SLOVENSKI i in tista Časopisno podjetje jlorjoslt poročetaleo. — Dueklor. lentah a. Glasni in. odgovorni urednik: Sergej Voinjak. — UredniAiro; Jjrina. Tomšičeva trlica St 1 hi S. telefon 23-523 do &S6. — Uprava: tua, Tomšičeva ulice St l/n, telefon : Ljubljana. Titove cesta 7, telefon V33-4ŠS. za zunanje 21-832. — Poštni predel St 29. — Žiro račun pri nalnl banki Ljubljana St 60-SB-5-Z-867. — tie»ečne earoJSnina #S0 din PRAZNIK POMURJA VSE REZEK KOMUmSTOV, S0 08LJBB1LE PODPORO DE GfiOUU Danes samo še formalnost ton dopUafka) fašistični diktaturi. Prav Ljutomer, prav Pomurje je prvo dvignilo odprt protest proti nacionalnemu in socialnemu zatiranju, proti izdajstvu in mešetarjenju slovenskih »prvakovOrganizacijske priprave za tako akcijo je izvedla KPJ, nov organizator naprednih demokratičnih teženj slovenskega naroda, ki je pripravljala borbeno zvezo med slovenskim proletariatom, kmečkimi množicami ter delovno inteligenco. Odziv ljudskih množic je dokazalo že razširjanje in čitanje »Ljudske pravice«. Vzporedno je naraščal tudi organizacijski vpliv partije in so se ustvarjali zametki Ljudske fronte. Zategadelj so demonstracije proti režimu, organizirane 1. septembra 1935, bile samo logičen premik naprej na dosledni poti slovenskega ljudstva ob Muri, logično nadaljevanje nekoč prekinjenih taborov. Ljudstvo se je že jasno zavedalo popolne povezanosti med nacionalno in socialno osvoboditvijo, potrebe borbe na dveh frontah, proti tujim izkoriščevalcem in tlačiteljem ter proti izdajalstvu domačih nazadnjaških buržoaznih »prvakov« in njihovih političnih skupin. Streli, katerih žrtev je bil Pariz, 31, maja. (Po telefon u). Vse ftaocodtc ! skupine razen komunistov so da ne« sklenile, da bodo podprte zahtevo predsednika republike Reneja Ootpja, naj vodstvo nad novo vlado zaupajo generalu Charlesu de Gaulleu. Ta Je zahteval sklicanje parlamenta na izredno zasedanje jutri, na katerem b; poslanci odobrili inve stituiro novi vladi »narodne rešitve«. V svetu nihče več ne čaka na jutrišnje zasedanje v Bourbonski palači. Za vse je to samo še zgolj formalno dejanje. De Ganile je za svetovno javnost že ustoličen, ustoličen od sinoči, ko sta bila končana njegova razgovora z Auriolom najprej jn Moliletom za tem. Noben drug ali ne, temveč le o vprašanju svobodnega glasovanja, vprašanju, ki naj bi ga postavil Ga-zier. Vendar manjšina, ki naj bi se j i pridružila Ramariier ln Saurvary, baje v nobenem primeru tni več pripravljena glasovati disciplinirano. Zadnji podatki govore o tem, dokaz nam ni potreben kakor da je glasovanje poslanske skuto, da je De Gaullle takoj nato pine in direktor!j a SFIO poka- Zaostalost — plod nesvobodnih stoletij v razvoju slovenskega naroda — je preprečevala hitrejšo rast narodne zavesti v borbeno samozavest, ki ne bi samo smelo terjala svojih pravic, temveč zaupala tudi moči svojih zahtev. Zaostali smo za drugimi, večjimi in bolj smelimi ali pa vsaj borbenimi in pogumnimi, ki so razumeli razvoj in nujnost pridružitve ljudskim, borbenim in naprednim strujam v svetu. Tako smo zaostajali v svojem razvoju kot narod. Zategadelj pa smemo še manj pozabiti pomembne mejnike, naše preteklosti, ko smo naredili premik naprej, dejanja in uspehe, ki so krepili narodno zavest in vero v lastne m oči. Ljutomerski tabor je bil 9. avgusta 1868 prvi med velikimi množičnimi manifestacijami, na katerih ni več sodelovala le maloštevilna čitalni-fka. inteligenca, tako imenovani srednji sloji, slabokrvni in nerazviti, kot sta jih porajala slovenska gospodarska nerazvitost in tuji absolutizem. Z napredno in borbeno mlado inteligenco so m.anifestirale široke ljudske množice, ki ro dajale taborom demokratičen značaj in vnašale v narodno gibanje tudi svoje gospodarske in socialne zahteve. Ljutomerski tabor je prelomil vse preozke okvire, v katerih se je odvijalo tedanje slovensko politično in kulturno življenje. Njegove zahteve so podkrepile navzoče rr - ožice, ki so prvič po časih revolucionarnega ob-dob .?.* i. 1848 na javnih zboro-var.iih glasovale za poglavitne točke slovenskega narodnega programa in za svoje lokalne kulturne in nosvodarske zahteve. Prizadevanja pomurskih rodoljubov, kako odstraniti protinaroane deželne meje ■na Muri, so morala z duali- __ ,_ stično postavitvijo državne je poti«. Ostala je le pot od govornika. Ike je odkril svoje federacije deda, ki svetuje *vo- meje na Muri in odcepitvijo Mavriča in 1. septembra do karte in izjavil že pred nekaj je!miu članstvu ’ naj manifestira, 100 tisoč Prekmurcev preiti v odpora v Logarovcih. Preiz- dnev5 »j 1Jke De Gaulle« — ^ stavka in'naj izkoristi vse odprt revolt, ki ga je krepilo kušnja za ljudstvo na obeh Težfc(J zatajit; simpatije, ki drtlee oblike protestov, kjor to in oplajalo razpoloženje širo- bregovih Mure je bila težka, w1rn oreteo nacionalnih meja kadair vidi, da je to mogoče. To daleč od sploš-zaito odraz upo- Alžir ostaja vprašanje, ki je najmanj pojasnjeno. Po nekih informacijah je razgovor z De Gaullom pomiril Molleta v pogle-du generalovih liberalnih idej v Alžiiru. Te vesti nam ne obljubljajo nič dobrega, kajti Molletovo »liberalno« politiko poznamo. Ta miniih sinčkov«, ki so tako našli zaposlitev za izpolnitev svojega brezdelja. Toda vrnimo se k De Gaullo-vim načrtom. Ni izključeno, da bo že nocoj znan seznam njego- __________________ „_________ . vib ministrov, ki naj bi jo se- politika je vedno , - . costovo. prav tako »liberalno«, ki stavljaJd voditelji vseh vazneg- j°kongno privedla do današnje- ših strank, ki ga bodo podprle, ga »liberalnega« razpleta. Toda ne določeno število poslancev in glede na to, ta nejasnosti se P^a- , ., , . .. i - -v ■ ■ vi pomanjkanje vsake uradne iz tretja kategorija: tehnični stro- pric-enja nekolikanj vzne- kovnjaiki, to se pravi visoki mirjati zarotnike na alžirskem fo- funkcionarji, diplomati in vodi- rumu. Sinoči je Soustele zahteva odpotoval v Pariz, ne sam, temveč z ženo in adjutantom, in da se ni naselil v poslopju, kjer je njegova pisarna in kjer se navadno ustavlja, temveč v svoji pariški rezidenci. Toda to še ni. vse. Coty je danes naposled sprejel Pflimlinov odstop, k; ga je v sredo zjutraj formalno zavrnil, da bi se Francija s tem izognila brezvladju. Sedaj ji to brezvladje torej ne groz; več. In nazadnje današnj; sestanek 26 parlamentarcev z De Gaullom. med katerim; so bili vsi predsedniki strank, razen komunistične, in na katerem jih je obvestil o osnovnih potezah kmet Mavrič, niso več mogli svojega programa, jim v slogu ne oglušiti klica, o usodni po- vojaške discipline odobril privezanosti kmeta, delavca in bližino pet ur za »razmišljanje« ljudske inteligence, pa tudi ne — tudi to je goli formalizem zaustaviti železne logike dalj- in izrazil »željo«, d-a jim jutri njega, razvoja.. Ko so si nekaj dopoldne, v skupščini prebere let pozneje nemške in madžar- svojo investituimo izjavo, na ske imperialistične in reakcio- katero bodo oni brez diskusije name sile hotele ponovno raz- odgovorili z da ali ne. deliti pomursko zemljo na Kakor rečeno, svet že računa vzpostavljenih mejah nekda- z novim predsednikom vlade. njega dualizma, je pomursko Maemillan dela načrte najprej ljudstvo že poznalo pot k do- za dvoj n; sestanek, po možnosti končni rešitvi. Lažni »prvaki« v Londonu, nato za trojni. Od in. njihove grupe so bili dema- nekdanje velike trojice Roose-skirani. Tuji imperializem je vest, Churchill, De Gaulle je v svojem okrutnem nasilju sa,mo zadnji telesno in politično zalo, da so mišljenja skoraj razdeljena napol, kan: pomeni, da so poslanci popolnoma svobodni in lahko glasujejo Za investeturo, preiti ali pa se vzdrže. Guy Molle t, Ramadier in Courriere so takoj krenili k De Gaulleu, da bi ga obvestili o tem preobratu. Nasproti vsem pričeko vanjem se De Gaulleovim advokatom, ki se jim je v zadnjem trenutku pridružil tudi Auriol, vendar ni posrečilo razbliniti dvomov, ki jih je zbudil Le Troquer s poročilom o vsebini svojega prvega razgovora z generalom. Pri radikalih je razmerje dve tretjini proti ena’ tretjina. MRP je skoraj stoodstotno za De Gaullea. Po teh vesteh torej De Gaulle lahko računa s približno 375 do 380 glasovi. 'Edina večja stranko, ki kot celota stopa v opozicijo in ki bo morda prisiljena stopiti tudi v teljli dveh sindikalnih central Fo in CFTC, glede na to, da CGT ne prihaja v poštev. Ključna ministrstva naj bit si delili politični voditelji, bodoči politični »svetovalci«. Doslej navajajo med temi Pinaya, Pflinilina, Edgarja Faiura, Hou-phoueta, — Boidnyj.a in Auri-ola ali Molleta. Toda zvest svojim taktičnim zvijačam Mollet baje še vedno odklanja to ponudbo. Kot ministre neparla-m en tarče naj bi bil De Gaulle doslej izbral Jota (stalnega generalnega sekretarja v auai d’Orseayu) Gradmvala, (bivši rezident v Maroku) Bloch Laineja, efgneralni direktor banke) Bo-thereauja (generalni sekretar FO) in Bouladouta (generalni sekretar CFTC). V zvezi s programom se še vert-no nismo oddaljili od faze ugibanj. Ustavno reformo odobrava v načelu skupščina, izdelajo jo strokovnjaki, ratificira io referendum. V De Gaullovi izjavi ho nagla mesto obljuba o čuvanju javnih svoboščin, tr, se pravi svobode tiska, svobodnega udejstvovanja sindikatov, ukinitev cenzure in izrednega stanja. Na evropskem planu: pogodbe. odstranil vsako možnost *tret- preživel svoja dva nekdanja so- vedli direktivo generalne ken- iilegalo. so komunisti. Tej opo- M se nanašajo na Malo Evrono, .... ,___, bodo veljale še naprej, v okviru Z1C1J1 se bodo pridružile najbrž Atlantskega pakta pa bodo Fran- ciji morali priznati . mesto poncl-noma enakopravnega družabnika. Vladna polnomočja bodo razum-I Hvn povečana v prece.lšnjl meri. Parlament ho zasedal največ me-•sec dni fv tolažbo na.1 bi bil podaljšan poslanski mandati, zamenjale era bodo stalne bornisije. Zn začetek bi poslanci odšli kaj kma-Itt na »plačani dopust« do meseca oktobra. ' politične grupe, zvezA. socialistične levice, progresišti in p« posamezniki iz v rit radikalov, socialistov, UDSR-oVcev. Ta o pozicij a pa ni dovolj močna. Tudi komunistična stranka v bistvu ne vara samo sebe. Morda bi kot doka® za to lahko na- od njih, naj potrde, da odklanjajo vsak kompromis, vsako abdikacijo. Salan jih je opozarjal, naj ostanejo budni. Centralni komite je od svojih članov zahteval, da se morajo odreči svoji dosedanji strankarski pripadnosti in ostati samo člani gibanja za narodno rešitev. Massu je skušal triumfirati in govoriti o tem, da je Francija vstala od mrtvih, toda v nekem intervjuju niso manjkale dvoumne izjave o tem, da bi utegnili prevladati v komiteju skrajno ekstremistični elementi, ki bi potisnili v ozadje zmerne (med katere bi najbrž — po njegovem mišljenju — morali prištevati tudi njega samega). Komedija je torej spretno inscenirana in s tega stališča postaja De Gaullov obisk v AJžiru skrajno zanimiv. V Maroku in Tuniziji se situacija zaostruje. Maroko vse odločneje zahteva evakuacijo čet, onemogoča njihovo kretanje brez dovoljenja maroške vlade, preprečuje izkrcavanje novih kohtigentov, hoče doseči nevtralizacijo letališč. V Tuniziji novi incidenti, novi sestanki Burgibe z odpravnikom poslov francoske ambasade, odločno vztrajanje pri nujnem sklicanju Varnostnega sveta, ki pa se bo sestal šele v ponedeljek in še to samo, da bi- Cul pritožbe Mongi Siima in Georgesa-Picota, medtem ko je razprava o teh pritožbah odložena. Naj to ocenimo kot znak. da žele vplivnejši člani sveta debato zavlačevati, da bi s tem omogočili jutrišnjemu predsedniku francoske vlade, da najde mirno rešitev, ne da bi se morale vmešavati mednarodne organizacije. Na Korziki je stanje mirno pod bajoneti padalcev in Salanovim pooblaščencem polkovnikom Tho-mazom. Počasi se vzpostavlja delno pomorski in zračni promet z metropolo, za dovoz mleka, bencina ih žita. Dinga živila ba.ie dobavlja Alžir. \foda nihče še ne misli na to, da' bi razpustil komite in njegovi člani še kar naprej »bdijo«. V. Hreščak Predsednik republike Jugoslovanskemu Rdečemu križu Beograd, 311. ma^a, (Tanjug) Predsednik republike J osip Broz Tito je poslal letni ^ skupščini RK Jugoslavije pismo", v katerem pravi; »Dragi tovariš; In tovarišioe, delegati! Sporočam svoje prisrčne pozdrave vsem udeležencem vaše četrte skupščine, prek vas pa tudi vsem članom Jugoslovanskega RK. Želel b; tudi tokrat poudariti zelo pomembno vlogo to dosedanje uspehe Jugoslovanskega Rdečega križa v čuvanju in izboljševanju ljudskega zdravja, v razvijanju socialističnih to humanitarnih od-nošajev z ljudm; to v krepitvi prijateljstva med narodi, kakor tudi v borbi za mir na svetu. Poslužujem se tudi te priložnosti, da izrazim svojo željo in globoko prepričanje, da bo tudi ta vaša skupščina pomemben prispevek k še bolj vsestranski Jn še uspešnejši delavnosti vaše organizacije pr; uresničevanju njenih plemenitih ciljev.« Iz zvezne ljudske skupščine Beograd, 31. maja. (Tanjug) Odbor za ljudsko prosveto zvezne ljudske skupščine je napovedal sejo za 9. junij, na kateri bo razpravljal o predlo-gu splošnega zakona o šolstvu z uvodnim zakonom. Tudi odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo se bo sestal 10. junija, da bi proučil poročilo zveznega zavoda za socialno zavarovanje. Bakarič sprejel udeležence kongresa ekonomistov Zagreb, 31. mja (Tanjug) — Predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič je danes poooldne priredil svečan sprejem na čast udeležencev III. kongresa Zveze društev ekonomistov Jugoslavije, ki se ja danes končal v Zagrebu. Sprejema so se udeležili član zveznega. izvršnega sveta Hasan Brkič, podpredsednik Sabora Hrvatske Ivan Krajačič, člani izvršnega sveta Hrvatske Zvonko Brkič, Marin Cetinič • in drugi. drugimi slovanskimi narodi tradicijo še iz ilirskih časov. Ljutomerski tabor je jasno izrazil zahtevo, da se izdajo izvršilni zakoni, ki naj bi 19. čl. ustave tudi realizirali. Ta za- murskih množic. Mura prvič v zgodovini povezala ljudstvo Obeh bregov za popolno in dosledno narodno in socialno osvobojenje. Sedaj je bilo pomursko ljudstvo pove ------------ - - števanja realnih raraner, pego nioe: neznanka generalovih 6u- . ln možnosti, štev do strica Sama. Nemčija Sklepi za napredek trgovine Potrebni so zakonski predpisi o delovnem podredju potrošniških S¥G-tov, ki naj bi jih u¥@dli tudi pri grosističnih trgovinskih podjetjih hteva je potem postala osred- 2ano z najbolj borbenimi in n. ja zahteva vseh slovenskih taborov med l. 1868 in 1871. Proslava ljutomerskega tabora je torej predvsem, jubilej ponovnega poroda Zedinjene Slovenije kot gesla množic, jubilej izstopa slovenskih množic na politično areno 19. stol. Jubilejna proslava prvega slovenskega tabora je istočasno proslav-a prve politične manifestacije pripadnosti Prekmur- naprednimi tokovi v svetu. Zavedlo se je, da je napočil trenutek, ko je moč zmanjšati in zbrisati zgodovinsko zamudo v narodnem in socialnem razvoju. In za ta veliki cilj je dalo tudi svoje žrtve. Istočasna počastitev spomina teh žrtev ob jubileju ljutomerskega tabora in septembrskih demonstracij najbolj zgovorno manifestira, da ljutomerska ja Sloveniji in proslava skup- proslava združuje vrsto svet- nosti Pomurja, slovenske peri- uh jubilejev, pomembnih ■ ne ferne pokrajine na obeh. brc- samo za to slovensko mestece govih Mure, pokrajine, ki ji je na tisočletni slovenski straži, Raič prvi našel skupno ime, ki ne samo za sedanje Pomurje, ga danes nosi. Dolga je bila pot pomurskega ljudstva od ljutomerskega tabora do naslednjih skupnih političnih manifestacij. Ponovno ga je združila v odprti politični akciji šele razgibana doba po prvi svetovni vojni, ob porajanju nove države, v katero je ljudstvo na obeh bregovih v.piralo svoje nacionalne in socialne upe. Zlom tuje gospode je množice močno razgibal. Oktobrska revolucija, posebno pa še revolucija na Madžarskem, so te množice zradikalizircle. Čeprav je bila madžarska revolucija krvavo potlačena, so množice ob Muri prvič neposredno videle propast in trepet nekdaj vsemogočne gospode. Nova oblast v predaprilski Jugoslaviji je poskušala zatreti revofucionarne težnje z žandarji. z demagoškim. obljubljanjem. agrarne reforme, s političnim mešetarjenjem in korupcijo, z izigravanjem kmetov in delavcev. Zedinjena Slovenija je vsled mešetarske politike slovenskih meščanskih strank ostala, žalosten torzo in še ta je moral služiti interesom velesrbske buržu-azije in kmalu nato monarho- temveč so to tudi jubileji značilnih premikov v razvoju in oblikovanju slovenskega naroda v zadnjih sto letih, jubileji rasti njegove nacionalne in socialne zavesti. Praznik niti ne taji več svoje vznemirjenosti in se nadeja samo poslabšam j a odnosov in pojavljanja težav. Italijanska krščanska demokracija (s tiho zavistjo, ker tud; njej to ni dano) pozdravlja močni totalitarni režim, ki se rojeva v Franciji in ki bo olajšal sodelovanje, ker ne bo več suženj notranjih strankarskih .sporov. Najbolj smešno pa zveni Netn-nijeva brzojavka vodstvu SFTO, v kateri jim čestita za njihov junaški in načelni odpor. Ali bo tudi svet socialistične intemaci-nate v Bruslju (ki naj bi bil po nekaterih vesteh sklican ne več 7.a 11. junij, temveč že za ponedeljek), menil, da je bil odpor načelen in junaški? Italijanska brzojavka bi se lahko nanašala samo še na kakih dvajset do trideset socialističnih poslancev v najboljšem primem. Današnji sestanek stranike ob treh popoldne po Seveda s tem ni rečeno, da: je prenehate, v Franciji razgibanost. Mino® mitingi, pro to antiu golistični v notranjosti, lokalizirane stavke, proglasil pristašev ene to druge smeri, ponovne manifestacije to proitimeni-fesltacije včeraj ponoči v Parizu, ki so se končale s pretepom, iztrganimi kosi asfalta, zažganimi policijskim; motocikli!, BEOGRAD, 31. maja. Dane s se je bilo končalo tridnevno posvetovanje o trgovini v okviru skupščine Stalne konference mest. Na dopoldanski plenarni seji so poročevalci štirih skupin posvetovanja poročali o razpravah. Na podlagi teh poročil bodo izdelani sklepi, ki bodo poslani ljudskim odborom, zbornicam in drugim zainteresiranim organizacijam. Na posvetovanju so sklenili, da je trgovina iposba-la ozko grlo in resna motnjia za nadaljnji razvoj proizvodnje. Zta ureditev te- ga problema bo treba odpraviti ranjenci, vzklikanjem, parol, hu- pomanjkanje skladiščnega .'n panjem avtomobilskih hup »ma- prodajnega prostora. Da bi to lahko storili v čim krajšem čiaisu, je predlagana ustanovitev posebnih skladov, v katerih na.) bi zbirali sredstva posameznih gospodarskih organizacij. V te sklade, ki bi bili pri ‘trgovinskih zbornicah, naj. bi se stekal MEDDR2AVN1 ATLETSKI DVOBOJ MADŽARSKA - JUGOSLAVIJA 20 točk razlike - za Madžare Dve prvi mesti za Jugoslavijo nasproti osmim za goste Pomurja je resnični slovenski v soh znamenjih n; razpravljal jubilej. RUDI ČAČINOVIČ: več o podpori De Gaullovi vladi Ljubljana, 3L maja. — 2e prvi dam atletskega dvoboja moških reprezentanc Madžarska in Jugoslavije, ki sta se danes VBEME Napoved za nedeljo: Deloma vreme s spremenljivo ob-io V alp-slkih krajih bo manjše krajevne plohe, tefntperalure med 12 in 16, dnevne med TA in 28 sto-elzSjs «Si py£:<-y.y. pomerila na cenitralnem ljj-ub-1 Janškem stadionu, je razblinil v nič. vse upe domačinov, dia bi se -lahko enakovredno upirali go-stUjočl reprezentanci. Bilo namreč ni osnovnega pogoja za ta uspeh — da bi prav vsi Jugoslovani dosegli svoj maksimum. Zgodilo se je celo obratno. Edini jugoslovanski’ zmagi sta dosegla poškodovana tekmovalca Lorger in Miler, ostali Jugoslovani pa so biili z nekaterim: častnimi izjemami samo povprečni. Rekorder v skoku v višino Marjanovič na primer niti mi preskočil 190 cm in je tako jun^ 1, zasedel zaeta j e mesto. Škoda zares, da nimamo več Lorgerjev in Milerjev ... Po današnjJh dogodkih bejdo torej gostje opravili visoko zmago. Razlika dvajsetih točk od prvega dnd se bo verjetno jutri povečala če za kakih. 