številka 10 četrtek, 13. marca 1997 160 tolarjev
Hotel Paka že obnavljajo
Očiščevalne akcije v polovici marca
ŠALEŠKA DOLINA - Ko pride pomlad, pokaže marsikaj, tudi vso umazanijo in nesnago, ki jo je čez zimo bolj ali manj uspešno zakrival sneg. V Šaleški dolini se v teh dneh pripravljajo na spomladanska čiščenja, ponekod v okolici stanovanjskih blokov, pa so za lepši videz bivalnega okolja, stanovalci že poskrbeli. Vse tri občine v Dolini bodo v sodelovanju s Podjetjem za urejanje prostora, krajevnimi skupnostmi in krajani v drugi polovici marca začele z obsežnejšimi očiščevalnimi akcijami. Po posameznih krajevnih skupnostih bodo postavili zabojnike in ljudi o tem, kje in kdaj bo kakšen zabojnik postavljen, tudi obvestili, PUP pa bo poskrbel za sproten odvoz smeti. Želeti si je le, da bi se spomladanskih akcij čiščenja okolja udeležilo veliko ljudi. Več o akcijah na 6. strani.
mkp
Sprejem dohodninskih napovedi
Sprejem dohodninskih napovedi za leto 1996 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Velenje organizirala:
1.	v avli skupščinske zgradbe, Titov trg 1, Velenje v času od 17.3. do 28.3.1997 v:
ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure sreda od 7. do 17. ure
2.	v prostorih krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in Šoštanj v dneh:
ponedeljek 17. 3. in 24. 3.1997 od 7.30 do 14.30 ure sreda, 19. 3. in 26. 3.1997 od 7.30 do 16.30 ure
3.	v sobi odseka dohodnine na Izpostavi Velenje, Titov trg 1, dne 1.4.1997
od 7.00 do 15.00 ure
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
V ESO Opremi v petek spontano prekinili delo
Ker zaposleni v ESO Opremi Velenje v petek, 7. marca, niso prejeli celotne plače za januar, kot jim je bilo obljubljeno na zboru delavcev dan prej, ampak zgolj akontacijo v višini 30.000 tolarjev, je del zaposlenih v proizvodnji opoldne spontano prekinilo delo. Po zboru delavcev v ponedeljek, 10. marca, v hali hidravlike so po zagotovilu, da bo preostanek januarskih plač izplačan najkasneje do srede (včeraj, 12. marca), spet začeli normalno delati. Podrobneje o dogajanju na 5. strani.
mkp
ISSN 0350-5561
Jutri se bo vreme zmerno pooblačilo, v soboto bo v vzhodnih krajih rahlo deževalo, v nedeljo pa bo delno sončno in hladno.
Ozadje krutega umora v Tekačevem še ni pojasnjeno
Dolgo pričakovana in tako željena obnova edinega velenjskega hotela je vendarle stekla. Pred dnevi so začeli delavci Gradisa s pripravljalnimi deli - velik del objekta, celotno južno poslopje v katerem je bilo kegljišče, so porušili. Investitor obnove je Gorenje, veljala pa jih bo okoli 9 milijonov nemških mark. Prenovljen hotel Paka bo visoke B kategorije, sprejel bo lahko okoli sto gostov v glavnem v enoposteljnih sobah, saj ga bodo namenili pretežno poslovnemu turizmu. Na prostoru, kje je bilo kegljišče bo stala kinodvorana z 250 sedeži, tu bo še konferenčna dvorana s 60 sedeži. Ostalo bodo manjši lokali, sodobna jedilnica, aperitiv bar...
(mz)
Za informacijo o zločinu denarna nagrada
Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je razpisalo nagrado za posredovanje koristnih informacij v zvezi z zločinom v Tekačevem pri Rogaški Slatini, ki je 4. marca pretresel vso Slovenijo.
Kljub obširni raziskavi in prizadevanju kriminalistov še vedno ni pojasnjeno ozadje krutega umora štirih domačinov, ki so bili umorjeni 4. marca oziroma v noči na 5. marec. Da bi si preiskovalci lahko ustvarili še popolnejšo sliko dogodka in njegovega ozadja, oziroma, da bi izkoristili vse možne vire koristnih informacij, je Uprava kriminalistične službe MNZ RS v ponedeljek, 10. marca, razpisala denarno nagrado 910.000 tolarjev za infomacijo, ki
bi propomogla k prijetju storilca oziroma storilcev.
Kdor bi lahko posredoval kakršnekoli podatke o tem dejanju oziroma storilcu ali storilcih, jih lahko posreduje na telefonsko številko 113 na vseh postajah policije ali na Upravi za notranje zadeve Celje po telefonu 063/ 481-385. Če želi biti javitelj informacije anonimen,
pa tudi na telefonsko številko anonimnega telefona 080 1200.
Ponujanje denarne nagrade tistemu, ki bi posredoval podatke za uspešno odkritje storilca v praksi naše policije ni novost, saj je bilo v kriminalistični praksi že nekaj primerov, ko je policija skupaj z oškodovanci razpisala takšno nagrado.
m	■	m		■	m	
1 Mi ■ S(€tlu	■ m\.	m	1 pfl	|		
Zveza kulturnih organizacij Velenje
Pozdrav pomladi 97
Danes (v četrtek) in jutri bo v dvorani velenjske glasbene šole potekala medobčinska pevska revija z naslovom Pozdrav pomladi 97. Pripravil jo bo glasbeni odbor pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje, na njem pa bo nastopilo 19 skupin (zbori, kvarteti, okteti, komorne zasedbe) iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Revijo bodo razdelili na dva dela, in sicer bodo na današnjem koncertu, na katerem bo zbore ocenjeval mag. Nikolaj Žličar, nastopili moški zbori Raven, društva upokojencev Velenje, Lokovice, mešanega pevskega zbora Lipa Konovo, lovski zbor Škale, kvarteta Svit in Mavrica, rudarski oktet ter okteta Zavodenj in Voglarji.
Na jutrišnjem, petkovem koncertu (nastop zborov bo spremljala ocenjevalka prof. Danica Pirečnik) pa se bodo ljubiteljem zborovskega petja predstavili: mešani zbori Šentilja, društva upokojencev Šoštanj, Škal, Gorenje, Svoboda Šoštanj, ženska zbora Lokovice in društva upokojencev Velenje ter moška zbora Šmartno ob Paki ter Kajuh.
Oba koncerta bosta na sporedu ob 19.30 uri. Po petkovem nastopu pa najbrž vodje zborov ne bodo zamudili še pogovora o njihovem delu v prostorih posebne sobe restavracije Klub v Velenju.
(tp)
Menina planina
Radar bo, a menda ne na silo!?
Viharji, ki so previharili Menino planino in zlasti občini ob njenem prostranem vznožju, so v zimskem času pojenjali, navidezno zatišje pa ni pomenilo nič drugega kot tiho vodo, ki dere bregove. Ta tiha voda je seveda država, kije mirno delala naprej po svoje; na vso žalost nihče kaj drugega tudi ni pričakoval. Da ne bo pomote, za gradnjo vojaškega radarja na Menini gre in država je karte položila na mizo. Na lastno pobudo je namreč pred nedavnim gornjegrajsko občino obiskal državni sekretar za obrambo Miran Bogataj. In je bolj ali manj presenetil gostitelje, to so bili predstavniki odbora za zaščito Menine pred radarji, župan in predsednik občinskega sveta.
Na mizi so se torej znašle karte v obliki projekta za izgradnjo vojaškega radarja na najvišjem vrhu prostrane Menine. Na samem vrhu Šavnic naj bi torej stala radarska kupola z objektom za posadko, ki naj bi štela od 15 do 30 oseb. Precej v posmeh vsem je dejstvo, da naj bi objekte zgradili v alpskem stilu; pa kaj, če je alpsko, še vedno je vojaško in še vedno to pomeni ograjeno področje najvišjega in najbolj vidnega vrha Menine. Pa kaj, če je Miran Bogataj vzneseno poudarjal varovanje okolja, v tem zavedanju naj bi bila zgrajena oskrbovalna cesta iz Tuhinjske doline, prav tako telefonska povezava med Tuhinjsko in Zadrečko dolino, a še vedno v vojaške namene.
Državni skretar je odločno zatrdil, da država niti enega koraka ne bo storila na silo, torej ga bo drugače, skladno s svojimi možnostmi. Državni sekretar je poudaril, da je po njegovem gradnja civilnega radarja na nasprotnem vrhu Menine povsem nepotrebna, saj lahko vojaški zadosti potrebam varovanja zračnega prostora. Spet sprenevedavo prilizovanje?!
Ob vsem tem ostaja dejstvo, da se stališče vseh, ki nasprotujejo tako krutemu posegu v naravo, ni spremenilo, neomajni PROTI še vedno velja in ostaja. A kdo verjame, da ostaja tudi trdno zagotovilo nekdaj opozicijskih veljakov, izrečeno prav na vrhu Menine, da bodo gradnjo odločno preprečili, če bodo v vladi. Zdaj so in obrambno ministrstvo imajo! Njihovi številni volil-ci čakajo!
jp
9770350556014
DOGODKI
13. marca 1997
Delo iščejo tudi tisti, ki delajo
VELENJE - V začetku minulega leta je Zavod za zaposlovanje skladno s Pravilnikom o načinu in vsebini vodenja evidence iskalcev zaposlitve in evidence o brezposelnih osebah pričel voditi dve evidenci: eno, v katero se prijavljajo tisti, ki so brez zaposlitve in drugo, kamor vključijo tiste, ki iščejo zaposlitev ali drugo zaposlitev, ne izpolnjujejo pa pogojev za pridobitev statusa brezposlene osebe.
Sem sodijo še zaposleni, lastniki ali solastniki podjetij, ki ustvarjajo dohodek, osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost ... Konec leta je bilo na zavodu pripravljenih 133 takih oseb, med njimi so prevladovali iskalci zaposlitve, ki so še v delovnem razmerju, želeli pa bi zamenjati delo.	■ mkp
Tudi o financiranju gasilstva po občinah
Velenje - Po tem, ko so v minulih tednih vsa prostovoljna gasilska društva v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki že opravila redne letne občne zbore, bo v petek, 21. marca, svoj 42. redni občni zbor opravila še Gasilska zveza Velenje.
V	prostorih velenjskega gasilskega doma se bo zbor pričel ob 18. Uri. Po tem, ko bodo podana vsa redna poročila, bodo prisotni glasovali o letošnjem planu dela in finančnem planu. Spregovorili pa bodo tudi o financiranju gasilstva po posameznih občinah. V nadaljevanju bodo podpisali pogodbo o ustanovitvi skupne Gasilske zveze Velenje in sprejeli njen statut. ■ bš
Javna razprava o statutu KS
Staro Velenje - V KS Staro Velenje so se člani sveta pred kratkim odločili, da bodo Statut krajevne skupnosti oblikovali in o njem razpravljali tako, da na javni razpravi prisluhnejo svojim krajanom. Javno razpravo pripravljajo to soboto ob 18.00 uri v prostorih Gasilskega doma v Starem Velenju.
Na dnevnem redu zbora krajanov so tudi razprave o aktualnih temah v kraju; prostorskih aktih in drugi problematiki v KS.
■ bš
Iz občine Šmartno ob Paki
Gorenje - Rečica ob Paki regionalka
Slišalo in govorilo se je že prej, na zadnji seji pa je šmarški župan Ivan Rakun svetnike seznanil, da od letošnjega 17. januarja dalje cesta Gorenje - Rečica ob Paki ni več občinska, ampak regionalna, kar pomeni, dajo vzdržuje država. Občinska skrb pa bo vzdrževanje gorenjskega klanca. Ob tem župan in sami svetniki niso pokazali posebnega zadovoljstva. Bojijo se namreč, da bo prekategorizacija potegnila za sabo več slabih kot dobrih lastnosti. Med drugim se bojijo povečanja prometa skozi središče Smartnega ob Paki. Dogovorili so se, da se bodo na vse spremembe, povezane z omenjeno cesto, takoj odzvali in v ustreznih načrtih predvideli tudi obvoznico.
Nadomestilo tudi za ureditev občinskih prostorov
Med največjimi prihodki v predlogu letošnjega občinskega proračuna je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Načrtovanih 31 milijonov 500 tisoč tolarjev (od tega bi z odmero nadomestila za leto 1997 zbrali 15 milijonov, 16 milijonov 500 tisoč SIT pa znašajo neporabljena sredstva iz let 1994,1995, predvidenih za odkup stare šole) naj bi porabili za ureditev občinskih prostorov in sofinanciranje sanacije dela strehe na domu krajanov v Gorenju. Od odločitev svetnikov in dogovora glede adaptacije občinskih prostorov pa bo odvisno, ali bodo s tem denarjem odkupili zemljišča za razširitev pokopališča in stare šole.
Kulturi toliko kot lani
V	občini nameravajo tamkajšnjim kulturnim zanesenjakom za njihovo dejavnost v tem letu nameniti 2 milijona 800 tisoč tolarjev, kar so meje lanskoletne porabe. V obrazložitvi so zapisali, da morajo ti vzeti v zakup tudi dejstvo, da lahko vadijo v urejeni dvorani in jim tako ni potrebno plačevati računov za kurjavo in elektriko.
Bo Dolina res prodala Market Tušu?
Govoric in ugibanj med občani, ali bo Market Šmartnem ob Paki last trgovskega podjetja Dolina Velenje res prešel v roke Tuša, ne manjka. "Za zdaj ni izgledov, da bi bilo res tako," nam je zagotovila Darinka Cavnik, namestnica direktorja omenjenega trgovskega podjetja. "Market je ena od poslovnih enot našega podjetja. Igric je bilo pri postopku lastninskega preoblikovanja podjetja res veliko, a smo uspeli obdržati večinski delež. Dokler bo tako, ne bomo prepustili nobene naše enote komu drugemu. Pogovarjamo se lahko le o dobavi blaga oziroma grosističnih poslih, pa še to le takrat, če bo Tuš ugodnejši od drugih ponudnikov blaga.«	.,.,,. M (tp)
Združenje podjetnikov Savinjsko-šaleške regije
Nekako ni prave volje
Zaradi izrazito povečanega števila malih podjetij, pri njih zaposlenih delavcev, deleža družbenega prozvoda, ki je v zadnjih treh letih porastel kar za 4-krat, so v Sloveniji nastajala združenja podjetnikov. Pred dvema letoma tudi na področju Savinjsko-šaleške regije. Danes v njej aktivno delujeta 602 mali podjetji s 1862 zaposlenimi. V to številki niso vključeni obrtniki in podjetniki, ki so člani obrtnih zbornic. Vendar pa po podatkih delež malih podjetij v omenjeni regiji predstavlja le 1,8 % vseh aktivnih malih podjetij v Sloveniji, kar je precej skromno glede na njeno gospodarsko moč.
Milica Tičič, predsednica združenja v naši regiji, ugotavlja, da tudi struktura podjetij kaže drugačno sliko kot v gospo-
darstvu Slovenije. "Pri spremljanju razvoja podjetništva v naši regiji, od ustanovitve združenja dalje, ugotavljam še več specifičnosti v primerjavi z razvojem v drugih regijah ali s Slovenijo kot celoto. V naši imamo več dobrih, med katerimi so nekatera že uspešno prerasla majhno podjetje."
Sogovornica prav tako ugotavlja, da so v zgornjesavinjskih občinah bolj dinamični na tem področju, saj jim je že uspelo ustanoviti podjetniški center. V Šaleški dolini pa se precej težko odločajo za posamezne prijeme pospeševanja podjetništva. "Pogosto imam občutek, da smo vse preveč naslonjeni na velike gospodarske subjekte, nekako uspavani in čutimo premalo potrebo po organizirani, sistematični podpori malemu gospodarstvu. Ni prave
volje za zagotavljanje pogojev za razvoj oziroma za podjetniško urejeno okolje - ustrezne obrestne mere, sprejemljivih davkov, manj obremenjujočih plač, pogojev za tuja vlaganja in podobno."
V regijskem združenju so lani namenili osrednjo pozornost organizaciji različnih seminarjev, srečanj, izmenjavi izkušenj s sosednjimi državami. Med drugim so se vključevali še v več skupnih projektov Združenja podjetnikov Slovenije. Vse te oblike bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Prav tako nameravajo dobro sodelovanje z regijsko gospodarsko zbornico, katere del so, še obogatiti. Tičičeva upa, da bodo delo združenja lahko bolj približali podjetnikom s preselitvijo gospodarske zbornice v ustreznejše prostore ter z ustanovitvijo podjetniškega centra v Velenju.
■ (tp)
Gornji Grad, Mozirje, Nazarje
Kdaj in kako s smetmi in odpadki?
Zapletov z osrednjim odlagališčem smeti in odpadkov za vseh pet zgornjesavinjskih in zadrečkih občin v Podhomu očitno ni več, kar pomeni, da sanacija sedanjega in prepolnega odlagališča ter njegova širitev za potrebe prihodnjih let nista več vprašljiva. Občina Gornji Grad, na njenem področju odlagališče leži in bo z njim tudi upravljala, je do konca lanskega leta z ostalimi štirimi občinami že podpisala pogodbe in te so prvi finančni delež tudi poravnale.
S temi sredstvi so že odkupili zemljišče za širitev odlagališča, prav to zemljišče pa je že dalj časa »obremenjeno« z odpadki, ki jih že zdavnaj polno odlagališče ne more več v celoti »sprejeti.« Prav zato se v tem času pospešeno pripravljajo na njegovo sanacijo in zaprtje. Ponudbe za izvajalca že zbirajo, dela pa naj bi pričeli že v marcu. To je prvi del sanacije, ki naj bi jo sklenili do poletja, do konca letošnjega leta pa naj bi izvedli še drugi del, ki pomeni širitev.
Novo gornjegrajsko podjetje bo z delom pričelo s 1.
aprilom, med njegove dejavnosti pa sodi tudi upravljanje odlagališča. V Gornjem Gradu torej vse lepo in prav, pa drugje ni čisto tako. Gre namreč za novo komunalno podjetje, ki ga skupaj ustanavljata občini Mozirje in Nazarje, kjer pa se zatika. Znano namreč je, da nazarski občinski svetniki županu niso dali pooblastila za podpis pogodbe, ker občina Mozirje samovoljno zavira dolgoletna prizadevanja krajanov Prihove za od-
cepitev iz mozirske občine in priključitev k nazarski. V Mozirju so to razumeli kot izsiljevanje, v Nazarjah pa so zahtevali le, da mozirska občina sproži postopek, kar je dolžna. Petčlanski delegaciji obeh občin sta se že sestali in po dokaj ostrih besedah sprejeli zaključke, ki naj bi pomenili nadaljevanje postopka za ustanovitev podjetja, ki naj bi na »zapuščini« dosedanjega Javnega podjetja Komunala Mozirje zaživelo s 1. aprilom. V
Sanacija sedanjega in prepolnega odlagališča je nujna, njegova širitev pa bolj kot dobrodošla
povezavi z gornjegrajskim podjetjem je namreč odvoz smeti in odpadkov, ki naj bi ga za vse
občine opravljala novo podjetja
»Ce novo podjetje slučajno ne bi bilo ustanovljeno pravočasno, bodo nastali veliki problemi. V Gornjem Gradu, verjetno tudi v ostalih treh občinah, bomo ob tako neugodnem razpletu morali ukrepati. To pomeni izbiro drugega izvajalca, vendar osebno le upam, da bo v spodnjem delu prevladala modrost in da dodatnih težav ne bo, če smo se po fes mukah uspeli dogovoriti vse ostalo,« pravi gornjegrajski župan Toni Rifelj.
Odvoz smeti in odpadkov bo tudi edina skupna točka med obema novima komunalnima podjetjema. Gornjegrajsko podjetje bo namreč za svojo občino opravljalo vse ostale dejavnosti, kamor sodi vodovod, kanalizacija z bodočo čistilno napravo, stanovanja, odlagališče, kasneje daljinsko ogrevanje in ostalo.
■ JP


Ponekod je blišč, marsikje še beda
Nagrade imamo zato, da ob njihovih podeljevanjih opozorimo, da pri nas le ni vse tako črno, kot bi nekateri radi prikazovali. Ob tem bi kdo porekel, da imamo za to tudi predsednika vlade. Vsaj po zadnjem televizijskem intervjuju sodeč je naš premier alergičen na preveč pesimistično prikazovanje razmer pri nas. Seveda se lahko strinjamo s tem, da pri nas vse le ni tako črno, številni brezposelni ali delavci, ki še delajo, pa že po nekaj mesecev niso prejeli plače, pa tisti, ki komaj štrikajo do prvega pa seveda kažejo, da pri nas le ni tudi vse najboljše.
Podeljene nagrade so pred dnevi opozorile tudi na dva kolektiva na našem širšem območju in seveda na moža, kiju vodita. Saj menda vse bolj velja, da je podjetje obraz tistega, ki mu načeluje. In tako smo slišali veliko dobrih besed o Jožetu Staniču in Gorenju ter o Bojanu Leskovarju in njegovem Unior Atrasu. Seveda je tudi ob tem res, da so tudi nekateri zaposleni v teh podjetjih potar-nali, da bi se lahko ti uspehi bolj poznali v njihovih žepih, ampak tudi redne plače precej odtehtajo. Toda v istem času, ko so podeljevali te nagrade uspešnim podjetnikom in je naš predsednik vlade opozarjal, da ni vse tako črno, so se po naši državi močno razpasle stavke. Nekateri so stavkali že dalj časa, drugi so stavke obnovili, tretji pa, kot da bi komaj čakali, da smo dobili novo vlado, potem jim je prekipelo. Ne zaradi vlade, kakršno smo dobili, ampak zaradi razmer v kakršnih so se znašli. In če so ob podeljevanju nagrad hvalili poslovneže, so jih v mnogih podjetjih, ki so v krizi, prek-
linjali. In hkrati, ko so mnogi menili, da gozdov nikakor ne smemo dati tujcem, so nekateri v teh kritičnih podjetjih opozarjali, da je prihod tujega kapitala morda le nakakšna rešitev, boljša kot to živ-otarjenje ali umiranje na obroke. Toda tudi izkušnje s tujci so različne. V Zgornji Savinjski dolini pravijo, da se z njimi niso opekli, v Celju so drugačnega mnenja. Tamkajšnja Metka je veliko pričakovala od švicarskega Jankota, pa se je vse skupaj spremenilo v pravo polomijo. Predstavniki lastnika so pobrali šila in kopita in jo ucvrli domov, zaposlenim pa ni preostalo drugega, kot da so sami predlagali stečaj. No, vsaj Sklad kot delni lastnik, jim je pri tem pomagal. Pomagal z denarjem za stečajni postopek.
Ob takih polomijah bi v podjetjih, kjer proizvodnja še nekako gre, pa čeprav plače niso najboljše, lahko bili seveda veseli in zadovoljni. Seveda bi lahko bili, če ne bi bilo prav stremljenje po boljšem gibalo razvoja. Pa ne le to, odkar smo sami na svojem, so tudi pričakovanja ljudi večja. To, da smo bili včasih omejeni zaradi nekdanje skupne domovine, zdaj pa smo zaradi pridruževanja pravim tržnim razmeram in združeni Evropi, vsem nekako ne gre tako preprosto v glavo. Se posebno, ko vidijo, da vsem ni treba zategovati pasu. Da nastajajo novi bogataši in da se v vrhu redi birokracija. In dokler bo tako, bodo nekateri, pa je to premieru všeč ali ne, tarnali, da pri nas le ni tako, kot bi želeli, da bi bilo.
M (k)
Minister za gospodarstvo Metod Dragonja obiskal Premogovnik Velenje
Prihodnjih dvajset let po štiri milijone ton premoga na leto
Prejšnjo sredo zjutraj se je pridružil prvi izmeni velenjskih rudarjev minister za gospodarstvo Metod Dragonja in svečano pognal v pogon visokoproduktivni odkop k+10 v jami Pesje. Ta odkop je 355 metrov pod površino. Z aktivnostmi za odkopavanje so pričeli že septembra leta 1995, ko je bila izdana projektna naloga. V začetku lanskega leta so se lotili izdelave okoli dva kilometra etažnih prog ter ostalih pripadajočih objektov, kar so dokončali do konca lanskega leta. Prva dva meseca letošnjega leta so porabili za montažo od-kopne opreme. 26. februarja je začel odkop poskusno obratovati, od prejšnje srede, ko so ga uradno odprli, pa redno.
Ta odkop je najmoderneje opremljen in resnično sodi v sam svetovni vrh tovrstne tehnologije. Dnevno bodo na njem odkopali od 6 do 10 tisoč ton premoga, celotna količina premoga pa je ocenjena na okoli milijon 121 tisoč ton. Skupna vrednost vseh izdelanih jamskih objektov za potrebe omenjenega odkopa je veljala okoli 8 milijonov DEM, skupna odkopna oprema pa 23 milijonov DEM.
Po vrnitvi iz jame se je slovenski minister za gospodarstvo Metod Dragonja sestal še z vodstvom premogovnika in šoštanjske termoelektrarne. Ti so ga seznanili z lanskimi rezultati in nadaljnjimi načrti.
Direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin je uvodoma poudaril, da si v tem kolektivu zelo želijo dolgoročnega dogovora z vlado, saj jih vsakoletna dogovarjanja temeljnih pogojev gospodarjenja izčrpu-jejo in otežkočajo načrtovanje.
Glede na to, da bo velenjski lignit ostal vsaj do leta 2020 najpomembnejši slovenski energetski vir, ki bo tudi ekološko neoporečen, saj ga bodo pretežno pokurili v šoštanjski termoelektrarni, ki bo imela na robu tisočletja zgrajene čistilne naprave za S02 in Nox. V premogovniku naj bi do leta 2020 nakopali letno 4 milijone ton, iz katerih bi proizvedli v Termoelektrarni Šoštanj 3200 GWh električne energije. Zaloge premoga ocenjujejo na okoli 241 milijonov ton.
V velenjskem premogovniku ocenjujejo, da bi potrebovali za svoj premog za 15 odstotkov
višjo ceno od uvoženega premoga. Na ta način bi lahko poleg stroškov proizvodnje lignita pokrili tudi stroške nadaljnjih raziskav premogovega sloja, stroške odpiranja novih in zapiranja opuščenih odkopnih polj, pa tudi stroške saniranja rudarskih škod in odpiranja novih nadomestnih programov oziroma delovnih mest. Seveda pa bo potrebno kmalu doreči tudi vprašanja, ali bodo v jami Šoštanj odkopavali premog ali ne. Tam leži okoli 59 milijonov ton premoga, katerega pridobivanje pa je povezano z velikimi stroški zaradi rudarskih škod in z visokimi proizvodnimi stroški. Če se za odprtje te jame ne bodo odločili, bo potrebno proizvodnjo premoga po letu 2023 znižati na 2,5 milijona ton letno, kar bi do leta 2060 zadostovalo za proizvodnjo 2500
Vprašanje jame Šoštanj ostaja odprto!
Z ministrom Dragonjo je vodstvo velenjskega premogovnika	doreklo proizvodnjo v višini okoli 4 milijone ton letno do leta 2023. Po tem letu pa bo potcbno proizvodnjo premoga, v kolikor jame Šoštanj ne bodo odprli, zmanjšati na dva milijona in pol letno. Odprtje jame Šoštanj bo povezano z velikimi stroški, tako proizvodnimi kot ekološkimi.
Minister Metod Dragonja (levo) in direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin med odpiranjem novega odkopa (foto: I.
Pungartnik)
Še naprej v rdečih številkah
V preteklem letu so proizvedli v velenjskem premogovniku za 38.254.736 GJ premoga in dobili za GJ 5,35 DEM (letošnja usklajena cena znaša 5,95 DEM). S takšno ceno so prigospodar-ili 2,2 milijardi tolarjev izgube.
GWh ur električne energije. Za takšno proizvodnjo bo potrebno po letu 2015 nadomestiti blok štiri šoštanjske termoelektrarne z izgradnjo novega, predvidoma 200 MW šestega bloka in kasneje še sedmega, ki bi nadomestil blok pet. Tudi ta naj bi
imel 200 MW moči.
Proizvodnji premoga in električne energije sta v šaleškem energetskem sistemu medsebojno usklajeni do leta 2020, z izgradnjo nadomestnih objektov pa do leta 2060.
Minister Dragonja je bil z rezultati dela , ki jih dosegajo v termoelektrarni in v premogovniku, zadovoljen.
Popoldanski del pogovora so na rudniku namenili predvsem oblikovanju letošnje cene za GJ premoga. Minister je menil, da je 10 odstotkov višja cena kot za uvožene premoge sprejemljiva, vendar pa jo bodo uveljavili postopno. Tako so za letošnje leto dogovorili ceno v višini 5,95 DEM (predlog pregovnika Velenje 6,11 DEM). Kljub vsemu pa naj bi letošnje naloge uresničili in to na račun za 100.000 ton višje proizvodnje, kot so prvotno načrtovali.
Veliko so z ministrom govorili tudi o spremljanju stroškov,
Letos 3909 zaposlenih
Četudi se produktivnost v velenjskem premogovniku nenehno povečuje, stalež zaposlenih še naprej zmanjšujejo. Leta 1993 so proizvedli približno toliko premoga kot lani, zaposlovali pa 4303 delavce, lani le še 4024. V letošnjem letu pa se bo njihov stalež znižal na 3909.
Četudi število delavcev še znižujejo, pa potrebujejo letno povprečno okoli 150 novih delavcev. Trend zaposlovanja bo v prihodnjih letih še nekoliko močnejši zaradi velikega števila upokojitev.
ki pa jih ne bo mogoče več pomembno znižati. Ravno tem vprašanjem so namreč v kolektivu namenjali zadnja leta vso skrb, jih vsako leto znižali, lani na primer za nadaljnjih 5,5 odstotka.
Minister je soglašal tudi s programom nadaljnje posodobitve premogovnika, saj bo le tako mogoče uresničiti strateške cilje tega kolektiva, ki so seveda neposredno povezani z državno energetsko politiko. Prav tako pa je treba tudi v bodoče namenjati vso skrb varstvu pri delu in humanizaci-ji tega še vedno težkega delovnega procesa.	■ m z
Podelitev certifikata ISO 9001 Gorenju INDOP
Še letos tudi certifikat EAQF?
Podjetje Gorenje Indop je že decembra lani pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001, pridobili pa so ga v manj kot letu dni. Prejšnjo sredo je direktorju podjetja Gorenje Indop Rihardu Grudniku certifikat slavnostno podelil direktor poslovne enote BVQI Slovenija Zoran Lekič. Dogodku je prisostvoval tudi minister Metod Dragonja, z ubranim petjem pa popestril komorni sestav Mešanega pevskega zbora Gorenje.
Številnim zbranim v avli poslovne stavbe je uvodoma spregovoril predsednik poslovnega odbora Gorenja Jože Stanič, ki je med drugim povedal, da je po tem, ko sta certifikat 9001 v sistemu Gorenja že pridobila Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Servis, to prvo od podjetij v sistemu Gorenja, ki ni neposredno vezano na proizvodnjo bele tehnike. Poleg tega je pomembno, da si bodo podjetja v Gorenju v nadalje prizadevala
za pridobitev certifikata 14.000, ki ga podeljujejo tistim, ki imajo ekološko neoporečno proizvodnjo.
Gorenje INDOP je v lanskem letu doseglo skupni prihodek v višini 620 milijonov tolarjev, delež izvoza pa je obsegal 25 odstotkov skupnega prihodka. 115 zaposlenih nadaljuje tradicijo strojegradnje. Najprej so izdelovali opremo in stroje za potrebe Gorenjeve proizvodnje gospodinjskih aparatov, kasneje pa opremo in stroje tudi za druga slovenska in tuja podjetja. Direktor Indopa Rihard Grudnik je v svojem govoru pohvalil svoje sodelavce in uspešen lastni razvoj na področju strojegradnje ter dodal, da so tudi takšna priznanja vzpodbuda za nadaljnji razvoj podjetja in upanje, da se bo panogi, ki je trenutno povsod v svetu v krizi, kmalu bolje godilo. Še v letošnjem letu želijo pridobiti certifikat EAQF, ki predstavlja
nadgradnjo certifikata ISO 9001 in bo nadvse pomemben za sodelovanje s francosko avtomobilsko industrijo.	■ bš
IO
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. je s 1.2.1997 pričela vpisovati in plačevati novoizdane obveznice z naslednjimi značilnostmi:
*	VRSTA OBVEZNIC
Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki
so nominirane v tolarjih, je pet let.
Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela.
Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 % letno.
Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne
obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri
zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za
izračun obresti je nominalna vrednost obveznice.
Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice.
Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega
kredita pri banki.
Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki.
*	SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 800.000.000,00 SIT (osemsto milijonov tolarjev).
*	APOENSKA STRUKTURA
Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic, in sicer:
-	48.000 obveznic po 10.000,00 SIT
-	3.200 obveznic po 100.000,00 SIT
*	PRODAJNA CENA OBVEZNIC
Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1. 2.1997 do dneva vplačila.
