61. Številka.
I Ljilljaii, v {etrtih, II. mana I91Z.
XLV. leto.
»Slovenski Narod' veljc
v Ljubljani na dom dostavljen:
etlo Isto.......K 24 —
pol teta «••*•«•   a 12"—
četrt leta sa osesee
6-—
v opravmštvu prejemati: celo leto.......K
pol leti  •                            » 11*—
četrt leta    •                       „ 5*50
na mesec   • .     • * •   * 1*90
Dopis? naf se franki rajo   Rokopisi ae ne vrača >a Uredništvo: anaflova uliea it S (v rmOičin levo v telefon ŠL 34.
lakaja vsak ta inMr tmiail nadali« ta
Inaefjti veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin«, za trikrat alt večk at po 10 vin. Parte hi zahvata vrsta 16 vta Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Inaereijah po dogovoru. fJpravnJitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, tftđerafi lld-to ie administrativne stvari.
- PoaaanitBi itevtlaa voli« 16 vin ari sv. -
Na pismena naročila bre£ istodobne vpoalafve naročnine ee ne ozira. .Harodaa tiskarna" telefon it 81.
.Slovenski Narod* velja po postf
za Avstfo-Ograko:
cele lete....... K 2fr-
pol leta 9 13—
četrt leta , S*50
•     *     «     • —
na mesec
za Keničije: celo lete.......K 28"-
'dA Amerik« ht vse thvge dežele: eelo teto......K 30*—»
Vprašanjem glede Inseratov 9e na) pritoži za odgovor doplsntea au znamka, ffpravnlaivo - Knaflova ollea it S (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85
Državni zbor.
konec kartelne debate« — Resolucije mesto zakonov. — Začetek brambne debate.
Dunaj, 13. marca.
X draginjskimi debatami ima avstrijski parlament veliko smolo. V teku razprav in govorov se pojavi običajno še toliko »idej«, kako bi se dalo najboljše odpraviti draginjo, da se zgostijo tozadevni nacrti v pravi konglomerat političnega in gospodarskega nesmisla. Ponovno smo rje poudarjali, da se giblje kartelna debata zopet v onih naivnih smereh, ki končajo 5 tremi, štirimi dobrimi in treznimi in desetimi prenapetimi neizvršljivimi zahtevami- "V1!adi h« končno predloži in naloži toliko pozivov in nalog, da se ni čuditi, če ostanejo z neizvršljivimi tudi izvršljive nerešene ter se vlada kažoč na najrazličnejše narodnogospodarske nesmisle sprejetih parlamentarnih ^povelj« navadi prezirati voljo dr-šavnega zbora kot neresno in vpošte-ranja nevredno.
Iz tega naziranja se je končno moral roditi predlog, da naj se predlogi dragi njskega odseka, ki v marsikaterem vprašanju ni imel niti časa, niti potrebnega materijala, da bi *voje sklepe vseskozi preresetal in i temelj i I, vrnejo raznim strokovnim atffeekom v zopefni študij m pred vsem v enosta v ljenje in konkretiziran je. Za to idejo so se odločile oinoge zmerne stranke uvidevajoČ in spoznavajoč, da je že najvišji Čas končati dobo parlamentarne demagogije, ki ne stavlja stvari v ospredje temveč vedno le špekulira na to, ^aj bo rekla nerazsodna javnost. Res je sicer, da je na drugi »t ran i mdi skrajno potrebno izreči obsodbo kartelnih izrastkov vsaj tam, kjer «o ti očividni. Pod demagogičnim pritiskom socijalnih demokratov, ki 50 strašili poslance z -ljudsko sodbo«; rer tako iritirali pravo mnenje parlamenta. V tem še ne leži korajža, da «i upa poslanec v dri. zboru reći, da in ne. temveč v tem. da si npa reči ila in ne po svojem prepričanju in brez bojazni pred event. napadi javne demagogije.
Jugoslovanski napredni pos I auti si niso bili popolnoma edini. Pri tako kompliciranem glasovanja to ni čudno, zlasti ker je bilo za radikalnejše postopanje   nekaterih me-
— ti- v nr-i i ji   ,i ■ TiTjr-r r| a
■nssBssni
LISTEK.
r
Z mamo govori!
Spisal dr. V. Koran.
Osebe : Lipe Sklednik, Mane* Žličarjeva, njena mati.
Kraj:   Salon pri Žličarjevih.
I.
Lipe in Manca sedita na zofi in se držita za roke; Lipe je ravnokar Manco zasnubil.
Manca: Da, da! Kako sem srečna. Lipe! (Ga poljubi.) Brezupna je bila od kraja najina ljubezen, pa trpela sva in čakala ter naposled sva res pričakala časa, da »e n,oreva združiti v zakon. (Lipe jo poljubi.) Lipe, zdaj ko si me tudi oficijalno zasnubil, pa še k mamo govori!
Lipe : To je da, ljubica moja! 5 ako i hočem storiti!
Manca : Mama je v sosednji sobi. Ce želiš, jo pa pokličem. (Hoče vstati.)
Lipe (nekoliko pomisli): Z mamo naj govorim, praviš! Ali pa misliš, draga Manca. da je to potrebno?
Manca :   Menda vendar, moj
ijubcek!
L i p e (obotavljaje): Jaz bi se tisojal o tem dvomiti.
Manca (osupla) : Dvomiti9 Kako to, Lipe!
rodajno tudi njihovo stališče- do vlade sploh, ter tudi možnost proste jše-ga gibanja izven parlamentarnih organizacij. Tako sta mogla dr. Ry-baf in dr. Gregorin glasovati po popolnoma individualnem prepričanju, med tem, ko je bil dr. Ravnih ar vezan na disciplino svojega kluba, ki je po natančnem in treznem prerese-tanju celega vprašanja določil svoje stališče napram posameznim točkam. Klub se je pred vsem odločil se izreči sa vrnitev vseh kartrlnih predlogov nar. gospodarskemu ozir. finančnemu odseku ter je temu prepričanju konsekventno ravnal. Ne s praznimi resolucijami, ki so t avstr. parlamentu izgubile, ker se pri vsaki priliki ponavljajo, ven ugled in ne pomenijo skoraj ničesar več, kakor prazno demonstracijo, temveč * resnim zakonodajnim delom se da tudi v kartelnem vprašanju doseči pozitivnih in pravih uspehov. V narodno - gospodarskem odseku so sedaj pripravlja kartelni zakon, tja spadajo resolucije draginjskesra odseka kot predpriprava in kot merodajna navodila zbornice, ki bi naj bila merodajna pri izdelovanju kartel nega zakona.
Ta argumentacija, kakor rečeno ni prodrla — v javni seji, ko pa bi se dalo prešteti na tihem one poslance, ki so v srcu mislili drugače, kakor so glasovali — potem bi bila zmagala z velikansko večino! Ker je zbornica odklonila zavrnilne predloge se je glasovalo o posameznostih proti-kartelnih sredstvih in mnogo tozadevnih resolucij je bilo soglasno sprejetih. Glasovali so seveda za izvedljive predloge tudi oni poslanci, ki so se sicer v principu izrekli za to, da s*e vso reso I učno gradivo izroči kot materijal strokovnim odsekom.
Kakšno usodo bodo sicer te resolucije imele ni težko uganiti. Vlada jih bo odrinila na stran, ter se bo pri tem upravičeno sklicevala na ne-izvršljive, ker se ne bo hotela lotiti izvršljivih. Skoraj desetdnevna debata je torej končala — a pljuskom v vodo.
Naši klerikalci so seveda pozirali velike antikarteliste ter bi bili, če mogoče, radi še radikalnejši kakor socijalni demo krat je. Ne stane nič, pozivati vlado, naj razdeljuje premog po lastnih cenah, naj --krni za znižanje sladkorja, naj monopolizira produkcijo, oziroma trgovino piva, sladkorja, petroleja, premoga, mila
Lipe: Ker bi bil materin odgovor, bodisi tak ali tak, čisto brezpomemben; alt bi vsaj moral biti!
Manca: Brezpomemben? M^-ma rnora vendar privoliti!
Lipe : Kje je to zapisano, da bi morala t Kaj pa, ko bi ne* A!
Manca: Ce jc r*dobravala najino ljnbezen, potem bo odobrila tudi tvojo snubitev. Da bi prošnjo odbila, se ti pač ni bati!
Lipe: Imaš nemara prav! Toda hodiva dosledna! Glej, ti pravic, na me ljubic! Dnbro! Ce je I* re^, onda me oženiš v vsakem slučaju, torej tudi v slučaju, ko bi mi mati tvo.io reko odrekla. Saj si sama vee-fcrat trdila, da prava ljubezen ne pozna ne mej, ne ozirov!
Manca ; Lipe, kako si danes Čuden!
Lipe: Prav nič čuden! Samo dosleden sem in logičen.
Manca: Beži, beži! Ha. hs, ha! Ti se pač le šališ!
Lipe (zelo resno): Šalim! Nikakor ne! (Očitajoč:) Seve ti se smeješ, ker menda misliš, da je treba skočiti v zakon, kakor samomorilec skoči v vodo, brez doslednosti, brez logike.
Manca (hladno): Z« zakon jo pač kaj drugega potrebnojšega nego dotdednost in logika.
Lipe    (razdražen):    Kaj pa.
kaj?
Marica (& poudarkom): Menita, da ljubezen.
Lipe: Bravo!  Tako je! Tudi
itd. Ne stane nič, kakor premagati očitke vesti. In te klerikalci od nekdaj lahko premagajo — do danes se na pr. v naučuem odseku ni mogla pričeti razprava o spremembi ^ S5-drž. Šolskega zakona, ker zahtevajo bas naši klerikalci prvo branje tozadevne predloge in po svojem članu dr. Verstovšku so danes poskusili celo nekako ufcetllatinljo proti odseku samem . . .
Današnja glasovanja pomenja-jo zopet nekak glasovalni rekord, vršila so se po vseh načinih in menda več kot dvajsetkrat.
Kot njihov rezultat je treba zabeležiti sledeče pozive:
Vlada naj nadaljuje svojo akcijo, da ostanejo cene petroleja čim nižje, vlada naj odpravlja oderu-štvo karte lov, jih prisili z administrativnimi sredstvi k zmerni politi* ki cen, predloži parlamentu izkaz produkcijskih stroškov in maksimalnih cen premoga, zniža transportne tarife za premog, poveča število vagonov za premog, razširi postaje, vlada naj prodaja premog iz erarič-nih rudokopov direktno konsumen-toro, občinam proti 3mesočnemu plačilu in s 50 Te znižanjem transportnih tarifov, zadružnim zvezam, konzum-nim društvom, vlada naj nakupi, oziroma odpre nove rudokope, vlada naj predloži zakon o reformi davka na žganje v tem smislu, da ae v bodoče odpravijo direktne m indirektne premije, ki so jih dosedaj prejemale rafinerije in žganjarne.
Vlada naj, vlada se poziva — to je postal stereotipni karakteristikon narodno - gospodarskega delovanja našega parlamenta. Oni vladi, kateri skoraj nikdo ne zaupa, se poverijo najtežavnejše in najzaupljivejše naloge in ko se parlament prepriča, da vlada njegovim kom od nim pozivom ni ustregla: pa ji hoče izrekati grajo.
Posl. Domes je danes faktično tudi predlagal grajalno resolucijo, ker vlada ni izvršila resolucije, ki jo je parlament sklenil v novembru radi uvoza, oziroma razpečavanja sa-harina.
Resolucija   je sicer 8 164 : glasovom propadla.
Današnji dan zopet kaze, kako si
parlament sam izpodkopava ugled in
tlači svoj nivo vedno nižje. Mesto
treznega težavnega,   pa uspešnega
zakonodajnega dela — lahkomiselno,
pa komodno resolucijoniranje . . . o *
Po glasovanjih o predlogih dra-ginjskega odseka se j«> danes končno vendar pričelo prvo branje bramb-nih predlog. Vpisali so r^e govorniki in jutri se oglasijo prvi debatanti. Bomo videli, se bo Ii naša klerikalna stranka znala tudi pri razpravi o milijonskih žrtvah, ki jib nalaga zvišanje in spopolnitev naše armade avstrijskemu davkoplačevalcu postaviti tudi na tako »radikalno - demokratično^ stališče . . .
V naslednjem poročilo o yeji in o nekaterih važnejših -odsekih.
Zbornica je razpravljala najprej ♦» poročilih draginjskega odseka glede kartelov, in sicer so govorili največ samo poročevalci. Med izvajanji poljskega poslanca dr. Steinhausa proti gališkemu socijalnemu demokratu dr. Diamsndn. je prišlo do burnih prizorov. Soc. dem. Daszvnski je upil: Vse imajo kartelisti v rokah. Minister Dlugosz je pri petroleju milijone zaslužil. Prodal je petrolejske vrelce inozemcem in s tem cene kvišku pognal. Dr. Steinhans je protestiral, češ, minister je imel pravico, prodati svoje vrelce, na eene pa ni nič vplival.
Začelo se je potem l glasovari jem. Ta so bila skoro vseskoz konfuzna. Sprejeti so bili sledeči predlogi: 1. Vlada naj predloži zbornici tekom teh mesecev ves materijal grede kartelov, da bo mogel gospodarski odsek do jeseni izdelati postave zoper izrastke kartelov, vlada pa naj pripravi postavo za državno uredbo kartelov; 2. vlada naj nadaljnje s koraki, da bo cena petroleju primerno nizka., za določitev* cene naj bo merodajna dobavna cena državne tovarne v Drohobvczu; 3. vlada se pozivlje, naj prepreči odernštvo kartelov; 4. dokler ni zakona o kartelih, naj vlada stori administrativnim potom kar more, da prisili kartele, prodajati svoje izdelke po nizkih cenah; 5. vlada naj predloži zbornici načrt, po katerem se odpravijo razne bonifikacije za spiritne tovarne, izvzemši kmetijske kuhalnice; 6. vlada se pozivlje, naj se energično zoperstavi zahtevi, da naj postane kuhanje špirita koneesijonirana obrt. Vsi drugi predlogi so bili odklonjeni.
Zbornica je potem začel** prve* branje brambne predloge.
Naučni odsek je imel sejo, ki dolgo časa ni bila sklepčna, ker je slovenski klerikalec dr. VerstovSek, ki se je oglasil kot navzočen, preklical svoje oglasilo, samo v ta namen, da bi odsek postal nesklepčen. Odsek seje bavil s peticijami, naj se 4 55. Ijudskosolskega zakona tako premeni, da postanejo ljudski učitelji rav -nopravni državnim uradnikom štirih nižjih kategorij. Sklenilo se je, storiti korake, da zbornica tozadevne predloge odkaže odseku, da se bo mogel ta ž njimi baviti.
V davčnem pododsekn je bila; razprava o novem davku na zemljišča, ki služijo industrijalnim in obrtnim namenom. Ta davek bo kontin-gentiran na štiri milijone kron.
V odseku za državne nastavljen-ce so referent je imeli posvetovanje: in bodo v torek poročali odseku n svojih sklepih.
Govor državnega poslanca dr. Ravnikarja
v seji poslanske zbornice 7. t, m.
(Po stenogT. zapisniku)* (Dalje.)
Sedaj se nameravam    pečati s personalnim vprašanjem v spodnjih štirih činovnih razredih.   Lahko bi vam sicer navedel se jako zanimive slučaje i«   pravkar obravnavanega poglavja, v dokaz, kako se postopa pri nas, kako se že desetletja uporablja »sistem«. Pod Gleispachom bla ženega spomina je bil pričel delovati, pod Hoehenburgerjem pa se je razvil do najbujnejšega cveta. Omenjati bi bilo vredno, da se je mesto prvega državnega pravdnika    oddalo bret razpisa, takorekoč pod roko. nemške mn sodniku. (Posl. Verstovšek: Rudolf ovo!) Za Rudolfovo ste dve mesti višjih deželnosodnih svetnikov siste-mizirani, eno izmed teh je več kakor eno leto nezasedeno, ker bi je morali oddati Slovencu. Oddali so pa to mesto nekemu nemškemu svetniku, kt službuje v Celovcu ali Mariboru. -Omenjati bi bilo še, da je premij v Celovcu vseskozi nemški. (Poslanec, Held: Agende!) Seveda morajo agen-de biti nemške, ako ne pripuste, da b< se slovensko uradovalo. V Celju st+ med 18 sodniki gremija samo 4 Slovenci, v Mariboru med 20 sodniki ce lo samo 3 Slovenci in celo na dežel
.laz sem tega mnenja. Vidiš in pri tebi r-^vno ljubezni pogrešam!
Manca (razžaljena): Lipe, jaz le danes ne umejem. (Si otrne solzo ) Kako mi vendar moreš očitati, da te ne ljubim?
Ti i p e : Ako bi me ljubila, bi rm1 oženila preko vseh ozirov, torej tudi ne meneč se. xa to, ali prosim mater za tvojo roko ali je ne prosim.
Manca ("pikro): Kaj pa, če jaz ost obrnem in rečem: Ko bi me ti resnično ljubil, bi gotovo ustregel tej moji nedolžni pa utemeljeni želji, da bi me pri mami zasnubil! Ali ni to dosledno in logično?
Lipe (razvnet): Prosim, gospodična Manca! (S poudarkom): Nikar ne sumničite moje ljubezni! Vi mi delate krivico! Kruto krivico, \ a m rečem!
Manca (si briše solze): Gospod Sklednik! Vi iščete samo pretvez, nič drugega ne ko pretvez, ki bi vns navidez opravičile se odtegniti meni danim obljubam; in to, ker me nikdar ljubili niste. (Glasno ih-tec.) Jaz revica pa sem bila toliko za*itpljena, da nisem uvidela svoje prevare in sem radi vas odklanjala snubca za snubcem! Oh! (Se nasloni na zofo in joče.)
Lipe (naglo vstane in gre proti izhodu) : Vi, vi me nikdar niste ljubili! Zato pa prihajate zdaj e zahtevo: Z mamo govori! Z mamo govori! Kar kaže, kako plitka je tista vaša ljubezen, če je je sploh kaj. Jaz lahkoverne« sem pe vedno le o vas
sanjaril in o nobenem drugem ženskem bitju na svetu!
Manca: Oh. kako sem nesrečna!
Lipe (pri izhodu postane in se prime za čelo): Jaz najne«rečnejši človek pod solneem!
n.
Vrata iz sosednje sobe se nam ah od pr o in v salon vstopi Mančina mati, ki je bila pri vratih prisluškovala in ves prepir slišala.
Prejšnja in mati.
Mati: Bog pomagaj) Bog pomagaj! Kaj pa je vendar, otroka t
Lipe: Gospodična Manea me ne ljubi!
Manca: Gospod Sklednik me ni nikdar ljubili
Mati (Lipetn): Pomirite se, gospod Sklednik, pomirite se pa povejte, po čem sodite, da vas naše dekle ne ljubi?
Lipe; Ker pravi, da moram vas, jDrospa, za njeno roko prositi; iz česar sledi z logično doslednostjo, da bi me ne poročila, ko bi vi ne privolili. To je pa pogojna ljubesen in pogojna ljubezen vendar ni nobena ljubezen!
Mati: Pomirite se, gospod Sklednik, pa potrpite en trenotek! (Obrnjena k Manici) : Iz česa pa ti, moja golobičica sklepaš, da te gospod Sklednik ni nikdar ljubil t
Manca (ihteč): Ker mi niti te nedolžne želje noče izpolniti, da bi todi tebe vprašal »a mojo roko.