10 točk to tako bo Jugoslavija poražena krepkeje, leakor je bilo splošno mnenje. tud,: del občinskega davka in sedanje zakupnine, ki jo plačujejo za poslovne prostore. Z druge strani je v sklepih rečeno, da bo treba smotrno uvajati nove oblike v p-rometu, kot so na -primer samopostrežne trgovine, trgovine s pripravljeno ali polpripravljeno hrano. Na ta način bi omiliti' pomanjkanje prodajnih prostorov in strokovnega kadra, ker zahteva tak način prometa manjši prostor in manj delovne sile. Posebna pozornost se mo-ra povetiti nadaljnjemu usposabljanju kadra. Glede na nekatere pripombe o skladih za kadre pri OLO je sklenjeno, naj bi ti skladi še v na-prej obstojal.' in pripomogli k usposabljanju stno-kovnega kadra v trgovini. V sklepih j-e tud/ rečeno, da je treba zagotoviti domove in internate za nastanitev učencev v trgovali. V bodoče bo potrebnega več sode-lovanja med ljudskimi odbori, zbornicami in sindikalnimi organizacijami glede strokovnega usposabljanja kadra v trgovini. Na posvetovanju so posebno poudarili potrebo po dopolnilnem šolanju sedanjega kadira v fcrgov,'nd. Glede ženske delovne sile je v sklepih rečeno, da bi morali morda s predpisi zagotoviti' večji odstotek udeležbe žena v trgovini. Sklepi posvetovanja govore tudi o nagrajevanju in premi-raniu trgovinskih delavcev, ki (Nadaljevanje na 2 strani) ZMEREN OPTIMIZEM Moskva, 31. maja. (AFP) Sovjetski minister za zunanje za-nanje zadeve Gromiko je sprejel ameriškega veleposlanika v Moskvi Thompsona. Sestanek je bil v zvezj s pripravami za konferenco na najvišji ravni. bu postaviti po robu Celjan. Va-žič. Ob ugodnih vremenskih razmerah se lahko zaobrne tudi kak državni rekord — troskok, met kladiva in skok s palico so za to najbolj zrele disčapljine. Nasploh je današnja prireditev miimila v zelo prijetnem vzdušju. Zelo dognano organizacijo je odlično dopolnilo okrog 3500 gledalcev, ki je burno spodbujalo atlete obeh držav. Današnji 31. maj bo kljub slabšemu rezultatu naših atletov ob pričakovanju ostal tudi tako v prijetnem spominu. In l. Pred nekaj dnevi je Gromiko sprejel britanskega veleposlanika ter se z njim pogovarjal o Kljiuib temu pa jutrišnje tek- istem problemu, me ne bodo manj zanimive. Na Češkoslovaški minister za zu- spomedu je namreč nekaj »jugo,- nanje zadeve David je danes slovanskih« dltscaplin, kakor Jugoslovanska reprezentanca v defileju skok ■ padnico (Romam Lešek) ter met kladiva, kjer bodo na startu aami asi. Tudi v tekfh je pričakava« bolj izenačenih bojev kakor dane«. V snediSču pozor-noott ho tekma na 5000 m, kjer odličnemu dir. Sza- izročiil veleposlanikom ZDA, Veliko Britanije, Francije, Sovjetske zveze, Poljske im Romunije sporočilo češkoslovaške vlade, v katerem ponavlja dosedanje stališče v zvezi s sklicanjem konference na najvišji ravni. V sporočilu izraža češkoslovaška vla- da pripravljenost, da prispeva k sklicanju konference na naj-višji ravni. Ko poudarja, da bi bila taka konferenca »najuspešnejši način za razgovore, ki bi pripeljali do popuščanja mednarodne napetosti«, v sporočilu izključuje možnost proučevanja »položaja v državah vzhodne Evrope« Britanski premier Macmillan je izrazil prepričanje, da bi konferenca na naj vrš j; ravtfc lahko bila že Jetos. Sklepi skupščine Rdečega križa Jugoslavije Beograd, 3L maja. (Tanjug) Skupščina Rdečega fcriža Juigo-sšavije je sprejela danes sklepe, v katerih pravi, da s-o glavne naloge organizacij Rdečega križa v prihodnji-debi delo za razvijanje in zboljšanje higiensko-zdravstvenih pogojev življenja, borba proti nazadnjaškim pojmovanjem, predsodkom in navadam ter usposabljanju kadrov za delo v organizacijah Rdečega križa. Posebno pozornost je treba posvetiti tud; borbi proti alkoholizmu, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim. Za čim učinkovitejše zatiranje alkoholizma je bilo predlagano, naj se skupaj z družbeno-poii-tičniml in množičnimi organizacijami prcuče možnosti za odpiranje večjega števila zadružnih in servisnih delavnic za predelavo sadja in izdelavo brezalkoholnih pijač. Veliko pozornost je treba posvetit; tud; zatiranju alkoholizma med mladino. Načelo prostovoljnosti in ne- Novi ted pletli® no Jadranu Reka, 31. maja. (Tanjug) Jadranska linijska plovba b0 imela v poletni sezon; na svojih ladjah za 1200 potnikov in nad 200 postelj več prostora kakor v prejšnji sezoni. Ta prostor so pridobili s pritegnitvijo luksuzne potniške ladje »Jedinstvo« v promet, kakor tudi z rekonstrukcij gm; na ladjah »Partizanka«, »Lastovo« in »Pag«. Nevi vozni red Jadranske linijske plovbe, k-i bo veljal od jutrišnjega dne, odpira ekspresno progo Benetke—-Pirej, ki bo posebnega pomena za nagel pre-voz potnik-ov s severnega na juž-ni Jadran. Vzdrževala jo bo ledja »Jadran« enkrat tedensko. Med potj-o bo pristajala na Reki. y Zadru, Splitu in Dubrovniku. v B-rindisiju in Pireju. Na povratku bo pristajala tudi v italijanski luki Bari. Prvič se uvaja hitra proga Trst—Flote, ki bo obratovala enkrat tedensko. Enkrat na teden bodo odhajale ladje iz Trsta v Pulj oziroma v Split. Nova proga se uvaja tudi v zadar-skem okrožju, kjer bo povezovala nekatere turistične kraje. Druge brze in ekspresne proge, ki so bile že lani, bodo obratovale tudi sedaj. Ostala je nadalje krožna turistična proga Benetke — Reika — Dubrovnik — Kotor, Potniška ladja »Partizanka« je Jcrenila nocoj iz Benetk in je s tem odprla to progo, z.a katero je zlasti veliko zanimanje med tujimi turisti, ki bi radi v čim krajšem času spoznali našo obalo. Takih štirinajstdnevnih potovanj bo »Partizanka« opravila letošnjo sezono devet. plačanih dajatev krvi naj Se nadalje ostane podlaga deda za pridobivanje krvi. Le tako načelo je v skladu z našim socialističnim pojmovanjem. G-lede na važnost službe transfuzije krvi v sodobni medicin; naj zvezni zavod za ljudsko zdravstvo skupaj z republiškimi svet: zagotovi dovolj strokovnih kadrov za delo v ustanovah za transfuzijo, kakor tudi sredstev za njihovo opremo. Skupščina je izvolila nov centralni odbor lili članov. Za predsednika ceiftralinega odbora je bil ponovno izvoljen dr. Pavle Gregorič, za generalnega sekretarja pa dr. Olga Miloševič. S skupščine so poslali predsedniku republike pozdravno brzojavko sssss mmm H Premalo roto papirja S skupščine Združenja časopisnih podjetij Včeraj opoldne so na OLO Ljubljana podelili akademskemu slikarju in kiparju Lojzetu Dolinarju red Dela I. stopnje, s katerim ga je ob njegovi 65-letnicl odlikoval predsednik republike Josip Broz - Tito. Odlikovanje je nagrajencu izročil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti J osip Vidmar, in je v krajšem nagovoru orisal življenjsko in umetniško pot ter uspehe tega znanega kiparja. Pri slovesni predaji odlikovanja so bili navzoči tudi član CK ZKJ Boris Ziherl, predsednik, OLO Ljubljana dr. Marijan Dertnastia ter številni javni in kulturni delavci Več politične Občni zbor Društva novinarjev Slovenije LJUBLJANA, 31. maja. Danes je bil v Ljubljani redni letni občni zbor Društva novinarjev Slovenije. Poleg članov društva iz vse Slovenije so se ga udeležili tudi podpredsednica glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije Vida Tomišičeva, častni predsednik Društva novinarjev Ivan Regent, zastopnika novinarjev Ljutomer za svoj praznik Ljutomer, 31. maja. Danes so prebivalci ljutomerske občine s številnimi .prireditvami in proslavami praznovali svoj drugi občinski praennik v spomin na sestanek organizatorjev OF na Cvenu 1. junija 1941. Dopoldne je bila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora in občinskega odbora SZDL. Predsednik občine Torne Truden je v slavnostnem govoru orisal pomen drugega občinskega praznika, ki je letos povezan s proslavo SO-letnice prvega slovenskega tabora. Dejal je, da prebivalci občine ob tej priložnosti proslavljajo tudi uspehe povojnega razvoja na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Na Glavnem trgu so razdelil; vence patruljam ZB, ki so jih odnesle k spominskim ploščam v občini; prestsednik občine je v Dijaškem domu odprl razstavo s poku.iujo najboljlščh. vin vinogradniškega Ljutomer. Popoldne je bila spominska slovesnost v Logarovcih, na kateri je preživeli botrec bitke Rado Pušenjak na hiši Zalikovih v navzočnosti svojcev padlih borcev in številnega občinstva odkril spominsko ploščo. Orisal je junaško borbo majhne skupine partizanov, ki je padla v borbi z desetkrat močnejšimi kozaki 3. februarja 1945. V tej borbi so padli sekretar OK ZKS Ljutomer Branko Vemot- Aljaž, Joško Berden In ciba Zailufca. Hudo ranjenega Cirila Jureša so obesili na Glavnem trgu, ranjeno partizanko Vido Petje pa krvoločn-o ustrelili. Profesor dr„ Franc Novak 50 - letnik Jutri praznuje petdesetletnico rojstva profesor dr. Franc Novak, predstojnik Klinike zn ginekologijo in porodništvo v Lj ubljani. Ko je postal konec leta 1931 zdravnik, je v obdobju do druge svetovne vojne okušal vse nevšečnosti tedanjega režima. Dolga leta je moral brezplačno stažirati, hospitirati in volonti-rati v ljubljanski splošni bolnišnici. Šele leta 1938 je bil nastavljen kot zdravnik v Zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Ko je leta 1941 okupator zasedel naše kraje, je bil profesor Novak med prvimi, ki so se priključili narodnoosvobodilnemu gibanju. Najprej je deloval v zdravniškem matičnem odboru OF v Ljubljani, v maju leta 1942 pa je odšel v partizane, kjer je bil najprej v enotah in bolnišnicah, pozneje pa je postal načelnik sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije. Številni partizani, zlasti ranjenci dobro poznajo prijaznega in vedno nasmejanega doktorja Luko, ki je neutrudno nudil pomoč vsakomur, ki jo je potreboval. Kot pravi borec za socializem ni nikdar poznal samega sebe, temveč je živel le za druge in se jim razdajal. Za svoje delo med vojno je bil dvakrat odlikovan z redom partizanske zvezde in z redom zo hrabrost. Je nosilec »Partizanske spomenice« 1941. Ko se ja leta 1945 vrnil iz partizanov, se je posvetil zopet svoji stroki — ginekologiji in porodništvu. Deloval je najprej kot docent na klinikah v Ljubljani in v Beogradu. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil naslednje leto izvoljen za izrednega profesorja. Po smrti profesorja Lunačka je postal predstojnik Klinike za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani. Z isto vnemo in neutrudno marljivostjo kot med vojno v partizanih se je po vojni posvetil znanstvenoraziskovalnemu delu in vzgoji medicincev in zdravnikov. Na kliniki nenehno skrbi za njen napredek. Prenesel je k nam predporodno m poporodno zaščito matere in otroka, sodobno kontracepcijo in psihoprofilaktično pripravo žene na porod. Uvedel je^ največje ginekološke operacije in poskrbel za večjo varnost operiranih bolnic. Objavil je preko 50 znanstvenih razprav in veliko število poljudno znanstvenih člankov. V svetu so zbudile pozornost njegove izvirne zamisli o poznem podvezovanju popkovnice pri carskem rezu, dalje spodnja Wertheimova operacija pri začetnem raku na maternici in razprava o posthe-moragičnem šoku pri novorojenčku. Izdelal je poseben način, kako je možno pri Werthei-movi operaciji preprečiti zelo nevšečne fistule. Za to svoje delo je leta 1955 prejel Prešer- Popoldne je bila na Glavnem trgu tudi demonstracija gasilske tehnike, na kalteri so sode-gospodarstva To vala gasilska društva iz Pomurja, Maribora, Varaždina in Čakovca, Slovensko narodno gledaliišče iz Maribora pa jo uprizorilo dramo Dnevnik Ane Frank. M. K. Sklepi za napredek trgovine (Nadaljevanje s prve strani) naj oi zaguiovi.o večjo nedavno storilnost. Nadaljnji razvoj delavskega in družbenega upravljanja v tej panogi bi moraii biti stalna skrb ne samo gospodarskih organizacij, ampak tudi javmtiih. cLnižb en ili argan-Jz-aoij in prebivalcev samih. Poleg nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja je treba posebno pozornost posvetiti razvoju potrošniških svetov in trgovinskih zbornic. Glede potrošniških svetov je treba čimprej siprejeti zakonske predpise, ki bi določili njihovo vlogo in delovno področje. Razen v maloprodajni trgovini bi bili potrošniški sveti potrebni tudi v grosističnih trgovinskih podjetjih. Zbornice so že doslej nudile potrebno pomoč trgovskim organizacijam -iin se uveljavile kot pomemben organ družbenega nadzorstva. V bodoče bodo morale trgovinske zbornice skupno s komunami še učinkoviteje nuditi pomoč trgovini. koroških in tržaških listov in drugi gostje. Poročilo o delu društva v zadnjem letu in o aktualnih vprašanjih, v novinarstvu je imel dosedanji predsednik Branko Babič. Med drugim je dejal, da prevladuje danes v našem novinarskem kadru pravilno gledanje na pomen in vlogo novinarstva v pogojih izgradnje socializma, oziroma da mu je jasno, da je naš tisk lahko samo socialističen; V tem okviru ima naš tisk široko področje obravnavanja neštetih problemov iz konkretne, vsakdanje prakse socialistične graditve, tu je lahko kritičen do vseh mogočih napak in slabosti, ki se nojavljajo v vsakr danjem življenju te prakse. Nadalje je govoril o tem, da so naši novinarji sicer pri svojem političnem in strokovnem delu že nanravili dobršen razvoj in dosegli razmeroma lepe rezultate, da pa njihova vsakdanja novinarska praksa še ne dosega zadostne kakovosti. Predvsem mnogim še manjka določene odgovornosti, zavesti in politične prizadevnosti pri opravljanju te važne družbe- la v zadnjem letu. Tako so prejeli Tomšičeve nagrade novinarji: Drago Vresnik, Večer; Mitja Svab, Radio Ljubljana; France Novšak, Ljudska pravica; Vanda Skodnikova, Slovenski poročevalec; Stane Stanič, Ljudska pravica; Lojze Jurc, Ljudska pravica in karikaturist Božo Kos. Poleg navedenih je bilo pohvaljenih še šest novinarjev. Občni zbor je izvolil tudi nov upravni odbor na čelu s predsednikom Ivom Tavčarjem ter poslal pozdravni brzojavki predsedniku Titu in Centralnemu komiteju ZKS. Sarajevo, 31. majaj (Tanjug). Na letni skupščini Združenja časopisnih podjetij Jugoslavije, ki se j« začela včeraj popoldne v Sarajevu, so gprejeli novi statut združenja v skladu z zakonom o združevanju v gospodarstvu. Poročilo' uprave na skupščini poudarja kot poseben pro-bl-em potrebo po rotacijskem papirju zaradi stalnega naraščanja naklade vseh večjih listov. Naikla-da jugoslovanskih listov za gospodarsko leto 1956-57 se je povečala za več kolt 18 %>. Domača proizvodnja bo dala letos 26.000 ton rotacijskega papirja, za 3000 do 4000 ton. manj kot ga potrebujemo. Združenje zahteva, naj dobil tovarna v Krškem še en stroj za izdelavo rotacijskega papirja. Glede regresa na papir zahteva, naj tega ne dobijo samo dnevniki, temveč tudi tedenski in perdodilčni listi, pri katerih je skupnost zainteresirana. Delež rotacijskega papirja pri lastni ceni listov znaša do 57%, medtem ko je po svetovnih merilih ta stopnja naj,več 28 %. V naši državi izhaja 498 raznih l-istov, med katerimi je 19 dnevnikov. Povprečna dnevna naklada je bila v matrcu letos naslednja: »Politiika« 281.000, »Borba« 227.000, »Večerno e Novosti« 95.000, »Vjesnftk« 77.000, »Slovenski poročevalec« 64.000, » Ctelcib od!j en j -a * 50.000,, »Večer-njil Ve&nik« 48.000, »Magyar Szo« 28.000, »Nova Makedonija« in »Novosadski dnevnik« 25.000 itd. Od skupne naklade vseh listov pride na enega prebivalca naše države v letu 22.37 izvoda, kar postavlja Jugoslavijo v tem oziru na eno izmed zadnjih mest v Evropi. Foročiil-o poudarja, lia prodira tisk čedalje bolj v najširše ljud- ske plasti, zlasti na vasi. Združenje se je v preteklem letu sporazumelo za generalno direkcijo pošte o prodaji časopisov po vaških pismonoših ter Je uspeh te akcije presegel vsa pričakovanja. Upravni odbor je predlagal skupščini, naij sklene ustanovitev inštituta za pospe-ševanje tiska iin sklada za nagrajevanje novinarjev. Poročilo je utemeljil predsednik Ivo Sarajčič. Na skupščini, ki je danes končala svoje delo, so sklenili! ustanoviti inštitut za napredek tiska. Inštitut bo delal za strokovno izpopolnjevanje novinarjev ter bo proučeval vse tehnične, gospodarske in organizacijske probleme tiska. Ustanovi se tudi sklad za nagrade novinarjem s prostovoljnimi prispevki članov združenja v višini 20 % njihove članarine. Ta sklad bi ustanovila v sporazumu z Zvezo novinarjev. Nadalje so poudarili potrebo po sodelovanju združenja z Zvezo novinarjev, zlasti pri ustanovitvi Inštituta za napredek tiska. Sklepi določajo tudi skupno stališče članov glede tarifnih pravilnikov, plačevanja in objavljanja oglasnih reportaž, remditehde in podobnega. Ugotovili so, da sedanji kon-tigenti rotacijskega papirja ne zadovoljujejo potreb naših listov, katerih naklada se je znatno povečala. Zatio bo zdtruženje predlagalo, naj se zgrade nove naprave za izdelavo rotacijskega papirja s sredstvi, ki so določena za zgraditev in reprodukcijo tovarn drugih vrst papirja. Zdiruženje je proučilo tudi cene tega papirja, ki so največja postavka v ceni listov. Zahtevalo bo tudi, naj se regres daje vsem lilstom, ki se poslužujejo tega papirja. Zastrupitev Sore Včeraj dopoldne okrog 10. ure Je tovarna »Motor« v Škofji Loki spustila v selšlko Soro kemikalije, domnevno ciankalij. Ribe omotične. F o piostrvi znake zastrupitve, nekaj rib pa je poginilo. K streč; je bila spuščena v vodo manjša količina ciankalija« ki se je v vodi še razredčil, klcer b; prišlo do katastrofe, posebno še, ker je ta del Sore rezervat, poln postrvi in drugih rib. To ni nevarno le ze ribe, marveč tudi za ljudi, .„ ... „ . so bile v hipu --.... ne naloge, premalo so politic- strugi so s tokom plavale velike no prizadeti pri'Stvareh, o ka-:~ postrvi in sulci, ki so kazali terih pišejo. Poleg tega pa je še vedno premajhno poznavanje problemov, brez česar ni mogoče biti ustvarjalen, ni mogoče analizirati družbenih problemov in dogajanj, prinašati novih idej itd. Za vse to pa je potrebno temeljitejše znanje o naši družbeni problematiki. Zato je ena prvih nalog novinarjev temeljito poznati vse gradivo VII. kongresa ZKJ. Podpredsednica Socialistične zveze Slovenije, ki je tudi posegla v razpravo, se je strinjala z oceno, da je tisk v zadnjem času precej napredoval in da si je za to Društvo novinarjev Slovenije še posebej prizadevalo. Vendar, po njerfem mnenju, v slovenskem tisku še vedno ni dovolj poskusov pisanja samostojnih aktu- ločan,; so se zgražali nad tem dejanjem. Čas je že, da se prot; krivcem, ki tako neodgovorno zastrupljajo naše vode, bolj energično in strožje ukrepa. Zasedanje stalne konference mest končano Beogradu je danes -končana V. letna skupščina Stalne konference mest Jugoslavije. Poročilo 'o delu Stalne konference mest v preteklem letu poudarja med drugim, da je mnogo na- ipredovala metoda Stalne konfe- ki to" vodo uporabljajo. Škofje- reoložaj etničnih manjšin na šolskem področju. Tukaj srečamo tudi različne oblike »pravice staršev«. V Schlesivigu najdemo, lahko bi rekli, najbolj »sub-fekiitmo« obliko te pravice. Tukaj starši odločajo o tem, «h naj njihov otrok hodi v Hmnško ali dansko šolo. Na drug način namreč tam tega. vprašanja ne bi bilo mogoče rešiti glede na nenavadno dej-stvot da eni kot drugi doma govore isto narečje in da se nemški in danski otroci po materinščini med seboj ne razlikujejo. V Belgiji spet vidimo »objektivno« obliko pravice staršev. Tukaj družinski poglavar ob vstopu v šolo izjavi, kateri je materinski jezik otroka in ta izjava mora biti samo ugotovitev obstoječega dejstva in nikakor ne izraz želje o tem, v kakšnem jeziku naj bi otroka p>oučevali. Starši tukaj nastopajo le kot najbolj poučena priča glede dejanske otrokove materinščine. In vendar se dogaja pogosto, da flamske otroke najdemo v enojezičnih francoskih šolah, ker njihovi starši zaradi predsodkov in iz gospodarskih razlogov napačno navajajo materinščino. Poročilo belgijskega prosvetnega ministrstva, citirano v študiji, govori o takih primerih kat o zlorabi pravice staršev in zahteva kazenske sankcije! V študiji najdemo tudi različne oblike dvojezičnega pouka. V Švici na primer poučujejo v jeziku kantona; toda na jezikovno mešanih področjih so bile ustanovljene šole, kjer poučujejo v obeh različnih jezikih. V Veliki Britaniji v IValesu meri splošna šolska politika k temu, da bi se vsi otroci učili tako vvaležanščine kot angleščine. V ZDA je na področjih, kjer prebivalstvo govori tudi jezik, ki ni angleški. pouk na začetnih stopmjah javnih šol dvojezičen. Tako na primer špansko-angleški na jugozahodu in francosko-angleški v severni Maini. Razen javnih delujejo z vsemi pravicami tudi številne privatne dvojezične šole. Študija govori seveda tudi o položaju na Koroškem in obravnava ga v glavnem na osnovi podatkov avstrijske vlade. Omenja določbe državne pogodbe o zaščiti manjšin na šolskem p>odročju ter ugotavlja, da so na Koroškem že v času avstroogrske monarhije obstajale dvojezične osnovne šole. Očitno hoče s tem povedati, da so dvojezične šole za Koroško specifična in tradicionalna ureditev, ki se ujema tako z obveznostmi iz državne pogodbe kot z dejanskim položajem v deželi. Čisto brez začudenja ali brez skepse ugotavlja, da na južnem Koroškem ljudje govore nemški in slovenski jezik in da se je v teh dveh jezikih šolalo v šolskem letu 1953-54 5273 učencev. O kaki »vind.išarski« jezikovni skupini kajpak ni govora. Tudi v svojih zaključkih Studila poudarja, da je različne skupine prebivalstva mogoče združiti v državlionsko skup-nost in obenem obvarovati njihovo kulturno dediščino, da so v ta namen v rabi sicer različne metode, a da so v glavnem vse dale enako zadovoljive rezultate. Torej je dvojezični pouk v določenih razmerah prav tako kot v drugačnih razmerah pravica staršev. Na koncu še nekaj besed o sklicevanju na primere iz jugoslovanskih zakonskih načrtov .Ne glede na različne zgodovinske faktorje, je treba, člankarjem v »Volkszeitung« priporočiti naj ne pozabljajo, da gre za pravne predpise države, kjer so raznarodovalne težnje tuje dejanskim razmeram, kjer so tem težnjam iz-podrezane gospodarske in politične koreni-e; nuj ne pozabljajo, da gre za predpise dežele, v kateri je vsako netenje narodnostnega sovraštva, vsako agitiranje na nacionali-■ stični podlagi učinkovito kazensko prepovedano in kjer je enakopravno sožitje vseh narodnosti eden izmed temeljnih kamnov vladajoče družbene morale. To so elementi, ki dajejo pravnim predpisom njihovo življenjsko vsebino. Seveda vsebujejo jugoslovanski zakoni norme, ki bi gotovo koristile tudi v drugačnih razmerah, ob drugačnih predpostavkah. Ali so n. pr. člankarji v »Volkszeitung« že kdaj razmišljali o upoštevanju jezika