Ljubljana, maja, 2020 ! PRESTAVLJENO ! September 19 – 22, 2021 Sedež društva: Statisticno društvo Slovenije Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana - Slovenija Ljubljana, maj 2020 št. 62/LXII tel.: (01) 241 64 00, www.stat-d.si ISSN 2536-4146 KAZALO Uvodnik ............................................................................................................................. 5 Priznanja Statisticnega društa Slovenije 2019 Priznanje odlicnosti statisticnega porocanja v medijih ....................................................... 7 Castni clan Statisticnega društva Slovenije 2019: Bogdan Grmek .................................... 8 Priznanja Statisticnega društa Slovenije 2018 Prejemnik Blejcevega priznanja za leto 2018: dr. Vasja Vehovar ...................................... 9 Priznanje odlicnosti statisticnega porocanja v medijih za leto 2018 Portalu pod crto ........ 10 Castni clan statisticnega društva Slovenije 2018: Dr. Herwig Friedl .................................. 11 Domaci in mednarodni dogodki Ustanovitev Mlade sekcije statisticnega društva slovenije in njeno delovanje.................. 13 Konferenca Uporabna statistika – Applied statistics 2019................................................ 17 srecanje mladih statistikov 2019........................................................................................ 18 Evropske statisticne igre..................................................................................................... 20 statisticni dan 2020: Podnebna kriza – vroci podatki......................................................... 22 statisticni dan 2019: spoznajmo D1G1TALI1ZAC1JO....................................................... 23 75 let slovenske uradne statistike....................................................................................... 25 Statisticno gledano – SURS-ova razstava infografik.......................................................... 26 Poletna šola Codata-RDA za skrbnike podatkov................................................................ 27 Ambasadorka pri evropskem delu združenja za raziskovalne podatke (RDA)................... 29 Seminarji MMR za razvoj raziskav z integracijo kvantitativne in kvalitativne metodologije v humanisticnih, družboslovnih in zdravstvenih vedah ......................................................... 31 Raziskovanje z integracijo metod za razumevanje in obvladovanje kompleksnega sveta: Najodmevnejši izsledki MMIRA 2019............................................... 36 Mednarodno srecanje generalnih direktorjev statisticnih uradov in vodij statistike nacionalnih centralnih bank o izzivih in rešitvah, povezanih z upravljanjem podatkov ...... 42 Porocilo z letnega srecanja skupine v7.............................................................................. 43 Izobraževanje Interdisciplinarni doktorski študijski program statistika 2018/19 ....................................... 44 Povzetek doktorske disertacije: vpliv lokalnih mehanizmov na razvoj blocnih modelov ... 44 Novosti Predavanja na IBMI............................................................................................................ 49 surs prenavlja podatkovno bazo sistat.............................................................................. 49 Podatkovna zbirka raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi (sHARE)............................................................................................................... 50 Nova zakonodaja in z njo povezane spremembe pri poslovnih statistikah ........................ 55 Terminološka komisija: Kako naj recem?........................................................................... 60 Skupšcina SdS: Zapisnik 28. redne skupšcine Statisticnega društva Slovenije ...... 62 Urednica: Odgovorni urednik: Uredništvo: Urednica spletne strani: Lektoriranje: Oblikovanje: Oblikovanje naslovnice: Tisk: Slika na naslovnici: Naklada: IssN 1408-3272 Naslov društva: Spletna stran: Elektronski naslov: Telefon: Jerneja Cuk dr. Matevž Bren, predsednik statisticnega društva slovenije clani izvršnega odbora: dr. Andrej Blejec, dr. Anuška Ferligoj, Boro Nikic, Ema Mišic, mag. Irena vipavc Brvar mag. Irena vipavc Brvar Ivanka Zobec Anica Žinger mag. Matjaž Erker Birografika Bori, d. o. o. mag. Matjaž Erker 150 izvodov statisticno društvo slovenije Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana www.stat-d.si info@stat-d.si 01 241 64 000 AVTORJEM IN AVTORICAM PRISPEVKOV Bilten izhaja enkrat letno, vendar le, ce je dovolj prispevkov. Zato vse prijazno vabimo, da strokovne in aktualne prispevke, zapisa o udeležbah na razlicnih strokovnih dogodkih, napovedi ali o drugih zanimivostih, ki se vam zdijo vredni, da jih objavimo in z njimi seznanimo statisticno javnost, sproti pošiljate uredništvu. Le tako jih bomo ohranili v spominu in tudi tako pomagali izpolnjevati poslanstvo društva. Prispevke pošiljajte urednici, predsedniku ali clanu izvršnega odbora, ki vam je najbližji. Ne pozabite pošiljati sporocil tudi za našo spletno stran. Naši elektronski naslovi so: Jerneja.Cuk@gov.si, Matevz.Bren@fvv.uni-mb.si, Andrej.Blejec@nib.si, Anuska.Ferligoj@ fdv-uni-lj.si, Ema.Misic@gov.si, Irena.vipavc@fdv.uni-lj.si UVODNIK spoštovani kolegi, clani društva! v predlogu vsebin za to številko Biltena mi je pri zadolžitvi za pisanje Uvodnika urednica zapisala – »konec mandata«. Res, štiriletni mandat bo vsak cas za menoj. Lepo. Pa v Uvodu ne bom strnil vseh skupnih dosežkov in vseh zmag in se tudi ne bom posul s pepelom, ker mi pa pac kje ni uspelo. Ne, navdušen nad delom mladih v društvu in nad delom društva z mladimi in za mlade se bom osredotocil na ustanovitev in delo sekcije mladih statistikov v društvu, na že 24. srecanje mladih statistikov sosednjih držav in na Evropske statisticne igre srednješolcev, letos bomo družno s statisticnim uradom uspešno izpeljali že tretje. Ideja za sekcijo mladih pri našem društvu je zrasla iz želje doktorskih in magistrskih študentov statistike, iz skupine navdušencev okrog bloga Udomacena statistika, in tudi iz potrebe po tudi formalnem okviru, ki bi mladim omogocil in dal vec priložnosti za nadaljnje delovanje. Na lanski skupšcini društva smo tako ustanovili Mlado sekcijo statistikov oz. sekcijo mladih statistikov in ji s tem dali formalni okvir za njeno sodelovanje z mladimi statistiki evropskih držav. Drugo srecanje pobude Young statisticians Europe so imeli lani novembra v Bukarešti, letos naj bi se pobuda sestala v okviru naše letne mednarodne konference Applied statistics v Ribnem. Na konferenco bomo uvrstili tudi dve sekciji za mlade. Z veseljem sem se udeležil tudi prvih dveh srecanj Mlade sekcije, na prvem je predavala prof. dr. Katarina Košmelj o nacrtovanju eksperimentov, na drugem pa dr. Bojan Nastav, direktor statisticnega urada Rs, o uradni statistiki. Na obeh srecanjih se je po predavanju odvila živa razprava o vsebini in nacinu dela sekcije mladih. Od 18. do 20. oktobra 2019 je bila v Bazovici že 24. konferenca mladih statistikov (YsM 2019) iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in slovenije. v letu 2018 je bila konferenca YsM ob Blatnem jezeru, leto prej v Zagrebu, tokrat pa sta konferenco organizirala oddelka Univerze v Torinu in Univerze v Padovi. Mladi statistiki predstavijo na konferenci raziskave, opravljene v okviru magistrskih in doktorskih del, po trije iz vsake države, skupaj torej 15 predstavitev. Tokrat sem na YsM prišel z mednarodne konference QMOD, sekcije o kakovosti visokošolskega izobraževanja, in sem bil nad predstavitvami mladih na YsM naravnost navdušen; po kakovosti vsebine in izvedbi so visoko prekašali prispevke, ki sem jih poslušal na konferenci QMOD. Evropske statisticne igre, tekmovanje srednješolcev, se letos izvaja tretjic, tokrat v 17 evropskih državah. v sloveniji sodeluje 360 ekip, najvec doslej. Pod mentorstvom 60 uciteljev se je na šolsko raven prijavilo skupaj 936 dijakov iz 44 razlicnih srednjih šol. v drugi krog na državni ravni se je uvrstilo 76 ekip, imena zmagovalcev oz. ekipi, ki se bosta uvrstili v evropski finale, bodo znana konec marca. Evropska raven tekmovanja, izdelava videa z izbrano statisticno vsebino, bo potekala do 5. 5., zmagovalci pa bodo znani 20. 5. Kot vsako leto bomo zmagovalne ekipe drugega kroga in njihove mentorje ob zakljucku drugega kroga tudi letos nagradili, na sprejemu, ki jim ga bomo pripravili v prostorih sURs-a. vokviru priprav na to tekmovanje smo na razlicnih srednjih šolah po sloveniji novembra in decembra 2019 izvedli sedem seminarjev za srednješolske ucitelje, mentorje ekip. s seminarji smo vsebinsko zajeli tri glavne vsebine: (1) promocijo Evropskih statisticnih iger, (2) dostopnost statisticnih podatkov na spletni strani sURs ter (3) statisticno pismenost in uporabno vrednost statistike. Tretji del seminarja sta izvedla clana sekcije mladih statistikov, dr. Andrej srakar in Katarina Muha. seminarjev se je udeležilo 72 uciteljev z razlicnih predmetnih podrocij (vecinoma matematikov), njihov odziv pa je bil zelo pozitiven. Naloge za prvi krog, spletni test iz poznavanja osnov statistike, ki jih dobimo od koordinatorjev tekmovanja, sta pregledala in prilagodila ucnim nacrtom za srednje šole ucitelja matematike prof. Nevenka Kunšic in mag. Franc Rozman. v drugem krogu, v marcu, bo strokovna žirija, ki jo sestavljajo predstavniki sURs-a in statisticnega društva (dr. Andrej srakar in dr. Aleš Toman), ocenila raziskovalne naloge ter dolocila zmagovalce iz vsake od kategorij. Naj zapišem še, da je lani in predlani seminarje izvedel prof. dr. Andrej Blejec, pri ocenjevanju nalog in delu žirije pa je sodelovala še mag. Irena vipavc - Brvar; na sURs-u za uspešno sodelovanje izjemno zagnano skrbita Mojca Merc in simona Klasinc, za izvedbo in promocijo iger pa še vrsta sodelavcev. Naj na tem mestu poudarim, da je sodelovanje društva in statisticnega urada na visoki ravni, zgledno. Pri vseh dejavnostih tako na strani urada vedno najdemo ustreznega sogovornika in pripravljenost za sodelovanje in zagotavljam, da je enako tudi na strani društva. Novi direktor urada, dr. Bojan Nastav, pa je naredil dodaten, zelo dobrodošel in potreben korak s tem, da je na skupen sestanek povabil vse raziskovalce, ki uporabljamo podatkovne baze sURs, da smo skupaj pretresli vse ovire in dobre strani sodelovanja, dela v varni sobi, casovne in druge omejitve. v kratkem bodo na sURs pripravili predloge rešitev za izboljšanje pogojev sodelovanja in dela raziskovalcev. Da so dejavnosti statisticnega društva slovenije številne in da je vsebina dela bogata, dokazuje tudi ta številka Biltena. Tako ne bom povzel vseh in vsega v tem in preteklih letih svojega mandata, pac pa bom koncal z zavezo, da le opravimo še zadnje korake pri prenovi spletne strani društva, in se zahvalil vsem in vsakemu posebej, ki ste mi z dobro voljo in nesebicno stali ob strani, mi pomagali pri izvedbi dejavnosti in pri vsebinskem delu društva. Še posebej pa bi se rad zahvalil Andreju Blejcu, ki me je pravzaprav uvedel v delo društva in mi pri predsedovanju na mnogo nacinov in veliko pomagal, pa Jerneji Cuk in Bogdanu Grmeku za vseskozi prijetno in ustvarjalno sodelovanje in skrb, da je delovanje društva tudi formalno ustrezno, pa še clanom Izvršilnega odbora društva, saj smo plodno sodelovali. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sodelovali pri pripravi in izvedbi dogodkov in ste s svojim delom omogocili, da tudi zdaj v društvu tvorno sodelujemo in živimo skupne cilje. Predsednik društva prof. dr. Matevž Bren PRIZNANJA STATISTICNEGA DRUŠTA SLOVENIJE 2019 PRIZNANJE ODLICNOSTI STATISTICNEGA POROCANJA V MEDIJIH Andraž Zorko Podjetje valicon, d. o. o. Martin Bajželj, stiki z mediji, sURs Utemeljitev. statistika je za navadne smrtnike, vsaj za vecino navadnih smrtnikov, neskoncno dolgocasna stvar. Tisti bolj ustvarjalni med njimi se iz nje tudi šalijo. Le kdo ne pozna primerjave z bikinijem, ali pa tiste s cezmerno opitim pijanckom, ki se naslanja na ulicno svetilko. Že napisati nekaj zanimivega, kar vkljucuje statisticne podatke, je za marsikoga izziv. Pisati o tem veckrat in ob tem ne izgubiti pozornosti obcinstva, – kaj šele pridobiti nove bralce, poslušalce, sledilce – še toliko bolj. Izziv je še toliko vecji, kadar imaš za to na voljo le 280 znakov. To je pravzaprav že umetnost. Martin Bajželj je ta izziv ocitno vzel zelo resno. Lotil se ga je pri glavi, tam, kjer je to najzahtevnejše. Na tviterju, namrec. skupnost na tviterju sicer ne predstavlja prav množicnega obcinstva – ko smo že ravno tu, v sloveniji ima okoli 52.000 vsakodnevnih uporabnikov –, a je zato toliko bolj zahtevnejše obcinstvo, ki se, poleg vsega, spozna na vse in tudi na vse drugo, tudi na statistiko. In ki zna biti prepogosto neusmiljen kritik. Martin Bajželj, prejemnik priznanja za odlicnost statisticnega porocanja v medijih za leto 2019. Martin Bajželj je v to sfero vstopil suvereno. Z upravljanjem Twitter racuna sURs na Twitterju je dosegel ne samo to, da je z izbranimi statistikami prodrl v širšo javnost, temvec, da je z njimi vzbudil tudi zanimanje in pozornost, ki jo ljubitelji statistike redko vidimo. In kar je pri vsem skupaj tudi zelo pomembno: to pocne na nacin, ki vzbudi pozornost, ki je pogosto tudi duhovit, kar je verjetno najboljši, a hkrati tudi najtežji nacin, kako pridobiti širšo in hkrati naklonjeno pozornost. s tem pa dviguje ugled ne samo sURs-u kot osrednji instituciji na tem podrocju, temvec tudi podrocju samemu. Zato si Martin Bajželj zasluži letošnje priznanje za odlicnost statisticnega porocanja v medijih. CASTNI CLAN STATISTICNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE 2019: BOGDAN GRMEK Dr. Andrej Blejec Med clani statisticnega društva slovenije najbrž ni nikogar, ki ne bi vedel za Bogdana Grmeka. Gotovo je eden tistih clanov, ki je bil najdlje aktivno navzoc v delovanju društva. v naše društvo se je vclanil leta 1992 in takoj plodno sodeloval v reorganizaciji društva, ki se je moralo konstituirati po novih pravilih. Še vedno se spomnim, kako je takrat mirno in suvereno pojasnjeval potrebne spremembe v statutu. Bogdan Grmek, castni clan društva za leto 2019. In tak je bil tudi v naslednjih letih. s svojo mirnostjo, zanesljivostjo in strokovnostjo na organizacijskem podrocju je kot tajnik društva nepretrgoma deloval do leta 2016. v teh letih je sodelovalo z Bogdanom kar šest razlicnih predsednikov. To dokazuje, da v društvu prevladuje zdrava pamet, saj konja, ki zmaguje, ne zamenjaš. Z Bogdanom ob strani je bilo vedno enostavno, kot predsednik sem se vedno lahko zanesel na njegovo pravocasnost in skrb za urejeno poslovanje. v vseh teh letih smo uvedli precej novih aktivnosti, ki so od Bogdana zahtevale novo, dodatno delo, ki pa mu nikoli ni bilo odvec. Ceprav vcasih rece, da po svoji upravljavski strokovnosti ni statistik, je nedvomno eden najbolj pripadnih clanov našega društva. s svojim skrbnim, mirnim in zanesljivim delom je bil njegov dolgoletni prispevek k razvoju društva izjemno pomemben, zato predlagam, da se mu podeli naziv castnega clana sds. PRIZNANJA STATISTICNEGA DRUŠTA SLOVENIJE 2018 PREJEMNIK BLEJCEVEGA PRIZNANJA ZA LETO 2018: DR. VASJA VEHOVAR Prof. dr. Anuška Ferligoj Predlagam, da statisticno društvo slovenije podeli Blejcevo priznanje za leto 2018 prof. dr. vasji vehovarju, rednemu profesorju na Univerzi v Ljubljani za vrhunske dosežke na podrocju statistike na znanstvenoraziskovalnem podrocju. Prof. vehovar izvaja vec statisticnih in metodoloških predmetov na Fakulteti za družbene vede in je predstojnik Centra za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede. Prof. dr. vasja vehovar je pomembno prispeval k vzpostavitvi visokošolskega programa Družboslovna informatika na Fakulteti za družbene vede in interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa statistika, kjer je izvajal vec predmetov. Prof. dr. vasja vehovar je zelo ugleden znanstvenik na podrocju statistike, raziskovalno se ukvarja predvsem s statisticnimi vidiki zbiranja in analize podatkov, z vzorcenjem v anketah, z metodologijo spletnega anketiranja in z metodologijo raziskovanja interneta (RIs). Leta 1998 je vzpostavil spletno mesto WebsM, ki velja za osrednji informacijski vir s podrocja spletnega anketiranja v mednarodnem prostoru. v letu 2002 pa je vzpostavil spletno orodje za anketno zbiranje podatkov 1ka.si, ki prispeva k popularizaciji statisticnega zbiranja podatkov. Prof. dr. vasja vehovar deli svoje statisticno in metodološko znanje s številnimi slovenskimi institucijami, ki se ukvarjajo z zbiranjem statisticnih podatkov (npr. s statisticnim uradom Rs, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje), komercialnimi podjetji in drugimi uporabniki. Zelo uspešen je pri pridobivanju raziskovalnih projektov. Koordiniral je vec evropskih projektov in zelo aktivno sodeluje pri Evropski družboslovni raziskavi (European social survey), kjer je od leta 2013 vodja WPPost-stratification weighting in clan stalnega metodološkega kolegija. Prof. dr. vasja vehovar je clan uredniških odborov revij Metodološki zvezki, International Journal of social Research Methodology in survey Research Methods. Bibliografija prof. dr. Vasje Vehovarja je izjemno bogata: 52 izvirnih znanstvenih clankov, 29 poglavij v znanstvenih monografijah in šest znanstvenih monografij; zadnjo, Web Survey Methodology, je izdal v soavtorstvu, v letu 2015 pri založbi SAGE. Je edini slovenski statistik, ki je objavil clanek v najuglednejši statisticni reviji Journal of the American Statistical Association. Prejel je vec priznanj, med drugim priznanje Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlicni v znanosti 2016 in priznanje AAPOR Warren J. Mitofsky Innovators v letu 2009 za spletno mesto WebSM. Prof. dr. Vasja Vehovar je med najbolj citiranimi slovenskimi znanstveniki v družboslovju. Na podlagi navedenih dejstev menim, da je prof. dr. Vasja Vehovar dosegel vrhunske dosežke na podrocju statistike na znanstvenoraziskovalnem podrocju in zato predlagam, da se prof. dr. Vasji Vehovarju podeli Blejcevo priznanje za leto 2018. PRIZNANJE ODLICNOSTI STATISTICNEGA POROCANJA V MEDIJIH ZA LETO 2018 SMO PODELILI PORTALU POD CRTO Najbrž se nas vecina strinja, da so številke pomembne. Astronomi štejejo novoodkrite planete, evolucijski biologi izumrle vrste, policisti prometne nesrece, vsi med nami pa pogledamo številke na bancnem racunu. Številke so pomembne tudi v novinarstvu. Kdo bo prvi objavil ekskluzivno novico? Kdo bo objavil vec novic? Portal Pod crto prisega na drugacne številke. Anže Voh Boštic in Taja