Mati: Oh otroka, oh otroka! (Si izmisli): Manca ali si že pozabila, kaj si mi včeraj rekla? Da oženiš gospoda Sklednika, če treba tudi meni in vsemu svetu vkljub! Ali se res vec ne spominjaš? He! — Vi, go spod Lipe, ste pa menda tudi pozabili, da ste me že pred tednom dni poprosili z« ManČino roko! — Otroka, otroka! Ljubezen vaju je Čisto zmedla, tako da ne vesta danes več, kar sta včeraj govorila! Ta ljubezen, ta ljubezen!
Lipe (vzhičen); Ali je re* rekla t
Mati: I kaj pa, da je rekla!
L i p e(hiti proti Manici): Manca, moja ljuba Manca! Vsemu svettt vkljub bi me oženila? Ce je tako, potem mi pa odpusti, prosim, in borK moja!
Manca (vstane i zofe): Že pred tednom je poprosil zame?
M a t i : Že pred dobrim tednom* Manca : Potem seveda ni več treba.   Lipe!   Moj Lipe!   (Se obja meta)
Mati: Tako je prav, tako! Rada se imejta pa vzemita se! Ampak, otroka, boga hvalita, da imata mene, in prosita ga, da bi me vama še dolgo ohranil! (Zase:) Uh, ta njuna trma in vihra! To pa se pravim: Ce kdo, bo Sklednik tašče potreboval! (K njima, ki sta še vedno v objemu): Tako je prav, otroka, tako! Vzemita se, pa rada se imejta! (Zase): Za logično doslednost bom pa že jas skrbela.
nem sodišč« v Ljunijani so danes Slovenci v manjšini, kajti med 13 zasedenimi mesti je z obema predsednic
koma vred 7 Nemcev in samo 6 Slovencev. (Čujte! čujte!)
Še hujše razsaja sistem v spodnjih štirih razredih, od VIII. do XI. činovnega razreda, zakaj, kakor rečeno, mora sistem pričeti pri pravnem    praktikantu.    ako naj deluje uspešno. In na kak način? Vzlio temu, da nam modra in pravična nano-ua uprava ne da niti ene popolnoma slovenske srednje šole in tudi ne lastnega vseučilišča,   produciramo zadostno število pravnikov, da bi ž njimi zasedli vsa sodna mesta v krajih, kjer prebivajo Slovenci. Notabene so naši ljudje jezikovno   docela usposobljeni, vsi obvladujejo poleg slovenščine nemščino v besedi in pismu, na Primorskem tudi hrvaški in italijanski jezik. Ta okolnost je slavni justični upravi dobro znana. Da torej sistema z vstopom pravnikov slovenske narodnosti ne spravijo v nered, tedaj zavračajo kratkomalo «>d časa do časa   sprejem pravnih praktikantov   slovenske narodnosti ter jim za branijo vstop.   Že večkrat se je pripetilo, da so pri deželnem sodišču ali pri raznih okrožnih sodiščih po navodil« predsedstva višjega deželnega sodišča v Gradcu zavrnili pravne praktikante slovenske narodnosti, ki so *e prijavili kot kandidati /.a sodno službo. (Poslanec dr. Šviha: Kako se piše predsednik višjega deželnega sodišča, ta garaški Wesserjrf) Na ime ne pride, ker je drag enak drugem«; prej je bil Gleisoach, sedaj je Pitreich.  Zapor pa  velja le tako dolgo, dokler se pred durmi gra^kega nadsodišča ni nabralo število pravnikov nemške narodnosti — ti so pri nas. zlasti kar se jezikovne usposobljenosti tiče, ravno tako redko -ejani, kakor na Češkem — ki se jim nato hitro dovoli vstop. Imamo v Ljubljani nad 20 odvetniških kandidatov, ki morajo prakticirati kot taki, ker jih ne sprejme kot pravne praktikante. (Posl. Wastiau: To je ravno nadpro-dukcija! Medklici.) Potem sledi zopet zatvor. Od februarja 1911 dalje na ivranjskem   ne   sprejmo nobenega Slovenca več v sodno prakso, med tem ko v Celju, Mariboru, Celovca nemške kandidate   sprejemajo brez zadržka. Tedaj nikaka nadprodukoi-ja,  gospod  kolega.    Hočejo marveč umetno vzgojiti sodui naraščaj nemške narodnosti in nemškega mišljenja, prav kakor na Češkem, samo s rr-in razločkom, da pri na? tega nemškega naraščaja ne potrebujejo za sodišča v nemških okrajih, ampak za naša, na  slovenskem ozemlju ležeča sodišča.    Ako potem za  Koroško in štajersko zahtevamo slovenskih ali vsaj slovensko govorečih sodnikov -— •*aj smo s tem tudi zadovoljni — te* daj nam v hinavsko - otožnem tonu odgovarja pravosodni minister, kakor se je to zgodilo pod Gleispachom: Saj nimam takih sodnikov na razpolago! (Klie: To je bil takratni izgovor! i Da. danes jih zavračajo.
\adaljno postopanje je le zanimivejše. Nemški nravni nraktikant-io, zlasti na Koroškem in Štajerskem, ki so naznanjeni aa sodnike med slovenskim prebivalstvom, obvladujejo protivno dotičnim zakonitim odredbam slovenščino jako nedostatno, ali sploh ne. »Sistem« je na to prišel na »duhovito« misel, da ba te pravne praktikante učiti slovenščino v po-aebnih kurzlh. Ti tečaji trajajo nekoj mesecev. kurzovci dobijo celo nstanove (Cu jte! čujte;) —- samoob-sebi umevno iz državnega žepa — za obisk teh jezikovnih zavodov, in po
dovršeniu takega trimesečnega tečaja dobijo sijajno spričevalo, da slovenščino docela obvladujejo in ki jib usposablja za sodno službo v slovenskih krajib. Nafti, jezikovna usposobljeni pravniki a* torej M vračajo, patu pa se razmetaje davčni denar, da se nemškim pravnikom med njihovo pravno prakso naklanja fte nenehna denarna podpora, posebna premija za nepoznanle drugega deželnega jezika. (Medklici.) Zakaj da so ti tečaji le* nameravana sameprevara za pravosodnega ministra in da jih moramo imenovati velik humbng, da se v treh mesecih ne more prineitl nobenemu jeziku, zlasti ne v taki meri, da bi se moglo izvrševati sodstvo med sodniku tujejezičnim prebivalstvom, je jasno, kakor je ravuotako jasno, da je justični upravi manje za to, vzgojiti dobre sodnike za slovenske okraje, kakor da nastavlja strumne nemške politike kot odposlance nemškega Voiksrata na to uli ono narodno - ogroženo mesto. (Medklici.)
Gospoda! Lahko si predstavljate, kako se potem vrše razprave, ki pri njih sodnik strank, stranko pa sodnika ne razumejo. (Medklici.) S.ulni sluge in prava nezmožni zu-I pisnikarji tolmačijo pri razpravah, I kar pa ne stoji v nobenem zapisnik«, ubogo pravo pa potem zvijajo, lomijo iii parajo, ne morda uamenoma, iz
narodnostne animozitete napram pravo išeoeem« občinstvu, ampak zaradi jezikovnega neznanja sodnikovega. Koliko materijalno nepravilnih in nepravičnih sodb 11 Toda pri razsodbah in odločbah, ki dopuščajo priziv ali pritožbo, moremo nezgodo, ako je sploh mogoče, se sanirati v višji ali najvišji instanci, toda gorje, ako imamo v* takozvanom bagatelnem postopku opravka s takim sodnikom: izročeni smo mu na milost lit nemi-loat. In pravosodni minister hoče celo utesniti pravico do priziva in revizije; mi bi nasprotno predlagali, da bodi priziv celo v bagatelnih stvareh mogoč.
Načelo, ki ga hočejo uveljaviti nemški gospodje za Češko, da namreč hodi vsakdo pod sodnikom svoje narodnosti, reklamujemo prav radi tu-iti zase, ne toliko iz političnih, kakor marveč iz »tvarnih razlogov in v interes« pravičnega pravosodstva in pravosodstva brez predsodkov.
Gospod pravosodni miuister je v tej debati sam izjavil (čita) :
.Die Fiihigkeii, sich im Ver-kebr, namentlich mit der bodensian-digen Bevolkerung, der Sprache die-ser Bevolkerung zu l>odienen und sie rit mig zu gebrauchen, ist mehr denn je zur Gewabr eiuer verlass-iiehen, sicheren Reehtspflege ge-uerde«. Es darf daher nicht vrunder-nohmen, ja es ist nur die Krfiihlung i iner »elbstverstandliehen, sogar ge-^otzlich vorgezeiehneten Pflieht, wenu die Jnstizverwaltung bei Ver-leihung richterlieher Dienstposten anaser der fachliehen, aucb die -orachliche Eignnng der Bewerber in đon Kreis ihrer F'rwagung zieht und aolehe Bewerber nnberiieksieh-tigt lasni, denen si^ đlene Eignung nicht zuerkennen vermag.«
Nemci so te besede pozdravili s ploskanjem in Hoil - klici. Pravosodni minister je torej izrekel temeljito misel, ki mora odslej dalje veljati tudi za nas, da mora namreč sodnik je-*ik ljudstva, ki v njem u raduje popolnoma ovladati, in sicer tako dovr-šeno, da ma gladko gredo vse dialektične lastnosti; ne smejo mu uiti no-l>.Mif nianc-e načina mišljenja t-ga ljudstva, njegovih običajev in njegovega značaja; mogoče je to samo pri
latorodnem sodnik*, bodiei da fungi-ra kot civilni ali kazenski, zlasti preiskovalni sodnik, bodisi, da v izven-spornem postopku občuje s prebivalstvom, ali da ima v referatu mladinsko varat vo.
To načelo bi bilo jako zdravo, toda morali bi je potem uveljaviti povsodi, ne samo pri Nemcih na Ce* škem; toda pri nas prav njega ekseo-lenca vrhovni zaščitnik jnetice — postavlja na glavo to načelo; to načete kakor mnogotera lepa načela ravnopravnosti, naj se uporabljajo samo pri Nemcih na Češkem, ne pa, kadar gre za Slovane. V tem vidimo ravno veliko iskrenost besedi m mišljenja njega ekscelenee gospoda pravosodnega ministra, ki se zdi. da imajo pri njom lepa načela, ki jih je bi! razvil — Janov obraz. (Pritrjevanje.)
(Dalje prihodnjič.J
Glas iz Semiča.
Dne 10. marca je imel prof. Jare v Semiču shod. Njemu nasproti pa je si al gospod Pucel j iz Velkih Lase. župnik Dostal je že med mašo naznanil, da ho imel danes kratko pridigo zaradi shodR — in res imel je kratko pridigo, le o volitvah. Ali to spada na prižnicoT Po maši je pa takoj nastopil J are in zraven njega njegov bacek Dajfinsstija. Razglasil je, dn je predsednik shoda Plut, a kmetje z njim niso bili zadovoljni, ampak so "ahtevali gosp. veleposestnika Ogulina. Jare pa o tem ni hotel ničesar slišati, dokler ni prišlo do glasovanja, pri katerem je dobil župan Plut le nekoliko glasov, Ogulin pa večino, A Jara** je vseeno izvolil Pluta za predsednika. To pa je ljudstvo tako razdražilo, da se jim Jarac v obraz laže, da mu ni dalo besedo. Moz je le s\oj »Domoljub« v roki držeč, stal na stolu kakor spokorni grešnik, ter ljudi svaril s tem, da je poslal po orožnika. Ljudstvo je pa s tem tako ra/buril, da je skočilo nad njega, in vsega mogočni Jarac je kar naenkrat Izginil s stola in bi ga kmalu pogazili kakor ščurka, ako ne bi o pravem času prišel orožnik in rešil Jarca in župana.
Nato jo je Jarc kar popihal, nakar je gosp. Ogulin dal besedo gosp. Puelju. Komaj je govornik nekoliko besedi izpregovoril, se ga je gospoda v farovžu tako zbala, da je župnik za-povodal takoj zvoniti, kar se ne bi zgodilo, ako bi Jarac govoričil, samo zato, da bi zavezal .jezik resnice. — Pucelj je kmalu nato javil zboro-valcem, da radi irvoncnja ne more dalje govoriti, ter da se shod nadaljnje pri gosp. Sebaherju. Ljudstvo se je pa usulo za govornikom, da se je soba kmalu čisto napolnila in ljudstvo je bilo primorano, še zunaj poslušati.
Ta pa je v izbornem govoru razložil ljudstvu delo klerikalcev, njihove obljube in goljufije. Jarac pa se je ves zelen od jeze odpeljal iz Semiča, na kar mu je ljudstvo z žvižganjem  izreklo zadnji pozdrav.
Kaže ljudstvo je sedaj prvič pokazalo hinavskim klerikalcem. da hočejo za zastopnika domačina, ne tujca z lepo brado! K.
Stavita na Angleškem.
London, 13. maTCA.
Kot uvod k skupnim konferencam je vršilo danes posvetovanje premi gokopnih delavcev, na katerem so ;zrazili delivci svoje obžalo-
vanje« da posestniki rudokop o v niso hoteli vneti v pretres zahtev delavstva po zvišanju mezde. Vsled tega zveza delavstva ne more naavetova-ti koaea stavka in to tako dolgo ne, dokler posestniki na privolijo v tako z v i -ianjf vsaj za one, ki delajo v rovih. Kljub temu pa bo sveza nadaljevala svoja p 'grajanja a posestniki, d^ doseže kakor hitro mogoče »pravo.
I radno se zatrjuje temu nasproti, da je pričakovati v kratkem, morda že po preteku par ur, konca stavke.
Iz Sheffielda poročajo, du so sedaj ustavile tudi tam vse tovarne svoje delo, ker so »pozniTe, da je za nje združeno z veliko manjšo izgubo, če ustavijo delo, kakor če p'aoajo za tono premega po 32'/2 šilinga.
Stavke drugod.
H e r o l i n , J3. marca.
Kakor poročajo iz premegoko-pov ob Ruhri se stavka tam vedno l>olj siri, da celo člani krščanskih organizacij pristop:'jo h g banju, tako da stavka sedaj okoli 240.000 delavcev. Tudi do spopadov je že prišlo, pri katerih je bil en delavec ustreljen. Zlasti hudi izgredi so bili pri Crefeldu, kjer so ženske zastavile htavkrkazom pot do rovov. Or« žni-štvo je posredovalozbajoneti. Mii'-c žensk je bilo pri tem ran j nih. Stavkajoči delavci ao jib spravili s pozo-rišča hoja. V Crefeldu stoji huzarski polk, da vzdržuje red. Več spoduje-renakih plavžev je moralo odpustiti mnogo delavcev. Jutri dobe stavkajoči obvestilo, da so odpuščeni, če se vsaj do petka ne vrnejo na delo. Tudi na Lotarink':em se že siri stavka, samo na Saksonskem je videti, da ostane mirno. Zlast? hude posledice utegne imeti stavka v essenskem revirju. Pri rovu »Deutscher Kaiser« je prišlo do pravega boja med policijo in delavci. Stavkajoči so metali kamenje na policijo in stavkokaze. Celo z oken j so padli streli na policijo. Trgovci so zabarikadirali svoje trgovine, da se zavarujejo proti pleneči množ:ci. Kraj je videti, kakor oblegan. Govori se, da je bilo celo deset ali dvanajst oseb ustreljenih. Kakor poročajo iz E>ssena, bi moralo nastopiti zjutraj k delu 312.277 delavcev, nastopilo j:h je pa samo 123.268, tedaj je izostalo od dela 60*53%. V Hambornu so aretirali 4 delavce, ki so streljali na patrulje in enega delavca, ki je bombardira! nekega policijskega uradnika z železom. Tudi v Hemejn je prišlo do hudih izgredov ter je bil en delavec ustreljen.
Amsterdam, 13. marca,
Vled pomanjkanja premoga so morale skoro vsa bolandske parr> plovne družbe omejiti svoj promet. Tudi na Rhenn je promet deloma ustavljen. Plinovo razsvetljavo so v nekaterih mestih znižali na polovico. V velikih pristaniščih mora praznovati na tisoče pristaniških delavcev, ker ni dela.__
Italijansko - turška vojna.
S tripoHtanskega bojišča.
Carigrad, 12. marca. Vojno ministrstvo je objavilo sledečo brzojavko turškega poveljnika v Tripoli-su: Ko smo izvedeli, da je sovražnik Ajnzaro deloma zapustil ter se umaknil s svojih pozicij, smo 10. t. m. napadli Italijane in se prepričali, da je sovražnik faktično zapustil Ajnzaro ter se umaknil na severno
ležeče hribovje, kjer se je utrdil. Mt smo napadli Italijane. Imeli smo pot mrtvih in devet ranjenih.
Rim, 19. marca. »Agenzu* Stephaai« poroča iz Benghaaija: Italijanske čete so napadle dve oazi, ki Ježiti severno od Pojata, ter ju za-0(11«. Sovražnik, ki je svojo pozicijo trdovratno branil, ja moral koučno bežati. Italijani so ga zasledovali ter ga premagali v boju z bajoneti. Po dosedanjih poročilih je imel reč nego 1000 mrtvih. Na«i so pobrali 400 mrtvecev. Število ranjencev je najbrž se večje. Na naši strani ao padli trije častniki, 26 moz. Sedem častnikov in 55 mož je bilo ranjenih.
Bombardiranje Soluna.
Dunaj, 13. marca. Italijani bodo v najkrajšem času začeli bombardirati Solun. Zadnje dni se je poroča lo^ da so italijanske vojne ladje križale blizu Soluna. Resničnost teh poročil se danes ne le potrjuje, temveč po informacijah tukajšnjih dobro informiranih vojaških krogov bodo Italijani v najkrajšem času začeli bombardirati to, za mednarodno trgovino tako zelo važno pristanišče.
Italijanske ministre stražijo.
B e r o 1 i n . 13. marca. »Vossi-sche Zeitung« prinaša iz Milana brzojavko: Poročilo iz Neapo'ja, da je italijanska policija poostrila straže-nje ministrskega predsednika in zunanjega ministra, ker je mladoturžki komite najel dva anarhista, da umorita dva italijanska državnika, potrjuje »Corr;ere della Sera«. Obenem pa pristavlja, da je neka sosedna država obvestila o tem Italijo.
Dardanele.
Carigrad, 13. marca. Vojni minister razglaša odredbo poveljnika Dardfinel, glasom katere parniki in jadrnice ne smejo niti po dnevu skozi Dardanele razen če imajo na krovu pilota, ker je ozka pot prosta za plovstvo. Jadrenice morajo poleg tega prej se remorkirati in jo mora v^eti s seboj turški remorker.
Štajersko.
V St. Jurju ob J. ž. so v kratkem občinske volitve. Da bi .vvčico prepariral, je župnik napravil misijom Glasoviti krivec sc je drl s priž-nice kakor obseden, slikal vern'kom hudiča in pekel, da jih je obhajala groza: na dnu pekla — je dejal — se pražijo liberalci z »Nar. Listom« in hudiči jih hodijo za zabavo s klešči žčipat. Pridigal je tudi novo krščansko moralo, priporočal je spolno ob** čevauje brez želje po deci. Kaj j« moralo ljudstvo vse požreti. Je to v času. ko so se v Piotrkovu odkrivali čenstohovski Škandali. Da, ver« peša!