manjšine v otroških vrtcih ali v najrazličnejših vrstah strokovnega in poklicnega izobraževanja kot to predvideva jugoslovanski zakon? Ali so se morda' že kdaj zamislili nad tem, kako zagotoviti otrokom manjšine vzgojo iz njihove narodne zgodovine in kulture kot to zahteva zakon v Jugoslaviji? Pisec načelnega članka v socialističnem listu »Die neue Zeit« 22. maja t. I. je vravilno noudaril. da je problem narodnostne dvojnosti na Koroškem v prvi vrsti človečanski problem. In za reševanje take vrste problemov, o tem smo vrepričani, je absolutno veljavno samo eno splošno pravilo: reševati jih je treba odkritosrčno, pošteno in z dobro voljo. Drugače ni mogoče pričakovati uspeha. Janko Plataraki Podrobno proučevanje referata gospodarskega strokovnjaka stranke Deista, kakor tudi resolucije o gospodarskih vprašanjih, so pripeljale do sklepa, da se je v zahodnonemški socialnodemokratski stranki izkristaliziralo mnenje, da sta čas in gospodarski razvoj Zahodne Nemčije v zadnjih letih v glavnem prehitela stališča, ki jih je sprejel kongres v Dortmundu 1952. leta. Takrat je gospodarska politika socialnodemokratske stranke temeljila na načelih, da se ' družbeni razvoj v smeri socializma lahko zagotovi samo s podružbljenjem bazične industrije v celoti. Kongres v Stuttgartu je sprejel za gospodarski program načela ' dr. Deista. Osnovna zamisel v tem programu za prihodnje obdobje je v tem, da bi »svoboda ljudi lahko bila ogrožena prav tako s koncentracijo Volitve na Švedskem Stockholm, 31. maja (APP;. Na Švedskem bodo jutri volitve za nov parlament. Približno 3,9 milijonov volivcev bo izvolilo kandidate vseh peitiih političnih strank. V predvolilni kampanji, ka m trajala niti mesec dni ter je bila zelo mirna, so razpravljali samo o gospodarskih in družbenih problemih. Zunanjo politiko in oboroževanje sploh nis< omenjali, ker vse stranke zahtevajo nevtralnost ter sto za politiko neoboroževamja za dve leti. Razpored sli v prejšnji skupščini je bil naslednji: socialni demokrati so imeli 106, liberalci 58, konservativci 42, agrarei 19 in komunisti šest sedežev. Skupščino so razpustili, ko je vlada Taga Erlandenja dobila nezaupnico z obveznim sistemom staros+.n:b nofcojnm Predsednik švedske vlade "'age Erlander je izjavil v zvezi z parlamentarnimi volitvami, da bodo socialni demokrati odstopili, če ne bi dobili večine v spodnjem domu. Dodal je, da njegova stranka nima interesa stopiti v štiristrankarsko koalicijo z liberalnimi konservativci in strankami centra. ■ TRGOVSKI POTNIK : z lastnim avtomobilom in ; telefonom sprejme z as top- ; stvo. Ponudbe v oglasni ? oddelek pod »Slovenija - 3 Hrvatsika« 1.123-A Švedski diplomati često vzbudijo zavist pri svojih zahodnih kolegih. Zunanja politika, ki jo vodijo oni, je v primerjavi s politiko Velike Britanije, ZDA in Francije tako jasna in preprosta (čeprav tudi enako prozaična), kakor pokrajina njihovih severnih, golih visokoležečih krajev. Švedi si lahko dovolijo, da delajo to, kar se jim zdi upravičeno v določenih okoliščinah, ne da bi morali pri tem misliti, kaj bodo dejali njihovi zavezniki — ker jih nimajo — ali pa, da bo morda njihovo ravnanje spravilo v nevarnost njihov »-status velike sile«, ali da ga bo- Ido tolmačili kot »znak slabosti« oziroma, da bodo škodova- Ili nekemu že prej sprejetemu diplomatskemu »skupnemu predlogu«. To je diplomacija v bistvenem; zato se ni treba ču- gospodarske moči v rokah države, kakor je s prekomerno koncentracijo na privatnem sektorju«. To stališče so obdelali in sprejeli stališče, da socialnodemokratska stranka ne more zapustiti zamisel splošne lastnine, temveč, da ji je treba dati »omejeno mesto« s priznanjem privatne lastnine milijonom drobnih In srednjih podjetnikov demokrati, je mogoče preprečiti z učinkovitim nadzorstvom, ki kot zdravo osnovo gospodarske dejavnosti. Ta sredstva morajo po mnenju socialnih demokratov biti usmerjena na to, da se zagotovi učinkovita gospodarska konj unktura. Socialnodemokratska stranka, ki je vzela za osnovo svoje gospodarske politike načelo svobodnega gosp ularstva, meni, da je treba v prvi vrsti usmeriti napore, da se onemogoči velikim podjetjem in koncernom zloraba gospodarske moči, četudi v osnovi priznava možnost delovanja težke industrije z namenom dviga produktivnosti gospodarstva. Z'obrabo gospodarske moči, kot menijo * socialni je pa tako različno, kakor je različno tudi samo gospodarstvo. Predvidevajo normalno kontrolo dela podjetij, posebno nadzorstvo nad delom kartelov in monopolov, usmerjevanje investicij in nadzor nad distribucijo ter cenami. Kolikor gre za splošne interese 'in če bi taki nadzorni organi ne zadostovali, bi prevedli podjetja ali industrijske veje v »splošno lastnino«. Ta pojem pa na kongresu niso podrobno izdelali. Poudarjali so samo, da nima ničesar skupnega z podržavljenjem ali nacionalizacijo. Predsedstvu stranke so prepustili naj podrobneje prouči to vprašanje. Kot prvi korak napovedujejo prevedbo premogovne industrije v »splošno lastnino«. Na čelu bi bil samoupravni organ, ki bi lahko sprejemal oclločitve samo v okviru določenih zakonskih predpisov. Nadzorstvo nad de- £na|st Stavka avtobusnih šoferjev traja že štiri tedne. Predsednik generalnie-ga sveta kongresa sin-dikatov je izrazil upanje, da se diti, da včasih kaže, kot da Švedska daje racionalna navodila za mednarodno občevanje Dober primer za to nam nudi nedavna debata v Varnostnem svetu o arktičnem področju. Švedski predstavnik Jarring je glasoval kot edin: zaveznik Rusov, ko so Američani hoteli naglo prekiniti diskusijo o prvotni sovjetski pritožbi. Ta njegova izbira prijatelja je izzvala oster protest »Dageris Nyheter«, lista, ki deluje kot neki stalni voditelj opozicije v zunanji politiki (ker je prilagodljivi parlament še en blagoslov, ki ga uživajo švedski zunanji ministri). Toda švedski argument je bil, da je položaj na arktičnem področju dovolj nevaren, da opravičuje nadaljnjo debato v Varnostnem svetu in na konferenci naj višjih predstavnikov’ in gliatti. V brzojavki Bruščevu piše: »Prisrčno se Vam zahvaljujem za čestitke, ki ste mi jih poslali ob mojem rojstnem dnevu, kakor tudi za tople želje za srečo in napredek jugoslovanskih narodov. Tudi ob tej priložnosti želim poudariti, da imata obe državi mnogo skupnega v borbi za ohranitev in utrditev miru v svetu in da bomo z razvijanjem tistega, kar nas zbližuje, najbolj koristno služili interesom naših narodov, kakor tudi interesu mira in socializma v svetu«. V brzojavki Togliattiju piše: »Najleipše se Vam zahvaljujem za Vašo čestitko«. V brzojavki, ki jo je poslal predsedniku republike _ Indonezije Sukaraiu, piše: »Prisrčno se sindikalnimi predstavniki avtobusnih šoferjev, da bi končali s sta\’,ko. Izjavil je, dia se ta stavka verjetno ne bo razširila, »dokler ne b-odo proučili vse možnosti« za rešitev spora med delavci in delodajalci. Medtem pa 6000 vojakov v Londonu ni moglo včeraj oditi na tedensk; počitek, ker morajo čakati v pripravljenosti, da pomagajo preskrbovati mesto z gorivom, če bi delavci začeli jutri stavkati. Sindikalni voditelji delavcev električnih central so včeraj s Volitve v Belgiji Bruselj, 31. maja. (AP) Jutri bodo v Belgiji splošne volitve za novo narodno skupščino, senat in provincijske svete. Predvolilna kampanja je bila med najbolj mirnimi po vojni. Socialisti. ki so skupno z liberalci že več kot 4 leta na oblasti, so obljubili, da bodo nadaljevali z dosedanjo politiko »izogibanja nevarnih akcij«. Kakor pričakujejo, bodo obdržali sedanji položaj tudi na jutrišnjih volitvah. Katoličani, ki so v opoziciji, so obljubili, da bodo zmanjšali vojaški rok, če bi prišli na oblast. je zato treba poskušati ustanoviti mešan ameriško-sovjet-ski organ, ki bi proučil nevarnost napada čez Severni tečaj Na koncu so Američani privolili v stališče, ki je bilo zelo blizu temu ter sprejeli švedski amandma, ki je povezoval njihov arktični inšpekcijski načrt z dnevnim redom sestanka najvišjih predstavnikov. Drugi primer, kako je treba uporabiti skromno težo, da se doseže največji učinek, nudi švedsko stališče do evropskega področja svobodne trgovine, Nekatere industrijske veje, zlasti tekstilna industrija, so izražale strah, da bi se morda ne mogle obdržati, če bodo vržene v globoke vode skupnega svobodnega tržišča. Toda po začetnem mrmranju so večino 'prepričali, da je zaprla usta zaradi splošnih koristi. Medtem pa Švedi posredno pritiskajo na Francoze. Opozarjajo namreč Nemčjo, kaj vse bo izgubila v nordijskih državah, če zahvaljujem za čestitke, ki ste mi jih poslali v imenu indonezijskega naroda In v svojem osebno ob mojem rojstnem dnevu. Izkoriščam to priložnost, da Vam želim vse dobro in zdrav- ja«. V brzojavki predsedniku pre-zidjja Vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilovu piše: »Zahvaljujem se Vam, dragi predsednik, za iskrene čestitke in želje, ki ste mi jih poslali ob mojem rojstnem dnevu. Želim Vam osebno srečo in vsestranski napredek prijateljskim narodom Sovjetske zveze«. Predsedniku Združene arabske republike Naserju je poslal naslednjo brzojavko: »Ns.jpri-srčneje se Vara zahvaljujem za čestitke in iskrene želje, ki ste ti izražal-: namen, da bi, kar zadeva stavke članov njihovih sindikalnih organizacij, »ravnali obzirno«. Predsednik vlada Macmillan je odločil, d-a bo zaradi takega položaja ostal v nedeljo v Londonu. minister za dete pa je od-godil iiz istih razlogov svoj obisk Walesu. ki je bil določen za prihodnji teden. Obiščite f CIRKUS-VARIETE I v Tivoliju — Ljubljana | ;; Predstave še danes, j 1-. junija ob 18. in 20.30. | Sodelujejo inozemski ar- | tisti, velikomestni spored. I Blagajna je odprta vsak f dan od 10. do 12. ure in | od 16. ure dalje. | < * Od 2. junija 1958 dalje | gostuje » CIRKUS-V ARIETE 1 v Celju | Predstave bodo | ob 18. in 20.30. J »T 0 V O 1 Š« ilustriran jri|atelj vsake družine! ne bo preprečila Parizu, da bi razdelil evropsko gospodarstvo na dva dela. Švedska je ustanovni član skupine »srednjih« držav v Združenih narodih. Sedaj, ko se ponovno odpira diplomatsko tržišče med Vzhodom in Zahodom, je vloga mešetarja, ki ni povezan niti z eno niti z drugo* stranjo, ki ga pa obe priznata, posebno važna. Ce kak obiskovalec v Stockholmu omeni idejo o prekinitvi vojaškega stika med Vzhodom in Zahodom, ki je v Veliki Britaniji sedaj zelo razširjena, bo zelo--verjetno naletel na prijateljski nasmeh, kakršnega kaže starejši član neke vere novemu verniku. Če bodo te ideje kdaj privedle do nečesa, lahko stavimo, da bo Švedska pri tem močno sodelovala. Zahod bi pametno storil, če bi predlagal sodelovanje predstavnika Švedske v vsakem organu, ki bo imel nalogo izdelati načrt. Kakor vsi ljudje, so tudi Švedi zaskrbljeni za problem ohranitve miru v nevtralni coni v srednji Evropi, zlasti če upoštevamo, da svet pričakuje od sedmih milijonov jih poslali meni in narodom Jugoslavije ob mojem rojstnem dnevu. Hkrati izkoriščam priložnost, da vrnem najprisrčnej-še in najtoiplejše želje za zdravje Vaše ekscelence, kakor tudi za srečo in nadaljnjo blaginjo priate2jskega naroda Združene arabske republike«. PiredsečinJku demokratične republike Vietnama Ho Ši Minhu je poslal naslednjo brzojavko: »Dragi tovariš predsednik! Izr a- žam svc.jo iskreno zahvalo za toiple želje, ki ste mi jih poslali ob mojem rojstnem dnevu. Izkoriščam to priložnost, da zaželim vladi DR Vietnama, delavski partiji in narodom Vietnama in Vam osebno mnogo uspehov v naporih za napredek in blaginjo Vaše države«. Predsednik burmanske vlade U NU je prejel naslednjo brzojavko: »Na j toplejše zahva- ljujem Vam in Vašim sodelavcem za Iskrene čestitke, ki ete mi jih poslali ob mojem rojstnem dnevu. Izkoriščam to priložnost. da Vam izrazim najboljše želje za Vaše zdravje In srečo«. Predsedniku indijske vlade Nehruju ie bila poslana naslednja brzojavka: »Najprisrčncde se zahvaljujem za ljubeznive čestitke, katere mi je poslala Vaša ekscelenca ob mojem rojstnem dnevu. Ko Vam pošiljam 'udi v tem primeru najboljše že-l.fe, Izražam upanje, da boste v dobrem zdravju še mnogo let "tožili Vašemu narodu in Vaši državi. Srčn« Vas pozdravlja. T«?ip Broz-Titc«. Brzojavka predsednika Tita -iredsitavniku Fronte narodne osvoboditve Alžfra dr. Mohamedu Laminu: »Natnrisrčneie se zahva-Vuiem za tonle čestitke, ki ste ird jih poslali rb m«>'cm rojstnem dnevu v imenu Eronte narodne osvoboditve Alžira«. Volitve na Portugalskem Lizbona, 31. maja. (Reiuter) FortuigaLki državn; svet se bo sestal danes i.n odločil, če so kandidati za predsedniške volitve, ki bc-do 8. junija, »politično primerni«. Odločitev državnega sveta bedo objavili šele, ko bo kandidate potrdilo vrhovno sodisce. Opozicijski kandidat za predsedniške volitve na Portugalskem je general Humberto Del-gado, direktor civilnega letalstva, in dr. Arlindo Visente, ki =e je odločil, da bo podpiral generala Debgada. Skupni politični program obeh opozicijskih kandidatov določa svobodne splošne volitve, svobodo govora, združevanja in veroizpovedi. Tretji kandidat je kontraadmiral Ameriiko Tomazo, ki se naslanja na nacionalno unijo, Švedov neskončno rekrutiranje mednarodnih policajev. Zal, švedski zakoni ne dovoljujejo, da bi možje, ki služijo obvezni vojaški rok,'pošiljali v tujino v času miru. Nekako se Švedi, hočeš nočeš, približujejo središču svetovnega spopada. V vojaški geografiji nastaja kopemiška revolucija, ko se strategija Amerike in Sovjetske zveze bolj in bolj naslanja na oporišča za izstrelke v njihovih deželah. Celina zahodne Evrope leži sedaj na daljšem ovinku med obema nasprotnikoma. Središče vprašanja je v Arktiki in Švedska je ena izmed petih neodvisnih držav in edina popolnoma nevtralna, ki ima svoje ozemlje na tem področju skupno z dvema gigantoma. Koristne diplomatske priložnosti so očitne. Na primer: ako Američani in Sovjeti ne bodo dosegi,; sporazuma o načrtu skupne inšpekcije na airik-tičnem področju, bi tri skandinavske dežele lahko dale pobudo za nadzorstvo nad svojim delom področja, da dajejo informacije obema stranema ter jih povabijo, da se tudi oni dv« pridružita, če menita, da ta zamisel dobra. rnnrinririncnriJiAi * TELEGRAMI NEW YORK — Generalni sekretar OZN Dag Hammars-kjold se ie odločil, da bo jutri odpotoval na uradni ohisk na Norveško. Hammarskjold je odgodil ta obisk zaradi na-aetega stanja med Francijo in Tunizijo. MOSKVA — V Sofijo je odpotovala delegacija Kr" sovjetske zveze na VII. kongres bolgarske KP, ki se bo začel 2. junija. Delegacijo vodi prvi sekretar CK KP SZ Hruscev. PARIZ _ Francoski komite ministrstva za obrambo, kj se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem, je izdelal program za izstrelitev 40 raket v višino 100 do 200 km. T rakete bodo opremljene z raznimi znanstvenimi aparati, ki bodo zaznamovali podatke o raznih slojih atmosfere. AMAN — Švedski polkovnik Norstrom je bil imenovan sa predsednika izraelsko - jordanske komisije za premirje. Polkovnik Norstrom je prišel na ta položaj namesto kanadskega polkovnika Flinta, ki je pred nedavnim umrl od ran, ki jih je dobil med obmejnim incidentom.^ * BUENOS AIRES — Nacionalno sodišče Argentine je abjavilo razsodbo, po kateri bi bil bivši predsednik Peron obsojen na dosmrtno robijo, če bi se vrnil v državo. MOSKVA — Iz Moskve je odpotoval predsednik^ finske republike Kekkonen, ki je bil na obisku v Sovjetski zvezi. ADIS ABEBA — Predsednik vlade Gane Nkrumah je prispel na petdnevni uradni obisk v Etiopijo. NEW ORLEANS — V državi Louisiana, ZDA, je eksplodiral naftovod, v katerem je bila surova nafta. Pri eksploziji je bilo ranjenih 21 oseb. Pošteni mešetar s Severa Britanski tednik -The Economist« je pod naslovom >*Po-ai mešetar s Severa« objavil zanimiv članek, iz katerega ur pogaganf ,1 ma-ja (Reuter) V industrijskih krogih Londona svojimi izjavami podprli stavko i tel ji in premierom Macmillan cm, kd so trajal; enajst ur, od tranjena neposredna nevarnost, da bi poleg 50.000 šoferjev lon-onskih avtobusov začeli stavkati tudi delavci električnih cen-ral in tisti, ki delajo za preskrbo mesta z gonvom. bodo nadaljeval; razgovori med * ZASEDBA ALŽ1RA se je začela s klofuto Sovjetski paviljon je kolos iz stekla, aluminija in železa Množica ljudi v notranjosti sovjetskega paviljona »»v narod, je na svetovni razstavi hotel po— kazati kaj je dosegel na vseh področjih dejavnosti. Skratka, vsak se je želel svetovni j_av-nosti pokazati kar V najboljši luči. Razumljivo je, da vzbujata Sovjetska zveza in Združene države. največje zanimanje. Lahko celo^ rečemo, da je za sovjetski paviljon zanimanje večje, saj je večini prebivalstva zahodnih držav Sovjetska zveza daleč manj znana kot Združene države. Oba paviljona si stojita nasproti. Sovjetski je štirioglati kolos iz stekla železa in aluminija, neinventiven in konservativen po obliki, toda presenečaj oč s svojo svetlo dn prijazno notranjostjo ter nekaterimi razstavnimi predmeti. Ameriški začuda sodoben in očesu prijeten, zgrajen z- mnogo stekla, aluminija m novih gradbenih materialov, po obliki okrogel. Medtem ko hočejo Sovjeti prikazati svoje današnje tehnične dosežke obenem z skrbjo za človeka, so se Američani ozrli tudi na svoje tradicije, s katerimi hočejo poudariti današnji napredek dežele. Glavna ameriška razstava je v velikem paviljonu, kateremu se priključujeta še dva manjša, nrav tako okrogla. Veliki paviljon ima v sredi precej velik bazen, v tem bazenu in okrog njega Pa rasejo drevesa. Nad bazenom je namesto stropa videti nebo, na sredo pa vodi po-dij po katerem se vsak dan popoldne sprehaja 18 manekenk, ki evropskemu občinstvu prikazujejo izbrano ameriško modo. Simpatična ameriška hostesa nas je sprejela pri vhodu in nam razkazala paviljon. Najprej smo se ustavili pri zbirki jedillmh listov, tiskanih v najrazličnejših jezikih. »S tem hočemo pokazati, kako smo navezani na »stari svet« in njegov »način življenja«, nam je pojasnila hostesa. Iz pionirske dobe na (divjem zaliociu je videti nekaj gledaliških programov z letnicami 1839, 1855 ali 1864. Pri dokumentih in fotografijah Abrahama Lincolna je pokazala posebno navdušenje: »Poglejte ta obraz, ali ni čudovit? To je bil velik mož«. Od tu smo prišli do zbirke »volilnih znakov«. To so posebni znaki, ki jih ob valitvah nosijo pristaši' enega ali drugega kandidata in tako manifestirajo svojo pripadnost. Na znakih je po navadi slika kandidata ali pa kako volilno geslo. Tako smo na znaku iz časa RoosveltcTve druge volilne kampanje prebrala: »Willkie za milijonarje — Roosvelt za milijone«. Na nekem drugem znaku pa stoji: »Adam je bil edini n»e-itzogibno potreben moški«. — Potem ko smo pr: gledanju znakcfv zadnjih volitev zvedeli, da je hostesa, ki nas spremlja sestrična že dvakra: poraženega demokratskega kandidata Adlaiya Stevensona, smo si ogledali še glasovalni stro.; Med' »tehničnimi čudi« je videti v paviljoni: prvo »elektronsko zgodovinsko knjigo«, elektronske možgane, ki pri izračunavanju zapletenih leučuns-kih operacij istočasno rišejo in pišejo odgovor, in barvno, televizijo. Za barvno televizijo je na razpolago prav: mali studio — prvi te vrste v Evropi, ki redno oddaja program sestavljen iz filmov,^ reportaž iitd. Bane, ki jih vidimo na katodni cevi so izvrstne in v krajšem razgovoru z šefom studia smo izvedeli, da je glavni problem za barvno televizijo nezadovoljiva barvna kvaliteta filma -katerega snemajo. Ameriška umetnost je predstavljena z manj -fto zbiirko slik in skulptur, notranjo opremo pa dopolnjujejo izvrstne stenske slike ameriškega karikaturista Sauia Stetnberga. Omeniti je še treba, da so prireditelji uspen K nekaterimi velikimi povečavami fotografij na *elo (izviren način doseči zelo dobre učinke. B-aiko-n ki je krog in krog paviljona je poročen ameriškemu življenju. Tu najdemo popolnoma opremljena ameriška stanovanja ki srt bi pokazala, kako povprečen Američan živi Agma, Tudi prava trgovska cesta je zgrajena. Nk obeh straneh vidimo izložbena okna naj- različnejših trgovin, ki vabijo oko z obiljem najrazličnejšega razstavljenega blaga. Samo nekaj desetin metrov od ameriškega paviljona, smo se znašla pred širokimi belimi stopnicami, ki vodijo v sovjetski paviljon. TU je običajno taka gneča, da človek pravzaprav ne more dosti videti. Razumljivo je, da vlada naj večje zanimanje za oba sputndka, katerih modela sta razstavljena čisto blizu vhoda, od koder je slišati vabeč »pi-pip, pi-pip«. Yodl“ (v sovjetskem paviljonu sd za razliko od drugih skoraj sami moški), imajo ves dan polne roke dela z razlaganjem in razkazovanjem prostora, v katerem se je Lajka »vozila« okrog naše Ije. Podobno pozornerst vzbujajo tudi najnovejši modeli avtomobilov »Volga«, »Čajka« in najluk-suznejši »ZIL«. „ . Oddelek »kultura« nam predstavi današnjo sovjetsko kulturo. Tu se spoznamo s filmom m njegovo zgodovino od Eisensteina dalje, sovjetskemu gledališču in baletu gre tudi častno mesto. Pregled sodobne umetnosti dokazuje, da umetniki še niso prišli dalje od socialističnega realizma z njegovim togim, lahko rečemo fotografskim, posnemanjem narave. Pri tem pa je treba poudariti, da sef kiparji v izražanju mnogo bolj svobodni od slikarjev in je med skulpturami videti nekaj zelo uspelih del. Skrb za človeka je pokazana s fotografijami