Topolovec sta septembra 2014 ustanovila medij, s katerim sta želela s podatki podprto in argumentirano opozarjati na družbene probleme, iskati rešitve in odgovornim z namenom, da se nepravilnosti odpravijo, dihati za vrat. Ustvarjalci portala Pod crto – zdaj jih je pet – si pri raziskovanju vsake tematike vzamejo veliko casa, kar se pozna pri njihovih koncnih izdelkih. Pri zbiranju statisticnih podatkov so natancni, pri interpretaciji številk pa izredno previdni, saj preverijo razlicne dejavnike, ki vplivajo na zbrane podatke in spremembe številk. Njihovi clanki prinašajo vsebinsko bogate analize – od podnebnih sprememb in poplav, ki na naših tleh vsako leto odnesejo 150 milijonov evrov, do poglobljenih družbenih in socialnih problemov, kot so revšcina, zdravstvena oskrba in prekarno delo. Uredništvo portala Pod crto si priznanje odlicnosti statisticnega porocanja v medijih zasluži zaradi svojega kakovostnega in poglobljenega novinarskega dela, ki dokazuje, da se s številkami da identificirati marsikateri družbeni problem, hkrati pa pokazati smernice za njegovo rešitev. Taja Topolovec ob prejemu priznanja za odlicnost statisticnega porocanja v medijih za leto 2018. CASTNI CLAN STATISTICNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE 2018: DR. HERWIG FRIEDL Prof. dr. Anuška Ferligoj Predlagam, da Statisticno društvo Slovenije v letu 2018 imenuje za castnega clana prof.dr. Herwiga Friedla, rednega profesorja na Inštitutu za statistiko na Tehniški univerzi v Gradcu, za njegov izjemni doprinos k slovenski statistiki. Prof. dr. HerwigFriedl je zelo ugleden znanstvenik na podrocju statistike, raziskovalno se ukvarja predvsem z posplošenimi linearnimi modeli. Predava na Tehniški univerzi v Gradcu, na Higher School of Economics v Moskvi in seveda v Ljubljani. Bil je urednik zelo ugledne mednarodne revije Statistical Modeling: An International Journal in avstrijske statisticne revije Austrian Journal of Statistics. Prof. dr. HerwigFriedl že vec desetletij sodeluje s slovenskimi statistiki. Že od samega zacetka se je udeleževal metodoloških srecanj v Preddvoru in Ljubljani, bil je tudi vabljeni predavatelj na letni konferenci Uporabna statistika v Ribnem. Na statisticnem srecanju v Preddvoru leta 1995 je dal pobudo, da v letu 1996 organiziramo srecanje mladih statistikov Slovenije in Avstrije v Pliberku. To srecanje je postalo tradicionalno in avstrijskim in slovenskim organizatorjem so se pridružili tudi statistiki iz Madžarske, Italije in Hrvaške. Letos bo organizirano že štiriindvajseto srecanje mladih statistikov v Italiji. Že od samega zacetka je clan uredniškega odbora revije Metodološki zvezki, kjer je pomagal predvsem z recenzijami clankov. Pomagal je pri izvedbi doktorskega programa Statistika na Univerzi v Ljubljani in predaval v okviru predmeta Sodobni statisticni pristopi. Na magistrskem programu Uporabna statistika pa izvaja predmet Posplošeni linearni modeli. Prof. dr. Herwig Friedl je tudi predlagal, da bi Statisticno društvo Avstrije in Statisticno društvo Slovenije organizirali skupno znanstveno srecanje statistikov Avstrije in Slovenije. Predvidoma bo to srecanje v Gradcu v letu 2020. Na podlagi navedenih dejstev menim, da je prof. dr. Herwig Friedl izjemno prispeval k razvoju in uveljavitvi statisticne znanosti v slovenskem prostoru in zato predlagam, da se mu podeli naziv castni clan Statisticnega društva Slovenije za leto 2018. Prof. dr. Herwig Friedl, castni clan društva za leto 2018. DOMACI IN MEDNARODNI DOGODKI USTANOVITEV MLADE SEKCIJE STATISTICNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE IN NJENO DELOVANJE Doc. dr. Andrej srakar sokoordinator Mlade sekcije statisticnega društva slovenije statisticno društvo slovenije (dalje: sds) je bilo ustanovljeno 14. decembra 1977 in je krovno združenje statistikov v sloveniji. To je v preteklosti že imelo mlado sekcijo, a je ta – po besedah sedanjega vodstva društva – zamrla. v letu 2013, ki je bilo na predlog Mednarodnega statisticnega inštituta (IsI) razglašeno za mednarodno leto statistike, je bil statisticni znanosti priznan njen prispevek k razvoju. Dogodkom, ki so v tem letu nacrtno promovirali pomen statistike, so se s svojim znanjem in interesi pridružili tudi študentje interdisciplinarnega študija statistika na Univerzi v Ljubljani ter na ta nacin takrat obeležili mednarodno leto statistike. Nastal je blog Udomacena statistika, s katerim so avtorji želeli predstaviti uporabo statistike in njenih metod ob konkretnih primerih in raziskavah, pa tudi z zanimivostmi in predstavitvami pomembnih predstavnikov stroke. vse od tedaj so blog in povezane aktivnosti tvorile eno kljucnih povezovalnih tock doktorskih študentov statistike in mlajših raziskovalcev statistike v sloveniji. v letu 2018 so se blogu zaceli pridruževati tudi nekateri mlajši raziskovalci in doktorski študentje. Ko je blog v letu 2015 prejel nagrado statisticnega društva slovenije za odlicnost porocanja v medijih, so se zacele prve razprave o možnostih, da bi se v okviru društva ustanovila mlada sekcija statistikov. Te razprave in zamisli so se obudile v letu 2019, sledilo je pismo prof. dr. Matevžu Brenu, aktualnemu predsedniku statisticnega društva slovenije, s prošnjo, da bi se v okviru statisticnega društva slovenije ustanovila mlada sekcija. Prof. dr. Bren je zamisel podprl in izrazil željo, da bi bila izvedena. Ustvarjalci bloga smo pripravili Predlog za ustanovitev sekcije mladih statistikov v okviru statisticnega društva slovenije, ki je bil predstavljen in potrjen na skupšcini sds 28. marca 2019. v njem smo kot osnovne naloge sekcije poleg sedanje spletne navzocnosti (na blogu, Facebooku in Twitterju) navedli navezavo stikov in sodelovanje s podobnimi mladimi sekcijami v tujini, spodbujanje izmenjav s tujimi univerzami in oddelki za statistiko, sodelovanje v projektu Evropske statisticne igre in podporo priznanju za mlade statistike. v naslednjih mesecih smo se veckrat sestali in povabili k sodelovanju v prihodnjem delu mlade sekcije društva tudi druge mlade statistike. v razpravah z njimi smo oblikovali nacrt prihodnjega dela sekcije. Ta obsega štiri sklope: 1) Prirejanje dogodkov: niz statisticnih seminarjev, ki bodo potekali redno, dvomesecno, na eno- do dveurnih srecanjih; redna mesecna srecanja sekcije; organiziranje raznolikega programa dogodkov v okviru letne konference Uporabna statistika / Applied statistics. 2) Blog in (spletni) mediji: redno objavljanje na blogu Udomacena statistika in moderiranje skupine Udomaceni statistiki na Facebooku; aktivnosti v drugih medijih. 3) Mednarodno povezovanje s sorodnimi sekcijami: aktivno sodelovanje v pobudi Young statisticians Europe (YsE), trajnejše sodelovanje s sorodnimi sekcijami v tujini; projekt mednarodnega bloga. 4) vkljucevanje v izobraževanje na podrocju statistike: sodelovanje pri projektih, kot so Evropske statisticne igre; aktivnosti za študente magistrskega in doktorskega študija statistike in drugih programov. v torek, 19. novembra 2019, je tako v ljubljanskem kreativnem centru Poligon potekalo prvo srecanje Mlade sekcije. Zacelo se je s kratkim predavanjem gostje, prof. dr. Katarina Košmelj, o nacrtovanju eksperimentov. Po predavanju smo ponovili znani Fisherjev eksperiment s poskušanjem caja, ki je opisan v knjigi The Lady Tasting Tea. sledil je še sestanek Mlade sekcije, na katerem smo razpravljali o komunikacijskih kanalih društva, organizaciji prihodnjih dogodkov, mednarodnih povezavah in o izobraževalnih aktivnostih. Izvoljena sva bila tudi prva koordinatorja sekcije, Andrej srakar in Ana slavec. Predavanje prof. dr. Katarine Košmelj na prvem srecanju sekcije. Na drugem srecanju v sklopu aktivnosti sekcije, v sredo, 22. januarja 2020, tokrat na Fakulteti za družbene vede, smo gostili dr. Bojana Nastava, direktorja statisticnega urada Rs (sURs). Pojasnil je, katere podatke potrebujemo za izracun osnovnih kazalnikov uradne statistike, ki jo vodi sURs, kako te podatke pridobimo in pomen uradne statistike za državo in posameznika. Predstavil je dostop do podatkov prek sURs-a, njegovo vlogo v uradni statistiki in njeno smiselno uporabo pri študiju, raziskovalnem delu in publicistiki. Poleg tega se je ustavil pri nekaj vsebinskih temah in jih predstavil s primeri – denimo kaj pomeni inflacija, kako jo izracunajo in kako se je spreminjala v casu, kako poteka zbiranje podatkov in kako povezovanje z razlicnimi organizacijami pri tem. Predavanje dr. Bojana Nastava na drugem srecanju sekcije. Med drugimi vizualizacijami je najvec zanimanja vzbudila predstavitev raziskave Poraba prostega casa, ki se je v sloveniji prvic izvedla leta 2000, prav zdaj pa poteka njena druga izvedba. Zato smo se odlocili, da bomo tej temi posvetili tretje srecanje sekcije, ki bo predvidoma v mesecu aprilu 2020. Naš gost bo prof. dr. Jože sambt z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, eden osrednjih raziskovalcev pri nas na tem podrocju. Govoril bo o tem, da moramo za celovito analizo transferjev med starostnimi skupinami oziroma generacijami poleg tržne proizvodnje upoštevati tudi proizvodnjo in potrošnjo storitev neplacanega dela (kot so kuhanje, pranje, likanje in skrb za otroke). Podatke o tovrstni proizvodnji pridobimo iz anket o porabi casa. Rezultati iz leta 2000 pokažejo, da je bila proizvodnja žensk mnogo vecja od proizvodnje moških, oba spola pa proizvedeta najvec takoj po upokojitvi. Najvecji neto prejemniki storitev neplacanega dela pa so otroci. Tudi vse druge, prej opisane aktivnosti sekcije so v polnem teku. v casu, ko to pišem, potekajo dogovori znotraj pobude Young statisticians Europe (YsE) o prostoru in terminu za njeno tretje srecanje, za katero smo predlagali, da bi potekalo v sloveniji hkrati s konferenco Applied statistics 2020. Naša sekcija je v okviru te pobude tudi predlagala, da se ustanovi mednarodni blog pod okriljem pobude YsE, ki bi skrbel za predstavljanje statistike najširši javnosti. Predlog je bil na drugem srecanju YsE v Bukarešti novembra 2019 pospremljen z odobravanjem in bo v okviru pobude obravnavan v naslednjih mesecih. veckrat smo se sestali z vodstvom sds, nazadnje na statisticnem dnevu februarja 2020. v okviru zadnjega sestanka je nastalo vec zamisli, kako v okvir konference Applied statistics tesneje vkljuciti Mlado sekcijo, ki jih bomo skušali realizirati že v letu 2020. Clani sekcije smo sodelovali oz. sodelujemo tudi pri izvedbi letošnjih tretjih Evropskih statisticnih iger, evropskega tekmovanja srednješolcev v znanju statistike in statisticne pismenosti. Pri tem projektu nameravamo sodelovati tudi v prihodnje. Na pobudo nekaterih clanov sekcije smo zaceli opravljati tutorstva za matematicne predmete v okviru magistrskega in doktorskega študija statistike. Prvo takšno tutorstvo je uspešno izvedel Jakob Peterlin, mladi raziskovalec na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Potekalo je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, udeležilo pa se ga je okrog deset študentov in študentk doktorskih študijev statistike in ekonomije. Eden izmed komunikacijskih kanalov sekcije je januarja 2019 ustanovljena skupina Udomaceni statistiki na Facebooku, kjer je clanom skupine omogoceno, da obvešcajo tudi druge o dogodkih s podrocja statistike, o novih prispevkih, zaposlitvenih oglasih, štipendijah ali praksah doma in v tujini, o zagovorih zakljucnih nalog in razlicnih drugih statisticnih zanimivostih. Še naprej deluje blog Udomacena statistika, kjer smo, odkar deluje sekcija, objavili številne nove prispevke. videti je torej, da se je ustanovitev Mlade sekcije zgodila ob pravem casu, ko se tovrstne mlade sekcije ustanavljajo tudi drugod po Evropi in svetu. Aktivnosti, ki smo jih izvedli, in udeležba na njih pricajo, da bomo lahko delovanje in raven aktivnosti ohranili tudi v prihodnje, s cimer bi mocno pomagali razvoju statistike v sloveniji v prihodnosti. Upamo torej, da bomo v prihodnjih letih lahko o delu sekcije porocali še veckrat in v še bolj pozitivni luci. KONFERENCA UPORABNA STATISTIKA — APPLIED STATISTICS 2019 Dr. Andrej Blejec v septembru 2019 smo organizirali že šestnajsto konferenco Applied statistics/Uporabna statistika. Konferenca je, kot vrsto let doslej, potekala v prijetnem okolju Hotela Ribno v bližini Bleda. vreme nam je bilo tudi letos naklonjeno, kar je pripomoglo k dobremu vzdušju in druženju, ki je eno od poslanstev naših konferenc. Na konferenci se je zbralo skoraj sedemdeset statistikov, analitikov, uporabnikov in kar je še takih, ki jih statistika spremlja pri delu ali pa jih preprosto zanima. Med njimi je bilo 25 udeležencev iz 17 držav. vsako leto me razveseli, da je poleg uveljavljenih statistikov tudi veliko mladih, ki so na zacetku strokovne poti ali pa še študirajo. Zadovoljen sem, ko vidim skupinice udeležencev, ki živahno diskutirajo, ceprav so se morda spoznali šele dan pred tem. In pogosto jih s težkim srcem preganjam in prekinjam, saj v zavzetih pogovorih skoraj preslišijo, da se zacenjajo nove predstavitve, ki jih je škoda zamuditi. Na odprtju dogodka nas je s svojo navzocnostjo in nagovorom vzpodbudil novi direktor sURs, dr. Bojan Nastav, in predstavil nacrte urada in vpetost v mednarodni prostor. Kot posebno pomeben del kontinuitete sodelovanja med uradom in društvom vidi prav organizacijo konference, ki je pomembna tudi za urad. Konferenco je po pozdravnem nagovoru odprl predsednik društva dr. Matevž Bren. Obema se zahvaljujem, saj sta s svojo navzocnostjo dala konferenci dodaten pecat. Tematika konferenc je široka, najti skušamo mesto za cim vec podrocij statisticne stroke. Lansko (2019) smo zaceli z dobro obiskano delavnico o povezavi statistike in strojnega ucenja. v glavnem delu programa smo združili predstavitve v nekaj tematsko zakljucenih sekcij s podrocja biomedicinske, družboslovne in ekonomske statistike, pa tudi analize omrežij in bioinformatike. Tudi tokratna vabljena predavanja so bila izvrstna. Programski odbor je tokrat povabil tri uveljavljene predavatelje, dva iz ZDAin enega iz Švice. Njihova predavanja so bila zanimiva tudi za udeležence, ki se sicer ne ukvarjajo s predstavljenimi podrocji statistike. Eden od ciljev naše konference je tudi, da se udeleženci seznanijo s podrocji statistike in njene uporabe, ki morda niso njihova glavna usmeritev. v celoti lahko konferenco ocenimo kot zelo uspešno. Kot vodja organizacijskega odbora se vsem clanom organizacijske ekipe zahvaljujem za ponovno vestno in požrtvovalno delo, ki so ga posvetili organizaciji konference. s tako ekipo se z veseljem podajam v organizacijo naslednje konference, Applied statistics 2020. vabim vas, da se nam pridružite na As2020, med 20. in 23. septembrom 2020, seveda ponovno v Ribnem. Povezavi: http://conferences.nib.si/As2019 in http://conferences.nib.si/As2020 Predavatelj Mitchell Gail. SRECANJE MLADIH STATISTIKOV 2019 Doc. dr. Luka Kronegger Fakulteta za družbene vede 24. statisticna konferenca YsM je potekala od 18. do 20 oktobra 2019 v Bazovici. Mladi statistiki iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in slovenije so tudi tokrat predstavili svoje raziskovalno delo. In tudi na tokratnem srecanju so, kot je v navadi, svoje delo predstavili trije vabljeni predavatelji iz slovenije. To so bili Nika Berlic, študentka uporabne statistike, vanja Erculj, sodelavka na Fakulteti za varnostne vede UM, in Jakob Peterlin, mladi raziskovalec na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI). Nika Berlic je predstavila prispevek z naslovom »Addressing Missing Data in Quantitative social Research - EHIs example«, v katerem je z uporabo simulacij na primeru Nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu (European Health Interview survey) pokazala, da odstotek manjkajocih vrednosti in mehanizem pomembno vplivata na pristranskost ocen. Kljucne spremenljivke v analizi so bile povezane z dohodkom. Predavanje je sklenila z ugotovitvijo, da so metode CCA in PD nepristranske, ce vrednosti manjkajo po mehanizmu MCAR, vendar neucinkovite, ce je odstotek manjkajocih vrednosti visok. Ce mehanizem MCAR ne velja, se je metoda veckratnih imputacij izkazala za najucinkovitejšo. vanja Erculj je predstavila izsledke svoje doktorske disertacije, v kateri je analizirala diskusije podpornih skupin v zdravstvenih spletnih skupnostih, da bi pridobila informacije o psiholoških vidikih zdravljenja. Za proucevanje psiholoških vidikov zdravljenja so bili uporabljeni razlicni kvalitativni in kvantitativni pristopi, od strojnega ucenja do strokovnega ocenjevanja vsebine posameznih zapisov. s predstavljeno analizo je prikazala veliko mero usklajenosti rezultatov med uporabljenimi neinvazivnimi in casovno-financno vzdržnimi metodami z rezultati drugih raziskav. Jakob Peterlin je v prispevku »Goodness-of-fit tests for Linear Mixed effects Models« predstavil test skladnosti za linearne modele mešanih ucinkov (LMM), ki so priljubljeno in mocno orodje za analizo grupiranih ali ponavljajocih se numericnih meritev. LMM so sestavljeni iz fiksne in nakljucne komponente, ki sta v modelu doloceni z ustreznimi matrikami. Preverjanje, ali sta obe konstrukcijski matriki pravilno podani, je kljucnega pomena, saj lahko napacno dolocanje vpliva na veljavnost in ucinkovitost analize. vprispevku je prikazal, kako z nakljucnimi procesi, definiranimi kot kumulativni seštevek vsote rezidualov, preverimo ustreznost predvidenih matrik modela (assumed design matrices) in kako te procese uporabimo za preverjanje ustreznosti celotnega modela ali njegove fiksne in/ali nakljucne komponente. Celotno srecanje je potekalo v prijetnem vzdušju v kombinaciji z odlicno organizacijo tako strokovnega kot nestrokovnega dela programa. Razšli smo se v pricakovanju »okroglega«, 25. srecanja, ki bo v 2020 in ga bodo organizirali avstrijski kolegi. Udeleženci srecanja mladih statistikov 2019. EVROPSKE STATISTICNE IGRE simona Klasinc in Mojca Merc statisticni urad Rs Kakšne vrste tekmovanje so Evropske statisticne igre? Evropske statisticne igre so mednarodno srednješolsko tekmovanje iz poznavanja statistike in statisticnih podatkov. Na njem sodelujejo poleg slovenskih še dijaki iz 16 evropskih držav. v šolskem letu 2019/20 se izvaja že tretjic. Dijaki lahko tekmujejo posamezno ali v najvec triclanskih ekipah, razdeljeni pa so v dve tekmovalni skupini: dijaki iz zadnjih dveh letnikov tekmujejo v kategoriji A, dijaki iz prvih dveh letnikov pa v kategoriji B. vsaka ekipa mora imeti mentorja, ki je eden od njihovih srednješolskih profesorjev. Tekmovanje obsega tri ravni: šolsko, državno in evropsko. Na šolski ravni je naloga tekmujocih ekip, da rešijo spletni test. Ta obsega