*	V ČASU JAVNE PONUDBE SO PROSPEKTI NA VOLJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH
Certifikat kakovosti ISO 9001 tudi podjetju ESOTECH d.d. Velenje
Povečati tržni delež na tujem
Minister Metod Dragonja seje pred dobrim tednom dni, v sredo, 5. marca, ob svojem obisku v Šaleški dolini ustavil tudi v podjetju ESOTECH, d. d., Velenje. Ta 200-članski kolektiv, med zaposlenimi je 35 % tehnikov in inženirjev, ki je med drugim nosilec in izvajalec največjega projekta prenove elektrarn v Sloveniji, Dravskih elektrarn, je tudi uradno prejel certifikat kakovosti ISO 9001. Dogodek so popestrili s krajšim kulturnim programom.
Iz rok ministra je certifikat kakovosti prejela generalna direktorica Zofija Kukovič, ki je pri tem ob navzočnosti gostov in zaposlenih poudarila, da je največja vrednost certifikata transparentnost poslovanja, s katerim želijo
pridobitve dolgoročnejših kreditov z ugodno obrestno mero in odlogi odplačila,« je rekla Kukovičeva. »Najtežje v poslih v energetiki, ki jih posredno financira državni proračun, je, da moramo domači izvajalci pridobiti izredno zahtevne garancije. Banke garantirajo za nas samo
Certifikat kakovosti za ESOTECH, d. d., podjetje, ki se je lani decembra iz ESO Montaže preimenovalo v ESOTECH. Z novim imenom ohranjajo zgodovino firme ESO, obenem pa poudarjajo tehnološka znanja, kijih premorejo.
Direktorju Gorenja Indop je certifikat podelil predstavnik BVQI Slovenija Zoran Lekič.
prepričati kupce, da jim lahko zaupajo tudi večje in zahtevnejše posle.
Prisotnost ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje so v ESOTECHU izkoristili tudi za to, da so predstavili svoj pogled na razmere na trgu kapitala. »Vlaganje v kadre, razvoj storitev in tehnološko opremo se s krediti komercialnih bank ne izide. Zato računamo na garancijo države mednarodnemu skladu za obnovo in razvoj in preko tega na možnost
na podlagi zidov in ne, kot v tujini, na podlagi poslov. Če hočemo narediti kakovosten korak naprej in če hočemo postati tehnološko razvita izvajalska firma, ki jo to elektrogospodarstvo potrebuje, potem moramo dobiti potrebno podporo iz makro okolja,« je poudarila. Podjetje ESOTECH želi postati prvi izvajalec projektov obnove in novogradenj v energetiki in industriji na domačem trgu ter še povečati tržni delež na tujih trgih.	■ mkp
Zakaj očitna neenakopravnost?
V zvezi z objavljenim člankom v tedniku Naš čas, dne 20. februarja, pod naslovom Zakaj očitna neenakopravnost, je tu pojasnilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Ravne.
Društvo za boj proti sladkornim boleznim se je v preteklem letu res večkrat obrnilo na Zavod za zdravstveno zavarovanje, Območno enoto Ravne na Koroškem s svojimi pripombami glede pravic zavarovanih oseb do tehničnega pripomočka - aparata za določanje glukoze v krvi.
O pripombah in problemu dodelitve omenjenega aparata zavarovanim osebam smo seznanili pristojni organ Zavoda, ki je 17. oktobra 1996 sprejel Sklep o boleznih in zdravstvenih	stanjih
zavarovanih oseb (Občasnik 6/96), s katerim je posebej utemeljil pravice do tega aparata in jih cclo razširil.
Aparat za določanje glukoze v krvi sodi med pripomočke, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje predhodno potrjuje v postopku, v katerem tudi sodeluje nadzorni zdravnik. Pri tem se ugotavlja izpolnjevanje pogojev, ki jih za pridobitev pravice določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja in Sklep o boleznih in zdravstvenih	stanjih
zavarovanih oseb, katerim je zagotovljen posamezen pripomoček. Ti pogoji so: zdravljenje nestabilne sladkorne bolezni in usposobljenost zavarovane osebe za izvajanje samokontrole (opravljen tečaj samokontrole).
Aparata za določanje glukoze v krvi zavarovanim osebam v preteklem letu res nismo odobrili, in sicer v primerih, ko niso bili izpolnjeni pogoji zdravljenja nestabilne sladkorne bolezni in stopnje obolelosti - zdravljenje z insulinom.
Ker zdravljenje z insulinom ne sodi več med pogoje za pridobitev pripomočka, ni razlor gov, da ga ne bi potrdili. Tako v zadnjih štirih mesecih tudi nismo zavrnili nobene vloge. Mnenja smo bili, da smo s tem zadovoljili zahteve društva in da trenutno ni več razlogov za poseben razgovor z njegovimi predstavniki. Pripominjamo pa, da smo se vedno pripravljeni pogovoriti s predstavniki društva o vseh vprašanjih, ki zadevajo delovanje društva in pravic njegovih članov, naših cenjenih zavarovancev.
Direktor ■ Adi Cigler, dipl. iur.
Odmevi iz letnih občnih zborov društev upokojencev
Kaj bo z reformo pokojninskega sistema? Ali je bojazen pred to reformo upravičena? Ta in podobna vprašanja si zastavljajo upokojenci na občnih zborih, si zastavljajo seniorji stranke SDS na letnih konferencah, poslanci in še kdo.
Vodilni funkcionarji DU so na občnih zborih upokojencev poudarjali, da se bodo borili za načela pravne varnosti in varovanja pridobljenih pravic upokojencev, da se bodo tako kot doslej borili za dobro gospo-
darjenje s pokojninskim in invalidskim skladom - blagajno ZPIZ-a.
Ali so se res borili za dobro gospodarjenje s pokojninskim skladom?
Leta 1994 so inšpektorji bivše SDK odkrili pri reviziji ZPIZ-a vrsto nepravilnosti, a je vlada to revizijo takoj prekinila in poslala tja vladi naklonjeno računsko sodišče RS-a, ki je nepravilnosti omililo in "priporočalo upravnemu odboru, naj zagotovi odpravo nezakonito povezanih s stroški dela službe zavoda".
Gospod Janez Prijatelj, generalni direktor ZPIZ-a, v glasilu Vzajemnost (januar 1997) zatrjuje, da "je računsko sodišče za leto 1994 ugotovilo, da so poslovali pravilno in zakonito ter dalo o tem pozitivno pismo mnenje, odmev na to pa je bil poudarjen zlasti v tistem delu, ko je šlo za priporočila za odpravo nekaterih drobnih nepravilnosti".
Ali je res šlo le za drobne nepravilnosti? Gospod Janez Prijatel j je leta 1994 posredoval zasebnemu podjetniku v Kočevju 120 milijonov posojila, zasebnik pa je po prejemu denarja razglasil bankrot. Kdo si je delil denar? Računsko sodišče je zasledilo oziroma ni razčlenilo, kam je šlo 4,4 milijarde tolarjev investicij za takoimenovane druge namene. Namestniku generalnega direktorja M. Kalčiču se je na rovaš napredovanja od aprila 1995 dalje namesto 20 % po ind. pogodbi priznavalo 50 % pribitka. Zakaj? Direktor enote ZPIZ Ljubljana B. Rangus ima 11-milijonski znesek pri by pass Concordia, kar je nezakonito, saj je to podjetje konkurenca invalidsko-pokojninskemu skladu. Od kod denar in zakaj tako? ZPIZ je v letu 1996 tik pred bankrotom banke Triglav le-tej podaril 200 milijonov tolarjev.
Navkljub tem nepravilnostim sta Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Republiška uprava invalidov soglasno podprli generalnega dir-ketorja Janeza Prijatelja za vnovična imenovanje direktorja ZPIZ-a. In ne samo to! Zveza društev upokojencev Slovenije je zavodu (ZPIZ-u) za svoje korektno delo podelila posebno priznanje.
■ Martin Pustatičnik
Bili smo na predstavitvi Dolfetove druge knjige
Že lani nas je gospod Lipnik povabil na predstavitev svoje prve knjige, letos pa smo bili slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje povabljeni še drugič. Že priprave so potekale v veselem pričakovanju, saj smo že od lani vedeli, kako lep večer z bogatim kulturnim programom znajo Skalčani pripraviti.
Če zapišm nekaj vtisov o tem večeru v svojem imenu, mislim pa, da so podobno občutili tudi drugi prisotni, naj povem, da nas je Dolfe čisto v slogu naslova predstavljene knjige popeljal iz oblakov k soncu. Ob branju škalske kronike skozi stoletja ni ostalo suho nobeno oko. Poslušali pa smo tudi hudomušno zapeto pesem škalskega Pepija o zadnjih dogodkih v našem parlamentu in se od srca nasmejali. Seveda smo se razveselili tudi ubranega zborovskega petja in pa domiselnega recitiranja pesmi iz knjige Iz oblakov k soncu.
Knjiga mi je bila vse življenje dobra prijateljica, saj sem rada prebirala vse, kar mi je prišlo pod roko. V mladosti tega pač ni bilo veliko, zato so tudi opisi iz življenja svetnikov prav prišli. Potem je vojna še bolj
osiromašila izbiro knjig.
Kako se knjiga predstavi, sem doživela šele zdaj na na-jprijetnejši način in v čisto razumljivo napisanih mislih.
Ob koncu uradnega dela predstavitve je bil oder bolj podoben cvetličarni, saj so rože in druga lepa darilca kar deževala. Ganljivo je bilo darilo Lipnikove hčerke s pripombo, kako je srečna, da ima takšne starše.
Potem so se nastopajoči prelevili v gostitelje in so na prijazen način ponudili vsem udeležencem lep in okusen prigrizek in izbrane pijače. Oglasila se je tudi Salejeva harmonika in večer se je za nas končal.
Za lep večer sem hvaležna zakoncema Lipnik in vsem, ki so pomagali, da smo se mu lahko odzvali. Veseli smo, da sta ob vseh organizacijskih skrbeh in pripravah našla čas in prijazno besedo za nas. Hvala vama, da sta tako naša.
■ Marica Drofelnik
Humoreska "Biljerter"
Moja žena in jaz rada prebirava Naš čas. Vedno v istem vrstnem redu: najprej ona, potem jaz. Tako tudi ta četrtek pri kavici: najprej osmrtnice, nato poroke in še mali oglasi.
Pa se oglasi moja: "Glej, glej, to bi bilo pa nekaj zate! Tule iščejo nekoga, ki bi igral biljard, to pa ti odlično znaš. Sploh izpolnjuješ vse pogoje - hočejo mlajšega upokojenca - mlajši sicer nisi, si pa upokojenec, stanuješ v Velenju in imaš telefon. Kar takoj se prijavi, da te kdo ne prehiti! Kaj bi kar doma posedal. Ti že zaradi svojega zdravja potrebuješ honorarno delo, pa še užival boš pri tem. Da sploh ne omenjam, kako prav bi nama prišel kak dodaten tolarček. Potem bi lahko poleti odšla na dopust. Mogoče na morje. V Fiesi so baje lani naš rudarski dom "zrihtali" v pravi hotel. Da bi spet enkrat samo sedela, kuhali in stregli bi pa drugi!"
Ko začne moja razpredati, ni njeni domišljiji ne konca ne kraja!
"Počasi, počasi, daj, da sam pogledam!" sem jo ustavljal in hladil njeno navdušenje. Malo čudno se mi je zdelo vse skupaj. Moji ne moreš zaupati, zlasti če gre za kake tuje besede, jih rada po svoje obrne. Ni mi bilo jasno, zakaj bi v našem kulturnem hramu potrebovali igralca biljarda. In sem res prebral: "Iščemo osebo za delo bil-jerterja."
Postalo mi je jasno, da oni iščejo pravzaprav biljerterja, torej nekakšnega vratarja, tistega, ki pobira vstopnice. Ker pa je to hram kulture, se ta oseba pač ne more imenovati preprosto vratar, lepše se sliši tujka - biljerter. Očitno tuje besede ne "matrajo" samo moje žene.
Stopil sem po svoj star slovar tujk in se hotel prepričati, kako je s tem. Res nosi letnico še izpred druge vojne in besede biljerter v njem nisem našel. Bila pa je razložena beseda bil-jet, ki je francoska in pomeni: posetnica, listek, vstopnica.
Vse to sem nazorno pokazal in razložil ženi in si potiho oddahnil: ne bo mi treba od doma ne na delo ne na morje; ljubo doma, kdor ga ima! Moji se je obraz podaljšal, odprtih ust me je malo začudeno, malo razočarano gledala: "A potem z igranjem biljarda ne bo nič? In z dopustom tudi ne? No, saj ne rečem, da nama ni tudi tako dobro, da pa v našem hramu kulture slovensko ne znajo, je pa že malo čudno, ali ne?"
Nič ji nisem odgovoril, kaj pa naj bi tudi rekel na to?
■ Mali Lojze
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje
Še ta mesec pogodba z Novo Ljubljansko banko
Vprašanju o tem, kako bo organizirana Ljubljanska banka Splošna banka Velenje, so namenjali delničarji lani veliko pozornosti . Prišli so do spoznanja, da je najbolje, da se vključijo v sistem Nove Ljubljanske banke, ohranijo pa največjo mero samostojnosti.
Ravno v tem času pripravljajo pogodbo z Novo Ljubljansko banko. Računajo, da jo bodo podpisali še v tem mesecu. To bo tako imenovana krovna pogodba o poslovnem
sodelovanju. V njej bodo opredelili temeljne odnose in kriterije poslovanja. V naslednjih šestih mesecih pa bodo dorekli še vsa ostala področja medsebojnega sodelovanja, kot je obvladovanje likvidnosti, notranje revizije in poslovnih tveganj.
Že doslej pa so z Novo Ljubljansko banko sodelovali na različnih področjih, med drugim preko njih poslujejo s tujino, povezani pa so tudi v njihov nov sodoben računalniški center.	■ (mz)
SKB banka
Poslovno zelo uspešno leto
SKB banka je lansko poslovno leto uspešno sklenila. Izkazali so 8,3 odstotni dobiček in sicer v višini 1,9 milijard tolarjev. Konec leta je znašala njihova bilančna vsota skoraj 207 milijard tolarjev, kar je za 15 odstotkov več kot na začetku leta. Dobre rezultate so dosegli tako na področju poslov s prebivalstvom kot pravnimi osebami.
Obseg posojil prebivalstvu so povečali za 23 odstotkov, od tega je velik del dolgoročnih obrtniških in stanovanjskih posojil ter posojil za nakup avtomobilov. Rast depozitov pa je bila lani nekoliko skromnejša, le 13 odstotna in to predvsem zaradi zmanjšanja dolgoročnih vlog prebivalstva. Skupni obseg depozitov pravnih oseb pa se je lani povečal realno za 16 odstotkov, predvsem so se povečali vpogledni depoziti in kratkoročno vezane vloge gospodarstva. Pri posojilih pravnim osebam so zabeležili 19 odstotno rast. Obseg plačilnega prometa so povečali za 7 odstotkov in s tem obdržali 10,3 odstotni tržni delež.
Na ljubljanski borzi je bila delnica SKB banke najbolj trgov-an vrednostni papir, zabeležili so namreč za 13,1 milijarde tolarjev prometa. Svoji delnici so odprli tudi pot na tuje trge, s tem, da so povečali delež tujih delničarjev.	■ (mz)
Era Velenje
Nov
poslovni center v Radljah ob Dravi
Prihodnji petek, 21 marca bo podjetje Era, delniška družba iz Velenja, odprlo Radljah ob Dravi nov poslovno-prodajni cen ter. Kot so zapisali na vabilu za otvoritev, bodo s tem dejanjem dali razvoju Radelj nov po let ter novo vsebino, ki se bo odražala tudi v povečanju ponudbe bla ga in storitev.
O razlogih za izgradnjo omenjenega centra Radljah ob Dravi ter o sami naložbi pa bodo povedali nekaj podrobnosti na današnji novinarski konferenci. Začeli jo bodo ob 10, uri.
■ ftpJ
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p. o.
3320 Velenje Koroška 37/b
Vljudno obveščamo vse uporabnike komunalnih storitev, da je na podlagi Uredbe o načinu oblikovanja cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode Ur. list RS št. 5/97 Termoelektrarna Šoštanj, kije naš dobavitelj, povišala ceno toplotne energije na pragu TEŠ za 27,3 % od 15. 2. 1997 zaradi povišanja cene premoga. Samo zaradi podražitve vhodne energije je Komunalno podjetje svojim uporabnikom povišalo cene toplotne oskrbe:
-	na široki potrošnji za 24,9 %
stara cena 1MWh nova cena 1 MWh 1.588,32 SIT	1.938,81 SIT -
-	na industrijski potrošnji za 10,6 %
stara cena 1 MWh nova cena 1 MWh 3.947,20 SIT	4.365,60 SIT
Nove cene toplotne oskrbe se uporabljajo od 15. 2.1997 dalje.
Cene toplotne oskrbe so se poviševale v preteklih obdobjih v glavnem zaradi podražitev vhodnih energij, za dejavnost Komunalnega podjetja je bila zadnja podražitev v letu 1993. S ceno 1.983,81 SIT za MWh uporabniki na široki potrošnji ne pokrijejo stroškov toplotne energije, električne energije in izgub na omrežju.
Cena energije na pragu TEŠ Izgube na omrežju Električna energija
1.713,45 SIT 317,00 SIT 180,00 SIT
Skupaj
2.210,45 SIT
Za primerjavo navajamo veljavne cene toplotne oskrbe za široko potrošnjo v nekaterih krajih Slovenije:
Ljubljana Maribor
cena 1 MWh energije 3.665,00 SIT 3.411,00 SIT
cena za zagotovljeno moč 1.032.544,80 SIT/MW/leto 292.710,00 SIT/MW/mesec
Vse uporabnike obveščamo, da je za področje komunalne oskrbe v primeru reklamacij na razpolago dežurna služba na telefonih: 856-251, 856-380, 862-582.
Prav tako se na teh številkah lahko prijavljajo reklamacije za Stanovanjsko podjetje Velenje,
Zaposleni v podjetju ESO Oprema iz Velenja, 350jih je, so v petek, 7. marca, prejeli prvi del januarskih pač v višini 30.000 tolarjev, preostanek, tako je bilo obljubljeno, naj bi prejeli najpozneje do včeraj. Ali je do izplačila prišlo, nam ob zaključku redakcije ni uspelo zvedeti. Neizplačene plače so bile razlog, da je v petek ob 12. uri del zaposlenih spontano prekinil delo, po zboru delavcev v ponedeljek, 10. marca, bil je v hali hidravlike, pa so začeli spet normalno delati. Odločili pa so se, da v primeru, če ne bi dobili zaostanka plač do včeraj, stavko nadaljujejo.
Težave so bile tudi povod, daje želel odstopiti predsednik sindikata v podjetju Peter Glinšek, ki pa seje na naslednjem zboru delavcev v ponedeljek, 10. marca, ko je skupaj z izvršilnim odborom dobil potrebno podporo med delavci, odločil, da bo do takrat, ko mu poteče mandat, to pa je konec meseca, opravil vse naloge, ki ga čakajo. Sedanji direktor ESO
Opreme Jožef Šibanc (to nalogo je prevzel šele pred kratkim) je potrdil, da so se v zadnjih letih v poslovanju ESO Opreme težave kopičile in privedle do tega, da imajo danes kup likvidnostnih težav, težav z dobavitelji, z banko in drugimi, kar se odraža v zamudah z izplačilom plač. V četrtek, 6. marca, so imeli v podjetju zbor delavcev, ki ga je sklical sindikat. Na njem so
delavci od vodstva podjetja dobili zagotovilo, da bodo plače naslednji dan. Ker pa jim obljube ni uspelo izpolniti v celoti, se je del zaposlenih odločil, da prekine delo.
»Pred nami je težko obdobje prestrukturiranja, obdobje ponovnega vzpostavljanja odnosa do naših največjih kupcev, sanacija dolgov do dobaviteljev. Z zelo velikim trudom bi nam lahko uspelo, da se izognemo stečaju in da delamo naprej,« pravi Jožef Šibanc.
Predsednik sindikata Peter Glinšek pa je v petek povedal, da je vodstvo sindikata ponudilo odstop po tistem, ko so se v nekaterih okoljih, predvsem v proizvodnji, pojavile ocene, da z delom sindikata delavci niso zadovoljni. »V sindikatu smo se že spomladi lani trudili, da bi prišlo do sprememb v vodstvu, v zmanjšanju
Jožef Sibanc: »Pred nami je težko obdobje prestrukturiranja.«
režije, stroškov, da bi poslovanje podjetja postavili na trdnejše temelje. Takrat je bil še čas, saj je bilo tudi dela še veliko, plače kolikor toliko redne, vendar skupščina podjetja tega ni podprla. Konec leta je potem
Peter Glinšek: »V sindikatu smo želeli spremembe že spomladi lani.«
prišlo do sprememb v vodstvu podjetja, do zamenjave direktorja, na kar je imel precejšen vpliv tudi sindikat. Menim, da smo lahko zadovoljni, da ni prišlo do stečaja podjetja, tako kot se je nakazovalo ob koncu leta. Težave so in tudi v naprej bo težko.«
Niso pa v petek v podjetju vsi ustavili dela. Nekateri, ki smo jih srečali ob obisku v podjetju, so rekli, da delajo, drugi, da uradno ne stavkajo, so pa delo prekinili ponekod v proizvodnji. Z nekaterimi od
njih smo se tudi pogovarjali.
Njihova mnenja: »Prekinili smo delo, ker ni plač, ker se vse skupaj predlogo vleče, 30.000 tolarjev, ki smo jih prejeli je premalo. Ljudje imajo družine, dela pa eden, kako naj živijo?« Izjava drugega: »Izgubili smo zaupanje. Nihče več nikomur ne verjeme.« Ali tretji: »Enostavno se zastonj ne da več delati. Radi bi plačilo za svoje delo.«
Tako je bilo v petek, v ponedeljek pa, kot že rečeno še en zbor delavcev, na katerem je od 154 prisotnih v hali hidravlike vodstvo sindikata podprlo 130 delavcev, proti jih je bilo 15,9 pa se jih je vzdržalo. Tega zbora sta se udeležila tudi sekretarka SKEI na območju Jožica Hercog in predsednik SKEI Branko Anion. Na zboru so sprejeli odločitev, da v kolikor do srede (včeraj, 12. marca, do 12. ure) ne dobijo preostanka plač za januar, s stavko nadaljujejo. Postavili pa so tudi zahtevo po izplačilu februarskih plač, ki morajo biti izplačane najpozneje do konca meseca.
■ Milena Krstič - Planine
Na Ljudski univerzi v Velenju že jeseni nov visokošolski študij?
Organizacija in menedžment, če bo dovolj slušateljev
Če bo zanimanja med bodočimi slušatelji dovolj, potem bodo na Andragoškem zavodu Ljudske univerze Velenje že v šolskem letu 1997/98 uvedli novo študijsko smer. Po tistem, ko v sodelovanju s Poslovno-ekonomsko fakulteto iz Maribora že drugo leto izvajajo študij na Višji ekonomski šoli, bi temu v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede iz Kranja dodali še visokošolski strokovni program organizacije in menedžmenta.
Vodja izobraževanja na Ljudski univerzi Velenje Mirjam Šibanc je povedala, da so se s fakulteto že dogovorili za sodelovanje. »Zbiramo že tudi informativne prijave. Fakulteta je namreč postavila določene pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena sodelovati.« Predvsem bi želeli, da tisti, ki
resno razmišljajo o tovrstnem študiju, svoj interes tudi pokažejo, saj bo uvedba študija možna le, če bo vpis dovolj velik, vsaj 40 slušateljev v prvem letiiku in približno toliko tudi v 3. letniku.
V prvi letnik se denimo lahko vpišejo tisti, ki so uspešno končali katerikoli program V. stopnje zahtevnosti in imajo opravljen zaključni izpit ali maturo, šolnina za letnik pa stane približno 1800 DEM v tolarski protivrednosti »En letnik izrednega študija traja leto in tri mesece, kar je zelo ugodno glede na to, da imajo druge fakultete izredni študij običajno organiziran tako, da je leto dni rednega študija približno dve leti izrednega,« pravi Sibančeva. Zelo pripravljeni so vam na Andragoškem zavodu Ljudske univerze Velenje pojasniti vse
Mirjam Sibanc: »Dve novosti pripravljamo. Če bo zanimanja dovolj, študij organizacije in menedžmenta, v vsakem primeru pa središče za samostojno učenje.« podrobnosti, le poklicati jih je treba ali se pri njih osebno oglasiti.
Pripravljajo pa še eno novost, s katero bi želeli začeti v septembru, gre za postavitev takoimenovanega središča za
samostojno	učenje.
»Namenjeno bo tistim, ki jim delo ali kaj drugega onemogoča, da bi se dvakrat ali trikrat na teden hodili v točno določenih urah na Ljudsko univerzo učiti tujega jezika, računalništva ... V središču bodo lahko svobodno odločali o času, v katerem se želijo izobraževati, to izobraževanje pa bodo lahko prilagajali željam, času in interesom, ki ga imajo za določeno področje.« V študijskem središču bodo na voljo programi za samostojno učenje jezikov, računalništva in izobraževanje za osebnostno rast. »To praktično pomeni, da kdor se želi naučiti angleščine, bo lahko prišel v središče, si izbral program in se sam učil. Vsi programi bodo multimedijsko podprti.«
■ Milena Krstič - Planine
Gorenje d.o.o.
Priznanja novim absolventom poslovodne šole
Prejšnjo sredo, 5. marca, so v Gorenju izročili priznanja 14 absolventom Nadaljevalne poslovodne šole Gorenje. Z izročitvijo priznanj je zaključila šolanje šesta generacija slušateljev poslovodne šole. Slušatelji so obiskovali teoretični del šole na Ribnem pri Bledu in izdelali poslovne načrte ter jih uspešno predstavili poslovodstvu Gorenja.
Priznanja absolventom Nadaljevalne poslovodne šole
Gorenje je izročil predsednik poslovodnega odbora Gorenje Jože Stanič. Vodja strokovne službe Gorenje d.o.o., dr. Emil Roje, je ob tem poudaril, da si je Jože Stanič nedavno tega prejeto nagrado Gospodarske zbornice Slovenije prislužil tudi zavoljo njegove poudarjene skrbi za razvoj človeških virov in skrbi za rast novih generacij menedžerjev.
Poslovno šolo Gorenje je doslej končalo 116 slušateljev, večinoma mladih menedžerjev in strokovnih sodelavcev.
M(ek)
Poslovne novice
Območna gospodarska zbornica Maribor organizira poslovno srečanje podjetij in podjetnikov iz zahodne Slovaške in nekaterih regij iz drugih držav CEFTA. Poslovno srečanje bo potekalo 25. marca od 10. do 15. ure. Informacije so na voljo na GZ Maribor, ga. Breznik, tel.: 062/227-371.
V okviru dolgoletnega gospodarskega sodelovanja Slovenija-Bavarska Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Generalnim konzulatom v Muenchnu organizira konference v Muenchnu 3. - 4. junija in v Nuernbergu 5. junija. Podrobnejše informacije so na voljo na GZS, Oddelek za mednarodno sodelovanje, ga. Maja Polajner, tel.: 061/12-50-122.
GZS, Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogy poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo v mestu Siofok ob jezeru Balaton v hotelu Ezustpart 7. - 8. maja.
11. aprila bomo organizirali posvet s predstavniki zbornic iz Wolfsberga in Volkermarkta o vseh vprašanjih gospodarskega sodelovanja z Avstrijo.
Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, Velenje, telefon: 063/856-920, telefaks: 063/855-645.	■
Zgornjesavinjski podjetniški center
Vsestranska podpora veliko obeta
Z uradnim in primerno slovesnim podpisom notarske listine so bili ustvarjeni pogoji za registracijo in bližnjo ustanovitev Zgornjesavinjskega podjetniškega centra. Posebej veseli dejstvo, da je takšne napore tehtno podprlo toliko različnih in pomembnih partnerjev. Med nje sodi vseh pet zgornjesavinjskih in zadrečkih občin, pa Območna obrtna zbornica Mozirje in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, velenjska enota republiškega zavoda za zaposlovanje, Kmetijska svetovalna služba Mozirje in ostali.
Tretja naloga bo razvojno načrtovanje, vloga centra pa bo povezovanje med občinami in usklajevanje njihovih razvojnih aktivnosti, s čimer bo podjetniški center prispeval svoj delež k čim večji uspešnosti na tem področju. »Želimo in pričakujemo dobro sodelovanje z ostalimi pomembnimi ustanovami, ki lahko bistveno pripomorejo k razvoju podjetništva in malega gospodarstva v celoti. To so Upravna enota Mozirje z vsemi svojimi službami, v posamezne projekte pa bomo vključili tudi bančne in druge strokovnjake, ki lahko po finančni plati pomagajo podjetnikom,« meni Rudi Hramec in dodaja, da bodoči podjetniški center podpira ustanovitev podjetja za promocijo in trženje turizma v Zgornji Savinjski dolini. Nujna pa bo uskladitev dejavnosti, saj dveh sorodnih podjetij na tako majhnem področju pač ne potrebujejo. Pameten dogovor torej ne bo odveč, na njegovi podlagi pa bi podjetniški center podprl delo novega podjetja na področju promocije in trženja turizma, skupno pa bi nastopali pri oblikovanju razvojnih projektov in pri udeležbi na republiških razpisih za pridobivanje potrebnih sredstev. ■ jp
Zelo pomembna in obetavna je podpora, ki sta jo ob podpisu notarske listine izrazila	direktor
Republiškega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Božo Marot in predstavnica Republiškega zavoda za zaposlovanje Vanja Hazl; listino so podpisali v prostorih mozirske območne obrtne zbornice, kjer bo imel center tudi sedež. Delo centra bo usklajeval Rudi Hramec, ki je izrazil prepričanje, da država resno računa na to, da bodo takšni centri dejansko povezali področji podjetništva in turizma, zlasti takrat, ko bodo podjetniki in občine nastopali na javnih razpisih. Rudi Hramec meni, da takšen način gotovo pomeni lažjo pot do zagotovitve žel-jenih in potrebnih sredstev, ki jih za uresničitev razvojnih in izvedbenih projektov namenjajo posamezna ministrstva.
Druga in zelo pomembna naloga podjetniškega centra bo gotovo celovito svetovanje glede podjetniških storitev na enem mestu. »Prepričan sem, da bomo to nalogo kakovostno izvajali, saj so naši partnerji strokovno in organizacijsko usposobljeni za nudenj vsakovrstne pomoči našim podjetnikom,« pravi Rudi Hramec.
Z- I/ ŽHtfi Mttip
Mlekarna Celeia Arja vas
Zelena dolina bo krčila program
Mlekarna Celelia Arja vas, ki si med 15 mlekarnami v Sloveniji deli 2. oziroma 3. mesto, je po nekaj kriznih obdobjih lansko leto zaključila pozitivno. Za približno 20% so povečali skupen prihodek, to pa predvsem zaradi dokupa izdelkov iz zmrznjenega programa, ki so ga lani razvijali precej bolj intenzivno. Malo manj zadovoljstva poraja odkup mleka, ki je po treh letih rasti ostal na ravni iz leta 1995.
Vzroki za to so vsaj trije: prodajna cena mleka v primerjavi s ceno žita (v začetku je bila precej ugodnejša kot ob koncu leta), drugi razlog je bil zaostren pravilnik pri odkupu mleka glede somatskih celic, ki so kmetom zaradi nezmožnosti zdravljenja obolelih govedi tudi pri intenzivnih rejcih narekovale izločitev dela črede za mlečno proizvodnjo. Svoje je naredila še slabša kakovost krme na področju, kjer odkupuje mleko Mlekarna Arja vas. To sega od Avstrije na severu do Sotle na jugu.
Svojo največjo tržno priložnost so izdelki te mlekarne našli na domačem, torej slovenskem trgu, pri izvozu pa so prevladovali posli na bosanskem trg pred hrvatskim in delom makedonskega. Večino ali 60% odkupljenih količin mleka so v tem podjetju lani "pretopili" v sire, približno 25% je predstavljal fermenti-ran program (jogurti in izpeljanke iz tega), približno 15% so imeli konzumnega, do 5% mleka pa so prodali svežega v cisternah v izvoz. »TVžišča izven meja države Slovenije v tem trenutku še ne potrebujemo,
Zdravko Počivalšek: »Vse naložbe so usmerjene v zmanjšanje stroškov proizvodnje, sicer konkurence ne bomo preživeti.«
ampak smo to storili za prihodnje čase. Predvidevamo namreč rast odkupa mleka, potrošnja pa najbrž ne bo rast-la tako hitro kot proizvodnja. Moram povedati, da je to tržišče zelo dobro zaščiteno pred uvozom tujih izdelkov. Tako kot, na srečo slovensko, sicer bi konkurenco težko preživela katerakoli mlekarna v Sloveniji,« je povedal direktor Mlekarne Celeia Arja vas Zdravko Počivalšek.