in modeli najrazličnejših bolnišnic, zdravilišč m letoviških domov. Tudi razvoju športa je posvečen del razstave, kjer je med drugim videti osebno opremo nekaieril najboljših sovjetskih športnikov kot V. Kuca ali A. Bogdanova. Fotografije iz otroških igrišč, jasli, razne igre itd. nam posredujejo vtis o življenju otrok. Ce na koncu pogledamo paviljon kot celoto, m-oramo reči, da nas na eni strani impresio-ni-rajo vrhunski d-osežki sovjetskih znanstvenikov in industrije, na drugi strani pa nas paviljon razočara zaradi ponekod celo vsiljive propagande. Čeprav ameriškemu paviljonu lahko zamerimo delno nedoslednost in nepreglednost razstave, moramo reči, da jim je uspelo najti zelo izvirne in domiselne načine prikazovanja. Vsekakor pa vprašanje kateri od obeh paviljonov je boljši še zdaleč ni tako pomembno kot dejstvo, da stojita drug pri drugem na ‘ velikem mednarodnem srečanju. Besedilo in foto: MARTIN ŽNIDERŠIČ Kako se je začeto francosko osvajanje Alžirije? To je bil dolg proces, s katerim je bila Francija zaposlena celih *0 let. od februarja 1830 do začetka leta 1871. Vsako leto je kazalo, da ja vojna končana, in vsako leto se je začela zmova. To ni bila navadna kolonialna ekspedicija proti ozemlliju z negotovo suve-rednostjo ali dez org anissir anirn plemenom. Ko se je prvi franc, ekspedicijski korpus izkrcal v S:d: Farruchu, je bila Alžirija prava suverena država, mednarodno priznana, imela je svojo politično in upravno fiziognomijo. Na čelu vlade je bil izvaljen šef — bej. TJ,prava je billa osredotočena na štiri pokrajine, imeli so redno vojsko, ki je šte- ia okrog 15.000 mož, močno bro- dovje, ki je bittto sicer leta 1827 zdesetkano, ko se je Alžirija kot zaveznica Turčije udeležila bitke pri Navarinu. Prijateljska pogodba je vezala Alžirijo z Združenimi državami Amerike in tudi Francija je vzdrževala redne diplomatske odmo&e z be-jem. Tudi tedaj je bila večina francoskega javnega mnenja negotova, če ne celo odločno nasprotna vojni z Alžirijo, ki jo je hotela predvsem vojska. Vzroki te vojne pa so bili slikoviti. Med leti 1794 in 1796 sta Koujvent in Dl rek torij nabavila v Alžiriji žito in najela posojilo za okrog 18 milijonov frankov, ki alžirskim trgovcem in beju niso bili vrnjeni še 30 let pozneje leta 1827. Devetindvajsetega aprila tega leta je bej Husein zjutraj poklical v svojo rezidenco francoskega konzula Louisa Devala, da bi rruu ponovil svoje zahteve, kajti že več mesecev je preteklo, odkar je pisal v Pariz in še vedno ni f prejel odgovora. D oval je zaničljivo odgovoril, da njegova vlada nima več kaj reči k temu sporu. Husein se je sunkoma dvignil in konzulu pokazal vrata. Deval se ni premaknil in tedaj ga je bej udarii po licu s pahljačo ali bolje (rečeno nekako pripravo za odganjanje muh, kakršna je še danes v Tabi v veej severozahodni Afriki. Na OiUad d’Otrsayu so bejevemiu dejanju. takoj nadeli ime »alžirska klofuta«. V Parizu je Karim X. sledil Ludvik XVIII. in diržava sd. je morala zagotoviti nek uspeh, ki bi j-j dvignil ugled. Ekstremi- stična vlada je takoj dala ne razpolago 100 milijonov frankov in organizirala ekspedicijski korpus 40.000 ljudi, da bi kaznovala žalitev. Toda dežela se je bolj zanimala za svoje notranje probDemie, kafcon pa za čezmorske pohode. Tako se je kazenska ekspedicija odpravila na pot šele leta 1830. Bejev odpor je bil kratek. pravzaprav ni bilo niti prave bitke. Francozi so se 14. ju-nija izkrcali v Sidi Farruchu. bej pa se je vdal 4. julija, naslednji dan je padel tudi Alžir. S tem bi kazenska ekskpedicij a lahko smatrala, da je dosegla svoj cilj. Toda vojaški in borzni krogi so reagirali sila ostro, ko je nova vlada izrazila mnenje, da bi zadržala zasedbo Alžirije samo nekaj mesecev, zahtevala davek, ki naj bi pokril stroške ekspedicije, nato pa se umaknila. Med 1. septembrom 1830 in začetkom prihodnjega leta se je odpravil v Alžir val špekulantov. Policijski prefekt Pariza Bande, je poslal tjakaj oelo 4500 bulvarskih izmečkov in kriminalcev. Ti so prvi začeli govoriti o nujnosti kolonialne politike, previdna in mirna monarhija pa se ni znala upreti, sicer pa je itak bilo njeno geslo obogatiti se čimbolj. Ostalo je naredila vojska. Bila je prava zahrbtno in tiho organizirana zarota. Minister vojske general Gern-rd je okrepil ekspedicijski korpus, tako da je štet) skoraj 100.060 mož. Prišlo je do prvih pokolov domačinov ter prvih prask in alžirska zadeva je postala za uradno Francijo vprašanje časti. Medtem so z dekretom v korist francoskega državnega zaklada razlastili vsa univerzitetna zemljišča in zemljišča dobrodelnih ustanov, ki so jih takoj preprodali ali pa jih dali v najem špekulantom. Nato so izsilii od Alžirije posojilo za 100 milijonov frankov, zaplembo vsega premoženja tistih, ki so se z orožjem postavili proti Franciji in končno razlastitev zemljišč, katerih lastniki niso mogli izkazati, da so bili lastniki te zemlje pred letom 1830. Razume se, da plemena niso imela nobenih papirjev o lastništvu zemflje in tako so v prvih desetih letih izgubila vsaj milijon hektarov. V Parizu pa so kupovali in prodajali alžirska zemljišča, celo še preje. preden jih je zasedla francoska vojska. Zato je vojna postajala vse strašnejša. Cela plemena s;o po- Husein-bej je s pahljačo za odganjanje muh udaril francoskega konzula Devala (odtis iz leta 1827) klali, v navado je prišlo, da so odsekane glave, nabodene ^ na sulice ali sedla nosili v Alžir. Oficirji so se strahotno obogatili prj teh vsakodnevnih pohodih. Arabci s.o odgovarjali z nič manj krutimi zasedami. Med leti 1-830 in irih ko je izbruhnil prvi upor -Vod el Ka-de-rja, je v Alžiriji stekla reka krvi, izdajstev in streljamj-a talcev, plemenske poglavarje pa so s prevaro pritegovali v framco-ske vrste. Abd el Kader je bil star 24 let, ko je postal voditelj gverile. Po treh letih je skupno z Ahmedom bejem, k-i je držal v svojih rokah Comstantim, stisnil Francoze v o-broč. s katerega so se generali rešili samo ne ta način, da so priznali emirju suverenost nad velikim delom ozemlja. Toda štiri leta kasneje je general Louis Bugea.ud prelomil premirje. Vojna od 1341 do 1842 je bila še hujša od prejšnje. Odrezar.-ušesa domačinov so veljala 10 frankov za par. V Ulet Narlo. Ulet Saabu in drugod so pokla:; cela plemena, hi so štela po tri do štiri tisoč ljudi. Odveč bi bilo naštevati v.” podrobnosti, kajti bile so take. kakor v vsaki drugi koloma.:": vojni. Od leta 1840 do 1847. kilt,kor časa j-e trajal drugi cdr : Abd el Kaderja. je bila Franci-. ja prisiljena držati v Alžir:1: okrog 180.000 vojakov. In kor.' no je moral voditelj odpora Abd el Kader zbežati v Maroki in se nato vdati. Interniral' siga najprej v Pa-u, nato pa v D:-masku. Vojna v Alžiriji s= je še dv>-krat obnovila 1-eta 1859 in Koloni so bil v začetku b:T kaznjenci, brezposelni -in ber- . ki jih je polovila pariška p cija. ljudje, ki so prišli iz .= '•■■-rišnic in drugih podobnih •-nov. Prvi va.l je štel o Kr 3 POO.OOO ljudi. Toda večina s kmalu vrnila v domovino. O "". nfei-ra-na kolonizacija se le z !a šele pod generalom Bu ge-vidom, ki se je ponašal, da je kmečki general in je dokončal razlaščevanje zemlje dbmrimov te>r vpeljal gojenje evropskih poljedelskih kultur namesto arabskih. Sredi preteklega sto--e-tja je bilo v Alžiriji ekrog a.5.000 naseljenih francoskih dr:-žin, v začetku druge svet'vne vojne pa se j’e število ko" dvignilo že na 1.200 000. (Marco Cesar! a: v »L’Espresso« Zahodnonemški svečeniki boginje Pravice v zadnjih mesecih v lastni deželi niso dobili mnogo pohval. Niti ene obsodbe za zločine iz Hitlerjevih časov ni bilo, ki ne bi bila vzbudila razburjenja v delu javnega mnenja, množični ubijalci pa so zapuščali sodne dvorane s kaznimi, proti katerim se ne bi pritoževali niti politiki, ali pa so bili sploh oproščeni. Sodniki so »neodvisni« in »nepristranska«, obsodbe imajo svojo pravno, formalno podlago toda ali je moč zanikati, da tudi ljudje v črnih sodniških togah lahko podležejo vzdušju časa, ki veje izven sodnih palač? Namesto strožjega paragrafa je moč uporabiti milejšega, lahko pa se tudi zagrešen zločin mileje kvalificira. Za sodnika, ki tudi sam nosi nič kaj težko breme nacistične preteklosti, to ni noben problem, taki sodniki pa se najdejo tudi v Zahodni Nemčiji. Po mnogih znamenjih sodeč njihovo število niti ni majhno. Kaj pa leta 1858? Konec preteklega leta je v Nemčiji izšla k-njdiga, ki ima naslov: »S-S, včeraj, danes in . . .«, v kateri avtor Kurt Nirsch postavlja vprašanje: »Kaj pa 1958?« Pred tem je v kronološkem -redu, po letih, naštel razne povojne manifestacije pripadnikov bivših Hitlerjevih elitnih čet v denacifici.rani Nemčiji, ki resnično kažejo, da teroristične tolpe, ki so v pretekli vojni ubile milijone ljudi, danes imajo za redno vojsko. Vendar pa., kakor kaže, to ni noben politični niti človeški greh. V" knjigi je tudi citat kanclerja Adenauerja. »Jaz že zdavnaj vem, da so bili vojaki oborožena SS pošteni ljudje* — je kancler leta 1955 pisal generalu Manteuffelu, iz predvolilnega kanclerjevega govora leta 1953 pa je Denacif ■SSSj' . m zabeležena njegova izjava, da so bili oboroženi SS-cfvci vojaki kakor vsi drugi, V takem ozračju splošne pozabe in odpuščanja dajejo zahodno-nemška sodišča odgovor na vprašanje: »kaj pa 1958«? Ob koncu vojne leta 1945 je bito v Sauer-landu ubitih 208 ljudi. Med njimi 77 žensk in dva otroka. Bili. so Rusi, ki so jih peljali na prisilno delo in jih je bilo treba v trenutku umika in kapitulacije likvidirati. To je bito »čisto« delo. »Nato sem dal povelje .streljaj’« — je na sodišču izpričal obtoženec, bivši poročnik Gaedt, ki sedaj kot učitelj v neki strokovni šoli vzgaja mladi naraščaj. Vsak Rus je dobil strel v glavo. Tedaj sem- vzel svojo baterijo in se spustil v gr-ob. Nisem hotel, da bi kdo ostal živ in se in samo v letih 1942 in 1943 se po njegovi obtožbi padlo 393 glav. Zastopal je obtožbo -v procesu proti zarotnikom, ki so 20. ju. ; 1944 poskušali atentat r.a Hitlerja in sc b:.: obešeni na mesarske kljuke. »Podleži brc: časti ne zaslužijo strela« — je dejal v svojem govoru. Leta 1945 je bil Lautz obs-ojen na Tet, po šestih letih pa je bil izpuščen in kr. vestnemu uslužbencu z večletno službo mu. bila odobrena pokojnina. Do trenutka, ko ;.e bila na zahtevo opozicije pokojnina ustavljena, je Lautz dobil že 1-25.000 mark. Pr: temu sklepu se je Lautz, ki so ga imenoval »vragov krvnik«, pritožil. Pritožba je bila » ce,r zavrnjena, dali pa so mu dosmrtno odpravnino: dobival bo polovico dosedanje pokojnine 786 mark mesečno. To je za 183 mar s - III iitll/CiSj tid i-J 1. AUUI Ww* t/CA. A «* %• o ^ . 1 . • v , rn mučil... Nato smo zažgali vse stvari, ki so več kot znaša najvisja pokojnina žrtev »-jih imeli Rusi s seboj. Vse je potekalo v šizma. redu, nihče ni segel po stvareh. »Akcijo« je vodil SS~ovski Sturmbann-fiihrer Wetzling, sicer sodnik po poklicu. Tožilec je zanj zahteval dosmrtno robijo, obsojen pa je bil na 5 let, njegov glavni pomočnik kapetan Klonne na poldrugo leto, ostali štirje, med njimi tudi poročnik, katerega izpoved smo navedli, pa so bili oproščeni, ker so samo »izvrševali ukaz«. Tak je bil odgovor sodišča v Arnsbergu. Zadeva Simon Obtoženi pred niimberškim sodiščem sojo še bolje odrezali. Vsi so bili oproščeni. To so bile večje zveri. Sodišče je oprostilo generala SS Simona, Sturmbannfuhrerja Gottschalka in štiri njihove sodelavce, čeprav so .priznali, da so izdali ukaz oziroma obesili tri nemške kmete iz Brettheima. Aprila 1945, tik pred kapitulacijo, so ti kmetje razorožili nekaj članov Hitlerjugend, ki so jih z orožjem hoteli prisiliti k odporu proti Američanom. »V imenu Fiihre-rja,« je skupina generala Simo- Tiidi berlinsko sodišče ne znosfeja Tudi berlinsko sodišče ne zaostaja za zveznim. Soditi bi morali osebnemu Goringove-mu svetniku dr. Gritzbachu. Proti njemu bila vložena tožba za plačilo 25.000 mark odškodnine za nezakonito pridobljene materialne koristi v času nacizma. Dr. Gritzbach im« 1300 mark pokojnine in okrog 25.000 mark letnih dohodkov, poleg tega pa razpolaga z raznimi gradbišči v Berlinu, precejšnje imetje pa si je pridobil tudi z objavo uradne Gu-ringove biografije. Na temelju neke prejšnje razsodbe pa so mu priznali, da je bil samo »sopotnik« nacistov, torej ne »pravi«, ki b: ga bilo treba kaznovati. To so bili »grehi preteklosti«. O prihodnosti pa je na sodišču govoril gim-nazijsk; profesor iz Opfenburga Ludivig Zind. Po njegovem mnenju je bilo v tretjem ra-jhu v plinskih celicah pobitih premalo Zidov in on je še danes ponosen, da je s svojimi ljudmi luicuu »■ l. ... l j -m , — je „, I,.,, 1 m gcijjciaia ul,.,,., — jr lopatami razbijal lobanje stotinam ljudi. Po na nato te kmete obesila. Po mnenju sodišča njegovem bi bilo treba še danes marsikoga je bdilo to zakonito dejanje, čeprav nihče od spremeniti v dim. Za vse to je dobil leto dni. obtoženih ni znal navesti zakona, po katerem _ . - - ~ Američani so pustili v notranjosti svojega paviljona rasti drevesa, ki so bila na tem prostoru 2« prej. naj bi se bil ravnal. Obsodba je pravomočna. Niimberško sodišče je sodilo kot prizivno sodišče. Vragov krvnik Virhovni javni tožilec iz »tretjega rajha« Lautz, naj višji predisitavnik nacističnega tožilstva, nd prišel pred zvezno disciplinsko so-diščd zaradi svoje funkcije, temveč zaradi pokojnine. Zastopal je obtožnico pri vseh »veleizdajalskih« procesnih proti antifašistom To je slika sodnega poslovanjav Zahodni Nemčiji, trinajst let po propadu nacizma. Ce bo avtor knjige o SS izdal nadaljevanje svojega dela, bo vse te primere lahko navedel kot.odgovor na svoje vprašanje, če se bo tudi leta 1958 nadaljeval 'proces rehabilitacije stokratnih morilcev. 2e za prvih pet mesecev seznam ni kratek. Edini svetli žarek so vse pogostejši protesti javnosti, ki obsoja ravnanje ljudi, ki v črnih sodniških togah Sči-tijo naj sramotne j še poglavje zgodovine človeštva. n, v pl m o,, nv« ssl; S JLRAJEVSKA ZNSNCJl Glibo in Zoran vedno premalo. Sicer pa se povsod v Zadrečk; in Zgornji Savinjski dolini pritožujejo, da majo prekratko sezono. Problem Logarske doline pa je še elektrika. Zdi se, da je že napočil čas. ko bi labko to področje priključil; rednemu električnemu omrežju. Ce bo šlo vse po načrtih, potem bo Logarska dolina še letos dobila plavalni bazen. Rinka, al; kakor jo zdaj imenujejo »Olševa« v Solčavi se kar ne more izkopati iz težav. To je zares škoda! Ne samo, da še zdaj niso razvozljani zapet-ljaji okoli dolga in odnosov med občino ter planinskim društvom, ta hotel še zdaj ni povsem opremljen, da ne govorimo o tem. da nameravajo podreti tako imenovani »bunker« ipd. Sicer pa so prvi gostje že napovedani . . . Luče. Pred vojno je tu delalo 11 gostiln, zdaj pa sta odiprti dve. Mimo tega pa je tu tudi edina restavracija, kjer prodajajo edinole brezalkoholne pijače. Ce rečemo, da v Luče najraje zahajajo ribiči, pa -to ne pomeni, da drugih gostov ni. Samo nekaj je, še vedno jih je premalo. Morda pa bo slika drugačna takrat, ko bodo uredili kopališče v Lučnici, ki je za ta predel naravnost topla, saj se v poletnih mesecih njena voda segreje tudi do 25 stopinj Celzija. Toda. to so zaenkrat samo načrti, denarja za njihovo uresničitev pa ni.’ Ljubno ob Savinji je postalo v zadnjih letih najmočnejša turistična postojanka v Zgornji Savinjski dolina, seveda razen Logarske doline. Samo lan; so imeli okoli 9.000 nočitev! Treba je priznati, da so turistični delavci v tem kraju delavni in da se razumejo na to, kako je treba privabiti goste in kaj jim je treba nuditi. Letos pričakujejo največ gostov iz Nove,ga Sada, Sremske Mitroviče, pa tudi iz Reke in drugod. Celodnevna oskrba znaša tod 550 dinarjev. Medtem, ko bodo še letos modernizirali cesto skozi trg, nameravajo v prihodnjih letih urediti kopališče ;n zgraditi hotel. Zraven tega pa računajo na še eno privlačnost — še v letošnjem letu bodo najbrž pripravili neko prireditev, ki bo spominjala na splavarstvo. Vse kaže, da bodo pripravili nekakšne »f losa reke« tekme, ali nekaj podobnega. Tako bo Ljubno poieg znanega »svinjskega želodca«, ki je iskana Specialiteta, zaslovel stopnic, po katerih se pride od stebrišča v podzemlje veže in skozi osrednje kletne prostore prav k morju. Kmalu bodo spet odprli ta prehod. Prelepe Dioklecijanove kleti, katerih zahodni del so že odkopali, vedno bolj navdušujejo z izredno dobro ohranjenimi velikimi in majhnimi dvoranami, s svežo lepoto velikanskih zidov, skladnih obokov in z izvirnostjo gradnje. V zahodnem delu Met; zdaj urejejajo pod, da bi mogli te kleti uporabiti za sodobne namene in da bi letoviščarji že letos lahko ogledovali odkopane kleti zahodno od velike troladijske dvorane. prezidavah: odprtine in tako je postala nekdanja cesarska palača zanimiv preplet različnih slogov, ki so se razvijali od 4. pa prav do 20. stoletja. SPET JE VDRLA SVETLOBA V TEMO CESARSKIH KLETI Pretekla so stoletja, zvrstili so se številni rodovi. Toda šele po drugi svetovni vojni, v obdobju našega rodu so se lotili vrste del: konserviiranja, delnega obnavljanja in podrobnejšega raziskovanja palače. V zadnjih desetih letih so očistili severni zid palače in odprl, pogled na njen jugovzhodni del. S srede vzhodnega zidu so , odstranili nerodne Biio je lepo in toplo spomladansko jutro, ko smo se z avtomobilom odpravljali na pot proti Gornjemu gradu in se nato odločili obiskati Logarsko dolino, na povratku pa še kraje ob Savinji, ki že dolgo vrsto let veljajo kot priljubljene turistične postojanke. Celje je ostalo za nami; pred nam; pa se je začela odpirat: široka dolina zelenega zlata — savinjskega hmelja. Razen no- ' Vih hiš. k; so posejane z večji-nv ai; manjšimi presledki vse od obrobnih predelov mesta ob Savinji pa tja do Šempetra, je k spremembi zunanje podobe Savinjske doline v zadnjih letih prispevalo še nekaj: hmeljevk. teh tako značilnih drogov za ta prede; naše domovine, je čedalje manj. namesto njih pa se šiški j o žični nasadi. Zdi se, da bodo hmeljevke že v nekaj letih tako redke, da bodo pomenile pravo etnografsko vrednost in posebnost. Ce bi bili sentimentalni b; rekli, da jih je škoda, sicer pa ' oramo pritrditi hmeljarju. k; -e misij na to, kako bo lesene nosilce žičnih nasadov zamenja! s stebri iz prednapetega betona ... , » Dolina ob Dreti me je že od nekdaj močno privabljala. Lepa te in čudovita . . . Tu so doma tud splavarji. V Bočni smo mimogrede pozdravili najstarejše-gs še živečega splavarja. 92-let-nega Matevža Levarja. Pred hi-šo £« je grel na soncu ... Se vedno je močan in zdrav. Ce se bo držal še v naprej tako- in to mu od srca že-limo, potem bo gotovo dočakal sto tet in še več. Gornji grad. starodavno mesto z lepo lego in dragocenimi kulturnim; spomeniki, že nekaj let zapovrstjo obiskujejo v poletnem času ljudje iz Vojvodine. Mimo 9-0 postelj v trgu samem, sprejme \vekesnd naselje s sedmimi majhnimi lesenimi hišicami 23 gostov naenkrat. V bližini naselja bodo v kratkem uredili kopališče, v središču trga pa postavili paviljon, kot turistično informacijsko pisarno. Te dni pa bodo odprl; še novo planinsko postojanko na Menini p ianini. Naj ne izgieda laskavo, če povemo še to. da je penzion-ska cena v Gornjem gradu najnižja v okraju in da znaša od 450 do 500 din. Z dograditvijo nove depandanse Planinskega dor»a v Logarski dolini se bo število težišč znova povečalo na nekaj nad 200. Na videz je to veliko, toda za glavno sezono, kj traja tu komaj pičla dva meseca, pa še Okrog 120 metrov visoki slap Rinke nad Okrešljem OdHrivajo sUrivnosti Diokleciamove konstruiral stroj za zavidanj«, potem stroj za izdelavo cigaret »Skoda« in »Rapid«. s temi rekonstrukcijami je tovaima Prihranila na leto več kot 18 milijonov dinarjev. Sačir je pa pogreval misel, da bi sestavil stroj za zavijanje cigaret vsaj rta polavtomatsko obratovanje. Dnevi so minevali. Koliko dežurnega dela? Koliko neprespanih noči ... potrebna je bila velikanska izikušnija in nepopustljiva vztrajnost. Glibo je imel oboje. Uspelo mu je, da je ostvaril zamisel. Sestavil je stroj, katerega so takoj vključili v proizvodnjo in od tedaj so trije delavci zavili v osmih urah namesto 90.000 >kar 180.000 cigaret. Izum so uporabile vse tobačne tovarne v državi. Toda Glibo se ni ustavil pri tem. Poskušal je sestaviti stroj za zavijanje z docela avtomatskim obratovanjem. Spet dnevi brez počitka, dnevi razočaranja in upov, neprespane noči. Toda spet — uspeh. Dan, ko je Glibu uspelo, bo zapisan z zlatimi črkami v analih razvoja tobačne industrije. V osmih urah zavijejo pol milijona cigaret: To je uspeh! To je še več kot uspeh. Toda zdi se, da to sploh ni delovalo na Sačira. Se zmeraj je \'esten delavec, seveda pa je še zmeraj nagnjen k svojim nenavadnim Sn nevsakdanjim »igram«. Sačir. delavec, konstruktor, ra- cionaliziator. nosilec Medalje dela In Reda dela III. stopnje, »sarajevski milijonar«, kakor so ga nazvali nekateri novinarji po oatenrtiranju zadnjega iizuma — je ostal skromen delavec, mojster, kj ima svojega »konjička« — konstruiranje in izumljanje novega. Novega, ki koristi vsem. Sedem tisoč prijateljev sarajevskega študenta Tistega popoldneva je dežural pri oddajno-sprejemni postaji Zoran Baj butovič. Sedel je pri aparatu in pritiskal taster. Morse je v; znaki so tiho trepeti j ali. Nevidno kot daljni samogovor. — YU 4 Dl . .. Klical je radijske amaterje vsega sveta na pogovor. Vznemirjenje je neopazno naraščalo. Minevale so sekunde in minute. Je ujel kaik radioamater kje na svetu njegov pozliiv? Nenadoma pa — Morsejevi znaki. — LU 4 ZS . . . LU 4 ZS ... Kakšen uspeh' Dobil je zvezo z Antarktiko, s krajem, ki je oddaljen od naše države 19.000 km. Odgovarjal mu je eden izmed modemih Robinzonov z nekega osamljenega itn nenaseljenega otoka. — Kaj delate? — je vprašal Zoran. — Znanost! Raziskujemo otok in življenjske razmere v tem delu sveta . . . To ni edina Zoranova zveza z daljnim svetom. Ujel jih je že skoraj sedem tisoč: z radioamaterji Japonske. Češkoslovaške, Aljaske, Tibeta, Avstralije, Italije, Švedske, Argentine ..., skoraj z vsemi državami zemeljske Takšna je bila nekoč Diokleclanova palača Ce recimo vprašate kakega Sarajevčana za Gliba ali Zorana, vam bo, verjemite, odgovoril brez razmišljanja. Podrobno vam bo opisal njune uspehe. Gliibo je izumitelj, Zoran pa najboljši radioamater Bosne' in Hercegovine. Giibov patent opominjam se, da pred dvema letoma neki časopisni poročevalec ni počakal konca slo resnosti v sarajevski tobačni tovarni. Poleg drugega je posla: svojemu časopisu tudi tole novico: »Danes je bila v sarajevski tobačni tovarni majhna slovesnost — Šačir Glibo, delavec v tej tovarni , je namreč sestavil stroj za avtomatično zavijanje cigaret.