St. Juri ob J. ž.   Tu je umrl v
Novi vasi 11. t. m. nanagloma posestnik in gostilničar Gospar Pole, star 6S let. Dasi je bil vrl naprednjak, je vendar znatni znesek zapustil tudi »siroti« cerkvi. A naš župnik bo ob prvi priliki zopet rohnel: liberalec je brezverec, hudič ga be vzel! Blagemu Gašperju — blag spomin!
Nova deželna bolnišnica v Gradca se bo, kakor se poroča, otvorila 15. aprila.
Braslovče. Po dolgem spanju se je zopet prebudil BraslovgJu »Sokol«. Začel je takoj po občnem zboru, ki se je vršil dne 6. prosinca t. I. redno iu marljivo delovati. Da se more delovanje obdržati na tej višioi ozi roma se uspršneje  razviti, sklenile
Bienzi, zadnji tribuno^.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton . Bulwer.
(Dalje.)
Četrti del. Tri um F in slavje. I.
Deček Angelo. — Minine sanje se izpolnijo.
Vrnimo se zopet v Rim. V mali s*>bi napol razpadle hiše na vznožju Aventina je nekega večera sedel mal deček poleg vitke postavne žene, ki pa so jo bolehnost in leta nekoliko skljnčila. Deček je b:l čeden in prijaznega obraza, vsled svojega pogumnega, svobodnega in neustrašnega vedenja je izgledal starejši, kakor je bil v resnici.
Stara ženska, sedeča v kotu globokega okna, je bila očividno zatopljena v sveto pismo, ki je odprto ležalo na njenih kolenih. Zdaj in zdaj je dvignila oči in je ogledovala svojega mladega družabnika nekako plaho in žalostno.
»Žena,« je rekel deček, ki si je l vnemo rezljal lesen meč, »fkoda, da niste videli današnjega prizora. Res, zdaj je v Rimu vsak dan videti kak prizor. Dovolj je že, da se prikaže tr bun na svojem belem konju — o, kako je lep! — v svoji beli, z dra-
I
gimi kamni okrašeni oblaki. Pa. kakor sem vam povedal, danes me je dama Nina ogovorila, ko sera stal na kapitolskib stopnicah. Soj veste, žena, da sem imel na sebi svoj najlepši modrohojni jopič.«
^In rekla ti je. da si čeden deček in vprašala te je, če hočeš postati njen mali paž: to ti je glavo zmešalo, ti bedasti fantič —«
»O, besede so še najmanj pomenile. Ce bi bili vi damo Nino videli, bi gotovo priznali, da le en njen smehljaj lahko najmodrejšo glavo v Italiji atneem. O. kako rad bi služil tribunu. V£i dečki moje starosti so zanj strašno zavzeti. Kako bodo jutri v šoli gledali in me zavidali. Saj veste« žena, da sem vendar Rimljan, '•ntndi nisem bil vedno v Rimu. Vsi Rimljani ljubijo RienzJja.«
»Da, za zdaj ga ljubijo; kmalu pa bodo drugače kričali. Tvoja neči-mernest, Angelo, boli moje staro srce. Želela bi, da bi bil skromnejši.e
»Pankrti si morajo sami vstva-riti ime,« je rekel deček in je zaru-del. »Vsak čas mi dajo pod nos. ker ne vem povedati, kdo sta moj oče in moja mati.«
»Tega ni treba,« se je razhudila žena. »Ti si plemenite krvi in iz stare rodovi ne, četudi kakor sem ti že rekla ne vem natančno imena tvojih staršev. Cemu ti pa je ta trdi kos hrastovega lesa t«
»B**lj*aa si iz rjega mec. da bom t r bunu pomagal v boju proti razbojnikom.«
»Ah, bojim se, da bo — kakor vsi, ki hrepene v Italiji po moči — prej razbojnike najemal nego jih preganjal.«
»No, zdaj vidite — vi živite tako sama zase, da ničesar ne izveste in ničesar ne slišite. Drugače bi gotovo že vedeli, da se je celo najlju-tejši vseh razbojnikov Fra Moreal«. tribunu ndal in pobegnil i/ svojega gradu, kakor podgana iz podirajoče se hiše.
»Kako, kaj?« je zakričala žena. »Kaj si rekel? Ali je ta p'eb-\iee. ki ga imenujete tribuna, strašnemu vojščaku pogumno vrgel rokavico pred noge t Ali je McntreaJ zapustil rimsko ozemlje?«
»Da; o tem govori   vse mesto. Zdi se mi, da je. kakor za vsako mater v Rimu ta Fra M ore al«   tudi za va.s pravo strašilo. Zena, ali vam je . kdaj kaj zalega storil!«
I »Da,« jo zaklicala starka s tako
j kljubovalno silo, da se   je oelo pogumni deček nekoliko pretresi 1.
»Potem bi ga rad enkrat srečal,« je rekel čez nekaj trenotkov in zavihtel svoj gledališki mec.
»Naj te nebo tega čuva. On je mož, ki se ga moraš vedno ogibati, v miru, kakor v vojski- Povej mi še enkrat: ali dobri tribun res nima nobene zveze več e svobodnimi sulicami?«
, »Povem vam to ao enkrat — to I ve že ves Rim.«
t
»Sicer je pa pobožen, kakor sem slišala in govori se. da se mu pojavljajo vizije in da ga nebo razsvetljuje« je govorila starka sama s seboj. Obrnivši se k dečku je potem rekla: »Ti bi torej z velikim veseljem sprejel ponudbo gospe Ninet«
»Da, z veseljem, žena, če me morete pogrešati.«
»Otrok.« je rekla starka slovesno »ura mojega življenja poteče kmalu in moja želja je, te videti pri ljudeh, ki te bodo v tvoji mladosti ščitili in te obvarovali razuzdanega življenja. Če se mi to posreči, bom lahko izpolnila svojo obljubo in posvetila Bogu žalostne ostanke mojih let. Premiglilasibom to.Ti bi ne smel živeti pod streho takega plebejea, ti bi se ne smel hraniti pri mizi tujega človeka; toda v Rimu si, zndnji moj, zaupanja vredni sondnik je mrtov m ua vsezadnje je bolje biti pošten v i tem, kakor hudodelec v sijaju. Tvoj duh me že zdaj vznemirja. Nazaj, otrok moj! Zdaj moram v svojo sobo — bdeti in moliti.«
Odbivši približajočega se dečka si je starka prepovedala njegove zmedene, napol ljubke, napol svoje-glavue besede in je zapustila sobo. Začuden je gledal deček vrata, potem je sam sebi rekel:
»Ta   ženska   govori   v samih ugankah. Rad bi vedel, če ji je o meni kaj več znano, kakor   mi prizna in če ni na kak način a menoj v soro-■ dn. Upam, da ne, ker je  ne ljubim
nič preveč. Sploh si v tem oziru nič posebnega ne želim. Le to bi rad, da b; prišel k tribunovi soprogi; potem bomo videli kdo izmed fantov bo An gela Villanija še imenoval pan-kerta.«
Deček se je s podvojeno vneme I lotil izdelovanja svojega lesenega meča. Hladno vedenje te ženske, ki mu je bila Čuvajka, družabnica m namestnica staršev je ndušilo njego-! vo nagnenje do nje, a ni ukrotilo njegovega temperamenta. Angelo Vil-lani ni bil od narave zloben, a že je postal ^kljubovalen, prekanjen iu maščevalen; bil je občutljiv tako za dobrote, kakor za žaljenja, ostro-nmen in silno neustrašen. Ker ni bil vzgojen v preobilnosti in je živel mnego pred očmi svoje čuvarke, katero je poznal samo z iro nom Ur£a, ; je bilo njegovo vedenje prikupno in ! se je obnašal kakor dečki iz najboljših hiš. Morila je njegovo vedenje še bolj, kakor njegovo obličje — ki se je odlikovalo bolj po razumnosti, kakor po lepoti — vzbud:lo pozorn st tribunove soproge. Vzgojen je bil v to, da bi si izbral učen poklic. Učili ga niso samo pisati in brati nego tudi latinščine. Toda za učenje ni kazal niti polovico tistega nagnenja, kakor ga je imel za poulične nastope in ljudske shode, v katerih se je vedno udeležval, a se mu vsled nje-! gove srečne spretnosti ni niko'« r.ič
primerilo, i Utoljf pribodajlti
se je na občnem zboru, 6a začnemo takoj z   nabiranjem   za »Sokolski
dom«, ki je za razvoj društva neobhodno potreben, zlasti, ker se nahaja v naši neposredni bližini tudi nepotrebna šulferanjska šola, ki nam grozi zastrupiti našo mladino — naše ljudstvo. Zato prosimo vso prave rodoljube, da nam blagohotno priskočijo na pomoč z denarnimi prispevki, in na ta način pomagajo odbiti sovražni napad na naao lepo Sa-vinsko dolino. Darove, kateri se objavijo v časopisih sprejema »Sokolski dom« v Braslovčah.
Ormož, (Železnica L jn to mer - Ormož.) Te dni so se mudili v okraju zastopniki podjetnikov te projektirane železnice in so stopiti v dotiko z raznimi člani okrajnega zastopa. Izjavili so, da morajo na vsak način imeti jamstvo obrekovanja deželnega prispevka, da so sicer pripravljeni v obrestni meri, kakor najbolj mogoče prizanašati prizadetim okrajem, nikakor pa da ne morejo kaki eventuelni časovni omejitvi tega jamstva pri volil ti. — Izjavili !?o, da je popolnoma od tega jamstva odvisno, ali se bo projekt, izvršil ali ne. Ležeča je torej cela zadeva popolnoma na obeh okrajnih zastopih Ljutomer in Ormož. Upamo, da ho-f>ta navedena okrajna zastopa, veliko važnost železnice uvažajoč, storila kakor največ mogoče, da ne propade ta projekt, kar bi bilo edino !e v korist Ornikovem projektu Ptuj-Radgona. Da bi ta železnica tukajšnjima okrajema le škodovala, bo pa priznal gotovo vsakdo.
Iz Celja. Mnogo pokornosti je vzbudilo pred nekaj tedni stališče nemških učiteljev na Sp. Štajerskem, češ, da naj Nemci v dež. zboru pod nobeno ceno ne popuste Slovencem. Sodilo se je splošno, da je ta sklep ie posledica strahu pred tistimi nem* skonacijonalnimi mogotci, ki so pripomogli različnim učiteljskim renegatom do dobrih služb. Sedaj se pa -lisi vedno bolj pogosto mnenje, da je igral pri tem stališču nemških neiteljev na Sp.Štajerskem »Siidmar-Vin« denar veliko vlogo. Javno se ioslej še o tem ni govorilo, pa stvar x> došla pri deželni organizaciji Demškega učiteljstva na razgovor. Ce se bo kaj dokazalo, bo to znova dokaz vse grde moralne propalosti ♦ued spodnjestaj. renegati. In tej so-drgi na ljubo in miru v deželi!
Iz Gaberja pri Celju nam pišejo: Dolgo let sem je že obstajala med rcijkimi okoličani želja po požarni hrambi. Ta želja je bila utemeljena rte lom a s faktično potrebo dobro organizirane požarne hrambe v naši veliki okoliški občini, deloma pa tudi z narodnimi oziri. Pripravljalni odbor je sedaj svoje delo končal in "24. marca se vrši ustanovni občni /bor. Bratska društva po Savinski dolini bodo gotovo rojstvo svoje najmlajše slovenske sestrice v narodno toli znameniti Celjski okolici z veseljem pozdravila. Spravišče gasilnega orodja se bode nahajalo pri občinski hiši v Gaberjn. Na pomoč!
Graški nemškonacijonalni poslanci v štajerskem deželnem zboru so sklicali velik shod, na katerem so govorili o zadnjih pogajanjih za de-•azmožnost staj. dež. zbora. Govorili tso dr. pl. Kaan, Hofmann, \VeIlen-hof, Kratter. Pichler in Otter. Shoda ^ se udeležili največ učitelji in deželni uradniki, ki so poslancem krepko žvižgali zaradi tega, ker je vsled obstrukeije v deželnem zboru, ki jo ,ie povzročila svoj čas nemškonaeijo-nalna večina, izostalo zboljšanje njihovega gmotnega položaja. Govorniki učiteljev in deželnih uradnikov so .očitali nemškim nacijonalcem, da so nalašč zavlekli zboljšanje njihovih plač in trdili, da so lepe besede poslancev o »slovenski nevarnosti« na Štajerskem same fraze. Shod je sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje ogorčenje vsem tistim slovenskim in nemškim poslancem, ki so onemogočili delavnost deželnega zbora. Vidi se torej, da je sodba vseh treznih elementov na severu in jugu dežele o deželnozborski obstrukciji popolnoma enotna. Na shodu so padale izvanredno ostre besede na Waetianov naslov. Spodnjestajerski Wastianovi pristaši hočejo na te napade odgovoriti na shodu v Ptuju dne 16. t. m. Zanimivo je, da je izjavil nek govornik na tem graškem shodu, da noben pameten Nemec nima ničesar proti kaki deželni slovenski meščanski šoli in proti gotovim gospodarskim zahtevam Slovencev. In nemško - naci-jonalni volilci najbolj nemškega mesta so temu ploskali! Splošno se je poudarjalo, da je edini izhod iz sedanjega položaja v deželnem zboru razpis novih volitev. Ampak če bi bil nacijonalcem sedaj ljub, je drugo vprašanje.
Ponemčevanje obrtniških vajencev na Sp. Štajerskem. Že svoj eas smo pisali o namenu nemškega narodnega sveta za Sp. Štajer ustanoviti posebno zvezo nemških obrtnikov, ki bi sistematično pospeševala ponemčenje slovenskih obrtniških, seveda tudi trgovskih vajencev. Kakor posnemamo s poročila o občnem
zboru nemškega obrtniškega društva v Mariboru, se bliža omenjeni načrt svoji izvršitvi in se bo dotična zveza s sedežem v Mariboru ustanovila že
v d oglednem času. O narodni Škodi, ki nam jo bo povzročala, je odveč zgubljati vsako besedo. Ravno tako o nujni potrebi, da tu od pomorem o, kar se da. Samo kako? Društvo »Brani bor«, ki bi bilo poklicano za reševanje takih nalog, je gospodarsko preslabo. Dalo bi se govoriti o kakem aranžmaju s C. M. D. Moralo se bo na vsak način začeti obsežno agitacijo med slovenskimi starši, da svojih otrok ne bodo dajali pod nobenim pogojem k nemškonacijonalnim mojstrom. In vajence, ki morajo k Nemcem v u k, bo treba nadzorovati. Srbi na Hrvaškem imajo društvo, ki se z velikim uspehom ukvarja s to nalogo. Pa — kaj pomaga pri nas pisati in govoriti, saj ni ljudi, sredstev in volje aa sistematično narodno obrambno delo.
Iz Slov. Bitrice nanj pišejo: Kaj bo z našim slovenskim šolskim vrtcem? C. M. D. je kupila tu pripravno in lepo posestvo, ki ga pa pusti sedaj brez vsakega prida ležati. Gospodarstvo s tem posestvom ni baš priporočila vredno. Opozarjamo osrednji odbor, naj tu kmalu energično napravi red in ustano\ i toliko potrebni šolski vrtet-.
»Marhurger Zeitung« in Avgust Einspinner. Kakor izvajamo na dru gem mostu, se nasprotje med tako zvano VVastianovo skupino in gra-škimi naeijonalc: vedno bolj poostru-jc. Dasi ravno je načelstvo nemško-nacijonalne zveze v staj. dež. zboru naročilo vsem članom, naj se vzdrže vsake javne medsebojne kritike, se ne drže tega načela niti Wastianovci niti Gradčani. Einspinner je v svojem irraškem tedniku silovito napadel VVasriana in mu očital frazer-stvo. demagostvo in nacijonalno prenapetost. To Številko »Gr. Woehen-blatt« je dal Einspinner v več sto izvodih razširiti po Mariboru. »M. Z.« sedaj Einspinner jev napad kvitira z očitanjem, da bi rad Einspinner ^zlezel kviaku« (v deželni odbor), da izrablja jiolitično javnost z vsiljivo reklamo za svoj list in pripoveduje potem, na kako malo časten način je hotel priti Einspinner do nekega mariborskega inserata. Dobiček od te vojske bodo seve v prvi vrsti imeli slovenski in nemški klerikalci. Z nemškimi nacijonalci gre na Štajerskem nevzdrzema nizdolu.
Slovensko gledališče v Maribora. V nedeljo 17. sušca se na splošno zahtevo še enkrat ponovi zgodovinska slika izza ča-»a preganjanja kristjanov »V znamenju križam. Začetek ob 4 uri popoldne je zlasti za zunanje občinstvo jako ugoden. Zunanje goste prosimo, da pravočasno na roče vstopnice, ki so v prodprodaji pri g. W*eixlnn. trgrveu v Zgornji gf>sp. ulici, da ne bo pritožb, da dobe slabe sedeže. Obenem opozarjamo, da se vstopnice pri gosp. Weixlnu <-b nedeljah in praznikih dobivajo samo do 10. ure dopoldan, ker mora on prodajalno po 10. uri zapreti. — Odbor.
Dramatično društvo v Mariboru
vprizori v nedeljo, dne 24. sušca ob 4 uri popoldan v Narodnem dorcm v Ptuju IjudPko igro >;Grajščak in kmet«. Ker se je v Mariboru, kjer je občinstvo glede iger že precr.i razvajeno, v obče naglasalo, da je bila to najlepša igra v sezoni, ni dvoma, da bode tudi v Ptuju izredno ugajala. Pri predstavi sodeluje občo znani orkester mariborskega »Glinenega društva, ki bode gotovo pr pomo-p~l igri do popolnega uspeha. Po predstavi ob 8. uri zvečer priredi orkester »Glasbenega društva« pri pogrnjenih mizah koncert, ki je brezplačno pristopen vsem posel nikom predstave. Upamo tedaj, da se na ta dan zbere v Narodnem domu v Ptuju vse, kar narodno čuti. Vsestranskega, nžitka bo več kot dovolj.
Iz Šoštanja. V štev. 58, stran 3 vašega cenjenega lista se je v izjavi vrinila pomota, ker je pisano »Martin in Fr. Vrečko«; glasiti se mora: »Martin Goršek in Fr. Vrečko? — Obenem smo dobili is Šoštanja še sledeče: »Izjavljam, da z dopisi iz Šoštanja v št. 53. in 54. »Slov. Naroda« ran nisem v nobeni zvezi, se mani pa z izjavo v šrt. 58. »Martin Vrečko«. Drugi del toga pojasnila je brezpredmeten, ker je že zgoraj pojasnjeno, da se gre za pomoto.