Ob dobrih poslovnih rezultatih je sogovornik opozoril še na vlaganja v posodobitev sirarne. Iz dveh lokacij so proizvodnjo sira prestavili le na eno v Arji vasi in od leta 1993, ko so izdelali približno 1500 ton sira z več kot 50 zaposlenimi, lani že 2800 ton s 20 delavci, naj bi ga po izvedeni dokončni
posodobitvi po posameznih fazah krepko čez 3000 ton. V podaljšani izmeni so namreč danes sposobni izdelati 10 ton sira. Poleg predelave mleka v sir, ki daje sicer manjši zaslužek, je dohodkovno najbolj zanimiva proizvodnja jogurtov. Tudi tu letos načrtujejo večja vlaganja. Kar nekaj novosti snujejo, med drugim spremembo embalaže, polnjenje več vrsto okusov hkrati, pakiranje tovrstnih izdelkov v družinske pakete do večje stopnje avtomatizacije v skladišču. Po besedah sogovornika naj bi s to naložbo dvignili kakovost njihovih izdelkov z daljšim rokom trajanja (od 15 oziroma 21 na 28 dni), kar naj bi jim omogočilo proizvodnjo večjih serij. »Vsi ti ukrepi so usmerjeni v krčenje oziroma specializacijo našega proizvodnega programa in s tem v nižanje stroškov. Ker pa za prodajo potrebujemo širok izbor proizvodov, si bomo prizadevali povezati se z ostalimi mlekarnami in si z njimi deliti delo. Zavedamo se težav, saj ostale mlekarne za razliko od naše še niso olastninjene in bodo dogovori zelo naporni. Bolj kot v dogovorih pa vidim rešitev v povezovanju z lastninsko sorodnimi mlekarnami. Ocenjujem, da bo ob vstopu Slovenije v evropsko unijo na tem področju prišlo do temeljitih sprememb. Poteze, ki bodo omogočile preživetje, je potrebno povleči že danes. Prepričan sem, da bosta vstop od 15 preživeli le 2 mlekarni. Prizadevamo si, da bi bili med njima tudi mi, »je še povedal direktor Zdravko Počivalšek.
m(tp)
Po uradnih podatkih je v Sloveniji 20.000 ha njivskih površin zasajenih krompirjem. Od tega predstavlja 5.000 ha intenzivnih krompirjevih nasadov, na ostalih 15.000 ha pa ekstenzivno pridelujemo krompir. Tako v Sloveniji pridelamo na leto okrog 450.000 ton krompirja. Na leto pa Slovenci zaužijemo oziroma tako in drugače porabimo 140.000 ton krompirja. Torej pridelamo precej več krompirja, kot ga porabimo. Tržne viške skušamo izvoziti, vendar nam to v zadnjih letih ne uspeva. Sosednje države so v preteklih letih povečale s krompirjem zasajene površine in se zaradi dobrih letin v Evropi prav tako srečujejo z viški. Cena za kilogram je v Evropi trenutno tako nizka, da z našim pridelkom vsekakor nismo konkurenčni.
Ker vemo, da je ponudba krompirja za ozimnico vsako jesen prevelika in cena pade na mejo rentabilnosti pridelave, bodo pridelovalci še bolj prisiljeni iskati različne tržne niše tudi pri krompirju. Ena takih je prav gotovo pridelovanje zelo zgodnjega krompirja, ki ga trenutno v Sloveniji še ne pridelamo dovolj za lastne potrebe.
Pridelovanje zgodnjega krompirja je v Sloveniji razširjeno na Primorskem in na lažjih tleh v ravninskih območjih Slovenije. Z uvajanjem novih tehnik pridelave postaja pridelava zgodnjega krompirja uspešnejša, finančno in glede na dosežen pridelek v ranem roku izkopa, tudi v ostalih delih Slovenije.
Pri pridelavi zgodnjega krompirja moramo upoštevati številne posebnosti, ki veljajo za tovrstno pridelavo - od zgodnejšega roka sajenja, izbora primernih sort, drugačnega načina siljenja oziroma nakaljevanja...
O priporočenih sortah krompirja za leto 1997 smo letos že govorili, zato vas bi danes radi opozorili na pripravo semena ter na čas in nove načine sajenja zgodnjega krompirja.
Siljenje oziroma nakaljevanje krompirja je zelo pomemben in takorekoč obvezen ukrep pri pridelavi zgodnjega krompirja. S siljenjem krompirja podaljšamo rastno dobo oziroma vplivamo na skrajšanje časa od sajenja do vznika za 7 do 14 dni. Vznik nakaljenega krompirja je hitrejši, enakomernejši, nakaljevanje vpliva tudi na bujnost in dolžino rasti cime ter s tem na količino in kakovost pridelka. Krompir prične hitreje nastavljati gomolje in tako se izognemo pomanjkanju vlage v začetku poletja ravno v času, ko se rani krompir že debeli, pozni pa nastavlja gomolje.
Zgodnji krompir lahko naložimo v plitve zaboje in ga približno 2 meseca pred sajenjem postavimo v svetel in topel prostor (12 - 16 stopinj Celzija). Pri nakaljevanju poznega krompirja odstranimo vršni kalič, ki preprečuje rast stranskih kaličev, pri zgodnjem pa ga pustimo, saj bomo v tem primeru' dobili manjše
število stebel in manjše število debelejših gomljev, ki bodo zelo zgodnji. Tako kalitev dosežemo tudi s postopnim ogrevanjem gomoljev s 4 stopinj na 20 stopinj Celzija in jo po nekaj dneh postopoma znižamo.
Rezanje gomoljev je v pridelavi zgodnjega krompirja dovoljeno v primeru, da so semenski gomolji preveliki in to opravimo vsaj 8-10 dni pred sajenjem ter razkužujemo nož. Rana se najhitreje zaraste v vlažnem zraku, zato je najbolje, da gomoljev ne pre-režemo do konca. Polovici dokončno ločimo šele ob sajenju. Rezanih gomoljev ne posipajte s pepelom ali apnom, ker prepečujeta hitro zaraščanje ran.
Zgodnji krompir posadimo zelo zgodaj, ko se zemlja ogreje na 6 stopinj. Pri nakaljenem krompirju rastejo koreninice že pri temperaturi tal nad 5 stopinj, sicer je minimalna temperatura tal za kaljenje 8-10 stopinj, optimalna pa 15 -16 stopinj Celzija. Čas med sajenjem in vznikom je krajši, če je višja temperatura.
Rast krompirja lahko pospešimo z zastiranjem tal s črno folijo, ki hitreje segreje tla, zadržuje vlago in rast plevelov. Ta polietilenska folija je boljša v zelo hladnih pomladih in za zelo zgodnji pridelek krompirja, odstraniti pa jo moramo ob začetku nastavljanja gomoljev, v primeru temperatur nad 35 stopinj Celzija pa še hitreje. Taka črna folija ima tudi nekaj slabih strani: prej pride do toplotnih šokov, zvečer se hitreje ohlaja, zaradi kondenza se prepustnost svetlobe še dodatno zmanjša, prehod vode preko lukenj je manj enakomeren kot pri polipropilenski prekrivki.
Nasade krompirja lahko pokrivamo tudi s prekrivkami iz polipropilena, ki nudijo krompirju ugodnejšo mikroklimo, ga zaščitijo pred poznopom-ladanskimi mrazovi, skrajšajo rastno dobo za 2 ali 3 tedne, bolj enakomerno prepuščajo zrak in vlago, hitro se sušijo, manjše so izgube svetlobe zaradi kondenza, ne udarjajo rastlin ... Polipropilensko folijo (komercialna imena tudi lutrasil, vrteks, covertan...) odkrivamo 8 - 10 dni po začetku nastavljanja gomoljev.
V zadnjih letih pa v tujini uporabljajo tudi že kombinacijo prekrivanja s črno folijo in polipropilensko folijo, kar imenujejo tudi dvojno prekrivanje.
Te nove tehnike pridelave so v lanskem letu preizkušali v okviru Kmetijskega zavoda Maribor, vendar na podlagi enoletnih rezultatov še ne moremo oblikovati dokončnih zaključkov. Že enoletni rezultati pa kažejo na veliko gospodarnost novih tehnik pridelave.
Želim vam, da bi bili tudi vi zelo uspešni pri uvajanju novih tehnik pridelave zgodnjega krompirja ! Kmetijska svetovalna služba Slovenije, Enota za kmetijsko svetovanje Velenje, Iris Žičkar,
■ dipl. ing. kmet.
AKCIJA "OČISTIMO SLOVENIJO"
Obveščamo vse občane Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, da bo v času od 17.3. do 30.4. potekala akcija "Očistimo Slovenijo". V ta namen bo podjetje PUP Velenje organiziralo in postavilo kontejnerje za zbiranje nesnage po posameznih občinah oziroma krajevnih skupnostih po naslednjem razporedu:
Mestna občina Velenje
Postavitev
1.	KS K0N0V0
-	Trubarjeva 8 - Zvonar	17.3.
-	Malgajeva 3 - Pečnik	17.3.
-	Selo - Trgovina	17.3.
-	D. Kvedra 24 - Povh	17.3.
2.	KS STARA VAS
-	nasproti Delopsta	17. 3.
-	na vogalu pri KS (vrtnarija)	17.3.
3.	KS PESJE
-	pri telovadnici	18.3.
-	pri Vovku, Podgorje	18. 3.
4.	KS STARO VELENJE
-	Ljubljanska cesta - pri
Verdevu	18.3.
-	Ljubljanska cesta - parkirni
prostor	18.3.
-	Partizanska cesta - pri TPP	18. 3.
-	Žarova - zaključna dela Vegrad 18.3.
5.	KS ŠALEK
-	Šalek pri Cafu	20.3.
-	parkirni prostor - Šalek II	20. 3.
-	pod Lipo - Šalek	20. 3.
-	OŠ Šalek - parkirni prostor	20.3.
6.	KS LEVI BREG
-	Foitova 6 - 8	21.3. -Rudarska 2	21.3. -Šaleška 19	21.3.
-	Kraigherjeva 5 - vrtec	21. 3.
-	Jenkova 5 - pp	21.3.
-	Prešernova 2 - 4 - 6	21.3.
7.	KS EDVARDA KARDELJA
-	Kardeljev trg 5 - 9	24. 3.
-	Stantetova 30 - 32	24. 3.
-	Stantetova 16	24.3. -Kardeljev trg 10	24.3.
8.	BEVČE
-	gasilski dom	24. 3.
-	križišče sp. in zg. Bevče	24.3.
9.	KS DESNI BREG
-	Šercerjeva 14-16	26.3.
-	Kersnikova	26. 3.
-	Šlandrova 12	26.3.
-	Glasbena šola	26.3.
-	Rakova hosta	26.3. -Šercerjeva 13	26.3.
10.	KS PLEŠIVEC
-	vas Kapelica	28. 3.
-	Velunja - pri Tonetu	28.3.
-	Plešivec - pri Klančniku	28. 3.
-	Črna gora	28. 3.
11.	KS CIRK0VCE
-	šola Cirkovce	2.4.
-	na začetku naselja Cirkovce	2.4.
-	na križišču pri križu / trgovina	2.4.
12.	KS GORICA
-	cesta Koželjskega 5-7	3.4.
-	Goriška cesta 43 - preventiva	3. 4.
-	Goriška 65	3.4.
-	Cesta III	3.4.
-	Lipa pri TPP	3.4.
-	pri vrtcu	3. 4.
13.	KS VINSKA GORA
-	pri Obircu	4.4.
-	pri Strahovniku	4. 4.
-	pri Mastnarju	4.4.
-	pri Bognerju	4. 4.
-	pri Krofliču	4. 4.
14.	KS PAKA
-	pri Ažmanu - Kozjak	7.4.
-	pri Peklejeku	7. 4.
-	pri Pečkotu - cesta Loke - Jurk	7.4.
-	odcep ceste Loke - Jurk	7.4.
15.	KS ŠMARTNO
-	pred cerkvijo	8. 4.
-	Jerihova	8. 4.
-	Prisojna cesta	8.4.
-	Karaka bar	8.4.
-	Efenkova 40	8. 4.
Odvoz
19.3. 19. 3. 19. 3. 19. 3.
19. 3.
19.	3.
20.	3. 20. 3.
20. 3.
20. 3. 20. 3. 20. 3.
24. 3. 24. 3.
24.	3. 24.3.
25.	3. 25. 3. 25.3. 25.3. 25.3.
25.	3.
26.	3. 26. 3. 26. 3. 26. 3.
26.3. 26. 3.
28. 3. 28. 3. 28. 3. 28. 3. 28.3. 28.3.
3.4. 3.4. 3.4. 3.4.
4.4. 4. 4. 4.4.
7.4. 7. 4. 7. 4. 7. 4. 7.4.
7.	4.
8.	4. 8. 4. 8. 4. 8. 4.
9. 4. 9. 4. 9. 4. 9. 4.
10. 4. 10. 4. 10.4. 10. 4. 10.4.
16.	KS P0DKRAJ - KAVČE
-	pri Domu krajanov	9.4.
-	pri Kuzmanu	9.4.
-	Podkraj toplotna postaja	9. 4.
17.	KS ŠKALE
-	križišče pod novo šolo	9.4.
-	pri Miklavžinu	9.4.
-	križišče pod Hrastovcem - Uranjek 9. 4.
-	stara šola pod pokopališčem	9.4.
18.	KS ŠENTILJ
-	Laze - pri Stvarnik	10.4.
-	sušilnica - Šentilj - Arnače	10.4.
-	križišče Šentilj - Polzela	10.4.
-	Jevšnik Drago, Laze	10.4.
-	sušilnica Ložnica	10.4.
Občina Šoštanj
1.	KS ŠOŠTANJ
-	Avtobusna postaja Metleče	19.3.
-	Šlandrova cesta - Cesta talcev	19.3.
-	Cankarjeva - otroško igrišče	19.3.
-	Aškerčeva - pri TPP	19.3. -Tekavčeva	19.3.
2.	KS L0K0VICA
-	pri zadružnem domu	20. 3.
-	pri Kompreju	20. 3.
-	pri Drojcu	20. 3.
-	pri Glavniku	20. 3.
3.	KS ZAV0DNJE
-	pri Anželaku	20.3.
-	pri Brglezu	20. 3.
-	pri Kopinu	20.3.
4.	KS TOPOLŠICA
-	Lajše pri Janezu	27. 3.
-	Volk - avtoličarstvo	27. 3.
-	Lom - križišče pri Brglezu	27.3.
-	Uprava Topolšica - levo - parkirni prostor	27.3.
-	novo naselje (pri Menihu)	27. 3.
-	pri Zagerju (križišče s
severno obvoznico)	27.3.
-	pri garažah v Topolšici	27. 3.
5.	KS SK0RN0 FLORJAN
-	Pohrastnik - pri TPP	2.4.
-	Skorno - pri rezervoarju	2.4.
-	Florjan - gostišče Stropnik	2.4.
-	Zaleznik - pred žel. nadvozom	2. 4.
6.	KS GABERKE
-	stari gasilski dom	7. 4.
-	Brodnikov kozolec	7.4.
-	Velunja - Vacovnik	7.4.
7.	KS RAVNE
-	4 x obstoječi kesoni	11.4.
8.	BELE VODE
-1 x obstoječi keson	11.4.
Občina Šmartno ob Paki
1.	KS GORENJE
-	Skorno - pod Ramšakom, Poprask 25.3.
-	Tajna - nad spodnjim Hribernikom 25. 3.
-	Paška vas pri Gasilskem domu	25.3.
-	obstoječi keson na pokopališču	25. 3.
2.	KS ŠMARTNO OB PAKI
-	Rečica ob Paki - pri sušilnici	25.3.
-	Rečica ob Paki - bloki	25. 3.
-	Rečica ob Paki - Gmajna	25. 3.
-	Šmartno ob Paki - vino Šmartno	25. 3.
11.4. 11.4. 11.4.
11.4. 11.4. 11.4. 11.4.
14.4. 14.4. 14. 4. 14.4. 14.4.
21.3. 21.3. 21.3. 21.3. 21.3.
24. 3. 24. 3. 24. 3. 24.3.
24.3. 24.3.
24.3.
2.4. 2.4. 2.4.
2.4. 2. 4.
2.4. 2. 4.
4. 4. 4.4. 4.4. 4. 4.
9. 4. 9.4. 9.4.
15.4. 15. 4.
27.3. 27.3. 27.3. 27.3.
27.3. 27.3. 27.3. 27.3.
Obveščamo občane, da bo po zaključku akcije "OČISTIMO SLOVENIJO" podjetje PUP organiziralo pobiranje gospodinjskih kosovnih odpadkov po sistemu "od vrat do vrat". Akcija se bo v celoti zaključila predvidoma do 14. junija, ko bo v Velenju organizirano enodnevno zbiranje posebnih odpadkov za občane vseh treh občin. 0 obeh akcijah boste v Našem času še podrobneje obveščeni.
Pogovor z Vero Šinigoj, socialno delavko> specialistko
Težave v odraščanju in (ali) mladoletno prestopništvo
V svojih poročilih o opravljenem delu delavke Centra za socialno delo Velenje v zadnjih 5 letih vse glasneje opozarjajo na porast števila mladoletnikov, ki zahtevajo drugačno, njim bolj prilagojeno delovanje strokovnih služb. Značilnosti njihovega vedenja so samopotrjevanje z nasilništvom, izsiljevanje, visoka zahtevnost po omogočanju lagodnega brezdelnega življenja ter seveda zanikanje in odklanjanje pomoči pri urejanju ustreznejših življenjskih razmer ali osebnih težav.
Sploh lani je tovrstna problematika "prebila" določene okvirje. O težavah v odraščanju in (ali) mladoletnem prestopništvu smo zastavili nekaj vprašanj Veri Šinigoj, socialni delavki, specialistki na omenjenem Centru.
Kakšne je obseg problematike mladoletnega prestopništva na področju, ki ga pokriva Center za socialno delo Velenje?
Vera Šinigoj: »Lani smo obravnavali 98 otrok in mladostnikov s težavami v odraščanju, od tega jih je približno dve tretjini storilo kazniva dejanja. Med njimi so bile na prvem mestu tatvine, sledijo izsiljevanje, ropi in hude ter lahke telesne poškodbe. Ostalo populacijo sestavljajo otroci in
mladoletniki, ki so imeli težave s sprejemanjem splošno uveljavljenih družbenih norm.«
Kateri so najpogostejši vzroki za to?
Vera Šinigoj: "Raziskave kažejo, da na nastanek in razvoj prestopniškega vedenja vplivajo številni med seboj povezani dejavniki: splošne družbene razmere, socialne okoliščine, v katerih živi otrok ali mladoletnik, ožje in širše okolje ter značilnosti njegove osebnosti."
Kakšne so v takih primerih pristojnosti Centra za socialno delo? Na terenu prevladuje mnenje, da ukrepate oziroma se odzovete prepozno?
Vera Šinigoj: "Na Centru obravnavamo otroke in mladostnike, ki izvršujejo prekrške in kazniva dejanja ter otroke in mladostnike, ki kršijo splošno sprejete družbene norme, kot so: odklanjanje šole, beganje od doma, promiskuitetno vedenje ter zloraba drog in alkohola. Odzovemo se ali ukrepamo pa vedno na osnovi prijave. Kadar gre za kaznivo dejanje, na osnovi prijave policije ali sodišča. Če gre za kršenje ostalih družbenih norm, pa na osnovi prijave šole, staršev ali okolja.«
Kako se lotite obravnave posameznih primerov?
Vera Šinigoj: "Obravnavo začnemo na osnovi predpisov kazenske ali družinske zakonodaje, tvorita jo diagnostično-
Vera Šinigoj: »Ukrepamo lahko le takrat, ko dobimo prijavo.«
svetovalni del in izvajanje ukrepov. O ukrepih odločamo na Centru (npr. napotitev mladoletnika v ustrezen zavod) ali pristojno sodišče, njihovo težišče pa temelji na izvajanju "Navodil in prepovedi«, ki med drugim predvidevajo poravnavo med mladoletnim prestopnikom in oškodovancem s povrnitvijo škode, delo mladostnika v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti in njegovo udeležbo v programih socialnega treninga.« So ti ukrepi učinkoviti? Vera Šinigoj: »Ugotavljamo, da mladoletniku in družini v večini primerov pomagajo pri odpravljanju odklonskih oblik vedenja. Pri nekaterih hudo motečih mladoletnih prestopnikih pa ni učinkovita niti ta pomoč niti
sistem dela v vzgojnih zavodih. Za take težavne primere v Sloveniji ni specializiranih ustanov in tudi ne učinkovitejših alternativnih pristopov reševanja. Privatne ustanove ali posamezni strokovnjaki sicer ponujajo uspešnejše metode, vendar so povezane z veliki izdatki. Zaradi tega takšni mladoletni prestopniki ostajajo doma ali so po krajšem bivanju v zavodu odpuščeni in se vračajo v občino kot »izgubljeni« oziroma kot nerešeni primeri.«
Kaj storiti, da bi bilo mladoletnega prestopništva čim manj?
Vera Šinigoj: »Pomembno je že informiranje o žgočem primeru. Zelo dobrodošla bi bila širša akcija za pomoč mladostnikom ter s tem vsej družbeni skupnosti. Na našem centru smo že pred leti začeli načrtovati in usklajevati ukrepe za preprečevanje zlorabe drog. Menimo, da takšen celovit pristop potrebuje tudi mladostnik, ki sem ga omenila pri prejšnjem odgovoru. Ob tem naj še posebej poudarim, da je Center za socialno delo le eden od dejavnikov, ki delujejo na področju preprečevanja odklonskih pojavov. Družina je tista, ki lahko za otroke naredi največ, nato družba kot celota, šole, športne organizacije, društva in najbrž še kdo. »
mm
Velenjska plesalka, koreografinja in pedagoginja
Šepet plesnih korakov Nine Mavec
Že četrto leto v Velenju vodi mlade v svet plesa v svojem plesnem studiu N. Nekoliko mlajši je Plesni teater IN, ki gaje ustanovila v sodelovanju s Kulturnim centrom Ivana Napotnika Velenje. Vse to pa ne bi bilo mogoče, če ne bi Nina, že od malega zaljubljena v ples, prej opravila številnih plesnih izobraževanj. To je pravzaprav pot brez konca, saj se še vedno izobražuje, naučeno pa posreduje mladim. In če je bilo Velenje dolga leta plesno precej zaspano mesto, tega za zadnjih nekaj let ne more več reči nihče. Za to pa je zaslužna tudi Nina Mavec.
»Ze kot otrok sem pričela plesati pri svoji mami v Glasbeni šoli v Velenju. Potem sem se pričela izobraževati na raznih plesnih seminarjih, pozneje pa je prišlo tako daleč, da je bilo treba iti v tujino, če sem želela napredovati, ker pri nas na žalost še vedno nimamo šol za z\>rst plesa, s katero se pretežno ukvarjam. Zato sem šla v Belgijo na triletno plesno akademijo, Vlanse dans Academie Brugge.« Tudi to ne bi bilo mogoče, če ji ne bi finančno priskočili na pomoč ZKO Velenje, občinski sekretariat za družbene dejavnosti in republiško Ministrstvo za kulturo. Sredstva so zadostovala ravno ža šolnino. S štipendijo za
nadarjene je lahko poravnala še stanarino, ostalo pa si je prislužila kot natakarica, pomagala pa je tudi pri invalidki. »Kosem študij končala, sem se za leto dni odpravila v Španijo po profesionalnih poteh plesa. In potem sem se vrnila v Velenje.«
Nekako je ves čas vedela, da se bo vrnila v rodno mesto, vedela je tudi, da se bo verjetno ukvarjala s pedagoškim delom. Je danes to, kar počne, tudi tisto, kar si je želela? »To je delikatno vprašanje, ker si vsak plesalec najprej želi plesati. Normalno pa je, da se posvetiš tudi pedagoškemu delu, saj je to navsezadnje tudi stvar preživetja. Večino energije vlagam v svoje otroke, kot jih jaz imenujem. Delam z njimi in se trudim po svojih najboljših močeh, da bi vsaj vzljubili ples, če že ne bodo postali vrhunski plesalci.«
Od 80 do 100 jih gre vsako leto »čez njene roke«; letos ima pet skupin, v katerih podaja različna plesna znanja, tudi step. »V pripravnici in v prvem razredu je letos poudarek na klasičnem baletu, ker sem opravili a izpit, ki mi dovoljuje to početje. Se vedno gojimo jazz plesno tehniko, seveda z močnim poudarkom na tehniki, ker sam ples sicer nima neke umetniške vrednosti.« V začetku maja pa pripravlja Nina premiero Plesnega teatra IN, ki ji že
Galerija KC IN Velenje - jutri otvoritev razstave
Kamni, polni energije kiparke Matejke Belle
V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika bodo jutri ob 19. uri odprli novo razstavo. Tokrat se bo v njej s svojimi deli predstavila mlada kiparka Matejka Belle, ki živi in dela v Koprivi. Do sedaj je sodelovala na okrog 15 skupinskih razstavah. Izdelala je štiri javna dela.
»Lahko bi rekli, da je mlada kiparka Matejka Belle svoje delo, svojo energijo, podredila kamnu, materiji, ki jo je človekova zavest oziroma njegov podzavestni del čuti kot trdno, stabilno varno tvorbo prvotnega bivališča, kot čvrsto temeljno oporo »varnih tal«. Kiparka kamniti gmoti jemlje njegovo divjo svobodo, ruralno grobost, jo vzgaja in spreminja v lasten predmet. In na koncu dolgotrajne in krčevite poti, ji On - kamen, ponosen v novi preobleki, z drugačno vsebinsko vrednostjo,
nemo a hvaležno, vrača njen trud. Gotovo smo na prizorišču, kjer se v ambivalentnem odnosu zmagovalca in poraženca, v la-canovskem smislu morda celo žrtve in rablja, ki svoji vlogi v os-cilantnem ritmu zamenjujeta, po končnem spopadu kiparkinega telesa z Njegovo, kameno neprebojno opno spremeni v stanje zmagoslavja. Zmagovalec sta kiparka in njen predmet skupaj. On je njen avtoportret,« je o umetniškem delu mlade umetnice zapisal kritik Dejan Mehmedovič.	■ bš
i,
lli^f*
fp k
Brez naslova, koprivski kamen
Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje
Ne le izobraževanje, tudi zabava je važna!
Velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje je tudi po zimskih počitnicah zelo delavna. Poleg rednih srečanj v študijskih krožkih pripravljajo v bližnji prihodnosti še nekaj zanimivih aktivnosti za svoje člane. Ena, ki jim je res polepšala prejšnji četrtkov večer, pa je že za njimi.
Takrat so se namreč (namesto na čajanki) zbrali v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje na predavanju Iva Avberška - Hansa, člana Alpinističnega odseka Velenje, ki jim je ob diapozitivih predstavil svoje potovanje v Južno Ameriko. Tisti, ki so bili tam, pravijo, da je bilo več kot zanimivo, Ivu pa so hvaležni tudi, ker je to
pripravil brezplačno.
Izvedeli smo še, da imajo pohodniki še nekaj prostih mest za svoj izlet »Po poteh kulturne dediščine« po Gorenjski. Izlet bo kmalu, v drugi polovici marca.
Člani štirih krožkov; priprava muzejske zbirke, cvetlični aranžmaji, slikanje na svilo in ljudske vezenine bodo v času velikonočnih praznikov s svojimi izdelki popestrili izložbe v veleblagovnici Nama. V začetku maja pa bodo člani Univerze ponovno pripravili vsako leto zanimivo jajčarijo, tokrat na Velenjskem gradu. Kot vedno pa bodo tudi letos pripravili poučno-zabavni končni izlet; tokrat bodo obiskali Idrijo in Kobarid.
■ bš
25 let MePZ Celeia
Celje - Mešani pevski zbor Celeia Celje, ki zadnje leto deluje pod umetniškim vodstvom Matjaža Kača, v letošnjem letu slavi 25-letnico delovanja. Za obeležitev jubileja so izbrali pomladni mesec marec, v prihodnjih dneh pa bodo pripravili kar nekaj koncertov. V goste so povabili tudi dalmatinsko skupino Klapa Mastrinka, ki ji bodo vrnili obisk še v letošnjem letu, nastopili pa bodo prav na vseh njihovih jubilejnih koncertih.
Z jubilejnimi koncerti bodo pričeli 19. marca v Termah Zreče. 20. marca ste vabljeni v Narodni dom Celje, 21. marca bodo peli v dvorani Gasilskega doma Žalec, 22. marca pa v Domu krajanov Gomilsko. Vsi koncerti.se bodo .pričeli ob 19.30 uri,
■ bš
nekaj mesecev
pomeni vse: »Delamo dve ko-
reografiji. Prvo dela Rosana Storgelj, ki je bila lani poleti na izobraževanju v Ameriki. Naslov
njene koreografije bo Krog, dela pa jo po literarni predlogi. Moja koreografija je bila v odlomku že predstavljena, naslovila sem jo Sanje gospe X. To sta dva ogromna projekta, zato mi ostaja zelo malo časa za ostale
stvari,« nam je povedala Nina, ki v svoji koreografiji tudi pleše. To pa je tisto, kar ji je manjkalo, kar zelo rada počne. Morda vse premalo. »V Velenju je pač problem ta, da, če ne naredim sama nič zase, potem tudi drugi ne bodo naredili nič zame. Časa za vožnjo v Ljubljano žal nimam, čeprav so se pokazale možnosti, da bi se še vedno lahko uveljavila kot profesionalna plesalka. A preprosto, če želim v Velenju obdržati Studio in Plesni teater, je to nemogoče.«
Nastopi veliko pomenijo njej in njenim plesalcem. Kar
Nina Mavec si ob pedagoškem delu še vedno želi več plesati, (foto leši)
navadili smo se že, da so skoraj vedno zraven, ko se v mestu dogaja kaj pomembnega. Trenutno se pripravljajo na republiško tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev v Celju. To je OPUS 1, ki bo v sredini maja. Zagotovo ne bodo neopaženi! V začetku junija pa bodo prikazali še celotno letošnjo produkcijo.
■ Bojana Špegel
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Tudi zaradi vas bomo še plesali!
V zadnjih dveh številkah Našega časa smo vam predstavili četrtstoletni jubilej Šaleške folklorne skupne Koleda, ki smo ga Koledniki v začetku marca praznovali z dvema koncertoma. Koncertov in nasploh našega delovanja, seveda, ne bi bilo brez pomoči številnih pokroviteljev. Njim se vsi člani SFS Koleda najlepše zahvaljujemo!
Pokrovitelji večera ob 25-letnici skupine
Mesarstvo Sušeč Mestna občina Velenje ZKO Velenje TEŠ
NAMA Velenje ERA Velenje
Naš čas
Ostali:
As inženiring, ATP, Avto Muršič, Avto šola Antlej, Avtocenter Meh, Avtohiša Jakopec, Avtopralnica California,	Birostroj
Computers, Bistro Grudnik, Bistro Petrus, Boutique Nitka, Boutique Rockbox, Caffe Tropic, Chavva, Coca-Cola AMATIL Slovenija,Comp.ak, Cvetličarna Iris, Červenjak, Čevljarstvo Irman, Dolejši, Esotech, Elegant trgovina mode, Energokontakt, Extra, Figaro, Fitam, Foto Tekavc, Frizerstvo Boom, Frizerstvo Irena, Gabez, Gambrinus club, Gidos Lendava, Gorenje Notranja oprema, Gostilna Novak, Gostišče Alfa, Gostišče Hartl, Gostišče Lipa, Grazia, Gregor Šile, GTO, Halogen Mišo, Impulse, Izletnik Celje, p.e. Velenje, Kava bar Čuk, KILI Liboje, Klepetulja, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Krojaštvo Ostervuh, Lesarstvo in gradbeništvo Stropnik, Ljubljanska banka Velenje, Lončarstvo Bahor, M4, Frizerstvo Macho, Manager, McDonald's, Men's
club, Miš Maš, MizarstvoMeh, Mladinska knjiga Žalec, Mladinski servis Velenje, MT center, Norma Soft, Optika ABBA, Optika EXPRESS, Optika Podgoršek, Optika Smole, Palma, Pegaz, Pekarna Klas, Pia, Piccadilly, Pivnica Pozoj, Pivovarna Laško, Polak Cveto, Premogovnik Velenje, Presta, Proizvodnja plstičnih mas Branko Djordevič, Rednak, Rion, Salon frizerstvo Lara, Salon Las, Saloon, Silk, Sladek boutique, Slaščičarna center, Slaščičarna Jagoda, Somit Griže, Sončni Studio, SPESS - Sindikat Premogovnika Velenje, Steklarstvo Rogaška, Strip, Studio Rebernik, Svet knjige, Svit, Šiviljstvo Verljak, Škrat, Študentski servis Velenje, Tampotisk Niegelhell, Top mu-sic, Trend, Trend NET, Trgovina Bay, Trgovina Jože, Trgovina Melanšek, Trgovina Miklavc, V.L.S. computers, Vegrad, Velenjetrans, Vezenin Bled, VTV, Zavas, Zdravilišče Laško, Zlatarstvo Rak, Zlatarstvo Šerbec, Zlatarstvo-urarstvo Pirečnik, Zoom, Žensko frizerstvo Milena Koper.