tri sklope: s prvim se preverja poznavanje osnov statistike, z drugim poznavanje uporabe uradnih statisticnih podatkov in s tretjim razumevanje vsebine ene izmed statisticnih publikacij. Naloga ekip, ki se prebijejo na državno raven tekmovanja, je izdelati raziskovalno nalogo. Naloga najboljših tekmovalcev iz vsake sodelujoce države, ki se pomerijo v finalu oz. na evropski ravni, pa je izdelava kratkega, 2-minutnega videa. Za vse sodelujoce je tekmovanje priložnost, da pridobijo novo znanje in nove izkušnje, da razvijajo in izpopolnjujejo razlicne vešcine, da razvijajo nove zamisli. Izziv je tudi za srednješolske profesorje. Med drugim jih spodbuja, da uradne statisticne podatke uporabijo pri pouku kot ucno gradivo. Ob tem pridobivajo vpogled v nova podrocja raziskovanja. Eden pomembnejših ciljev tekmovanja je tudi, ponuditi dijakom in uciteljem možnost, da tudi v taki obliki spoznavajo vlogo statistike v družbi. Tako tekmovanje je prav tako odlicna vaja v skupinskem delu v smislu sodelovanja za doseganje skupnih ciljev. Sodelovanje Statisticnega društva in Statisticnega urada statisticno društvo slovenije (sds) in statisticni urad Rs (sURs) sodelujeta pri organizaciji in izvedbi tekmovanja od vsega zacetka, in to na vec podrocjih. v zadnji cetrtini leta 2019 smo skupaj izvedli sedem brezplacnih seminarjev za srednješolske profesorje, pri cemer so bili ti seminarji dopolnilna »ponudba«, in ne obveznost za sodelovanje na tekmovanju. Na omenjenih seminarjih so bile obravnavane naslednje vsebine: promocija Evropskih statisticnih iger, dostopnost statisticnih podatkov na spletni strani sURs, izboljšanje statisticne pismenosti in uporabna vrednost statistike. O statisticni pismenosti sta uciteljem predavala dr. Andrej srakar in Katarina Muha, oba iz sekcije mladih statistikov sds. Pri vsebinski pripravi nalog za spletni test iz poznavanja osnov statistike sta sodelovala prof. Nevenka Kunšic in mag. Franc Rozman, prav tako predstavnika sds. vstrokovni žiriji, ki ocenjuje raziskovalne naloge in doloci zmagovalca iz vsake od kategorij, prav tako sodelujemo predstavniki sURs in sds (tokrat dr. Andrej srakar in dr. Aleš Toman). Nekaj statistike … Tekmovanje Evropske statisticne igre je med ucitelji in dijaki iz leta v leto bolj prepoznavno in priljubljeno, in to potrjujejo tudi številke. Na letošnje, 3. Evropske statisticne igre se je prijavilo najvec ekip doslej, in sicer 360. Na šolski ravni je – ob mentorstvu 60 uciteljev in uciteljic – tekmovalo skupaj 936 dijakov in dijakinj iz 44 razlicnih srednjih šol. Število sodelujocih se je doslej vsako naslednje leto povecalo za približno 60 %. Kako naprej? vsi se strinjamo v tem, da so Evropske statisticne igre naložba v znanje dijakov in da se ta že obrestuje, saj so nekateri že zdaj naši uporabniki, številni drugi pa to postajajo oz. bodo postali scasoma. Tudi ucitelji pozdravljajo to tekmovanje, prav tako tudi izobraževalne aktivnosti, ki jih izvajamo. Njim namenjene seminarje radi obiskujejo. Z naklonjenostjo pa sprejemajo tudi našo pripravljenost, da uradno statistiko predstavimo dijakom neposredno, pri pouku. v letu 2019 in na zacetku leta 2020 smo tako izvedli vec kot 10 srednješolskih delavnic in eno osnovnošolsko in na njih predstavili dejavnost statisticnega urada približno 500 slušateljem. Kljub vsemu promocijskemu in drugemu gradivu, ki ga ima sURs za ta namen na voljo, pa ucitelji še vedno pogrešajo gradivo, ki bi jim bilo v pomoc pri širjenju statisticne pismenosti, kar pomeni, da se ni bati, da bi nam zmanjkalo izzivov. Najboljše ekipe 2. Evropskih statisticni iger na podelitveni slovesnosti na sURs, maj 2019. STATISTICNI DAN 2020 PODNEBNA KRIZA – VROCI PODATKI Ema Mišic statisticni urad Rs Ljudje povzrocamo s svojim bivanjem in delovanjem pritisk na ekosisteme. spopadamo se s posledicami podnebnih sprememb, ki se kažejo v povišanju globalnih temperatur zraka in oceanov, taljenju snega in ledu ter v globalnem povprecnem zviševanju morske gladine. Cedalje pogostejši so ekstremni vremenski pojavi in z njimi povezane naravne nesrece. Glavna tema 29. statisticnega posvetovanja, ki je potekalo 28. januarja 2020 na Brdu pri Kranju pod naslovom Podnebna kriza – vroci podatki, so bile tako podnebne spremembe in ukrepi za zmanjšanje in blaženje njihovih vplivov ter podatki, potrebni za spremljanje teh sprememb in pripravo ukrepov. statisticnega dneva 2020 se je udeležilo okoli 400 obiskovalcev iz slovenije in tujine. Dogodek sta odprla Marjan Šarec, predsednik vlade Rs, in Bojan Nastav, generalni direktor statisticnega urada Rs. v prvem delu konference z naslovom Podnebne spremembe in ukrepi so strokovnjaki predstavili obstojece podatke o posrednih in neposrednih aktivnostih, ki prispevajo k segrevanju ozracja, posledice tega in ukrepe na tem podrocju. Prvi del prireditve se je koncal s podelitvijo priznanj statisticnega društva slovenije, ki jih je dobitnikom izrocil dr. Matevž Bren, predsednik društva. Govorci v omizju v drugem delu konference so razpravljali o tem, kako lahko s podatki podpremo prizadevanja za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb. Nastopajoci so sporocili navzocim veliko zanimivih informacij, jih opozorili na nekaj bistvenih problemov ter jim podali številna priporocila. slovenija se bo v 21. stoletju še naprej segrevala, po pesimisticnem scenariju naj bi se segrela za 4,1 oC. Najbolj pregreto obmocje v Ljubljani je obmocje BTC. Razpravljavci so ugotavljali, da veliko podatkov že obstaja, vendar so precej razpršeni. Poleg tega pa bi bili potrebni tudi novi podatki, predvsem podatki na lokalni ravni. In kljucnega pomena je oz. bo komunikacija stroke z javnostjo – s podatki je treba doseci ljudi. Udeleženci druge okrogle mize. STATISTICNI DAN 2019 Spoznajmo D1G1TALI1ZAC1JO Ema Mišic statisticni urad Rs Digitalizacija posega v vse pore našega življenja, poklicnega in zasebnega. spreminja nacine medsebojnega komuniciranja (vpliva na to, kako oddajamo in kako sprejemamo sporocila, kako jih beremo). vpliva tudi na to, kako opravljamo razlicne aktivnosti. Uporaba robotov, interneta stvari napoveduje spremembe v poslovnem svetu. v hitro spreminjajocem se svetu je pomembno, da se spremembam prilagodimo in sledimo napredku. Digitalizacija odpira nove poslovne priložnosti, spodbuja inovacije, zahteva prenovo organizacij ter odpira nove nacine delovanja, komuniciranja in povezovanja ljudi. To so bila izhodišca za 28. statisticno posvetovanje z naslovom spoznajmo D1G1TAL1ZAC1J0 – Inovativne rešitve, ki spreminjajo družbo, ki je potekalo 12. februarja 2019 na Brdu pri Kranju. statisticnega dneva 2019 se je udeležilo okoli 390 obiskovalcev iz slovenije in tujine. Dogodek so odprli Marjan Šarec, predsednik vlade Rs, Genovefa Ružic, v. d. generalne direktorice statisticnega urada Rs, in Mariana Kotzeva, generalna direktorica Eurostata. v prvem delu konference z naslovom Digitalizacija spreminja svet so strokovnjaki predstavili izzive gospodarstva v digitalnem okolju, digitalno prihodnost financnih storitev, spletno platformo za mednarodno dostavo pošiljk od vrat do vrat ter uvajanje elementov industrije 4.0 v proizvodne sisteme in procese. Govorci v omizju v drugem delu konference so razpravljali o izzivih digitalizacije. Prireditev se je koncala s podelitvijo priznanj statisticnega društva slovenije, ki jih je dobitnikom izrocil dr. Matevž Bren, predsednik društva. Tudi tradicionalno letno posvetovanje statistikov, katerega glavna tema je bila tokrat digitalizacija, je le še potrdilo, da se je digitalizacija uveljavila na vseh podrocjih našega življenja in delovanja – v gospodarstvu, v zasebnem in javnem življenju. Obenem je pokazalo, da je digitalizacija velik izziv za statistiko. Prvi izziv je, kako izmeriti vpliv digitalizacije na gospodarsko rast, zaposlovanje itd. Drugi izziv je, kako vse te podatke, ki nastanejo pri digitalizaciji, uporabiti in jih vkljuciti v proces, za statisticne namene – kot podatkovni vir. sURs bo spremljal razvoj digitalizacije in smernice, ki se bodo v zvezi s tem pripravile na statisticnem podrocju z vidika merjenja. Temu bo sledil s pripravo statistik in tudi z vidika novih podatkovnih virov (npr. razvoj tehnologije blockchain, veriženja podatkovnih blokov, in z njim povezani podatki). Proucil bo možnosti za uporabo in smotrnost uporabe teh podatkov za izracunavanje dolocenih statistik in sledil morebitnim spremembam podatkovnih virov (npr. energetski tržnici), z namenom, da ostane relevanten. Razpravljavci so se strinjali, da je treba cim prej pripraviti zakonodajo na podrocju tehnologije blockchain in kriptovalut, saj bo ta pospešila njen razvoj. Razpravljavci na 28. statisticnem posvetovanju. 75 LET SLOVENSKE URADNE STATISTIKE Irena svetin statisticni urad Rs slovenska uradna statistika se je zacela 19. avgusta 1944 z ustanovitvijo statisticnega urada slovenije. To ime mu je bilo pozneje še nekajkrat spremenjeno, danes ga poznamo kot statisticni urad Republike slovenije, na kratko sURs. v letu 1948 je bil izveden prvi povojni popis prebivalstva; sledilo jih je še šest. Ti popisi so se izvajali klasicno, na terenu, zadnji tak je bil v letu 2002. Od leta 2011 izvaja slovenija popise prebivalstva registrsko. Za zdaj je med razvitimi evropskimi državami le pešcica takih, ki kot slovenija izvajajo registrske popise prebivalstva. Taki popisi ne obremenjujejo prebivalcev, prinašajo velik financni prihranek in omogocajo hitrejši dostop do popisnih podatkov. Od leta 1951 izdajamo serijske publikacije, v katerih objavljamo izsledke statisticnih raziskovanj. Najobsežnejša in najbolj znana taka publikacija je bil statisticni letopis slovenije, ki je redno izhajal od leta 1964 do leta 2013. Objave, ki jih pripravljamo zdaj, so graficno bogatejše, oblikovno privlacnejše, razumljive širši javnosti in vse elektronske. statisticni letopis pa nadomešca podatkovna baza sistat, v kateri je že vec kot milijarda razlicnih podatkov. s prvimi koraki v smeri digitalizacije je statisticni urad zacel že v letu 1952, ko je kupil prve IBM-ove sisteme racunalnikov. v letu 1979 je racunalniški sistem posodobili z enim najsodobnejših racunalnikov v tem delu Evrope. Kot zanimivost: ta racunalnik je imel 2 Mb spomina in 2 Gb podatkovnega prostora in je bil tolikšen, da so ga pripeljali na vec paletah. v letu 1996 je bila vzpostavljena prva spletno stran, ki je bila kasneje nekajkrat posodobljena. v letu 2009 je sURs objavil prvo sporocilo na Twitterju, v letu 2016 pa na Facebooku Danes nas lahko poišcete pod uporabniškim imenom @statslovenija. Zaposleni na sURs-u nenehno išcemo nove nacine za izboljšanje kakovosti uradnih statisticnih podatkov in tudi zato sodelujemo z Eurostatom, Evropsko komisijo, OZN, OECD-jem. vzpostavili smo razlicne registre. Doseganje kakovosti spremljamo na podlagi strategij, kodeksov, smernic. v 75 letih se je v uradni statistiki spremenilo marsikaj. v letu 1948 je bil naš glavni cilj štetje prebivalstva in zbiranje osnovnih statisticnih podatkov. Zdaj je naš glavni cilj doseci, da družba, to so prebivalci, podjetja in država, pri sprejemanju svojih odlocitev v kar najvecji meri uporablja verodostojne informacije. Pri tem ni toliko pomembno, kdo zagotavlja podatke, temvec da so tisti, ki jih zagotavljamo na sURs-u, visokokakovostni in iskalcem dostopni z lahkoto in v kar najprijaznejši obliki. STATISTICNO GLEDANO – SURS-ova razstava infografik Irena svetin statisticni urad Rs vletu 2019 je minilo 75 let od ustanovitve statisticnega urada Republike slovenije – sURs-a. Osrednji dogodek ob tej priložnosti je bila razstava infografik na Krakovskem nasipu v Ljubljani z naslovom statisticno gledano. Razstava je bila odprta od 19. avgusta do 2. septembra in ponovno od 19. oktobra do 19. novembra 2019. Za prikaz na tej razstavi smo izbrali nekaj v jeziku uradne statistike zapisanih zgodb o sloveniji in zgodb iz življenja njenih prebivalcev. Predstavili pa smo tudi zabavnejšo plat statistike, s katero smo želeli ovreci stereotipe o vedno resnih statistikih. Razstava je bila namrec zasnovana dvoplastno: plakat na prvi strani panoja je vabil s humorno vsebino ter z barvno, vsebinsko in oblikovno zasnovo, obe pa sta se povezovali z infografiko na drugi strani panoja. serija plakatov je tako nagovarjala strokovno in laicno javnost, hkrati pa se je preizkušala tudi v sodobnih oblikovalskih nacinih. Za razstavo je sURsprijel priznanje Brumen za odlicno slovensko oblikovanje 2019. Razstavo so opazili tudi kustosi bienala oblikovanja BIO. Paovabili so nas k sodelovanju pri projektu skupno znanje, v okviru katerega je del razstave v januarju in februarju 2020 gostoval v podhodu Ajdovšcina v Ljubljani. Razstava infografik na Krakovskem nasipu. POLETNA ŠOLA CODATA-RDA ZA SKRBNIKE PODATKOV Dr. Ana slavec svetovalka za statistiko na InnoRenew CoE skrbnik podatkov (angl. data steward) je oseba, ki v organizaciji skrbi za urejanje, hranjenje in varnost podatkov. Gre za poklic, ki se v raziskovalnem okolju šele vzpostavlja, in si zato polno zaposlene skrbnike podatkov za zdaj lahko privošcijo oz. jih imajo le redke ustanove. Ena takih je na primer Tehniška univerza v Delftu, kjer ima vsaka fakulteta svojega skrbnika podatkov, ki raziskovalcem pomaga pri razvoju in izvajanju nacrta ravnanja z raziskovalnimi podatki. Pri manjših ustanovah, kot je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, kjer sem zaposlena kot svetovalka za statistiko, pa se naloge skrbnika podatkov porazdelijo med vec zaposlenih. Med mojimi delovnimi nalogami je tako poleg podpore raziskovalcem pri zbiranju in analizi podatkov tudi pomoc pri podatkovnem skrbništvu. Da bi se izobrazila na tem podrocju, sem se lani prijavila na razpis za udeležbo na dvotedenski poletni šoli za skrbnike podatkov (Data steward school), ki je potekala od 5. do 16. 8. v Mednarodnem centru za teoreticno fiziko (International Centre for Theoretical Physics ali ICTP) v Trstu. Organizirana je bila v okviru programa obstojece šole CODATA­RDA o podatkovni znanosti (school of Research Data science), ki je v Trstu potekala že cetrtic zapored, poleg tega pa se izvaja še na drugih lokacijah po svetu. CODATA(Committee on Data for science and Technology) je Odbor za podatke v znanosti in tehnologiji, ki deluje v sklopu mednarodnega sveta za znanost (International Council of science ali ICsU), RDA (Research Data Alliance) pa je Združenje za raziskovalne podatke, mednarodna organizacija, ki skrbi za zmanjšanje socialnih in tehnicnih ovir pri izmenjavi raziskovalnih podatkov. Hkrati z obstojecim programom poletne šole CODATA-RDA je lani pilotno potekal program za skrbnike podatkov, v katerega nas je bilo sprejetih le pet udeležencev – poleg mene še Franc Huigen (nizozemski arhiv podatkov DANs), sanjin Muftic (Univerza v Cape Townu), sothearath seang (Univerza na Azurni obali) in Cristiana Pisoni (Univerza v Bergamu). To je bila prva izvedba šole za skrbnike podatkov v nizu številnih nacrtovanih izvedb izobraževanj, ki bodo potekala v okviru projekta FAIRsFAIR. vec o programu za skrbnike podatkov lahko preberete na spletni strani: https://codata-rda-datascienceschools.github.io/Datasteward/. Prvi teden smo bili vkljuceni v program poletne šole CODATA-RDA o podatkovni znanosti; v tem programu nas je bilo skupaj 37 udeležencev iz 20 razlicnih držav. skupaj smo se udeležili predavanj in seminarjev z naslednjimi temami: Odprta znanost (Louise Bezuidenhout, Univerza v Oxfordu), Uvod v Unix shell in Git (Hugh shanahan, Univerza Royal Holloway v Londonu), Programiranje in analiza v R-u (Mario Antonioletti, Univerza v Edinburgu), Nacrti za ravnanje z raziskovalnimi podatki (venkataraman shanmugasundaram, Univerza v Edinburgu), vaje v ravnanju z raziskovalnimi podatki (steve Diggs, scrippsov inštitut za oceanografijo) in Avtorske vešcine (Gail Clement, Kalifornijski tehnološki inštitut). Udeleženci ob koncu prvega tedna (foto: Andjani Gatzsweiler). Drugi teden pa nas je imelo pet skrbnikov podatkov locen program. Naši predavatelji v tem programu so bili Marjan Grootveld (nizozemski arhiv podatkov DANs), Joy Davidson (Univerza v Glasgovu), Daniel Bangert (Univerza v Goetingenu) ter že omenjena venkataraman shanmugasundaram in steve Diggs. Posvetili smo se metapodatkom, trajnim identifikatorjem, odkrivanju podatkov, nacrtom ravnanja s podatki, repozitorijem, povezanim podatkom in poizvedovalnemu jeziku sPARQL. skupaj z raziskovalci na zacetku kariere smo imeli le dve predavanji, in sicer Informacijsko varnost (Hannah short, CERN) in Raziskovalno racunalniško infrastrukturo (Rob Quick, Univerza v Indiani). Alumni šole za skrbnike podatkov in dr. Hugh shanahan, profesor bioinformatike, ki je vodil šolo (foto: Andjani Gatzsweiler). Udeležba na šoli za skrbnike podatkov je bila zame zelo dragocena izkušnja, saj mi pridobljena znanja omogocajo boljše svetovanje raziskovalcem glede nacrtov upravljanja raziskovalnih podatkov in priprave podatkov za predložitev v repozitoriju. v okviru programa smo pripravili tudi akcijski nacrt za skrbništvo podatkov za izvedbo v naslednjih šestih mesecih. Ucitelji so komentirali naše nacrte. Ti so bili vkljuceni tudi v prispevek na letošnji konferenci o mednarodnihrambi (Bangert et al. 2020). Šola za podatkovne skrbnike v Trstu se bo verjetno izvedla tudi letos. AMBASADORKA PRI EVROPSKEM DELU ZDRUŽENJA ZA RAZISKOVALNE PODATKE (RDA) Dr. Ana slavec svetovalka za statistiko na InnoRenew CoE Lani sem postala ambasadorka tehnike – obnovljivih materialov v Združenju za raziskovalne podatke (Research Data Alliance – RDA), katerega clanica sem od leta 2017. RDA je mednarodna organizacija, ki z razlicnimi aktivnostmi skrbi za zmanjšanje socialnih in tehnicnih ovir pri izmenjavi raziskovalnih podatkov. Trenutno ima vec kot 9000 clanov, ki so raziskovalci, znanstveniki in drugi strokovnjaki za podatke iz 137 razlicnih držav po svetu. Clani so organizirani v interesne in delovne skupine, ki se dvakrat letno sestajajo na plenarnih srecanjih. vec o združenju lahko preberete na spletni strani https://www.rd-alliance.org/. v RDAsem se vclanila kmalu po zaposlitvi na inštitutu InnoRenew CoE, Centru odlicnosti za raziskave in inovacije na podrocju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, kjer je ena izmed mojih nalog podpora pri razvoju in izvajanju nacrta ravnanja z raziskovalnimi podatki inštituta. Kmalu sem spoznala, da vecina podrocij, s katerimi se ukvarjajo moji sodelavci, še nima podatkovnih arhivov, kot jih imamo na primer na podrocju družboslovja, s katerim sem se ukvarjala pred tem. Na splošno je podrocje tehnike trenutno zelo slabo zastopano v združenju RDA. Raziskovalci