Drobne novice. Umrl je v Konjicah davčni upravitelj Janez Bežen šek, 40 let star. Pokojnik je bil član konjiškega občinskega odbora in hud nemškutar. — Dva samomora. V Mariboru se je zastrupila I81etna Alojzija Lanpal, hčerka umrlega gimnazijskega sluga Lanpa-la. Dekle si je vzelo z morfijem življenje. — V P t u j u se je obesil pi-jonir Lesnik. Služil je pri prvi stot-niji tamošnjega pijonirskega bataljona. — Iz Gradca poročajo, da si hočejo štajerski deželni uradniki ustanoviti posebno politično društvo, ki bo skušalo politične in gmotne zahteve uredništva   v   javnosti I
uveljavljati. Pravila novega društva so že sestavljena in ae jih bode izročilo prihodnje dni namestniji v potrjen je. — IzGradca. Proti of icijel-nemn nemškonacijonalnemu kandidatu dr. Tunnerju, ki ae poteguje za deželnozborski mandat Rathauskega v voitsberški mestni skupini, se je pojavil med voliletvom te skupine precejšen odpor. Opoaicijonalci so sklenili kandidirati voitsberškega župana Reichmanna. — Iz Slov. Bistrice. Dne 9. marca je uničil požar domovje posestnika Lukeža Dobnikarja v Pokosah. Škode je ok rog 8000 K. Zažga! je nek slaboumen fant.
Koroško.
Celovec. Deželna vlada je naročila mestnemu magistratu, da mora slovenske vloge sprejemati in reševati. Povod temu je dala vloga boro-veljskih diletantov, ki so hoteli v Celovcu uprizoriti gledališko predstavo. Zaradi vladnega ukaza se je župan v zadnji seji občinskega sveta silno razkačil, češ, če vladi njegovo postopanje ni všeč, naj ga odstavi, a uradni jezik je nemški in slovenske vloge se ne bodo sprejemale. To je nekaj nezaslišanega. Slovenski jezik je na Koroškem deželnonavadni jezik in celovški magistrat je dolžan, da sprejema in rešuje slovenske vloge, deželna vlada pa je dolžna, ga v to prisiliti, pa če bi morala siroko-ustnega župana Metnitza desetkrat odstaviti.
Smrtna obsodba pred celovškim porotnim sodiščem. Včeraj se je vršila pred celovškim porotnim sodiščem obravnava proti 251etnemn Iv. Sehusterju zaradi posilstva in umora, Ivan Sehuster je dne lfi. julija posilil v nekem gozdu blizu Vrbe neko staro ženico. Dne 4. septembra pa je neko tudi zelo staro ženico v gozdu umoril, ker se mu je branila. Obtoženec ae je zagovarjal ■ zmedenostjo. Porotniki so potrdili vp rasan je giede nasilstva z 11 glasovi, vprašanje glede umora so soglasno potrdili, vprašanje glede zmedenosti pa soglasno zanikali, nakar je obsodilo sodišče obtoženca v smrt na visiieah.
Primorsko.
Tržaški občinski svet. V včerajšnji seji občinskega sveta, pri kateri je bilo navzočih 55 svetovalcev, se je nadaljevala specijalna debata glede mestne cestne železnice. Razvila se je živahna debata glede raznih izpremi-njevalnih predlogov, ki jih je stavil dr, Puecher glede dohodkov in glede čistega dobička. Občin, svet je sprejel 7 odstavkov pogodbe. Dalje se je razvila tudi debata glede službenega razmerja uslužbencev in glede plače. Določilo se je, da vozniki ne smejo biti del j časa kot 10 ur na vozu. — Predlog dr. Puecherja, da se zviša sprevodnikom plača od 3 K na 3 K 00 vin. je bil zavrnjen in je bil tozadevni odstavek neizpreroenjen sprejet. Prihodnja seja se vrši danes.
Železniška nesreča s smrtnim izidom v Divači. Pri premikanju voza, na katerem »e je nahajalo dvigalo (granik), se je voz zvrnil ter pokopal ključavničarja državne železnice Ivana Bošerja. Bil je na licu mesta mrtev. Zapušča vdovo in štiri otro-čiče.
Novi topovi. Včeraj so pripeljali v Trst prvi top za novo avstrijsko bojno ladjo »Viribos ITnitis«. Top je bil napraviljen v Skodovi tovarni. Dolg je 12 m in tehta 70 ton. Za preložitev tega topa so morali pripeljati iz Pulja vojne mornarice največje dvigalo.
Velike tatvine v državnih skladiščih. V državnih skladiščih so opažali že del j časa vedno večje tatvine. Uvedli so tajne preiskave in včeraj so aretirali tatove. Aretiran je bil en cel oddelek pri upravi skladišč in sicer uradnik carinski revident Ar-tnr Gallmaver in njemu poddeljeni carinski asistent Zalar, skladiščnik Mario Abuglio in vozni mojster Re-migio Colino. Pri hišni preiskavi so našli jako veliko ukradenih stvari. Kradli so kavo, čevlje, galoše itd. Dosedaj cenjena škoda znaša do 4000 kron. Pričakujejo še več aretacij.
Aretiran ©vaditelj. V Trstu so aretirali 461etnega vinskega trgovca Josipa Torosa. Ovadil ga je neki Alojzij Meh le iz Jesenic, Češ, da mu je Toros stavil v svoji gostilni nečedne ponudbe. V nadaljni preiskavi so dognali, da je ovadba izmišljena in da je hotel Mehle od Torosa izsiliti denar. Nato so Mehleta aretirali in Torosa izpustili.
Nezgode. Mehanik 1 Kletni Bizjak v Trstu je popravljal pri goreči prosti sveči motor. Vnel se mu je bencin in Bizjak je bil naenkrat v ognju. Posrečilo se je, da so ga pogasili, vendar je dobil Bizjak jako nevarne opekline. — Na zaboj steklenic je padel 451etni jermenar Anton Grab-ner v Trstu. Ena steklenica se je razbila in Grabner je dobil tako težke vreznine, da so ga morali odpeljati v
bolnico. — Učenec ISletni Nikolaj Hadnč je padel v Trstu v Jožefovem pristanišču z nekega voza in dobil tako težko poškodbo na senci, da so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Vlom na Opčini. Neznani tatovi so vlomili na Opčini v vilo Sepilli in odnesli za čez 700 kron vrednih domačih potrebščin.
Lepi podjetniki. Laška tvrdka D. Malusia je prevzela grad ho nove plinarne v Verudi rpi Puljn. Puljsko namestništvo je poslalo pred kratkem komisijo državnih tehnikov, da se prepriča, če se ravna tvrdka Malusia pri gradbi natanko po pogodbi. Komisija je dognala, da rabi tvrdka veliko slabši materijal kot je predpisan, da delo ni solidno izpeljano in je gradba v nevarnosti, da se podre. Komisija je naevetovala, da je najboljše, če se vse skupaj podre in nanovo postavi. Na podlagi tega izreka bo občina lahko zahtevala, da se ta stavba podre in zgradi nova
Tatovi barve. Pred okrožnim sodiščem v Rovinju se je vršila včeraj obra\-nava proti petim obtožencem zaradi tatvine v Škodo vojnega arsenala v Pulju. Troje izmed njih so ukradli dva soda bele barve, ki sta tehtala nad 797 kg. Barva je bila vredna okoli 1000 kron. Dva pa sta odpeljala dva sodčka lanenega olja —430 kg — ki je bil vreden nad 500 kron. Trije obtoženci so bil obsojeni v težko ječo od 5 do 8 mesecev, dva pa sta bila oproščena.
Pretep na plesu. V Sušaku so se sprli na nekem ljudskem plesu kmetski fantje » finančnimi stražniki, ki so se tudi udeležili plesa. Šlo je brž-kotne za dekleta. Prišlo je do tepeža. Pretepači so rabili tudi nože in sablje. Več oseb, med njimi dva finančna stražnika, je težko ranjenih. Veliko udeležnikov so aretirali.
Reško mestno gospodarstvo pred budimpeštansku poroto. V zadnji občinski seji mestnega sveta na Reki sta se sprla župan dr. Vio in profesor Zanella. Med prepirom je očital profesor Zanella županu. da je ta predložil občinskemu svetu v odobrenje naprično mestno bilanco. Župan je vložil proti Zanelli tožbo. Obravnava se bo vršila pred porotnim sodi-ščem v Budimpešti.
Dnevne vesti.
-f-  Skupščina   proti nasilnemu režimu na Hrvaškem bo, kakor smo že poročali v ponedeljek 18. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma.   To skupščino sklicuje odbor, v katerem   so   pristaši naroduo-na« pred ne   in   socijalno demokratske stranke. Slovenci smo z brati Hrvati v tako tesni narodni in kulturni zvezi, da tudi mi ne moremo molčati in ostati brezčutni, ko se ve« kulturni svet zgraža nad načitetvi, ki se izvršujejo na Hrvaškem vimenu in v znamenju madeža rskega imperijalizma. Že leta   sem je Hrvaška   de facto brez ustave,   ustavne svoboščine nimajo nobene veljave,   zakoni so suspendirani,   odločuje   samo železna pest vsakokratnih eksponentov madžarske   vlade —   hrvaških banov. Kdor se brezpogojno ne ukloni volji teh eksponentov,   tega se uniči, poman d ra ali pa duševno   in moralno ubije. Narodni boritelji, ki ne uklo-nejo tilnika, se tirajo pred sodi&ee in sodniki,   ki   »o   po   pretežni večini kreature mogotcev, jih sodijo ne po zakonu in pravici, marveč po ukazn od zgoraj. Dr. Hinkovič, dr. Lorko-vič. Radić in nešteti drugi narodni borci so bili tako obsojeni v zapor in -eoo samo zategadelj, ker so se zavzemali za teptane pravice svojega naroda. Na Hrvaškem ni niti na mri mitivnejse tiskovne svobode, rdeči svinčnik   državnega   pravdnika re-prezentuje   tam doli javno mnenje na zunaj.   Hrvaška je t#ko postala klasična dežela   vladnega tiranstva in oblastvenega terorizma. Takšne razmere vladajo v našem sosedstvu. Tndi pri nas   niso   razmere mnogo boljše,   tudi pri nas so na dnevnem redu    najrazuovrstuejša nasilstva, zato smo mi Slovenci prvi, ki lahko razumemo gorje, ki tlači nase brate Hrvate in Srbe v sosedni kraljevini Hrvaški.  Kot veja jugoslovanskega debla smo poklicani    tudi Slovenci, da dvignemo svoj glas proti razmeram na Hrvaškem ter zahtevamo v imenu kulture in hnmanitete, da .-e vendar enkrat napravi na Hrvaškem konec odnosa jem, ki so v sramoto ne samo naši državi, marveč vsi kulturni Evropi. V to svrho je sklican shod v Mestnem   domu.   Naj bo dostojna,   a mirna manifestacija kulturnih ljudi proti nekulturnemu ter tiranskemu režimu v Hrvaški. Somišljeniki in somišljenice, bodisi so-cijalnodemokratske, bodisi narodno-napredne stranke, vabimo vas na ta shod in pričakujemo, da se ga boste udeležili v čim največjem številu 1
-f- Graška »T*gcspost« In naae justiene razmere. Ker je državni poslanec za mesto Ljubljano, dr. Rav-nihar popolnoma opravičeno v državnem zboru ožigosal ponemčeval-ne   tendence   juetične   upravo na
Kranjakm, Štajerskem in Koroškem, se je raz jesi la graška »Tagespoetc ter na jako sirov način napadla dr« Ravniharja Priobčila je članek, ki je pisan popolnoma v tonu »Grazer Tagblatta* ali pa obskurne »Deul-sche Wacht«, ne pa v tonu lista, ki hoče, kakor »Tagespost« veljati kot dostojen list, ki ga naj vpošteva javnost. Najinteresantnejši je pa novi izum »Tagespošte«, da gre Slovencem na Koroškem mnogo bolje, nego Nemcem na Kranjskem ali Češkem. Ta trditev je tako inperti-nentna, da si bolj inpertinentne sploh misliti ne moremo. Mi le vprašamo: Kaj bi napravili Nemci, če bi bil imenovan za predsednika dež. sodišča v Celovcu zaveden Slovenec, za drž. pravdnika ravnotako Slovenec — kakor se je to zgodilo na Kranjskem, kjer so bili na ta mesta imenovani fanatični Nemci. In v tem slučaju bi imeli koroški Slovenci mnogo več pravice do teh mest, nego kranjski Nemci, vsaj je vendar na Koroškem petkrat toliko Slovencev nego Nemcev na Kranjkem. Ona »faustgrosse Liige« je pa pač na strani »Tageposte«, vsaj je vendar popolnoma nepobitno dejstvo, da nima slovenščina pri koroških sodi* ščih prav nikake veljave in da se je sploh ne vpošteva, čeprav bi imeli koroški Slovenci po svojem številu veliko večjo pravico do tega, neg*« maloštevilni Nemci na Kranjskem. Grašfci »Tagesposti« pa priporočamo, naj lažnjivost išče v svoji bližini, ne pa pri državnozborskem zastopniku Ljubljane, ki je popolnoma opravičeno ožigosal zapostavljanje slovenščine pri koroških sodiščih in sploh pri sodiščih graškega nadsodišča.
~r~ Nedolžni   volk   in hudobno jagnje, V basni se čita. da so nekoč živali sklenile, da bodo med sabo živele v miru in ljubezni in da ne bodo; druga drugi delale krivice. Takšno pogodbo sta sklenila tudi   volk in jagnje. Toda volku se ni hotelo več živeti v miru in ljubezni. Šel je ter obtožil jagnje, ki je pilo globoko pod njim vodo iz potoka, da mu je — skalilo vodo. Pod to pretvezo je   na to »nedolžni« in »krotki« volk raztrgal »hudobno« jagnje. Ta basen je nam prišla na misel, ko smo čitali v včerajšnjem    »Slovencu«   to-le notico: »Iz Bele Krajine poročajo, da so vsi liberalni agitatorji iz cele Kranjske na delu za Mazelleta.   Vrne   se — grozna nasilstva Liberalci upajo h? s surovostmi in   nasilstvi pridobiti uspeh. Liberalci delajo z vsemi sredstvi. Mazelletovi agitatorji po vaseh so dobili   štampilije i Mazelletovim naslovom za izpolnjevanje glasovnic. S štampilijami nameravajo ti hipoma natisniti na glasovnice ime Ma-zeiletovo.   Iz Črnomlja   smo dobili danes brzojavko: »S noč i so se z avtomobilom pod tujo številko pripeljali v Črnomelj prosluli liberalni agitatorji, tudi Bončar in Feldstein. Pričakujemo   jutri    n asi Iste v liberalne stranke na voliščih.«   —   Iz drugih krajev se nam   poroča,   da liberalci delajo na vse kriplje.   ne strašijo se ne laži,   ne sleparij,   ne hinavščine. Liberalci    uprizarjajo    pravcate -madžarske volitve. — Torej naprednjak i izvršujejo »grozna nasilstva«. ne strašijo se ne laži, ne sleparij, ne hinavščine ter »uprizarjajo madžarske volitve«! O ti nedolžni in krotki klerikalni volk, kako veliko krivico ti dela hudobno   napredno jagnje! Po vseh belokranjskih cerkvah se ž* tedne sem rohni in robanti proti na-prednemn     kandidatu Mazelletu, opisuje se ga kot   brezverca in najhujšega     sovražnika slovenskega ljudstva, psuje so ga kot navadnega cigana in lopova,   v spovednicah se grozi volilcem s peklom in hudičem, ako bi volili Mazelleta zakonske žene se rote naj odpovedo   svojim možem zakon in zvestobo,   ako bi le-ti volili s neodvisno kmetsko stranko, župniki in kaplani   iz vse Kranjske lazijo kakor črna golazen podnevi in ponoči od hiše do hiše ter groze ljudem s časnimi in večnimi kazni, ako bi se drznili zavzemati za Mazelleta, deželni avtomobil drči od občine dc» občine,   od vasi do vasi.   v njem p<± sede   klerikalni agitatorji,   ki ljudstvu prete,   da ne bo dobilo niti vinarja deželnih podpor,   ako ne voli klerikalne metle Dermastije. Tako je nedolžen in krotak   klerikalni volk! In danes šele pri volitvah!   Iz Bele Krajine imamo poročilo,   da trgajo župniki in kaplani   ter   drugi klerikalni agitatorji volilcem glasovnice iz rok,   da jim zabranjujejo pristop na volišče, da groze ljudem, da se bo ustavila   zgradba belokranjske železnice,   ako bi bil izvoljen Mazellc In da terorizirajo župniki in kaplani volilce celo v volilnih lokalih! Tako delajo pravcate madžarske volitve klerikalci, pri tem pa si upajo zavijati oči in hinavsko   kričati: hudobno napredno jagnje jo nam skalilo vodo!
~r D1". Lampe posred nje. Klerikalci so dobili včeraj popoldne zelo vznemirjajoča poročila is Bele Krajine. Dr. Lampe je bil tako razburjen, da je stan te pede hitel ob */* na
6. zvečer na deželno vlado, da ae kot
deželni odbornik pritoži proti terorizmu in nasilstvoni, ki jih baje izvajajo naprednjaki pri volilni agitaciji v Beli Krajini, ter izposlujejo posebne vladne odredbe proti naprednjakom. Kaj je dr. Lainpe dosegel pri vladi ne vemo, znauo je nam samo to, da je dokaj kislega obraza zapuščal palačo na Bleiweisovi cesti. Ali mu je baron Schwarz morda odrekel svojo pomoči Kdo bi to vedel!
■f- Mestna hranilnica ljubi jnu-ska in njena uprava, V seji občin skega sveta dne 6. t. m. izvoljeni upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske je v včerajšnji svoji seji izvolil za predsednika hranilnice g. Ubalda pl. Trnkoczvja, lekarnarja in posestnika, za podpredsednika g. Franca Pavlina, e. kr. stavbnega nadsvetnika, za ravnatelje gg. Roberta Koli mauna, veletržca in gra-ščaka, Ivana Milohnojo, c. kr. fin. tajnika, dr. Karla Trillerja. odvetnika, za nadomestna ravnatelja gg. Josipa Keisnerja, c. kr. profesorja in Franca Višnikarja. c. kr. sod. svetnika v p.; za odposlance upravnega odbora v kreditnem društvu hranilnice so bili izvoljeni gg. Ivac Bončar. gostilničar in posestnik, Edrnund Kavčič, trgovec in posod-nik, Jcsip Kozak, mesar in p< se-it-nik, Makso Lilleg. c. kr. viš. davčni upravitelj in Jos. Vidmar, trgovce in posestnik. Kot predsednih hranilnice je g. pl. Tirnkoczv tudi predsed nik tega odseka hranilniene uprave. V kolegij cenzorjev sta odposlana g Edmund Kavčič, in g. Josip Kozak G pl. Trakoezv je kot hranilnico! predsednik i-stotako predsednik te-a kolegija.
— \a ohčnem zboru »Kranjske podružnice društva avstrijskih f\-vinozdravnikov« se je sklenila soglasno Bledeča resolucija: »Člani ^Kranjske podružnice društva avstrijskih živinozdra vuikov« zbran* na občnem zboru dne 2. t. m. naj-Ooloenejše protestirajo: 1. Zoper neopravičene napade na uradne živi-uozdravnike, izrečene v sej1 dež zbora, dne 17. prosinca t. 1. 2. Zoper vrhniški tečaj, v katerem naj bi se vzgajali živino/zdravniški mazači in
obsojajo nasilno izključitev tov. Adolfa Ribnikarja iz c. kr. kmetijske družbe kranjske, ter poživljajo vse živinozdravnike, ki so člani imenovane družbe, da iz nje izstopijo.« Na istem občnem zboru se je sklenilo soglasno: Najmanjši znesjk za cepljenje proti rdečici znaša 60 v od prašiča. Če bi skupni znesek cepljenja ne dosegel znska navadnega živinozdravniškega obiska, se cepljenje zarreuna kot obisk.