« Drugega pa nič! Morda se je poročevalcu mudilo kam drugam, morebiti je sodil, da ta novica zadostuje. Morda! Toda to je bila velika krivica človeku, ki je sestavil ta stroj, s katerim izredno veliko prihranijo; v primerjavi z ročnim zavijanjem prihranijo 480°/o, glede na pol-avtomatično zavijanje'pa 190 °/o. Uspeh ima seveda poprejšnjo zgodovino. Takole pripoveduje Sačir: — Zkčelo se je že zdavnaj zdi se mi, da pred 39 leti. Bil sem deček, kakršni so vsi dečki takih leit. Morda pa vendarle ni-sern bil tak. Zeld sem jmel namreč rad neko igro, nenavadno igro. Igro, ki je vedela samo za eno — za svet domišljije, svet, iz katerega sem ustvarjal stvari, katerih tovariši niso imeli in ki so jih navduševale. Začel sem z glinastim^ hišicami in golobi ter drugimi otroškimi igračami. — In prvi uspeh? — No, gotovo je biila prva hišica iz gline prvi uspeh. Vendar pa sem takrat pri dvanajstih letih čisto sam sestavil kinoprojektor in kinoaparat. Da, to me je zelo osrečilo. Potem pa sem SE LETOS BODO TURISTI LAHKO VIDELI IMPOZANTNE NOVO ODKRITE KLETI CESARSKE PALAČE, KI SO BILE ZASUTE IN POZABLJENE VEC TISOČ LET Danes že redko najdemo pismenega človeka, ki ni slišal vsaj nekaj o Dioklectanovi palači v Splitu. O tej veličastni in prastari cesarski rezidenci, ki pomeni spomenik svetovnega pomena, mnogo pišejo in govorijo. O njej so napisali cele knjižnice, njene fotografije 30 pa v vseh amaterskih zbirkah in vseh turističnih vodnikih. Vendar pa vemo o palači še zmeraj malo. Mnogih skrivnosti še niso razjasnili. Še danes ne vemo, a® so zgradil; palačo na tem kraju zairadi izvirov žveplene vode, katera je morala zdraviti starega revmatičnega vladarja. So bile tukaj velike toplice? Ne vemo, kdo je bil poglavitni graditelj palače in ne vemo tega, če ni morda prav on projektiral Dioktecianove toplice v Rimu. Ne vemo, za kaj so uporabljali velikanske kleti pod južnim delom palače, kleti, ki so biie vrsto stoletij zasute. Vse te neznanke skušajo pojasniti zadnja leta. Vsa ta vprašanja spodbujajo mlade znanstvenike in .zahtevajo od njih še več raziskovanj a. iskanja in kopanja, da bi po malem odstranili prašno prevleko posameznih skrivnosti te zgradbe. »ZIDAJTE V ASPALATOSU — NAJLEPŠEM SREDOZEMSKEM ZALIVU!« To je bilo zelo davno, v tretjem stoletju našega štetja. Starj Rim, cesarstvo s.užnjepo-sestniškega družbenega reda, je počasi razpadal. Zatirani so se upiral, vedno krčeviteje in upo.ri sužnjev so bili zmeraj pogostejši. Nepretrgani ^napadi barbarskih ljudstev na mejah razmajanega imperija so izčrpali zadnje zaloge državnih blagajn. In prav tedaj, ob razsulu rimskega cesarstva, je postal Dioklecijan, sin revnega pisarja iz neke vaisi na obrobju dalmatinske Salone, poveljnik cesarske dvome straže, leta 284 pa je prevzel vso oblast in postal imperator, cesar. Leta so tekla, Dioklecijan se je staral in zmeraj bolj spoznaval, da tudi on ne more zaustavit; razpadanja trhlega cesarstva. Zato je razdelil cesarstvo na 4 dele in si postavil 3 pomočnike, sovladarje. Ko pa je starost izsušila njegove vojaške mišice, ko je opešala moč, ko ga je napadla revma in ko si je zaželel miru in tišine, je začel razmišljati o bleščeč; palači — vili, ikj naj bi bila zgrajena po njegovem okusu v najlepšem kotičku cesarstva. Prastare pripovedi govorijo, da je napotil tedaj svoje arhitekte, duhovnike in zdravnike na obale Sredozemskega morja, da bi našli najtlepši in najpripravnejši kraj, kjer bi sezidali dvorec. Njegovi ljudje so se potikali po sredozemskih obalah polni dve leti. Nekaj kilometrov od dal- matinske Salone, so našli prodnati, sončni zaliv Aspalatos, naravno zavarovan pred severnimi vetrovi, osveževal ga je poletni mistrai. V bližini so bili gozdički in številni izviri zdravilne žveplene vode. Dioklecijanovo palačo so gradil; 10 let. Na tisoče sužnjev je gladilo dalmatinski marmor in tesalo bračk; in segetski kamen; dovažal; so ga pod biči nadzornikov im prav tako pod biči zidali palačo. In naposled so leta 305 po celem desetletju prenapornega dela sužnji dokončali palačo. Ustvarili so eno najbolj bleščečih gradbenih del na svetu. Sezidali so mesto, kakršnega svet do tedaj še n; videl. Zgradili so razkošni 215 m dolgi in 179 široki dvorec in ga okrasil; s stolpi, arkadami in mozaiki; sijal je v belem in barvastem marmorju, granitu, portirju in onikisu. Raizen cele vrste zgradb in prostorov za cesarjevo spremstvo in dvorjanike so zgradili tud; Jupitrovo svetišče, mavzolej, stebrišče, vežo, razkošne cesarske prostore in pa dolgi »kriptoportik«, po katerem se je moge.i sprehajati in sončiti cesar pira v nad morsko obalo, pod 52 elegantnimi stebri. Mesto' je bilo obdano z zidovi in vrsto stolpov, sekali sta ga pa dve ulici: Via Cardo od Zlatih vrat do stebrišča in Via Decumanis, ki je sekala palačo počez in povezovala Železna in Srebrna vrata. Na sredi je bil trg Pe-ristil, na njegovem koncu pa se j« prišlo skoz; neko odprtino v razsežne kleti in v podzemeljski gradbeni podaljšek, k' je povezoval Peristil z morjem. Šele leta 305, ko so docela dogradili belo bleščečo palačo, se povedal prestolu in se preselil v je Dioklecijan prostovoljno od-svoj dvorec, da bi svoja po-poslednja leta preživel v miru. PALAČO SO PREZIDA VALI HN SPREMINJALI V MESTO — ZASUTE KLETI SO POZABILI Cesair n; dolgo užival v veličastni palači. Umrl je leta 313. Tri stoletja po njegovi smrt; so ob veliiiki selitvi narodov porušil staro Salono, po odmrtju rimske oblasti in prihodu Slovanov na Jadran pa so palačo postopoma spremenili v srednjeveško mesto Split. Novi prebivalci so prezidali dele palače im popolnoma spremenili njeno podobo. Nagneteni meščanj so razdrobili prostor, zožil; prostrane trge in zazida-li široke ulice. Iz nekdanjih razkošnih dvoran in ratzsežnih zgiradb so nastale majhne in temačne, hiše. Gradbene odpadke, smet; in vse 'odvečne stvari so metal; v prostorne kleti pod palačo im te so se hii;ro zasipale in kmalu so jih pozabili. Tako j« bilo cela stoletja. Pod palačo iso ležale zasute Dioklecijanove kleti, novi rodov; so pa zmeraj- bolj podirali im prezidavah staro mesto. Na novo so beneške zidave ;n odprli slikovita Srebrna vrata z odprtinami, vdolbinami in oboki obrambnega hodnika. Potem so očistili dvorišče zahodnih vrat in popolnoma uredil; okroglo vežo. pred nekaj leti pa so začeli čistiti velike na novo odkrite kleti Dioklecijanove palače. S prizadevanji občinskega ljudskega odbora in zgodovinske skupine splitskega urbanističnega biroja, ki ga vodi mladi arhitekt Jerko Marasovič, so do danes raziskali ;m odkopali večji del Dioklecijanovih kleti. Pri raziskovanju in proučevanju urbanistične koncepcije in vloge palače zagovarja arhitekt Marasovič svojo tezo, katera zanika domneve in teze najbolj avtoratitivnih znanstvenikov, ki so do zdaj raziskava!; palačo. Po domnevah Niiemamna, He-bardaim Zel-llerja, do zdaj najbolj znanih raziskovalcev palače je Dioklecijan prišel od stebrišča do morja po obhodnih prehodih. Toda Marasovič je dvomil o tem. Cele mesece je pregledoval, meril in podrobno raziskoval in naposled februarja 1938 naletel srn ostanke .paptrattffe Te dni so začel; odkopavati vzhodni del kletnih prostorov. Če bodo dela napredovala tako hitro kakor se obeta zdaj, jih bodo končali že do konca leta 1961. Dioklecijanove kleti bodo popolnoma uredili. Obenem bodo dokončal; urejanje prehoda med PeristiHom in obalo. Podzemeljske prostore palače z v-sem prepletom dvoran in hodnikov bodo vsestransko uporabljal; za razne umetniške in kulturne prireditve, koncerte, razstave, za zabavno in družbeno življenje za trgovino itd. Docela očiščenje Dioklecijanove kleti in podrobno raziskovanje posameznih delov palače bo na novo osvetlilo do zdaj nezadostno proučen; urbanistični organizem. Nova spoznanja bodo največja znanstvena zanimivost svetovnega pomena. Pojasnila bodo vrsto skrivnost; in verjetno potrdila domneve splitskega zdravnika Miroševičai kj skuša dokazati, da sp zgradili palačo pri izvorih žveplene vode ;n da je imel cesar v njej zdravilne žveplene kopel; — »balnea« — in da je bila palača topliški dvorec. S. oble. Sedem tisoč razgovorov?! Sedem tisoč novih in dobrih tovarišev iz vseh krajev sveta! Kako je Zoran začel? Kaj ga je pritegnilo k radiotehniki? — No, od tedaj je že dolgo. Bil sem učenec III. razreda osnovne šole. Oče je prinesel »tok«, nekaj vijakov in kristal. Oba sva si prizadevala, da bi sestavila detektor. Po dolgem in napornem delu, polnim preizkušnje, razočaranja in neuspehov je pa vendarle prišel — uspeh. Verjetno je bil ta uspeh najpomembnejši in najusodnejši za moje nadaljnje življenjsko delo. Gotovo je bil najvažnejši. Tedaj sem postal »zagrizen« ljubitelj tehnike. »Bolnik« — kakor b; to dejali športni navijači. Radioamaterstvo postaja moja strasti Ta 23-1 etni fant je med najboljšimi študenti arhitekture in najboljši izmed najboljših radioamaterjev v Bosni in Hercegovini. V glavnem odboru Ljudske tehnike Bosne in Hercegovine so nam dejali, da je obenem najdejavnejši učitelj, predavatelj, propagatoir tehnike, posebno diotehnike. Povsod je Zoj^fh njem raizširjevale*. A. Iti Kopališče v Mozirju Sačir Glibo se šel uč;it poklica. Nisem imel več toliko časa za svoje »igre«, vendar pa jih nisem pozabljal... Po izučiitvi sem začel delati v tobačni tovarni. Vsakodnevno -naporno delo in hude življenjske razmere so bili tedaj moji zvesti spremljevalci. Toda na igri" nisem oozabljsl Tova- riiši so mi govorili: »Sačir, postaral si se, pa si še zmeraj otročji. Opusti neumno delo!« Toda Sačir ni zapustil svoje priljubljene »igre«. Ni zavrgel »neumnega dela«. Po osvoboditvi se je njegova »igra« v novih razmerah in ob boljših možnostih uveljavila Ueta 1946 je re- se po tradicionalnih splavarskih prireditvah. Kakor v Lučah in na Ljubnem, tako smo tudi v Mozirju videli, da se povsod in na vsakem koraku pridno pripravljajo na bližnjo sezono. Obiskovalca naravnost presenečajo lepo urejen; gostinski lokali in prijazni ljudje. Glavna privlačna točka Mozirja je prav gotovo lepo urejeno kopališče v stranskem rokavu Savinje. Zraven tega pa se Mozirje odlikuje še po mnogih kulturnih in zgodovinskih znamenitostih, da ne omenjamo slikovite okolice. M. B ( m jr e ¥ i? m m» n a z e i, c p ■ ) K Retr&sp&Ktivna razsSizvGi fažp&vgtvfs in grafšJee si Moderni galeriji LOJZE DOLINAR ot> rojstva nam fciip-ar prof. Lojze Dolinar podaja obračun svojega umetniškega dela na lepo ure-jem' in izbrani razstavi v Mo • demn: galeriji. Kmalu bo minilo petdeset let, odkar se je Dolinar uvrstil med pionirje naše Modeme in to je dolga doba, ki EttrVva v svojih nedrih dobršen kos razvoja slovenske umetnosti in kiparstva posebej. Po svojem šolano« je kipar, čeprav je mlajši, zvest sin maše imprasio-nlrfciene generacije. PelacAja Dunaj — Monakovo je bila zanj merodajna in usodna — nato lt-24. Pariz — Meštrovič itd. Dolinarja in Jakopiča, kv' je bil šega mentorja, kakor je bfl navdušeni, brezkompromisni in preroški Rihardi V dobršnem delu Dolinarjevega mladostnega dela je v ozadju čutiiti senco našega impresionističnega očaka. Zlač&l je Dolinar ob prelomu stoletja. Barva časa je bila uglašena na otožne, razmišljal joče tone. Mlada, toda že utrujena generacija je čutila, da ji uhaja življenje med pTSti, »da gredo vsi ljudje svoja lastne pota«, ki značilno za ta čas je Hoffmann-stahlovo vprašanje: »Kako more to biti, da so ti bližnji dnevi proč, za vedno proč in povsem m ‘.nuli:?" ze LiOi:a»r: Ribic (L retrospektivne razstave v Moderni gal.) nesporen vodja našega impresionizma, je vezalo iskreno prijateljstvo. Pikri in hudomušni Smrekar je to tesno povezanost dokumentiral in komentiral po svoje. Resnica pa je, da bi mladi začetnik ne mogel najti bolj- Čarovnica Murna—Aleksandrova je legla na svet, ki je postal skrivnosten, poln vprašanj o realnosti tostranstva in onostranstva. To razpoloženje odmeva tudi v Dolinarjevem kiparskem svetu. »Sfinga« (1912) se« deski d pirajo nova vrata Vsi, ki delujemo na področju mladinske glasbe, smo že dolgo čutili potrebo po ustanovitvi reprezentativnega mladinskega zbora, kakršen je bil pred vojno znameniti Šuligojev »Trboveljski slavček« a!i odlični Pivnikov zbor na Rakeku, po vojni pa »Ivan Cankar« in kasneje mladinski zbor Slovenske filharmonije. Vse kaže, da so sc naše želje izpolnile z ustanovitvijo otroškega in mladinskega zbora Kati is-f eievizije Ljubljana. Oba zbora je prevzel zborovodja Janez Kuhar, ki si je v večletnem glasbenem delu z mladino nabral bogatih izkušenj, obenem pa pokazal, da ima izredno posrečen prijem pri delu z otroki, bi si jih zna podrediti in potegniti za seboj. Obstoj teh dveh zborov bo prinesel naši mladinski pevski dejavnosti, posredno pa naši glasbeni kulturi sploh dragocene koristi. Predvsem ns.j bi postala oba zbora svetal vzor in kažipot številnim tovrstnim pevskim zborom, ki so prav v zadnjem času doživeli nesluten razmah. Istočasno pa bosta dala triba zbora našim skladateljem dragoceno pobudo za nastanek novih del in s tem za obogatitev naše mladinske glasbene literature. VeSakega pomena je. da delujeta oba zbora prav pod okriljem ljubljanske radijske postaje, saj odpira radio z vsemi tehničnimi dosežki in s sodelovanjem orkestra mladinski glas-hj nove možnosti, razen tega pa Je zboroma preko mikrofona najkrajša pot do števil-poelušalcov, ne samo pri marveč tud; v tujini, s Sije dama možnost za uve- naše miadineke gias-ustvar jal n ost: in p oustva r-izven meja ožje domo- nekaj več kakor eno-prizadevanja st-a poka-Oba zbora na prvem jav-n-as top n 24. maja v F&sti-na Trgu VIT. kon-ki s« Je že kdaj z mladinskim; zbori, sa je oprla na roki in se skrivnostno zazrla predse. Sfinga — priljubljen motiv tega časa — je prispodoba nerešljivih in zapletenih vprašanj o vrednosti življenja, ki! so pretresala čas. Podobno govorico nam posreduje tudi lepa »Lastna podo-ba« (1812). Z mladostno pozornostjo, ka je zastrta z otožnostjo, gleda mladi kipar v bodočnost. Narodnostna zavednost, ki je brila integralni del našega impresionističnega gibanja, pa je Dolinarju pokazala še drugačne motive. L. 1913 je nastal »Matija Gubec«, simbol upornika »n voditelja ponižanih ter razžaljenih. Čudovita tema za ta čas: tema, M je v sebi združevala najvišjo mero bolečine in upora hkrati. Globoko so se vdrle Gubčeve oči v očesne votline, obraz je prepregla strašna bolečina, usta meljejo besede, iki pa ne. prosijo milosti, temveč 'kličejo k uporu. L. 191S je kipar to temo ponovil v bolj dognani, prečiščeni rin imemzivini obliki ter vsebini. L. 1919 je nastala najleipša slovenska nagrobna plastika — spomenik dr. Kreku. Dva giganta s svojo težo dokazujeta plemenito človekovo čustvo žalosti. Tu je tudi začetek Dolinarjeve arhitektonske plastike z vsemi potrebnimi' monumentalnimi in dekorativnimi prvinami. V novi decenlj je stopil kipar precej razdvojen. Po eni stranri ga je privlačeval impresionistični, slikoviti način obravnavanja kiparskega predmeta (»Študija starca«, »SfingE«), po drugi pa ie Dolinar začutil, da je dorasel večjim, reprezentativnim nalogam in je zato nujno moral najti ustreznejšo formal n o-sl c -vito vstopili v to svetovno pomembno enciklopedijo. Tako bo Gamo iz slovenskega kroga obdelanih 35 skladateljev: tisti od A do H pridejo na vrsto v dodatnem zvezku. Na strani 306 — 378 je v dvo-stolpčnem petatnem tisku (prikazan v zaokroženih pregledih razvoj glasbene ustvarjalnosti vseh jugoslovanskih narodov od. prvih znanih začetkov do današnjega najmlajšega rodu. Celotno geslo »JugosO&tviefla« je razdeljeno na dva dela: v prvem je orisan razvoj umetne glasbe, v drugem pa je s nadrobnimi osvetlitvami in notnima primeri karakter iziran a ljudska glasba. Vsak del je razdeljen v pet oddelkov: Slovenija, Hrvatska, Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina. Razvoj umetne glasbe v Sloveniji je obdelal v približno 7 in pol stolpcih dr. Dragotin Cvetko. Njegov zgoščeni, a temeljiti pregled se začenja pri srednjeveških sledovih ljudske in cerkvene glasbe, citira pričevanje iz »Sehwabenspi-egla« (13. stoletje) Im prehaja na to skozi vsa stilna razdobja k novejšim pojavom ki kažejo slovensko glasbeno ustvarjalnost na evropski ravni. Ta pregled. M se zaključuje z najvažnejšimi bibliografskimi podatki, izpolnjujejo nekatere značilne ilustracije, kakor je slika slovenskih ljudskih inštrumentov, faksimile naslovne strani »Iventarium Libroru.m Mii-sicalium« iz leta 1623. prvi pečat ljubljanske Academiae Philharmo-nicorum (1701), nadalje faksimile Beethovnovega pisma ljubljanski Filharmoniji in slika njenega ustanovitelja Karla Moosa. s teni pregledom slovenske glasbene zgodovine ln sedanjosti v naši glasbi je dobila slovenska glasba verjetno prvič v zgodovini dostojno mesto ob strani drugih glasbenih kultur. Hrvatsko umet- no glasbo obravnava prof. Josip Andrels, srbsko Stana Djnrlč-Klajn, makedonsko Todor Ska- lovskj, bosensko-hercegovsko pa Mladen Pozajič. V drugam delu, ki je odmerjen ljudski giasbu, je spet na prvem mestu Slovenija. V več kot enaj-srtih stolpcih je Zmaga Kumer z znanstveno temeljitostjo, naslanjajoč se na splošne značilnosti našega folklora in na analizo našega ljudskega melosa, obdelala zgodovinsko in mnzikaloško razvojne stopnje slovenske ljudske glasbene kulture od prvih znanih melodij in obrednih plesov do vseh drugih izrazov anonimne ljudske ustvarjalnosti. Posebno pozornost Je posvetila ljudskim inštrumentom, v taki obliki nimamo še sami Slovenci pregleda, ki hi tako jasno in mnogostransko osvetlil slovenski glasbeni folklor. Zato je treba posebej opozoriti na ta prispevek v veliki mednarodni enciklopediji. Za Hrvate (je obdelal poidobtao snov dr. Vinko Žganec, za Srbe Stojan v. Lazarevič, za Črnogorce Stana Djurič-Elajn, za Makedonce Živko Firfov, za Bosno in Hercegovino pa Cvjetko Rihtruan. Ta del splošnega pregleda jugoslovanske glasbe je ilustriran predvsem z notnimi primeri in sega v muzikeloški analizi do številnih strokovnih odtenkov*. Z nekaj stavki ,ie v* uvodu povsem označen zgodovinski položaj posameznih narodov. Vse razprave so po znanstveni višin; v čast jugoslovanski muzikologiji in glasbeni zgodovini. Urednik jugoslovanskega dela prof. dr. Cvetko je imel potemtakem srečno roko pri izbiri sodelavcev. Prepričani smo, da bo to veljalo tudi glede individualne obdelave najznačilnejših skladateljev. Vsekakor je reprezentanca glasbe jugoslovanskih narodov v enciklopediji »Die Musik in Ge-schichte und Gegenvvart« nov primer vraščanja nase kulture v svetovno kulturo in jo lahko z zadoščenjem vpišemo v kroniko kulturnih dogodkov, B. Prisluškoval sem na razstavi, na letošnji veliki likovni prireditvi v naši Moderni galeriji zanimivemu pogovoru med očetom, mladim slikarjem in njegovo osemletno hčerjo. Nekaj sem ujel, vsega ne. Sledil sem jima in začeli smo z impresionisti. Najprej Grohar. Dekletce steče k podobi in nazaj k očetu, gleda od blizu, od daleč. »To je lepo, od daleč. Sejalec,« je prebrala. Tako je spoznala zdaj Škofjo Loko v snegu, zdaj Pomlad v Stari Loki. »Lepo, lepo,« je ponovila. Uče ne pojasnjuje, temveč čaka, kaj bo še rekla, ujela. Oba čakava, potrpežljivo prisostvujeva srečanju otroka z umetnino. Vem, hodi v šolo. Zvem, da 3lika že sama. Kako ne bi, slikarjeva hči. Tudi razstavljala je že, v šoli. Ko se je ustavila ob Jakopičevih Brezah, ob vstopu v drugo dvorano, ni zadovoljna z okvirjem. Jama jo preseneti s svetlimi barvami. In lahko sklenem, da ji prva »moderna« v slovenski likovni ugaja. Ob Kmečki svatbi T. Kralja vzklikne: »To je naslikal Ive! Utegnil bi biti Ive Šubic, pomislim in se pomaknem za njima. Oče se zasmeji in jo pošlje k podobi Franceta Kralja, Umetnikovi družini v delav- Otrok na nici. »Ni Ive,< slišim razočaran vzklik. Komaj sledim, tako je nagla. Ze ogleduje Pilonov Most čez Seino in zelo je zadovoljna. »Zakaj ga nisi naslikal še ti,« vpraša očeta. Oče je v zadregi in se zmaže z obrnjenim vprašanjem: »Zakaj pa bi ga moral?