obnovljivih materialov in raziskovalci na drugih podrocjih tehnike potrebujejo za to, da vzpostavijo ustrezno infrastrukturo in kulturo izmenjave podatkov, dodatne spodbude in ozavešcanje. s tem namenom sem se jeseni 2018 prijavila in prejela nagrado RDA za raziskovalce na zacetku kariere, ki mi je omogocila obisk Mednarodnega tedna podatkov in 12. plenarnega srecanja RDAv Bocvani. Na srecanju sem predstavila nacrt ravnanja z raziskovalnimi podatki v projektu InnoRenew ter se aktivneje vkljucila v združenje. Po srecanju sem se prijavila na razpis RDA v okviru ambasadorskega programa in pridobila dotacijo, namenjeno za sodelovanje s strokovnjaki in organizacijami, ki tako kot InnoRenew CoE delujejo na podrocju raziskav obnovljivih materialov in izdelkov. Tako sem postala ena izmed štirinajstih ambasadorjev in ambasadork RDA Evropa, podrocnih strokovnjakov in strokovnjakinj, ki so prejeli financiranje v višini do 7.000 EUR za promocijo rezultatov in stališc RDA med strokovnjaki na dolocenem podrocju, za spodbujanje njihovega sodelovanja z RDA, za uporabo rezultatov RDA in pridobivanje novih clanov. v okviru svojega delovnega nacrta sem obiskala tri institucije v tujini, ki se ukvarjajo z raziskovanjem na podrocju obnovljivih materialov in izdelkov, in sicer Francoski inštitut za tehnologijo za gozdni in pohištveni sektor (FCBA) v Parizu, Oddelek za bioprodukte in biosisteme Fakultete za kemijsko tehniko Univerze v Aaltu v Helsinkih ter Oddelek za lesarstvo na Fakulteti za gozdarstvo in lesno tehnologijo Univerze Mendel v Brnu. Na obiskih sem pridobila povratne informacije o njihovih trenutnih praksah upravljanja podatkov in jim predstavila nacine, kako lahko sodelujejo z RDA. Na zadnjih dveh sem izvedla tudi vabljeno predavanje za raziskovalce. srecanje nacionalnih vozlišc in ambasadorjev RDA v Helsinkih. SEMINARJI MMR ZA RAZVOJ RAZISKAV Z INTEGRACIJO KVANTITATIVNE IN KVALITATIVNE METODOLOGIJE V HUMANISTICNIH, DRUŽBOSLOVNIH IN ZDRAVSTVENIH VEDAH Dddr. Joca Zurc JsPs International Research Fellow Okayama University, Graduate school of Education Japonsko združenje za integracijo metod JSMMR (angl. Japan society for Mixed Methods Research), ki je kot podrocno združenje del globalne organizacije Mednarodnega združenja za integracijo metod MMIRA(angl. Mixed Methods International Research Association), je v letu 2019 organiziralo na ugledni zasebni japonski univerzi v Tokiu, Aoyama Gakuin University, dva izredno uspešna dvodnevna izobraževalna seminarja s podrocja integracije kvantitativne in kvalitativne metodologije (angl. »mixed methods research« - MMR); vodila ju je prof. dr. Hisako Kakai. seminarja sta potekala pod okriljem Aoyama Gakuin University Research Institute in njihovega projekta z naslovom »vzpostavitev izobraževalnega in raziskovalnega središca za raziskave z integracijo metod, ki prispevajo k reševanju narašcajocih zapletenih problemov današnje družbe«. Obeh seminarjev MMR v Tokiu se je udeležila tudi slovenska predstavnica, izr. prof. dddr. Joca Zurc, ki je doktorica statisticnih znanosti (UL, 2017) in se v svojem raziskovanju posveca ocenjevanju veljavnosti raziskovanja z integracijo metod. Prvi seminar je potekal od 25. do 26. maja 2019, drugi pa od 9. do 10. novembra 2019. Prvi seminar je bil namenjen raziskovalcem jezikoslovja in pedagoških ved, drugi pa raziskovalcem na podrocju zdravstvenih ved. Obema sta bila skupna izobraževanje na podrocju kakovostne izvedbe raziskav z integracijo metod in svetovno znana avtoriteta, pionir metodologije integracije metod, prof. dr. John W. Creswell z University of Michigan, ZDA. Pri izvedbi seminarja v mesecu maju se mu je kot gostja pridružila še odlicna profesorica tujih jezikov ter dolgoletna raziskovalka z neprecenljivimi izkušnjami iz poucevanja in raziskovanja z MMR, prof. dr. Aleidine (Ali) J. Moeller z University of Nebraska-Lincoln, ZDA. Na seminar za raziskovalce zdravstvenih ved pa je prof. Creswell povabil prof. dr. Thereso Betancourt z Boston College school of social Work, ZDA, ki je predavala in izvedla delavnico MMR na temo evalvacij preventivnih intervencij duševnega zdravja otrok v družinah beguncev. Organizacijska struktura izvedbe obeh seminarjev je bila podobna. Prvi dan, po uvodni registraciji, sta potekali plenarni predavanji vabljenih predavateljev, drugi dan pa sta bili izvedeni za udeležence dve vzporedni prakticni delavnici, ki sta ju vabljena predavatelja vodila loceno. Plenarna predavanja so potekala v najboljših dvoranah Aoyama Gakuin University, ki ima svoj kampus v enem izmed najvecjih in najbolj obiskanih predelov Tokia, nakupovalnem, prometnem in ekonomskem središcu Shibuya. Prof. dr. John W. Creswell je v plenarnem predavanju na prvem seminarju predstavil svoj pogled na razmišljanje o integraciji metod z vidika prehodov in sprememb med paradigmami skozi cas. vprvi fazi raziskovanja te metodologije se je osredotocal predvsem na raziskovalne nacrte MMR z vidika njihovih postopkov, namenov raziskovanja, slikovnih predstavitev in poimenovanj. v zadnjih letih pa se posveca predvsem neposrednim vprašanjem v zvezi z integracijo oz. vpogledom v raziskovalne ugotovitve, ki jih lahko pridobimo z integriranjem kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. s tem je v ospredju njegovega razmišljanja pomen in uporaba podatkov, pridobljenih po MMR. v predavanju je poudaril, da se je pri raziskovanju MMR pomembno premakniti od tehnicnega metodološkega raziskovanja o postopkih izvedbe te metodologije k bolj tematskemu metodološkemu razmišljanju, ki razvija nove metodološke pristope in nacine raziskovanja z integracijo metod. v predavanju na drugem seminarju MMR pa je prof. John W. Creswell predaval o razvoju MMR z vidika veljavnosti raziskovanja. Poudaril je, da se metodologija MMR izredno hitro dopolnjuje z novimi metodološkimi pristopi, ki sledijo kompleksnim raziskavam. Opozoril je na kljucne znacilnosti MMR, ki jih velja upoštevati pri pripravi clanka o MMR ali prijavi projekta MMR. Prva: navedba neposrednih ugotovitev, ki izhajajo iz integracije kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave; druga: identificiranje raziskovalnega nacrta MMR in skiciranje slikovnega zapisa oz. sheme, ki pojasnjuje uporabljeni raziskovalni nacrt; tretja: utemeljitev pomembnosti vkljucitve MMR v raziskovanje; cetrta: ustvarjanje nacinov za predstavitev in primerjavo kvantitativnih in kvalitativnih rezultatov v skupnih prikazih; peta: zasnova matrike, ki prikazuje osrednje raziskovalne faze in posamezne korake izvedbe raziskave MMR; šesta: uporaba že preverjenih in objavljenih metod iz analize podatkov po MMR, sedma: vkljucitev razpredelnic z rezultati raziskave MMR. Za vsako izmed navedenih znacilnosti raziskave MMR je profesor navedel primer, podal usmeritve, kako jih zapisati ter na katero mesto v objavi oz. prijavi projekta jih vkljuciti. Ucinkoviti koraki za zasnovo veljavne raziskave z integracijo metod so bili v središcu obravnave v obeh prakticnih delavnicah prof. dr. Creswella, na prvem in na drugem seminarju. Pri tem je vkljucil zadnje ugotovitve na podrocju metodologije MMR, ki so bile testirane v okviru izobraževalnega programa »University of Michigan’s Mixed Methods Program«. Udeleženci delavnic so uporabo sedmih korakov za zasnovo MMR lahko testirali na svojih primerih, na lastnih raziskovalnih projektih: -opredeli, ali je MMR najboljša metodologija za tvojo raziskavo; -identificiraj/razjasni svojo filozofsko pozicijo oz. konceptualni okvir; -identificiraj kvantitativne in kvalitativne vire podatkov; -opredeli postopke oz. raziskovalni nacrt MMR v svoji raziskavi; -podrobneje opiši korake v postopku analize podatkov po MMR, -identificiraj/razloži, kako boš predstavil rezultate svoje raziskave MMR; -opredeli, kako boš obvladoval tveganja za veljavnost raziskave MMR. Gostujoca predavateljica, prof. dr. Aleidine J. Moeller, se je na seminarju v maju posvetila uporabi MMR pri raziskovanju pedagoških in družbenih fenomenov v povezavi z ucenjem in poucevanjem tujih jezikov. Tovrstno raziskovanje zahteva zbiranje podatkov v daljšem casovnem obdobju, v razlicnih okoljih in z razlicnimi udeleženci, pogosto tudi vkljucitev interdisciplinarnega pristopa in razlicnih raziskovalnih nacrtov. Integracija kvantitativnih in kvalitativnih metod omogoca boljše razumevanje pedagoških fenomenov poucevanja jezika tako v globino kot tudi v širino ter zagotavlja, da je vsota dobljenih ugotovitev vecja od njenih posameznih samostojnih pristopov. Bolj argumentirani zakljucki raziskave MMR tako temeljijo na bogatejših informacijah in tudi na boljšem razumevanju vecplastnosti ucenja in poucevanja jezikov. Predavateljica se je v svoji predstavitvi posvetila raziskovalnim ugotovitvam integracije metod, ki se izkazujejo v boljšem razumevanju, implikacijah za uporabo v pedagoški praksi ter smernicah za prihodnja raziskovanje na podrocju didaktike jezika. v drugem delu seminarja, v delavnici o zbliževanju MMR in jezikovnega ucenja in poucevanja, je prof. dr. Aleidine J. Moeller navdušila z jasno predstavitvijo temeljnih zakonitosti in posebnosti raziskovanja MMR na obravnavanem podrocju, z zanimivimi primeri iz prakse poucevanja tujih jezikov ter z izredno dragocenimi prakticnimi usmeritvami in spodbudami za raziskovalno delo, zlasti na podrocju uspešnih pristopov znanstvenega objavljanja. Po delavnici je bil mogoc tudi osebni posvet s profesorico, v katerem je posredovala kakovostne in konkretne usmeritve, s katerimi je potrdila svoje izjemno znanje in izkušenost na podrocju raziskovanja, poucevanja in mentoriranja MMR. Prof. dr. Theresa Betancourt, ki je vodja medgeneracijske longitudinalne raziskave o vplivu vojne na mlade v sierri Leone ter študije o ucinkih intervencij pri družinah v Ruandi, ki spodbujajo otrokov zgodnji razvoj, izboljšujejo odnose s starši ter preprecujejo nasilje, revšcino in zdravstveno ogroženost, pa je predstavila izredno zanimivo raziskavo MMR na primeru 80 družin beguncev iz somalije, ki živijo v ZDA. Zanimali so jo primanjkljaji v duševnem zdravju begunskih otrok in kako jih je mogoce obvladovati s preventivnimi intervencijskimi programi. Ceprav se tovrstna populacija srecuje s stigmo, nezadostnimi viri, pomanjkanjem ozavešcenosti o dostopni pomoci ob pojavu duševnih težav ter z omejenimi podpornimi mrežami, je raziskava pokazala, da je prispevek preventivneintervencije k izboljšanju odnosov med starši in otroki, funkcioniranja družine in otrokovega duševnega zdravja statisticno znacilen. Pri tem je predavateljica demonstrirala uspešno uporabo metodologije MMR, ki jo je uporabila kot inovativen metodološki pristop za identificiranje ovir, obravnavo veljavnosti ter izlocitev nezadostnih virov v begunski skupnosti. To tematiko je predavateljica nadaljevala tudi v prakticni delavnici naslednji dan seminarja, na kateri je udeležencem predstavila konceptualne strategije in prakticne tehnike za uporabo raziskovalnega nacrta MMR ob primeru vrednotenja intervencij za otroke v deprivilegiranih okoljih (npr. študije opisanih primerov, skupni prikazi – angl. »joint displays«). Na izbranih primerih so bile predstavljene najboljše tehnike za uporabo MMR v vseh fazah – od konceptualizacije, implementacije raziskovalnega nacrta, evalvacije in vse do predstavitve rezultatov MMR. MMIRA je v letu 2019 v sodelovanju z JsMMR ob izobraževalnih seminarjih na Aoyama Gakuin University organizirala na Japonskem še podrocno regionalno konferenco MMIRA za Azijo in 5. konferenco japonskega združenja JSMMR (Hamamtsu, Šizuoka, 14.–17. september 2019). Navedeno kaže na velika prizadevanja japonskega združenja za integracijo metod JsMMR, da ta inovativni in vecdisciplinarni metodološki pristop, ki izredno ustreza raziskovanju kompleksnih in celostnih fenomenov današnjega sveta tako v družboslovnih, humanisticnih kot tudi v naravoslovnih in medicinskih znanostih, razvije na Japonskem in širšem podrocju vzhodne Azije. vsekakor mikaven zgled, ki bi ga veljalo posnemati tudi pri nas v okviru delovanja statisticnega društva slovenije. Razmisliti bi vejalo o ustanovitvi specializirane sekcije z namenom, da bi se metodologi in raziskovalci lahko formalno organizirali in povezali ter razvili metodologijo integracije kvantitativne in kvalitativne metodologije v slovenski znanosti. shibuya – trgovsko, prometno in poslovno središce Tokia, kjer domuje kampus ugledne mednarodne zasebne univerze Aoyama Gakuin University. Prof. dr. Aleidine J. Moeller z University of Nebraska-Lincoln v ZDA med zavzeto razlago na delavnici o konvergenci MMR pri ucenju in poucevanju tujih jezikov. Prof. dr. John W. Creswell, utemeljitelj integracije metod, s slovensko predstavnico na MMR seminarju v Tokiu, izr. prof. dddr. Joco Zurc. RAZISKOVANJE Z INTEGRACIJO METOD ZA RAZUMEVANJE IN OBVLADOVANJE KOMPLEKSNEGA SVETA: najodmevnejši izsledki MMIRA 2019 Dddr. Joca Zurc JsPs International Research Fellow Okayama University, Graduate school of Education slovito glasbeno mesto Hamamtsu, ki leži na zahodnem delu Japonske, v prefekturi Šizuoka, je od 14. do 16. septembra 2019 gostilo mednarodno znanstveno konferenco s podrocja metodologije raziskovanja z integracijo kvantitativnih in kvalitativnih metod (angl. »mixed methods research« – MMR). Konferenca je potekala v organizaciji Mednarodnega združenja za integracijo metod MMIRA(angl. Mixed Methods International Research Association) in njegovega odseka na Japonskem, Japonskega združenja za integracijo metod JsMMR (angl. Japan society for Mixed Methods Research). Hamamtsu je mesto glasbe, v katerem ob sloviti tovarni za izdelavo vrhunskih glasbenih inštrumentov Yamaha (klavirji, flavte …) domuje tudi eden izmed najvecjih in najlepših svetovnih glasbenih muzejev ter potekajo številna mednarodna glasbena tekmovanja, kar daje mestu poseben znacaj glasbene razigranosti, svobode, optimizma, veselja in sprošcenosti. In v takem vzdušju je potekala tudi letošnja konferenca MMIRA. Konferenca MMIRA 2019 je bila letošnje osrednje srecanje metodologov in raziskovalcev na podrocju integracije kvantitativne in kvalitativne metodologije, ki je potekalo kot podrocna regionalna konferenca MMIRAza Azijo ter kot 5. konferenca JsMMR. Konferenca, ki je gostovalana Univerzi prefekture Šizuoka za filozofijo in kulturo (shizuoka University of Art and Culture), je v Hamamatsu privabila odlicno zasedbo 187 udeležencev iz Azije, Severne in Južne Amerike in Evrope s priznanimi eksperti in pionirji zasnove metodologije integracije metod. Konferenca je v treh dneh postregla s skupno 11 sekcijami ustnih predstavitev in z 11 okroglimi mizami. Okrogle mize so bile izredno dobrodošla popestritev, saj so jih zasnovali sami udeleženci, ki so izpostavili odprta metodološka vprašanja, s katerimi se trenutno srecujejo v okviru konkretnega raziskovalnega projektu MMR. Z navzocimi udeleženci so prediskutirali možne metodološke rešitve z vidika možnosti izvedbe, prednostnih plati ter premostitve potencialnih pomanjkljivosti. Izvedena so bila tri plenarna predavanja. Aktualna predsednica MMIRA prof. dr. Elizabeth G. Creamer, zaslužna profesorica z Virginia Polytechnic Institute and State University v ZDA, je v soboto, 14. 9. 2019, v osrednjem avditoriju predavala o prihodnji vlogi integracije metod v sodobni družbi (angl. »Future Roles and Mixed Methods in Our Modern society«). Poudarila je neobhodno navzocnost pluralizma in kompleksnosti današnjega raziskovanja, za katero meni, da je indikator vedno vecje raznolikosti, oddaljenosti in neprimerljivosti med znanstveniki ter že presega meje posameznih znanstvenih disciplin in podrocij ter razdalj med kontinenti. Pristop integracije kvantitativnih in kvalitativnih metod je ena izmed obetajocih poti prihodnosti raziskovanja, ki ponuja metodologijo za proucevanje kompleksnosti današnjega sveta. Profesor Creamer postavlja pri tem v ospredje metodoloških pristopov MMR triangulacijo, ki jo pojmuje kot notranje integriranje/kombiniranje/mešanje metod (angl. »inter-method mixing«). O prepoznavanju in obvladovanju kompleksnosti v raziskovanju pa je v drugem plenarnem predavanju v nedeljo, 15. 9. 2019, bolj poglobljeno spregovorila prof. dr. Cheryl Poth z University of Alberta, Centre for Research and Applied Measurement and Evaluation v Kanadi. Profesorica Poth je v središce obvladovanja kompleksnosti postavila razvoj integriranega razmišljanja o raziskovalnih problemih, metodah in procesih raziskovanja. Poudarila je, da tradicionalne in obstojece prakse raziskovanja dobro delujejo pod dolocenimi pogoji oz. ob uveljavljenih pristopih, medtem ko drugi, sodobni kompleksni raziskovalni problemi velikokrat zahtevajo drugacen premislek. In ravno integrativno razmišljanje oz. integriranje kvantitativne in kvalitativne paradigme daje raziskovalcem priložnost, da svojo raziskovalno prakso prilagodijo oz. naredijo bolj obcutljivo za kompleksnost raziskovalnih problemov, ki so pogosto znacilnost ravno raziskav z integracijo kvantitativne in kvalitativne metodologije (MMR). Predavateljica je izpostavila štiri nacela kompleksnosti, ki se pojavljajo v raziskovanju, ter jih povezala s šestimi prilagoditvenimi pristopi integrativnega razmišljanja, s katerimi je možno obvladovati kompleksnejše pogoje kvantitativnega, kvalitativnega in integriranega raziskovanja. Navedeno plenarno predavanje je dalo udeležencem izredno prakticne usmeritve, kako obvladovati kompleksnost v lastnem raziskovanju MMR. Tretje plenarno predavanje, ki je prav tako potekalo v nedeljo, 15. 9. 