— Krasne spomladanske razglednice dobi te dni družba sv. Cirila in Metoda, na kar že sedaj opr-/.arjamo narodno občinstvo.
— Brivnice na Kranjskem U do na praznik sv. Jožefa in na vse »iruge praznike odprte, kakor je bik) doslej v navadi na praznike.
VSpodnjl Jvški naj se prečil ne časopise   izroča v gostilni Peter Burja ^pri Aneniku«,   odkoder jih bode politično društvo    Vodnik« *z ročilo centrali v Ljubljano,    da jih odpošlje na meje.
Tz Kamnika. Po krivd; je
v zahvali 11. t. m. pomota. Zah'člo izrekata vojaško veteransko društvo iu prostovoljno grasilno društvo.
Žalosten slučaj. Iz Galicije smo prejeli pismo o slučaju, koji jasno pokaže, kako rnalo se Poljaki za nas Slovence zan*ma:o. V Galiciji so uradniki ponajveč Poljaki, koji drugega jezika nečejo niti priznati, niti govoriti. Pred nekaj meseei pošlje mi brat po pošti v zavitku nekoliko slov. knjig. Naslov je bil lepo in razločno, ali slovenski napisan. Po-Mljctev je re> sem prišla, uradnik pa je ni hotel oddati; pač pa je pisa1 na pošto, kjer je bil paket oddan, kaj da ima pošta ž njim storiti, ker je naslov neumljiv!! Po dolgem česo ?em res prišel do knjig. Da h\ se v prihodnje kui takega ne /gdilo, odpiši jem pritožbo na poštno ravnateljstvo v Lvov, in po petih mesecih dr bi m odgovor: es wird initgeteilt,
dass das   an Ihre Adresse in.....
aufgegebene Pocket aus dem Grun-de nrsprungliob nicht zngestellt vverden konnte. weil ans der in der kroatisehen, dem Postamte nreer--tandlieh verfassten Adresse, der Empfanger nieht zu errnitteln vrar. T>e Zustellnng erfolgte erst anf Grnnd der seitens des Anfgabepost-anrtes vervollstandigten (= nemški prevedeno). Adresse. Omeniti moram, da moj brat hrvatski niti ne zna Kot k- meutar bodi še povedano, da večina Poljakov niti ne ve. da so Slovenci v Avstriji; drže nas za Slovake. Pred več leti me je celo neki dvomi svetnik vprašal, kako je mogoče, da kot ogrski podanik (Slovak) služ:m v Avstriji. Tako se najnovejši ŠusteršVčevi zavezniki zanimajo za nas Slovence ...
V mestni klavnici se je zaklalo od 25. febr. do 3. marca 57 volov 4 biki, 6 krav, 194 prašičev,   79 telet 19 koštrunov, 29 k'z'ičev. Vpeljalo e je ra 562 kg. mesa, 2 zaklana pra šiča, 37 telet.
K roparskemu   napadu v Mest
nem logu se nam ae poroča sledeče: otiletni rešetar Fran Arko, ki sicer stanuje začasno v Šiški, se je bil v neki gostilni na Marije Terezije iie-
sti nekoliko opil in potem prikolo-vratil v šentjakobski okraj. Tu je zavil v neko kavarno,   kjer   so se k
njemu prisedli že zadnjič naveden* Kotnik, Štrukelj in Zobarič. Po I. zjutraj so skupno odšli in hoteli obiskati še Vospernikovo kavarno v Židovski stezi. Ker je bi1 a pa ta že saprta, so krenili proti Bregu, kjer so tako kalili nočni mir, da jih je moral stražnik opominjati. Rešetar je sicer hotel iti v Šiško, toda ujego-vi spremljevalci so ga izvabili v Mestni log, češ, da bode tam lahko prenočil v nekem toplem hlevu. Fri-š.edši Jo Dcdirletove šupe, so planil i vanj, ga podrli na tla ter mu začeli groziti s smrtjo, ako jim ne da denarja in ga pri tem u a obrazu poškodovali. Ker se je mož nasilnežev ustrašil, j'm je dal 50 K, nakar so pobegnili. Arko je potem hotel oditi proti mestu, a je obnemogel in obh -žal v cestnem jarku, odkoder ga je na klic na pomoč došli policijski stražnik dvignil in od vedel na osrednjo stražnico. Na podlagi ovadbe je policija tak- j odredila vse potrebno in vse tri še v teku istega dne izsledila iu aretirala. Med temi je posebno navihan K ;tnik in je v zadnjem i ;;>u izvabil kot suubae od žensk 1700 K in tudi Zobarič ga je začel posnemat L Y:>e tri so izročili dežel nem u sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je Z južnega kolodvora odpeljalo \ Ameriko 60 Maeedoneev, 25 Bo Ig** rov in 10 Hrvatov. V Heb je šio 21*. v Bnche 10 Hrvatov, v Budimpešto pa 100 Lahov.
Izgubila je pos4 -tniea Ana Sav sova ze'eno denarnica z manjšo v*o-to denarja.   —   Poročnik   g. Mirko Cvahte je našel zlat prstan.
fiarodna oiimmbfi.
Iz Prtrna. Po drlgem mrtvilu smo S9 tudi pri na> zbudili za narodno delo. Zadnjo nedeljo smo si ustanovili, oziroma oživeli podružnico D. sv. C. M. Ustanovno zborovanje je bilo v velikem Klobuearjevem salonu v Bitnjnh. Biiii smo se. da se osmešimo z udeležbo, ker je naš g. župnik zjutraj in popoldne v cerkvi grdil družbo, da je liberalna, naj ne hod: nihc'e blizu, kdor pa hoče biti nataneneje poučen, naj pride k njemu v župnišče. Trda naši ljudje niso šieve. ki bi mislili s tujimi glavami. Naše ljudstvo preveva amerikanski duh. sami se hočejo prepričati kaj je resnica in kaj obrekovarje. Zato so že pred zborovanjem napolnili sobo. Številno so nas počastile 3 -ednje podružnice: K' sam*. Št. Peter, posebno častno pa iz Ilir Bistrice in Trnovega. Lahko reč*m, da je prišla in se nripeljala vsa prava inteligenca. V imenu pripravljalnega odbnra je otvori! zborovanje g. A. F a t n r , nrkar je zarel govoriti potovalni učitelj g. Ante Beg. In tu bi bilo želeti, da bi bil navzoč naš g. župU'k. Videl in slišal bi bil, kako jrt ljudsrvo burno pritrjevalo prepričevalnemu razlaganju o blagoslovljenem delovanju Ciril - Metod ve družbe za vse Slovence bi n razlike strank in stanov. Govornik je izrekel začudenje, da se je nač g. župnik naenkrat ]>ostavil preti družbi, dasi je sicor ljubezniv moz r pametnimi nazori. dasi je gov >rm :u predlanskim sam obljubil, da bo po svojih močeh pospeševal, oživljenje podružnico, ker vidi, da je družba petrebna. Mi Premčani pa srno prepričani, da si je g. župnik s srdariim nastopom občutno škodoval na u*rle-rin. Ako bi bil ljudem priporočil obisk zborovanja, bi težko bilo pri--lo toliko ljudi skupaj. Takoj po govoru zastopnika se je zopet vpisalo več novih članov, tako da jih šteje nova podružnica že blizu 50. Toliko članov ni štela nikoli podružnica, ko jo jr* vcd;l priljubljeni g. župnik Križar. Nekatere h:šc so dale po 3 do 4 člane, n. pr. Repineeva in Fa-tUTjeva. Tudi gorsko prebivalstv se je začelo živo zanimati za koris-no novo orgf<nizneijo. Hrnpne ovacije so prirejali zberovalci Radrckepra veteranu g. Grnhorju, ki je bil odbornik in n stanovnik bivše pv>druž-nice že pred 27. leti. — V odbor so bili izvoljeni z vzklikom: predsednik Val. R e p i n c , podpredsednica ga. Marija Faturjeva, tajnik J *sip Grahor ml., namestnik Miha G u-s t i n č i č (Kilovče), blagajnik Ant. P a t u r , blagajn i čarka ga. Lina Kutinova (postaja). Odborniki so: Al. Kirn (Cele), Fr. Kov«. <* i č (Smerje), Gregor F a t u r (Kilovče), gdč. Viktorija Debevče-vn (Prem). Namestniki so: ga. Cilka Repinčeva (Prem), Rud. M : h a č i č (Cele), Jos. R e p i n c (Piem) in Ant. Cel h ar (Prem). Preglednika računov: Avg. Ko-'mar (Prem) in Fr. Tomažič fJaneževo brde). Da'eČ naokrog znani s'avček g. lonrolor I\. F r o-le iz St. Petra je improviziral pev-
ski zbor, ki je krasno zapel navduševal ne narodne popevke ter mnogo pripomogel k slavnostnemu razpoloženju in narodnemu navdušenju. Ker so v odboru delavne in požrtvovalne osebe, se ne bojimo za obstoj nove podružnice, naj pridejo še laki viharji od zas1 epi jene strani. Podružnica priredi poleti večjo veselico, na kateri bomo gotovo lahko zopet pozdravili tako številne go»te so-sedujih podružnic. Po zborovanju je gdč. učiteljica B bijana Bisailsva neumorno agitirala za družbino biagn. Premenni 6mo ponosni na svojo podružnico ter jo bomo znali tudi braniti in gojiti do viška naših moči.
Društvena naznanila.
Kongres za ljudsko zdravje v Pe-terburgu odgođen. Društvo zdravnikov ua Kranjskem dobilo je danes obvestilo, da je imenovani kongres, ki bi 6e imel vršiti od 28. do 31. maja t. 1., radi nastalih zaprek odgođen na spomlad leta 1913.
Druš vo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 16. marca t. 1-, v restavraciji gosp. A. Zajca v Sodni ulici ob 7. zvečer. K temu rednemu občnemu zboru se vljndno vabijo ne le člani društva, temveč vsi ostali tovariši.
Opozarjamo na redni občni zbor društva »Slavec«, ki se vrši v soboto dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
Shod ljubljanskih državnih uslužbencev v hotelu »Ilirija«. Shod je bil številno obiskan. Zastopana je bila tudi dežela. Shod se je bavil z že znanim vprašanjem glede uvrstitve Ljubljane v I. razred aktivitetnih do-klad. Zborovanje je otvoril ofic. dež. sod. gosp. Frank ter je bil izvoljen /a predsednika zborovanja gospod Breskvar, ki je naglašal zla6ti to, da je mestno prebivalstvo naraslo že čez 40.000 prebivalcev, kar daje mestu pravico za uvrstitev Ljubljane \7 I. razred. V nadaljni razpravi je poročal gospi. Sturm o razmerju dru tri h mest, ki glede števila mesta Ljubljane niti ne dosezajo, kljub temu imajo ta mesta to predpravico, da se vpo-števajo pri njih tudi predmestja in da pridejo na ta način v višji razred aktivitetnih dokled. Ljubljana bi z uvrstitvijo v višji razred pridobila toliko, da bi znašala aktivitetna do-klada v 11. razredn za 72 kron, v 10. rez redu za 96 kron, v 9. razredu za 120 kron, v 8. razredu 142 kron in v 7. razredu za 161 kron več. Ofiennnti bi delali od o. do t>. leta po 60 in od 6. do 10. leta do 90 kron. od 10. leta naprej pa za vsako štiriletje po 120 kron več. Pcduradniki bi dobili v L «topnji po 150 kron, v II. stopnji po 270, sluge v I. stopnji po 135 in v II. t m") 2-tO kron vee kot do sedaj. Končno je bila soglasno sprejeta tozadevna roaolncija ter so bili v dermtacijo, ki «rre k deželnem■ predsedniku, izvo-lieni sledeči gospodje: Fr?nk, Sturm, Zalezjak, Lovreneič, Košenma in Mar4 n ko. S tem je bilo zborovanje zaključeno.
Zaupni ses*anek političnega društva Vodnik v Spod. Šiški vrši se v soboto, dne 16. marca zveeer ob pol 8. v Čitnlnici. Ker je potreba razgovora O važnih zadevah, se vabijo člani, da se teg»5 zaupnega sestanka zanesljivo |)olnoštevilno udeleže.
Telovadno društvo »Sokol« Kostanjevica - Sv. Križ je imenovalo nn zadrjetn eb'^em zboru prej^i.je-rra podstarosto brata dr. Albica C e-š a r k a , sedanjega okrožnega zdravnika in podstarosto »Sokola« v Mo-krem gu za svojega častnega člar.a. Nadalje so bili izvoljeni v odbor sledeči brat jo: Ivan Mlinaric, starosta: Lav slav Bnčpr. p^dstarosta; M;ha-jel Oswa'd, nrčMnik; Stanko Tonee. tajnik: Ivan Gerlovič, blagajnik; Fran Rabuse. Viktor Herkselj. J >s'p KodriČ, Josip Stritar, odboru ki; Alojzii Gruden, M;haet Hafner, namestnika; Lav. Bučar, Mih. Os-*ald, d lngatfi na župni obrni zor; Jco'i Kenda in Josip Miklavšič, preglednika računov.
Presveta.
Iz pisarile slovenskega gledališča. Jutri, v petek, se poje tretjič v sezoni kot časten večer gdčne. Rezike Tlmlerjcve, prve opretne subrete, opereta 'Dijak prosjak«. Predstava se vrši za lože par izven abonenta. — V soboto prvič na našem odru izvirna Etbin Kristanova drama »Tovarna« — za par-abonente. — V nedeljo zvečer ob 8. opereta »Dijak prosjak«. Predstava se vrši za lože nepar.
Etbin Kristan: »Tovarna«. Socijalna igra v štirih dejanjih. Pisitelj Ftbin Kristan je stopil s svojima dramama »Kato Vrankovlč« in »Samosvoj«, zlasti z drugoimenovano, mahoma v prvo vrsto slovenskih dramatikov. Kot večletni gledališki referent in prevajalec raznih dramatskih del si je poostril svoj čut za resnično dramatiko, si je pofinil svoj okuB  ter se je obogatil e temeljitim
poznavanjem gledališke tehnike. Saj je še poprej napisal več dramatskih del v prozi in stihih ter jih priobčil v »Ljubljanskem Zvonu« in v »Slovanu«. Na njihovo vprizoritev pa ni mislil, ker je obdelal v njih predvsem idejno stran in jezikovno formo, ter jih ni proračunal za gledališko uporabo. Se v drami »Ljubisla-va« (1906) ni imel v oblasti svoje današnje gledališke tehnike, ki ee odlikuje s kratkoČo in silo besednega izražanja, s premišljeno arhitekturo dejanja in s psihološkim opisanjem značajev brez dolgoveznosti in nepotrebnosti. Nobena literarna stroka ni težja, kakor dramatska, in nobena ne zahteva poleg talenta tudi še mnogo praktične izkušenosti, kakor ta. Kristanov »Samosvoj« je bil prvi resnično popoln, pošten in vsestransko docela zadovoljiv dramatski uspeh. Z njim je Kristan podal predvsem pravo gledališko igro, polno dramatske sile in efektnosti. Tu je bilo živo življenje, močan konflikt, krepka borba istinitih ljudi. K temu pa so se pridružile še druge vrline moderne drame: jedrnat dialog, markantno risani značaji, zanimiva snov, krasen jezik in v vsem svoj individualen stil. Vse te vrline ima tudi Kristanova nova drama »Tovarna«. Sam jo imenuje socijalno igro. Dejanje se godi v okrožju tovarne na deželi. Nastopajo tovarnar Vrabin s svojo ženo in hčerko, tovarniški ravnatelj Seničar, masa delavcev in delavke. Temelj igre tvori boj delavstva za pošten zaslužek proti izkoriščanju in špekulaciji. Energična, častihlepna žena je dvignila dobrega, a neenergienega moža do stopnje tovarnarja. Hči je modna punčka brez lastne voljo in brez obzorja. Ravnatelj t ;\ariie Seničar pa je mož vladarskih talentov, tiranskih instinktov ter nad vse leteč duh. Brezobziren, hladen v izberi sredstev, strasten v zasledovanju eiljev. Tovarnar Vrabin bi bil morda prav izvrsten inženir in velekoristen uslužbenec, njegov uradnik. ravnatelj Seničar, pa je rojen gosp*»dar in poveljnik. Seničar spekulativno izzove mezdno borbo z delavci; nastanejo štrajki. Dejanje se razvija, a vodi ga Seničar. V tem boju na se izvrši v to-varnarjevi hčerki Meli velik duševen proces. Iz puhle punčke postane bistrovidna, socijalno Čuteča ženska samosvoje volje. Psihološko razvijanje teh raznih duš je bilo Kristanu giavni namen. Inteligenten, resen delavec. Jrsklin, tvori most med dvema svetovoma, ki si ostaneta sovražna seveda brez končne rešitve. Tako je »Tovarna« velezanimivo moderno delo aktualnih idej, efektno po svojem deje.niu in umetniško po svoji formi.
G.
Slovenska Matica priredi v sebo-to (16. t. m.) zvečer ob 6. uri v veliki dvorani Mestnega doma predavanje. Govori! bo njen predsednik gosp. dr. llešič besedo o slovenski modemi. Predavanje se vrši zato ob 6. uri, da ne zamude gg. ndeležniki gledališke predstave.
Umetnost.
Koncert Glasbene Mafice. Vnebovzetje blažene device Marije, oratorij v 3. delih. Za orkester, zbor in soli uglasbil p. Hugolin Sattner. — Vse naše časopisje je prinašalo zadnje dni dolge in navdušenja prekipevajoče notice o prvem slovenskem oratoriju, ki ga je zložil znani domaČi komponist gosp. p. Hngolin Sattner, in ga je pripravljala širom znana in odlična naša Glasbena Matica. Več kakor enkrat se je celo delo do vseh posameznostih analiziralo, storilo se je vse, da bi bilo delo publiki nmevneje ;n bližje, in izšla je še posebna brošura, ki razkraja, tolmaei in kaže in ojK>zarja na vse lepote tega prvega slovenskega oratorija. Prireditev je bila nadvse častna. Mogočen orkester, ogromno število pevcev in pevk, v ospredju priznane in priljubljene solistke in solisti s svojim izl»ornim koncertnim vodjo gosp. Matejem Hulja dom — vse to je budilo velik v tisk in pričakovanje. V prvem delu je zlasti ugajal angelski zbor »Zima je oroč« itd., ki kaže mnogo življenja. Petje Marije je bilo vseskozi dosledno umerjeno, polno religiozne karakteristike in posuto z mesti prav toplega občutenja. Vse delo kaže redkokje kako stvar, ki bi silila iz mogočne in pobožne oratorijske ubranosti. Celotno je dosti srečno zasnovano in dosti ugodno izvedeno. Obsežno in mogočno zgradbo nam predstavlja, ki zahteva mnogo sile in poguma že za tistega, ki se je hoče lotiti. Solistke in solisti so bili splošno vsi zelo dobri. Marija (gospa Lovšetova) nima ravno močnega glasu, ki pa učinkuje vseeno jako prijetno vsled svoje to-nlote in lepe barve. Njeno petje je bilo prav na mestu po svoji blagi poniznosti in je kaj primerno ilustriralo religiozni tekst. Gospa Foedran-spergova (angel) ni bila videti spočetka disornirnna, pozneje pa se ji je srodPo boljše. Prav d< hm sfn biH oD. solista, gg. Iličič in Križaj, pevca slovenske opere,   oziroma operete.