« (Sam pa za čas pobegnem v kavarno Dome na Montparnasu, kjer sem srečal letošnji pomladi, na sobotni večer starega slikarja s prijaznimi mroževski-mi brki. Pripovedoval mi je, da prevaja mlajše slovenske pesnike, jaz pa sem razmišljal o tem, ali je mogoče mesto slikarjev enkrat za izjemo učinkovalo prav nasprotno, kot mu pripisujemo — žal mi je bilo za Pilona, ki več ne slika.) Moja razgledovalca pa sta že stala pred Maleševo »Travico«. Temnolaska je bila zadovoljna s portretom svetlolase deklice. Ko pa je opazila dekorativno ozadje, dve podobi otroške slikarije, je rekla, da ona sama slika boljše. Dekliča so vzgajali še posebej, dvakrat, oče in šola. V to sem zdaj prepričan. Izbira, kar s srečnimi očmi: Miheličeve Kurente, Sedejev Interier in Kosove Sončnice. Ob Stupici je rekla, da slikar slika lepo, najbrž pa le ponoči, ker so njegove podobe tako temne. Se sama bi lahko stopila v podobo z lampijončkom v roki in se pridružila rembrantsko naslikanemu prizoru Pred povorko. Z vsem ni zadovoljna! Pogosto zamahne z roko in nadaljuje pot. Oče •jo prepušča toku njene izbire; mogoče očetje niso dobri pedagogi? Kako naj bi se spoznali na zamotanih stezah zgodnje likovne vzgoje? In tako spet stojimo vsi trije pred Kregarjevo abstrakcijo: Julijsko popoldne. »Kako so lepe barve! Oranžna!« In še Potopljeni čolni. »Morda, mnogo modre barve.« Zdaj je zaploskala z.rokami. »Same barve!« Kdo ve, če ni zadela v črno, ji zase pritrjujem. Res bogate barve. (Ce bi kdo pomislil, da je tak sprehod po letošnji majski razstavi le plod domišljije, mu svetujem, če je oče, ali če ima vsaj prijatelje, in to malde, naj poskusi še sam na pot drobnih otroških presenečenj.) Vsi trije pa smo stopili še ob Majerjev Mariborski teden, ki ga usi poznamo v obeh raz-ličkih, v resnični in zdaj še v slikarjevi podobi. Za hip smo še obstali ob Didekovem Tihožitju. Pri Deviški terasi je še opozorila, da je zelo lepo, toda ne ve dobro, nekaj manjka. Sele pred Igriščem istega slikarja (Mire Cetin) je sklenila svoje doživetje ob praznih pripravah otroškega Igrišča na obali: >Kje so otroci?« Ob strmečih Makedonkah ni bila zadovoljna: »Vem, da znaš slikati bolje,« je presodila in potolažila očeta. Hotel Melite Vovkove ji je bil bolj všeč od daleč. Med kiparji pa nama je izdala, da ima rajši podobe, ker so te pobarvane. »In kipci niso!« Nisem se začudil, ko se je koj odločila za Z. Kalinov pozlačeni spomenik. Dekletce je spoznalo še Tivolskega dečka in se domislilo ob skulpturah Na obali in Dekli- ca s pikapolonico (Batič) se kiparja z brado, ki je doma v Tivoliju. Sama, je rekla, ima tudi' že dovolj dolge lase, kmalu si bo lahko izbrala novo pričesko, dh,. konjski rep. Kljub utrujenosti smo pogledali vsi trije■ v Minčune (B. Borčič), ki jim je rekla ribice, in še na Vrt jeseni (F. Slana). Spomin■ J. Vidica je močno pohvalila. Slikar je moral biti prav marljiv, slikal je na steklo in je bil lepo natančen, vse do tistih najbolj drobnih stvari. Staro mesto A. Roglja ni zanjo imelo dovolj lepo naslikanih oblakov, le hiše same so ji bile kar všeč. Ko smo obstali še pri Vinharjih (I. Šubic), jih nismo pripisali drugemu slikarju. Ze utrujena, je še vztrajala. Pri grafikah se ni mogla odmakniti od Miheličevih Pravljic, kot jih jc krstila (Kresna noč, Muzikanti, Mrtvi kurent). Le to je vpraševala: zakaj imajo vse podobe hud obraz? Nihče ni vedel pojasnila in tudi ne zakaj je Petelin (R. Debenjak) prav lep, pa vendar tako po svoje narejen. Če prav pomnim, sem ji še pokimal in ugotovil, vsaka, ki je kaj vredna ima pač svoj obraz. Menda je za otroka vsega tega le nre-več, sem hotel reči. Tedaj pa je njen oče vprašal, če se mogoče ne bi poslovila od podob. Tako so bili grafiki prikrajšani za nekaj njenih sodb. Pozor, to pisanje ni kritika in ne reklama. Ker je bila gotovo trudna, ji je bila mogoče odveč zelena 'barva Sedejeve Melanholije. Ciprese (S. Ste-govec) so kljub temu še bile deležne njenih oči obiska, Ze-lenkov Podeželski cirkus pa še umovanja, da je slikar bil priden, da dobro riše, in še Bernikova Obala, ki jo je pri-f' tegnila, menda z osamljenima čolnoma, ko da sta del njenega spomina na njeno prvo letovanje. Potem smo se razšli. In ko je slikarjeva hči z očetom zapustila pisane obale, sem ostal prisluškovalec sam, brez komentarjev, sam, tako kot naj se s podobami srečuje sleherni obiskovalec, vsak sam, Z užitkov željnimi očmi in naj ga nikar ne moti moje naključno srečanje in po otroških doživetjih opisana raz* stava. ROK ARIH, maj 195« čujeta. na moji trati. • Bell In iml konj. Beli je ves svetal, oči se mu iskrijo v zvezdnati noči, griva mu je polna želja in na plečih nosi oprtan sveženj radostnih pričakovanj. Nosi nevidno, tako da radostnih svežnjev v resnici skoraj niti ne vidim in čeprav jih tudi do mene nikdar ne prinese, se mi z njegovih bokov smeji upanje. Drugi konj je črn, kot noč in kot smrt, in s seboj nosi pezo črnih misli, grivo mu razjeda razočaranje in ko se ozira na luno, nanjo laja, da bi naredil iz srebrnega meseca smrdljivo leščerbo. Vsak dan se srečujeta na moji trati. Beli in črni konj. In če sem nekoč davno sicer užival, da sem gledal v melanholični mesec, sem se vendar vselej videl, kako jaham na belcu. S papirnato čako in z dvignjeno glavo sva prhala v svet in čeprav sva stala na lesenih nogah z lesnimi kolesci na otroškem podstavku, sva pod seboj delila Indijo in Avstralijo in bledo luno sva kot na r'zki polici zamenjavala za suho zlato sreče. Zdaj pa se mi zdi, da vse bolj srečujem samo črnega konja. Res, včasih hočem skoraj pomisliti, da se vendar na trati kdaj pa kdaj pase tudi beli konj, a že spe', mislim, da se v mraku gotovo le varam in da v resnici gledam le črnega, ali pa, da se je črni sploh namenoma prebarval belo, zato da bi ne preslepil, ker je dvakratno črn. In tako vidim vse več črnih konj, dva, ' tri, štiri — in silijo vame s svojimi sršečimi črnimi grivami in topotajo s kopiti po glavi, da si tiščim ušesa in zapiram oči in ne vidim — kako se na moji trati še vedno vsak dan srečujeta oba konja — črni in beli. POG&CNIK: Pf r-U’ i VLADIMIR MAKUC: DVA KONJA moške obleke čez roke. In tiščala si je roke pred usta in grgraje glasno jokala in javkala, da sem jo slišal še dolgo potem, ko je odhajala po naši cesti in ko sem sam hitel domov, kjer so me že težko čakali, da si ob slavnostni mizi želimo srečno novo leto. IHllllPIllsi^P.. - ste in je { ‘ W-&. •p-i-A ., w>. Voziček je bil najmodernejše vr-preka-šal vse tovrstne inozemske izdelke. Imel je skrajno sodobne in praktične oblike. Zgaraj je imel svetlikajočo se pločevinasto podolgovato ovalno posodo z modernim pregibnim pokrovom in z lepim modrim napisom •Snaga* v sredi. Vsa posoda ni bila niti grobo pritrjena, ampak je prosto stala na posebej zato urejenem, nalašč zato primer-r ukrivljenem podstavku, tako da sc je lahko ob vsakem trenutku snela in napolnila, pa spet brez škode za nadaljnji delovni postopek porinila nazaj na podstavek. Podstavek je imel na vsaki strani po eno nizko gumijasto kolo. tako da je lahko uspešno in hkrati tiho drdral po cesti. Razen teh dveh koles, po katerih je tekel, pa je imel voziček v svoji zelo moderni konstrukciji, po kateri je prekašal celo tovrstne inozemske izdelke, samo še eno nogo, na katero se je lahko naslonil. kadar je stal. Majhno železno nogo s spodaj nekoliko razširjenim podstavkom, ot nekak štrcelj. Podjetje »Snaga« je imelo nekoč zelo i -i-mitivne vozičke za smeti. Pravi ostanek nekdanje zaostalosti. Lesene in nerodne, z velikim odprtim prostorom ra nakladanje smeti, blata in konjskih fig, ki niso hoteli biti nikoli polni: razen tega pa so imeli ti vozički po dve veliki težki, z železnim okvirom okovani kolesi in po dve skrajno nemogoči železni nogi, na katere so smetarji naslanjali vozičke, kadar so nakladali smeti. Zdaj so po dolgih poizkušnjah in Izkušnjah to vse popravili in življenje smetarjev je postalo povsem drugačno. Novi voziček je povsem sodoben in — kar je najvažnejše voziček presega vse tovrstne inozemske izdelke in ima eno samo nogo. Pravzaprav, ima jih še* dve podobni majhni nožiči ob samih kolescih vozička, a ta par dejansko niti ne šteje, kajti sodoben voziček, ki prekaša vse podobne tovrstne mozemske izdelke, ima samo eno nogo. Tako sem se še jaz azveselil tega na-predka in gledal ta voziček z eno samo nogo in smetarja, ki je vanj nakladal z lopato in metlo, smeti in blato in konjske fige. A ko sem sledil smetarjevi metli po cesti, sem zagledal zraven njegove noge v čevlju še drugo, železno nogo s spodaj nekoliko razširjenim podstavkom kot nekakim štrcljem. In spet je bil voziček — na dve nogi. Na semaforju, na križišču prometne ulice se je ugasnila za pešce zelena luč in se prižgala rdeča, za avtomobiliste s čela pa sf je ugasnila rdeča in prižgala zelena. Pognali so motorje avtomobilisti in nestrpno odvrgli cigarete, ki so jih čeli vleči, ko > čakali na znamenje semaforja. A pognali so se tudi pešci, kajti kaj se to pravi, da bi imeli prednost samo avtomobilisti — že zato, ker so enostavno avtomobilisti! In pritisnili so zraven še oni s strani, avtomobilisti in pešci in miličnik je vlekel nervozno za ročico semaforja in vmes piskal in piskal. »Ti miličniki so pa res samo zato, da nas zafrkavajo s svojim piskanjem,« so se razburjali pešci na pločniku in z njimi enako so •e pritoževali sicer povsem nasprotni ■ to-mobilisti. »Ti pasanti so pa res samo zato, da bi »orali izgubiti od piskanja vso slino v ustih,« je na tihem robantil v sebi miličnik in čakal, da spet obrne ročico semaforja, medtem ko je na pločniku in na cesti žuborelo dalje. »Slovenci smo pa res tako kulturen narod, da je pravzaprav sramota, če moramo kot čreda hoditi čez cesto sam pod taktirko teh rdečih in zelenih luči!« »Slovetic: -mo pa res tako kulturen narod, da je prava sramota, če ne znamo razlikovati rdeče barve od zelene, ampak se zaletavamo čez cesto kakor čreda!« «In če že — navsezadnje — zakaj bi p morali čez cesto prav ob znaku zelene luči, ki je tako strupena, in zakaj ne bi to raje ob znaku rdeče, ki je že veliko bolj vzpodbudna«? »In navsezadnje, če že res moramo čakati ob semaforju, zakaj ne bi raje stali ob znamenju zelene luči, ki bolj pomirja, kot ob znaku rdeče, ki nas samo draži!« »In . ..« Na semaforju na križišču prometne i ice se je ugasnila za pešce zelena luč in se prižgala rdeča, a za avtomobilste s čela se je ugasnila rdeča in se prižgala zelena. Pešci so odvrgli z nejevoljno kletvico čike, ki so jih pokadili, ko so čakali na pločniku za prehod, in se pognali čez cesto. A pognali so motorje tudi avtomobilisti, kajti kaj se to pravi, da bi imeli prednost samo pešci, enostavno zato, ker so pešci! In pognali so se še oni s strani, avtomobilisti in pešci, in miličnik je nervozno vlekel za ročico semaforja in piskal in piskal. r - 'SV šVrtVV -A Hitel sem po snegu domov iz zapoznele službe in se na vogalu domače ulice skoraj zaletel v žensko, ki mi je prišla nasproti. Cta-rejšo žensko, v sivi ruti, izpod katere so se vrtinčili neurejeni lasje, ’ s svežnjem moške obleke čez roke. Iz telovnika ji je še bingljala posrebrena verižica ure, ki se je ustavila, in v mrežici je nosila moške čevlje moje velikosti. In glasno je jokala, ko je hitela po naši cesti. Živim na dvosmerni cesti. Z ene strn-vozijo vsak dan veliki svetli rešilni : 'to-mobili v bolnišnico in v porodnišnico. Z druge strani prihajajo po isti cesti veliki črni tovornj akom podobni avtomobili pogrebnega zavoda in vozijo proti pokopališču. Vozijo noč in dan v obeh smereh. In za njimi tekajo v obeh smereh ljudje in sprašujejo polni drhtečega upanja: »Ali bo rešen? Ali je vse srečno — ali je far.tek ali punčka?«; drugim pa pri vratih molče izročajo svežnje oblek, s čevlji in telovnikom iz katerega binglja ura, ki se je ustavila. Hitel sem domov po snegu iz zapoznele službe in se na vogalu domače ulice skoraj zaletel v žensko, ki mi je prišla nasproti. Starejšo žensko v sivi ruti, izpod katere so le vrtinčili neurejeni lasje, in s svežnjem .>"*;• **>%»'C ' •• ’r ' - V; - >-■ S®iar A. ’ l, . ‘ i* ■ ' ; 4*1 »- 4*kv a* ■ ■■ u i i i cti j a »Dva dinarja«, mi je odvrnil resni prodajalec za pultom železnine, ko sem si izbral škrni-čeljček z ducatom žebljev in žebljičkov raznih velikosti. »Koliko?« sem se še enkrat nejeverno oglasil, kot da nisem prav slišal. »Dva dinarja,« mi je spet ponovil resni prodajalec za pultom železnine. In šel sem in plačal pri blagajni d dinarja in spravil v žep škrničeljček z ducatom žebljev in žebljičkov raznih velikosti, a še nisem prav verjel. Doma smo v kuhinji že nekaj dni vodili pravdo, kdo je založil onih ducat žebljev in žebljičkov raznih velikosti, ki so prišli k hiši s taščino balo In ki smo jih hranili z nekaterimi polomljenimi kljukami, s starim natikalom za petrolejko in zlomljenim električnim stikalom v pločevinasti konzervni škatli nad zabojem starih zlomljenih dežnikov že več let nekje v shrambi. V kuhinji se je namreč izruval in Izgubil žebelj, lep trden žebelj, na katerem je viselo do tedaj ogledalo nad vodovodno pipo. Enostavno izginil je, kot da bi se udrl v zemljo, vsi smo si belili glavo, kam, in vsi smo 'rug drugemu očitali krivdo. In zdaj ni bilo mogoče obesiti ogledala nazaj na steno nad vodovodno pipo in tako se jaz nisem mogel več redno briti, žena ne počesati, tašča si ne zatikati lasnice in sin ne pokazati jezika. In mogoče,, če bi še naprej raziskova -brez uspeha, kam je bila izginila ona star' škatla z žeblji In žebljički raznih velikosti, izmed katerih smo potrebovali enega, da bi ga zabili v steno nad vodovodno pipo In nanj ——omiiiMi, M m M -■ — -— — redno briti, žena ne počesati, tašča natakniti lasnice in sin ne pokazati jezika in vse to bi lahko s časom postalo zelo hudo in povzročilo še hujše posledice. Zdaj pa sem imel v žepu škrmcelj z ducatom žebljev in žebljičkov, vseh velikosti — in vse to za dva dinarja. Skoraj sem že pozabil ravnati z dve dinarjema in prevzelo me je neznansko navdušenje nad uspešno in ceneno kupčijo, sem in si od veselja nabavil za 50 dinarjev limono in jo prinesel domov za darilo, hkra s škrnicljem z ducatom žebljev m žebljičkov raznih velikosti za dva dinarja. A kaj, ko sem se spet takoj užalostil. Imel sem ducat žebljev in žebljičkov, pa le eno ogledalo. Pred hišo je stal avto in zraven njega sta stala dva mlada človeka in se pogovarjala. Da sta se pogovarjala, nisem pravzaprav niti slišal, ampak videl. Bila sta gluhonema. Krilila sta rokami, delala zdaj vesel, zdaj jezen, zdaj dostojanstven cbraz, si dajala znamenja s prsti, kazala navzgor in navzdol in potem s prstom potrkavala po ustih in po trebuhu, se trepljala po rami in se skratka zelo dobro razumela. In vendar — hiša, od koder je prišel prvi, je imela slovenski napis, in avto, iz katerega je Izstopil drugi, je nosil tablico z oznako D — Deutschland. Spomnil sem se, kako se težko sporazumemo včasih tisti, ki znamo govoriti z jezikom, in še posebej, kako se ne moremo sporazumeti tedaj, kadar ; idemo iz hise, ki nosi drug napis, kot je napis na avtomobilu, s katerim je prišel drugi, ali obratno. In čeprav bi lahko govorili med seboj, ne govorimo in se ne razumemo. Ta dva pa nista mogla govoriti in vendar sta se sporazumevala, si kazala na oči i ne usta, krilila z rokami in se prijateljsko trepljala po ramenih. Morda zato, ker tudi tisti, ki lahko govorimo, govorimo vselej z besedami, besede so pa v različnih jezikih različne. Ta dva, nista mogla govoriti z jezikom, sta pa govorila s predmeti in o predmetih in predmeti so povsod enaki. Nenadoma sem zagledal pred seboj psa: Pes se je zakadil proti meni in strašno zalajal in jaz sem se strašno prestrašil. Bilo je že mračno in v prvem hipu se mi je pes »efel zelo velik, skoraj nadnaravne velikosti, hujši od volčjaka, z naježeno dlako in štrlečimi ušesi in ko je med besnim lajanjem odpiral gobec so mu iz razkrečenih čeljusti štrleli koničasti zobje, preko mlahavega jezika pa se mu je cedMa porumenela slina. Nisem junak ta, ker sem že od’ daleč čutil njegove slinaste sobe, me je v hipu spreletela po vsem teles-u zona, pri strcu se mi je nekaj najprej dvignilo, nato pa spet spustilo, roke sa mi trdele in noge so se mi kot vkopale. A braniti se je bilo treba in skoraj istočasno s pasjim laježem sem zato tudi jaz. prestrašeno, a navzven iilno odločno bevsknil: »Marš!« V istem hipu je pes tudi že pobegnil ter samo še od daleč med begom ves zmeden la- jal in cvilil. In ko je tako tekel, sem videl, da je bil v resnici čisto majhno kodrasto šče-ne, pocestni potpujra, s povešenim repom in dlaka mu ni bila nasršena, ampak samo naježena od strahu. Nenadoma se mi je zdel močno podoben in če bi tudi on znal govoriti, bi doma gotovo pripovedoval: »Nenadoma sem zagledal pred seboj človeka, ki se je zakadil proti meni, velikega človeka, z nasršeno kožo in štrlečimi ušesi in človek je strašno zatulil, jaz pa šem se strašno prestrašil in zalajal.« v'. jSTe fl> e Ali bo to pravljica? Mislim, da ne bo. A povedala bi vam vendar rada, kajti takšnih stvari bi vam lahko pripovedovala vaša mama nešteto, pa ne utegne in ne rdi se ji vredno. To se je zgodilo pri nas včeraj, vi ste to doživeli danes in jutri bo prav tako. Otroci namreč rastejo in vsaka mati je tega že navajena. Človek bi mislil, da je to nikoli ne vznemirja, pa ni tako. Včasih se tega zelo veseli, včasih pa je zaradi tega tudi žalostna. Kadar je žalostna, si misli sama pri sebi, kako lepo bi bilo, ko bi bil moj otrok še vedno tako majhen, da bi ga lahko položila v košarico, ga lepo pokrila in mu kakor nekdaj zapela uspavanko. Zaspal bi, v spanju bi se smehljal, ona bi pa med tem pospravila stanovanje in skuhala kosilo. In še bi imela toliko časa, da bi sedla k oknu in gledala, kako na sosedovem vrtu vse lepo zeleni in cvete. Kadar gleda človek zelenje in cvetje, misli, da je še sam tako zelen in v cvetju. To bi jo zazibalo v sanje, v takšne sanje, kot jih sanjamo z odprtimi očmi. Čakala bi na moža, ki prihaja iz službe, kakor ga je čakala včasih, ko je bila še dekle. Čakala bi, da bi se ustavil pod njenim oknom in bi jo tiho poklical in potem bi ji rekel, kakor takrat, ko je bil še fant: »Samo nate mislim in veliko delam. Poglej, kako močne roke imam. Kmalu bom toliko zaslužil, da se bova lahko poročila.« Oh, pa kje je le vse tol Tri otroke imata in rastejo, joj, kako rastejo. Veselje jih gledati. In skrbi so poleg veselja in jeza. V šolo hodijo, oba z očetom pa v službo. Tako je zdaj povsod. Vsak ima svoje delo v družbi in ljudje so bolj vzravnani, kot so bili včasih. Nihče ne more nikomur reči: »Ti manjše. Ostanejo lonci krožniki, ki jih mora mati pomiti, ostanejo strgane nogavice, ki jih je treba zakrpati, ostanejo umazana tla, ki jih mora mati počistiti, ostane še neobdelan vrt, ostanejo nenapisane domače naloge otroci čakajo na materino i" očetovo pomoč. In potem se vsi skupaj ustavijo pri računu: Mati jih gleda in vidi prekratko krilo, strgane hlače, premajhne in preluknjane čevlje. Tudi oče jih vidi. Odpelje otroke k čevljarju in jim kupi nove čevlje. Mati sede k šivalnemu stroju in zdaljša prekratko krilce, sešije nove hlačke, in da bosta deklici lepši, jima szšije nova predpasnika. v • večji bratec pa tiho bodi. Lepo pojdi v hlev in opravi živino. Tam je tvoje mesto.* Danes je vsako delo spoštovano. In ženske so stopile iz svojih kuhinj. Pa otroci ..nili ne razumejo, kaj se to pravi. Navajeni so, da hiti mati vsako jutro v tovarno. Je že res, da jo potem čakajo, ko pridejo iz šole. A k o jo pričakajo, je lepo. Kajti mati prinese vedno s seboj v svojem nasmehu, v svoji besedi, v svojih kretnjah košček sveta. Ne vedo otroci^ da je prav zato življenje .večje. A glej, kakor ugaša^ sonce, tako postaja to življenje 1 r+' 1 «2 Otroci pa vendarle rastejo. Prerasli so obleko in čevlje. »Poglej, kako kratko mi je krilce,* pravi Tatjana _ in se vrti pred mamo. »Sešiti mi moraš novo obleko.« »Poglejte, čevlji so strgani in premajhni so mi že,* pravi Bojan. »Kupite mi, prosim, nove čevlje. * »Poglej,* pravi Ivica, »hlačke kažem. Tako sem zrasla, da tem Tatjano prerasla.* »O, to pa ni res!* ji vsi ugovarjajo. »Postavimo se v vrsto in poglejmo, kdo je večji!* Ko vse to otroci oblečejo, se postavijo poleg matere l.i očeta in ju premerijo od nog do glave. »Kdo je večji?* vprašajo. Oče se nasmehne, saj mu niso niti do ramen. Drugi dan odidejo otroci v "olo, oče in mati pa v službo. Bil je takšen dan, ko sonce z vso toploto sije in je -večji, širši in prijaznejši. Y novih čevljih otroci visoko skačejo, v novem krilcu i;i v novih hlačkah urno plezajo čez plotove in na drevo. V nove predpasnike naberejo v gozdu borovnic za mamo in očete. Sele pred mamo vidijo, da je zdaj pred asnik od borovnic črn, da je krilce strgano in da so čevlji takšni, ničemur podobni. Mati sede in si zakrije z rokami obraz. Ali je kdo pomislil, kako je utrujena? Koliko ur bo zopet presedela pri šivalnem stroja' Ali je kdo pomislil, da vstaja vsako jutro, ko še sonce ne sije? Obsedela je tako in ni dala rok z obraza. Oče je razgrnil časopis pred seboj, a preko časopisa je gledal v otroške čevlje, ki so bili še včeraj novi in svetli, zdaj pa ničemur podobni. Gledal jih je in ra lišljal: »Kdaj bom zopet prihranil toliko denarja?