2019, je presenetilo s svojo odlicnostjo in bi ga lahko na kratko oznacili kot velik navdih, motivacijo in spodbudo udeležencem za raziskovanje z integracijo metod. Prof. dr. Christine S. Davis z University of North Carolina at Charlottev ZDA, ki je znanstvenica na podrocju humanistike zdravja, komunikacije pri soocanju z umiranjem in etnografije ter hkrati tudi umetnica – pesnica –, se je v svoji predstavitvi posvetila razpravi o metodi celostnega pristopa pri raziskovanju, ki povezuje razhajanja med naravoslovno znanostjo in humanistiko. Na primeru humanistike zdravja je zasnovala razpravo, kako holisticno in integrativno razumevanje v nasprotju z »biomedicinsko racionalnostjo« prispeva k poglobljenemu osmišljanju in kriticnemu proucevanju, kaj pravzaprav pomeni biti utelešeni clovek. Poudarila je, da holisticni pristop vzpostavlja most med dihotomijo umetnost – znanost, in sicer tako, da vnaša humanisticno perspektivo v razumevanje posameznikovih izkušenj, ki so povezane s trpljenjem, zdravljenjem, dobrim pocutjem in razvojem. Pri tem holisticni nacin razmišljanja omogoca raziskovalcem razumevanje cloveškega dejavnika v medicini, zdravstvu in drugih naravoslovnih vedah ter jih opolnomoci z razvojem spretnosti, kot so opazovanje, empatija in komunikacija, pa tudi z vecjim razumevanjem kulturnih razlik, cloveškega socustvovanja, obcutljivosti in kreativnosti. Ob navdihujoce izpeljanih teoreticnih predpostavkah je predavanje postreglo s celo vrsto izredno uporabnih primerov in pristopov o tem, kako razmišljati bolj holisticno v lastnem raziskovalnem procesu, kako preseci dualisticno »ali-ali« kvantitativno-kvalitativno razmišljanje ter postati raziskovalec, ki si prizadeva za dialog, pravicnost in kreativnost pri proucevanju in razumevanju stvarnosti. v okviru konference so bili organizirani tudi trije forumi. Na prvem forumu z naslovom »Pogled nazaj in pogled naprej – pregled in izpostavitev vloge MMIRA ter JSMMR« so sodelovali aktualni vodilni eksperti za integracijo metod MMR s priznanimi strokovnjaki za MMR na Japonskem, in sicer vse od ustanovitelja združenja MMIRA(prof. dr. Johna Creswella, University of Michigan, ZDA), aktualnega urednika osrednje globalne znanstvene revije o integraciji metod, Journal of Mixed Methods Research – JMMR (prof. dr. Michaela D. Fettersa, University of Michigan, ZDA), ki je bil hkrati tudi moderator foruma, pa vse do aktualne predsednice združenja MMIRA(prof. dr. Elizabeth G. Creamer, virginia Polytechnic Institute and state University, ZDA), predsednice japonskega združenja JsMMR (prof. dr. Hisako Kakai, Aoyama Gakuin University, Japonska) in prof. dr. Tomoko Kamei (st. Luke's International University, Japonska), ki je predstavila primer izobraževanja podiplomskih študentov za raziskovanje z MMR na podrocju zdravstvenih ved. Ugledni gosti so spregovorili o pomenu nacionalnih in mednarodnih društev/ združenj na podrocju integracije metod. Med slednjimi ima osrednje mesto MMIRA kot vodilna globalna organizacija, ki od ustanovitve leta 2013 usmerja in spodbuja razvoj metodologije integracije metod na globalni ravni, in sicer na eni strani kot znanstvene metodološke discipline, na drugi strani pa kot aplikativne vede, ki uporablja integracijo metod pri proucevanju fenomenov na razlicnih podrocjih, kot so družbene vede, pedagogika, medicina, ekonomija in management, psihologija in vedenjske vede, umetnost in humanistika ter zdravstvene vede. Pri predstavitvi primerov iz prakse so diskutanti izpostavili hiter razvoj in razmah aktivnosti v uspešnih podrocnih združenjih MMR na Japonskem in Karibskem otocju, ki spadajo med prva dislocirana društva MMIRA in imajo kljucno vlogo pri diseminaciji in razvoju metodologije MMR v širšem obmocju Azije in Amerike. skupnost držav Karibskega otocja je na primer združila moci in ustanovila svoje podrocno združenje MMIRA, ki je v letu 2019 gostilo že tretjo mednarodno podrocno konferenco MMIRA. Ustanovili so tudi svojo revijo MMR ter pridobili akreditacije za samostojne metodološke predmete MMR v doktorskih programih razlicnih študijskih smeri. Po njihovi oceni je za uspeh kljucno povezovanje in sodelovanje najširšega kroga posameznikov in institucij, ki se ukvarjajo z MMR na razlicnih podrocjih znanosti in v razlicnih institucijah. Izjemno dober zgled na tem podrocju, ki bi ga veljalo posnemati. Na drugem forumu sta vabljeni predavateljici prof. dr. Christine s. Davis in prof. dr. Cheryl Poth ob moderatorskem vodstvu predsednice organizacijskega odbora konference prof. dr. Yoko Kawamura (shizuoka University of Art and Culture, Japonska) diskutirali o izboljšanju holisticnega razumevanja raziskovalnih fenomenov v kontekstu kompleksnosti sveta. Najbolj pa je pritegnila zakljucna razprava foruma z udeleženci, v kateri so bila izpostavljena vprašanja, ki se pojavljajo pri pisanju znanstvenih del in timskem delu pri raziskovanju z integracijo metod. Udeleženci so predstavili izredno zanimive lastne izkušnje in težave, s katerimi se spopadajo pri raziskovanju z MMR. Razprava je pokazala, da so te težave neverjetno podobne ne glede na geografsko obmocje oz. kontinent/državo, znanstveno disciplino ali izkušenost oz. raziskovalno kilometrino z MMR. Predavateljici sta delili bogate osebne izkušnje in znanje ter podali veliko odlicnih predlogov, kako pisati na dnevni ravni, kako si sproti zapisovati ideje, s kakšnimi uspešnimi strategijami obravnavati ocene recenzentov lastnih del. Drugi forum se je v razpravi sicer oddaljil od zacrtane teme, a je hkrati ravno zaradi te spontanosti izredno uspel ter dal konferenci mocan naboj pozitivizma, poguma pri postavljanju zahtevnih raziskovalnih izzivov z MMRter hkrati tudi verjetja v možnosti njihove uspešne izvedbe. Tretji forum z naslovom »Asia Open Forum«, ki je potekal zadnji dan konference, pa je bil posvecen MMR na podrocju Azije, kjer se ta metodologija zlasti uveljavlja od leta 2015, ko je bilo ustanovljeno japonsko združenje JsMMR. v forumu, ki sta ga moderirala prof. dr. Michael D. Fettwers (University of Michigan, ZDA) in prof. dr. Taichi Hatta (Kyoto University, Japonska), so sodelovali eksperti za MMR iz Kitajske, Japonske, Tajske, Tajvana in Južne Koreje. Diskutanti so poudarili, da so se raziskave MMR kot globalno gibanje razširile tudi v azijske države. Pa vendarle prenos iz zahodnega sveta ni popolnoma identicen, ker v Aziji anglešcina ni prvi jezik. Posledica navedenega je, da se MMR v vsaki državi/regiji razvija z unikatno kakovostjo in s poudarki glede na posamezni raziskovalni kontekst in prioritete raziskovalcev. Nepojasnjeno vprašanje pa je, do kakšne razsežnosti so MMR pognale korenine v Aziji. O tem so razpravljali gostje foruma v sodelovanju z udeleženci ter ob tem predstavili tudi rezultate spletne anketne raziskave o razvoju potenciala MMR v Aziji. v okviru konference MMIRA 2019 & 5. konference JsMMR je bilo organiziranih tudi 16 izobraževalnih delavnic, v katerih je sodelovalo 44 udeležencev. Organizatorji so se tokrat odlocili, da ob mednarodnih delavnicah z eksperti za MMR, ob individualnih konzultacijah z vabljenimi predavatelji »Srecaj eksperta« ter ob delavnicah v japonskem jeziku dajo tudi udeležencem možnost, da izvedejo delavnice in predstavijo svoje znanje in vešcine iz didaktike poucevanja MMR. s predlogom za delavnico MMR so tako lahko kandidirali vsi prijavljeni udeleženci. To je bila vsekakor izjemno pozitivna poteza organizatorjev, ki v ozadju zrcali japonsko filozofijo timskega sodelovanja, da je vsak posameznik spoštovan in dobrodošel in da mu je treba dati priložnost, ga vkljuciti, da lahko prispeva tudi on. Metodologija integracije metod se je namrec v zadnjih petih letih od ustanovitve MMIRAizredno hitro razširila in uveljavila po celem svetu, zato je intenzivno naraslo tudi število aplikativnih uporabnikov in metodologov, ki so se specializirali za to podrocje metodoloških raziskav. In tem so želeli organizatorji MMIRA2019 dati glas. Po strogi recenziji znanstvenega sveta MMIRA in JsMMR je bilo izbranih in izvedenih 5 delavnic, med njimi tudi delavnica MMR o ocenjevanju veljavnosti raziskav z integracijo metod slovenske predstavnice, izr. prof. dddr. Joce Zurc, ki se trenutno podoktorsko raziskovalno usposablja na Okayama University, Graduate school of Education na Japonskem. Na delavnici so udeleženci prakticno preizkusili nov merski instrument za ocenjevanje veljavnosti MMR, ki ga je razvila v svoji doktorski disertaciji (2017) na interdisciplinarnem doktorskem študiju statistikana Univerzi v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Anuške Ferligoj. Dddr. Joca Zurc je bila edina slovenska predstavnica na letošnji konferenci. Njen znanstveni prispevek in delavnica o ocenjevanju kakovosti raziskav z MMR sta bila deležna velike pozornosti, saj gre za izredno aktualno podrocje v raziskovanju z MMR. Trenutno se namrec pripravljajo nove smernice standardov APA, ki bodo prvic v zgodovini vkljucevale tudi metodološka priporocila za izvedbo raziskav z integracijo metod. Zakljucimo lahko, da je bil program konference MMIRA 2019 izredno aktualen, zanimiv, razgiban, dinamicen in vsebinsko bogat. Dal je možnost za aktivno udeležbo razlicnim skupinam raziskovalcev, tako zacetnikom kot že bolj izkušenim uporabnikom in ekspertom oz. metodologom na tem podrocju. Med udeleženci so bili v vecjem deležu zastopani raziskovalci s podrocja zdravstvenih ved, edukacije oz. pedagoških znanosti, delež raziskovalcev iz drugih ved, kot so ekonomija, novinarstvo, racunalniška tehnika, pa je bil manjši. To ne preseneca, saj je kar 60 % clanov JSMMR s podrocja zdravstvene nege, kjer sta interes in potreba za izvedbo raziskav z MMR najvecja. Narava dela v zdravstvu in s tem tudi raziskovanje zdravstvenih fenomenov namrec enakovredno zahtevata tako kvantitativni pogled (npr. podatki o pacientovem telesnem stanju, kazalniki kakovosti oskrbe) kot tudi kvalitativni pogled (pacientovo mnenje in obcutenja, opazovanje vedenja, edukacija). Ob koncu velja izpostaviti, da je konferenca MMIRA 2019 & JsMMR s predstavitvijo pomena organizacij MMR in njihove vloge na razvoj kakovostne raziskovalne metodologije, ki je temeljna osnova za verodostojno znanost, posebno nagovorila k razmišljanju udeležence iz držav, ki še nimajo svojih združenj MMR. Med njimi je tudi slovenija, kjer se kažejo mocne potrebe po izvedbi raziskav z integracijo metod, zlasti na podrocju zdravstvenih ved in družboslovja (npr. vzgoja in izobraževanje, sociologija, psihologija, kineziologija, ekonomija). In mogoce je zdaj cas, da tudi pri nas združimo moci ter se povežemo med seboj vsi, ki nas to podrocje zanima tako metodološko kot tudi aplikativno. Nujno potrebno bi bilo poskrbeti za strokovno literaturo v slovenskem jeziku ter zaceti izvajati izobraževanje za uporabnike MMR na razlicnih podrocjih znanosti. Najvecji izziv raziskav z MMR je namrec njihova kakovost. Zato je znanje in izobraževanje raziskovalcev kljucno tako za razvoj podrocja kot tudi za doseganje konkurencnosti in kakovosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti v sloveniji. Za pravo integracijo metod namrec ne zadostuje poznavanje, ce se kvantitativno in kvalitativno raziskovanje izvedeta loceno, temvec je kljucna integracija. Ta lahko poteka v vseh raziskovalnih fazah, spodbuja razvoj novih racunalniških programov za analizo podatkov, razvoj novih merskih instrumentov ter poglobljen, celostni pristop k raziskovanju. Statisticno društvo Slovenije predstavlja odlicno izhodišce, okvir in podporo za razvoj tovrstne specializirane sekcije, v katero bi se združili obstojeci raziskovalci, ki se bodisi teoreticno­metodološko bodisi aplikativno ukvarjajo z raziskovanjem integracije kvantitativne in kvalitativne metodologije na razlicnih podrocjih znanosti (npr. statistika in metodologija, medicina, zdravstvena nega, promocija zdravja in druge zdravstvene vede, psihologija, pedagogika, sociologija, ekonomija, komunikologija in druge družbene vede, filozofija, jezikoslovje in druge humanisticne vede). Tovrstno formalno organiziranje slovenskih strokovnjakov za MMR bi dalo temeljna izhodišca za promocijo in razvoj integracije metod v znanosti v sloveniji na podrocjih, ki zahtevajo pri proucevanju pojavov oba metodološka pristopa, kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. MMR se v praksi med raziskovalci, zlasti doktorskimi in magistrskimi študenti, uporablja cedalje pogosteje. Naše visokošolsko metodološko izobraževanje na tem podrocju pa je izredno skromno; obicajno je združeno v nekaj pedagoških ur v okviru metodoloških predmetov, in to praviloma samo v doktorskih študijskih programih. Predpostavlja se, da za izvedbo raziskav z MMR zadostuje zgolj poznavanje kvantitativne in kvalitativne metodologije, pa vendarle je kljucna integracija med pozitivisticno in konstruktivisticno paradigmo, med kvantitativnimi in kvalitativnimi raziskovalnimi vprašanji, pristopi in metodami, kar vodi v specializirano metodologijo MMR kot tretjo metodološko pot v znanosti in zahteva posebno izobraževanje. Formalno združenje bi omogocilo oblikovanje prepotrebnih izobraževanj, zasnovo kurikulumasamostojnega predmeta s podrocja metodologije MMR, izdajo znanstvenih publikacij, kot so specializirana metodološka znanstvena revija, visokošolski ucbeniki in monografije, ter organizacijo strokovnih srecanj, seminarjev, delavnic in poletnih šol s priznanimi strokovnjaki za MMR iz celega sveta. vloga in vpliv združenja pa bi segala tudi na širše obmocje sosednjih držav Srednje in Južne Evrope, kjer se metodologija integracije metod prav tako šele uveljavlja. Pobuda, vredna razmisleka in diskusije v okviru statisticnega društva slovenije. vec informacij o konferenci MMIRA2019 in japonskem združenju za integracijo metod je na voljo na spletni strani: http://www.jsmmr.org/. Izr. prof. dddr. Joca Zurc (tretja z leve) s predavatelji in moderatorko sekcije »Metodološke raziskave«, prof. dr. Elizabeth G. Creamer, predsednico MMIRA (druga z leve). Prof. dr. Hisako Kakai (Aoyama Gakuin University, Japonska) predstavlja delovanje japonskega združenja JsMMR v forumu »Pogled nazaj in pogled naprej« v družbi uglednih sogovornikov (od leve proti desni: prof. dr. Michael D. Fetters, prof. dr. John Creswell, prof. dr. Elizabeth G. Creamer in prof. dr. Tomoko Kamei). MEDNARODNO SRECANJE GENERALNIH DIREKTORJEV STATISTICNIH URADOV IN VODIJ STATISTIKE NACIONALNIH CENTRALNIH BANK O IZZIVIH IN REŠITVAH, POVEZANIH Z UPRAVLJANJEM PODATKOV Mag. Irena Križman Sopredsedujoca Odboru za povecanje statisticnih zmogljivosti pri Mednarodnem statisticnem inštitutu – ISI Kot sopredsedujoca Odboru za povecanje statisticnih zmogljivosti pri Mednarodnem statisticnem inštitutu (ISI) sem se udeležila enodnevnega mednarodnega posveta generalnih direktorjev statisticnih uradov in vodij statistike nacionalnih centralnih bank o izzivih in rešitvah v povezavi z upravljanjem podatkov, in sicer 22. novembra 2019 v Tunisu. Omenjeni posvet je v okviru programa strokovnih srecanj, namenjenih izmenjavi dobrih praks na podrocju vodenja nacionalnih statisticnih uradov in drugih institucij, vkljucenih v nacionalne statisticne sisteme, organiziral Mednarodni statisticni inštitut (ISI) v sodelovanju z Odborom statistike centralnih bank (Irving Fisher Committee), Afriško unijo in Nacionalnim statisticnim uradom Tunizije. Posvet je bil organiziran kot pridruženi dogodek sestanka generalnih direktorjev statisticnih uradov Afrike. Po pooblastilu Izvršnega odbora ISI sem koordinirala tako organizacijske zadeve kot tudi pripravo programa in pridobitev govorcev. Glavna tema posveta je bilo upravljanje podatkov. Nove tehnologije, novi masovni viri podatkov in novi deležniki pri zbiranju, obdelovanju in izkazovanju (diseminaciji) podatkov zahtevajo tudi premislek o spremembi poslovnega modela nacionalnih statisticnih uradov in nacionalnih statisticnih sistemov, dopolnitve zakonodaje (predvsem v zvezi s pravico dostopa do podatkovnih virov), eticne premisleke in dopolnitev pravil delovanja uradne statistike, urejanje novih partnerstev in še veliko drugih. Program, predstavitve in koncno porocilo je objavljeno na spletni strani ISI: https://isi-web.org/index. php/isi-ifc-high-level-meeting-on-data-governance. Skupinska slika udeležencev v hotelu Ramada Plaza v Tunisu , kjer je 22. novembra 2019 potekalo srecanje. Mag. Irena Križman, koordinatorica srecanja, šesta v prvi vrsti od leve proti desni. sama sem kot zastopnica IsI nastopila tudi s prispevkom na dobro obiskani novinarski konferenci in v njem med drugim z omenjanjem tudi slovenskih izkušenj promovirala tudi slovenijo. Organiziranje sestankov v Afriki je vedno še poseben izziv. Tudi tokrat je bilo vloženega veliko dela. To je bil že moj tretji posvet takega formata v Afriki. Prepricana sem, da med afriškimi generalnimi direktorji skoraj ni nikogar vec, ki ne bi poznal slovenije. POROCILO Z LETNEGA SRECANJA SKUPINE V7 Dr. Matevž Bren v petek, 27. septembra 2019, smo se v Ljubljani sestali predstavniki skupine v7 – statisticnih društev držav srednje Evrope, ki jo sestavljamo statisticna društva Avstrije, Ceške, Madžarske, Poljske, Romunije, slovaške in slovenije. srecanje je tradicionalno in se iz leta v leto seli po državah clanicah. Lani je bila na Poljskem, naslednje leto pa bo v Avstriji. Delovni sestanek smo izvedli v prostorih statisticnega urada, Bogdan Grmek nam je organiziral ogled prostorov in spoznavanje delokroga urada, sprejel nas je direktor, dr. Bojan Nastav, naše barve pa sva na sestanku zastopala s prof. dr. Andrejem Blejcem. Dnevni red srecanja 1. Pozdrav direktorja statisticnega urada, dr. Bojana Nastava 2. sprejem dnevnega reda 3. Letna porocila o delu sodelujocih društev 4. Obravnava predlogov skupnega delovanja 5. Naslednje srecanje 6. Zakljucek Po pozdravu direktorja statisticnega urada in sprejetju dnevnega reda smo zaceli z delom. Predstavniki društev smo drug za drugim predstavili vsebino dela društev v preteklem letu. Ugotovili smo, da imamo veliko skupnih dejavnosti in tudi podobnih preprek oz. težav in nam je zato izmenjava izkušenj ter predstavitev možnih rešitev izjemno dobrodošla. Dogovorili smo se za izmenjavo informacij o znanstvenih srecanjih in revijah, indeksiranih v mednarodnih bibliografskih bazah, ki jih društva organizirajo oz. izdajajo. sprejeli smo tudi skupno izjavo o -mednarodnem sodelovanju nacionalnih statisticnih društev v okviru FENstats in -podprli prizadevanja FENstats za uvedbo evropske profesionalne licence statistika. Na sestanku sem v imenu statisticnega društva potrdili našo namero, da sprejmemo povabilo Avstrijskega statisticnega združenja in v letu 2020 pri njih izvedemo skupno letno srecanje 'Avstrijsko-slovenski statisticni dnevi', od 9. 9. do 11. 9. 