Gospodu koncertnemu vodji, ki je to ogromno delo vestno uaštudiral in spretno vodil, gre vsa hvala. Zbor je bil odličen, orkester dober. Vijolinski solo koncem tretjega dela bi bil nemara lahko ugodnejši.
Občinstva je bilo vse nabitopolno in to takega občinstva, ki je uživalo vidno z vso dušo. Po vsakem delu se je razvnelo gromko ploskanje in odobravanje, ki je veljalo navzočemu gosp. skladatelju p. Sattnerju, sigurnemu vodji gosp. Hubadu, izvrstnemu zboru in orkestru in vsej gospodi interpretov-solistov. Gosp. komponist je sprejemal po vrsti ogromne vence. Zagrebško pevsko društvo »Kolo« mu je darovalo enega, Glasbena Matica enega, mariborski bogoslovci enega. Gosp. Hubadu pa so poklonili pevci venec s srebrno liro in še pevke eno liro, spleteno iz vijolic.
Koncerta se je udeležil g. baron Schwarz, g. grof. Korinsv, pet škofov, zagrebški župan dr. Holjac, ljubljanski župan dr. Tavčar, komponist iu razni drugi odličnjaki. Večer je potekel jako svečano in vredno prvega slovenskega oratorija.
Splošno slovensko žensko društvo je sklicalo za snoči enketo glede pospeševanja slovenske upodabljajo-če umetnosti, kateri je predsedovala županja gospa dr. Tavčarjeva. Enke-te so se udeležili razen članic društva tudi umetniki in žurnalisti ter zastopniki drugih slojev, ki se zanimajo za umetnost. Do kakega sklepa ni sicer prišlo, pač pa so bili podani mnogi nasveti, zlasti glede preddela za ustanovitev fonda za upodabljajoče umetnike in cTede niega uporabe. V pretres je prišla zlasti loterija s kakimi 20.000 srečkami, h katerim bi tla rovali umetniki svoje umetnine. O končnem uspehu enkete poročamo svoječasno, kadar bo stvar definitivno sklenjena.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Obsojeni župnik Franc Žužek.
Nikjer se nam ne pokaže tako jasna slika, kako nasilno gospodari duhovščina nad nevednim delom ljudstva, ki dere slepo za njimi v svojo pogubo, kakor če poseže usoda v ta kaos krščanskih političnih bojevnikov-duhovnikov, in postavi enega ali drugega pred sodni dvor. Tu nastopijo priče, lastne njihove ovčice, ki bi za gospoda tudi lagale, vendar ga morajo postaviti na laž, ko govore pod prisego, o katere pomenu jih mora sam poduče-vati. Tak slučaj se je pripetil tudi včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem.
Franc 2užek, župnik v Kopanji pri Račni, rojen v Velikih Laščah, ima premoženje vredno od 20 do 25.000 kron, se je posebno zanimal za občinske volitve na Račni, ki so se vršile dne 27. novembra lanskega leta. Razvil je živahno agitacijo in pritiskal na svoje farane z vsemi možnimi sredstvi. Spovednico, prižnico, osebno agitacijo in sploh vse, česar se ti ljudje posebne radi poslužujejo, je znal mož prav dobro porabiti. Vendar pa je naletel na svoje veliko začudenje pri svojih ovčicah na odpor, in sicer na prav odločen upor.
Posebno je naperil svoje ostro kopje proti posestniku Dam. Škodi, ki ie obenem tudi predsednik krajnega šolskega sveta. Ta hiša se imenuje po domače pri »Šuštarju*. — Ce je slišal župnik od koga, da bo volil Šuštarja, je nastal ogenj v strehi. Začel je kričati in zabavljati čez liberalce, češ, .ta je ta velik liberale*, in obetal vse mogoče posledice, če bo liberalec voljen. Pri tem pa je postopal večkrat tako brezobzirno in sirovo, da se to pač ne spodobi za gospoda ki hoče imeti tak ugled pri svojih faranih.
Bilo je par dni pred volitvami, ko je vstopil takoj po južini župnik Žužek v hišo svojega prijatelja Žitnika. Povabil ga je, da nai gre ž njim na ilovo goro, da si ogledata razvaline starega gradu. In šla sta. Na Ilovi gori pa sta zgrešila pot. Ker si nista mogla drugače pomagati, stopila sta k Mehletu, posestniku na Ilovi gori, ki je obenem tudi mežnar. Tam so imeli obilo posla, bili so v hiši čevljarji in tudi klali so tisli dan. Vendar se c napotil mežnar stari Mehle rade volje z njima v goro. — Po poti sproži Mehle pogovor o volitvah na Krki. Od Krke so prišli na Račno in pri tem je vprašal župnik Mchleta, če bo šel volit.
Stari možakar je odgovoril, da ne gre volit, ker se ne mara zameriti niti enemu niti drugemu. To je tako razjezilo župnika, da začel nad Mehletom kričati: .Morate voliti, če ne mara e priti k volitvi in vbogati, pa še službo pustite!"
Tako so prišli k Mehletu nazaj, in župnik je porabil priliko in se lotil sina Mehletovega, ki ima že prepisano posestvo.
V boljše razumevanje naslednjega nastopa naj omenimo, da se peča župnik Žužek tudi s honrx»nat jo in daje svojim farauoui nUAC kio^hicc M ljudi in živino.
Prišedši torej k Mehletu, je po-
ral mlajšega v vežo in ga nahrutil ječe: .Ali boš tudi ti Šuštarja volil ?a „Da, saj je že v odboru !• Zup-[: .Takega liberalca boš volil, to je (velikliberale, če boš ti Šuštarja lil, pa bo ta star ob mežna-p, kadar boš pa »rcnije* ra-[ boš pa le k meni prišel?* nekaj časa se je tako jezil župnik, ar je v svoji sveti jezi, da se mu peta nasprotovati celo mežnar in [gov s n odšel. Zaradi tega nasilnega ravnanja, ki naše zakone glede prostega izvr-jrija volivne pravice, se je stavilo v ov. Narodu*  z dne 2. januarja na javnega pravdnika  javno vprašanje, je to državnemu pravdništvu znano, [ažavno pravdništvo je uvedlo poizve-mje po orožnikih in tako je prišla [vda na dan.
Župnik sodniku vse taji. Obširno |fne pripovedovati  domače razmere <e pri tem tako razburja, da ga ;ra predsednik opozoriti, da je v |jni dvorani. Obtoženec se je še boij uril. Prijel se je za glavo ter kričal tslite me, jaz nisem tako govoril, lažem se vam, obsodite me, pa fagari če me na gavge obesite*. To •o dobro improvizirano razburjenje končno prav spretno porabil njegov [govornik.
ToJa vsa zavijanja in laži niso Ipniku nič pomagala. Sedem prič je Jd prisego potrdilo obtožbo župniku )braz. Bile so priče, ki so govorile [0, da se jim je videlo, da bi ljudje vem kaj dali, če bi se mogli pri-
5 izogniti. Državni pravdnik je govoril skrajno kvidno.  Če verjame sodišče pričam će je dejanski stan  v objektivnem iiru tak,   da je groženje sposobno, i va na volilca,  naj  se kaznuje »pod obtoženec zaradi pregreška po zagovornik je skušal obtoženca j    s tem, da je navajal njegovo raz o   naravo  in  z navedbo neke ?5ođbe, ki pravi,  da  tvori groženje >ek,  le če dotični,  ki grozi, to i iahko sam izviši, kar pa je v tem lučaju tudi tako.
Sodni  dvor je po kratkem posvečanju   obsodil   župnika Franca |užka, ker je grozil in pretil vohlcem ■inenu,   da   bi   volili   v gotovem lista na  en  teden navadnega pora. Župnik je skesano poslušal co obsodbo in tiho odšel iz usodne dvorane.
K riževa not klerikalnega volil-
V nedeljo, dne 10. decembra 1911 vršila občinska volitev v Iški
Volila sta kraja I&ka 1 ka in ja vas. Med vol i le i v II. ražin je bil tudi posestnik in kovač Z^Iar. Kler kalna vojska pod I »ralom   kaplanom   in glavnim [      rjem Janezom Cibrom je ekle-ila, da bo vrgla župana Jerela. Vo-iz Matenje vasi so sklenili z vo-Ici v Iški loki kompromis, da dobi ; ka 2 kandidata, če se jim pri« Tako so se dogovorili, in s tem zadovoljim tudi Jakob Zalar. lerikalni atab se je zbral v soboto posestniku Francu Škrjancn v vasi in tam so popisali grace, katerih pa   niso vohlcem bno izročili, marveč jih je pr meri* do šele v nedeljo tik pred vo-\   Koširjevo    gostilno, kjer ►ril volilno pisarno   kaplan s pristaši vejaki. Tja je pri-Zalar. Kaplan so nas pokli-tri, pravi možakar, in so nam ii, pojte. p-'jte. da hote slišnli pa-afe. In dobil sem glasovnico, bi-•?a papirja na mizi vse polno, in stal in p slušal pričkanje, veste če so volitve   gospod. Ko pokazal svojo glrsovnico Cibru, ■ ne znarn brati, mi je ta povedal, črtan na glasovnici moj brat :?an   namesto   nj $ra Anton r.'aršič. Ker sem vedel, da to ni !irav. sem *el zopet k Cibru in ta mi glasovnico popravil. Popravljali vsi glasovnice, in Črtali in pisali. f*ga sem si nrslil, pa bi jo jaz ne cI popraviti. In šel je mož volit, glasovnico oddal, mu jo je žu-[n vrnil, ker je bila — prazna. — vendar ne gre. Sel je k krpla-aro je dobil drugo glasovnico. Rdi to mu je Znidarsič, ki je hodi na vsak način voljen, popra-I • In zopet je šel potrpežljiv moža-' :bru, ki mu je zopet prečrtal 1'idaršiea in vpisal njegovega hra-
V reki je nesel nato glasovnico volišču. Na poti pa se je mož,
g'edal, če mu že nk^o izginile črke i glasovnice, zaletei v ne-Jaldan in kup snega je padel raz i'boga glasovnica   je bila vsa kra in ker je bila pisana s kopir--vinčnikom je bila tudi vsa za-1,7'ina. Pristopil je k njemu Ciber *<  6ta občudovala to božje čudo, 1'nstopil k njima Žnidaršič. Re-*J      »No kaj pa sta spet počečka-Ko je videl, da je on zopet čr-lri fia zamazani glasovnici,   je po-tnil g?asnvnlco Zalirju    iz rok in raztrgal. In zopet je bil revež •Insovnice.   Ujezilo ga je to, in "idušil se je, da ne gre volit. Ven-r pa so ga le pregovorili, da naj v   - svoj) srečo še enkrat. Ciber ftt jc napiaal novo glaeovnico. Ko
sta jo pisala, se je približal zopet Zala? ju njegov zli duh. Zvedavo je poškilil Cibru čez ramo in ko je videl, da njega Zv pet ni na glasovnici se je
zlokobno nasmehnil in odstranil. Zalar pa je sel pogumno z novo glasovnico zopet volit. Toda ni mu bilo namenjeno, da bi srečno izvolil. Njegova glasovnica ni bila sprejeta, ker je to baje Znidarsič prepovedal. In tako je žalestno minul zanj volilni dan, ne da bi prišel mož po tolikih mukah in težavrh do volitve.
Konec te tragkomike klerikalnega volilca pa se je odigral včeraj pred deželnim sodiščem. Znidaršiča so ovadili zaradi tega ker je raztrgal Zalarju glasovnico in s tem pre-prrčil izvrševanje državljanske pravice in volUne dolžnosti. Obt^žonec S8 zap-ovar"a, da Z^larja ni nameraval odtegniti od v< litve, marveč mu je raztrgal glasovnico le zato. ker je bila nerabna in mu je hetel preskrbeti drugo. Državni pravdnik trdi. da izvršuje vel 11 c svojo volilno pravico s tem, da odda glasovnico, ki pa je lahko tudi popolnoma črna. kajti to je odvisno od volivca samega. Pre-jrrešek je prisv j 11 i si tujo glasovnico, tembolj na še, če se jo raztrga. S u išče je Znidaršiča opr stilo. državni   pravdnik je priglasil ničnost.
liazns stvari.
9 Izredna profesura za Amund-sna. Kri s t i j a n i j r , 12. marca. Stor-thing je predložil predlog, naj se dovoli letnih 6000 K za ustanovitev izredne proiesure na vseučilišču za Amundsna. Geografična družba je izdala oklic na norveški narod, da" prispeva z denarnimi svotami za Amunsna.
■ Kcstan.ani rod^rji. Pariz, 13. marca. Včeraj so tu aretirali tri kostanjarje, ki so brezdvomno v zvezi z roparskim napadom na bančnega slugo Cabvja. Pri njih so dobili za 80.000 frankov vrednostnih papirjev.
* Singe jeva tovarna izprla se delavce. Wittenberge, 13. marca. Singerjeva tovarna za stroje je danes izprla vse delavce in delavke. Vsled tega človekoljubnega čina je 1400 delavcev i n d e 1 a v k brez kruha.
* Žrtve zrakop'o st*a Jano v Dul, 13. marca. Zrakoplovec Schade, ki se je s svojim učencem Batfowskim kotj)asažirjem dvignil v zrak, je zadel skupaj z nekim drugim učeucem avi-atike v višini petih metrov. Aparata sta se razbila. Badowski je bil težko poškodovan. — Monakovo, 13. marca. Francoski aviatik de la Coure je s svojim aeroplanom na letališču Milrosfcofen ponesrečil. Poškodoval se je težko. — Pau, 13. marca. Poročnik Se vel le je med vožnjo s svojim aeroplanom padel na tla ter obležal mrtev.
9 Kaprice Viktor Napoleona. Bruselj. 13. marca. Princezinja Viktorija Napoleon bo v najkrajšem času porodila. Princ Viktor je želel, da bi bil otrok rojen na Francoskem. Razne tezkoče so pa to ovirale. Princ je pa poslal zaupne sluge na Francosko, ki so pripeljali vagon francoske zemlje. S to so napolnili zimnico, na kateri leži princezinja. In tako bo otrok taktično rojen na francoski zemlji.
9 Razžaljeni duhovnik. Dunaj, 13. marca. V ctablismaju Stahlener je danes neki duliovnik izvršil atentat z revolverjem. Ze dolgo časa je dvoril tamkaj zaposleni natakarici Marti Bor-ner ali jo je pa kar cele ure molče gledal. Danes je zopet prišel ter ji zaklicali .Jaz te moram ustreliti !* Nato je ustrelil. Prestrašena je zaprla vrata, nakar je skušal samega sebe ustreliti. Revolver je bil pa slab, vsled česar so bile rane popolnoma neznatne. Napadalca so pr jeli. Na policijskem komisariatu je izjavil da je zaradi tega streljal na natakarico, ker ga je ta težko razžalila. Imenoval se je Daniel Balent ter izpovedal, da je 35 let star in duhovnik. Oddali so ga na psihiatrično kliniko.
• N 2sre6i na se erni železnici. Krakov, 13. marca. Poizvedbe železniškega urada o železniški nesreči so dognale, da je imel ponesrečeni vlak dvajset voz. V vsakem teh voz je bilo povprečno 50 delavcev in delavk. Strojevodja Michalik je Šel s svojo lokomotivo predaleč čez mejnik, tako da sc je stroj ustavil tik poleg drugega tira. Mimovozeči vlak je moral zadeti ob stroj. To je bil pravi vzrok nesreče. 18 vozov je bilo popolnoma razbitih, ostali so le spodnji deli vozov na tiru. Delavec Jasko je umrl takoj nato, ko so mu amput rali noge. Iz Krakova je takoj došla preiskovalna komisija. Mnogo delavcev si je zlomilo roke ir\ noge, ker je na nje popadala težka prtljaga. Sedem težko ranjenih se bori s smrtjo.
* Roparski napad. Genova, 13. marca. Danes zjutraj ob sedmih so napadli trije roparji v vasi San Rocco blizu kolodvora bankirja Petra Pippo, ki je šel iz svojega stanovanja na kolodvor. Roparji so hoteli dobiti njegovo ročno torbico, v kateri je imel vrednostnih papirjev za 15.000 lir. Ko se je Pippo postavil v bran, so začeli roparji streljati, da se je Pippo mrtev
zgrudil. V tem trem trenotku je prišla iz bližnje cerkve neka deklica in od strahu zakričala. Eden roparjev je u-
strelil proti deklici in jo nevarno ranil. Tudi druge osebe, ki so gledale prizor so bile več ali manj ranjene.
* V imenu božjem   odpeljal dekle,   V amerikanskih   listih č.anv sledečo vest iz Kansas, City: Neki Matija Mirkovič je pobegnil z neko 15!etno deklco. Ko so ga prijeli, > izjavil, da je to storil po navdahnj^-nju iz neba. Dekletu je poslal slede če pismo:   »Jaz sem poslanik h^iji. Angelj z nebes mi je naložil, da n^j a teboj pobegnem.   Ako ne prideš k meni, te zadene bo?ja roka. Ti bi le pa in jaz te ljubim. Ne nameravam te prodati,   ampak želim, da fio6ta neš mrja žena !<- Vkljub hožjen n na vdnhnj nju ga je sedmk    ob«od.l n-* 300 dni ječe.   Tako ima sedaj dovoli časa. da premišljuje o oznanili, ne beškega angelja in svoji ljube/ni.
* S zn m pijancev.   Seznam p^-|aP»e» je izum najnovejšega časa. V nekaterih   kmečkih okrajih Nemčija se sporočajo imena znanih pijancev gostilničarjem in din«.rim obrtnikon , ki prodajajo a'koholične pijače, da jim ne prodajajo več alkohola. S tem je pijanec prisiljen p'ti vodo. Ven dar se pa to postopanje ni povsod posrečilo, vsaj v Gottingu ne. Tam zdaj po! i ena   fotografira največje pijan ce.   Sznrm pTjrncev izhaja torej z ihistrnc?j*imi in trk fotografiran pi ^anoc ne more    dobiti niti štampria žganja.   Toda pijanci so pa tudi iznajdljivi. Začeli so izpreminjati svojo zunanjost. Razvila se bo torej za nrmiva   voj 1 a.   In   gostilničarji v Gott'ngn bodo morali   biti dobri fi ziognomi, da bodo spoznali svoje gost \
Telefonska in brzojavna poročilo.
Deželnozborska volite/ v Befi K»-al;ni
Stari trp-, 14. marca. Pri današnji
dopolnilni deželnozborski volitvi je dobil Julij Mazelle 93, Dermastija 94.
Črnomel , 14. marca. Julii Mazelle v Loki 30, Dermastija 46 g!a sov. VTribučah je dobil Mazelle 3S, Dermasttja pa 49 glasov. (V teh Štirih občinah je Mazelle od zadnjič napredoval za 146 glasov, klerikalci pa samo za 117 glasov.  Op. uredn.)