Vsem naštetim hvala za denarno pomoč. Hvala pa tudi članom Kolede, ki so se pri organizaciji 25-letnice skupine še posebej trudili: Janiju Sevčnikarju, Miranu Grilu in Meliti Ločnikar. Da narodne noše vseh plesalcev Kolede na odru vedno izgledajo čiste, zlikane in z vsemi potrebnimi podrobnostmi neutrudno skrbijo garderoberja Zdenko Lamot in Urša Faktor ter per-ic^ Ljubica Šumiga. Brez njih bi bili naši nastopi, pa tudi mi, manj lepi. In nenazadnje: kdo nas uči, vodi, usmerja, spodbuja - Neva in Mile Trampuž, Mojca Matijevič, Mirko Brložnik in Mirko Ramovš. Hvala vam, saj bomo zaradi vseh vas še plesali!
■ Koledniki
Zgodilo se je...
13. sušca
Ansambel Lipovšek na poti do prvenca
Zaljubljeni v glasbo vseh zvrsti
Med bolivijskimi zlatokopi
V četrtek, 13. marca, ob 19.00, bo v domu kulture zanimivo predvajanje barvnih diapozitivov , ki ga bo imel mednarodni mojster fotografije Vinko Skale iz Celja.
Vinko Skale je prepotoval Ameriko, Kitajsko, Mongolijo, Rusijo, Tajsko, Burmo, Malezijo, Indonezijo ter Bolivijo in Peru. Njegovi diapozitivi, ki jih je posnel v Boliviji, nas bodo popeljali v prostranstva pragozda ob porečju Amazonke, med bolivijske zlatokope in rudarje v rudniku srebra v Potosi ter med redke Slovence, ki živijo v teh krajih. Skaletovi diapozitivi bodo nekaj posebnega, saj bodo predvsem umetniški posnetki, kot jih lahko naredijo le fotografski mojstri.
Vstopnice 400 SIT!
Pikin abonma: tokrat Kralj Friderik zobati
V soboto, 15. marca, ob 9.30,10.30 in 16.00 bo Mariborsko lutkovno gledališče v mali dvorani doma kulture v Velenju uprizorilo lutkovno predstavo Kralj Friderik Zobati.
Živel je kralj, ki je imel nadvse rad sladkarije. Jesti so jih morali kajpada tudi njegovi podložniki. Njihove zobe pa so nažirale grde mrcine in jim jih vse požrle ...
Vstopnice 600 SIT	■
Zanimivo predavanje o Romih
VELENJE - Romsko društvo Romano vozo iz Velenja je prejšnji teden, v petek, 7. marca, na osnovni šoli Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, pripravilo zanimivo predavanje o romski zgodovini, kulturi in življenju. Zato, so rekli organizatorji, da se bomo med seboj bolj poznali in tudi znali ceniti in spoštovati razilke in posebnosti. Predavanje, ki so ga obogatili z diapozitivi, se je odvijalo pod vodstvom predstavnikov Društva za razvijanje preventive in prostovoljnega dela - projekt Romi iz Ljubljane.	■ mkp
Pod spretnimi prsti so kar pred očmi poslušalcem, ki so z zanimanjem prisluhnili predavanju, nastajale košare.
Vsem ženam ob prazniku
Skorno - Florjan - V Društvu prijajteljev mladine Skorno-Florjan so skupaj s tamkajšnjim kulturnim društvom pripravili posebno prireditev za vse mamice in žene iz njihove krajevne skupnosti. Vabijo, da se udeležijo prireditve, ki bo to soboto ob 19. uri v tamkajšnjem domu krajanov. Obljubljajo pester program.	■ bš
Stara vas
Likovna delavnica "Belokranjske pisanice"
V Domu krajanov Stara vas bodo to nedeljo, 16. marca, s pričetkom ob 9. uri organizirali Likovno delavnico "Belokranjske pisanice". Likovno delavnico bo vodila gospa Anica Cvitkovič iz Dolenjcev pri Adlešičih, udeleženci pa se bodo naučili izdelovati doma in v svetu znane belokranjske pisanice, ki so ena najlepših zvrsti ljudskih umetnosti na
Slovenskem.
Udeleženci Likovne delavnice "Belokranjske pisanice" morajo s sebe; ( prinesti 3 surova jajca, pisalko za risanje pisanic, škarjice, manjšo (debelejšo) svečo, posodico za vosek in nekaj ostankov volne (2 do 3 metre). Tisti, ki še nimajo pisalk za risanje pisanic, pa jih bodo lahko kupili v Domu krajanov Stara vas.	■ (ari)
Leta 1959
"Ttodi internat za šolo" je
naslov članka, ki so ga objavili leta 1959 v mariborskem Večeru: "V Velenju bodo zgradili poleg industrijske šole tudi internat, ki ga nameravajo 3. julija predati svojemu namenu. V rudniku lignita v Velenju bodo letos sprejeli okoli 250 novih rudarjev. Potreba po kvalificirani delovni sili pa bo iz dneva v dan naraščala. Zato je bilo nujno misliti na industrijsko šolo, ki ježe zgrajena. V njej se že v tem šolskem letu uči 100 gojencev. Čez tri leta bodo prvi absolventi odšli v jamo. Predvidevajo, da bo šola letno dala 65 kvalificiranih rudarjev, ostali pa bodo ključavničarji in električarji. Poleg šole s petimi modernimi učilnicami in terasasto streho, kjer bo v toplih dneh pouk, bodo do 3. julija zgradili tudi internat za gojence. V njem bo poskrbljeno za vse, kar je potrebno mlademu človeku. Poleg kuhinje s samopostrežbo bodo v internatu učilnice in
prostori za družabne igre."
Tudi internat pa že dolgo ni več internat!
Leta 1967
Pred tridesetimi leti so v Večeru poročali o načrtih za poletne turistične in športne prireditve v Šaleški dolini: "Velenje bo imelo 4. julija velik izseljenski piknik ob ježem, v istem mesecu mednarodno tekmovanje kotalkarjev in dve avtomobilski dirki (žensko dirko Velenje - Ravne in dirko veteranov Velenje - Maribor). Šoštanj pripravlja piknik pri Pustem gradu in ples na vodi."
Leta 1970
V šestdeseti številki Večera, ki je izšel na današnji dan leta 1970, so objavili dve novici iz naših krajev. Prva ima naslov "Medobčinska revija pevskih zborov v Velenju":
"Moški pevski zbor Kajuh Velenje se že pripravlja za medobčinsko srečanje odraslih pevskih zborv. Ta bo letos junija v Velenju. Lani je bila revija v Slovenskih Konjicah.
Letos bodo pevci moškega pevskega zbora Kajuh proslavljali petdeseto obletnico obstoja. Predvidevajo, da bo na reviji sodelovalo 700 pevcev."
Moški pevski zbor "Kajuh" iz Velenja, ki je medtem praznoval	že svojo
petinsedemdesetletnico, še vedno uspešno nastopa. Pred kratkim je bil zbor nagrajen z Gallusovo listino za uspešno dolgoletno delo pri razmahu ljubiteljske glasbene dejavnosti.
"V Velenju so anketirali velenjske športnike, da bi ugotovili katera športna panoga je najbolj privlačna. Večina se je odločila za plavanje. Ta ugotovitev podpira načrt za izgradnjo plavalnega olimpijskega
Pred letom dni je v Velenju pričel delovati ansambel Lipovšek, kije ime povzel kar po priimku dveh njihovih članov. Do sedaj so posneli že 5 lastnih skladb, saj je njihova velika želja, da čim prej izdajo prvenec. Obljubljajo ga kmalu.
V ansamblu igra harmoniko in poje Zvone Lipovšek, Saša Lipovšek je pevka, Slavko Sušeč igra kitaro in klaviature, Andrej Zupanek pa bariton ter E bas, pa še zapoje zraven. Sami tudi ustvarjajo glasbo, ki se bo znašla na prvencu, sicer pa je za njimi že precej
nastopov. Res, da večinoma okolici, tudi na celjskem nji-nastopajo v Velenju in širši hovo ime ni več čisto nez-
nano. A si želijo, da jih spoznajo po vsej Sloveniji. Zato se že sedaj dogovarjajo za poletne nastope na različnih prireditvah na prostem. Najraje imajo narodno zabavno glasbo, ki jo tudi sami ustvarjajo in poustvarjajo, sicer pa na »špilih« zaigrajo tudi kaj drugega. Od tuje do domače pop glasbe. Tudi skladbe Eltona Johna so vmes. Prav zato jih publika z veseljem sprejme in uživa v njihovem nastopu.
■ bš
Ansambel Lipovšek je že posnel 5 skladb
bazena v Velenju. Načrt predvideva le odkrit bazen.
Mladi pa se ogrevajo za izgradnjo pokritega bazena, kjer bi lahko plavali vse leto" pa je vsebina druge novice z naslovom "Na prvem mestu plavanje".
Velenjsko kotalkališče, ki je v zadnjem času dvigovalo veliko prahu, je pred tridesetimi leti izgledalo takole. Takrat je zares služilo namenu, zaradi katerega je bilo tudi zgrajeno! Eden izmed danes povzetih člankov nam lepo priča, da so bila na tem kotal-kališču večkrat uspešno organizirana tudi mednarodna tekmovanja, ki so ponesla ime Velenja širom Evrope.
■ Damijan Kljajič
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Odzivov, pobud in tudi kritik smo vedno
veseli
Vedno, kadar kakšna naša oddaja ne izzveni v prazno in ne gre v »veter«, kot se radi pošalimo, ali ko kakšen časopisni članek postane opazen, ko pove kaj, o čemer razmišljate, smo zadovoljni. Tbdi takrat, ko nas zaradi kakšnega prispevka okrcate, ko ste do našega dela kritični... Zato, ker tudi to kaže, da nas poslušate in berete in da uporabljate tudi informacije, kijih dobite na radiu ali v časopisu. Veseli smo, da vam ni vseeno, kako govorimo in kako pišemo.
Veseli smo bili zato tudi pisma gospoda Rudija Vuzema, šefa službe občinskega nadzora, ki je slišal prispevek na radiu, v katerem smo prejšnji teden govorili o »pasjih problemih« na šoli Gorica, katerih zelena prostranstva privabijo na pomlad veliko sprehajalcev s štironožnimi prijatelji, na šoli pa ne vedo, kako bi tam naredili red in otrokom omogočili varno igro in učni proces.
Ker je gospod Vuzem ocenil, daje od-daja izzvenela v smislu, daje služba občinskega nadzora glede problematike psov premalo aktivna, nam je posredoval pojasnilo, kako je s to rečjo. Zapisal je, da v zvezi s to problematiko načrtujejo obsežnejše aktivnosti, s katerimi želijo v prihodnje problem vsaj omiliti, ker se ga najbrž povsem odpraviti ne bo dalo. Ker je prispevek zade-
Dare Hriberšek, »petkov dopoldanec«, je v zadnjem času tako zelo zaseden z drugimi obveznostmi, kijih ima v Ljubljani, da se mu večkrat zgodi, da na oddajo v Velenje preprosto ne utegne. Potem pa zvonijo telefoni in glasovi, predvsem ženski, sprašujejo: »Kje pa je Dare?«
val konkreten primer, primer Gorice, je pojasnil, da to problematiko dnevno spremljajo in da so v preteklosti reagirali v zvezi s tem na vse pobude občanov in bodo tako ravnali tudi v bodoče.
Pišite nam tudi vi, povejte, s čim ste zadovoljni in kaj vas moti. Če bomo mogli in zmogli, bomo vaše misli, ideje, kritike upoštevali.
P. S.: Hvala za vse čestitke in lepe želje, ki ste jih zapisali ali izrekli tudi našim sodelavkam ob 8. marcu. Eno lepo željo pa lahko kar danes (četrtek, 13. marca) prijazno vrnemo: gospod Viktor Kojc, naš dologoletni dopisnik in človek, ki nas še vedno rad obvesti o kakšnem dogodku in dogajanju, praznuje rojstni dan. Vse lepo mu želi uredništvo, tudi njegov moški del.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO
Avto Celje
VELIKI AVTOCENTER S TRADICIJO
LESTVICA DOMAČE GLASBE		
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek		
v tedniku Naš čas.		
Takole ste glasovali v nedeljo, 9. marca:		
1. PTUJSKIH 5:	Mladi vojak	9 glasov
2. HENČEK:	Oj, zdaj gremo	8 glasov
3. IGOR & ZL.ZVOKI:	Zakaj mi ne odpiraš	6 glasov
4. KOVAČI:	Rženova Tinka	4 glasovi
5. GOR.MUZIKANTJE:	Veselo s prijatelji	3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 16. marca:		
1. GAMSI:	Bum sa sa	
2. HIK:	Polka za teto Vero	
3. PREROD:	Mi brkači	
4. ROSA:	Potica tete Francke	
5. SLAPOVI:	Blagor tisti	■ Vili Grabner ¥
HANDSOME
HARRY
COMPANY
MAX, 8. marec 1997
Ko so pred natančno letom dni, na petek, 8. marca 1996, Handsome Harry Company prvič nastopili v Velenju, v klubu Max, pred sramotno majhnim številom obiskovalcev, je bilo jasno, da bo njihov naslednji koncert, če bo seveda do njega prišlo, pomenil pravo eksplozijo. In to se je natanko leto dni kasneje tudi uresničilo. Handsome Harry Company so namreč v drugo nastopili v taistem MAX-u v soboto, 8. marca 1997.
Tokrat je bil obisk bistveno boljši. Poučeni z izkušnjo preteklega leta in pozitivnimi vtisi obiskovalcev prvega koncerta, so tokrat obiskovalci dodobra napolnili klub in s tem izkazali spoštovanje šesterici odličnih nizozemskih glasbenikov. HHC so si ime nadeli po znanem ameriškem izvajalcu swinga iz tridesetih in štiridesetih let, belopoltem Handsome Harryu The Hypsterju, glasbeniku, ki ga je bilo moč postaviti ob bok bolj slovitim črnim izvajalcem tovrstne glasbe tistega časa. Njegov lahkoten swing in šaljiv nastop je navdihnil šesterico glasbenikov iz južnoholandskega mesta Eindhoven, da so ustanovili skupino, ki bi gradila na svvingovski tradiciji in hkrati v to glasbo vnesla moderne elemente devetdesetih let.
Kako to izgleda v živo, je z besedami težko opisati. To je enostavno treba slišati in tudi videti, kajti HHC niso le odlični instrumentalisti in pevci, ki suvereno in rutinsko obvladajo svoj posel. So predvsem shovvmani, ki s svojim norim nastopom spravijo v dobro voljo in smeh še tako nerazpoloženo ljudsko bitje.
Nastopa, polnega humorja, skečev in dobre glasbe v soboto kar ni hotelo biti konec. Navdušeno občinstvo izvajalcev ni in ni spustilo z odra, tako da so se morali dodobra izmučeni in prepoteni, a vendar nasmejani in energije polni Holandci kar trikrat vrniti na bis, kar se zelo redko zgodi tudi ob nastopih mnogo bolj znanih skupin. Njihov nastop je tako simpatičen, spontan in smešen, da pri tem obiskovalec mimogrede pozabi, kako dobro pravzaprav igrajo. Iz te s smehom prežete evforije ga na trenutke zdramijo le bravure solističnih improvizacij na posameznih instrumentih, ki jih člani Handsome Harry Company res perfektno obvladajo.
Škoda je o njihovem nastopu zapisovati še take superlative, kajti ni jih besed, s katerimi bi bilo moč na papir prenesti občutja in atmosfero, ki so ves klub in vsakega posameznika preplavljala mi-nulo soboto. To je moč le podoživeti na še kakem njihovem koncertu, ki se bo prav gotovo ponovno zgodil tudi v velenjskem Maxu čez kakšno leto. In če ste zamudili prva dva, tretjega nikakor ne smete.
■ MiČ
ROK GOLOB
Sredi februarja je pri založbi Helidon izšel drugi album odličnega mladega domačega glasbenika Roka Goloba. Album pomeni nadaljevanje glasbene
The Torch", ki je za skoraj štiri leta precej uspaval skupino. Novi single ima naslov "Come On Everybody" in bo kot kaže prva uspešnica z njihovega drugega albuma, ki so ga vodja skupine Geof VVilkinson in ostali člani poimenovali "Broadway & The 52nd".
BELINDA CARLISLE
in preko petnajst milijonov singlov. Pri tem je potrebno povedati še to, da je Vince Clark, kot skladatelj večine skladb še uspešnejši, saj je avtor tudi nekaterih največjih uspešnic skupine Depeche Mode, katere ustanovni član je bil in dueta Yazoo, ene najuspešnejših pop kombinacij osemdesetih let.
NOTORIOUS B.I.G.
Da skovanka "gangsta' rap" ni nastala kar tako, dokazujejo številni
kriminalno obarvani dogodki, v katere se zapleta veliko ameriških raperjev, navadno nekdanjih članov uličnih gangov, ki so se z uspešno glasbeno kariero uspeli dvigniti iz nasilja polnih in revnih črnskih getov. Potem ko je septembra lani v uličnem streljanju v Los Angelesu umrl znani 2 PAC, so minulo nedeljo iz drvečega avtomobila streljali na gospoda z imenom Nortorious BIG, po mnenju gledalcev MTV-ja najboljšega izvajalca rapa leta 1995. Kakšne so bile posledice streljanja za zdaj še ni jasno.
m MiČ
usmeritve z njegovega prvenca "Rokland" izpred dveh let, ko je slovenski glasbeni javnosti predstavil odličen jazz - funk - ročk izdelek. Novi album nosi naslov "Rok Golob & Stop The band", nastal pa je kot plod dveletnega sodelovanja odličnih glasbenikov, članov istoimenske skupine. Na albumu je obilo vrhunske glasbe, od hitrega funka, zanimivih jazz-rockovskih tem, latina in groova. Veseli ga bodo ljubitelji ritmičnih in-strumentalov in predvsem glasbeni uredniki in redaktorji na radijskih postajah, saj je taka glasba še kako uporabna pri snovanju radijskega programa.
US 3
Sredi prejšnjega meseca je po dolgem času izšel novi single ameriške jazzy funk skupine US 3, ki se je zelo dobro spominjamo predvsem po njihovi prvi uspešnici, skladbi "Cantaloop" iz leta 1993. Prav omenjena skladba je povzročila ogromen komercialni uspeh albuma "Hand On
Novi single sta izdala tudi člana skupine Erasure Vince Clark in Andy Bell. Naslov nove skladbe je "Don't Say Your Love Is Killing Me", gre pa za drugi single z njune nove plošče "Cowboys", katere uradni izid je napovedan ravno za današnji dan (13. marca). To bo jubiljeni, že deseti album tega uspešnega britanskega dueta, ki mu je doslej uspelo prodati že več kot dvajset milijonov albumov
PRODAJA: Velenje 851-060, Celje 063/31-919 NADOMESTNI DELI: 411-591; SERVIS: 33-521
Ameriška pevka Belinda Carlisle, v začetku kariere članica ženske skupine Go Go's, konec osemdesetih pa predvsem zelo uspešna
solistka (album "Heaven On Earth"), je izdala nov single z naslovom "California". To je že četrti single z njenega zadnjega albuma "A VVoman & A Man", ki je izšel septembra lani. Album je bil zelo uspešen, kar so potrdile tudi tri uspešnice: "In Too Deep", "Always Breaking My Heart" in "Love In The Key Of C". Skladbo "California" so kritiki označili za najboljšo skladbo na albumu, pri njenem nastanku pa je sodeloval tudi Brian VVilson, nekoč član legendarne skupine "Beach Boys".
ERASURE
ugodni krediti; leasing, staro 2a novo, zagotovljen servis
Avto Celje d.d., Ljubljanska c. 11, Celje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil FORD
VOZIL JE OMEJENA
10 NAS vas
NASI KRAJI IN LJUDJE
13. marca 1997
Gornji Grad
V dveh letih daljinsko ogrevanje
Med številnimi večjimi in manjšimi projekti, ki se jih v tem letu lotevajo v občini Gornji Grad je gotovo najzahtevnejša izgradnja sistema daljinskega ogrevanja. Takšna želja in namera segata še v leto 1986, ko so v podjetju Smreka že pripravljali idejne zasnove, prizadevanja pa so s takratno krajevno skupnostjo Gornji Grad okrepili v letih 1992 in 1993. Po vseh pripravah in dogovorih z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti so v lanskem letu zagotovili potrebno dokumentacijo za pričetek gradnje in tudi že projekte za izgradnjo kurilnice in celotnega sistema.
Prednost takšnega daljinskega ogrevanja je seveda izraba biomase. To so seveda lesni ostanki, ki nastajajo ob proizvodnji v Smreki, te bodo zagotavljali tudi ostali podjetniki v občini in izven nje, veliko pa je še lesnih odpadkov, kijih pridobijo ob čiščenju in ostalih delih v gozdovih.
Prav sedaj se že pripravljajo na gradnjo kurilnice in bodo v kratkem objavili mednarodni razpis za dobavitelja opreme. Mednarodni razpis je potreben zaradi dejstva, da so se v decembru prijavili na razpis za program Phare. Zanimanje je veliko, računajo na vsaj pet možnih dobaviteljev, predstavnika dveh avstrijskih firm pa sta Gornji Grad že obiskala in se pozanimala za podrobnosti. Ponudbe bodo zbrali do konca marca in se takrat odločili.
Gradnjo kurilnice naj bi tako pričeli že v prvi polovici tega leta, še pred tem pa se bodo s podjetjem Smreka dogovorili o skupnem nastopu do države. Pomembno dejstvo je, da bo gornjegrajski sistem daljinskega ogrevanja s koriščenjem biomase vzorec za vso Slovenijo, zato seveda računajo na obljubljeno pomoč države, posebej pri sofinanciranju opreme. Država je sicer lani že pomagala, saj je plačala izdelavo zahtevne dokumentacije, svoje pa bosta v bodoče prispevali še Smreka in občina Gornji Grad. Zaenkrat torej teče vse po načrtih, v njih pa je zapisano tudi, da naj bi to zahtevno naložbo sklenili prihodnje leto.
|JP
Šentilj
Otroško igrišče za male šolarje
V krajevni skupnosti Šentilj so se odločili, da bodo s pridom izkoristili zgodnjo pomlad. Že pred časom so stekle priprave za postavitev otroškega igrišča, ki bo prvenstveno namenjeno malim šolarjem, sicer pa vsem otrokom v kraju. Postavili ga bodo na zelenici nad novo šolo in med Domom krajanov. Nekaj igral v kraju že imajo, sicer pa bodo večino dela opravili sami, prostovoljno. Denar za nakup igral je prispevala tudi MO Velenje, računajo pa, da bo igrišče postavljeno v 14 dneh.
■ bš
Ljubno ob Savinji
Vrtec takoj, šola prihodnje leto
Znano je, daje občina Ljubno med zelo redkimi v Sloveniji, katere krajani so izglasovali občinski samoprispevek za več razširitev vrtca in osemletke. Sredstva se od novega leta že natekajo, po sprejetem načrtu pa bodo v letošnjem letu razširili in obnovili vrtec. Zadeva je več kot nujna, saj je zdravstveni inšpektor že izdal odločbo, da bo vrtec zaprl, če se takoj ne lotijo širitve. Odločba je v resnici razumljiva, saj se otroci drenjajo v dveh majhnih prostorih z enim samim straniščem in brez ostalih prostorov za otroke in zaposlene.
Zaradi vsega tega bodo gradnjo pričeli in sklenili še letos. Za začetek bodo namenili 9 milijonov lanskega proračunskega viška, o tem bodo sklepali občinski svetniki na današnji (četrtek) seji, seveda pa bodo za gradnjo namenjali tudi samoprispevek. Širitev osnovne šole bodo pričeli prihodnje leto in dela sklenili v letu 1999.
■ j P
Novo vozilo za dializne bolnike
Velenje - V Zdravstvenem domu Velenje so vozni park povečali za novo vozilo, ki je namenjeno za prevoze dializnih bolnikov. Kupili so ga tudi s pomočjo donatorskega prispevka celjske Kovinotehne, ki je ob odprtju prodajnega
centra Zdravstvenemu domu Velenje poklonila 1 milijon tolarjev. Pridobitve so veseli tako dializni bolniki kot delavci Zdravstvenega doma.
L. 0.
M®
■Sit
Srečanje
Tanja Šalamon
Namig o klepetu z zanimivo osebo nas je pripeljal do Tanje Šalamon, vedno nasmejane, dobrovoljne učiteljice telesne vzgoje in zemljepisa na osnovni šoli Livada Velenje. To okolje je njen drugi dom že 20 let.
Daje prišla v Velenje od drugod, ni mogoče zgrešiti. Njena mariborska govorica jo kljub 22 letom bivanja v mestu priložnosti še vedno izdaja. »Toto Štajerko«, s čopom na glavi je v naše konce »zvabilo« stanovanje. V rodnem Mariboru ga z možem Borisom nista našla, sta pa lahko izbirala med Ravnami na Koroškem, Izolo in Velenjem. Odločila sta se za slednjega. »Meni ni žal,» pravi Tanja, »mož pa se še vedno ni navadil. Na stara leta računa, da bova v Mariboru. Če se danes spomnim, kako hudo je bilo na začetku, ah, te kar mine: tuje okolje, tuji ljudje, mali otroci, še trenirala sva oba: mož je vodil skupino, jaz sem se na atletskih stezah urila sama in tudi skupino sem imela. Zdržali smo, saj nam drugega tudi ni preostalo.«
Tanja je trenirala najprej orodno telovadbo, nato je presedlala k atletiki, natančneje odločila se je za mnogoboj
oziroma daljino. Tudi po rojstvu sina Sergeja je nadaljevala, ko pa je privekala na svet hči Saša, se je morala zaradi bolne Saše odreči tekmovalni atletiki. Na dogajanja na stezah pred občinstvom jo danes med drugim spominjajo naslov državne prvakinje v teku na ovirah iz leta 1980 ter 2. mesto v skoku v daljino pri starejših mladinkah. Povsem se atletiki vendarle le ni odrekla. Danes vodi atletski krožek, deluje v Atletskem klubu Velenje, še največ pozornosti pa namenja organizaciji šolskih, tudi državnih atletskih tekmovanj. Ker jemlje obveznosti resno, ji aktivnosti vzamejo kar veliko časa. »Delo v šoli je naporno, včasih je katero skupino kar težko obvladati. Skoraj tako je, kot pred časom, ko sem po 15 -letnem odmoru spet začela učiti zemljepis. No, ravno preveč pretiravati mi spet ni treba.«
Tanja je vesela, ker njena otroka stopata po stopinjah svojih staršev. Sergej je član državne atletske reprezentance, Saša je članica ekipe, ki se kiti z naslovom državnih prvakinj v štafeti. Oba trenira mož Boris, kar je dobro in ni. Prostega časa ima bolj malo,
«Meni ni žal, da smo
za kakšen »čvek« si ga vseeno vzame. Skoraj obvezno, če le ni kakšnih tekmovanj, pa vikende družina namenja rekreaciji: pozimi smučanju, sprehodom, poleti pohodom v hribe, ... Trdno odločeni so tudi, da bodo nadomestili »izgubljeni« čas za potovanja. »Počasi ostajava za vse te ideje sama. Otroci me »šmir-glajo« še najbolj takrat, kadar kaj potrebujejo. Je že tako.«
Ker smo z njo klepetali tik pred 8. marcem, dnevom žena,
Tanja Šalamon: prišli v Velenje, možu pa je.«
smo jo pobarali še o tem. Izvedeli smo, da je za Tanjo dan kot vsak drug. Le rojstni dnevi so v družini Šalamon nekaj posebnega. In ker je temu tako, so lani praznik zaznamovali z obiskom v kitajski, letos ga nameravajo proslaviti v mehiški restavraciji.
Da bi otroci doštudirali, in da bi bili zdravi pa so Tanjine iskrene želje za jutrišnji in vse naslednje dneve.
m(tp)
Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline
Letos okrepljeni po novi poti
Leto dni je od tega, ko so gasilsko organizacijo v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini zajeli nesporazumi, ki so imeli za posledico nepreklicni odstop predsednika in poveljnika zveza in mrtvilo v njenem delovanju od februarja do aprila, seveda pa v tem obdobju nikakor ni bilo ogroženo posredovanje ob požarih in nesrečah.
Zagate so se pričele po preoblikovanju nekdanje Občinske gasilske zveze Mozirje v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline, čemur je botrovala nova lokalna samouprava, vzrok zanje pa so bili nesporazumi med novimi občinami glede zagotavljanja
Občina Ljubno
sredstev za gasilstvo. Te nesporazume je povzročilo pomanjkljivo in nepravilno informiranje županov s strani države, pa tudi predstavniki slovenske gasilske zveze so na raznih posvetih in srečanjih zadeve razlagali vsak po svoje. Delo zveze sta v obdobju do maja vodila namestnika predsednika in poveljnika, v aprilu so se z župani vendarle dogovorili o načinu financiranja in delovanje zveze je spet steklo, spet je zaživela v pravi meri.
Konec poletja in v jeseni so izvedli vsa tekmovanja na ravni zveze, pri čemer posebej poudarjajo dobro udeležbo. Pripravili so tudi nekaj izo-
braževalnih oblik, sicer pa so v lanskem letu posredovali 15-krat. Ob požarih so pomagali še ob prometni nesreči in trikrat ob visokih vodah. V teh akcijah je skupno sodelovalo 319 gasilcev, ki so za to porabili 77 ur in po strokovnih ocenah preprečili za 48 milijonov tolarjev škode, ki pa je skupno vseeno dosegla 96 milijonov tolarjev.
Konec leta in zlasti v tem času je v ospredju izobraževanje gasilcev. Skupaj z velenjsko in žalsko zvezo bodo izvedli tečaj za gasilske častnike, tečaj za ravnanje z dihalnimi aparati bo prav tako v Velenju, v Nazarjah pa že poteka tečaj za gasilce 2. stopnje.
Na žalost nesreča ne počiva in gasilci so v letošnjem letu posredovali že petkrat. Dvakrat je požar nastal v dimnikih, zagorela je sušilnica mesa, iz vode so reševali avtomobil, posredovali pa so tudi ob razlitju kurilnega olja v Savinjo.
Januarja so v 15 gasilskih društvih pričeli redne letne občne zbore, ki so jih sklenili s sobotnim zborom v Mozirju. Občni zbor zveze bo konec marca, ob ostalem bodo morali na njem spregovoriti o finančnih zagatah, končno pa naj bi izvolili tudi novega predsednika in poveljnika zveze.
■ /P
Most bodo odprli maja
Nekajletna zgodba z vsemi možnimi zapleti glede gradnje mosta preko Savinje na poti proti Lučam je poznana mnogim, na vse srečo pa je tik pred razpletom. Ta majhen most, večja brv pravzaprav, je bil izrednega pomena v času katastrofalnih poplav in kasneje ob gradnji ceste od Ljubnega proti Lučam.
Zgradili in obnavljali so ga okoliški krajani sami, močno povečan promet pa je njegovemu obstanku krepko grozil. Toliko bolj nerazumljivo je torej dejstvo, da izgradnja novega ni bila zajeta v temeljito obnovo ceste, na srečo pa so krajani to pravočasno spoznali in ukrepali. Pri tem jim je bila v veliko oporo občina Ljubno, ki je z velikimi prizadevanji dobila so-
glasje in denarno pomoč treh ministrstev, ki so obenem prijetno presenetila in obljubljene obveznosti tudi poravnala.
Gradnjo so pričeli 25. oktobra in jo z manjšo prekinitvijo zaradi vremenskih razmer pridno nadaljujejo. Dejansko manjkata še en oporni zid in povezava z novo cesto. Most bo dolg 25 metrov, naložba je vredna 18,5 milijona tolarjev, glede na ostale prispevke pa bo občina Ljubno za gradnjo namenila le 2,5 milijona proračunskih sredstev. Gradbena dela bodo torej kmalu sklenjena, domačini pa so se obvezali, da bodo sami postavili ograjo in podrli stari most. To pomeni, da bodo most odprli najkasneje do letošnjega maja.
■ )P
Čudne zgodbe našega življenja
Kdo krade rože z grobov?