2020 v Gradcu. Po koncanem delovnem sestanku smo nadaljevali z neformalnim druženjem in kosilom v samopostrežni restavraciji statisticnega urada. IZOBRAŽEVANJE INTERDISCIPLINARNI DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM STATISTIKA 2018/19 Temeljni cilj doktorskega študijskega programa statistika je izobraževanje visoko usposobljenih strokovnjakov, ki obvladajo tako temeljna znanja iz statisticne teorije kot tudi statisticna znanja, ki so specificna za posamezne znanstvene discipline. Program je namenjen poglobitvi temeljnih znanj matematicne statistike, razširitvi znanj o najnovejših statisticnih pristopih na posameznih podrocjih ter pridobitvi sposobnosti reševanja kompleksnih metodoloških problemov z uporabo zahtevnih informacijskih (programskih) orodij. v študijskem letu 2018/19 je bilo razpisanih 20 mest za vpis v 1. letnik. v interdisciplinarni doktorski študijski program statistika se je vpisala deseta generacija študentov. skupaj je bilo v doktorski študijski program statistika vpisanih 33 študentov, od tega 13 študentov v 1. letnik, 13 študentov v 2. letnik, 3 študenti v 3. letnik in 4 študenti v dodatno leto. v študijskem letu 2018/19 je doktoriralo 5 študentov statistike: dva na modulu Biostatistika ter po eden na Matematicni statistiki, Ekonomski in poslovni statistiki ter Tehniški statistiki. v nadaljevanju objavljamo povzetek doktorske disrtacije na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu statistika. POVZETEK DOKTORSKE DISERTACIJE VPLIV LOKALNIH MEHANIZMOV NA RAZVOJ BLOCNIH MODELOV Asist. dr. Marjan Cugmas mentorja izr. prof. dr. Aleš Žiberna in prof. dr. Anuška Ferligoj Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Raziskovalci s podrocja družboslovja želijo pogosto razumeti odnos med družbenimi mikromehanizmi in družbenim makroizidom. v okviru analize omrežij so razlicni družbeni mikromehanizmi navadno operacionalizirani z lokalnimi omrežnimi mehanizmi, družbeni izidi na makroravni pa so operacionalizirani z razlicnimi globalnimi zgradbami omrežja (stadtfeld, 2018). Tako je bil namen doktorske disertacije prouciti odnos med lokalnimi omrežnimi mehanizmi in globalnimi omrežnimi zgradbami. Poleg nastanka izbranih vrst globalnih omrežnih zgradb je bil proucen tudi prehod iz ene globalne zgradbe omrežja v drugo. Razlicne vrste globalnih zgradb omrežij so opredeljene z razlicnimi vrstami blocnih modelov. Blocni model je definiran kot omrežje, v katerem so vozlišca skupine enakovrednih vozlišc proucevanega omrežja (enakovrednih glede na zgradbo povezav), povezave pa so povezave med skupinami in znotraj skupin (slika 1). Izraz »blok« se nanaša na matriko povezav, ki prikazuje povezave med vozlišci iz dveh razlicnih skupin ali med vozlišci znotraj ene skupine (Doreian et al., 2005). Slika 1: Pri postopku blocnega modeliranja skrcimo skupine enakovrednih (glede na zgradbo povezav) vozlišc (levo) v nova vozlišca (desno) in tako poenostavljeno prikažemo globalno zgradbo omrežja. Tako kot razlicne globalne zgradbe omrežij je mogoce tudi družbene mehanizme opredeliti na razlicne nacine. Skupna številnim opredelitvam je trditev, da ima upoštevanje družbenih mehanizmov pri pojasnjevanju družbenih pojavov zelo pomembno vlogo (Hedström & Swedberg, 1998). Stadtfeld (2018) in Hedström in Swedberg (1998) so na podlagi Colemanovega (1986) mikro-makro-mikro modela opredelili tri vrste mehanizmov (slika 2): situacijske mehanizme (nanašajo se na vpliv globalne omrežne zgradbe na lastnosti posameznika, na primer na njegove želje, prepricanja in možnosti), vedenjske mehanizme (nanašajo se na to, kako lastnosti posameznika vplivajo na njegovo vedenje) in pretvorbene mehanizme (nanašajo se na to, kako vedenje posameznika vpliva na globalno omrežno zgradbo). V tej disertaciji so obravnavani vedenjski in pretvorbeni mehanizmi, ki jih je mogoce operacionalizirati prek množice pravil o vzpostavljanju, vzdrževanju in prekinjanju povezav. Slika 2: Klasifikacija razlicnih vrst lokalnih mehanizmov na podlagi Colemanovega makro-mikro-makro modela: za pojasnjevanje zveze med dvema pojavoma na makroravni je treba razumeti mehanizme na mikroravni in mehanizme, ki povezujejo mikro- in makroraven. Disertacija je dvodelna. Prvi del obravnava zmožnost generiranja omrežij z izbrano vrsto blocnega modela z upoštevanjem razlicnih vrst triad. To raziskovalno vprašanje je pomembno zato, ker še ni raziskave, ki bi sistematicno proucila povezavo med razlicnimi vrstami triad in razlicnimi vrstami blocnih modelov. Zmožnost generiranja omrežij z izbranimi vrstami blocnih modelov, ne da bi se upoštevale lastnosti vozlišc, kaže, da lahko izbrane vrste blocnih modelov nastanejo kot rezultat izbranih lokalnih mehanizmov, kot so mehanizem popularnosti, mehanizem podobnosti stopenj, mehanizmi, povezani s tranzitivnostjo, in drugi. Za namene prvega raziskovalnega vprašanja so razlicne vrste triad razvršcene v množico dovoljenih ali v množico prepovedanih vrst triad. Takšna klasifikacija je narejena za vsako obravnavano vrsto blocnih modelov. Dana vrsta triade je dovoljena, ce je njena frekvenca v omrežju z izbranim blocnim modelom brez napak vecja od 0, sicer pa je prepovedana. Algoritem prestavljanja povezav (algoritem RL) in algoritem MCMC sta bila uporabljena za generiranje omrežij z upoštevanjem prepovedanih in/ali dovoljenih vrst triad. Z upoštevanjem razlicnih vrst triad je mogoce generirati vecino analiziranih vrst blocnih modelov (slika 3). To nakazuje, da se razlicne vrste blocnih modelov lahko pojavijo kot posledica lokalnih omrežnih mehanizmov, ki so neodvisni od lastnosti vozlišc. Rezultati tega dela disertacije so objavljeni v Cugmas et al. (2018). slika 3: Primer generiranih omrežij z razlicnimi ciljnimi globalnimi zgradbami. Omrežja so generirana zgolj z upoštevanjem razlicnih vrst triad. Drugi del disertacije obravnava namesto lokalnih omrežnih zgradb lokalne omrežne mehanizme v okviru razlicnih vrst blocnih modelov. Medtem ko so lokalne omrežne zgradbe opredeljene z razlicnimi vrstami podomrežij, so lokalni omrežni mehanizmi procesi, ki vplivajo na konkretna dejanja vozlišc v omrežju, kot je to opisano v prejšnjih odstavkih. Razlicni lokalni omrežni mehanizmi so opredeljeni z razlicnimi omrežnimi statistikami, kar je upoštevano v algoritmih NEM. Ker obstaja veliko vrst blocnih modelov in lokalnih omrežnih mehanizmov, je za izbiro lokalnih omrežnih mehanizmov in pripadajocih vrst blocnih modelov dobro upoštevati izbrane družbene okolišcine (kontekst). v tej raziskavi sta upoštevani naslednji družbeni okolišcini: (i) prijateljstva in naklonjenosti med predšolskimi otroki; (ii) pretok znanja med zaposlenimi v podjetju, ki temelji na znanju. Na podlagi navedenih družbenih okolišcin sta predlagani dve vrsti blocnih modelov: (simetricen ter asimetricen) središcno-kohezivni blocni model ter hierarhicno-kohezivni blocni model z nekohezivno zadnjo skupino. v disertaciji je pokazana smiselnost obravnave obeh vrst blocnih modelov v družbenih okolišcinah, povezanih z vrtci ali s podjetji. Rezultati simulacij Monte Carlo kažejo, da lahko (simetricen in asimetricen) središcno­kohezivni blocni model nastane kot posledica mehanizmov vzajemnosti, popularnosti, podobnosti stopenj in mehanizmov, povezanih s tranzitivnostjo. To velja za vse obravnavane zacetne zgradbe omrežij: prazno omrežje, omrežje s kohezivnim blocnim modelom ter omrežje z asimetricnim središcno-perifernim blocnim modelom. slika 4: Predlagane vrste blocnih modelov (na levi strani je blocni model prikazan z grafom, na desni pa z matriko; bloke brez povezav): simetricen središcno-kohezivni blocni model je mogoce najti v empiricnih omrežij interakcij med predšolskimi otroki, hierarhicno-kohezivni blocni model z nekohezivno zadnjo skupino pa se pojavlja v omrežjih pretoka znanja med zaposlenimi v podjetju. vdisertaciji je pokazano (na podlagi že obstojecih podatkov, zbranih v ZDA), da se simetricna središcno-kohezivna vrsta blocnega modela pojavlja v omrežjih interakcij med predšolskimi otroki. To, da je mogoce omrežja s tako vrsto blocnega modela generirati z upoštevanjem navedenih lokalnih omrežnih mehanizmov, še ne pomeni, da so globalne zgradbe v empiricnih omrežjih nastale kot posledica (v simulacijski študiji) analiziranih lokalnih omrežnih mehanizmov. Ne glede na to pojav take globalne zgradbe v omrežju prinaša nekatera pomembna vprašanja, povezana z (psihološkim) razvojem otrok, na katera je mogoce odgovoriti z upoštevanjem globalne zgradbe omrežja ter lastnosti otrok. Rezultati tega dela disertacije so predstavljeni tudi v Cugmas et al. (2019) in v Cugmas et al. (2020) . Hierarhicni blocni model z nekohezivno zadnjo skupino lahkonastane kot rezultat mehanizmov, povezanih s stroški, in mehanizmov, povezanih z vrednostjo. v tem primeru se stroški in vrednost navezujejo na dojemanje akterjevega znanja s strani ega (Nebus, 2006). Zmožnost generiranja globalnih omrežnih zgradb znotraj teh družbenih okolišcin z upoštevanjem lokalnih omrežnih mehanizmov, ki ne upoštevajo lastnosti vozlišc (razen staža), nakazujejo, da je mogoce oblikovati take politike podjetja, ki spodbujajonastanek želenega vzorca pretoka znanja (ce tak želeni vzorec pretoka znanja v podjetju obstaja). Osrednji prispevek disertacije je spoznanje, da lahko najbolj znane vrste blocnih modelov nastanejo kot rezultat zelo osnovnih lokalnih omrežnih mehanizmov brez upoštevanja lastnosti vozlišc. Pri analizi razvoja blocnih modelov v empiricnih omrežjih je nujno upoštevati družbene okolišcine nastanka empiricnih omrežij ter vpliv družbenih okolišcin na posameznikovo vedenje (Doreian & Conti, 2012). Literatura: Coleman, s. J. (1986). social theory, social research, and a theory of action. American Journal of sociology, 91(6), 1309–1335.Cugmas, M., DeLay, D., Žiberna, A., & Ferligoj, A. (2020). symmetric core-cohesive blockmodel in preschool children’s interaction networks. PLOs ONE, 15(1), e0226801.Cugmas, M., Ferligoj, A., & Žiberna, A. (2018). Generating global network structures by triad types. Plos One, 13(5), e0197514.Cugmas, M., Žiberna, A., & Ferligoj, A. (2019). Mechanisms generating asymmetric core-cohesive blockmodels. Advances in Methodology and statistics, 16(1), 17–41. Doreian, P., Batagelj, v., & Ferligoj, A. (2005). Generalized blockmodeling (vol. 25). Cambridge university press. Doreian, P., & Conti, N. (2012). social context, spatial structure and social network structure. social Networks, 34(1), 32–46. https://doi.org/10.1016/j.socnet.2010.09.002 Hedström, P., & swedberg, R. (1998). social mechanisms: An introductory essay. In social mechanisms: An analytical approach to social theory (1st ed., vol. 1, pp. 1–31). Cambridge University Press. Nebus, J. (2006). Building collegial information networks: A theory of advice network generation. Academy of Management Review, 31(3), 615–637. stadtfeld, C. (2018). The Micro-Macro Link in social Networks [ssRN scholarly Paper]. social science Research Network. https://papers.ssrn.com/abstract=3211795 PREDAVANJA NA IBMI Konec februarja 2020 je bilo na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) predavanje z naslovom Lessons learned from using Tweedie's compound Poisson model. Predaval je dr. Michael D. Burnard z Univerze na Primorskem. v zacetku januarja 2020 je imela javno nastopno predavanje pred izvolitvijo v naziv redne profesorice za podrocje Biostatistika in biomedicinska informatika dr. Maja Pohar Perme z naslovom Analiza sotveganj v relativnem preživetju. v letu 2019 se je v sklopu rednih mesecnih predavanj biostatisticnega centra zvrstilo devet predavanj. Kratki povzetki predavanj so objavljeni na spletni strani http://ibmi.mf.uni-lj.si/sl/ centri/biostatisticni-center/dogodki. NOVOSTI SURS PRENAVLJA PODATKOVNO BAZO SISTAT suzana Kašnik statisticni urad Rs Prenova podatkovne baze sistat prehaja v letu 2020 v zakljucno fazo. v podatkovni bazi sistat nudimo našim uporabnikom okoli 3.500 matrik z razlicnih statisticnih podrocij tako v slovenšcini kot anglešcini. Mesecno jo obišce okoli 12.000 unikatnih obiskovalcev, ki si tam ogledajo okoli 250.000 strani. Prenovljeno razlicico podatkovne baze sistat smo objavili že v maju 2019. Šlo je za prvi del prenove, s katerim smo podatkovno bazo tehnicno nadgradili. Posodobili smo tudi zunanji videz spletne strani sistat. s prenovo te podatkovne baze smo uporabnikom ponudili kljucni novosti: dodatne, sodobnejše formate za shranjevanje podatkov na lokalni racunalnik (.json, .xml, strojno branje podatkov (API)) in izboljšano upravljanje shranjenih poizvedb po meri uporabnika. Tudi prehajanje med slovenskimi in angleškimi metapodatki v tabelah je po prenovi postalo lažje. Prenova podatkovne baze sistat se v letu 2020 nadaljuje. Izboljšujemo tako notranji proces objavljanja tabel v podatkovni bazi sistat kot tudi njeno spletno stran. Gre za zelo obsežno in zahtevno razvojno nalogo. Prenova je trenutno v fazi testiranja novega notranjega procesa in funkcionalnosti spletne strani sistat. Po koncanem testiranju bomo beta razlicico podatkovne baze sistat objavili tudi za zunanje uporabnike in takrat bomo tudi vas povabili k sodelovanju. Želimo si, da nam sporocite svoja mnenja in predloge za izboljšave. Nova spletna stran podatkovne baze sistat bo omogocala prikazovanje podatkov po na novo oblikovanih podrocjih, ki bodo poenotena s tistimi na spletni strani stat.si. Prav tako bomo mocneje izpostavili najbolj iskane podatke, do katerih boste uporabniki še lažje dostopali. Pri razvoju spletne strani smo si pomagali tudi s testi uporabnosti, saj skušamo podatkovno bazo sistat narediti uporabniško kar najbolj prijazno. Podatkovna baza sistat je za sURs kljucen in zelo pomemben produkt. Na sURs-u imamo že veliko idej, kako izboljševati sistat tudi po koncani prenovi. Prav tako želimo uporabnikom pri dostopu do statisticnih podatkov in pri njihovi uporabi zagotavljati cim boljšo uporabniško izkušnjo. To pa lahko storimo le v sodelovanju z vami. PODATKOVNA ZBIRKA RAZISKAVE O ZDRAVJU, PROCESU STARANJA IN UPOKOJEVANJU V EVROPI (SHARE) Andrej srakar, sonja Uršic, Boris Majcen Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), Ljubljana Podobno kot na primer fiziki potrebujejo raziskovalno infrastrukturo, da bi lahko razumeli fiziko delcev, ali zdravniki medicinske in laboratorijske pripomocke in aparature, tudi raziskovalci na podrocju družboslovja potrebujemo raziskovalno infrastrukturo v obliki programskih orodij in urejenih podatkovnih baz, ki so morda za marsikoga nenavaden, a vendar še kako uporaben raziskovalni laboratorij. Raziskave na podrocju zdravstvenih, socialnih in ekonomskih znacilnosti staranja prebivalstva terjajo infrastrukturo v obliki dostopnih mikrobaz podatkov o zdravju, delu, ekonomskih in socialnih razmerah posameznikov v procesu staranja, pa tudi o kakovosti njihovega življenja in o njihovem blagostanju. Evropska komisija je staranje prebivalstva prepoznala kot enega najvecjih izzivov 21. stoletja za Evropo. Evropski svet in Evropski parlament je pozvala, naj proucita možnost, da se v sodelovanju z državami clanicami vzpostavi longitudinalna anketa o staranju, in Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi (sHARE) predstavlja ustrezen odgovor na ta poziv. Omenjena raziskava se je zacela leta 2004 in je del infrastrukture Evropskega strateškega foruma za raziskovalno infrastrukturo (EsFRI – European strategy Forum on Research Infrastructures) in prvi Evropski raziskovalni infrastrukturni konzorcij (ERIC – European Research Infrastructure Consortium). sHARE je interdisciplinarna mednarodna panelna baza mikropodatkov o zdravju, socialno­ekonomskem položaju ter socialnih in družinskih omrežjih približno 140.000 posameznikov, starih 50 let ali vec (opravljenih je bilo približno 380.000 intervjujev). v podatkovno zbirko sHARE so zajeti podatki 27 evropskih držav in Izraela. Zbrani podatki so brezplacno na voljo celotni znanstveni skupnosti, potrebna je le registracija prek kratkega obrazca, dostopnega na spletu. Glavni mednarodni koordinator raziskave sHARE je prof. dr. Axel Börsch-supan z münchenškega¸centra za ekonomiko staranja (MEA – Center for the Economics of Aging) na Inštitutu Maxa Plancka za socialne politike in socialno pravo. Raziskava sHARE je harmonizirana z ameriško raziskavo o zdravju in upokojevanju (U.s. Health and Retirement study – HRs) in z angleško longitudinalno raziskavo staranja (English Longitudinal study of Ageing – ELsA) in je postala zgled za razvoj številnih drugih raziskav o staranju povsod po svetu. Kljucna znanstvena moc raziskave sHARE temelji na longitudinalnem pristopu, s katerim lahko zajamemo dinamiko procesa staranja. Interdisciplinarni pristop omogoca vpogled v celostno sliko procesa staranja. strogo dolocene smernice in postopki izvajanja raziskave, ki so ex-ante harmonizirani na ravni vseh sodelujocih držav, zagotavljajo mednarodno primerljive raziskovalne rezultate. Raziskavo podpirajo Evropska komisija (program Horizon 2020), Ameriški nacionalni inštitut za staranje (Us National Institute on Aging), Nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave ter posamezne države, clanice, sodelujoce v raziskavi sHARE. v sloveniji jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike slovenije. Podatkovna baza sHARE postavlja z izgrajevanjem infrastrukture mikropodatkov, potrebnih za razumevanje staranja posameznika in družbe kot procesa v casu, znanstveno podlago za empiricno raziskovanje procesa staranja številnim vedam: demografiji, ekonomiji, medicini, gerontologiji in sociologiji. Hkrati omogoca kakovostnejše nacrtovanje ustreznih ukrepov na številnih podrocjih, ki jih proces staranja zadeva: na podrocju pokojninskega sistema, sistema zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe, trga dela, socialnega skrbstva in socialne politike ter stanovanjskega podrocja. To je za slovenijo še posebno aktualno, saj je med državami clanicami EU ena izmed tistih, ki so najbolj izpostavljene procesu staranja prebivalstva. stanja, problemov in tudi potenciala starejšega dela prebivalstva v sloveniji ne poznamo dovolj, saj so obstojece evidence pomanjkljive, slabo povezane in nekonsistentne, kar onemogoca kakovostno raziskovalno delo ter vpogled v stanje in predlaganje smeri sistemskih rešitev in konkretnih ukrepov. Raziskava sHARE s svojo interdisciplinarnostjo zapolnjuje sedanji raziskovalni vakuum med proucevanjem na eni strani ekonomsko-socialnih in na drugi strani zdravstvenih ter drugih z njimi povezanih ucinkov procesa staranja na ravni posameznika in družbe. Razlicni moduli vprašalnika, ki temelji na osebnem racunalniško podprtem anketiranju posameznikov, tako obsegajo številne zdravstvene, psihološke, ekonomske in socialne spremenljivke. In ne nazadnje, poudariti je treba, da je staranje proces, in ne stanje. Zato je treba procese staranja proucevati v casu, za kar potrebujemo longitudinalne podatke, ki jih v raziskavi sHARE pridobivamo s ponavljajocim se anketiranjem istih posameznikov. s tako zbranimi podatki lahko ugotavljamo vzrocnost oziroma lahko analiziramo ucinke reform na številnih podrocjih, ki dejansko potekajo v državah clanicah EU in so nekakšennaravni laboratorij za proucevanje posledic posameznih ukrepov na vedenje in blagostanje prebivalcev. slovenija je prepoznala nujnost vkljucitve v raziskavo sHARE in z njeno vkljucitvijo v Nacrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020 omogocila pridružitev slovenije k že obstojeci družini držav, sodelujocih pri projektu sHARE, in k izvedbi cetrtega vala raziskave, ki so mu sledili še