Semič, 14. marca. Julij Mazelle je dobil tu 103 glasov, Dermastija pa 128, 4 glasovi so bili neveljavni. Pri volitvi L 1908. je dobil Mazelle samo 8, Šuklje pa 99 ^asov. Mazelle je tu napredoval za 97f klerikalci pa samo za 9 glasov.
Črnome!', 14. marca. Na Vrhu je bilo oddanih za Mazelleta 53, za Dermastija pa 18 glasov. Na Vinici je dobil Mazelle 43, Dermastija pa 184 g.asov. (Zadnjič je bilo razmerje narobe — posledica uskostva v klerikalno stranko Jure Sterka.) V Kotu je dobil Mazelle 63, glasov. Der-mastja pa 88. (Zadnjič Mazelle 19, Suklje 66.)
Metlika. V S u h o r j u je Jt bi Maz-lle 60 glasov, Dermastija 81 Alihelčie 8. (Zadnjič: Mazelle 1&, Suklje 74.) V Lokvici Mazelle 9, Dermastija 39. M he!č:č 42. »Zadnjič Mazelle 0, Suklje 56). Drači-ce Mazelle 10, Dermastija 62. (Znd njič: Mazelle 0, Suklje 53). Podzemelj MazeTla 145 glasov, D rma-stija 38. (Zadnjič: Mazelle 11 i, Suklje 33).
C C*
lira m h na reforma.
Dunaj, 14. marca. Dancu ec je začelo prvo branje brambnega predloga, ki bo zahtevalo najbrže v poslanski zbornici več kot en teden. Govorila sta o brambni predi »gl ministrski predsedmk Stiirgkh in domobranski minister Georgi, ter sta oba podala svrje e' spoz je.
Ek spoze S t ii r g k h a.
Ministrski predsednik je zadovoljen s tem, da zapušča zhon.ica svojo pasiviteto napram tej zadevi. V vseh državah je danes obrambno vprašanje najbolj pereče vprašanje javnega življenja.
Nasa brambna organizacija pa je zlasti zelo nezadostna. Rekratni kontingent je ostal od I. 1888 skoro neizpremenjen. Vsled tega danes ni več primeren in trpi vsled tega tudi izpopolnitev armade in njr> reorgar.i zacija. Tudi je rekrutni kontingent v nesoglasju s številom prebivalstva in trpi vsled tega tudi princip splošne vojaške dolžnosti. V tem odru mori imeti novi brambni zakon ozir na tri smeri in sicer.
1. Skrajšanje vojaške službe.
2. Uredba   pravičnega stetema olajšav.
3. Izločitev naključja srečkanj;i.
ki je sedaj rnerodajno za vojaške novince.
Trditev, da je debata o biamb ni reformi neprimerna za avgc*rijaki parlament z oziroro na ogrsk) krize ni upravičena. Kriza ogrskega kabineta ne pomeni obenem tudi kri/e brani trna reforme. Gl~de § 43 je orne nil. da obsnga ta staro stali&če i,*d obema vladama,   ki je dogovorjeno.
t in da   to nima z brambno predlogo I nobenega stika.   Končno   naru'frule i ministrski predsednik, da so potreb ne provizorične odredbe ter apelira na patrijotizein zbornice.
Ekspoze Georgija. Domobranski minister Georg: začne 6Voj ekspoze s stavkom: »Najboljši mirovni instrument je mo«"na armada. Kar se kvalifikacije tiče. se more naša armada kosati z vsako drugo armado na svetu. Toda reser ve, iz katerih zajema armada moč! so premajhne. Reforma je tedaj nuj-no potrebna in žrtve, ki jih prinašamo z ozironi nato niso prevelike. \Ta drugi strani pa so olajšave tudi ?o-lo znatne. N< va bran bna pretiloga v primeri i drugimi državami *«* mora karakterizirati sledeče: Mili tarieno je absolutno potrebno, da se vojaška uprava in armada reorganizira in je ta reorganizacija konnj zadostna. Soc*jalno je ta reorganizacija neprekosena od drugih držav in finaneijnlno je sprejemljiva Ozko spojena pa je z uvedbo dvdetue službe in z ustanovitvijo podčastniškega zbora. Taka predloga bo v kratkem predložena zbornici. Brez zvišanja rekrutnega kontingenta ne moremo eksistirati, in še le kad.tr bi brambna ref< rma izvršena se povr-nrmo k zavedanju o varnosti iu miru. Konča z Moltkejevim stavkom »Le meč drži meče v nožnicah«.
K debati se je cglasil Udjprej Rusin Okunijevjski. Nato soc^elni demokrat Leithner, ki je v izredno duhovitem govoru polnem str .kovnega znanja kritiziral predlogo. Konec parlamentarne sezije.
Dum:j, 14. marca. Ministrski predsednik Stiirgkh je imel d^.nes posredovanje z zborničnim predsednikom Svlveatrom zaradi delavnega programa zbornice. Predvelikom.čna sezija se konca najbrže 28. t. m.
Pobegle usmiljenke. Praj^a, 14. marca. Tri usmiljenke so danes ponoči pobegnile zaradi grdega ravnanja. Ena se je hotela usmrtiti in so jo oddali na oddelek za umobolne.
Ogrska kriza.
Dunaj, 14. marca. Cesar je sprejel predsednika ogrke poslanske zbornice Navaja in predsednika magnat-ske zbornice Csakvja. Jutri sprejme cesar še druge ogrske politike ter je povabil tudi nekaj opozicijonnlnih poslancev v posvetovanje. V političnih krogih se zatrjuje, da rešitev ogrske krize ni odvisna od definitiv ne rešitve brambnega vprašanja, da pa je to vprašanje v ozki zvezi vprašanjem volilne reforme. Splošno se sodi, da bo kabinet, ki bi se obve zal na tak program, predsedoval mi nistrski predsednik Lukacz. V tem kabinetu bi bil tudi zaupnik prestolonaslednika kot miniter a latere. Govori se, da prideta tozadevno v po-štev obmejni grof Palaviclni in Fe-stetties.
Ogrski socijalni demokrati.
Budimpešta, 14. marca. Soeijal-no-demokratične organizacije so sklenile za jutri velika demonstracijska zborovanja, za splošno in enako volilno pravico. Po zborovanjih gredo socijalni demokrati na ulico.
Stavka srednješolskih dijakov na Hrvatskem. Zagreb, 14. marca. Dijuki po vseh soleh na Hrvatskem stavkajo. Včeraj so zastopniki dijaštva znova sklenili vstrajati v stavki tako do7go, dokler šolska oblast ne izpolni njihovih zahtev. Ravnatelji zagrebških srednjih šol so imeli včeraj sejo, na kateri so sklenili, da ustavijo podnk na vseh šolah do Velike noči. Izpuščeni dnevi šolskega pouka se bodo nadomestili v velikih počitnicah.
Atentat na it hjansko kraljevsko dvojico.
R'm 14. marca. Ko seje peljal danes kralj Viktor Emanuel v Panteon k maši zadušnici bivšega kralja Humberta, je izvršil neki anarhist na njega atentat. Kralj ni bil ranjen. Atentatorja so aretirali.
R m, 14. marca. Ob 9. dopoldne se je peljal kralj s kraljico v odprtem vozu s Kvirinala v Patheon. Spotoma je ustrelil neki anarhist dvakrat na kralja. Oba strela pa nista zadela kraljevske dvojice, pač pa je ena krogija zadela poveljnika dragonske eskorte majorjaLanga, ki je bil precej težko ranjen. Atentatorja so prijeli in odvedli na policijski ko-misarijat, kjer so dognali, da je bil to 21 letni zidar Antonio Dalba, ki pripada oni skupini anarhistov, o kateri smo poročali svoječasno, da so bili najeti od mladoturškega komiteja, da izvrši atentate v Rimu. V mestu je vse mirno. Po atentatu je kraljevsko dvojico spremila večiisočglava množica do Pantheona, kjer je kralj naznanil ministrom, kaj se je zgodilo. Po maši se je kralj vrnil v odprtem vozu s kraljico v palačo ter jima je množica prirejala velikanske ovacije ter klicala: .Živel kralj in kraljica, živela hiša Sa-voyenl" Pozneje je kralj obiskal v bolnišnici ranjenega majorja.
Rim, 14. marca. Stanje ranjenega majorja Langa, ki je bil zadet od dveh krogelj, med tema od ene v glavo ja precej opasno. Atentator je priznal, de je član večje anarhistične družbe, ki je imela namen v Rimu izvršiti atentate.
Volitve v turški parlament.
Skopi je, 14. marca. Za Mitrovico in Novi Pazar so postavili za posla* uiškega kandidata znanega voditelja upornih Albancev Iso bega Bolje-tinca, ki se še do danes ni pokoril mladoturški vladi. Dasi Isa beg Bo-ljetinac nima pasivne volilne pravice, vendar je vlada že sedaj izjavila, da se njegov mandat verificira, ker 6e na ta način nadeja iznebiti nevarnega upornika, oziroma ga pridobiti za-se. Srbi v mitroviškem okrožju bodo postavili svojega lastnega kandidata v osebi dragomana ruskega kon-sulata v Mitrovici Gjuraškoviča. Arnavti.
Carigrad, 14. marca. V Makedoniji se m nože arnavtske čete. Tudi reformna komisija, ki je odšla v Albanijo, je bila napadena od Arnav-tov. Listi splošno obžalujejo odpokli-eanje ruskega poslanika Carikova, ki je bil Turčiji prijazen, katero odpo> klicanje je jasno znamenje preukro-nitve ruske politike na Balkanu.
Italransko-turška pogajanja.
Rim 14. marca. V političnih krogih zatrjujejo, da je odgovor na vprašanje velesil že gotov in da Italija odločno zahteva od Turčije, da se prilagodi njenim zahtevam sicer začne najener-gičnejšo akcijo v Egejskem morju.
Rusko - italijanska ofenziva.
Pariz, 14. marca. »Tempa« poroča, da je sklenila Rusija 7 Italijo ofenzivno zvezo, glasom katere naj bi prodirala Italija z juga, Rusija pa od severa proti Turčiji in zlasti v Egejskem morju. V pariških političuia, krogih je ta vest vzbudila veliko senzacijo; vendar pa pristavja list, da odklanja vsako odgovornost za resničnost teh vesti.
Naslednik Carikova.
Petrograd, 14. marca. Iz avtentičnega vira poročajo, da ho naslednik Carikova poslanik Giers, brat dunajskega ruskega poslanika.
Vulkan v panamskem prekopu. London, 14. marca. Iz Colonne poročajo, da je ves panamski prekop v največji nevarnossti. Pri delu so naleteli na podzemski vulkan, ki bruha paro in pline. Mogoče je, da se ponesreči vsa zgradba prekopa-
Kitajsk republika.
London, 14. marca. Iz Pekinga I»oročajo, da je položaj v Mandžuriji zelo težaven. Podkralj se je dvignil proti Juansikaju.
London, 14. marca. Nova republikanska vlada hoče najeti 1200 milijonov mark posojila. Hmelj.
Norimberg, 14. marca.     20, 40,
mirno, cene medle.
Gospodarstvo.
— Prt c tr. ravnateljsku državne železnice v Trstu se odda dobava strojnih oprav za delavnice in kurilnice za leto 1912. Podrobne določbe so razvidne iz časopisov: »Zentrnlanzei^rer fiir da« offentli-ehe Lieferung^wesen«, »\Viener Zeitung«, Vorordnnngsblatt fiir Eisenbahnen und Sehiffahrt«. »Lai-bneher Zeitung«, »Osservatorc Tr*«> stino« in »Avvisatore Dalmato« ali se naj vpraša pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu, soba št. 124.
- a Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustosleimck.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. marca: Jera Velkovrh, zasebnica, 86 let, Kolodvorska ulic«
št. 35.
Za šolsko mladino.
Da mnogo otr- k v šoli ne more z drug mi napre dovati, da so nepazljivi in utrujeni,   |C   prav pogosto vzrok nežna telesna konstitucija. Pospeševanje večkrat iz^ubhenega veselja do jedi to wmmSmm in bolj-a prehrana sta tukaj ribifcara — vsekakor  na mestu. Nič ni Sc^£2£ *** za  to pripravneje  nego  ie desetletja —   preizkušena —
SCOTTOVA
:: emulzija =
Dalje časa zapored redno uiivana jači deklice in dečke tako razveseljivo, da zopet dobe veselje do učenja in ?o'c
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovt emulzijo. Saj znamka „Scott,14 ki je že čez 15 lat vpeljana, jamči za 1 zborna kakovost tn učinek.
Cena originani ste'ienici > K f0 a. DoW etvvseh lekainaa* 10
Mnenje goerpoda dr. H. T. Takvori-Jana
Gospod J. SerTarallo
Trsi.
Vsled večkratne nporabe Vaše-fra Serravallovega kina - vina z žele-som, sem se prepričal, da je ono dragocen pripomoček proti tem - le boleznim: kloToanemiji, živčni šibkosti in ©slabljenju vsled malarične mrzlice. Povrh tega deluje izvrstno kot povzročitelj teka v različnih nezmožnostih za uživanja hrane.
Sofija, 22. novembra 1908.
Dr. Takvorian.
Brazav
prežene vsako utrujenost in prenapetost. Dobiva se povsod.
Zapomnite si,
da je dober tek temelj dobrega prebav-Ijanja, da je torej zbujanje teka najvažnejši pogoj zdravega življenja. Kdor torej hoče imeti zdrav želodec in krepko prebavo na poskusi že desetletja z dobnm uspehom rabljene „Bradjeve želodca? kapi! ce*, prej tudi Manjaceljske želodčne kapljice, ki so Že od nekdaj najzanejslivejše domače sredstvo proti vsem težkočam otrok kakor tudi odraslih. Dobe se po lekarnah in stane stene steklenica samo K - '00 In K1 -60 dvojna steklenica. Kjer se ne dobe tja pošlje izdelovatelj, lekarnar, C Brađv, Dona 1. Flefcchraarkt 2-484 brez stroškov na dom 6 steklenic K 580 aH tri dvojne steklen ee za K 530. 3785
Meteorolojttno noroOlo.
Borzna poročila.
LJnblJ utka
„Kreditna banka v Ljubljani*.
mi
*1*j©re
9010 93-10 90-10 S9 65 <?3'25 93 —
1
Uralii karti litijske Hrte 14. rsetca
eoiotaestl aapfsil.     » mwmmm \
majeva renta   . .  .   . I 89*90 J
4-2* , »rebrn« rent« .... 1 9**90!
§•/. avstr. kronaka renta . . I S9<n
4% o*r.      „ .   . I »J5;
4» • kranjsko deželno posotflo I 92*25 .
4»/t k. o. čelke dež. banke . j 92-— |
Sv>«aha.
Srečke Is I. lwo      . .
* it 1834 ....
u tiske.....
„   zemeljske 1. izdale
g, otrrake htpotečne .
m dan. komunalne
m avstr. kreditne . .
m f rabi lanske  .  . .
m avstr. rdeč. križa
2 bazuka .... v   tsrfike .....
Balalaa«
Lfablfanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . tužne železnice . • • . Državne železnice ... AJplne-Monter. .... Češke sladkorne družbe . £ivnostenske banke.  • .
Mest*
Cekini......*
Marke.......
Franki...... .
Ure......• .
Rabi JI-.......
433 —
609-— 3)1 -302 i 26v — 251 — — 499 — 76 — « 66 — 42 60! .4401 244 10 I
46? 653
107
741
o/*c
39v
289*
50;
7C 50
I1S7 11790 9r 75 948T 254 80
445-621 —
313 —
314 25 280 — 257 — 521 — 511 —
82-72 — 48 f0 38 40 247 10
464 —
6M50 546 —
108-7 42-5 940 50
399 — 290-—
11-40 11810 95 9,5 95 05 555*20
Žitne ceno v Budimpešti.
Dne 14 marca 1912. T a r m I h.
Pšenica sta april 1912      . za 50 kg 11*64
Pšenica za oktobei 1912.  . za 50 kg IC84
Rž za april 1912..... za SO ke 1005
Rž za oktober 1912 .  .  . za 50 kg 9 05
Oves za  april 1912 ... za 50 ke 995
Ove* za oktober 1012  .  . za 50 k* 9 34
Koruza za maj 1912 .  . . za 50 k« 8 75
Koruza za julij 1912 .  .   . za 50 kg 870
eai rastja«
1 te* i«*
Stanje! £fc kara-   • ^
aa-ie aaaaaaa
v mm   (m *-
Vetrovi
Nebo
13.
14.
2. pop. 9. zv.
7.zj.
742-2 742*5
741*8
8-6 2-0
ar. vzh. brezvetr
slab jng
oblačn». del oblač.
megla
Srednja   včerajšnja   temperatura 6*1
norm. 3*1* Padavina v 24 urah 0 0 mm.
952
Dobro ehraejeao
9 prostim tekom,
se takoj proda.
Kdo, pove upravn Štvo »Slov. Naroda«
#    •       • 916
r m risar
ki je dovršil 3 zimske tečaje c. kr. obrtno umetne   strokovne   šole   v Ljubljani
sir išče službe.
Gre tudi na deželo. Naslov pove upravmstvo »SI. Naroda*
Proda se iz proste roke
radi smrti lastnika 879
lepe* poje^tu©
uMoiefe iz gostilne. trpini ii mesnice.
Hiša ima pole*-* toga še 10 drugih stanovanj, ter stoji na lepem prostoru tik tovarne, oddaljena le 10 minut od kolodvora. Več se izve pri Ani Jelene Javornik, koreni ako.
Dobro idoča
x meš* blagem m poeeni oddau
Odda se tudi ofci ©g 100
M sodov za zgame,
rabljenih in novib 13 — 700 1 po 08 h 954 liter ia
4 velike svetnike
(2 svetnika in 2 svetnici) pr nravni za
cerkev, ima napredaj
Franc Cvek ▼ Kamniku.
LJUBLJANSKI
ZVON
meseCm a mumm a phosveid
letnik XXXII. (1812).
-aaaja po * pola eoeataat « vaiitsi cnaaerl at) eden pot aa saoeee v avasata tav ata! lata i K io k, pol lata 4 K ia h, Setr lata a K so h.
Zrn wa aaavatrfiak'- daiala rt si a o a na late r Maasasn! avaaki aa dobivajo p« So a.
.MaSrnrlna Tinlra-e-na" ▼ Li^bliar*.
■			
HM	'"j .*» V }		
Zahvala..
Ob smrti našega ljubega soprog* oziroma očeta, brata, starega očeta, svaka in tasta, gospoda
Frana Geržlna
peaeatnika ia trgovoa
nam je došlo nebrojno dokazov sočutja. Ni nam mogoče, zahvaliti ae vsakemu posebno, zategadelj izrekamo tem potom našo srčno zahvalo vsem, ki so se nas spomnili ob težkih urah ločitve od dragega nam pokojnika in onim, ki bo izkazali rajniku na njegovem zadnjem potu
poslednjo čast.
Posebno smo dolžni zahvale gg. zdravnikoma dr ?. Jenkotu, pri* mariju v Ltubljani in dr. J Kotzmuthu, c kr. okr zdravniku v Postojni, za njiju trud in požrtvovalnost, častiti duhovščini, slavnemu pevskemu društvu iz KoSane, za ganljivo petje in darovalcem krasnih vencev.