Šest let je, kar je izgubila sina, takrat starega rosnih 16 let. Šest let trpi hude duševne bolečine, ki jih zagotovo lahko razume le tisti, ki se mu je zgodilo kaj podobnega. Šest let skrbo neguje njegov grob na pokopališču v Podkraju. In vsa ta leta trpi še zaradi nečesa. Vsa ta leta nekdo odnaša sveže, lepe šopke in ikebane z groba njenega sina. Že tisti dan, ko jih skrbo negovane prinese na grob, rože izginejo...
»Pa ne izginjajo le rože, ki jih prinašam sama. Ko so mu sošolci prinesli laboda iz rož, je izginil že naslednji dan. Ravno v soboto sem mu nesla svež šopek rož, ki sem jih cel mesec skrbno negovala. Naslednji dan sva z možem našla le podstavek. To me tako boli, da vam ne morem povedati. Zato vam to pripovedujem. Da si operem dušo. Le kdo lahko krade rože z grobov? Če si jih ne more kupiti, naj pride k meni, dala mu bom denar zanje. Le grob mojega sina naj pustijo na miru,« je v solzah pripovedovala Anica Zaluberšek. Povedala nam je, da rože izginjajo tudi s sosednjega groba. In da je v nedeljo prehodila celo pokopališče, pa šopka, namenjenega njenemu sinu, ni našla na njem. Torej jih je čuden tat verjetno odnesel domov.
Pojav sploh ni osamljen. Podobne stvari se na pokopališču v Podkraju menda dogajajo že lep čas. Vem, da so današnji časi hudi, vem, da se dogajajo stvari, o katerih pred leti ni bilo treba govoriti in pisati. A kdo lahko krade rože z grobov? Po mojem le človek brez srca in duše, brez vesti. Takšen, ki mu težko rečemo človek!
■ bš
13. marca 1997
NASI KRAJI IN LJUDJE
kas vas 11
Sedaj pa ima
Občani Šmartnega ob Paki ugotavljajo, da predsednika njihovega sveta v zadnjem času ni na spregled. Nekateri tudi vedo, zakaj ga ni. Bere.
Ko so šmarški svetniki na eni od lanskih zadnjih sej spregovorili o tamkajšnji knjižnici, je predsednik sveta od predstavnika Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje menda zahteval poimenski seznam knjig v šmarškem oddelku knjižnice.
Ni ga dobil takrat, kot so se dogovorili, ampak nekoliko kasneje. Pozno, a iz srca in najbrž tudi s kančkom nasmeha na ustih. Če res predsednik sedaj prebira približno 8000 naslovov knjig, kolikor jih naj bi v oddelku bilo, najbrž ne bo več trdil s preostalimi svetniki, kako reven oddelek je.
Imam svoje mnenje!
Če so bile pred leti teme vsakdanjih bežnih srečanj vreme, zdravje in družina, so se jim danes pridružile še tiste o takšnih in drugačnih težavah, med katerimi ni tako redko omenjena brezposelnost.
"O brezposelnih imam svoje mnenje," sta bili pred dnevi v pogovoru jezni znanki. "Saj ne, da bi metali vse v en koš, ampak ..." Kakšno mnenje naj imam, če ne dobim ženske, ki bi mi občasno za plačilo in to denar na roko, očistila hišo,"je poudarila prva. Druga je svojo jezo obrazložila z zgodbo o izkazani potrebi za svojo delavnico. "Kar nekaj se jih je oglasilo, ampak ena bi radi delala samo dopoldan, pa še to določene ure, ker ima težave z mamo, druga je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje šele eno leto, pa bi rada nadomestilo za brezposelnost prejemala še nekaj časa. Tretja mi je skorajda že na vratih povedala, da bi rada od mene le potrdilo, da za delo ni primerna, itd. "
Ob temtakem ima lahko človek o brezposelnih res svoje mnenje in kar prikima jima lahko ob njuni oceni, da je očitno nadomestilo za brezposelnost za nekatere bolj stimulativno kot želja po zaposlitvi.
O, ja , cvetijo ...
Že dolgo je znano, da spomladi ne cvetijo samo od narave dane rože, ampak tudi tiste, ki jih je naredila človeška malomarnost in nimajo z naravo glede lepote nič skupnega. Ena takšnih cveti že kar nekaj časa ali natančneje od lanske jeseni v Paki pri Velenju, na nekdanjih železniških tirih v neposredni bližini ceste, ki pelje na Paški Kozjak. Tako takoj na začetku zaželi dobrodošlico vsem, ki so namenjeni »tja gori« na nedeljski oddih. Verjetno je vsakomur znano, kako nastanejo takšne rožice.
Tudi to je nekega jesenskega večera naskrivaj »posadil« neznani vrtnar. Da bi ga poiskali in ustrezno »nagradili«, se ne izplača, saj so nagrade smešno nizke. Potem sta prišla zima in sneg, kije vso zadevo bolj ali manj prekril. Prišli pa so tudi mehaniki posebne vrste oziroma s sposobnostmi za delo pri zmanjšani
vidljivosti (beri ponoči). Ti so odmontirali, kar je kdo potreboval. Da bi bilo vse skupaj še bolj občudovanja vredno, so poskrbeli tisti, ki se ukvarjajo z vandalizmom, kakor se tej obliki razkazovanja odvečne moči menda strokovno reče. In kaj sedaj?
Da bi ta nelep okrasek odstranili po uradni poti, je preveč zapleteno. Pa tudi stane nekaj. Da bi še naprej krasil tako prometen kraj, tudi ne gre. Ker so tatovi zadnje čase vse bolj izbirčni, je malo možnosti, da bi se ga kateri usmil. Preostane samo še to, da krajani Pake združijo moči in sami poskrbijo za njegovo odstranitev. Pa tudi skrajni čas bi že bil.
Radar bodo gradili nežno
Prebivalci ostro nasprotujejo, država gre dalje, bolje rečeno -karavana bo šla preko Menine planine in se na njenem najvišjem in najlepšem vrhu za večno ustavila, pa naj domačini tulijo na ves glas. Država seje odločila, po dolgem in previdnem molku sicer, ta odločitev pa pomeni, da vojaški radar na Menini bo. Pomislite - na prostrani kraški planoti bo zgrajen v alpskem stilu, kot se je v imenu olajševalnih okoliščin izrekel državni obrambni sekretar, ko je gornjegrajsko občino s projektom postavil pred dejstvo. Še eno olajševalno okoliščino je izvlekel iz rokava, ko je dejal, da je gradnja še drugega, civilnega radarja, na nasprotni strani Menine neumestna, ker lahko vse opravi lepa radarska kupola vojaškega radarja. In tretja priliznjeno olajševalna okoliščina je, da radarja vsekakor ne bodo gradili na silo; nežno torej, gradili pa bodo. Z rokami bodo torej praskali od Zadrečke do Tuhinjske doline, besni prebivalci pa bodo vzneseni nad takšno nežnostjo vljudno ploskali. Česa vsega država ne naredi za dobro počutje državljanov, pa še ne vprašajih nič. Za zjokat od same sreče.
Upokojenca Antonija in Jože Škoflek:
"Ljubezen je večna!"
Za oskrbovance doma za varstvo odraslih v Velenju je bil minuli petek nekoliko drugačen dan kot običajno. Že dolgo, so povedali
Antonija in Jože Škoflek: "Vseskozi naju je nekaj vleklo skupaj. Kdor čaka, dočaka. Da bi bila srečna in zdrava!"
kasneje, se jih ni na mašnem obredu zbralo toliko kot tokrat. Razlog je bil znan: župnik Marjan Kuk je namreč poročil njuna sostanovalca: 71-letno Antonijo Goltnik in 84-letnega Jožeta Škofleka. Po besedah direktorice doma Helene Imperl se to v domu ni zgodilo vsaj zadnjih 10 let, če to ni bila celo prva cerkvena poroka pri njih.
Po številnih čestitkah, stiskih rok ter izrečenih besedah: veliko sreče in zdravja, sta mladoporočenca vendarle našla čas tudi za klepet z nami. Antonija, ki svojo jesen življenja preživlja v velenjskem domu za varstvo odraslih 6. leto, je doma iz Šmihela nad Mozirjem. Jože se je rodil v Mislinji, več let nato živel v Velenju, v domu pa je 3 leta. "Čakala sem nanj 50 let. Veste, ljubezen je večna in za nobeno stvar ni nikoli prepozno," je povedala Antonija, ki je prvič v življenju rekla DA pred pričami. "Mladoporočenec" pa je dahnil "da" četrtič. Vsaj tako nam je povedala Antonijina priča in nečakinja Darinka Ermenc. Spoznala sta se leta 1944 v partizanih. Njuni poti sta se nato razšli, po 52-ih letih pa spet združili v eno. In zakaj sta se odločila za takšen korak? Zato, ker je v dvoje življenje lepše, ker je občutek, da imaš ob sebi nekoga, ki ga imaš rad, nekaj lepega. V domu imata sobi skupaj. Eno sta preuredila v dnevno, drugo v spalnico, ohranila pa sta tudi vsak svojo kopalnico.
Kdo je dal pobudo za poroko? "Eden drugega sva tako dolgo "zbadala", da sva to naredila," je odgovorila mladoporočenka. Civilno poroko sta opravila že lani oktobra v Lučah. Tudi tu sta jima stala ob strani Darinka in njen mož Andi Ermenc.
Po petkovem obredu se seveda vsi niso razšli. Mladoporočenca sta v zanju najljubšem kotičku nazdravila in se posladkala skupaj s svojima pričama, Antonijinimi sestrami, od katerih sta dve tudi v domu, osebjem doma in župnikom Marjanom Kukom. Ko smo odhajali, smo za sabo slišali Antonijin glas: "Sedaj pa naj kar katera reče kaj čez mojega moža!" Se ve, kaj je imela v mislih.
M(tp)
Doktor pri bolniku
Velenjski premogovnik, državnega bolnika, je pred dnevi obiskal dr. Metod Dragonja. Obisk je bil dokaj "skladen" z obiskovalcem. Premogarji so ga med drugim seznanili s svojimi uspešnimi odkopnimi metodami in potarnali, da bi stali bolje, če bi bil premog bolj drag.
Cvetje in trnje
Tudi v letošnjih osmomarčnih šopkih je bilo precej trnja!
Bela dolina
Šaleška dolina se res vse bolj spreminja iz črne in zaprašene v belo dolino. Pa ne (toliko) zaradi odpravljanja onesnaževanja, bolj zaradi bele tehnike in mleka.
V pajkovi mreži
Tudi v Velenju si nekateri posamezniki želijo pajka. Tistega, ki odnaša avtomobile. Želijo pa si ga le, da bi z njim rešili nekatere posamične probleme, ne pa da bi za stalno prežal na avtomobile.
Nevarnost požarov
Te dni nas opozarjajo na veliko nevarnost požarov. Saj ni čudno, ko pa na toliko mestih tli.
Brez vojaške sile
Ob načrtovanju spornega radarja na Savnicah smo slišali pomirjujoče pojasnilo, da vojska ne bo storila niti enega koraka s silo. Ne bo treba, ko pa ima država v tem primeru v rokah škarje in platno.
Združeni
Nekateri župani so postali poslanci in ostali župani. Župan Srečko Meh je znova združil županstvo s predsednikovanjem v stranki. Ampak ob tem nasprotniki ne bodo govorili, daje zaradi tega Velenje bolj "združeno", ampak še kar, da je rdeče.
Z golido po mleko
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je prejela kristalno golido za uspehe pri pridelovanju mleka. Upam, da se razmere v kmetijstvu ne bodo tako zasukale, da bi se uresničil pregovor: golida hodi tako dolgo po mleko, da se razbije.
Zaostajanje
Odkar so v Velenju zgradili velik nakupovalni center, tudi domači trgovci drug za drugim odpirajo prenovljene lokale. Bolje bi bilo, če bi na to pomislili že prej.
Študent naj "bo
Pomladanske novičke
Uprava za meteorološke znanosti ŠŠK sporoča vsem požiralcem skript, učbenikov in fotokopij, daje sonce ravno pravšnje za posedanje ob popoldanski kavici na desnem bregu Ljubljanice ali na lentu. Tudi v Velenju bo priložnosti za koristno zapravljanje časa obilo. Predstavljamo vam spored dejavnosti kluba ŠŠK do konca meseca:
14.	marec: Predstavitev kluba na maturantskem plesu (Rdeča dvorana, Velenje)
15.	marec: Zasaditev študentske trte in ustanovitev Kluba akademske kapljice (Plač, 16.00). Prinesite motiko, grablje, samokolnico in vso ostalo vrtičkarsko orodje!
15. marec: Potopisno predavanje s poti po Južni Ameriki (Mladinski center; 21.30)
22. marec: Akademski ples (hotel Toplice, Dobrna 21.00), cena kart: 3100 SIT (za ŠŠK-jevce 2200 SIT). Karte lahko kupite v Mladinskem servisu, v Študentskem servisu in v Placu. Za prevoz, hrano in glasbo poskrbljeno!
od 25 let. Menimo namreč, daje takšna poteza vlade oziroma zavarovalnic diskriminatorna in da obstajajo boljše rešitve, ki bi kaznovale tako stare kakor mlade kršilce prometnih predpisov. Teh je na naših cestah žal res preveč.
■ Peter L.
V današnji rubriki se premierno predstavljamo še s fotografsko prilogo. V soboto smo namreč nanapovedno zavzeli Cankarjevo in na njej razprostrli svojo improvizirano stojnico, da bi dali našim meščanom priložnost podpisati peticijo uperjeno proti sprejemu višjega avtomobilskega zavarovanja za mlajše
ZANIMIVO
13. marca 1997
Zaleščanske zgode 12
PAKA NOSTALGIJA
Nekje v porečju bistre Save, sredi severnosiovanske državice, se širi čudovito jezero. Ob njem leži nekaj prijetnih naselij, največje med njimi Zalesje imenovano, središče Zaleščanske doline. V Zalesju, pod toplim plaščem boga Velesa, živijo različni ljudje; prav malo je sinov Stanimira in Gojimira, več je potomcev drugih severnih plemen, nemalo pa je tistih, ki so pripotovali iz južnih slovanskih krajev in se za vedno priklenili za zaleščansko ognjišče. Zalesje je polno skrivnostnih in manj skrivnostnih zgodb.
Zaleščani so bili vedno gostoljubni, a kaj jim je to pomagalo, ko so bili od nekdaj bogu za ritjo, zaprti v ozko dolino pod pobočjem Kozjaka in Smrekovca. Nekoč so se v Zalesje vozili redki gostje v čolnih z druge strani Velikega jezera, če so se že zadržali čez noč, so pijani kot klade običajno zaspali pod krošnjami smrek, ali, če je deževalo, pri živini v štali. Tudi Turki so se Zalesja ogibali, kadar se je le dalo. Osvojiti in ukrasti skoraj niso imeli kaj, mladega mesa pa so si privoščili drugod. V kasnejših stoletjih so redki gostje v Zalesju na hitro postorili kar so se namenili, nakrmili konje in jo jadrno odkurili v obljudenejše kraje. Med velikima vojnama je bilo gostov nekaj več, Zaleščani pa so že zgradili Rakov hotel v Starem Zalesju, ki je po drugi veliki vojni odšel rakom žvižgat. Tako je do začetka socialističnega čudeža, poleg redkih gostilnic, udobje maloštevilnim skozid-dočim nudila le še Kolodvorska restavracija.
Socializem je prinesel razcvet tudi in predvsem Zalesju. Zraslo je mesto in sredi mesta kajpak čudovit Hotel, ki so ga poimenovali po reki Paki. Gostov je imel ta hotel vedno na pretek, skoraj štiri desetletja je bil središče obiskovalcev Zalesja. Potem je crknil, tako kot se je zgodilo obdobju, katerega otrok je bil. Vrata so se zaprla, v hotelu ni bilo več žive duše.
Kakšen mesec nazaj je v prazen hotel skozi na pol priprto okno pot zanesla Zaleščana.Stopil je proti recepciji. Aha, hotel D kategorije. Iza pulta se mu je v megli davnine smehljal receptor in ga vabil :"Gospod, prišli ste v najboljši hotel na Štajerskem.
Poglejte na levo, tam je jedilnica. Veste kaj smo ponudili Francu Leskošku Luki ob sedemdestem rojstnem dnevu? Še vedno hranim jedilni list! Še malce v levo je bar. Od daleč hodijo gledat naše plesalke, spoznati morate Stello, pravijo, da ena njena dojka tehta kar devet kilogramov. Če potrebujete družbo za zvečer, samo povejte, malo šampanjčka, pet jurčkov, pa je stvar rešena. V sobah imamo centralno ogrevanje, ali Pa morda želite apartma s pogledom na občino?"
Zaleščan je odgnal podobo iz davnine in se radovedno napotil proti jedilnici. Le nekaj polomljenih stolov in izropan šank. V baru, kjer so se nekoč pred zabave željnimi graditelji socializma zvijale greha vredne striptizete, je bil pust mraz, dnevna svetloba se je ujela v prašna ogledala. Pot je Zaleščana zanesla v kuhinjo, koraki so prazno odmevali. Le nekaj praznih skodelic seje valjalo na zastareli, oguljeni opremi, ki je nekoč s čudovito hrano nasitila tisoče gostov. "Kdo ve koliko krav in prašičev je šlo skozi tole kuhinjo?", si je mislil osameli obiskovalec. V odmev pa je zaslišal besede vr-
lih natakarjev Naca in Rada:" Hej, včasih je bilo tukaj čisto drugače! Polne posode dišečih jedi, zrezkov, omak, pečenke, mariniranih rib, sadja, čudovitih tort! In kuharice in kelnerce, te so šele bile spretne... Pa goste smo imeli ena A, sami fini ljudje socializma. Oni so takrat še znali spoštovati dobro postrežbo...".
Mimo stoječega dvigala, se je samotni Zaleščan napotil še v zadnji del ostarelega lepotca. Po stopnicah, mimo pisarn, ki so nekdaj bile naboljši apartmaji / gostov je bilo vedno manj, administracije pa vedno več/. Prazni hodniki so bili grozljivi, s stropov se je luščil omet, vrata sob so bila odprta. Spet je Zaleščan zaslišal glas davnine, tokrat iz sobe, ne iz sobe, iz vseh sob so se pomešali glasovi. Zatisnil si je ušesa, a še skozi dlani so mu udarjali kriki pohote, vreščanje orgazmov, smrčanje, preklinjanje, smeh in prerekanje. Nehote je privzdignil nogo, da ne bi stopil v reko Sperme, ki se je valila skozi vsa ta vrata davnine... In tako iz nadstropja v nadstropje, vse do opustele terase. Stopil je k ograji in zajel svežega zraka. Pogled na prekrasno panoramo postsocialističncga Zalesja ga je obudil v sedanjost.
Nekaj tednov po Zaleščanovem obisku v preteklost so zabrneli stroji. Zalesje bo dobilo prenovljen hotel. Končno! Bravo!
■ Stojan Z.
Presenečenje na Raduhi
Sobotno jutro je turobno in megleno. Še malce zaspani zbašemo v avtomobile pretežke nahrbtnike in že se peljemo proti Savinjski. Po dobre polure vožnje zavijemo navkreber in začne se premetavanje in poskakovanje po makadamski cesti, ki pelje na planino Loka. Naenkrat se pokaže sonce in obeta prelep dan v hribih, tudi v avtu postane bolj veselo in nič več nam ni mar kakšna je cesta. Sicer pa se tako kmalu peš poženemo v stmino, ki se je pred nami odprla v lepem jesenskem jutru.
Tokrat smo se odločili za ogled terena, zato smo se razdelili po pobočju, da bi pokrili čim večjo površino. Lazenje in plezanje po strmini je precej naporno in še težki nahrbtniki nas kar precej ovirajo in vlečejo nazaj v dolino.
Po dobrih treh urah se zberemo in se odločimo, da odide-mo do vrha Raduhe, saj nam do tja ne majka več veliko, pa tudi izredno lepo vreme imamo. Nazaj grede se zopet razporedimo "v lovce" in zabredemo med borovce.
Naenkrat Joži zavpije "našel sem jo". Navdušenje ne pojenja, dokler nisem že čisto blizu. Hitro ugotoviva, da je brezno kar globoko, po metanju kamenja ga oceniva na okoli 65 m. Preden prideta še najina prijatelja že pripravim pritrdišče in spust se je lahko pričel.
Raziskovanje takšnega brezna, v katerem si ti prvi, je še poseben čar in zaradi tega je poplačan trud, ki ga moraš vložiti. Spust je potekal normalno in veselo, vendar pa je bilo veselja hitro konec, saj nam je zmanjkalo vrvi. Zato nam ni preostalo drugega, kot da smo splezali nazaj na sonce, ki pa je že zahajalo za Kamniškimi Alpami. Med potjo domov sanjarimo o našem odkritju in se dogovarjamo za naslednji obisk brezna, ki kasneje dobi ime Zgubljeno brezno.
Že naslednji vikend se odpraviva le dva in s seboj odneseva 90 m novih vrvi in ostale opreme. Po dobrih 28 m stopiva na trdna tla in si ogledava dvorano 150 x 60 m. Na nekaterih mestih je zelo podobna Snežni jami, kije blizu tega brezna. Res nima ledenih kapnikov, ima pa ostale kraške tvorbe, ki so še lepše. Od veselja kar poskakujeva po dvorani in končno se odločiva kje bova nadaljevala raziskovanje. Zopet se spustiva v novo brezno, nato pa se plaziva po podorni coni, kjer nama po nakaj metrih pot prepreči zagozdena skala, ki jo s težavo zvaliva v globino. Zanjo se spustiva tudi midva in v globini 30 m obstojiva v mali dvorani, ki pa je na najino začudenje še lepša in bolj okrašena, kot prejšnja. Naredim nekaj posnetkov s fotoaparatom in raziskovanje se prične naprej. V smeri, v kateri je bilo čutiti prepih, se ni dalo

nadaljevati, ker nisva imela kladiva in špice, levo brezno pa se je na najino žalost končalo po 15 metrih. Zato sva se pričela vračati in spotoma izmerila in skicirala brezno. Ta dan sva dosegla globino 202 m in trdno sva bila odločena da se čimprej vrneva in nadaljujeva raziskovanje.
Zopet je sobota. Tokrat nas je bilo več. Minila sta dva vikenda in medtem je kar dvakrat zapadel sneg in nam otežkočal vožnja in nato pešačenje navkreber.
Na globini 202 m kjer smo pričeli dletiti skalo, ki nam je zapirala pot v globino. Minile so tri debele ure in volje nam je počasi zmanjkovalo. Majhen premor in topla juha sta nam dala novih moči. Končno smo se uspeli prebiti skozi ozko žrelo za katerim se je skrivalo novo presenečenje. Globlje ko smo se spuščali vse lepši in večji so jamski okraski, tako da smo od veselja in radosti zapeli del Prešernove zdravljice in se odpravili novim odkritjem naproti. Vendar pa stena ni bila več tako trclna in kompaktna, postajala je precej mehka in krušljiva, tako da smo imeli težave s pritrditvijo vrvi in smo le še s težavo napredovali skozi ta del jame do globine 295.5 m . Naša tokratna akcija je trajala 21 ur. Ko bodo razmere dopuščale se bomo podali nazaj v to globino, kjer nas čaka rov, ki ga bo potrebno malo razširiti in raziskave se bodo nadaljevale.
■ Milan Podpečan
Pod južnim
Piše: Marjan Marinsek (7)
Montevideo. Glavno mesto Urugvaja. Včeraj smo imeli proslavo ob 5. obletnici slovenske	državnosti.
Primorsko dramsko gledališče je zaigralo Malega princa z Iztokom Mlakarjem v glavni vlogi. Sam sem pripravil in odprl razstavo Gasparijevih razglednic in igral na citre. Zanimanje je bilo nepopisno.
»Bi se dale dobiti Gasparijeve razglednice?« me vprašujejo vse prek. Seveda sem jih imel in tudi reprodukcije Gasparijevih slik. Navdušenje je nepopisno. Urugvajčani prepoznavanjo v Gasparijevih razglednicah svoje korenine. Vsak bi imel komplet razglednic in po eno reprodukcijo, ki so bile pripravljene za okvir.
Sama dvorana je prekrasna. V njej je prostora za kakšnih dvesto obiskovalcev in še oder z zaveso za nastope in drugi pomožni prostori s kuhinjo. Seveda tudi parilja, neke vrste žar, kjer pečejo na
plamenu in pripravljajo asado - pečeno govedino na način gaučev. Takšna je tudi naša večerja, brez katere ni nobene proslave - solata, asado, ocvrt krompir in vino tinto.
Blizu polnoči je že ura, ko nas gostitelji presenetijo s folklornim nastopom gaučev -bobnarjev, Los Tientos, z lepo Lauro na čelu. Proti jutru se poslovim. Kljub temi ugledam napis na stavbi Club Esloveno in slovensko zastavo poleg urugvajske. Na fasadi prepoznam velik zemljevid Slovenije, toda vidi se samo Prekmurje, Mura in Murska Sobota. Oh, ti Prekmurkci!
Zeleni čaj
Drugo jutro čaka pred hotelom majhen avtobus. Skupina Slovencev bo potovala z menoj skozi urugvajske pampe do trajekta. Od tam sem vrnil v Buenos Aires.
Opazim, da imajo nekateri v rokah termos steklenice.
Občasno nalijejo vročo vodo v bučko, podobno čutarici in z upognjeno cevko srkajo tekočino. Potem dajo bučko drugim. Cevka potuje od ust do ust.
»To je čaj yerba mate,« takoj razloži Geza Kološa, ki
tudi sam neprestano srka in doliva vodo.
»Reče se mu tudi paragvajski čaj in ga pijejo v vseh
deželah ob Rio de la Plata, zlasti tudi v Argentini, Čileju, južni Braziliji in Paragvaju. Je zelo dober. Boš poizkusil?«
Pri teh besedah spet napolni bučko z vročo vodo in mi jo ponudi. Pokukam v bučko: tekočina je zelena. Potegnem iz pločevinaste cevke in na obrazu se mi vidi, kako me grenak in trpek okus preseneti. Le kaj je v tem čaju tako privlačnega?
»Pitje mate čaja je samo po sebi obred. To je edino opravilo, ki gre preko vseh etničnih, razrednih in poklicnih pregrad,« spet razlaga Geza, ko vidi, da mi okus ni ravno všeč.
»Pitje tega čaja je več kot samo požirek tekočine. Celo več kot pitje kave pri vas. Pijemo ga v družini, med pri-
jatelji ali sodelavci.« razloži Carmen Maria Bratec, ki je Urugvajka in ugane, da govorimo pretežno o narodnem čaju.
» No, ker si naš prijatelj, smo vzeli s seboj tudi mate čaj, da nam bo med potjo lepo,« se zasmeji Geza in spet tik ob slamici dolije vročo vodo.
»Povabilo na mate je znak prijateljstva in ga ne smeš odkloniti, čeprav tega grenkega okusa nisi vajen,« me posvari Carmen, ko vidi kako se obotavljam, da bi potegnil še enkrat. »Bučke tudi ne smeš predolgo držati pred seboj, ampak jo moraš dati čimprej naprej«
Spet poskusim in kremžim obraz. Menda ga ponekod tudi sladkajo, a Urugvajčani ne.
Vsi pijejo iz iste cevke
Zadeva s tem čajem postaja zanimiva. Bučka potuje med dvema skupinama v avtobusu, v nasprotni smeri urinega kazalca. Vsi pijejo iz iste slamice oziroma cevke. Po pitju bučko napolnijo z vročo vodo in jo dajo naprej. Geza končno na novo napolni mate -bučko z yerbo, se pravi s čajem.. Takrat vidim posušeno zdrobljeno listje, ki daje čaju lepo zeleno barvo.
Menda so zeleni čaj prvi začeli pripravljati jezuitski misijonarji ob zgornjem toku reke Parane. Belci so se hitro privadili na čaj in sedaj verjamem, da pri tem uživajo kot pri nas, kadar pijemo kavo.
»Veš, nekoč so imele bogatejše družine posebnega
sužnja, kasneje pa služabnika, ki je bil pri hiši samo zato, da je pripravljal in stregel mate čaj,« nadaljuje Geza, ko vidi, kako me zadeva zanima. Danes pač nekdo napolni mate z yerbo, se pravi bučko s čajem, iz kotliča pa nalije vročo, a nikoli vrelo vodo. Pijemo pa vsi iz iste cevke, kot vidiš, hi-hi-hi!« se zahihita in dvigne aluminijasto cevko iz bučke, da zagledam čebulasto cedilo, ki preprečuje, da bi čajni lističi vstopili v cevko.
»Tudi cevka ima svoje ime. Reče se ji bombilla,« se čez čas spomni Carmen, ko vidi, da si nekatere stvari zapisujem. »Cevka je lahko iz različnega materiala, največkrat je iz aluminija.«
Konec 19. stoletja je bilo pitje mate čaja tako pomemben družbeni pojav, da so zanj izdelovali najboljšo srebrnov posodo in jo primerno okrasili. Še danes lahko v kakšnem antikvariatu kupiš starinsko bučko, bodisi leseno, rezljano ali pa okrašeno s srebrom.
»V povprečju spijemo na leto 10 kilogramov mate čaja, osemkrat več kot kave, hi-hi-hi,« se zasmeji Geza, ko vidi, kako mi je vse to novo.
Čeprav je yerba mate doma v vsej južni Južni Ameriki, pa ga nikjer drugje ne spijejo toliko, kot ravno tu, v Urugvaju. V Argentini, kjer je ta čaj pravzaprav doma, ga spijejo pol manj.
Pa recite, če ne živijo zdravo. Toliko čaja na dan! Tako jim tudi njihove obsedenosti z asadom -pečeno govedino, ne morem zameriti.	■ '
13. marca 1997
ZA RAZVEDRILO
NAS CAS 13
HOROSKOP
Oven od 21.3. -20.4.
Pomlad vas bo oplazila in vam dala vedeti, da je čas, da spremenite tudi svojo zunanjost. Skoda, da boste spet nezadovoljni, kajti okolici, predvsem pa vašemu izbrancu, boste všeč. Spremeniti pa bi morali še marsikaj pri sebi, le da tam ne bo šlo tako lahko. To dobro veste, zato pa se stvari tudi ne lotite s pravo vnemo. Potrebujete boljši ra-
rt ft A do 2t.5.
Kaj je lahko boljšega, kot dobra zabava, na kateri boste spoznali nekoga, ki vam bo močno zaznamoval prihodnost? Priznali si boste, da vam bodo dogodki prihodnjih dni več kot ugajali, saj se vam bodo dogajale stvari, o katerih si že sanjati niste upali. Da se vam splača pri zelo važni odločitvi malce počakati, pa boste spoznali že v ponedel-
it/ojčka od 22.5. do 21.6.
Kjer se prepirata dva im aponavadi tretji dobiček. In ta tretji boste tokrat vi, če boste le znali pravočasno odreagirati na dogajanje v vaši okolici. In nikar ne imejte pri tem slabe vesti, saj boste dobili le tisto, kar bi že zdavnaj morali, pa nekako niste imeli sreče. O naložbah raje še nekaj časa premišljujte in se prepustite bolj prijetnim latem življenja. .
kak od 22.6. do 22.7.
Le zakaj ste tako pesimistični in črnogledi? Ni še vse izgubljeno, zato se raje potrudite, da boste lahko iz nastale situacije izvlekli čim več koristi zase in za tiste, ki jih imate radi. Z vašim stresnim razpoloženjem boste sicer stvar le še poslabšali. Pogrešali boste vesele dogodke in še bolj dobro družbo. Malce ste za osamljenost krivi tudi sami, zato storite več zase. .
Lev od 23.7. do 22.8.
Če boste v naslednjih dneh razmišljali o menjavi službe, kar ne bo prvič, boste zato zagotovo imeli zelo tehten razlog. Vendar se nikar ne zaletavajte z glavo skozi zid, predvsem pa se zavedajte, da ste se navadili na redne dogodke, brez katerih boste kar težko živeli tako lagodno, kot ste navajeni. Partner bo precej nergav, a se ne ozirajte na to.
Devica od 23.8. do 22.9.
Obžalovali boste neko odločitev, ki vam je pred približno letom dni življenje postavila na glavo. Obžalovali zato, ker boste ugotovili, da bo takratna lepota novih dogodkov počasi pričela bledeti. Kar nekaj težavic vseh sort vas čaka v prihodnjih dneh. In precej slabega počutja. Verjemite, da prav za vse ni krivo vreme in lunine mene. Ozrite se vase in ooskušajte. prisluhniti razumu, ne le čustvom.
Tehtnica od 23.9. do 22. 10.
Nikar ne mislite, da jo boste tudi tokrat neopaženo odnesli. Napaka res ni bila velika in če vam jo bodo že drugi spregledali, vam jo partner zagotovo ne bo. Odnesli pa jo boste z lepo kaznijo, saj bo do vas pozoren, kot že dolgo ne. Seveda vam bo godilo, kar mu boste tudi nazorno pokazali. Pazite pa v službi; nekomu ne bo všeč, če vam bo uspelo vse, česar se bc^te lotili.