peti, šesti in sedmi val, trenutno pa poteka že osmi val raziskave. vzpostavitev infrastrukture sHARE je prvi tovrstni znanstveni projekt v sloveniji in je most do odlicnih znanstvenikov in znanstvenih ustanov v Evropi in širše ter s tem izjemnega pomena za celotno slovensko znanstveno skupnost in tudi za družbeni razvoj slovenije. slovenski del je v zadnjih letih mocno razširil dejavnosti na vecini podrocij, ki zadevajo raziskavo. Tako smo v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani (Fakulteto za družbene vede, Ekonomsko fakulteto ter Fakulteto za matematiko in fiziko), Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Inštitutom Rs za socialno varstvo ter Uradom Rs za makroekonomske analize in razvoj v letu 2015 izdali obsežno publikacijo Znacilnosti starejšega prebivalstva v sloveniji – prvi rezultati, v kateri smo v triindvajset poglavjih podrobno predstavili vecinoma opisne statisticne podatke o vecini podrocij, ki jih zadeva raziskava sHARE: osnovni zdravstveni pokazatelji fizicnega in duševnega zdravja, vedenjska tveganja (kot so kajenje, pitje alkohola in telesna aktivnost), kognitivne funkcije pri starejših, uporaba zdravstvenih storitev in izdatki starejših za zdravstvo, mere oviranosti pri starejših (ki so velikokrat temelj za dolocanje ukrepov na podrocju starejših s podrocij zdravstva in dolgotrajne oskrbe na mednarodni ravni), tveganje revšcine, stanovanjske razmere, socialna izkljucenost, neformalni oskrbovalci starejših, bolniški staleži in trg dela starejših ter njihove pokojnine. Kasneje smo izdali še brošuro Kako slovenci živimo v drugi polovici življenja, v kateri smo predstavili veliko opisnih statistik o staranju slovenskega prebivalstva tudi v graficni obliki. Za namen seznanjanja javnosti s podatki iz raziskave sHARE smo pripravili številne predstavitve po raziskovalnih inštitutih in fakultetah Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. Pripravili smo tudi vec zelo dobro obiskanih celodnevnih delavnic, na katerih smo sodelujocim podrobneje prikazali delo s podatki iz podatkovne zbirke sHARE. Dlje casa so izhajale redne kolumne s kratkimi razmišljanji o podatkih iz sHARE v reviji vzajemnost, s katero še vedno sodelujemo. Iz predstavitve raziskave sHARE na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 18. december 2018. v2018 je na našo pobudo nastal mednarodni blog sHARE. Projekt je bil ob nastanku oznacen za enega najpomembnejših projektov sHARE pri seznanjanju javnosti z dognanji raziskav, ki uporabljajo te podatke, in tako je še danes. Uredništvo bloga sestavlja osem clanov, sedem odmevnejših raziskovalcev, katerih predmet raziskovanja so podatki iz podatkovne baze sHARE, med katerimi so nekateri, ki so po objavah s podatki iz sHARE v samem vrhu, ter predstavnica osrednje koordinacije sHARE iz Münchna, veronika Máté. vuredništvu je že od zacetka tudi naš sodelavec dr. Andrej srakar, ki je tudi koordinator bloga. Podatki iz slovenskega dela projekta sHARE so bili že veckrat uporabljeni v znanstvene namene in za namene priprave ukrepov in zakonodaje. Podatki iz baze sHARE se intenzivno uporabljajo pri pripravi analiticnih podlag za reformo dolgotrajne oskrbe in zdravstva ter za pripravo bele knjige v okviru priprav na prihodnjo reformo pokojninskega sistema. Tako smo analizirali znacilnosti neformalne dolgotrajne oskrbe, ocenili število prejemnikov te oblike oskrbe v sloveniji ter pripravili analizo socialne izkljucenosti in neizpolnjenih potreb po dolgotrajni oskrbi. Poseben del ankete sHARE so vprašalniki za samoizpolnjevanje, ki so v domeni nacionalnih ekip. slovenska ekipa je doslej izvedla dva taka vprašalnika: v šestem valu raziskave smo spraševali po stališcih do zagotavljanja dolgotrajne oskrbe starejših, v sedmem valu pa izvedli anketo o porabi casa. vosmem valu, ki pravkar poteka, pa ugotavljamo nezadovoljene potrebe po neformalni oskrbi ter stališca do upokojevanja. Podatki iz sHARE so bili temelj projekta Aktivno in zdravo staranje v sloveniji (AHA.sI), katerega namen je bila priprava podlag za vkljucitev v strategijo aktivnega in zdravega staranja. vokviru znanstvenega dela projekta je bilo objavljenih vec prispevkov v vodilnih mednarodnih publikacijah, sodelovali smo tudi na številnih vodilnih mednarodnih konferencah s podrocij zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Med prispevki, v katerih so bili uporabljeni podatki iz baze sHARE, velja omeniti dva, ki sta bila objavljena v osrednjih mednarodnih publikacijah, ki izidejo po koncu vsakega vala raziskave pri založbi De Gruyter. Dva prispevka s podatki iz sHARE, ki sta bila vecinoma rezultat dela raziskovalcev Inštituta za ekonomska raziskovanja, sta prejela prvi nagradi na 35. in 36. Mednarodni konferenci o razvoju organizacijskih znanosti v Portorožu v letih 2016 in 2017. Eden od njiju, v katerem je bila analiza omrežij s podatki iz sHARE doslej prvic uporabljena, je bil deležen tudi malce vecje pozornosti v mednarodni skupnosti, med drugim je bil predstavljen na osrednji konferenci zdravstvenih ekonomistov iHEA(kjer smo s prispevki v povezavi s projektom sHARE sodelovali že trikrat) in bil posebej naveden na rednem srecanju sHARE leta 2018 v bolgarski sofiji. Precej odmevnih prispevkov s podrocja raziskovanja dolgotrajne oskrbe starejših smo pripravili tudi v sodelovanju s prof. dr. valentino Hlebec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Omrežje povezav med boleznimi starejših v sloveniji, leto 2015, debelina povezav oznacuje število posameznikov z istima boleznima. Ko govorimo o uporabi podatkov iz baze sHARE v znanstvene namene, velja omeniti tudi, da bo sodelavec projekta sHARE dr. Andrej srakar na osrednji slovenski statisticni konferenci Uporabna statistika / Applied statistics v letu 2020 na povabilo organizatorjev te konference izvedel uvodno delavnico o uporabi podatkov iz baze sHARE z metodami analize nestandardnih podatkov (predvsem analize simbolnih in funkcijskih podatkov). Pripravlja pa se tudi posebna številka ene izmed znanstvenih revij, katere tema bo dolgotrajna oskrba, zdravje in zdravstvene oskrbe v longitudinalni perspektivi v povezavi z uporabo podatkov iz baze sHARE. Na temelju rezultatov naših aktivnosti in v želji po razvoju slovenskega dela projekta bomo v dogovoru z mednarodno koordinacijo projekta sHARE v letu 2021 ali 2022 v sloveniji (najverjetneje na Bledu) izvedli tudi osrednji redni znanstveni dogodek uporabnikov podatkov sHARE, tako imenovano »sHARE User konferenco« oz. Konferenco uporabnikov podatkov sHARE (sHARE User Conference). Na njej bomo namenili poseben poudarek metodološkim vidikom in številnim metodologijam v statistiki in ekonometriji, ki pri analizi s podatki iz baze sHARE še niso bile uporabljene. Upamo, da bomo o tem lahko vec porocali v prihodnjih letih. Dosedanje delo pri slovenskem delu projekta sHARE nas je utrdilo v prepricanju o pomembnosti take podatkovne baze. Nudi skoraj nepregledne možnosti za znanstveno raziskovanje, tako glede vsebinskih vprašanj na podrocju zdravja starejših in njihove zdravstvene oskrbe ter njihovega socialnega in ekonomskega položaja kot statisticnih in metodoloških možnosti (sHARE je zelo obsežna in longitudinalna podatkovna baza, katere podatke so znani po kakovosti in zanesljivosti, kar je rezultat obsežnega metodološkega dela pri pripravi in obdelavi podatkov). Prav tako je na voljo tudi politicnim odlocevalcem pri pripravljanju zakonodaje, ukrepov in reform. Pravzaprav je velikokrat celo edini vir, ki jim lahko ponudi zanesljive podatke, še posebno glede zdravja starejših, dolgotrajne oskrbe ter trga dela starejših in njihovih pokojnin. s tega vidika bi moral biti to osnovni vir pri pripravi reform na številnih podrocjih slovenske družbe, ki se napovedujejo že dolgo. Zato želimo, da bi se podatkovna baza sHARE v prihodnosti še intenzivneje uporabljala, saj bosta s tem postala njen domet in pomen za slovensko raziskovalno skupnost in družbo nasploh še izrazitejša in jasnejša. NOVA ZAKONODAJA IN Z NJO POVEZANE SPREMEMBE PRI POSLOVNIH STATISTIKAH Ema Mišic statisticni urad Rs Poslovne statistike v širšem pomenu so nabori osnovnih podatkov, ki jih zberejo nacionalni statisticni uradi, da bi z njimi merili ekonomske aktivnosti, ki jih izvaja poslovni sektor in ki prispevajo k bruto domacemu proizvodu. Zgodovinsko gledano so bile poslovne statistike usmerjene predvsem v proizvodne dejavnosti. Razvoj in narašcanje pomena storitvenih dejavnosti pa sta v zadnjih letih povzrocila narašcanje zahtev in potreb po locenem in širšem spremljanju storitev. Hkrati so novi viri in nacini zbiranja podatkov, novi koncepti, drugacne ravni analiz tudi obšli nacionalne koncepte, da bi lahko sledili globalizaciji in mednarodnim tokovom. Globalizacija je namrec v zadnjih letih postala nekaj vsakdanjega, z njo pa se je pojavila tudi potreba tako po spremljanju novih statistik kot tudi po drugacnem spremljanju nekaterih obstojecih statistik. Da bi poslovne statistike še naprej ostale cim bolj ustrezne za uporabnike in da bi se obenem uravnotežile tudi potrebe po informacijah iz tradicionalnih statisticnih podrocij in po informacijah s podrocja novega, nastajajocega gospodarskega fenomena, je bilo treba zaceti investirati v celosten pristop in prenovo. Eurostat je tako leta 2011 na podrocju poslovnih statistik zacel projekt prenove in vzpostavitve enotnega zakonskega okvira za sistematicno zbiranje, obdelavo, posredovanje in objavljanje evropskih statistik, povezanih s strukturo, ekonomsko aktivnostjo, konkurencnostjo, mednarodno menjavo, globalizacijo in delovanjem poslovnega sektorja, imenovan FRIBs (Framework Regulation Integrating Business statistics). Prenova se sedaj pocasi koncuje. Konec novembra 2019 je bila sprejeta nova osnovna Uredba (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in sveta o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na podrocju poslovne statistike, ki bo zacela veljati z letom 2021(oz. 2022 za podrocje mednarodne menjave: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sL/TXT/?uri=CELEX:32019R2152). Izvedbena zakonodaja za posamezna podrocja poslovnih statistik pa se še pripravlja. spremembe in s tem povezana nova zakonodaja zadevajo statisticni poslovni register (sBR), kratkorocne (sTs) in strukturne poslovne statistike (sBs), industrijsko proizvodnjo (PRODCOM), mednarodno menjavo blaga (ITGs) in storitev (ITss), informacijsko­komunikacijsko tehnologijo v podjetjih (IKT), raziskovanja in razvoj (R&D), inovacije (CIs) in tuja povezana podjetja (FATs). Glavni cilji prenove so bili na eni strani usmerjeni v zagotovitev vecje povezanosti, usklajenosti, fleksibilnosti poslovnih statistik, v spremljanje novih (globalizacijskih) pojavov, v uporabo skupnih orodij, novih virov podatkov, na drugi strani pa v zmanjšanje stroškov in obremenitev podjetij zaradi statisticnega porocanja ter obenem tudi v kar najvecjo mogoco ohranitev obstojece kakovosti podatkov in povecanje njihove analiticne vrednosti ter v poenostavitev zakonodaje. Za dosego zastavljenih ciljev naj bi se zagotovila centralna vloga poslovnega registra z usmerjenostjo na evropski sistem interoperabilnih poslovnih registrov (EsBR), vkljucno z evropskim registrom skupin podjetij (EGR); v cim vecji meri naj bi se uporabile ekonomske klasifikacije, kot sta sKD 2008 in CPA(standardna klasifikacija dejavnosti 2008 in Klasifikacija proizvodov po dejavnosti.), v cim vecji meri naj bi se zagotovili skladnost med podatki (s poenotenjem definicij osnovnih statisticnih spremenljivk in ravni objavljanja), metodološka primerljivost med posameznimi podrocji, ucinkovit dostop do administrativnih virov podatkov, okrepila naj bi se izmenjava mikropodatkov, razširila pokritost, predvsem storitvenih dejavnostih, in izboljšala casovna komponenta razpoložljivosti rezultatov (zlasti pri kratkorocnih statistikah). Statisticni poslovni register – hrbtenica poslovnih statistik statisticni poslovni register ima v poslovnih statistikah osrednjo vlogo tako z vidika, kako se posamezne statistike pripravljajo, kot tudi z vidika vsebine in kakovosti. Je zbirka podatkov o vseh poslovnih subjektih in povezavah med njimi. Med drugim služi tudi kot okvir za izbiro enot, zajetih v opazovanje, za izvedbo demografije podjetij ipd. Z vidika prenove poslovnih statistik je bil zato na nacionalni ravni glavni cilj okrepitev vloge poslovnega registra kot kljucnega infrastrukturnega elementa, iz katerega naj bi se crpale vse potrebne informacije o poslovnem sektorju za potrebe poslovnih statistik ter na evropski ravni za vzpostavitev EGR. Z vzpostavitvijo povezav med nacionalnimi statisticnimi registri in EGR naj bi se vzpostavil tudi interoperabilni sistem registrov za potrebe spremljanja globalizacijskih tokov in delovanja vecnacionalnih skupin podjetij. Eden izmed nacinov, kako bolje spremljati globalizacijo, je tudi pravilna izbira oz. dolocitev opazovanih enot s profiliranjem. Profiliranje je metoda »analiziranja pravne, operativne in racunovodske strukture skupine podjetij na nacionalni in globalni ravni z namenom, da dolocimo statisticne enote znotraj te skupine, njihove povezave ter najucinkovitejše nacine za zbiranje statisticnih podatkov.« sURs je za okrepitev vloge poslovnega registra na nacionalni ravni že pred leti zacel projekt vzpostavitve statisticnega poslovnega registra, s_PRs, ki se je koncal leta 2016. s_PRs je tako postal hrbtenica poslovnih statistik in se že nekaj let redno pripravlja v mesecni in letni iteraciji. slednja se uporablja pri vsakoletni dolocitvi enotnega vzorcnega okvira za izvedbo vecine vzorcnih raziskovanj s podrocja poslovnih statistik. Prenova s_PRs je zajemala tudi pripravo enotnih, standardnih rešitev (kot so demografija podjetij, dolocanje statisticne dejavnosti, enotni statisticni identifikator). Profiliranje se je zacelo izvajati v okviru spremljanja pojava globalizacije. sURs je do sedaj analiziral povezave za vec skupin podjetij, sodeloval pa je tudi pri profiliranju nekaterih drugih držav clanic (kot partnerska država) in tudi že posredoval rezultate v EGR. Ga pa v zvezi s tem caka še nekaj dela, in sicer nadaljevanje profiliranja in ponovno profiliranje obstojecih skupin podjetij in vpeljava teh novih informacij v naš sistem. v zadnjih letih smo temeljito prenovili in prilagodili celoten sistem tudi na podrocju registra skupin podjetij in izmenjave podatkov z EGR. Podatkom v raziskovanju o skupinah podjetij za referencno leto 2017 smo dodali nov podatkovni vir (podatke iz EGR) in definicijo skupine podjetij uskladili z enotno metodologijo EU. To je pomenilo, da smo prešli z države nadzora prvega lastnika oziroma vodje skupine podjetij v tujini na državo nadzora koncnega lastnika oziroma vodje skupine podjetij v tujini. Novi podatkovni viri Dva od ciljev sprememb sta bila tudi spodbujanje intenzivnejše uporabe administrativnih virov podatkov in zagotovitev ustreznih zakonskih podlag za njihovo pridobitev in kasnejšo uporabo. Zelo intenzivno so se iskale tudi možnosti, da bi se obstojeci podatki ponovno uporabili za druge namene. Nova zakonodaja tako še posebno poudarja in zagotavlja možnosti uporabe administrativnih virov za statisticne namene ter izmenjavo mikropodatkov med državami. Z letom 2016 je sURs zacel uporabljati podatke iz administrativnih virov za statistiko gradbenih dovoljenj. Proucuje pa tudi nove možnosti za uporabo administrativnih virov na podrocju statistike industrije in trgovine. sistem izmenjave mikropodatkov je v okviru EGR že uveljavljen in se uporablja, z letom 2022 pa se bo zacel uporabljati tudi pri spremljanju blagovne menjave med državami clanicami EU, v sistemu Intrastat. statisticno raziskovanje Intrastat namrec za podjetja še vedno velja kljub nekaterim spremembam in poenostavitvam za eno najbolj obremenjujocih statisticnih raziskovanj. sURs se je tako v preteklih letih lotil celovite prenove sistema zbiranja podatkov o blagovni menjavi; ta prenova naj bi bila koncana do leta 2022. v obstojeci obrazec za zbiranje podatkov o izvozu za sistem Intrastat sta bili dodani dve novi spremenljivki (ID partnerja in država porekla), zvišal se je prag zajema porocevalskih enot ter vzpostavil sistem za izmenjavo mikropodatkov z drugimi državami. Ce se bodo v naslednjih letih pridobljeni podatki o izvozu drugih držav izkazali za dovolj kakovostne, bo sURs razmislil o opustitvi neposrednega zbiranja podatkov o uvozu. Zaradi sprememb carinskega zakonika pa sURsv sodelovanju s Financno upravo prenavlja tudi nabor podatkov o blagovni menjavi z državami neclanicami EU (Ekstrstat). Eurostat je v zadnjih nekaj letih skupaj z državami clanicami razvijal tudi nove kazalnike s povezovanjem mikropodatkov zunanje trgovine s podatki drugih poslovnih statistik, zlasti s podatki iz poslovnega registra in strukturne statistike podjetij. Gre za statistiko zunanje trgovine po znacilnostih podjetij (izvoznikov in uvoznikov). Na ta nacin je bilo mogoce izvozna in uvozna podjetja povezati z ustreznimi statisticnimi enotami in njihovimi lastnostmi (kot sta npr. dejavnost in število zaposlenih). Ti novi podatki, ki so za slovenijo na voljo za leta od 2012, tako zagotavljajo pomembno dodatno analiticno orodje za proucevanje gospodarskega udejstvovanja posamezne države v globaliziranem svetu in tudi za ocenjevanje vpliva zunanje trgovine na zaposlovanje, proizvodnjo in dodano vrednost. se pa bodo ti podatki od leta 2021 objavljali prej, kot so se do zdaj, in sicer že 12 mesecev po koncu referencnega obdobja. Vecja skladnost in primerljivost med posameznimi podrocji vecja skladnost med posameznimi podrocji statistike naj bi se po eni od usmeritev v prihodnje dosegala tudi z uporabo ekonomskih klasifikacij sKD 2008 in CPA. Klasifikacija CPA se bo z letom 2021 zacela uporabljati tudi pri statistiki gradbenih dovoljenj, klasifikacija sKD pa za spremljanje vrednosti opravljenih gradbenih del ter za izracun in objavljanje agregatov za spremenljivko vrednostna prodaja na 2- in 4-mestni ravni. Definicije spremenljivk, njihovih znacilnosti, periodika, statisticne enote, velikostni razredi, raven objavljanja podatkov so z novo zakonodajo v najvecji možni meri poenoteni v vseh statisticnih podrocjih. Za ta namen so bile pripravljene nove definicije osnovnih statisticnih spremenljivk (npr. prihodek, nabava, spremembe zalog, investicije). skoraj pri vseh kazalnikih kratkorocnih poslovnih statistik se bo z letom 2021 prešlo na mesecno periodiko zbiranja in objavljanja podatkov (izjema ostajajo indeksi cen storitev pri proizvajalcih, gradbena dovoljenja in cene, place in zaposleni, stecaji in likvidacije). Nekatere