Bog plačaj. 955 St PETER, dne 14. »arca 1912
Rodbina Gerilu.
vajeti tudi ultvanja rumenega materijala,
ae aprefme v fcevlaakem atragar-etf/a tai llvaniial rameaeva ma-terllala v Selaegradu. noo
Ponudbe pod atMatailiarakartf stan autoaićao •ktraasliallo Idvard atrasua, Danaj L, lotaattvraitraaaa t.
popolnoma zmožna slovenske ia nem ike korespondrnce,
dobi takoj mesto
ca večje prov nci aino mesto, proti dobri  plači. —- Soreten  ste^ojrraf ima
prednost P« nudbe pod „ F. Š. 12011 na uprav. »Slovenskega Naroda« 927
Proda se 70 hektolitrov
prav dobre kakovosti in sicer
Črnina, rizling in cviček.
Kje, pove opravniStvo »Slov Naroda«.
Budilka
t stolpnimi zvone!
ta kakovosti s 30 urnim pol in celo-urnim bilom in bu-dilnikorn z trlasno donečim zvoncem, gladko poliranim okvirjem, v premeru 30 cm, kazalnik s steklom, kompletna s 3 ztato bronsira-nimi uteJi. 3 letno pismeno jamstvo samo K a*60a a kazalnikom, ki se po noči sveti K 7*2*\ — Naicenejša kuhinjska okrogla ura brez bud'lnika. 30 ur idoča, nre-ner 16 cm K 3.
Mitak riiike? turnem* 4«reTjesa ali šemmr aasaj* Pa* fm p«?iftja ali ćc se feaar aapre) patilie prva tatama ar Jas Kearaa, t. Ia kr. arami doba #:teli, llost U4T, —   Starat hatala^ s **** {•likasi pađljna vsa-
kaaar eratis ia fraaka.
ra>oiatr. sastriagat ar noeist. zarezo
vabi,
ker za dan 3. marca 1912 sklican' redni   občni   zbor  ni   bil sklepčen,
na drugi
občni zb
ki se bo vršil
▼ nedeljo, 24. marca 1912 eb 4. url popoldne v zadružni piaarni«
DNEVNI RED:
Poročila načelstva. Poročilo nadzorstva.
Odobrenje računskega zaključka za 1 1911. Čitanje revizijskega poročila. Volitev načelstva. Volitev nadzorstva. Snrememba pravil. 8. Slučajnosti.
Ta občni zbor bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov in ne glede na vsoto zastopanega denarja, vlože-fenega v zadružnih deležm. 953
Načeletvo.
Prodajalka
ievešbana ▼ manufakturi ia SpteerHi, ▼eSča Š'vania, 949
ičče službe.
Naslov pove upravvnštvo »SI Naroda«
S1 uiti 11. odda se
stanovanje
4 eobe, kopalnice, obilna priti-klina ▼ hlil it 2 Slevenaki trg
Potsverlbe v odvetniški pisarni dr. Krisper, istotam. 902
Ze čez 15 let dobro vpeljana
trgovina
t Celju, se takoj da v najem
z vso < pravo za špecerijsko blago in perilo, velike kleti in drugi prostori, blizu kolodrora in pošte, pripravno za v-*ako ?e**ie nodj^te. N**a*neise nri lastn<ku DolintBPJu v Celju. 937
Več si9 metorakih »tatov
sena in otave
se proda.
V najem ae da tntU • oralov
dobro pogno enega
trav
Več pove
Anton Jerančič, Karlovska cesta št. 8.
Proda ae proatovolno zaradi neznanja alev. Jezika
25 minut od krasnega kopališča Ro jjaške Slatine Poletni gostje zelo radi tia zahajajo, k***r je tam najljepši razgled naokoli. Primerno je za kakega vpokojeoea ali penztjoni«ta in tudi vsakega drugega Cena 14000 K, ako bi pa dot'čni vsesja posestva ne rabil, tako stane le 10000 K Natančno se no'zve pri »o<*ectniku FrS.IlC P riUDU,
Toiiolo, Bo^ai^a Slatina. 862
frW Milijon
h dreves
Jablane 100 kom. cd K 25'— naprej, hruške, orehi, bre*kre, jed'Ini kostanj, češnje, čeŠplje, marelice itd. bom. od K 1      nanrej. — 200000 orav lepih
lepotnih in drevorednih dreves,
komad od 60 • in ranrei; 2 milijona različnih lepotnih §TAttOVv 100 kom. K 15, 20 mil akacii in gledićei 100 kom. od K 12—70. 15 milijonov gozdnih sadik s smreka, borovec, hrast i. t d^ 1000 kom. od K 3—20*—. Pasmena. perutnina in nje jaici za valjenje v 20 najbolj preizkušenih pasmah, lovski in lepotni fazani in njih «aica za valjenje Ka rahteve ilastra?aai ftafalag gratfs.
Orola tige Batthjdn^Ia graščin aka uprava Caendlak pri Badgem.
V
Spiojlna priljubljenost
preskufenega: franckovega: kavinega pndatka pripisati /e njega nedo* 3*5*i izdatnosti u jedru, okusu in barvi
p * 3 kavtnim mlinčkom, 4
\
**+m w«-a. ri&r
Kupi se 911
rabljen pianino.
Huli k i Mmtiani nI. II. m Iftlh
Državni uradnik
išče primerne službe *< za popoldanske ure,
Naslov v upravni&tvu »Slov Naroda«
K 45*—  izvali bolje nego vsaka kokoš Zastonj na poizkušnjo       3< 6 5. MftCKE. Pstteaa>rf ste?. 41 sri Dava jo.
s Zarasli družinskih razmer ae preda
pripravna za vsako obrt,
ali»diii r ujea ali na rata gostilniški prostori
Več aave zaloga atesgeške sire, Ljntljaaa, Metelksva nllca št 12,
Proda se pod Rožnikom
773
za 13.000 K. — Ve6 ravnotaa
Odv. koncipijent
a dobro prakso na sedežu okrožne it okrajne sodn»je, želi
premeniti službo.
Pr hzne ponudbe pod nGdv. kosci-pljent1 na uprav. »Slov. Nar.« 92?
Stara dobro znana
da
Ueiinb delavnica
se da z vsemi stroji in orodjem s t| aprilom t. 1. po ugodn« ceni v najen*,
Vpraša se v Žalen št 31
proti dobri proviziji. -HI Le resni reflVWanti nai pn?lieje> ponudbe pod: „Papirna stro a** aa upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
Kafbollfti ta na;-popolnejši
klavirji in pianini
se trapi), ujcaaajc pr.ti tab^SaieiBa pUii'a .Li m ■h »a.*i"* eVr.Le (ttMt n provi.Hj«> tam« tMn**.oix
■ »d tvsrničaria -
jpaT   HEOTIIKA nREMITZ "93
C. kr    "romam c^Joiaiiko
v Trama, ni. Tor St Pietro 2 Zelvedera.
$%čwm mMin v *:•;   H* \:t • *f ,r.T»» iuli Bfuto n h-Baatiaaj i* k.adtc  gmit im tr-.w. SS*
931
10O.OOO
štiriletnih šoianih smreli
1000 kon-ado» K 9-— ia 100.000
triletnih nešolamh smrek
1000 komadov K 5— se dobijo
t piSoi Sonq. p. lo-STadenec
Kontoristinja
Slovenka, nemščine zmotna v govora in pisavi, z lepo pisavo, spretna fakttr risttnja, hitra delavka ter smožna stenografije, 933
se išče za Ljubljano,
do najpozneje 1. aprila.
Slovenske in nemške ponudbe z navedbo zahteve plače na tvrdite
filjn Sjitztr. Gradec Innenstrasse it. Si
prodaja ii poia m posIoei pmetja Iv. Bonač v Ljubljani.
0 kron.
273
jpreiema zavarovanja Clovcakeaa fiv« ljenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod uko ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodne zavarovank* aa doživetje Ia smrt s manjsajoCimi ae
101 vplačili.
a.SIvAVIJA
46
••a  vzajemne uvarovaina Danka e Pragi.  ••• • toni! B 8Sv7lt.ataV84. - IzaiaMae eaakasnalae te kaaltaU|# a US.SOO.eeO^Oi, H velikosti draga vzajemiia zavarevalnica nase države z vstakeii slevmnske-iiaredae affifo.
sav mm Sm i wS
i kasnsal Hid «n. Ii
Zavaruj« poslopja ia premientae proti polarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje Ukoi in najkulantneie. Uživa najboljši sloves, kodet posluje.
Oevoljoje Iz Čistega dobička izdatno podpore v narodne in ebćnokoriattne namene.
57
U0
92
Y6
64
^96406
84
efhode Berlitz!
e9ons de franpais — English lessons
po metodi Berlitz.
r.ratni pouk w skupinah o literaturi, kotti-erzacijt in trgovski korespondenci.
Učenci s' sami lakirajo ntae ure. ^3
m\ Umi M. Knafljeva Hlica 4, L uMr. dem. M ijaa ol 2. da S.
*lajbntj*e ra tal€>ao€>.
Lekarnarja Schaumanna
S želodčna sol
in "želodčne pastilja
je 30 let preizkušeno sredstvo rroti vseh vrst želodčnim koloanlm, motenju  prebava in a hoj Sar* Ju. o»:
Sehaumannova želodčna sol
škatljica V 1*50. Zciodć-o pastfljo omarica S 1.50. Razpošilja po povzetju od 2 ŠkatJjic naprej.      Lekarna Schaumann, Stocasran pri Dunaju.
Dobiva se po vsea lekaraak ln erogertitah. 3902
Spomladni kostumi
# * a t
$a dame in defrtce
* «
S a
So v ogromn; hberi v vs-h najnovejših barvah. kfOiU m V30 jcjočega chica BO ori^nano nizkih cenik.   ::   Velika yaoga  na-etemh  cb.ek ja
gosoode in dečke ter konfekcije ja aame in deki ce.
„^ngteško skladišče obtek"
O. J^ernaiovič ;:
Ljubljana, J^estm trg št 5.
$ 9 » 9
m
Je vsakdan 403
vso noč odprta.
I. V. Izlakar.
mmmmmniM^n « -• *w *mm 1    ••'1
TTornice Trfinraph« dr. / om. z. Wols, Gor. A v str.   i mi >
Katalogi zaston* »n poštnine prosto.
1
Na debele ln drobne
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloteno n
trgovino
z oalanteriiskifn in nek M M-mm Masom in pleisoinai.
354 DevocionaU'e
m vse vrste blaeo zB bo£j& TfOta.
Inniika zaJesa M'rii tHn.
*/Jnton Škof
Eeneat Jevnlkarjev ftaalednik
lnaiste cesta, i bfH ?esfiim št. 6.
no n nainiti l t
Vprašati |e pri Pongratzeti apravl na Franca Jožefa eostl ste**. T«
3 "
Neprekesl!i¥e PudOP preti krhki !n razpokani
heU. Ne mastno. Čudovitega ncinka na rsolt ln koto.
/Glicerina? ii s*r ei "elH hln I —70 i« m
Brali®
11 O Bruselj  1910 i Tnrln 1911:
Grand Prix.
Mednarodna
higienična
razstava
Ot-až dane 1911:
feliko Mi
Mmotli d. L
Krasna umetniška reprodukcija v voc barvali
.-. -mameaite Groharjeve slike
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 06 eni in Stroka 55 era ?e najlepši okra5 vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija ?e sploh naiiepša in naitiovr?U-ne!sa ttar lih raamo Slovenci.
■ Cena s pošto K 3.20.
Kralj jftaijai
Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec
Gena 2 2, s pošto K 2*20.
Pravkar te izšla v drugi izdaji prekrasna z-jodovin-ka povest sKrai; Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje.
Čez trnje do sreče.
Spisa) Senčar. Cena broš. S 1-20, vos. S 2-20. a posto 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln intercsantnega dejanja.
I
Hi.
Spisal V. Beneš-Snmavskv Cena broš. E 1*30. rez, 2*50, a pošto 20 \ vet.
Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko Is narodnega Bvljesaja in priča, kako ?iem§ka žena uniči valno vpliva na slovanskega moža
Un
lina.
Rdeči smeh.
Spisa! Leon i d Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena 3?ros. S 1-40, vsa. K 2-40, a posto 20 v vaš.
V icm „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote voine in Iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal Andie Theuriut.
Ceas 90 v, s pošto 10 v vet.
Eden nujijubeznivejsih francoskih pisateljev je v tej knjigi pod«! dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
Roman; spisal Fr. Kemec.
Cena broš. 21 1*50, res. X 2-50, s poŠto 20 v voc.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika 2ivl*en*e iz tedanjih malomeščanskih m gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih uHc in to poplačalo s svojo življensko srečo.
M m a mi.
Zgodovinski roman: spisal Vladimir Vesel. Cena K 1*40  ve«. K 2-20- a pc-r t • 20 v ved.
Koncem 15. stoletja se ie pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmctsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vso prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovn^tva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnl
roBovine genalja.
spisal Fr. Kemec Ceaa & 1-50. s pošto K 1*70.
Veleranlmiv zgodovinski roman Iz časa
rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Strahovale!    Mali lord.
Cena   *S0 v, res. B 1-00, a pošto 20 r re*.
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske ki jo ie vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tis*" W jo ljubi.
dveh kron.
Spisal Fr. Lipič.
Ceaa broš. H 2-—, res. S 4-—, s pošto 40 v već.
Velezanimiv roman izz3 časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarslrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar Ceaa broš. K 1*50. res. a 2*50, s pošto 20 v ved.
Najbolj Ijudftka in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Spisal F. H. Burnett Cena broš. 3 1*00, res. 2*00, s pošto 20 v ves.
To knjigo veselja, kakor je kritika Imenovala to pre$rčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v dolarske knjižnice vsi Šolski voditelji, ki jim jc res mar, da mladina kaj dobrega čita.
Spisal Caaa S 3*
Valentin Zun.
-. a poato B 3-20
To je najpopolnejše in najtemeljitejše dek> o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga «e absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja.
Roman; spisal Fr. Remec Ceaa broš. B 1-50, res. B 2-50, a pošto 10 r veš.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Deisnje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogh trancoskih in domačih artsto-kratov, med katere je stopilo slovenako dekle ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite 2rtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmete sreča
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. X       rez. 2 1*80, s pošto 10 v reč.
Kdoi se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna
drastične komike in prešernega humorja-
Ljubljana ■ Prešerne ya ulica 7 m Ljubljana
8RF
KD
75
5
529
30
77
09590^
3435
"izbe cene!
Hovosti sukno a noske in modnega blaga za domske obleke!
Zahtevajte vzorce!
UiHjaa. aiifHjm ilia i.
Zahtevajte flutrijen zastonj!
Vsakemu, kdor se skliče na ta liftt, no-Iiemo brezplačno poiz-kušnjo Nutrigena in zanimivo knjigo, ki razlaga temeljne principe primernega preživljanja.
Nutrigen, ki se po pravici imenuje kralj živil, spaja t sebi najžlah nejsa živila, potrebna za ojačanje organizma, o čemer so na ra polago poverjene kemične preizkave. Doslei se je še vsakdo, ki je rabil to Živilo priznamo izrazil o doseženem usoehu
Zadošča dopisnica, da dobite brezplačno poizkašnjo ter brezplačno knjigo.
„ Nutrigen" - Unternehinung BodapeSta. EnsfiKt-kOnil 16, Parfem 173.
nizozemska zavarovalna
za 9M.
Ravnateljstvo: Dana j I., Aspernplatz I
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za ča< vojaške slu be po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah.
ZiTaroMM Sla« ica knten (tli !!1J i'iii 375 ifiijonv. — lezenje kncea lili llttl skeli 112 njlijeu? Gener. zastopstvo za Staiersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40, kjer a roge reelnl, delavni aotrndnild vsak čas doke dobre alnibe.
Generalni zastopnik go«pod 611
Viktor Raschka« Gradec I., Schmiedgasse št. 40,
Gospodična
ki je dovršila trgovski tečaj z hvainim uspehom, vešča slovenskega in nemškega jezika želi službo v odvetniški pisarni event. tudi kot kontorlstinja. Ponudbe
pod  šifro HAbaolventlnja", Postojna.
Naročajte „Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem!
I Modistinja
Minka Horvat
Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6
pripoioča ceni. damam
vseh vrst slamnike
po na£nii|lh cenah. 5-rc 'eraa vsa popravila ter jih izvrsnje točno In najceneje. 8;
Minka Horvat.
največja in najbogatejša to-aarniška  zaloga proclaijsklh
:: ur, :: briljantov,
zlatnine, s*ebrnine,
Lastna tovarna
v Švici.
Konkurenčne ore po 13'50, k, ii 5.
Najboljši šivalni stroji.
Pouk v vezenju brezplačno.
Koristni, lepi kraji zt obleke gratis ::   pri nakupu šivalnega stroja. ::
Edino zastopstvo za cele Kranjske
PUCH" kol
Fino kolo Z 90, linejte K 119, svetilka 21 S,  »rasti tek K 20.
Vet kolaaapske patrebSČIna aa maj nižji ti cenah. s:
Ksti cenik ii lepi ?lakaf: patiš puli.
l
Vljudno vabim na ogled in obisk vsakega, ker mi zaradi cene in kvalitete nihče ne more konkumati
I IIIDI IAKR    samo nasPr°t< frančiškanskega samostana, urar, trgovec JuuLJntlH    ::   in posestnik, delničar družbe Unior;- Horlogere. ::
FR, UM.
Zidarski polir
oženjen, 33 let star. vešč slovenske^ in nemškega jeeika, zmožen samostojni voditi stavbe,
išče dalj trajajoče službe v Ljubljani
Frane Nerad, polir v Strognanj,
poŠta Piran v Istri, „Hotel Santo Špirit«
13 L*XT5£J3^a;
krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plaščke, klobučke, havbice, čepice,
MlgliesUne potrebiHne za mvmfii
la vsak* »«da» Blaga aošilja »* Izbir*
M. Krištofič- Bučar
gLJmblfaaa, Stari trg it. 9.
Nazn
Cenjenim športnim krogom, kolesarjem, motoristom, imetnikom avtomobilov, podjetnikom motornih in strojnih obratov, si dovoljujem vljudno naznanjati, da smo ustanovili iz moje sedaj obstoječe tvrdke Karel Čamernik, javno družbo, katero bodemo vodili odslej pod imenom
LJUBLJANA, Dunajska cesta 9—12.
Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili ter vsemi posameznimi deli, avto-mobilna  garaža  in  mehanična delavnica.
V družbo je stopil gospod Oton Wolf. znani avstrijski avtomobilni dirkač, strokovni učitelj za avtomobilna vozila, dolgoletni prvi monter v oddelku za motorje in avtomobile pri tvrdki J. Puch, akcijska družba v Gradcu.
Družba bo razpolagala z vozili in blagom le prvovrstnih tovaren. najboljšimi delavskimi močmi tako, da ji bo mogoče vsa izročena dela izvršiti strogo solidno, ceno in odgovarjajoče vsem strokovnim predpisom.
Medtem, ko izrekam najtoplejšo zahvalo za dosedaj in v tako obilni meri izkazano zaupanje, prosim, da p. n. športni krogi to zaupanje preneso tudi na sedanjo tvrdko. BMBS-
Biležimo z odličnim spoštovanjem
Karel Čamernik & Ko.
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
BU
13