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Pomlad vam bo tokrat več kot všeč, saj se vam bo odprlo prav na vseh področjih. Najbolj veseli boste, ko bodo prvi uspehi vidni tudi v denarnici, kar se bo zgodilo že v prihodnjih dneh. Znali boste izkoristiti vsako priložnost, ki vam jo bodo ponuditi v prihodnjih dneh. Tudi pri partnerju, ki le do.vas soet tako pozoren, kot ie bil.
Strelec od 23.11. do 21.1 i.
Počasi boste tudi vi pričeli verjeti v partnerjeve sanje, ki so se vam vse predolgo zdele dokaj neresnične. Ko vas bo zagrabila še njegova vnema, boste kar goreli od navdušenja. Hkrati vaju bo to ponovno močno povezalo, zato vam bo doma lepo, kot že dolgo ne. Premislite, pre-kar boste mislili, zaupali še nekomu, ki vas je nekoč že pustil na cedilu.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Če boste tokrat pokazali, da vas je novica prizadela, vam ne bo čisto nič lahko. Kajti nekdo si vas bo privoščil tako, kot že dolgo nihče ne. To pa boste še težje prenesli. Zato pazite, komu boste zaupali, kako se počutite, saj imate čisto premalo res dobrih prijateljev. Jutri pa pojdite med ljudi, saj se vse preveč zapirate .med štiri stene vašega
~nar od 21.1. do 19.2.
Če ste si v minulih dneh privoščili kratek dopust, ste zagotovo polni novih moči. Sicer si jih boste morali čim prej nabrati, saj vas čaka kar nekaj pomembnih preizkušenj. Nikar ne mislite, da boste tako zlahka prišli skozi pri partnerju, ki vam je v preteklih dneh marsikaj zameril. Zato se mu .ar malo prilizujte,, kajti le tako lahko stvar še omilite.
tibi od 20.2. do io.S.
Teden, ki je pred vami, bo eden lepših v tem letu. Toliko pozornosti že dolgo niste bili deležni, zato bo tudi vaše počutje več kot odlično. Vsi vas bodo razumeli, tudi tisti, ki vas do včeraj sploh niso. To bodo zagotovo dnevi, ki jih morate izkoristiti, ker se vam bodo, če boste le želeli, ure-ilustracije:Pia sničile skoraj vse, še tako skrite želje. Partner vam bo v vsem stal ob strani.
den boste vse nekoč že pustil na cedil
Smrčanje - neprijetni nočni zvok
Zagotovo že veste, da smrčanje ni le nadležno, ampak tudi nezdravo. V starosto od 20 do 30 let smrči 20 % moških in samo 5 % žensk. Očitno je, da ženske smrčijo manj zaradi ženskih hormonov. Toda pozneje, ko nastopi klimakterij, ko postaneta mehko nebo in mali jeziček v ustih manj čvrsta, ko se poveča telesna teža in ko se čutijo posledice kajenja in uživanja alkohola, ženske izgubijo svojo imunost in začenjo motiti nočno tišino. To je neprijeten in zdravju škodljiv pojav.
V nekaterih državah ZDA je lahko smrčanje celo povod za ločitev zakona. V Ameriki prodajajo vsaj 300 pripomočkov za opravljanje te zoprne napake. Ali je smrčanje res nevarno? Strokovnjaki odgovarjajo pritrdilno, čim pogostejše so trenutne prekinitve dihanja, tem manj je v krvi kisika, poveča pa se količina ogljikovega dioksida. Kaj storiti? Predvsem moramo razlikovati med občasnim in stalnim smrčanjem. Preden se odločimo za terapijo, je bolje prisluhniti specialitom, zlasti kardiologu, fizioatologu, en-dokrinologu, otorinolaringo-logu in celo dietologu. Včasih se namreč pokaže, da je debelost kriva za smrčanje. Prva pomoč zoper smrčanje pa je spanje na trebuhu. Možen je tudi kirurški poseg; kirurg odstrani odvečni del mehkega neba in morebitne druge anomalije, ki so lahko razlog za smrčanje............■


OTVORITEV PRODAJALNE IGRAČ
13.MARCA
V VELENJU,CANKARJEVA 1
...AKCIJSKE CENE, NAGRADNA ŽREBANJA, DARILA ZA OBISKOVALCE IN ZABAVNI PROGRAM...
OBIŠČIT|fiAS!

mm**1"
jjj§i|ji i
O

ALOJZ GORIŠEK s.p.
Gosposka 9, CELJE Tel.: 063/484-023
POOBLAŠČENI SERVIS ZA ŠIVALNE STROJE:
PFAFF TOVOTVV -elna HUSQVARNA
staro za novo * popravilo likalne tehnike * popravilo vseh vrst šivalnih strojev * trgovina s šivalnimi stroji in priborom za šivanje * brušenje skarij * preoblačenje gumbov * komisijska trgovina
P SERVIS
TROOVmA n
Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda
sončni žarki vsak dan bolj nevarni, so sončna očala postala skoraj obveza vsakega, ki se ima rad. Sploh vozniki zagotovo poznajo vse prednosti nošenja sončnih očal. Pa tudi ostali. Ko se jih enkrat navadiš, si življenje brez njih kar težko predstavljaš. Nekaj pa le ne pozabite;
le pred soncem...
Mnogi so še vedno prepričani, da so sončna očala le modni dodatek. Zal že dolgo ni več tako. Odkar je ozonska plast tako tanka in
sončna očala so tudi modni dodatek, zato sledite trendom in bodite »in«.
Zelo znani svetovni modni oblikovalci se že vrsto let trudijo tudi pri oblikovanju zanimivih okvirjev za sončna očala, če smo v prejšnjih sezonah (te pa so ob lepih zimah za očala že skoraj celo leto) videvali največ zlatih in srebrnih okvirjev in metaliziranih stekel , ti počasi ne bodo več prevladovali. Popularni rave je naredil svoje, zato bodo še
vedno »in«, še bolj pa barvni okvirji v stilu šestdesetih in sedemdesetih let. Med njimi bo
kraljevala bela barva, svoj primat pa si bo z nekoliko širšimi okvirji vzela tudi črna. Oblike okvirjev ne bodo več tako ma-
jhne, kot smo jih bili vajeni zadnjih nekaj sezon. In tudi na to se bomo hitro privadili, sploh, če bo izdelan celoten izgled tistega, kijih bo nadel na nos. Zaradi mode in zaradi zdravja.	■
ČETRTEK, 13. marca
SLOVENIJA 1
10.20	Caroline v velemestu, 20/23
10.40	Zadeva paradine, amer. film
12.30	Svet divjih živali, 2/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
15.00	Novice iz sveta razvedrila
15.25	V vrtincu
15.55	Dosje J.K., 5. del
17.00	Obzornik
17.10	Santo Žužkito, 9/13
17.35	Hugo, tv igrica
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Tednik
21.00	Napovedniki
21.05	Forum
21.20	Frasier, 3/24
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Omizje
00.00	Tednik, ponovitev
00.55	Forum, ponovitev
01.05	Videoring
SLOVENIJA 2
12.50 Karaoke
13.50 List in cvet, 6. oddaja
14.20 Koncert simf.orkestra slov.
filharmonije 15.50 Posadka, 4/25 16.15 Tine ali komu zvoni,
dokum. oddaja 16.45 Echo Point, 27/65 16.55 Finale SP v alp.smuč.
SVSL (Ž), prenos sledi Finale SP v alp.smuč.
SVSL (M), prenos 18.55 SP v smuč. skokih, prenos
iz Fa luna 19.25 Echo Point, 28/65 20.00 Volk na vratih, dansko
franc. film 21.00 Evrop.liga v košarki (M): SMELT 0LIMPIJA-CIB0NA, 3. tekma, prenos 21.35 Zapik 22.05 Jazz v Montreuxu 23.05 Zapik, ponovitev
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
11.00	Reševalci, 2. del nan.
12.00	POPkviz
12.30	M.A.S.H., nan.
13.00	Obraz tedna, ponovitev
13.30	Napad na kraljico, amer. film
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	Na zdravje!, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Ugledna četrt, nad.
19.30	24 ur
20.00	Viktor Viktoria, amer. film
22.15	M.A.S.H., nan.
22.45	Argument
23.15	Reševalci, nan.
00.15	Na jug, nan.
01.15	24 ur, pon.
01.45	POP 30, pon.
09.30 POT V AVONLEA, ponovitev 38. dela nadaljevanke 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 NAJ SPOT, ponovitev 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE OBOLENJA VEN dr. BOGDAN FLUDERNIK 21.05 MODERNA DEKLETA, film-
komedija 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.55 NAJ SPOT DNEVA 23.00 VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 14. marca
SLOVENIJA 1
09.45 Aerobika
10.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
10.15 Denver, 6/20 10.40 Podeželski utrip, 6/10 11.30 Volk na vratih, dansko
franc. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.55 Omizje
15.25 Samospevi Huga Wolfa 15.55 Grabijan - makedonska hiša
17.00 Obzornik
17.10 Dogodivščine iz živalskega vrta
18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika 18.50 Podarim dobim 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Planet IN 21.35 Raziskovalci national geographica, 10/12 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.00 MurphyBrown, 10/25 23.25 Jaz, porota, amer. film 01.15 Resnična resničnost,
oddaja o računalništvu 01.45 Videoring
SLOVENIJA 2
12.00	Mostovi	
12.30	Slovenski utrinki	14.00
13.00	Resnična resničnost	
13.30	Jazz v Montreuxu	16.35
14.30	Zapik	16.55
15.00	Forum	
15.10	Zgodbe iz školjke	
15.40	Hambone in Hillie, amer.	18.10
	film	
17.05	Frasier, 3/24	
17.30	Echo Point, 28/65	19.10
18.00	Snežna reka, 2/26	19.25
18.50	Izobraževalna oddaja	
19.25	Echo Point, 29/65	20.15
20.00	Rdeča zastava, ameriška	
	zastava	20.40
21.30	Napovedniki	
21.40	10.000 obratov	21.35
22.30	Tisoč in več, dokum.	
	oddaja	23.00
23.30	Slovenski jazz	
00.10	EP v biatlonu, reportaža s	00.00
	Pokljuke	00.30
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
11.00	Reševalci, nan.
12.00	POPkviz
12.30	M.A.S.H., nan.
13.00	Argument
13.30	Tožilčeva priča, amer. film
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	Na zdravje!, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Ugledna četrt, nad.
19.30	24 ur
20.00	Na prvi strani, nan.
21.00	Dosjeji X, nan.
22.00	Stvor, amer. film
00.00	Lovec na glave, nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
09.00	DOBRO JUTRO, informa-	
	tivno-razvedrilna oddaja	
09.45	SKRBIMO ZA ZDRAVJE	*
	OBOLENJA VEN; dr.	
	BOGDAN FLUDERNIK	09.30
10.45	EPP/Vabimo k ogledu	
10.50	MODERNA DEKLETA, film	10.30
12.20	TV IZLOŽBA	10.35
17.55	NAJ SPOT DNEVA	
18.00	OTROŠKI MIŠ MAŠ,	
	kontaktna oddaja	
19.00	REGIONALNE NOVICE	11.35
19.05	Otroški program: RISANKE	13.05
19.30	TV IZLOŽBA	18.00
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	
20.05	POZDRAVLJENA HIMALA-	18.55
	JA, potovanje v Nepal,	19.00
	Tibet in Indijo; gost:	19.30
	FRANCI HORVAT	20.00
21.05	PRAZNOVANJE POMLADI,	20.05
	slovenski film	20.30
22.35	GOST ODDAJE DOBRO	
	JUTRO	21.00
23.05	REGIONALNE NOVICE	22.30
23.10	HOROSKOP	22.35
23.15	TV IZLOŽBA	22.45
23.25	VIDEOSTRANI do 24.00	22.50
SOBOTA, 15. marca
SLOVENIJA 1
08.00	Radovedni Taček
08.15	Pod klobukom
09.00	Zgodbe iz školjke
10.00	Snežna reka, 2/26
10.50	Hugo, tv igrica
11.15	Tednik
12.10	10.000 obratov
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Policisti s srcem, 18/26
15.05	Taborniki in skavti
15.20	Ana, nemški film
17.00	Obzornik
17.15	Kronika divje Afrike, 3/12
18.05	4x4
18.30	Ozare
18.35	TV prodaja
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.05	Res je!
21.40	Za tv kamero
22.00	Poročila, vreme
22.20	Šport
22.40	Mali oglasi
23.25	Trd oreh, 1/7
SLOVENIJA 2
10.50 Rdeča zastava, amer. film 12.25 Roka ročka 13.25 Echo Point, 29/65 13.50 Ep v biatlonu, reportaža s Pokljuke
SP v smuč. tekih, 30 km (Ž) in 50 km (M), posnetek Podarim dobim Finale svet.pokala v alp.smuč VSL (Ž), 1. tek, prenos
Finale svet.pokala v alp.smuč VSL (M), 1. tek, prenos
Portret športnika Finale SP v alp.smuč. VSL (Ž), 2. tek, prenos Finele EP v biatlonu, reportaža s Pokljuke Finale SP v alp.smufi. VSL (M), 2, tek, prenos Moški, moški, moški, ital. film
Zlata šestdeseta slovenske popevke V vrtincu Sobotna noč
08.00 08.30 09.00 09.30
10.00
10.30 11.00 12.00
13.00 13.30 14.00
16.00 16.30
18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 23.00 00.30
—g—
Marčeski, risana serija Reboot, 2. del mladi, serije Maska, risana serija Parker Lewis, 2. del mladi, serije
Dogodivščine brenčeče čebelice, ris.serija Flipper, serija Vesoljski bojevniki, nan. Nove Supermanove dogodivščine, nan. Grand prix Obraz tedna
Neznani zaščitnik, amer. film
NHL hokej
Zadnji med ljubimci, amer. film
Prijatelji, nan. Varuška 24 ur
Rambo 3, amer. film Odpadniki, nan. Diamantna past, a mer. film 24 ur, pon.
OTROŠKI MIS MAS, ponovitev
EPP / Vabimo k ogledu POZDRAVLJENA HIMALAJA, potovanje v Nepal, Tibet in Indijo, gost: FRANCI HORVAT 1969, film, ponovitev TV IZLOŽBA
ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA
NAJ SPOT DNEVA Otroški program : RISANKE TV IZLOŽBA
EPP/VABIMO K OGLEDU 565. VTV MAGAZIN, PRINCESS SHOW, iz produkcije Združenja LTV MODERNA DEKLETA - film, HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA,
16. marca
SLOVENIJA 1
08.05	Željko, 1/13
08.30	ŽIVŽAV
09.25	Dodojeve dogodivščine
09.30	4x4
09.55	Nedeljska maša, iz Brežic
11.00	Svet divjih živali
11.30	Obzorja duha
12.00	Dlan v dlani
12.30	Nedeljska reportaža
13.00	Poročila
13.05	Planet IN
14.35	Egipčan, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Popolna tujca, 10/22
17.35	Po domače
18.45	Spoznavanje nar. in družbe
19.05	Včeraj, danes, jutri
19.10	Risanka
19.20	Loto
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Zoom
21.20	Rondo kviz
21.40	Moški, ženske
22.30	Poročila, vreme
22.40	Hemingway, 2/4
SLOVENIJA 2
10.25 Mali oglasi 11.50 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 12.15 Echo Point, 30/65 12.40 Ljudje in zemlja 13.10 SP v smuč. skokih, prenos 15.15 SP v smuč. tekih, 4 x 5 km
(Ž), posnetek 16.00 NBA action, košarka 16.30 Teniški magazin 16.55 Finale SP v alp. smuč. SL
(Ž), 1. tek, prenos 17.55 Celje: polf. evrop. pokalov v rok. (M); CELJE: BARCELONA, prenos 19.25 Vail: finale SP v alp.smuč.
SL (Ž), 2. tek, prenos 20.15 Finale SP v alp.smuč SL
(M), 1. tek, posnetek 20.40 Finale SP v alp.smuč SL
(M), 2. tek, prenos 21.30 Starinarnica, 1/4 22.25 Slovenski magazin 22.55 Zlati petelin'97 23.25 Šport v nedeljo 00.10 DP v latinskoamer. plesih 00.25 Finale EP v biatlonu,
reportaža 00.35 Slovenski magazin
08.00 08.30
09.00 09.30 10.00 10.30
11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.00 15.30 16.30 17.45 19.30 20.00 22.00 23.00 00.30
08.15 08.40 09.40 10.00 10.20 10.45
11.15 11.40 12.15
13.15 13.45 15.00 15.50
16.50
18.20
19.20 20.20
21.10 21.15
Pink Panter, risanka Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Kapitan Zed in Zee Zone Casper in prijatelji, risanka Maček Felix, serija Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija Srečni Luka, nan. Argument
Poslednja meja, nan. Varuška
Zaljubljeni slepar, amer. film Glavni kuhar, 9. del Gorski zdravnik, nan. Odpadnik, nan. Ljubezen med tatovi, film 24 ur
Sam doma, amer. film Faust, 2. del nan. Kralj mesta, film 24 ur, pon.
kanali
■h 27 46
MLADI UPI, otroški progr. OTROŠKI MIŠ MAŠ
564.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
565.	VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE CHRISTIAN, gost v studiu: Miran Plohi - Dornik PRINCESS SHOW GOST PETKOVE ODDAJE POT V AVONLEA, 37. del SKRBIMO ZA ZDRAVJE, dr. BOGDAN FLUDERNIK PRAZNOVANJE POMLADI, slovenski film, ponovitev POZDRAVLJENA HIMALAJA, gost: FRANCI HORVAT NAJ SPOT
POT V AVONLEA, - 38. del
nadaljevanke
HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK, 10. marca
SLOVENIJA
09.50	Popolna tujca, nan.
10.15	Hemingway, 2/4
12.00	Za tv kamero
12.10	Utrip
12.25	Zrcalo tedna
12.40	Rondo kviz
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
14.05	Zoom
15.05	Ljudje in zemlja
15.35	Moški, ženske
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
17.25	Skrb za zemljo, 10/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	O naravi in okolju
18.40	Lingo, tv igrica
18.15	Risanka
19.20	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Mednarodna obzorja
21.00	Homo turisticus
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Visoka družba, 11/13
22.55	Beraška opera, češki film
00.25	Osmi dan
00.55	Videoring
SLOVENIJA 2
12.35	Na potem po spominu...
13.40	Izobraževalna oddaja
14.10	Šport v nedeljo
14.55	Maribor'96
15.25	Raziskovalci National geographica, 10/12
16.15	Obzorja duha
16.45	Echo Point, 31/65
17.20	Viper, 11/13
18.05	Sedma steza
18.50	Recept za zdravo življenje
19.25	Simpsonovi
20.00	Komisar Rex, 3/15
20.50	Stoletje ljudstva, 10/10
21.50	Roka ročka
22.50	Brane Rončel izza odra
00.20	Recept za zdravo življenje
07.00	Dobro jutro.Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Gorski zdravnik, pon.
12.00	POPkviz, pon.
12.30	Na sever, nad.
13.30	Casper in prijatelji, ris.serija
14.00	Maček Felix, ris. serija
14.30	Flipper
15.00	POP 30
15.30	Matlock, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Družina za umret, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Ugledna četrt, nan.
19.30	24 ur
20.00	Jenkiji, amer. film
22.15	Športna scena
23.15	Reševalci, nan.
00.00 Na jug, nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30 POP 30, pon.
, kanali
2T 46
52
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP/Vabimo k ogledu 09.50 565. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.15 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 ŠOLSKA KOŠARKARSKA
LIGA, ponovitev 19.50 Videostrani 20.00 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.05 MLADI IN
PRESTOPNIŠTVO, pogovor v studiu
21.05 POT V AVONLEA, 39. del
nadaljevanke 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 17. marca
SLOVENIJA 1
10.30	Viper, 11/13
11.15	Bratec, tadžikinstanski film
12.45	Spoznavanje narave in
družbe
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
14.20	Po domače
15.15	Mednarodna obzorja
16.05	Homo turisticus
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravi
17.25	Željko, 2/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Gore in ljudje
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Umor 1. stopnje, 22/23
23.15	Svet poroča
23.50	Studio city
00.35	Videoring
SLOVENIJA 2
09.45	Sobotna noč
11.45	Dlan v dlani
12.15	Recept za zdravo življenje
12.45	MurphyBrown, 10/25
13.10	Stoletja ljudstva, 10/10
14.00	Komisar Rex
14.50	Simpsonovi
15.20	Vesoljska policija
16.05	Veliki briljantni valček,
drama
18.50	Volja najde pot
19.25	Echo Point, 32/65
20.00	Boemsko življenje, finski
film
21.50	Korea
22.20	Somrak stoletja
23.20	Šepet iz naslonjača
23.50	Zlati petelin *97
00.20	Korea, ponovitev
02.00	Košarka NBA-
SEATTLE:CHICAGO, prenos
07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.40 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30
09.30
10.30 10.35
11.20 12.00 18.55 19.00
19.30 19.40 20.00 20.05
20.25
20.45 21.05
22.15 22.20 22.30 22.35
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, pon. POP kviz, pon. Kritik, risana serija Športna scena Zaznamovani, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz
Ugledna četrt, nan. 24 ur
Nor od strasti, amer. film Bolnišnica upanja, nan. M.A.S.H., nan. Reševalci, nan. Na jug, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev
MLADI IN
PRESTOPNIŠTVO
EPP / Vabimo k ogledu
POT V AVONLEA,
ponovitev 39. dela
nadaljevanke
TV IZLOŽBA
Videostrani
NAJ SPOT DNEVA
MINI 5, otroška glasbena
lestvica
TV IZLOŽBA
Videostrani
EPP /VABIMO K OGLEDU 566. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST KOŠARKA - SATEX: PIVOVARNA LAŠKO, posnetek tekme HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 18. marca
SLOVENIJA 1
09.45 Oglejmo si, 10/12 Vesoljska policijska postaja, 11/24 Boemsko življenje, finski film
Žive legende iz daljnih dežel Poročila Kolo sreče Res je!
Kronika divje Afrike Obzornik
Male sive celice, kviz Po Sloveniji Alpe Adria Kolo sreče Risanka Dnevnik
Dosje J.K., 6. del Made in Slovenia Odmevi, vreme Šport
Posadka, 5/25 Kronika neke ljubezni, ital. film
Made in Slovenija, pon.
10.10
10.55
12.35 13.00 13.05 14.30 16.00 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 19.15 19.30 20.05 21.05 22.00 22.25 22.35 23.00
00.40
SLOVENIJA 2
10.45 Svet poroča 11.15 Volja najde pot 11.45 Somrak stoletja 12.45 Šepet iz naslonjača 13.15 Korea
13.45 Visoka družba, 11/13 14.10 Košarka NBA: SEATTLE-
CHICAGO, posnetek 15.40 Studio city 16.25 Umori, stopnje, 22/23 17.10 Echo Point, 32/65 17.40 Caroline v velemestu, 21/23
18.00 Koncerti za mlade 18.55 Domače obrti na
slovenskem 19.25 Echo Point, 33/65 20.00 Planica'97 20.20 četrtfinale lige prvakov v
nogometu 22.25 Zavrtimo stare kolute 22.55 Ave v Atenah 00.45 Sp v umet. drsanju, pari, posnetek iz Lausanne
fc:-. ■
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Reševalci, nan.
12.00	POPkviz
12.30	M.A.S.H.
13.00	Na jug, nan.
14.00	Bolnišnica upanja, nan.
15.00	POP 30
15.30	Matlock, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Družina za umret, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Ugledna četrt, nan.
19.30	24 ur
20.00	Buli Durham, amer. film
22.00	M.A.S.H., nan.
22.30	Obraz tedna
23.00	Reševalci, nan.
00.00	Na jug
01.00	24 ur, ponovitev
01.30	POP 30, ponovitev
09.00 DOBRO JUTRO, informa-
tivno-razvedrilna oddaja 09.45 566. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK,
ponovitev 10.30 ŠPORTnl GOST, ponovitev 10.50 KOŠARKA - SATEX: PIVOVARNA LAŠKO, posnetek tekme 12.00 TV IZLOŽBA 12.10 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, 40. del
nadaljevanke 20.55 VIDEO TOP 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Ptesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična-oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
-Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je 'Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.	....
13. marca 1997	MODRO KRONIKA	MS vas 15
		
■MHnHHMVHI
um
Avto odpeljal sin
V	noči iz petka na soboto, med 7. in 8. marcem, je s Kardeljevega trga v Velenju »izginil« osebni avto. Lastnik vozila V. Z. iz Velenja je okoli 3. ure o izginotju avtomobila obvestil policiste, ki so takoj po prijavi začeli vozilo iskati. Ugotovili pa so, da je avto odpeljal lastnikov sin, da pa se je vožna z njim pri Hudi luknji slabo končala. Sin je z vozilom zapeljal v jarek, kjer je obstal na strehi.
Kršitve prepovedi kurjenja v naravi
Nekaj tistih, ki niso upoštevali kurjenja v naravi, je bilo ob koncu tedna presenečenih, ko so jim policisti, ki so jih pri tem zalotili, izročili položnice za plačilo mandatnih kazni. Kakšnih osem so jih napisali samo vrtičakarjem ob Celjski cesti.
Nakupovalni center privlači tatiče
Odkar je v Velenju odprt nov nakupovalni center, ga je že obiskalo nekaj tatičev. Ker pa so v njem dobro poskbeli za varnost, so veliko tistih, ki so želeli do kakšne stvari priti zastonj, zalotili. Od odprtja so policisti uradno zabeležili kakšnih 10 prijav, tistih, ko so bili znani tudi tatovi.
Vlomilec ustanavlja nogometni klub?
V	noči na ponedeljek, 10. marca, je neznanec vlomil v objekt NK Usnjar Šoštanj v Metlečah. Iz garderobe je ukradel več
Poostren nadzor prometa
Vsak tretji je storil prekršek
V noči na nedeljo, 9. marca, so policisti na celjskem izvedli še en poostren nadzor cestnega prometa s posebnim poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. Ustavili in kontrolirali so 710 voznikov in ugotovili, da so ti storili 253 različnih prekrškov, kar pomeni, daje storil prekršek kar vsak tretji ustavljeni voznik.
Zaradi hujših prekrškov bo moralo 135 kršiteljev obiskati sodnika za prekrške, 76 voznikom pa so na kraju
izrekli mandatno kazen.
Preizkus alkoholiziranosti so odredili 280 voznikom, kar 30 odstotkov pa jih je pred vožnjo zaužilo preveliko količino alkohola.
Tem voznikom so policisti skladno z zakonom prepovedali nadaljevanje vožnje. Večina je to upoštevala, dva pa sta menila drugače, a so jima policisti po ponovnem srečanju to preprečili z namestitvijo v posebnih prostorih za pridržanje do iztreznitve.
&AVTOHIŠA JAKOPEC
Kosovelova 16, VELENJE, tel. 063/855-975, 864-380 Mariborska 93, CELJE, tel.: 063 / 411-909
itefišcfin mu t v/]u prvi! /i/zijj wmnii§mw smš®š m<ms$swifiw po višini...
CORSA že za 15.700 DEM ASTRA že za 21.400 DEM
■0- TEHTNA ODLOČITEV
NA ZALOGI RABUENA VOZILA
kosov športnih oblačil - trenerk, bund, torb in dresov. Morda bo vlomilec ustanovil svoj klub, saj je odnesel tudi več nogometnih čevljev in žog. Povzročena škoda znaša 900.000 tolarjev.
Ukradli Golfa
V	sredo, 5. marca, okoli 20. ure, je bil s parkirnega prostora v Šaleku v neznano odpeljan osebni avto znamke Golf JXD, letnik 1990, bele barve, registrskih številk CE 38-05M, last Stojana V.
Vlomi v stanovanje in hiše
V	noči na nedeljo, 9. marca, je neznanec vlomil v stanovanje Borisa Š. na Šlandrovi cesti v Velenju. Čeprav si je, kot kaže, za pregled stanovanja vzel dovolj časa, mu sreča ni bila najbolj naklonjena. Našel in odnesel je nekaj denarja in zlata, vse skupaj je bilo vredno okoli 25.000 tolarjev.
Nekaj dni prej, 6. marca, neznancu kljub trudu, ni uspel poskus vloma v hišo last Jožeta K. na Koroški cesti v Velenju.
V	ponedeljek, 10. marca, je vlomilec obiskal stanovanjsko hišo Anice J. na cesti Pod parkom v Velenju. Odnesel je več kosov zlatega nakita ter moško in žensko ročno uro. Lastnico je oškodoval za približno 180.000 tolarjev.
Konec tedna je enako usmerjen nepridiprav obiskal nedograjeno stanovanjsko hišo last Marjana Z. v Lokovici. Odnesel je pet zasteklenih okenskih kril Jelovica in lastnika oškodoval za okoli 150.000 tolarjev.
Hudo poškodovan kolesar
V petek, 7. marca, se je v nesreči na lokalni cesti izven naselja Vrbje, hudo poškodoval kolesar 56-letni Viktor K. iz Migojnic. Do nesreče je prišlo, ko je 21-letni Sebastjan Š. iz
NAGRADNA IGRA
1
MiGom
el.d.	(£,etje
Prometno, gostinsko in turistično podjetje Aškerčeva 20,3000 Celje, tel. 063 485-011
KASiAS
organizirata žrebanje med bralci
Vsi, ki boste pravilno odgovorili na zastavljena vprašanja in kupon do vključno 15. marca poslali na naslov Naščas d.o.o., Foitova 10, Velenje s pripisom "za Planico", boste dobili možnost, da vas izžrebamo in brezplačno popeljemo na ogled
18. FINALA SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH POLETIH DNE 22. MARCA V PLANICO.
1.	IZLETNIK CELJE ima v svojem voznem parku:
a)	42 avtobusov
b)	262 avtobusov
c)	1100 avtobusov
2.	Prvi Slovenec, kije poletel dlje kot 200 metrov, je:
a)	Primož Ulaga
b)	Bogdan Norčič
c)	Primož Peterka
Ime in priimek:...............................................................
Naslov:..........................................................................
Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA
moka TIP 500 25/1 kg	59,90	juice Fructal 12/11	139,90
sladkor 50/1 kg	103,90	jeruzalemčan 12/11	419,90
olje GEA12/11	154,90	šampon Afrodita 11	209,90
testenine 1/2 kg	84,90	prašek Ariel 2,4 kg	689,90
orehova jedrca kg	699,90	prašek Persil 3,6 kg	864,90
Čokolino 200 g	184,90	pesni rezanci	29,90
kompot breskev	148,90	koruza	31,90
kava Zlata 100 g	99,90	briketi za pse 5 kg	769,90
Vegeta 1 kg	949,90	Chapi konzerva 810 g	199,90
Milka mlečna 100 g	99,00	vrtna mreža 25 m x 1 m	4.770,00
NA ZALOGI VSE VRSTE SEMEN, ZEMLJE ZA PRESAJANJE, KORITA ZA ROŽE, UMETNA GNOJILA IN SEMENSKA KORUZA.
Žalca vozil osebni avto iz smeri žalske smeri proti Grižam. V bližni mostu preko Savinje je v križišču lokalnih cest, prednostno cesto prečkal kolesar. Prišlo je do trčenja v katerem se je kolesar hudo poškodoval.
S kamnom in sekiro poškodoval avto
V četrtek, 6. marca, med 19.45 in 19.50 je Jožef D. iz Šempetra svoj bes sprostil na osebnem avtomobilu znamke Audi 80, ki je bil parkiran pred okrepčevalnico Rimljanka v Šempetru. Avto je obdelal s kamnom in sekiro. Lastnici Idi Š. je na vozilu povzročil za kar 300.000 tolarjev škode.
Po sadike cipres na tujo njivo
Lepo je, če ljudje skrbijo za lep videz bivalnega okolja in če tudi sami posadijo kam kakšno rastlinico. Ni pa lepo to, kar si je v torek, 4. marca, privoščil neznanec v Žalcu. Sadike cipres za živo mejo je preprosto ukradel z njive Alberta T. in jih odpeljal. Ocenil je, da jih bo 200 imel dovolj. Lastnika je oškodoval za okoli 100.000 tolarjev.
Z orožjem grozil sorodnikom
Policisti Policijske postaje Žalec so v torek, 4. marca, okoli 23. ure, posredovali pri prepiru v enem izmed stanovanj v Petrovčah. Med postopkom so ugotovili, daje 56-letni Albin P. sorodnikom grozil z orožjem. Zasegli so mu zračno puško, ki je bila predelana v malokalibrsko in dva naboja. Zaradi kršitve javnega reda in miru ter nedovoljene posesti orožja ga bodo policisti prijavili sodniku za prekrške, zaradi groženj z orožjem pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.