izmed zahtev pa bo moral sURs uresniciti v tem letu, tj. v 2020. Na podrocju statistike trgovine in storitev bo npr. moral uvesti nove statisticne enote istovrstne dejavnosti (KAU). Širši nabor podatkov in izboljševanje casovne komponente Nabor spremljanih podatkov se je zaradi cedalje vecjega povpraševanja po podatkih o storitvenem sektorju, zlasti zaradi spremljanja potencialne gospodarske rasti in zaposlitvenih možnosti, na vseh podrocjih poslovnih statistik poenotil in s tem tudi razširil na podrocja dejavnosti P Izobraževanje, Q Zdravstvo in socialno varstvo, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti in s Druge dejavnosti (po sKD 2008). Obenem pa so bili opredeljeni tudi nekateri novi kratkorocni kazalniki. Na podrocju statistke trgovine in storitev je sURs tako v preteklih letih vzpostavil nov indeks obsega v storitvenih dejavnostih, ki ga je zacel redno objavljati z majem 2018. Na podrocju statistike cen je zacel zbirati podatke in objavljati indekse cen za nove storitvene dejavnosti (iz podrocij dejavnosti H Promet in skladišcenje, I Gostinstvo, LPoslovanje z nepremicninami ter N Druge poslovne dejavnosti). Poleg tega je z januarjem 2016 zacel objavljati podatke o prihodku od prodaje v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi v krajšem roku (30 dni po koncu opazovanega meseca), podatke za podpodrocji I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti in I56 Dejavnost strežbe jedi in pijac pa je zacel objavljati loceno. vsi podatki o prihodku so po novem na voljo v obliki tako nominalnih kot tudi realnih vrednosti. Pri demografiji podjetij bo treba pripraviti še podatke na regionalni ravni ter vzpostaviti novo raziskovanje o registracijah, deregistracijah in stecajih na cetrtletni ravni. Na podrocju statistike gradbeništva pa naj bi se razvili novi kazalniki, in sicer zacetek in konec gradnje, delež praznih nepremicnin. Roki objavljanja podatkov se za vecino kratkorocnih kazalnikov skrajšujejo v povprecju za 15 dni, kar pa za sURs ni novost, saj vse podatke že zdaj objavlja v predlaganih casovnih rokih. Druge splošne zadeve Nova zakonodaja bo za majhne države prinesla tudi nekatere olajšave in oprostitve. Ce bo pomembnost posameznega opazovanega pojava premajhna (manj kot 1 % na ravni EU), tako s tem pojavom povezanega kazalnika ne bo treba zagotoviti. Z uporabo derogacije pa se lahko uveljavitev posamezne zahteve tudi nekoliko odloži. sURs bo možnost oprostitve uveljavil pri spremljanju poslovnih storitev in tako z letom 2022 prenehal izvajati omenjeno raziskovanje. Za lažje delo na podrocju poslovnih statistik pa se pripravlja tudi Evropski prirocnik poslovnih statistik (EBsM). Novi prirocnik bo vzpostavil osnovne zahteve in metodološke usmeritve in s tem zagotovil, da bodo razlicna podrocja poslovnih statistik tudi bolj usklajena. TERMINOLOŠKA KOMISIJA KAKO NAJ RECEM ...? Dr. med. Jaro Lajovic v številnih razgibanih strokah, kakršna je tudi statistika, se nenehno porajajo nove zamisli, pojmi in poimenovanja. Praviloma nastajajo v mednarodnem okolju in v sedanjem casu to pomeni, da so poimenovanja navadno najprej angleška. Javnost – v prvi vrsti strokovna, a tudi širša – v drugih jezikovnih okoljih se zato srecuje s potrebo po ustvarjanju in oblikovanju terminologije v svojem lastnem jeziku. Takšno ustvarjanje in oblikovanje ni samo sebi namen: potrebno je iz komunikacijskih razlogov (olajšanje razumljivosti znotraj stroke, med strokami in širše), zaradi prispevka k razvoju posameznega podrocja in, ne nazadnje, tudi zato, da se jezik na nacionalni ravni razvija v korak s casom. Glavni znacilnosti na podrocju terminologije danes torej sta, da vecina izrazov prihaja z anglešcino in iz nje in da je to dogajanje zelo živahno. Za slovensko terminologijo to pomeni dva pomembna izziva. Prvic: angleški termini so (v nasprotju npr. z latinskimi ali grškimi) iz vec razlogov slabo primerni za neposredno vkljucevanje v slovenski jezikovni sistem. Zato je za iskanje materinšcini ustreznih rešitev potreben temeljit strokovni in jezikoslovni preudarek, zaradi specialnosti izrazov pa marsikdaj tudi dobro poznavanje podpodrocij. Drugic: kot uporabniki se zelo hitro navežemo na poimenovanje, ki se za neki pojem pojavi prvo, pa ceprav gre za neposrecen kalk. Zato je takšna poimenovanja, izbrana "na prvo žogo" (kar pogosto pomeni na vzgib in/ali v casovni stiski), pozneje težko nadomestiti z ustreznimi. Glede na dinamiko pojavljanja novih izrazov je torej drugi veliki izziv pravocasen, hiter odziv in zagotavljanje ustreznih rešitev. Terminološka komisija našega društva je bila v zadnjih letih dejavna. seveda gradimo na že doseženem. Tako je bil že pred casom narejen prvi korak, ko smo za razširitev dostopnosti obstojece terminologije poskrbeli za digitalizacijo in spletno objavo temeljnega dela, statisticnega terminološkega slovarja prof. B. Košmeljeve in sodelavcev v t. i. glosarski obliki (dvojezicna zbirka izrazov, brez slovarskih pojasnil). To osnovno bazo gesel iz knjižne oblike slovarja dopolnjujemo z novimi termini in to se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. spletna dostopnost izrazja je eden kljucnih elementov za uveljavljanje slovenske terminologije, odprtost širokemu krogu uporabnikov, pa tudi za odzivnost. Trenutno je ažurirana spletna zbirka dostopna na zacasnem spletnem naslovu. Želja in nacrt pa je, da bi jo preselili na društveni strežnik, kjer bi se razvijala naprej, predvidoma tudi v sodelovanju s Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Delo terminološke komisije društva poteka v smereh obeh omenjenih izzivov. Za razreševanje terminologije po strokovnih podrocjih statistike smo oblikovali šest delovnih skupin (biostatistika in matematicna statistika, družboslovna statistika, psihološka statistika, rudarjenje podatkov, tehniška/industrijska statistika, uradna/ekonomska statistika), jezikoslovno podporo v razpravah prijazno zagotavlja univerzitetni slavist. Organiziranih je bilo nekaj sestankov, za katere so sodelavci delovnih skupin pripravili fond nerešenih izrazov s svojega podrocja. Na podlagi tega so bile nato v razpravah pripravljene ustrezne slovenske rešitve. Zagotavljanje ustrezne odzivnosti na potrebo po novih izrazih ostaja morda najvecji zalogaj v delu komisije. Forumski nacin se sicer zazdi primeren odgovor, a takšno delovanje (zlasti dolgorocno) prakticno ni mogoce brez namenske osebe/administratorja, to pa v tem trenutku ni izvedljivo. Poleg tega so (zlasti povsem odprti) forumi za ta namen po izkušnjah drugih podrocij razmeroma slabo ucinkoviti. Trenutno se zdi, da bo najustreznejša rešitev spletni glosar (po reorganizaciji) odpreti za clane delovnih skupin, tako da bodo lahko nanj neposredno uvršcali nove izraze/predloge izrazov, hkrati pa uvesti ocenjevanje preverjenosti gesel (zgled tega so npr. znacke, kakršne uporablja Islovar slovenskega društva za informatiko). Tak nacin bi združil dostopnost spletnega slovarja z dovolj hitrim reagiranjem na nastajajoce potrebe. Med dolgorocnejšimi cilji je tudi informiranje javnosti in medijev o obstoju in delovanju terminološke komisije društva, uporaba obstojecih velikih slovenskih jezikovnih korpusov za žetje terminologije (v sodelovanju s CJvT) in dopolnitev slovarja z iztocnicami iz drugih virov, tj. z izrazi, ki v strokovni rabi niso novi ali v dosedanji slovar še niso bili vkljuceni. SKUPŠCINA Z A P I S N I K 28. redne skupšcine Statisticnega društva Slovenije, ki je potekala v cetrtek, 28. marca 2019, od 14.00 do 16.00 v sejni sobi statisticnega urada Republike slovenije na Litostrojski cesti v Ljubljani. Navzoci clani: Marta Arnež, Andrej Blejec, Ana Božic verbic, Matevž Bren, Matjaž Erker, Anuška Ferligoj, Bogdan Grmek, Milena Jankovic, Nataša Kejžar, simona Klasinc, Irena Križman, Jaro Lajovic, Mojca Merc, Ema Mišic, Maja Pohar Perme, Katja Rutar, Genovefa Ružic, Andrej srakar, Janez stare, Mojca Škrlec, Laura Šuštar Kožuh, Irena vipavc Brvar in Aleš Žiberna. 1. Predavanje simone Klasinc: Mobilna aplikacija sURs-a Junaki slovenije. 2. Otvoritev skupšcine in izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in overiteljev zapisnika. 3. Porocilo predsednika in nadzornega odbora. 4. Predstavitev financnega porocila za leto 2018. 5. Porocila o aktivnostih: Uporabna statistika, statisticni dan, Mladi statistiki, Metodološki zvezki, Bilten, Evropske statisticne igre, magistrski in doktorski študij. 6. Razprava o porocilih. 7. Predstavitev predloga za ustanovitev sekcije Mladi statistiki. 8. Predstavitev predloga za podeljevanje priznanja Klemena Pavlica mladim statistikom. 9. splošna razprava in sprejetje sklepov skupšcine. 10. Razno. K 1 Predsednik društva Matevž Bren je pozdravil navzoce in za govorniški pult povabil simono Klasinc s statisticnega urada, da predstavi sURs-ovo mobilno aplikacijo Junaki slovenije. Ta je bila razvita v okviru že vec let trajajocega evropskega razvojnega projekta Urban Audit, ki se ukvarja s podatki o evropsko primerljivih mestih. Glavna cilja ob odlocitvi za razvoj aplikacije sta bila drugacen nacin prikaza sURs-ovih podatkov in širjenje prepoznavnosti sURs. Ob pripravi nacrta projekta so za ciljno publiko izbrali mlade, saj ti precej casa porabijo z uporabo mobilnih telefonov. Pregledali so tudi, kaj drugi uradi razvijajo na tem podrocju, a niso našli nic podobnega. Med mobilnimi aplikacijami in promocijskimi akcijami so precej razširjeni kvizi, zato so se tudi sami odlocili za tako obliko aplikacije, dodali pa so ji še tekmovalne elemente, kar naj bi uporabnike bolj motiviralo pri vztrajanjuna aplikaciji. vprašanja v kvizu se navezujejo na slovensko zgodovino, književnost, kulturo in seveda na regionalne statisticne podatke. Kadar uporabniki ne poznajo odgovorov, dobijo namige, kje jih najti (izobraževalni element). Aplikacijo je vec zaposlenih na sURs-a razvijalo skupaj z zunanjimi izvajalci eno leto. Po objavi, 22. januarja 2019, je bila mobilna aplikacija deležna nepricakovano velikega medijskega odziva in posledicno obiska uporabnikov. Do zdaj si je aplikacijo preneslo okrog 10.000 uporabnikov, vecina iz starostnega intervala od 35 do 44 let. Zanimivo jo ohranjajo z dodajanjem novih sklopov vprašanj, katerih vsebina je priložnostno povezana tudi z razlicnimi aktualnimi dogodki (npr. z dnevom žena ali kmetijske statistike ob predstavitvi na sejmu Agra v Gornji Radgoni). Išcejo nacine, kako res pritegniti mlajšo populacijo. Ker niso znali oceniti odziva uporabnikov, niso pripravili strategije za naprej, a jo na podlagi analiz pripravljajo. Navzoci so predlagali izboljšavo nekaterih vprašanj in nacrtno predstavitev aplikacije npr. v srednjih šolah. simona je povedala, da za napake vedo in jih odpravljajo, nekatere izboljšave pa bi zahtevale vec casa, kot ga je sURs trenutno zmožen vložiti v posodobitev aplikacije. Na srednje šole, ki so na splošno preplavljene z razlicnimi ponudbami, pa se sURs usmerja s statisticnimi igrami, ki jih pripravlja tudi v okviru evropskega razvojnega projekta in v sodelovanju s statisticnim društvom (vec o tem projektu v nadaljevanju). K 2 Predsednik društva je predlagal kandidate za delovne organe skupšcine: - Andreja Blejca za predsednika skupšcine, - Katjo Rutar za zapisnikarico, - Jara Lajovica in Ireno vipavc Brvar za overitelja zapisnika. Sklep: Navzoci so soglasno potrdili delovne organe skupšcine. K 3 Predsednik društva je samo naštel dogodke, kot so si sledili v casu od zadnje skupšcine, saj so organizatorji posameznih dogodkov te kasneje podrobneje predstavili (tocka 5). (Nadzorni odbor ni predstavil porocila.) K 4 Bogdan Grmek je (v odsotnosti tajnice društva) povedal, da je imelo društvo v letu 2018 16.691 evrov prihodkov, vecinoma povezanih s konferenco Uporabna statistika v Ribnem. Clanarine društvo v preteklem letu ni zbiralo, zato bodo clani v 2019 prejeli položnico za dvoletno clanarino. Odhodki društva v preteklem koledarskem letu so znašali 13.634 evrov. Tudi ti so bili vecinoma povezani s konferenco Uporabna statistika, odpisali pa smo tudi nekaj zastaranih terjatev. K 5 O mednarodni konferenci Uporabna statistika je Andrej Blejec povedal, da ima soliden obisk, opazno je višanje kakovosti prispevkov, višajo pa se tudi materialni stroški organizacije dogodka. Genovefa Ružic je predstavila zadnji statisticni dan na Brdu z naslovom spoznajmo digitalizacijo, ki je potekal februarja 2019. Privabil je 379 udeležencev, castni gost je bil predsednik vlade Republike slovenije; obeležili smo 75-letnico obstoja sURs in v okviru tega dogodka je statisticno društvo podelilo društvene nagrade. srecanje mladih statistikov ob Blatnem jezeru je predstavila Anuška Ferligoj. Predstavljeni so bili trije slovenski prispevki. slišali so za pobudo o Evropskem srecanju mladih statistikov v okviru združenja Federacije evropskih nacionalnih statisticnih uradov (FENsTATs), a nameravajo pri tem manjšem mednarodnem srecanju vztrajati tudi naprej, ker je to odlicna priložnost za spoznavanje strokovnih kolegov iz sosednjih držav. Andrej Blejec je dodal, da je bilo to evropsko mladinsko srecanje v okviru FENsTATs, katerega ustanovni clan je tudi statisticno društvo slovenije, predlagano zato, da bi se evropska statisticna društva bolj povezala, mi pa bi tam lahko promovirali tudi konferenco Uporabna statistika. Matevž Bren je povedal, da sta v letu 2018 izšli dve številki Metodoloških zvezkov s skupno devetimi clanki, vecinoma tujih avtorjev. Uredniškemu odboru se je pridružil Damjan Škulj; uredništvo se v sodelovanju s statisticnim društvom trudi za promocijo revije. v letu 2018 je izšla tudi redna številka Biltena statisticnega društva. Anuška Ferligoj je povedala, da bo magistrski študij statistike v naslednjem študijskem letu postal redni študij, vodstvo programskega sveta je prevzela Maja Pohar Perme, pricakujejo vecji vpis, sURs pa prosijo za promocijo študija med svojimi zaposlenimi. Janez stare je o doktorskem študiju statistike povedal, da je prehod iz prvega v drugi letnik polovicen (8 od 17 vpisanih), da so v letu 2018 doktorirali štirje študenti, da študenti v anketah študij hvalijo, srecanj mladih statistikov v sosednjih državah pa se ne udeležujejo. Projekt Evropske statisticne igre za srednješolce, ki ga sofinancira Eurostat, je predstavila nacionalna koordinatorka Mojca Merc. v letu 2018 je v njem sodelovalo okrog tristo dijakov, v 2019 pa že dvakrat toliko. Igre so razdeljene v dve fazi (odgovarjanje na vprašanja in priprava raziskovalne naloge) in v dve starostni skupini (prva dva letnika in zadnja dva letnika srednje šole). Izdelke ocenjuje komisija, v kateri so statistiki iz sURs in statisticnega društva; finalisti so povabljeni na sURs, rezultati statisticnih iger so objavljeni v obliki novice. Najboljši ekipi (po ena iz vsake skupine) se uvrstita tudi v evropski finale; lani (tj. v 2018) so dijaki kranjske gimnazije zasedli drugo mesto po Eurostatovem izboru. Jaro Lajovic je predstavil živahno delovanje skupine za terminologijo, ki se je srecala dvakrat. seznam prevedenih gesel so razširili z osemdesetimi izrazi, slovar obsega zdaj skupno okrog 1.200 gesel. sestali so se s Centrom za jezikovne vire in terminologijo, ki je zainteresiran za sodelovanje. Izvršni odbor prosi za pooblastilo, da pripravijo bazo za glosar. Ta se bo v bližnji prihodnosti razširil še za okoli šeststo enostavnejših poslovenjenih imen statisticnih metod, ki so poimenovane po avtorjih. Pregledati bo treba tudi dosedanje prevode in jih po potrebi posodobiti. Na vprašanje, kakšna je razlika med slovarjem in glosarjem, je razložil, da glosar poda samo prevod izraza, medtem ko slovar pojme tudi razlaga. K 6 Kratke razprave so sledile že predstavitvam posameznih projektov, zato smo porocila pri tej tocki le potrdili z glasovanjem. Sklep: Navzoci so soglasno sprejeli porocilo predsednika o delu društva v preteklem letu in financno porocilo za leto 2018. K 7 Delovni predsednik je za uvod v to tocko pojasnil, da so v preteklosti v okviru društva že obstajale sekcije, vendar njihovo delovanje vecinoma ni zaživelo. Od teh je kot podrocje delovanja ostala edino terminologija. Z veseljem pa pozdravlja pobudo za ustanovitev Mlade sekcije sds, ker se pri mladih ocitno kaže želja po delovanju v društvu. Andrej srakar je predstavil dokument s predlogi aktivnosti sekcije, ki smo ga clani dobili po elektronski pošti ob vabilu na skupšcino (glej prilogo). Dokaz, da moramo mlade bolj vkljucevati v društvo, je dejstvo, da sta se hkrati, a neodvisno, pojavila dva predloga, povezana z mladimi statistiki. Poleg predloga za ustanovitve Mlade sekcije še predlog nagrade za mlade statistike (naslednja tocka). Predsednik je navdušen nad dodelanima predlogoma. To vidi kot nacin pridobivanja mladih clanov v društvo in podpira ustanovitev sekcije. Razvila se je razprava o starostni meji za mlade statistike, ki se je zakljucila z mnenjem, da zgornje starostne meje ni smiselno postavljati. Sklep: Navzoci so soglasno podprli ustanovitev Mlade sekcije v okviru statisticnega društva Slovenije. K 8 Nataša Kejžar je predstavila predlog dopolnitve Pravilnika o podeljevanju priznanj z nagrado mladim statistikom, poimenovano po pokojnem perspektivnem sodelavcu IBMI, pri katerem so vsi že iskali strokovne nasvete (glej prilogo). Predlog so uskladili tudi s predlagatelji sekcije mladih statistikov in komisijo za podeljevanje priznanj. Mladim taka priznanja koristijo za življenjepis in so jim lahko v pomoc pri nadaljnji strokovni karieri. Tudi to je nacin za pridobivanje novih clanov; prejemnik bi lahko poleg diplome dobil za nagrado tudi dveletno clanarino društva. Sklep: Navzoci so soglasno podprli predlog za podeljevanje priznanj Klemena Pavlica za mlade statistike. K 9 skupšcina se je koncala s tocko 8, saj so bile vse teme za razpravo že obravnavane in sklepi sprejeti. Prilogi: -Predlog za ustanovitev sekcije mladih statistikov v okviru statisticnega društva slovenije -Predlog dopolnitve Pravilnika o podeljevanju priznanj statisticnega društva slovenije s priznanjem Klemena Pavlica za mlade statistike Zapisala: Katja Rutar Predsednik delovnega predsedstva: Andrej Blejec Overitelja zapisnika: Jaro Lajovic Irena vipavc Brvar BESEDA UREDNICE Prispevke Biltena, ki ste ga pravkar prebrali, smo zbrali v dobrem mesecu. Izšel naj bi marca 2020 na 29. redni skupšcini društva, ki pa je bila zaradi epidemije Covid-19 za zdaj odpovedana. Iz istih razlogov izdajamo to številko malce kasneje. Zahvaljujem se vam za sodelovanje ter za zanimive in bogate prispevke. Imamo pa že nekaj prispevkov za naslednjo številko. Tudi ta bo zelo zanimiva. Jerneja September 19 – 22, 2021