ko- rist, prilagoditve, individualizirani program, socialna vključenost, doseganje standardov znanja, preusme- ritev v drug program idr. Področje vzgoje in izobraževanja otrok s posebni- mi potrebami svoje dejavnosti med drugim usmer- ja v razvoj otrokovih zmožnosti. Vse otroke je treba podpreti pri razvoju njihovih zmožnosti, vendar je podpora zmožnosti otrok s posebnimi potrebami še posebej izziv takrat, ko njihove zmožnosti ne omogo- čajo doseganja standardov, ki so značilni za program, v katerega so otroci vključeni. Ob tem se postavlja vprašanje, ali v primeru, ko otrok ne dosega več stan- dardov znanja, ni več možnosti za razvoj njegovih zmožnosti? Kako podpreti razvoj otrokovih zmožnosti znotraj programa? Mar ni prav to opis tako zaželene inkluzi- je? Inkluzija podpira otrokove zmožnosti in ohranja njegovo identiteto. Kje in s kom skupaj? V kakšnem okolju naj bi potekal razvoj otrokovih zmožnosti in kako? In seveda – kar je najpomembnejše – katerih zmožnosti? Kognitivnih, socialnih, osebnostnih, zmožnosti za samostojno življenje, zmožnosti za so- cialno vključevanje? Ko razmišljamo o zmožnostih otrok, ne moremo mimo pomisleka, da vseh zmožnosti ne vrednotimo enako. Ali ni v naši šoli še vedno kognitivna zmož- nost otrok najbolj dragocena, najbolj pomembna? Ali smo zmožni videti širše, celostno in večplastno? Razvoj zmožnosti otrok s posebnimi potrebami – utopija ali realna možnost? « Kazalo 2 Razvoj zmožnosti otrok s posebnimi potrebami – utopija ali realna možnost? Mag. Simona Rogič Ožek 4 Kako lahko s pomočjo simbolne igre spodbujamo razvoj predšolskega otroka z avtističnimi motnjami? Sergeja Zemljarič 10 Primer dobre prakse na področju inkluzije učenke z avtizmom v osnovni šoli Petra Kampl Petrin 17 Zgodnja obravnava otrok z govorno- jezikovnimi motnjami Mag. Smiljana Valcl 21 Primeri dobrih praks na področju inkluzije učencev in dijakov s posebnimi potrebami Patricija Haler 25 Uspehi in neuspehi inkluzije gluhih in naglušnih otrok Dušan Kuhar 29 Tolmač slovenskega znakovnega jezika – most med svetovoma za otroke v integraciji Nataša Kordiš, Sabina Pokovec, Natalija Rot Koncepti, smernice, navodila in vsakdanje izkušnje pri delu z otroki s posebnimi potrebami ter ne na- zadnje tudi usmeritve OECD-ja, nam nakazujejo, da je treba pri otrocih podpreti emocionalne in socialne veščine, ne samo akademskega znanja. Kako smo us- pešni pri tem? Kako pomembno je to za nas? Kako sistematično razvijamo ta področja? Kje predvsem? Sistem vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi pot- rebami v Sloveniji zaznamuje veliko število različnih programov, kar je posledica dobrega diferenciranja različnih potreb in značilnosti otrok. Nekateri pro- grami imajo zelo dobro razvite strategije za razvoj otrokovih celostnih zmožnosti in izvajajo kakovostne dejavnosti za podporo emocionalnih in socialnih veščin pri otrocih s posebnimi potrebami. Zdi se, da program tako imenovane redne šole temu področju posveča manj pozornosti. Pozornost je bolj usmer- jena na akademsko znanje, torej usvajanje znanj s področja posameznih znanstvenih disciplin. Tako ni središče otrok s svojimi biološkimi, psihološkimi, socialnimi in osebnostnimi značilnostmi, temveč so v ospredju standardi znanja posameznega šolskega predmeta, ne otrokove celostne zmožnosti, ampak samo del njih. Če želimo govoriti o inkluziji, je to premalo. Če inkluzija podpira otrokove zmožnosti in ohranja njegovo identiteto, koliko lahko na primer zmožnosti gluhega, slepega, gibalno oviranega otro- ka, otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ot- roka z avtističnimi motnjami in ne nazadnje otroka z motnjami v duševnem razvoju, podpremo v okolju, ki je za središče svojega zanimanja postavilo standarde znanja posameznih znanstvenih disciplin? Vsekakor lahko razloge za težave pri uresničevanju inkluzivne- ga koncepta izobraževanja v Sloveniji iščemo tudi v tem osnovnem paradigmatskem razkoraku. Ne glede na to se vsakdanja pedagoška praksa lahko uspešno izogne opisanemu razkoraku in pokaže, da vidi otroka kot celostno človeško bitje. Pri tem seve- da neizogibno naleti na nekatere težave in ovire. Opis premoščanja nekaterih težav si lahko preberete v na- daljevanju. Tem primerom je treba prisluhniti, jim dati možnost in priložnost, da pokažejo svoje izved- bene rešitve, ki so nastale v včasih nezavidljivih oko- liščinah. To so koraki k uresničevanju inkluzivnega koncepta izobraževanja. Zbrali smo jih z upanjem, da bodo spodbudili še koga, da bo stopil po poti pod- pore razvoja celostnih zmožnosti otrok s posebnimi potrebami.