"on i nflroj
mmm
gorenje
3320 Velenje, Partizanska 12
ODKUPUJE
hlodovino jelše in bukve kvalitete F, L in I
-	odkup in prevzem na skladišču Šoštanj
-	večje količine prevzem pri dobavitelju
-	plačilo takoj po dostavi hlodovine po ceniku Gorenje Notranja oprema
Za dodatne informacije kličite na tel.: 881 061.
***
KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!
***
BODITE ZVESTI VEGRADOVIM TRGOVINAM - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI!
Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev.
Žrebanja bodo 30. maja, 30. septembra in 30.decembra!
▼	TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE V TERMAH ČATEŽ T TEDENSKO DRUŽINSKO LET0VAN3E NA KOPAH
▼	LETNA KARTA ZA TENIS
_. IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN
MJ
s K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci:
I g	T TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, \ g čistila, pijače, gospodinjski pripomočki
; g	▼ TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, \ % pijače, gospodinsjki pripomočki
5 §	▼ TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, 5 S elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela ; ^ tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, ; g ARMSTRONG,KNAUF, TEGULA...
: g	▼ TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in j s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/
\ S	T TRGOVINA NAŠ OOM, Prešernova 9,Velenje i s /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/
\ §	T TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont = H pijač, papirna galanterija, pisala/
Mura - Rudar 1:1 (0:1)
Domači reševali točko
Po razočaranju zaradi slabe igre v prvem spomladanskem krogu proti državnim prvakom iz Nove Gorice, katere posledica je bil nepričakovan poraz, so nogometaši Rudarja v Murski Soboti pokazali povsem drugačen obraz. Zaigrali so nadvse zavzeto, predvsem pa taktično zrelo in disciplinirano ter se domov vrnili s pomembno točko. Glede na dogajanje na igrišču je moral biti domači trener Pero Nadoveza bolj zadovoljen z eno točko, kot trener gostujoče enajsterice Borut Jarc, saj so bili rudarji bliže zmagi.
Očitno je zalegla ostra kritika trenerja Jarca zaradi njihove (ne)igre proti Novogoričanom in napoved, da bodo izgubljene točke vsi občutili v žepih in direktorja kluba Martina Štajn-erja, da se lahko kdo izmed igralcev preseli na tribuno med gledalce, če bo še naprej igral amatersko. Ob enako borbeni igri kot v nedeljo na Fazaneriji,
se Velenjčanom novega spodrsljaja v soboto na svojem igrišču na srečanju s Celjani ni treba bati, pa čeprav imajo igralci Publikuma v svojih žilah nekaj južnoameriške mentalitete.
Trener Borut Jarc v nedeljo ni mogel uvrstiti v ekipo Ivice Pešiča, ki bo moral počivati še dva kroga in Ismeta Ekmečiča, ki je prav v soboto odslužil kazen štirih tekem neigranja. V ekipo se je vrnil Boštjan Ratkovič, ki je v prvem krogu tudi počival, v enajsterici pa je bil znova Gjergi Dema, ki se je tik pred dvanajsto dogovoril z vodstvom kluba, da bo še naprej nosil zeleno-črni dres. V moštvu pa ni bilo Hira Sila, ki zaradi poškodbe kolenskih vezi na tekmi z Novogoričani najbrž še precej dolgo ne bo zaigral. Tudi sicer kaže, da sreča v pomladanskem delu še nekaj časa ne bo na strani Velenjčanov. V Murski Soboti namreč kapetan Mladen Dabanovič in Gjergi Dema nista dočakala konca
tekme na igrišču.
V kazenskem prostoru rudarjev je bil najnevarnejši Nebojša Vučičevič, ki je bil v lanski sezoni le korak do Rudarja. Zev 18. minuti seje sam znašel pred gostujočim vratarjem, ki mu je zaprl pot in preprečil zanesljiv zadetek, po Vučičevi podaji s strani pa domači napadalci žoge niso uspeli spraviti v prazno mrežo. Zaradi poškodbe je Mladen Dabanovič moral igrišče zapustiti že v 24. minuti, namesto njega je v vrata stopil mladi Bojan Jovanovič, ki je svojo nalogo opravil zelo dobro, čeprav ni imel (prevelikega dela, v 42. minuti je moral igrišče zaradi poškodbe zapustiti še Dema.
Najbolj pomembno je seveda bilo, da so Velenjčani vodili, zadetek pa je že v 9. minuti
dosegel Samo Vidovič po akciji Hribarja in Komarja; slednji je v nedeljo s tekanjem in borbenostjo potrdil, da ni igralec, ki le čaka , da mu soigralci vse pripravijo. Lep Vidovičev zadetek bi bij vreden treh točk, če ne bi bilo 55. minute, in sodnika Kandareta. Ljubljančan dotlej ni vplival na potek igre, čeprav je spregledal precej drobnih prekrškov domačih, velenjske pa vselej kaznoval s prostim strelom. Eno takšnih »srečanj« se je zgodilo med Pavlovičem in Crikvenčičem, ko sta oba iskala prostor v kazenskem prostoru, domači napadalec se je vrgel za žogo, ki je sicer v nobenem primeru ne bi ujel, sodnik Kandare pa je dočakal »svoj« trenutek in pokazal na beio točko. Moštvi sta se v tem prvenstvu tako že tretjič razšli z neodločenim izidom, gledalci v Murski Soboti pa so goste pri odhodu z igrišča pospremili s ploskanjem. Bodo Velenjčani v soboto k ploskanju prisilili tudi svoje navijače na srečanju s Celjani?
RUDAR: Dabanovič (Jovanovič), Mernik, Hudarin, Breznik, Hribar, Mehilli, Komar, J. Javornik, S. Vidovič, Ratkovič, Dema (Pavlovig.
Dravograd - ERA Šmartno 2:0 (0:0)
Za uvod (ne)pričakovan poraz
Pomladanski del prvenstva so v soboto pričeli tudi nogometaši v drugi državni ligi. Igralci ERE Šmartno so za uvod gostovali pri Dravogradu, kije na vrhu lestvice in si prvo mesto med drugoligaši želi tudi na koncu prvenstva.
Smarčani so doživeli poraz, ki se ga vodstvo kluba in igralci niso nadejali, saj so pričakovali in napovedovali vsaj točko. Oboji so na začetku zaigrali zelo previdno, gostje celo s šestimi igralci na sredini igrišča in le z enim v konici napada. Kljub takšni postavitvi so domačini šele po petnajstih minutah igre prevzeli pobudo. Kakšne izrazitejše prilike si vseeno niso priigrali, gostje pa so svoje pri-
ložnosti iskali v hitrih nasprotnih napadih in s streli od daleč. Napori obojih so bili zelo jalovi, igra brez pravih priložnosti pa nezanimiva. Igralcem ERE se je prilika ponudila v 40. minuti, strel novinca v moštvu Novaka pa je domači vratar odbil v kot.
Po odmoru so Dravograjčani močneje napadli, Smarčani pa so se umaknili v obrambo, kar je bila le voda na mlin gostiteljem. Ti so povsem zagospodarili na igrišču in v 69. minutj povedli, ko so gostujoči branilci brezglavo izbijali žogo iz kazenskega prostora. Po tem zadetku so Smarčani zaigrali bolj zavzeto, imeli so tudi rahlo pobudo s pri-ložnostima Polovšaka in Pevnika, domači
vratar pa presenečenja ni dovolil. Vse je že kazalo na minimalno zmago domačih, ko so ti prav v zadnji minuti po hitrem nasprotnem napadu dosegli še drugi zadetek in sanj gostov o točki je bilo konec.
V nedeljo bodo nogometaši ERE Šmartno gostili ptujsko Dravo, ki si z Dravograjčani deli vodilno mesto.
ERA ŠMARTNO: Kališek (Magrič), Polovšak, Irman, Kovačevič, Omeragič, Novak, Grobelšek, Spasojevič (Podgoršek), Pevnik, Marinček (Fajdiga), Oblak.
■ Janko Goričnik
Po državnem prvenstvu v krosu:
Njenjic in Obronekova na svetovno prvenstvo
V	soboto je bilo na stadionu ob jezeru državno prvenstvo v krosu, obenem pa je to bila tudi izbirna tekma za nastop na svetovnem prvenstvu v krosu, ki bo ta mesec v italijanskem Torinu. Čudovito vreme je pripomoglo k temu, daje to bil resnično lep in kvaliteten tekaški praznik, ki so se ga udeležili vsi najboljši slovenski srednjeprogaši z Mirkom Vindišem na čelu. Proga za mlajše kategorije je potekala v okolici stadiona, starejši pa so morali preteči različno število krogov okoli jezera.
Kot po navadi, so se domačini ponovno izkazali kot organizatorji, svoje pa so dodali domači teimovalci z izvrstnimi uvrstitvami. Nedvomno sta največji uspeh dosegla Njenjič in Obronekova, ki sta si prisiužila pot na svetovno prvenstvo v krosu. To sta si v veliki meri zaslužila, saj sta dobesedno deklasirala vsak svojo konkurenco. Pri mlajših mladincih, kategoriji, ki je ni na sporedu SP, je postal državni prvak Boštjan Buč, kije za 20 sekund premagal drugouvrščenega Rožiča iz Maribora. Mladi Buč tako postaja ob Njenjiču in Obronekovi še en odličen srednjeprogaš, ki jih v Sloveniji še kako pogrešamo.
V	članski konkurenci je z velikim naskokom slavila naša najboljša maratonka Helena Javornik iz Maribora, druga je
Kristino Obronek (v sredini) po velikem uspehu na mladinskem evropskem prvenstvu čaka še večja preizkušnja
na svetovnem, (foto leši)
bila Anica Živko iz Celja, tretja pa Jolanda Steblovnik, ki je zadnji kilometer pretekla z močnimi želodčnimi krči, kar je seveda vplivalo tudi na osvojeno mesto, četrta pa je bila Slavica Poznič. Pri članih je bila zelo močna konkurenca, saj so nastopili vsi najboljši slovenski srednjeprogaši: Salamon, Vindiš, Kejžar, Krempl in domačin Bahtiri, tak pa je bil tudi vrstni red na cilju. Takoj na začetku je omenjena peterica pobegnila in iz kilometra v kilometer večala razliko pred zasledovalci. No, zadnji krog je bil odločilen, saj je Salamon silovito potegnil, nekaj časa mu je Vindiš sledil, nato pa je tudi on začel zaostajati. Moči so
pošle tudi domačinu Bahtiriju, ki na koncu ni bil zadovoljen s svojo uvrstitvijo.
Vedeti pa moramo, da je bil Bahtiri več kot pol leta poškodovan ter zato izgubil skoraj celo sezono. Sicer pa je njegova disciplina 1500 m, na tej razdalji pa mu bodo verjetno vsi tekmeci gledali v hrbet. Pri pionirkah so se dobro odrezale tudi Velenjčanke, saj je bila Hozjanova četrta, Njenjičeva peta in Rakova šesta.
AK Velenje je še enkrat dokazal, da je neizčrpen izvir srednjeprogašev, Njenjiču in Obronekovi pa zaželimo veliko uspeha na bližnjem svetovnem prvenstvu.	BRV.
Juteks Žalec: K. Electa 27:28 (16:14)
Korak do velikega presene čenja
Rokometašice Juteksa so v nadaljevanju slovenske ženske rokometne lige doma tesno izgubile srečanje proti državnim prvakinjam Krim Electi z rezultatom 27:28. Srečanje je bilo vse do 19. minute izenačeno, nato pa so Žalčanke zlasti po zaslugi Zidarjeve, Pahorjeve in Dolaijeve zaigrale odlično, povedle 15:11 in vse je kazalo, da so strle odpor Krimovk.
V nadaljevanju so Krimovke, ki so bolj izkušene, zaigrale precej bolje in srečanje je bilo vse do zadnje minute napeto in razburljivo. Škoda je, da je v zadnjem napadu, ki so ga imele Žalčanke, sirena prej označila konec srečanja, saj bi lahko Žalčanke rezultat vsaj izenačile.
Za Juteks Žalec so bile uspešne: Zidar 11, Randl 3, V. Dolar 3, Koline 1, Kostiukova 1, Pahor 8. ■ -er
Pivovarna Laško - Gorenje 19:15 (12:8)
V pričakovanju Barcelone
V prvi moški rokometni ligi so v soboto in nedeljo odigrali 21. prvenstveni krog, v katerem so rokometaši Gorenja gostovali pri evropski in v domačem prvenstvu še vedno nepremagani (nepremagljivi?) Pivovarni Laško. Velenjčani so tekmo s Celjani odigrali v nedeljo zvečer v Laškem, veliki domači favoriti pa so se morali za zmago zelo potruditi. Celjani so sicer v 21. minuti že vodili z 10:4, nato zaigrali manj zbrano, pa vendar so s takšno igro polčas še dobili za štiri zadetke.
Zelo zanimiv je bil prvi del drugega polčasa, saj Celjani dobrih petnajst minut niso uspeli zatresti velenjske mreže, oziroma so bili v sedemnajstih minutah uspešni le enkrat. Igralci
Gorenja so takšno igro gostiteljev vnovčili in najprej izenačili na 13:13, nato pa celo dvakrat povedli z zadetkom razlike. Veliko celjsko moštvo se je tako moralo za zmago potruditi v zadnjih minutah, ko so igralcem Gorenja tudi že precej pošle moči.
Po tem krogu je Gorenje s tekmo manj na sedmem mestu, v soboto pa bodo Gorenjčani gostili Akripol, ki je na lestvici le mesto pred njimi.
PIVOVARNA LAŠKO: Lapajne, Safarič 2, Papež, Vugrinec, Serbec 7, Načinovič 2, Pajovič 4, Stefanovič 2, Pungartnik, Perič, Tomšič 1, Cvijič 1.
GORENJE: Anžič, Radšel, Krejan 2, Bedekovič 3, Ojsteršek, Plaskan, Khimtchenko, Tome 1, Stropnik, Cvetko 5, Ilič 2. ■
Škofljica - Gorenje B 24:16 (11:9)
Poraz za dno lestvice
Igralci Gorenja B so gostovali pri vodilni Škofljici in visoko izgubili, čeprav po prvem polčasu ni kazalo na takšno razliko. S tem porazom je Gorenje B po 17. krogu z 10 točkami skupaj s Pomurko na zadnjem mestu.	■
Be/fa Viola Branik ■ Vegrad 22:13 (8:6)
Živci, izključitve in visok poraz
Za visok poraz igralk Vegrada v Mariboru sta najbrž le dva razloga. Prvi je v morda v malo »obrabljenem« izreku, da vijolice cvetijo pomladi, ki pa ima v tem primeru čisto otipljiv pomen. Branikovke so namreč prav v soboto dopoldne s podpisom pogodbe s podjetjem Bella viola dobile novo ime in dobrotnika vsekakor niso smele razočarati. Drugi razlog pa je vedenje igralk Vegrada.
Igralke obeh ekip so srečanje vsaka iz svojega razloga pričele zelo raztreseno. Mariborčanke so seveda želele zmago za vsako ceno, živci pa so popustili gost-
jam. Sodnika sta tako zapored izključila Kranjčevo in Hudejevo, za nameček pa še vratarko Lakičevo. Tako oslabljene gostje se seveda niso mogle resneje upirati gostiteljicam, ki so si dve pomembni točki priborile veliko lažje, kot so najbrž tudi same pričakovale.
Igralke Vegrada so trenutno na petem mestu, v sobotnem krogu pa bodo gosteilče sedmo Kočevje.
VEGRAD: Lakič, Notesberg, Madjarič, Raukovič 2, Hudej 5, Rodič 1, Kralj 1, Kranjc 1, Stevanovič, Ibralič, Grudnik, Vujovič 3.	■
Elektra - Borovnica 93:68 (41:39)
Vendarle visoka
zmaga
Košarkarji šoštanjske Elektre so v prvenstveni tekmi za uvrstitev od 11. do 20. mesta v B slovenski ligi v domači dvorani končno visoko zmagali. Ekipo Borovnice so s 25 točkami razlike »utrdili« na zadnjem mestu, svoj položaj v spodnjem delu lestvice pa so popravili za stopničko. Še za kakšno mesto bi se lahko povzpeli z morebitno zmago v zaostali tekmi, ki so jo na Vrhniki z neposrednim tekmecem za obstanek odigrali že sinoči (sreda), v rednem sobotnem krogu pa bodo gostovali v Portorožu.
V prvem polčasu tekme z Borovničani so Šoštanjčani igrali dovolj borbeno, a so pri tem napravili preveč napak, zato tudi tesen izid ob odmoru (41:39). Gostitelji so se razigrali v drugem polčasu in si z odlično igro v zadnjih osmih minutah priigrali visoko zmago. Za nadaljevanje prvenstva veliko obeta tudi odlično vzdušje med igralci Elektre na igrišču in na klopi, ki so vsi skupaj pripomogli k dobremu izidu, kije proti koncu srečanja trenerju Pipanu omogočil, daje dal priložnost tudi mlajšim igralcem.
ELEKTRA: Štahl 24, Kovačevič 19, Maličevič 11, Nikolič 12, Goltnik 10, Ferlin 5, Divjak 6 in Pečovnik 4.	■
Zgornja Savinjska - Tabor 0:3
Poraz z zadnjimi
Prvenstvo nadaljujejo tudi odbojkarice v 1. B ligi. Igralke Zgornje Savinjske so so v šoštanjski športni dvorani gostile zadnjeuvrščeno ekipo Taborja in gladko izgubile z 0: 3 (-13, -12, 9). Izid niti ni presenetljiv, saj se Zgornjesavinjčanke spopadajo z velikimi finančnimi težavami in v zvezi s tem s pomanjkanjem treninga.
ZGORNJA SAVINJSKA: Šikman, Turnšek, Rušnov, Živkovič, Terbuc in Hojak.	■ A.M.
13. marca 1997
Golte nad Mozirjem
Gorski reševalci za 6. Stanetov memorial
Celjska postaja Gorske reševalne službe je v soboto na Golteh izvedla mednarodno tekmo gorskih reševalcev v turno - smučarskem pohodu za 6. Stanetov memorial. Udeležba letos ni izpolnila pričakovanj organizatorjev, k čemur je najbrž pripomoglo pomanjkanje snega, ki je v dobršni meri skro-jilo potek tekmovanja. Reševalci so se namreč morali odreči
Rezultati - do 35 let: 1. Jezersko I (Drejc in Tone Karničar) 2. Češka I (Kocijan, Hramuliš), 3. Jezersko II (Zadnikar, Smrtnik^; nad 35 let: 1. Jezersko III (Senk, Luka Karničar), 2. Celje IV (Ivo Avberšek, Ivč Kotnik), 3. Škofja Loka (Stanovnik, Peternel); nad 50 let: 1. Češka II (Kozak, Mišun), 2. Kamnik I (Setina, Humar), 3. Celje II (Jošt, Pusovnik).	■
pohodu na smučeh do Smrekovca in nazaj ter nuden-ju prve pomoči in vožnje z aki-jem, vseeno pa so se dobro namučili na progi za smučarski tek ter na Golteh preživeli lepo in prijetno soboto.
V smučarskem teku seje tako pomerilo 18 dvočlanskih ekip iz Slovenije in Češke, najbolj pa so se izkazali reševalci z Jezerskega, tudi po zaslugi znanih bratov Karničar.
Hans in Ivč sta priznala premoč samo odličnim reševalcem z Jezerskega (foto zgoraj)
Tekmovanje je bilo zaradi premalo snega res okrnjeno, je bila pa borbenost na smučarskem teku toliko večja
Squash
Bili
Petra prvič med profesionalkami
Petra Viharje včeraj (sreda) v avstrijskem Linzu pričela svoj prvi nastop na močnem profesionalnem turnirju VISPA. Ker še ni nima točk za svetovno jakostno lestvico med članicami, je seveda pričela v kvalifikacijah, iz katerih se v glavni turnir uvrstijo le štiri najboljše.
V Linzu nastopajo igralke iz vsega sveta, prva nosilka v kvalifikacijah pa je na 60. mestu svetovne lestvice, prva nosilka sploh pa je na tej lestvici 26. Precej močnejši bo turnir članov, kjer bo nastopil tudi svetovni prvak in tudi prvi na lestvici.	■
Alpsko smučanje
se ne predajo
Na Soriški planini so se v ponedeljek na državni tekmi za pokal Radenske v veleslalomu pomerili najboljši slovenski mlajši dečki in deklice. Novo odmevno uvrstitev je pri mlajših deklicah s 6. mestom dosegla Ana Drev, Jernej Voršič pa se je moral pri dečkih zadovoljiti s 40. mestom.
Že v nedeljo je bila prav tako
na Soriški planini tekma v veleslalomu za državno prvenstvo za cicibane in cicibanke. Pri ci-cibankah je bila odlično na progi Tina Zager, ki pa je v zadnjih vratih padla in pridrsela v cilj na še vedno zelo dobro 11. mesto. Spela Osterc je bila 28., Ines Vrabič 34., Matic Meža pa je pri ciocibanih žal ostal brez uvrstitve.
Namizni tenis
Zdaj za prvo ligo
V desetem krogu 2. državne lige so igralci Ere z najvišjim možnim rezultatom 7:0 premagali ekipo ljubljanske Ilirije, v popoldanski tekmi pa še lanskega prvoligaša Kajuh Slovan z rezultatom 5:2 in s tem osvojili dokončno 2. mesto, kar pomeni, da bo Era v kvalifikacijah za uvrstitev v 1. državno ligo konec meseca poskušala premagati v dveh srečanjih deveto uvrščeno prvoligaško ekipo.
Ob dejstvu, da je Era celo sezono odigrala v postavi z Juretom Slatinškom, bratoma Tadejem in Damijanom Voduškom ter Bogdanom Simončičem - torej brez svojega najboljšega igralca Uroša Slatinška, ki je nabiral prvoligaške izkušnje v Radljah, pomeni osvojeno 2. mesto zares velik športni dosežek. Novi prvoligaš pa je Ptujska Petovia, ki je v sezoni izgubila le eno srečanje pred Ero z dvema porazoma ter Scripto iz Kopra, ki zaostaja za Ero že štiri točke. J. Slatinšek in T. Vodušek sta tudi najuspešnejši par ligaškega tekmovanja z enim samim porazom.
Velenjski namiznoteniški delavci so v nedeljo organizirali 2. regijski pozivni turnir za pionirje. Tekmovalci so bili razvrščeni v štiri skupine. Od domačinov se je z uvrstitvijo na tretje mesto v tretji skupini izkazal Matevž Žgank.	A. V.
Šahovske novice
V	Mariboru je potekalo od 24. februarja do 2. marca 4. državno prvenstvo za mlade. V vsaki starostni skupini je nastopilo deset igralcev, ki so odigrali 9 partij po bergerjevem sistemu vsak z vsakim. Lep uspeh sta dosegla Sašo Brusnjak (4.5 točke), kije v skupini do 14 let osvojil šesto mesto, in Peter Lendero (3 točke), kije v mlajši skupini do 10 let osvojil 7. mesto.
V	soboto je bilo v Grižah pri Žalcu regijsko ekipno prvenstvo za leto 1997. Zmagala je ekipa Lipa Šentjur (8 točk), drugo
Rekreativna odbojka
•••••••
Kegljanje
Tokrat praznih rok
Šoštanjčani so v 16. kolu druge državne lige na Ravnah doživeli visok poraz. Z rezultatom 7:1 in 5312:5172 so jih v koroško-šaleškem derbiju premagali igralci Fužinarja. Vseeno smo lahko bili z igro Soštanjčanov zadovoljni, vendar proti razpoloženim domačinom - ti so letos dosegli svoj najboljši rezultat, niso imeli možnosti za boljši rezultat.
Ekipa Šoštanja je nastopila v postavi: Fidej S. 857 (0), Križovnik 877 (0), Fidej L. 842 (0), Kramer 847 (1), Glavič 855 (0) in Hasičič 894 (0).
V 17. kolu Šoštanjčani
zopet gostujejo. Na kegljišču v Slovenj Gradcu jih pričakuje ekipa Dravograda, ki je trenutno na drugem mestu.
Veliko smole pa so imela dekleta, ki so v Mariboru tesno izgubila z GIM Miklavžem. Domačinke so slavile s 5:3 in 2298:2284. Šoštanjčanke je do zmagoslavja ločilo le 14 kegljev.
V Mariboru so kegljale: Premelč 395 (0), Hojan 355 (0), Mihaljev 389 (1), Lozič 367 (0), Podbrežnik 396 (1) in Drev 381
(O-
Tako kot fantje tudi dekleta v 17. kolu gostujejo na Prevaljah, kjer jih pričakujejo igralke Korotana. H L. F
mesto so z istim številom točk osvojili šahisti iz Griž, tretje mesto pa sta si delili ekipi iz Velenja in Žalca, ki sta zbrali 6 točk.
Prejšnji četrtek se je na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠD za leto 1997 zbralo 20 tekmovalcev. Odigrali so 13 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x5 minut. Vrstni red: 1. Andrej Novak (10.5 točke), 2. Milan Goršek (9.5), 3. Tomo Novak (9.5), 4. Milan Matko (8.5), itd.
■ Andrej Novak
Streljanje
Pištoljarji v vodstvu
Karate ••••••
Velenjčani znova med najboljšimi
Na 6. mednarodnem odprtem prvenstvu Štajerske v športnih borbah in katah v Mariboru so se v konkurenci preko 300 karateistov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije spet odlično odrezali predstavniki velenjskih klubov.
Pri mlajših dečkih (letnik 85 in mlajši) je bil Tabakovič (KK Tiger) drugi v katah posamezno, v enaki kategoriji je Redžičeva (KK Tiger) prav tako osvojila drugo mesto, pri starejših dečkih (82, 83,84) je bil letos še tretjič zapored najboljši slovenski reprezentant Marko Očko (KK Velenje) pred Banovičem (KK Tiger), ki je bil peti v borbah, v isti kategoriji pri deklicah pa je v športnih borbah slavila Rahmanovičeva (KK Tiger).
Karateisti KK Erico so bili uspešni v članskih kategorijah, saj je bil Pejkunovič drugi v kategoriji do 80 kg, Kadrič pa tretji nad 80 kg.H
V 9. krogu I. državne strelske lige pištoljarjev je ekipa velenjskega Mroža v soboto, 8. marca, gostila strelce iz Konjic in jih premagala s 1678:1637. Za ekipo Velenja so nas-treljali: Veternik 572, Klančnik 554, Šterman 551, v ekipi Slovenskih Konjic pa je bil najboljši Albin Voler s 547 krogi. Ekipa Mroža je z vsemi osvojenimi točkami na 1. mestu.
Mladinke Velenja pa so v II. državni strelski ligi na gostovanju v Ljubljani izgubile
srečanje z drugo ekipo Olimpije s 1680:1076 krogi. Zaradi bolezni ni nastopila Matijevičeva, Durakovičeva je nastreljala 539, Suljičeva 537, v ekipi Olimpije pa je bila najboljša Marinčkova s 565 krogi.
Strelska družina Celje je v nedeljo, 9. marca, izvedla regijsko strelsko prvenstvo za Zlato puščico pištoljarjev. Regijski prvak Zlate puščice je Velenjčan Simon Veternik, ki je nastreljal 572 krogov, 2. Trstenjak 567,3. Frece 565, oba iz Celja, 4. Tkalec 564, Rečica, 5. Klančnik 554, 6.Šterman 551, oba iz Velenja.
UF.Ž.
Šoštanjčankam prvenstvo Velenja
V Rdeči dvorani je bilo 4. odprto prvenstvo Velenja v odbojki za rekreativke. Enajst ekip je v predtekmovanju prikazalo zanimive in borbene igre, štiri najboljše pa so se za prvo mesto pomerile v sklepnem delu.
Med njimi so bile najboljše igralke ekipe Odpisane iz Šoštanja, druga je bila ekipa Dobra volja s Prevalij, tretja Osare iz Kopra, četrto mesto pa so osvojile igrake ŠD Gaberje.	■

Z RUDARJEVO VSTOPNICO DO POPUSTOV
Stalne vstopnice za ogled tekem NK Rudar za pomladni del prvenstva so še v prodaji. Dobite jih na stadionu, v tajništvu kluba, po znižani ceni..
Novost: lastnik stalne vstopnice ima popust v kemični čistilnici Polak (10%), v urarstvu in zlatarstvu Tamše (5%), v Beli dvorani (za tenis in fitness 10%), v Turistični agenciji Palma (3 do 5%), v fotokopirnici RLV (5%), v salonu Lidija (10% za striženje in pedikuro), pri športno-terapevtskih izdelkih Mueller (30%), pri športni opremi (5-30%). Navedenim podjetjem se bodo pridružila še druga. Postanite član NK Rudar! Informacije dobite na telefonskih številkah 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro.
programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF
svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821
BREZPLAČEN TELEFON 080-1534
DELA ZA Sn»i»i.i»«i., ŠTUDENTE OB DELU IN DIJAKE
Mlajši cicibani za pokal Name
Mladost na Golteh
Veleblagovnica Nama Velenje, Smučarski klub Velenje in RTC Golte so v soboto izvedli 3. veleslalom mlajših cicibanov in cicibank za pokal Name. V lepem sončnem vremenu je na smučišču Lahovnica ubiralo pot med veleslalomskimi vratci preko 150 cicibanov in cicibank iz vse Slovenije, kategorizirani tekmovalci seveda niso smeli nastopiti. Najboljši so prejeli pokale, medalje in diplome, vsi pa praktična darila pokrovitelja, to je Name.
Resnično so občudovanja vredni skrb in zavzetost staršev na-mlajših smučarskih upov ter zagrizenost in tekmovalna vnema naslednikov slo-venskih smučarskih junakov, vse priznanje pa si zaslužijo organizatorji in posebej seveda Nama.
Poglejmo še najboljše v množici dobrih. Mlajše cicibanke, letnik 90 in mlajše: 1. lika Štuhec (Branik), 2. Maruša Skornišek, 5. Vanja Glinšek, 7. Kaja Glinšek, 8. Nastja Lesnik (vse Velenje); mlajši cicibani: 1. Tomaž Sovič, 4. Vid Osterc, 9. Zan Silovšek, 16. Anže Polovšak, 17. Anže Prušek (vsi Velenje); cicibanke (89): 1. Petra Presterel (Blejska Dobrava); cicibani (89): 1. Jan Pintar (Unior Celje), 6. Mitja Selišnik (Luče), 15. Miha Pešak, 18. Vasja Mihajlovič, 22. Matic Plazar (vsi Velenje); cicibanke (88): 1. Maruša Ferk (Blejska Dobrava), 4. Sara Stefanovič (Mozirje), 14. Lea Hudovernik, 16. Mija Dobovičnik (obe Velenje); cicibani (88): 1. Jan Lenart (Trbovlje), 7. Rok Kumer (Luče), 10. Andraž Voršič, 14. Nejc Lenart, 20 Jaka Žohar (vsi Velenje).
UjP
mali OGLASI
V NAJEM ODDAMO TR0S0BN0 OPREMUENO STANOVANJE s
telefonom v centru Velenja. Telefon 856-094. KINTA KUNTE podkleten, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 851-726. DOMAČE VINO PRODAM. Telefon 422-923.
NIHAJNO ŽAGO HEGNER, avto prikolico s cerado prodam, podarim pa dve muci. Telefon 861-897.
V NAJEM ODDAM tri sobe s posebnim vhodom. Prednost imajo samci ali poročeni brez olrok. Telefon 063-855-257.
REV CENTER, Ljubija 11,
redno zaposli trgovca. Pogoj je dokončana trgovska šola tehnične stroke ali poslovods-ka. Telefon 063-832-848 ali mobitel 0609-647-661.
prodam za 300 DEM. Telefon 857-629. STANOVANJE 50 m2 prodam. Telefon 853-823 ali 861-027. OPEL CORS01,41, Swing, letnik 93, ugodno prodam. Telefon 892-261. MALO RABLJEN DVOBRAZDNI PLUG BATUJE,ugodno prodam. Telefon 882-855.
PRODAJALKA z 20 let delovne dobe išče zaradi selitve zaposlitev v okolici Mozrja. Telefon 855-593.
CERTIFIKETE ŠE VPISUJEMO. Tudi ostanke. Pridemo na dom. Telefon 062-631-164, po 16, uri.
V	TOPOLSICI-LOM 1 km od zdravilišča Topolšica prodamo starejšo, večstanovanjsko hišo, primemo tudi za poslovne namene (trgovina, gostinstvo), delno centralno ogrevano, telefon, asfalt do hiše, 600 m2 zemljišča. Cena po dogovoru. Telefon 063-892-170. KINTA KUNTE PRODAM. Telefon 853-712 dopoldan, ga. Zlata. RABLJENO STREŠNO OPEKO, Kaniža Mediteran in žlebove, prodam. Telefon 854-135.
NAJAMEM PRAZNO GARSONJERO v
Velenju. Telefon 852-731. MATURANTSKO IN BIRMSKO OBLEKO, žensko prodam. Telefon 857-941, po 19. uri.
V	VELENJU ODDAM NOVO DVOSOBNO STANOVANJE s telefonom. Telefon 0609-625-512.
TELETA STAREGA 10 DNI prodam. Telefon 895-227.
NOV BTV ELEKTRONIKA, prodam. Telefon 063-856-212. VRHUNSKO GORSKO KOLO SCOTT TEAM, Racing Limited, staro 9 mesecev, odlično ohranjeno prodam za 2400 DEM. Telefon 063-843-092, Luka.
PRODAM KAVČ. Telefon 882-209. SPREJMEM V VARSTVO OTROKE,
dopoldan in popoldan. Naslov v uredništvu.
TELICO SIMENTALKO 7 mesecev brejo, prodam. Jakob Naveršnik, Lajše 185, Šoštanj.
JAGNETA ZA ZAKOL PRODAM.
Telefon 857-745.
V OKOLICI VELENJA KUPIM večjo zazidljivo parcelo ali parcelo s starejšo hišo. Ponudbe po 19. uri na telefon 063-863-338.
ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon (063)-471-943 Andrej.
ALFO 331,51, letnik 87, s komplet opremo prodam. Telefon 858-134. V ŠKALAH PRODAM medetažno hišo. Infpnmacije po telefonu 857-872. NAPRODAJ JE 86 cm dolgo kromira-no kuhinjsko korito. Telefon 850-843. BCS KOSILNIC0 127 4 brzine, kupim dobro ohranjeno. Telefon 893-590. IŠČEMO VRTNARJA. Telefon 857-028. STANOVANJSKO HIŠO ODDAM V NAJEM V PAŠKI VASI. Telefon 843-240, zvečer
TELICO BREJO, dve mlajši telici, več prašičev za zakol, težke okrog 60 kg, prodam. Telefon 063-885-164. KLAVIRSKO HARMONIKO MELODIJA 80 BASNO, prodam. Telefon 855-428. BIKCA SIMENTALCA, težkega 125 kg in teličko simentalko, težko 230 kg, prodam. Telefon 858-423.
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, agencija za promet nepremičnin, tel/fax: 063-856-899. Posredujemo, svetujemo, izvajamo, pri prometu z nepremičninami. Z NOVIM DOMOM V NOVI DOM.
Telefon 854-993. SOLIDNEMU PARU brez olrok, oddamo opremljeno sobo, z možnostjo komfortnega bivanja (telefon, kuhanje, pranje). Naslov ali telefonsko številko sporočite na upravo lista po telefonu 855-450.
OB CESTI NA ŠOŠTANJ oddam v najem lep prostor s parkirnim prostorom za kakršnokoli dejavnost mirnega značaja. Telefon 854-993. ODLIČEN JABOLČNIK ter jabolčno vino in gnoj prodam. Telefon 863-234. KUPIM HIŠO V VELENJU ali bližnji okolici. Cena 140.000 DEM. Telefon 062-27-785.
DVA RESNA FANTA IŠČEMO za
zanimivo delo in dobro plačilo. Telefon 854-993.
OPEL KADET FRISC01,61, letnik 91 ,črne barve, tonirana stekla, ABS, katalizator, športni sedeži, prodam za 10.000 dem. Telefon 861-729. FIAT 750, registriran do junija 97, prodam za 40.000,00 sit Telefon 881-177.
POMLADANSKI ŽENSKI KOSTIM, 1 x
rabljen, št. 38, prodam. Telefon 885-469.
IŠČEM DEKLE ZA DELO V BISTROJU.
Telefon GSM 041-662-612. OTROŠKO POSTELJICO, povijalno mizo, zibelko, kombiniran voziček, kupim. Telefon 863-149.
NUDIM PREVOZE V MADŽARSKO, Avstrijo in Italijo. Telefon 853-708.
VPEUAN GOSTINSKI LOKAL v
obratovanju prodam ali zamenjam za stanovanje z doplačilom. Telefon 863-762.
KRAVO staro 9 let, v celoti ali po kosih prodamo. Telefon 888-578. OPREMLJEN GOSTINSKI LOKAL cca
40 m2, bistro v centru Žalca, prodam. Telefon 063-714-696 ali 36-013. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovno in srednje šole. (Lahko tudi dopoldne). Telefon 856-801.
PRAŠIČA 100 kg težkega prodam. Telefon 882-402.
BREZŽIČNI TELEFON, domet 5 km,
BIKCA SIVORJAVE PASME za
nadaljno rejo prodam. 110 kg, cena 450 sit Telefon 892-374. LANCIAY10GTIE letnik 90, reg. 8/97 prodam. Telefon 895-128. PLUG ZA TOMO VINKOVIČ PRODAM. Telefon 852-343. V NAJEM ODDAM POSLOVNI * PROSTOR 40 m2 v bližini Velenja. Telefon 893-871.
HLEVSKI GNOJ PRODAM. Telefon 854-872.
DVA BELA BIDEJA, lovski lestenec, mašino za 101, prodam. Telefon 892-295, popoldan.
ATX 50 C letnik 89, rdeče barve, prodam. Telefon 882-710. LESENI MONTAŽNI LETNI VRT 10 x
10 m, komplet z mizami in klopmi ter pokritim ostrešjem, ugodno prodam.
NUDIMO HONORARNO DELO-POPOLDAN. Delo je terensko. Zaželene ženske predstavnice. Telefon 066-272-111.
POOBLAŠČENI SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Marjan Karlovčec, Topolšica 115, Tel.: 063/ 892-023 Mob.: 041/ 663-601
KMETJE - VRTICKARJI:
Strokovno vam popravimo vso
pokvarjeno mehanizacijo na vašem domu ali v delavnici.
ČETRTEK, 13. marca: :6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 14. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 15. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 16. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 17. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto hercov-oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 18. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu 855 963 in 851 044; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodiji v sodelovanju z revijo Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 19. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
MESTNA OBČINA VELENJE Urad za gospodarske javne službe STANOVANJSKA KOMISIJA
PRIORITETNA LISTA JAVNEGA RAZPISA OBČANOV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM, ki so izpolnjevali pogoje po pravilniku o oddajanju stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 26 - 12. 5.1995)
Zaporedna številka PRIIMEK IN IME
1.	HODŽIČ Husein
2.	ZVER Silvester
3.	SUVAJAC Jelenka
4.	GRUDNIK-PODGORSKI Rositka
5.	CESTNIK Marija
6.	ŠPEGEL Zdravko
7.	KEŠMER Sabina
8.	DVORŠAK Branko
9.	MAUER Jožica
10.	POPRIJAN Mojca
11.	BEGANOVIČ Mersija
12.	ANDREJC Branko
13.	GORTAN Alenka
14.	JUG Bojana
15.	TRAILOVIČ Danica
16.	ŠTIMULAK Lučko
17.	ŠOPAR Milena
18.	RAMŠAK Branko
19.	KONCILJA Alenka
20.	SARADEN Fadil
21.	RAZGORŠEK Boris
22.	PETEK Tatjana
23.	KAŠAJ Ivan
24.	STOJNIC Ružica
25.	DOBNIK Nadja
26.	KOČNIK Drago
27.	RIČKO Ksenija
28.	BREŽNIK Valerija
29.	DUMBUYA Aleksander
30.	MARIC Anto
SEDANJE BIVALIŠČE Točke
Velenje, Šlandrova cesta 30	390
Velenje, Goriška cesta 43	340
Velenje, Kidričeva cesta 55	310
Velenje, Efenkova cesta 3	310
Velenje, Kavče 64	300
Velenje, Jenkova cesta 15	300
Velenje, Tomšičeva cesta 43	300
Velenje, Splitska ulica 35	295
Velenje, Čufarjeva cesta 1	290
Velenje, Gregorčičeva 20	290
Velenje, Ul. Pohorskega bataljona 9	290
Velenje, Paka pri Velenju 38 a	290
Velenje, Šaleška cesta 2d	290
Velenje, Kardeljev trg 1	290
Velenje, Šercerjeva cesta 5	285
Velenje, Jenkova cesta 17	285
Velenje, Jenkova cesta 6	280
Velenje, Amače 20 a	280
Velenje, Šercerjeva cesta 18	280
Velenje, Pokopališka cesta 7	270
Velenje, Šalek 63	270
Velenje, Jurčičeva cesta 3	265
Velenje, Graškogorska cesta 43	260
Velenje, Kersnikova cesta 15	260
Velenje, Pokopališka cesta 7	260
Velenje, Prešernova cesta 2	255
Velenje, Kersnikova cesta 1	255
Velenje, Goriška cesta 65	250
Velenje, Cesta na Vrtače 6	250
Velenje, Vojkova cesta 12 a	250
31. HRIBERŠEK Danijel	Velenje, Tomšičeva cesta 16	245	76. BIŠKOP Branko	Velenje, Šalek 90	200
32. JELEN Darja	Velenje, Kidričeva cesta 51	240	77. PROŠIČ Dušan	Velenje, Šaleška cesta 19	200
33. SKORNIŠEK Erika	Velenje, Splitska ulica 32	240	78. VIDOVIČ Stanislava	Velenje, Goriška cesta 61	200
34. BAJSIČ Robert	Velenje, Laze 16 f	240	79. OMEROVIČ Fatima	Velenje, Rudarska cesta 2b	180
35. LIPOVŠEK Samo	Velenje, Goriška cesta 42	240	80. MIŠJA Aleksander Saša	Velenje, Stantetova ulica 16	180
36. ČOKARA Mladen	Velenje, Kidričeva cesta 5	240	81. REDNAK Adrijana	Velenje, Paški Kozjak 60 a	180
37. TEPEŠ Štefan	Velenje, Madarjeva ulica 6	240	82. BURGER Tatjana	Velenje, Šercerjeva cesta 18	175
38. ZIRDUM Vinko	Velenje, Kardeljev trg 3	240	83. MUJKIČ Nizama	Velenje, Ul. Janka Vrabiča 30	170
39. KMETIČ Karmen	Velenje, Koroška cesta 8a	240	84. DRAŠKIČ Cvijeta	Velenje, Vojkova cesta 12 a	170
40. MURŠEC Tomislav	Velenje, Kardeljev trg 3	240	85. GOVEDIČ Lidija	Velenje, Šaleška cesta 2c	170
41. KOVAČIČ Anica	Velenje, Šalek 93	240	86. VLAČIČ Sojka	Velenje, Vojkova cesta 12 a	160
42. GORIŠEK Anica	Velenje, Podgorje 20	240	87. DOLER Robert	Velenje, Šercerjeva cesta 18	140
43. ZARIFOVIČ Samir	Velenje, Stantetova ulica 10	240	88. AVBERŠEK Srečko	Velenje, Kajuhova cesta 8	140
44. TOPIČ Novak	Velenje, Kersnikova cesta 1	240	89. ZARIFOVIČ Sajonara	Velenje, Stantetova ulica 10	140
45. KEŠPRET Andreja	Velenje, Koželjskega ulica 2	240	90. GUMZEJ Živko	Velenje, Jenkova cesta 23	140
46. NAPOTNIK Franc	Velenje, Kavče 20	240			
47. GROBELNIK-DOLENEC Draženka	Velenje, Stantetova ulica 4	240	PRIORITETNA LISTA JAVNEGA RAZPISA		
48.	UPNIK Lidija 49.	KOŠEC Viki	Velenje, Aškerčeva cesta 3 Velenje, Šalek 65	240 240	ZAMENJAVA NEPROFITNIH STANOVANJ		
50. KULIČ Radmila	Velenje, Vojkova cesta 12 a	240			
51. KOSI Aleksandra	Velenje, Kardeljev trg 10	230	1. AJTNIK Biljana	Velenje, Jenkova cesta 37	220
52. ČIRIČ Nada	Velenje, Goriška cesta 41	230	2. BOŽIČ Irena	Velenje, Šalek 104	130
53. BOROVNIK Peter	Velenje, Koželjskega ulica 4	230	3. ANDRIČ Melita	Velenje, Tomšičeva cesta 47	120
54. BELEC Simona	Velenje, Šercerjeva cesta 17	230	4. ŽOHAR Boštjan	Velenje, Šalek 104	105
55. IBRIŠEVIČ Zoran	Velenje, Jenkova cesta 17	230	5. VAJTHAUZER Nataša	Velenje, Kersnikova cesta 15	100
56. ZAČNIK Majda	Velenje, Partizanska cesta 68	230	6. KRAMAR Janez	Velenje, Stari trg 26	100
57. VANOVŠEK Justin	Velenje, Bračičeva cesta 4	220	7. ŽOHAR Robert	Velenje, Stari trg 15	100
58. SVEČKO Zlatko	Velenje, Šaleška cesta 2c	220	8. LUBEJ Barbara	Velenje, Stari trg 26	100
59. FUJS Marijan	Velenje, Koželjskega ulica 5	220	9. ZAGER Borut	Velenje, Tomšičeva cesta 13	100
60. SVEČKO Boštjan	Velenje, Šaleška cesta 2c	220	10. SKARLOVNIK Olga	Velenje, Šalek 98	100
61. BABIC Vojka	Velenje, Vojkova cesta 12a	220	11. ŠLUTEJ Irma	Velenje, Prešernova cesta 22c	100
62. AMON Hermina	Velenje, Šercerjeva cesta 10	220	12. CENTRIH Peter	Velenje, Goriška cesta 38	100
63. KODRUN Edvard	Velenje, Efenkova cesta 61	220	13. GRUDNIK Lea	Velenje, Šalek 106	90
64. ZAGER Marta	Velenje, Bračičeva cesta 2	220	14. FATKIČ Samira	Velenje, Prešernova cesta 14	90
65. KOVAČIČ Smiljana	Velenje, Cesta na Vrtače 6	220	15. OTOREPEC Boštjan	Velenje, Šalek 104	90
66. ZAVRŠNIK Simon	Velenje, Koželjskega ulica 3	210	16. LIPIČNIK Vesna	Velenje, Šalek 108	85
67. BLAŽIČ Margareta	Velenje, Bračičeva cesta .3	210	17. JOSIČ Petar	Velenje, Šalek 106	80
68. LIPOVŠEK Zvonka	Velenje, Šalek 71	210	18. PETERMANEC Metka	Velenje, Koroška 14	80
69. DOLINŠEK Igor	Velenje, Kersnikova cesta 1	210	19. MARTINC Lijana	Velenje, Šalek 98	80
70. STRGAR Emil	Velenje, Kavče 8b	210	20. RISTIČ Nada	Velenje, Šalek 106	80
71. BAN Marjeta	Velenje, Stantetova ulica 26	210	21. KUČERA Hugomir	Velenje, Goriška cesta 38	70
72. RENDARIČ Gordana	Velenje, Šercerjeva cesta 13	210	22. DAMJANOVIČ Jelena	Velenje, Goriška cesta 38	70
73. LAHOVNIK Klavdija	Velenje, Jenkova cesta 11	210	23. REDNJAK Bojan	Velenje, Šaleška cesta 18d	60
74. BAKAČ Marinka	Velenje, Šercerjeva cesta 8	210	24. BEDNJANIČ Terezija	Velenje, Šaleška cesta 2b	50
75. RAMŠAK Edita	Velenje, Šercerjeva cesta 15	200			
13. marca 1997
OBVEŠČEVALEC
NAŠ ilAS 19
DEŽURSTVA
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 14. 3. ob 20. uri TISTEGA ČAROBNEGA DNE -romantična komedija Režija: Michael Hoffman Vloge: Michelle Pfeiffer, George Clooney,... Dolžina: 109 minut Ona je ambiciozna arhitekta in mati samohranilka. On je prezaposlen kolumnist, ki svojo petletno hči dobi v varstvo le občasno. Ko se nekega dne, ko gre vse narobe, po naključju srečata, je njuna edina skupna točka popolna enak mobitel. Njuna otroka sta zamudila na trajekt, ki bi ju popeljal na šolsko ekskurzijo. Prezaposlena starša ne najdeta primernega varstva
za otroka, zato igrata z njima nekakšen pingpong, samo da bi se prebila skozi najtežji dan v svojem življenju... Sobota, 15.3. ob 23. uri-pred-premiera!
Nedelja, 16. 3. ob 10. uri EVITA - glasbeni film Režija: Alan Parker Vloge: Madonna, Antonio Banderas, Jonathan Priče... Dolžina: 134 minut Film pripoveduje o Evi Peron, ki se je kot žena Juana Perona rešila revščine in postala ena najbolj vplivnih žena na svetu. Eva je kar sedem let hipnotizirala osemnajstmilijonsko ljudstvo, vse do svoje prezgodnje smrti, ko je v starosti 33 let umrla za rakom. Zgodbo te enigmatične ženske pripoveduje poetični preprostež Che. Film je v celoti glasbeni, zasnovan pa
na zelo uspešni istoimenski operi
Lloyda VVebra.
Nedelja, 16. 3. ob 17. uri
SPACE JAM - komedija
Režija: Joe Pytka
Vloge: Michael Jordan, Zajček
Dolgouhček...
Dolžina: 90 minut
Priljubljeni junaki Warnerjevih risank pod vodstvom Zajčka Dolgouhca so v nevarnosti. Ker namreč vzbujajoče vesoljsko bitje Svvackhamer potrebuje novo atrakcijo v svojem lunaparku na Nori gori, pošlje 5 majhnih vesiljčkov, da jih ugrabijo. Toda Zajček in prijatelji se ne vdajo. Vesoljčke izzovejo na tekmo v košarki. Na pomoč jim priskoči sloviti košarkarski zvezdnik Michael Jordan. Če zmagajo, lahko ostanejo na Zemlji, če pa zgubijo, morajo v vesolje...
KINO ŠOŠTANJ

ZAHVALA
V 99. letu je tiho odšla od nas naša zlata mama, stara mama in
prababica
ELIZABETA ZAGER
rojena Brinovšek 15.11.1898 - 1. 3. 1997
V teh težkih trenutkih smo dolžni iskreno zahvalo Ježovnikovim, Levarjevim, Močnikovim, Trobinovim in Polakovim za nesebično pomoč in vsem ostalim, ki ste nam
na kakršen koli način pomagali in nam stali ob strani. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter se še zadnjič poslovili od naše mame. Prisrčna hvala tudi za ustna ali pisna sožalja in sočustvovanje z nami. Hvala sodelavcem PLP d.o.o., pevcem, govornici in gospodu župniku za ganljiv pogrebni obred.
Žalujoči: sinova Jože in Mirko z družinama.
ZAHVALA
V 92. letu starosti nam je 2. marca umrl naš dragi mož, oče in
dedek
KAREL MAZEJ
iz Tomšičeve 8 v Velenju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu naklonili lepo misel z besedo ali pesmijo, darovali cvetje in sveče, ga pospremili na zadnji poti in
sočustvovali z nami. Posebej hvala dragim sosedom in prijateljem ter osebju Doma za varstvo
odraslih Velenje.
Žena Betka, sin Milan in hčerka Sonja z družinama.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi ljubega moža, skrbnega atija, brata, strica, zeta, svaka in botrčka
BRANKA GODCA
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi Ni več tvojega smehljaja, ni več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, ob spominu trpek jok; ne mine ura, dan in noč povsod z nami si navzoč.
iz Florjana 15.4. 1967-2. 3.1997
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob
strani in nam nesebično pomagali. Zahvaljujemo se tudi učiteljem OŠ Biba Roeck in sošolcem osnovne in srednje šole. Prav tako pa se zahvaljujemo tudi sodelavcem in vodstvu Gorenje INDOP -Gorenje Notranja oprema, gospodu kaplanu Silvu Molanu, godbi Zarja, govornikoma Andreju Vrabiču in Miriju Perovcu, Sandiju Golavšku za odigrano Tišino ter pevcem za odpete žalostinke, kakor tudi vsem ostalim za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu mnogo preranemu grobu. Žalujoči: žena Tatjana s sinovoma Denisom in Dejanom, mama Elica, sestra Jelka z
Ivanom, nečaka Jani in Irena ter družini Pečnik in Rak.
Petek, 14. 3. ob 17. uri SPACE JAM - komedija Sobota, 15.3. ob 20. uri TISTEGA ČAROBNEGA DNE -romantična komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 16. 3. ob 15. uri SPACE JAM - komedija Nedelja, 16.3. ob 19. uri TISTEGA ČAROBNEGA DNE -romantična komedija
Naslednji filmi: Jerry Maguire, Outsider, Seme zla, Matilda... Rezervacije vstopnic vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure!
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Direktne številke, ki jih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju 855-492, otroški dispanzer 851 -320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo!
Zdravniki:
Četrtek, 13. marca - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dežurni dr. O.Renko in dr. Grošelj
Petek, 14. marca - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. D.Vrabič
Soboto, 15. marca in nedeljo, 16. marca- dežurni dr. Mijin in dr. Lovrec-Veternik Ponedeljek, 17. marca - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dežurni dr. Gusič in dr. Urbane Torek, 18. marca - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. Lovrec-Vetemik in dr. Grošelj
Sreda, 19. marca - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Sfupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo:
Nedelja, 16. marca - dr. Ivan Janežič (dežurstvo opravlja v zasebni zobni ambulanti: Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zdravnik, ki je v nedeljo dežuren. Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 14. marca do 21. marca - Ivo Zagožen, dr. vetmed., mobitel: 0609/633-677.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je 28. februarja z bolečino zahrbtne bolezni tiho zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric
JOŽE PETKOVNIK
iz Florjana
Če bi solza Te zbudila, ne bi krila Te gomila.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč, za izrečena sožalja ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu dr. Menihu, gospodu duhovniku Silvu za lep pogrebni obred. Topla zahvala govornikoma gospodu Vrabiču in gospodu Volku za poslovilne besede. Iskrena hvala pevcem in godbi Zaija. Hvala sodelavcem TUŠ in
WZ Šoštanj. Hvala vsem in vsakemu posebej!
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
KARLA VERSTOVŠKA
13. 2.1939 - 27.2.1997
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se častni rudarski straži in godbenikom. Topla hvala Zeleni bratovščini, še posebej lovski družini Globoko za organizacijo pogreba ter njihovim pevcem, vsem govornikom, zlasti še prijatelju in sošolcu Ivanu Kene. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Posebno zahvalo izrekamo dr. Žubrovi, zdravnikom in zdravstvenemu osebju Internega D oddelka spolšne bolnišnice Slovenj Gradec. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči njegovi!
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
Tiho, kakor je živela, nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
JUSTINA REGORSEK
27. 9. 1916 - 2. 3.1997
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih dneh sočutili z nami, darovali cvetje in
sveče, se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma za varstvo odraslih Velenje in zdravnikom, ki so zdravili njeno dolgotrajno bolezen. Hvala tudi pevcem iz Šoštanja in gospodu Medvedu za govor ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerka Ivana, sin Alojz ter snaha Lojzka z družino.
Osnovna šola bratov Letonjev Šmartno ob Paki
Dan z 845 000 lego kockami
Minuli četrtek je bil za učence in delavce osnovne šole bratov Letonjev v Šmartnem ob Paki dan poln domišljije, sanjarij, norčij in ustvarjalnosti.Ta dan so namreč pripravili dan odprtih vrat šole in naravoslovni dan, poimenovali pa so ga Na krilih domišljije gradimo z lego kockami.
Učence so lego kocke popolnoma zaposlile, domišljija je bila prava - sanjava ali vihrava, izdelki pa: stoj in glej.
Avla in telovadnica sta bili veliko gradbišče. Mojstrov oziroma gradbenih delavcev je bilo 349, kolikor je učencev na tej šoli, pri tem, da so lahko dali domišljiji in ustvarjalnosti prosto pot, so jim poleg vseh delavcev na šoli pomagali še nekateri starši in dva gosta - moderatoija. Dragocen gradbeni material so našli v 97 velikih zabojih lego kock, ki jih je šoli za to priložnost posodila delniška družba Emona Obala Koper. Iz približno 845 000 lego kock (ba-sic in duplo) pa je nastalo marsikaj. Sestavljene izdelke so postavili za dva dni na ogled širši javnosti v šolski telovadnici.
Odziv je bil takšen, kot še nikoli doslej. Navdušenja ni bilo ne konca in ne kraja. Najbrž ni potrebno omenjati, da so učenci naravoslovnemu dnevu pripisali oceno + 5. Kot nam je povedala vodja projekta učiteljica Dragica Stojko, so idejo dobile tri učiteljice na lanskem naravoslovnem seminarju Tempus v Šempetru v Savinjski dolini. Povezale so se s pravimi ljudmi, ki so se njihovemu izzivu odzvali in s skupnimi močmi so izvedli naravoslovni dan, ki naj bi bil prvi v Sloveniji, na katerem so sodelovali vsi učenci šole z delavci vred. "Tako smo bili zagnani, da nekateri še na malico nismo utegnili stopiti. Kljub vsem pomislekom smo dokazali, da če smo enotni, smo tudi uspešni. Projekt nam je stoodstotno uspel," je še povedala Dragica Stojko.
(tp)
Tirske peči nad Ljubnim
Takojšnja zaščita planinskega orla
Sredi prejšnjega tedna so občino Ljubno obiskali predstavniki Uprave za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. Na Ljubnem so ta obisk posebne sorte in posebnega pomena že dolgo pričakovali in imeli za kaj takega tehten razlog. Gre za Tirske peči nad Ljubnim, ki so zaradi posebne flore in favne zaščitene kot naravni spomenik, posebej pa je to pomembno zaradi gnezdišča planinskega orla, ki je močno ogrožena vrsta tudi v evropskem merilu. Tudi gnezdo samo je nekaj posebnega, saj si ga je orlovski par spletel na smreki, ki raste iz žive skale.
To neprecenljivo naravno bogastvo je seveda treba zavarovati in ohraniti, predvsem pa ga zaščititi ob začetka februarja do konca junija, ko orlica vali in skrbi za mladiča; po zatrjevanju lovskega gospodarja, naj bi se dva mladiča v minulih dneh že izvalila, zanimivo pa je, da se to zgodi s presledkom štirih ali petih dni. V občini Ljubno na podlagi posebnega odloka sicer sproti opozarjajo planince, plezalce, jadralne padalce in ostale, naj v tem času ne motijo orlovskega para, posebno odločbo pa bo že v tem tednu izdalo tudi ministrstvo. To so zagotovili gostje iz Ljubljane, ki so imeli tudi srečo, saj se jim je pri ogledu tega področja ponudilo nekaj enkratnih prizorov.
■ jp
Slovenski kozolci - nacionalni projekt
Namesto »v drva« ob Škalsko jezero
Z današnjim dnem bodo v velenjski galeriji KC IN Velenje zaprli lepo, poučno razstavo, ki pripoveduje zgodbo o slovenskem kozolcu, tem edinstvenem simbolu slovenstva in tistemu delu stavbne kulturne dediščine, ki, žal, počasi, a vztrajno izginja. Morda pa vendarle ne bo. Ravno po zaslugi takšnih razstav in projektov, kot je »Slovenski kozolec«, ki se je rodil ne tako davnega leta 1995. Ob izteku tega leta so namreč tri občine: Velenje, Krajnska Gora in Sevnica projekt predstavile v parlamentu. Od takrat do danes je vladalo za razstavo izredno zanimanje, saj je bila velenjska že 47. po vrsti.
Čeprav je bila razstava odprta le teden dni, si jo je ogledalo veliko (predvsem mladih) obiskovalcev. Tudi otvoritev je bila dobro obiskana. Popestrili so jo Konovski štrajharji, prisotnim pa so projekt pred ogledom dodobra predstavili avtorji in organizatorji.
Za projektom stoji tudi zasebno podjetje Agens d.o.o. iz Žirovnice in direktor, kije velik ljubitelj kozolcev, Slavko Mežek. Avtorja razstave sta dva arhitekta; Bojan Hrelja je izdelal čudovite in zelo natančne makete različnih tipov slovenskih kozolcev, Velenjčan Marko Vučina pa je skupaj s sodelavci na Zavodu za urbanizem poskrbel za material, ki je predstavljal drugi del razstave - načrte in fotografije kozolcev iz Šaleške doline, tudi v velenjski Atlantidi - Družmirju in
drugih, ki so večinoma v sedemdesetih letih končali pod vodo ali v peči. Tudi tisti so torej vmes, ki jih že zdavnaj ni več nikjer. Razstava je zasnovana tako, da obiskovalec spozna celotno zgodovino razvoja kozolcev.
Dva kozolca že v muzeju na prostem
O vsem tem smo se pogovarjali z Markom Vučinom, ki nam je spregovoril tudi o drugi velenjski in slovenski, verjetno pa tudi svetovni posebnosti - skansenu kozolcev ob Škalskem jezeru, prvem muzeju kozolcev na prostem: »Slovenski kozolec je tipično slovenski, zato se radi identificiramo z njim. Žal pa večina kozolcev v Sloveniji ni zaščitena, zato jih ljudje, ko jih ne rabijo več, ponavadi razrežejo v drva. Kozolce je treba ohraniti,« je poudaril na začetku pogovora in dodal, daje sam že dolga leta naravnost zaljubljen v kozolce. Zato je bil toliko bolj vesel, ko je svojo ljubezen in skrb lahko skupaj s sodelavci na Zavodu za urbanizem združil v načrt o rekultivaciji Škalskega jezera, podprl pa ga je tudi Premogovnik, ki to financira.
»Ko smo prišli na idejo, kako ohraniti kozolce, ki so še ostali v Šaleški dolini, se nam je porodila ideja, ki ni nova v svetu, nikoli pa je niso uporabili za kozolce. To je skansen. Beseda je tujka, pomeni pa muzej na prostem, ki seje zelo
Otvoritev je bila v stilu slovenskega ljudskega izročila -nastop konovskih štrajharjev.
uveljavil na Švedskem in Norveškem. Najkvalitetnejše in najlepše še obstoječe kozolce bomo tako prestavili ob Škalsko jezero, med njimi so stari tudi več kot 150 let. Tu bodo dobili novo funkcijo, ki še vedno diši po prvotni kmečki vlogi; konjerejci bodo lahko na njih shranjevali seno, služili pa bodo tudi kod nadstrešek pri različnih prireditvah na prostem. Do sedaj smo prestavili že dva kozolca; Silovškovega že leta 1993, Basistovega pa lansko poletje. Po projektu je predvidena prestavitev vsaj 15 kozolcev.«
Osnovnošolci iščejo kozolce
Zagotovo se niso sedmošolci iz OŠ Gorica pod mentorstvom žene Marka Vučina, ki je tudi sama velika ljubiteljica kozolcev, čisto slučajno lotili evidentiranja vseh obstoječih kozolcev v
Šaleški dolini. To so radi počeli. Tako so strokovnjaki v Velenju dobili zelo popolno sliko kozolcev na rušnem polju. Večina lastnikov je bila po podatkih njihove ankete za to, da odstopijo ali odprodajo svoje kozolce za skansen. »Upamo, da smo z razstavo spodbudili tudi druge šole, da se otroci vključijo v to evidentiranje kozolcev, vsak na svojem področju, saj so Zavodi za spomeniško varstvo kadrovsko prešibki, da bi to zmogli. Tako bi lahko dobili kmalu evidenco vseh kozolcev na Slovenskem,« je k temu dodal Marko Vučina.
Razveseljivo je, da so se projektu pridružile še številne slovenske občine in da se že spogleduje z Evropo. Že kmalu naj bi namreč projekt spoznali tudi tam, v okviru predstavitev stavbne kulturne dediščine posameznih držav.
■ Bojana Špegel

V Velenju laserski merilnik hitrosti
Nikar prehitro!
Velenjski policisti bodo imeli do 20. marca v uporabi laserski merilnik hitrosti. Z njim bodo »delali« 24 ur na dan, zato pazite, kako hitri boste! Kot nam je uspelo zvedeti, bodo z njim merili hitrost v bližini osnovnih šol, na Cesti talcev, Kidričevi, Celjski, Šaleški in Partizanski cesti v Velenju ter v Šoštanju in tudi Šmartnem ob Paki.
■ mkp
Rekonstrukcija ceste hitro napreduje
Paka pri Velenju - Delavci cestnega podjetja Celje nadaljujejo z rekonstrukcijo cestišča v dolžini okoli 700 metrov. Rekonstrukcija cestišča zahteva tudi izgradnjo dveh mostov, saj je bila nosilnost na obeh lesenih, ki jih bodo nadomestili, že nekaj časa vprašljiva.
Ko bodo dela končana, bo tudi ta odsek ceste v Paki varnejši. Dela na obeh mostovih in cestišču naj bi bila končana do konca meseca aprila letos. Hkrati v Paki prestavljajo in obnavljajo primarni mestni vodovod Paka - Velenje, delavci Telecoma pa so položili tudi optični telefonski kabel.
L. O.
kovinOTEHN A ,: - ^eMoooče( \e ^°°oče * " - Wil ^^^ m mi mm mm m	fc ■,, Velika izbira lestev d in ročnega orodja za vrtičkarje W (prekopne lopate, grablje in motike) - -"	
	^ ^ ' -v- . vjE