* Otroci so držali v predpasnikih borovnice in jima jih niso upali ponuditi. Vsi so molčali. Tatjana se je prva premaknila. Prinesla je, skledo in vsuli so vanjo borovnice. Oprali so jih potem pa razdelili na krožnike in jih potresli s sladkorjem. V čaše nalijejo mleko in vse skunn prinesejo na mizo. Seaejo poleg očeta in mame in čakajo Mama sname roke z obraza, oče zloži časopis. Pogledata otroke in ne moreta se več jeziti. »Kdo je zdaj :čji?« se vpraša oče. »Kdo je večji, otroci ali midva?* se vpraša mati. Nasmejeta se in vzameta ponudene borovnice. Ela Per« t »Rak je spak, striže, puha, štiri skuha, direndaj! Noe je gluha, ko je mlaj, brž nazaj! To je alfa in omega! To je alfa to omega! Toda otroci niso dolgo zijali. Prav malo jih je imelo, da bi poslušali to nemarno pritlikavo prikazen, in nič si niso belili glave z ugibanjem, kaj naj bi pomenil ta grozljivo smešni nesmisel. Pač pa so pobrali šila in kopita in odtovorili svojo nerodno prtljago, koliko so jih le nesle noge. A še dolgo se je razlegalo za njimi grozeče vpitje: »To je alfa in omega! To je alfa in omega! ...« Nazadnje so prisopihali do vznožja ne preveč strmega hriba. Gozd se je tu nekoliko zredčil in med skalami je žuborel bister potoček. Bil je prostorček kot nalašč za taborjenje. In ker so bili močno utrujeni in ker se jim je tudi zdelo, da so že dovolj daleč od nevarnega »Osliček je zelo neumna in trmasta žival. Ima glavo, trup, štiri noge, rep in zelo dolga ušesa. Je siv. Včasih brca in riga. 2ivi ob morju in prenaša koše na hrbtu. Zadnjič smo ga videl; v filmu »Dobro morje«. Doma nimamo oslička, imamo samo muco in kokoši.« Jaz pa bi napisala čisto drugačno nalogo o osličku. Jaz imam oslička! .Sivček mu je ime. To je res čisto navadno ime in na zunaj je moj osliček res čisto navaden osliček. Ima glavo, trup, štiri noge, rep in tudi Joj, kakšna škc.da, da nam daje tovarišica učiteljica vedno tako navadne, dolgočasne domače naloge! Pozim»; vedno pišemo nalogo »Dedek Mraz«. In jeseni, ko pridemo spet v šolo, je že na vrst; naloga »Moje počitnice«. Vmes pa se zvrstijo »Moja prijateljica«, »Naš razred«, »Naša mucka«, »Moja najljubša pravljica«, »Naša kravica« in tako naprej. Le zakaj ne dobimo nikoli naloge z naslovom »Moj osliček«? O. vem ves razred bi napisal takšnole nalogo: . :> 'j iv' —i.iOCili Za ir ■■ tek. Po kratkem posvetovanju so se tudi odločili, da vendarle, naj se zgodi kar koli, zakurijo ogenj, saj že toliko časa niso zaužili nič toplega. Vsi so se lotili dela in kmalu je zaplapolal prijazen plamenček. Toda videti je bilo. da jim usoda ne dovoli odmora. Kajti komaj so se udobno zleknili po mahu, da hi v miru preiei?tali svoj položaj, se je iz daljave zaslišalo nekakšno zamoikio mrmranje. Njihov sluh je bil zdaj napet kakor sluh preganjane živali. Fozorno so nastavili ušesa. »Sliši se kakor bobnjanje,« je dejal Aleš. »Pa menda niso Indijanci?« je zaskrbelo Marka. »Ljudežr^i?« 2S Krvavo znamenje Najdiboičin portret bento. No, najbrž .to ne bo zadostovalo za vsakdanji kruh in bo moral Viktor tudi takrat — kot mora že danes — zjutraj zgodaj vstajati, živino »futrati«, krompir saditi, hosto skup vlačiti in tako naprej. Vsega tega se zna Viktor lotiti poleg Špane, domin in volka, ki pridejo na vrsto zvečer, ' o je vse opravljeno. Seznanjamo vas z Viktorjem iz Hru-ščevega! V nedeljo popoldne ga je zalotil naš risar v travi nad vasjo in ga poizkusil narisati. Viktor hodi tretji razred. Slovenščina mu je najljubši predmet, kruli najljubša jed in brat najljubša o3eba. Ko bo velik, bo muzikant s tro- V temnih cerovih gozdovih Crngroba je nekoč prebival v podzemeljski jami Dimež, ki je bil takšen razbojnik, da je pred njim in nje5ovo roparsko tolpo trepetalo vse, kar leze in gre. Sredi gozda je napadal tr-go—p sejmarje in grajske Črtomir Šinkovec: KDO SO PE?C! — Kdo so pevci, ki pojejo tak veselo v maju? — To so dobri, slavni pevci, drobni ptički v gaju. — Kdo te dobre, slavne pevce Je v naš gaj povabil? — To je pesnik, ki nikoli ni tega pozabil. Vsako leto jih povabi, vsako leto v maju, to so gostje že od davna v tem zelenem gaju. A ta pesnik, zlate volje, je iz’ daljne hiše in po vsem okroglem sveta ptičkom pesmi piše... st. 126 — sl uaja i»» j gLOHMSB POHOCEVftLEC / lit I I V £ T O JB M D BI Perspektive industrijskega razvoja V Pomurju zavzema naftna industrija vodilno mesto, saj irca vse pogoje za nadaljnji razvoj. V petletnem perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja Pomurja je predvideno povečanje proizvodnje surove narte, zemeljskega plina in ute-iočinjendh plinov za 117 odst., žar bodo v Nafti dosegli s pospešenim raziskovanjem in vrijem. Izdelali so tudi investi-ttjsk; program za gradnjo tovarne metanola v Lendavi z Jet.no zmogljivostjo 5000 ton merila. Z zgraditvijo te tovarne d bo zemeljski plin izkoriščal i.mbolj ekonoma on o tor na drugi; strani omogočil razvoj najrazličnejših panog kemične in-s trije na bazii formaldehida Tj vprašanje še ni rešeno, ker treba poiskati najbolj ekono-rrmo rešitev v skladu z jugo- slovanskimi gospodarskima potrebam:. Ureditev en rekon-atruikcija degazolinaže bo povečala proizvodnjo in porabo propana in butana predvsem za gospodinjstva. Razvoj proizvodnje v kovinsko stroku temelji v glavnem na domačih potrebah. V tej stroki so zmogljivosti nepopolno izkoriščene. Proizvodnja se bo znatno povečala zaradi predvidenih rekonstrukcij. Najbolj se bo povečala proizvodnja peči in štedilnikov, sredstev za široko potrošnjo, gospodinjskih predmetov in kovinskega pohištva. Zamišljeno je tudi, da bodo začel; proizvajati komercialne in strojne odlitke v Lendavi v okviru podjetja Nafta. V industriji gradbenega materiala bodo v prihodnjih petih letih vložili 323 milijonov aam. V opekarnah Gor- aiad na uaftinih poljih v Filovcih Podfaffe fi f si I te 'iflti/išONA Ljubljana, Slomškoma mlica 4, razpisuje delovna mesta za; AVTOLIČARJE, navijalce, precizne mehanike, G Al, V A NIZE RJA. BRUSAČA in KISURGO-MEHANIKE. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja. 3285-R OBVESTILO Dotok vlog za najrazličnejše subvencije direktno ali za oglase v vseh mogočih takih izdajali, obiski akviziterjev oziroma posredovalcev itd. že kar motijo pc-sksvanje, predvsem pa presegajo možnost, da bi jim ustregli ob še takem razumevanju in volji podjetja. Zaradi tega razglaša upravni odbor, da so te denarne možnosti izčrpane in da takih vlog ne bomo več obravnavali nditi nanje odgovarjali. ZELEZIRHfi RAVNE TOVARNA PLEMENITIH JEKEL RTi¥NE m KOROŠKEM 3304-R RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev podjetij in upravnikov zavodov pri ObLO Šentjernej razpisuje na podlagi 23. člena Zakona o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah (Uradni list LRS, 21-56) mesto upravnika -zdravnika Zdravstvene postaje Šentjernej POGOJI: zdravnik z opravljenim strokovnim izpitom. Plača po pravilniku o plačah, ftružin.sko stanovanje je zagotovljeno. Pismene ponudbe z življenjepisom pošljite Komisij: za razpis mest direktorjev podjetij in upravnikov zavodov pri ObLO "Šentjernej najkasneje do 10. junija 1958. Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov zavodov pri ObLO Šentjernej 3S10-R nja Radgona, Ljutomer, Lendava in Puconci že rekonstruirajo. Glede na povečanje družbenega standarda, . povečamo gradbeno dejavnost in vzporedno povečano proizvodnjo gradbenega materiala nameravajo preiti na industrijski najčdm proizvodnje. Za to bodo postavil: umetne sušilnice, vakuumske stiskalnice in' metra n izi raL’ prevoz. V Pomurju imajo dva lesnoindustrijska obrata LIP Maribor, in sicer v Gornji Radgoni in Ljutomeru Njuna proizvodnja sloni na domači surov hiški ’ podlagi. Perspektivni plan predvideva osamosvojitev obeh obratov, iz katerih se bosta razvil: dve industrijski podjetji. Proizvodnjo teh obratov bo treba prilagodit; možnostim razvoja, predvsem pa preusmeriti proizvodnjo na vezane im iverne plošče, kakovostno poh/štvo, lesno volno itd. Prav tako bo treba organizirati osredotočeno rezanje lesa, bar velja posebej še za gorički del okraja. POUDAREK ŽIVILSKI INDUSTRIJI Pri Tovarni mlečnega prahu v Murski Sobot: je predvidena razširitev proizvodnje na druge sortimente. Tako so že začeli poskusno proizvajati mlečn: sladkor. Pogoje za proizvodnjo mlečnega sladkorja imajo, saj imajo zadosti surovin in delno tud: opreme. Prav tako so možnosti za uvedbo proizvodnje mlečne kisline in kazeina. Razen tega mislijo tud: na možnosti za proizvodnjo albuminov, ki bi jih proizvajali iz sirotke, potem na proizvodnjo vanilina in sulfitnih lužni c poleg krmilnega kvasa, nadalje na proizvodnjo vitami- na D, ki se proizvaja iz kvasa, in proizvodnjo beljakovinske krme za govejo živino. Prav tako bo tovaima začela poskušati proizvajati sadne sokove im razne koncentrate. Nadaljnja možnost za pospeševanja kmetijske proizvodnje je gradnja univerzalnih sušdnic za sočivje in sadje. Pogoji za gradnjo sušilnic so v Martjancih, Lendavi, Ljutomeru in Apaški dolini. Priporočljiva je graditev sušilnic tumelmega tipa z obvezno nabave stroja za rezanje sadja, gomoljev oz. korenja. Prav tako razmišljajo tudi o ureditvi obrata za predelavo krompirja. Na rekonstrukcije računajo v To-vratrnii mesnih izdelkov in Tovarni mlečnega prahu v Mursk; Soboti, v slatinskem podjetju v Radencih ter v nekaterih drugih podjetjih. M.K jc-šJ: A.V.- L m: - Zdravilišče Slatina Radenci Problemi šolstva v Pomurje Okrajni ljiudski odbor Murska Sobota in občinski ljudek; odbori v Pomurju imajo vrsto težav pri urejanju šolskih problemov. Večina šolskih poslopij je že skoraj neuporabna. Sedem šolskih zgradb Je starih že nad 100 let, medtem bo je 21 poslopij starih od 80 do 100 let. Tudi učilnice ne ustrezajo higienskim in pedagoškim zahtevam. Najhujši položaj je' v Turnišču, kjer šole sploh ni in so šolski prosto-r j v temnih, obokanih samostanskih prostorih. Izredno slabi SO šolski prostori tudi v Bo- gojini, Bistrici, Križevcih pr, Ljutomeru im v nekaterih drugih krajih. Izboljšanje šolskih prostorov je tesno povezano z materialnim stanjem. Lani je znašal okrajni proračun za prosveto 230 milijonov dinarjev oz. 32 odst._celiotnega okrajnega proračuna. Sedaj je v Pomurju 17 samostojnih osemletnih ždi, ki so obdržale dosedanje šolske okoliše. Samo v Ljutomeru in Lendavi se je povečal šolski okoliš le za osemletni šoli. Ob danih možnostih bo treba ustanoviti na desnem bregu Mure izredno zanimanje za elektrifikacijo Prebivalci v neelektrificiranih krajih Pomurja kažejo izredno zanimanje za elektrifikacijo svojih krajev. Njihova prizadevanja, podpirajo Okrajni ljudski odbor Murska Sobota, posamezni občinski ljudisiki odbori ter drugi lokalni činirtelji. Elektrogospodarska skupnost Slovenije je razumela potrebo elektrifikacije goričkega predela in prispevala 15 milijonov din. s temi sredstvi so zgradili del daljnovoda Mačkovci;—Hodoš in sicer od Mačkovec do Gornjih Petrov ec brez žice in železniških križanj. Prav tako so zgradili daljnovod Ivanjševci — Domanjševci brez kotnih točk in daljnovod Ger-limci—Pertoča—Motovilei tudi brez kotnih točk in žice. V perspektivi je tudi gradnja daljnovodov Mačkovci—Grad—Kuzma, Dolnji Slaveči—Rogaševci, Gan-čani—Ivanjci in vrsto transformatorskih postaj. Občinski ljudski odbor šalov-ci—Petrovci je na zadnji seji sklenil, da bo najel posojilo 12 milijonov din za gradnjo daljnovoda Križevci na Goričkem— Hodoš 5 milijonov dan pa za zgraditev vaškega omrežja. Občinski ljudski odbor Murska Sobota prav tako prosi za posojilo 2 milijonov din za gradnjo treh transformatorskih postaj. Tudi ostale občine bodo najele kredite za pospešitev elektrifikacij -skih del .Okrajni ljudski odbor Murska Sobota bo za pospešitev elektrifikacije na Goričkem najel 30 milijonov din posjila. Zdrava pobuda prebivalcev na Goričkem je naletela na odobravanje in podporo pri vseh odločujočih činiteljih. Akcija za elektrifikacijo Goričkega ima razen gospodarskega pomena izredno močno politično obeležje, saj so prav pripravljalna dela za elektrifikacijo teh krajev mobilizirala široke ljudske množice in okrepila organizacijo Socialistične zveze. Vaške organizacije SZDL čaka na tem področju veliko dela in odgovomo- TuristiSno in avtobusno podjetje PUTNIK SLOVENIJA LJUBLJANA razpisuje več delovnih mest za KNJIG0V0UJE bi STROJEPISKE Interesenti morajo imeti potrebno šolsko in strokovno izobrazbo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti morajo vložita pismene prošnje najkasneje do 8. junija v tajništvu turističnega in avtobusnega podjetja »Putnik Slovenija«, Ljubljana, Titova cesta 12. — V prošnji morajo biti poleg osebnih podatkov navedeni tudi podatki o šolski in strokovni izobrazbi in dosedanji zaposlitvi. PTJTNIK SLOVENIJA komisija delavskega sveta ‘za sklepanje in prenehanje delovnih razmerij. 3292-R Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij SAP-TURI ST BIROJA razpisuje na podlagi čl. 143 Zakona o delovnih razmerjih Ur. 1. 53-57 delovna mesta: VEC STROJNIH TEHNIKOV za konstrukcijski biro in varnostno tehnično službo, DVA BLAGAJNIKA, DVA MEZDNA KNJIGOVODJA(-KINJI), skladiščnika *a obrat Tržič, veC Šoferjev d kategorije, ELEKTRIČARJA za previjanje dinam In zaganjačev, AVTOELEKTRlCARJA, 2 AVTOMEHANIKA, 2 MIZARJA in VEC DELAVCEV ALI DELAVK. Prosilci naj se osebno ali pismeno javijo na sedežu podjetja SAF-TURIST BIRO, Ljubljana, Središka ulica 13. C as za prijave je od 8. junija 1958. 3301-R sti, saj bodo morali prav oni poskrbeti za dobro izbiro članov elektrifikacijskih odborov. Na Goričkem žiivi v neelektri-ficiraniih krajih v 70 vaseh okoli 40 tisoč prebivalcev. Na tem območju je tudi osem mlinov, ki bi prišli v poštev za elektrifikacijo. Za elektrifikacijo teh krajev je treba zgraditi 33 napajalnih transformatorskih postaj, okrog 106 km 10 kV daljnovoda ter okrog 800 km krajevnega omrežja. Razen tega bo treba zgraditi razdelilno transformatorsko postajo Mačkovci 35-10 kV ter pripadajoči 35 kV priključek iz Murske Sobote. V perspektivnem načrtu za razvoj pomurskega gospodarstva v naslednjih petih letih je predvideno, da bo elektrifikacija tega področja zaključena do leta 1961. Tako bo z elektrifikacij sko karte Slovenije izginila edina večja bela lisa, ki .pomeni območje Goričkega. Piri dosedanjih elektrifikacijskih delih so Po-murci vložili zelo veliko truda, sredstev in materiala. Tudi sedaj so pripravljeni pomagati po svojih močeh. Njihova želja po napredku je tako močna, da so zbori volivcev letos in lani na goričkem območju potekali v znamenju elektrifikacije. M. K. več šol z nižjimi razredi, ker so učenoi preveč oddaljeni od sedanjih šol. Na levem bregu Mure pa bo treba §e združevati šole in tako odpraviti še nekaj niže organiziranih šol. Glede šolskih prostorov in števila' učencev imajo šole v Odrancih, Slatina Radenci, Kapeli, Strogov-cih,' Gornjih Petrovcih, Buč-kovcih in Markovcih možnosti, da se razvijejo v osemletke. Pr teh šolah pa je še vedno problem učno osebje. Na ostalih predvidenih osemletnih šolah pa je ureditev pouka še težavnejše, ker nimajo primernih prostorov Številčno stanje obveznih šol se je v tem šolskem letu nekoliko spremenilo. ■ Po perspektivnem načrtu šolske mreže h; morali ukiniti tri emooddelčne šole. vendar so ukinili le šolo v Pre danovcih. LEP JE UČITELJSKI POKLIC Mnogi se bodo strinjali s to ugotovitvijo in dodali, da 'je poln odgovornosti. V Pomurju nudijo mladim učiteljem vse možnosti, da se v svojem poklicu izpopolnijo ter vživijo na področju, ki je z vsakega vidika zelo zanimivo, ^afoo je svet z® šolstvo OLO Murska Sobota že predlagal okrajnemu ljudskemu odboru naj tud; krajem Radgona. Murska Sobota, Lendava in Ljutomer prizna takšen značaj. da bi imeli prosvetni delavci v teh krajih pravico do brezplačnega stanovanja in krur-lave. Občimfc; ljudski odbor v Gomj. Radgoni ie že pred 'zidom noveea zakona o javnih uslužbencih spreiel sklep da bo dal prosvetnim delavcem v Gornji Radgoni brezplačno stanova, nje in kurivo. Podoben sklep je sprejel tudi občinski ItadsV« od-boir v Ljutomeru. V Lendav' imajo prosvetm delavci že r>o dosedanjih predpisih pravico d'-teh ugodnosti: Prav tako je svet za šolstvo pred kratkim privolil da se prosvetnim delavcem v ArdreVih Gornjih Poprovcih Križevcih Stanievei-h. Hučkov-cih. Stari gori- Bodoncih' Mač- Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO Ljubljana, Igriška 8 / sprejme takoj v službo knjigotiskarskega strojnika Plača po tarifnem pravilniku podjetja ozir. po dogovoru. Glede pogojev se obračajte pismeno ali ustno na upravo podjetja. 3307-R kovcih, Pečarovcih ;n Bahovcih prizna posebni dodatek za službovanje na težavnejšem delovnem mestu. Ob prvem razpisu nezasedenih učnih mest so v Pomurju potreboval; 209 učnih moči; za polovico le-teh so zagotovljena sta- . novainja. Razumljivo je, da takšno pomanjkanje učiteljstva vpliva na kakovost pouka. Razen tega pa se okrog 30 učiteljev odpravlja v zasluženi pokoj. Za rešitev tega kritičnega položaja so pritegnili k delu tud; honorarne moči, ker se brez njihovega dela in sodelovanja pouk-ne bi mogel normalno razvijati. Občinski ljudski odbor; štipendirajo premalo prosvetnih delavcev Prav tako pa je zanimanje za učiteljski poklic slabo, saj-so nekatere občine razpisale štipendije za šolanje na učiteljišču. vendar ni bilo zadostnega odziva. SKRB ZA KADRE V KMETIJSTVU Kmetijsko šolstvo je za Po murje prav posebno pomem > ra vrsta šolstva- s katerim se ukvarjajo OT.O, OZZ in politični forumi. Na svetu za šolstvo OLO so na nedavni sej; razpravljali o kmetijskem šolstvu in o delu enoletnih kmetijskih šol v Rakičanu in Podgradju. Sklenili so. da je treba šolo v Podgradju ukiniti, v Rakičanu oa organizirati dveletno kmetijsko šolo poliedelsko-živinorej-skega tipa. Ta šola b; imela vse pogoj? za uspešno delo. kor b imela tu-d; šolsko pose-tvo Prav tako pa bi dajala kvalifikacije ter bi omogočila tudi oreston na srednjo kmetijsko šolo Na svetu so poudarili da dveletna kmetijska šota v Svečini razširja letos svojo zmogljivost ter bo lahko zadovoljevala tud; potrebe Pomrla pri vzgoii vinogradniškega k-d-a. Glede teh vprašani se še niso dokončno odločili, ker bo o tem razpravljal tud" OLO in nekateri drug; forumi M 'C Takoj sprejmemo 0BRAT0¥0BJ0 za vodenje mizarskega obrata. Na podlagi 89. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij tn obrtov razpisujemo mesto DIREKTORJA »ELEKTROPROJEKTA«, podjetja za projektiranje elektroenergetskih in prenosnih naprav, Ljubljana, Hajdrihova 2 POGOJ: primerna izobrazba In praksa. Prošnje kolkovane z državnim kolkom 180 din ln občinskim polkom 95 dan ter kratkim življenjepisom vročite ObLO Ljubljana-Vič, Trg mlad. delovnih brigad 7, do 15. junija 1958. Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev ObLO Ljubljana-Vi* 3322-R Strokovno združenje podjetij za distribucijo Elektrifine energije ▼ LRS Ljubljana, Hajdrihova 2-11, razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORKE, Potrebno je znanje strojepisja in stenografije ter popolno obvladanje vseh administrativnih poslov. Prednost imajo kandidatke s popolno srednjo šolsko izobrazbo, znanjem enega tujega jezika in z večletno prakso Temeljna in položajna plača po zakonu o javnih uslužbencih. Nastop službe po možnosti čimpreje oziroma po dogovoru. — Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili o kvalifikaciji in dosedanjem službovanju pošljite do 15. junija 1858. 3371-R Pogoj: delovodska šola iz mizarske stroke s petletno prakso ali najmanj 15-letna praksa v vodenju mizarskega obrata — mizarski mojster VEČ SPOSOBNIH MIZARSKIH poMoemicov Nastop takoj. Ponudbe: Gospodarstvo Gl. odbora Zveze gluhih Slovenije Ljubljana Vidovdanska 14_ 3279-R KINO SNF.M A LNG KAMERO za normalni trak (lažjo izvedbo) 35 mm kupimo ah zamenjamo za kinoka-mero 16 ali 8 mm. — Ponudbe pošljite pod »Normalni trak« v ogl odd. 3306-R Upravni odbor Gradbenega obrtnega podjetja Slika razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE podjetja. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja, Pod hribom 55. 3254-R ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE sprejme takoj 2 kvalificirani kuharici, 2 kvalificirana ali polkvallficirana nalakarja(-ici), 2 kuhinjski blagajničarki In toCaJa (moški). Plača po uredbi. Stanovanje je preskrbljeno. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. 3302-R urnam RADIO LJUBLJANA SPOR HI) V PRI HO DNI HM TEDNU 5.05 7.00 13.00 15.00 19.30 22.00 22.55 5.05 6.00 7.00 3.00 10.00 13.00 15.00 17.00 19.30 22.00 22.55 Poročila ob nedeljah in praznikihi Poročila m vremenska napoved. Napoved časa, poročila vremenska napoved le objava dnevnega sporeda. Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda In obvestila. Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila Radijski dnevnik. Napoved časa, poročila, vremenska napoved tn pregled »po- re d a za naslednji dan Poročila. Poročila ob delavnikih: Poročila m vremenska napoved. Napoved časa, poročila, vremenska aa poved pregled dnev- nega sporeda in obvestila. Napoved časa. poročila. vremenska napoved tn radijski koledar j Poročila. Napoved časa in poročila Napoved časa, poročila, vremenska napoved pregled dnev- nega sporeda in obvestila. Napoved časa, poročila, vremenska napoved m obvetlla Napoved časa ln poročila. Radijski dnevnik. Napoved časa, poročila, vremenska napoved tn pregled epe reda za naslednji dan Poročila. PO NEDELJEK JUHO 5.00—8.00 Debro Jutro! (pisan glasben; spored.) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame. 6.40—6.45 Naš j editaiOc. 8.(3 Glasbeni album. 9.00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — xm. 9.20 Solisti ln dueti s sporedom .n aro dr.ib. 9.45 Igra zabavni orkester Radia Zagreto. 10.10 Dopoldanski komorni koncert. lil.00 Uvodni takti. H.CS Radijska šola za srednjo stopnjo; Noč s slovenskimi j ribiči na morju. j 11.35 Venček zabavnih popevk. | 12.03 Orkestralni spored. , 12.30 Kmetijski nasveti — ing. France K&rvtaa: Mleko od I hleva do mlekarne. j 12.49 Pojeta Planinski oktet iz Ma- : ribora in pevski kvintet | »Kranjčani«. 13.15 Igra Werner Mtiiler s svojim j orkestrom. ! 13.40 Iz Pariza v Napol; (francoske tn italjanske popevke). 14.05 Radijska šola za višjo stop-— nio; Mojster Chopin. 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes ,reikia- stonski simfonični orkester dirigira Charles Mtinch). 17.10 Odprite sprejemnik! (Izbran spored za ljubitelje zabavne glasbe). 18.00 športni tednik. 16*30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov (Pojeta tenorist Janezi Lipušček in baritonist Dušan Popovič). ■ 18.45 Domače aktualnosti. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 R.adiijski dnevnik. 20.00 Poje Ljubljanski komorni zbor ip. v Milka Skotoemeta. 20.80 Pomladna serenada z orkestroma Jackje Gleason in SteveAllen. 21.00 Radijska Igra — Max Gtrn-denmann: Odpustljivi greh — V glavnih vlogah; Mira Be-derakova in Stane Sever, režija: Pran Žižek (2 nag.rada Jugoslovenske radiodifuzije za režijo v eetDOmi 1857-58). 2L47 Glasbeni, taterm.«EZ*>. 22J5 Za prijatelje Jazza. 22.35 Ritmi latinske Amerike 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja sa tujino (prenos liz Beograda). UPRAVA ŽITNIH SILOSOV LRS, Ljubljana, Likozar jeva 5, razpisuje delovno mesto SALD AKONTI STKE. Pla&a po dogovoru. Nastop službe po možnosti takoj. Prošnj e z navedbo dosedanje zaposlitve in šolske izobrazbe pošljite na gornji naslov. 3265-R 15.40 Listi is domače književnosti — Jovan Boškov^ki: Drugo dejanje. is.09 V svetu opernih melodij. 17.10 Popevka tega tedna. 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti) . IS.90 Družinski pogovori. 18.19 Slovenske narodne v prired. bi Vlada Goloba poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 12.35 J. B. F orsler; Sona/tina op. 169. (Izvajata violinist Slavko Zimšek in pianistka Zdenka Car). 12.45 Radijska univerza — Prof. Maks Rožman: Matičjt mleček. 19 90 Zabavna glasba, vmes reklame. !3.30 Radijski dnevnik. 29.09 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Volk er tvangenhelm. solist Karlo Rupelj G. B. Per-Solezi: Concertino št. 2. Cam-mile Saint-Saens: Koncert za violino in orkester v h-molu. Ludvig van Beethoven: VII. simfonija. V odmoru koncerta — Kulturni razgledi: Boris Majer: Ob prvih zvezkih jugcsl. filozofske revije. 22.:5 "2ra oirsni orkester Radia Ljubljana. 22.35 Nočna melodija. 23.09—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). II. PROGRAM (na valu 202,1 m ln 98,9 mHz) 14.09 Od melodije do melodije. 15.00 Napoved časa, poročila ta vremenska napoved. 15.10 Ljubilandka kronika ta obvestila. ; 16.25 Pojo mladlnsks zbori lz Ro- ' munije Sovjetske hveze Belgije. Holandije. Nemčije ta Estonije. 15.46—16.00 Filmska kronika SR EDA JUNIJ IX. PROGRAM (na valu 202,1 m ?n 98,9 mHz) 14.0-0 Ura romantične glasbe — Franz Liszt: Tasso, simfonična pesnitev št. 2. Moric Moszkows1ri: Koncert za klavir in orkester v E-dum. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila. 15.25—16.00 Istrske, dalmatinske m bos anske n a ro dn e pesmi. REK JUNIJ 3 5.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glas-beni spored) — vmes ob 6.30—C.40 Reklame. 6 40—g!45 Naš jedilnik. 3.05 Narodne pesmi na tekočem traku. 3 35 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli (Izvaja Orkester Slovenske filharmonije p. v. Boga Leskovica). 9.00 Zabavni mozaik. 9*30 slavni pevci in vituozi vam no.io in igrajo. 10.10 Melodije a la carte. 11.00 Trije neapeljski mojstri — G. B Fergciesd: Simfonija za čelo in godala, Francesco Durante: Koncert za harpsi-choia in godala, Leonardo Vinci; Antični plesi. 11.30 Za dom in žene. 11 45 Pet pevcev — pet popevk. 12.00 Igra pihalna gedba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča. 12.30 Kmetijski nasvet; —vet. Erik Spiier: Kokcidvoza — krvava .griža piščancev. 12.40 Krešimir Baranovič: Makedonska suita. 13.15 Igrajo majhni zabavni ansambli 13 10 Pisan operni spored — J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. barkarola, R. Wag-ner: Tannhauser, arija Wol-frama iz 3 dej.. P. I. Čajkovski: Evgenij Onjeigiin, arija Len.skega iz 2. dej., G. Puccini: Madame Butter£ly, in-termezzo. G. Verdi: Moč usode, arija Leonore iz 4 dej., G Puccini: Turandot. uvodni prizor iz 1. dej. 14.20 Za otroke — Crt Šinkovec: — Pesm; za otroke. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.40 Potopisi in spomini — Ludvik Starič; Skozi oblake v viSave. 16.00 Za ljubitelje in poznavalce — Boris Papandopulo: Simfo- nietta (Komorni orkester Ha dia Zagreb dirigira Antonio Janigro). IVolfgang Amadeus Mozart: Koncert za rog ln orkester (Denniis Brata: rog ta filharmonični orkester <2-rdgJira Herbert von Karajan), Albert Roussel: Bacchus to Arija na, baletna suita (Bo- 5.00—8.00 Dobro jutro! (piaan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame 6.40—6.45 Naž jedilnik. 8.05 Pisana paleta (spored operne in solistične glasbe). 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni kogovori (ponovitev). 9.16 30 mtaut za ljubitelje domačih pesmi in napevov. 9.45 Igra kvintet Jožeta Kamptča. 10.10 Glasbena pravljica ta legende. 1 1.00 Zaigrajmo ta zapojmo 11.35 Radijska šola aa višjo atop-n.1 o (ponovitev): Mojster Chopdin. 12.55 Mali SJoMsttčnf koncert — M. Vodopivec: 7 miniatur, V. Lovec : Suita v starem Slogu. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. ing. Rudolf Pipan; O mejah gozdnih parcel ta , pogozdenih pašnikov. 12.40 Skladbe N W. Gadcjn ta Z. Fibicha igra MtorUbotaM. godalni ansambel. 13.15 Pesmi ta plesi jugoslovanskih narodov. 14.06 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Noč s Slovenskimi ribiči na morju. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravlj aj o 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.40 Pri klasičnih mojstrih — MS-roslav Krleža: Iz dunajskih pisem. 15.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Pnilljublj eni pevci zabavnih melodij. Kulturni preglled. ,Tacques Tbert; Trto za violino, čelo in harfo. »Glasba narodov sveta«: Pesmi litovske manjšine v ZDA. Razgovori o mednarodnih vprašanjih. Zabavna glasba, vmes reklame. Radijski dnevnik N. Rimski -Korzakov: snegu-l-očka. radijska priredba opere — Sodelujejo: solisti, zbor 1 jublj anske opere. orkester Radia Ljubljane in člani Radijske igralske skupine. Dirigent: Samo Hubad, režiser: Hinko Leskovšek. Zabavni orkestru igrajo za lahko noč -23.15 ln 23.30—23.46 oddaja za tujino (prenos te Beograda). 18 00 18.15 . 18.50 19.00 19.30 20.00 22.15 23.00- 17. PROGRAM , (na valu 202,1 m in 98,9 rrJHz) 14.09 Georgea Bizet in Jan Slbelius — Bizet: Simfonija v C-duru, Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu. 15.00 Napoved časa. poročila ta vremenska napoved. 15.10 Ljubljanska kronika ta obvestila 15.25—16.00 Virtuozi na raznih Instrumentih vam igrajo. Ktrtek c junij D 5.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Amaterski zbori pojo — (Nastopajo: Mešani zbor »Ljub- ljanski zvon«, ženski zbor Svoboda-Laško, SKDD »Tine Rožanc« in »Lira« iz Kamnika) 8.35 Godaila v ritmu. 9.00 Popularne melodije te orkestralne glasbe. 10.10 Ritmi in popevke — od tu ta od tam. lil.OO Orkestralni odlomki lz opor in baletov Offenbacha. Wag-nerja ta Aubera. 12.Z0 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Furlan: Oblike din koristnost zavarovanja posevkov: 12.40 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet. 13.15 Plošča v ploščo. 13.40 Igra Orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Uroša Pre-voršika. 14.20 Zanimivosti iz znanost; ln tehnike. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo. 15.16 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.40 Humoreska tega tedna — Stephen. Leackock: Primer Hezekiana Heylofta. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti ta skladatelji — S. Slavonski: Iz Jugoslavije. D. Trbojevlč: Preludij: Dva plesa, P Slivic: 4 samospevi, G. Finci: Tri bagatele za klarinet in klavir, J. Konstamdi-nidis: Pesmi ta plesi Dode-kaneza. N. skaiitootas: 3 plesi, Sodelujejo: mezzosopra- nistka Cvetka Souček, violinist Byron Colasls, klarinetist Miha Gunzek ta pianisti Dušan Trbojevič, Marijan Lipovšek, Pavel Siivio in Johan Papadopuios. 17.10 Zabavni potpourri. 18*00 Radijska univerza — Sutjeska v zgodovini NOB. 18.16 Benjamin Ipavec - Bogo Leskovic: Serenada za godala, Jakov Gotovac; Pesmi hrepenenja. 18.46 Četrtkova reportaža 18.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 1930 Radijski dnevnik. 1960 Tedenski notranje - poilMtčnd pcregled 20.85 Posnetki z večera narodne pesmi, dne 18. V. v Kranju — Sodelujejo Kranjski pevci ta instrumentalisti. 21.00 Juš Kozak: Shotar Rubi da. 21.30 Alexel Haieff: Godalni kvartet št. 1, Arnold Bax: Kvintet za godala ta harfo. 22.16 »Po svetu jazza«: Mož za bobni. 23.00—23.15 in 23.30—23.46 Oddaja za tujino (prenos te Beograda). H. PROGRAM (na valu 232,1 m ta SS,9 mHz) 14.00 Od arije do arije. 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved 16-10 Ljubljanska kronika ta obvestila. 16.25—16.00 Delavska godba »Svoboda« Center Trbovlje p. v. Antona Huderina. Pl TEK JUNIJ 11.30 cicibanom — dober dan! — (Smiljan Rozman: Kako j« Milena našla zadovoljstvo — Večer v kokošnjaku). 11.45 Pesmi o polžku. Sata. pu«d in drugih živalih. 12.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij. 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8.06 Orkestralna matineja, 9.00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — XIV. 9.20 .Prisluhnite ta izbirajte! 10.10 'Dopoldanski koncert solistič- ne glasbe. 11.00 Pesmi ta plesi raznih narodov. 11.30 Za dom ta žene. 11.40 Igra orkester Morton Gould. Ii2 00 Felix Mendelssohn: Peta simfonija »Reformacijska«. 12.30 Kmetijski nasveti •— Dušan Modic: Redčenje cvetja in plodov v sadovnjakih. 12.40 Ivan Matečič-Ronjgov: Rože-nice — (Poje zbor Slovenske filharmonije p v. Rada Simonitija). 13.15 Od arije do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Izlet na vse štiri strani neba 14.36 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo. 15.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.40 Iz svetovne književnosti — Robert Graves: Nausikaa in njeni snubci. 16.00 Koncert ob štirih — Matija Bravničar: Hymnus slavicus (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Lesko-via). Priederik Chopin; Koncert za klavir to orkes‘ter št. 1 v e-molu. (Aleksander TJninsky; klavir, haski simfonični orkester dirigira Witt-lem van Otterloo). Richard Strauss: Vesele potegavščine Tilla Ulenspiegla, simfonična pesnitev (Simfonični orkester RCA Victor dirigira Fritz Reta er) 17.10 Za vsakogar nekaj te arhiva zabavne glasbe. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.30 Viški fantje iigrajo. 18.45 Turistična oddaj a. 19.00 Zabavna glašba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 IgTa zabavni orkester Radio Beograd. 20.15 Tedenska zunanje - politični pregled. 20.30 Josip Slavonski; Simfonija Orienta (Melanija Bugairino-vič: alt, Dušan Čvejič: tenor, Dušan Popovič: bariton, Žarko Cvejič: bas ter zbor ta orkester Beograjske filharmonije. dirigent Zivojln Zdrav kovač) 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Cocktail ritmov in popevk. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). H. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 mHz) 14.00 Od Johanna Sebastiana Bacha do Mamica Ravela — (Spored skladb J. s. Bacha. G. F. Hfindla. L v. Beethovena, F. Schuberta. P. I. Čajkovskega in M. Ravela) 15.00 Napoved časa, poročila to vremenska napoved. 15.10 Razgovor z volivci. 15.25 Zabavna glasba, vmes obvestila. 15.55—16.00 Ljubljandka kronika. B0TA JUNIJ BEUA 7.u0—3.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob .30—6 40 Reklame S.40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Lepe melodije — znani napevi. 8.30 Obisk p.ri mladinskih zborih v Kranju. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Izlet na vse štiri strani neba. 9.30 S popevkami na pot! 10.10 Skladbe o mestih in deželah — Jan sibelius: Finska. 11.00 Pionirski tednik. 11.15 Domači zvok; izpod zelenega Pohorja — Sodelujejo; Ma-borski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka, Dravski fio-sarji. Trii Mojce in vokalni kvintet Anton Neffat. 12.00 Opoldanski spored opernih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Vlasta Stergar: — FTavilna uporaba herbicidov. 12.40 V ritmu po tipkah (klavir in hammand orgle) 13.15 Zabavn; zvoki. 14.20 Zanimivosti iz znanosti ie tehnike. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.40 s knjižnega taigia. 16.00 Glasbene uganke. 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 17.30 Lahka glasba. 18.00 Okno v svet: Angola. 18.15 Slovenski oktet poje skladbe iz čitalniške dobe — Imel sem ljub; dve (B Ipavec) — Vse mine (G. Izavec) Domovini (B. Ipavec) — Milica; Spak; Večerna pesem (A. Foerster) — Vabilo (D; Jenko) — Triglav (J. Aljaž) — Popotnikova pesem (A. Ned-ved) — Zemlja slovenska (F. Juvanec) — Mlatiči (K Ma-šek). 18.45 Prof dr Mirko Rupel; Je-. zdkovni pogovori. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Radijsk; dnevnik. 20.00 Veseli večer 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše Izseljence 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino -(prenos te Beograda). H. PROGRAM (na valu 202,1 m ta 98,9 mHz) 144)9 Melodije za zabavo. 15.00 Napoved časa, poročile ta vremenska napoved. 16-10 Ljubljanska kronika m obvestila, 15.26—16.00 C amili.le Satat - Saens: Tretja simfonija (Newyorškl filharmonični orkester dirigira Charles Milnch — Nies Bengier: orgle). 6.00—7.00 Vesele domače viže v nedeljskemu jutru — vmes ob 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar ta prireditve dneva. 7-35 Vedri zvoki. 8.00 športna reportaža. 8-15 Z zabavnimi zvoki na pot. 3.45 Mladinska radijska igra — Smiljan Rozman: Ujetnik 9.28 Slovenska pesem v dobi 'romantike. 10.00 Se pomnite tovariši — Franc Stadler — Pepe: Skušali smo rešiti Toneta Tomšiča. 10.50 Kar .radi poslušate (pisana vrsta priljubljenih skladb). 1.1.30 Tri simfonične rapsodije — F. Liszt: ogrska rapsodija št. 1. M. Vodopivev: Rapsodija za violino in orkester, A Dvorak: Slovanska rapsodija št l. 12.00 Nedeljska revija popevk in zabavnih melodij. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naš; poslušalo! čestitajo ta pozdravljajo — I. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H. 16.13 Zvone Kržišnik: Pismo, ki prinaša znanje ta moč 16.45 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska Igra — A. p Cehov: Poštarjeva žena (ponovitev). Režija Maša Stavčeva. 18.15 Na obisku pri' čeških zabavnih ansamblih. ~ 18.40 »Ja sam miadi Dalmatinac...« (venček dalmatinskih narodnih). 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 19.45 Prenos nogometne tekme za svetovno prvenstvo med reprezentancama Škotske ' ta Jugoslavije (Prenos iz Veste-rasa na Švedskem). 20.50 Igra ffemer Mfiller s svojim orkestrom. 21-15 JiL °peiretnega sveta Johann Strauss: Netopir, Carl Zel-ler: Ptičar. Izvajajo: Vilma Bukovec. Sonja Hočevar Zlata Gašperšič, Miro Brajnik Gašper Dermota. Drago Čuden, LKZ, Orkester Slovenske filharmonije — dirigent Jakov Cipd. 23.35 Nočni koncert 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos te Beograda). II. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 ml Iz) 10.30 Nedeljski simfonični koncert — G. Rosini: Tancred, uvertura (Orkester Dunajske državne opere dirigira Mario Rossi), E. Mc Dovveill: Koncert za klavir to orkester v d-molu št. 2 (Solistka Vivian Rivnik in orkester dunajske opere, dirigira Dean Dixon), F. Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru (Dunajski simfonični orkester p. v Hermanna Scherchena). 11.30—12.00 Zabavne melodije. 13.10 Promenadni koncert — H. Berlioz: Korzar. uvertura — F. ‘Liszt: Mrtvaški ples — E. Reesen: Danska rapsodija — M. de Falla: 3 plesi te baleta »Tri rogelj nik«. 14.00 Ljubljanska kron 1 ka ta obvestila. 14.15 Lahka glasba 15.00 Napoved časa, poročila to vremenska napoved. 15-10 Slavni pevci — slavne arije — Arije te oper »La Gtoeoin-da«. »Manon Lescaut«. »Sad-ko«, »Manon«, »Glumači«, »Milgmon«, »Rigoletto« in »Ca-rostrelec« pojo Maria Meneg-himi-callas, Janine Micheau, Jenevieve Moizon, Gre Brou-wenstiju. Leonard Wairren, Dušan Diordjevič, Mario del Monaco, Libero de Luca in Mario Lanza) 16.00—16.15 Klavir v ritmu. PRVI DAN ATLETSKEGA SREČANJA MED MADŽARI IN JUGOSLOVANI V LJUBLJANI Nedeljski spored se bo zcčel ob 16. uri Ljubljana, 31. maja. Vse je bilo kakor je treba. Slovesno okrašeni stadion .Odreda ob Titovi cesti je danes popoldne ob sončnem vremenu sprejel najboljše madžarske in jugoslovanske atlete, ki so se s skrajno zagrizenostjo borili za točke v medržavnem dvoboju. Obe ekipi sta nastopili nekoliko oslabljeni, kar pa je še povečalo privlačnost srečanja, saj sta bili tako moštvi bolj izenačeni. Tik pred začetkom dvoboja nam je jugoslovanski zvezni kapetan Stevan Lenert dejal: »Skoda, da nismo popolni. Morda bi Madžare lahko celo premagali!« Po slavnostnem delu, v katerem so odigral: himni obeh postavljenih reprezentanc ter sta govorila podpredsednik AZS Adolf Arrigler in član madžarske federacije Pal Molnar, se je začel tekmovalni spored. V prvi točki je Jugoslavija zabeležila dvojno zmago: LEP, A POČASEN TEK NA 150« w V klasični disciplini 1500 m arr.o videli lep ooj, žal pa ie povprečji« rezultate. Vsak izmed štirih teki mečev je botei dvoboj rešit] v f> nišu. Prvi krog je voa.l Murat, nato 800 m Vazic, nazadnje pa je b:. v zaključnem krogu Madžar Kol vacs neprekosljiv. Murat s svojim legendarnim fin,šem ni opravi, drugega, kakor da je Važiča pol tisntl na tretje mesto. izid: 1. Kovacs (M) 3:43,3. 2. Murat (J) 3:49,1, 3. Vazic (J) 3:49,5, i Kiss, (M) 3:51,6. M: 6. J: 5. Na 106 m je Trifunovič zamenja: Lorgerja. Vendar tako Jugosiovai na seveda nista bila dorssia nhr.. ma gostoma. LORGER OBLiCM — 1^1 Ker je tožil zaradi bolečin v nogi. je zvezni kapetan Lorgerja postavil samo na 110 m ovire, todi tudi tu se je bUo treba bati. da naš rekorder ne bo zmogel napora Vsa zaskrbljenost pa .ie bila odveč, ker je Lorger od samega startnega strela nezadržno tekel proti cilju in dosegel doslej drugi rezultat v življenju. Kakih 3509 gledalcev ga je navdušeno pozdravilo. Rezultat: 1. I. Kovacs (M) 48,3; 2. Csutoras (M) 48, 4; 3. Grujič (J) 48,7; 4. Alimpijevič (J) 49,9. M: 8, J: 3. Tud; v metu krogle ni bilo Jugoslovana na zmagovalni stopnici. Skiljevič je v četrtem metu za dva centimetra prehitel drugega gosta in se uvrstil na drugo mesto. Rezultat: l. Goldovanyi (M) lo.s, 2. Toth (M) 10,9, 3. Trifunovič i.j) 1:1,1, 4. Gragaševič (J) 11,2. M; l J: 3. Pihal je lanen nasproten veter. steza pa je bila zelo trda. Čeprav so clo konca sporeda preostale še štiri točke, so Jugoslovani zabeležili en0 samo zmugo, Zanjo zasluži še posebno pohvalo Zagrebčan Branko Miler, k; je kljub težji poškodbi na peti dosegel odlično znamko 723 cm. Kakor Miler, je tudi naš drugi zastopnik inž. Miličevič popolnoma zadovoljil in v ipetean skoku dosegel svoj osebni rekord in drugo mesto. Met konja je prinesel gostoma dvojni uspeh. Kopitar je bn boljq od Jugoslovanov. Jozsef Kovacs — dobitnik srebrne kolajne iz Melbourna — je bil absoluten gospodar teka na tfl.oofl m. V lahkotnem slogu je tekel krog za kirogom in samo Strir<)f ga je lahko spremljal nekaj časa. Nato pa se je razdalja med njima pokaza:la zmeraj večja, ostala teikmeca pa je Rovacsi prehitel z* cel krog. Štritof se je zelo d^bro držal, Pandurovič pa ni zmogel več kot četTto mesto. S prepričljivo zmago sc je končala tudi štafeta 4x100 m. knr pa j je razumljivo, saj so Madžari tej disciplini evropski prvaki. Tudi brez Lorgerja so se Jugoslovani kar dobro uveljavili in dosegli razmeroma ožičen čas. IZIDI: daljina — 1. Miler (.]) ^ 723 cm. 2. Miličevič (J) 711, 3 To-rok (M) 70,701. 4. Pusztai (M) 691, M: 3, J: 8, kopje — 1. Ku’csr.r (31) 72.25. 2. Pet0vary (M) 71,63, 3 Kopitar (J) 62.04, 4. Mirlč (J) '61.vi, M: 8.J:3 10.000 m — 1. Kovacs Jo/-sef (M) 29:59,6 2. Štritof (j) 30:'.!..., 3. Zsoltan Kovacs (IVU 31:06.8. I Pandurovič (J) 31:29,0. M:7.J:4, j 4xlt>o m: Madžarska 41,2, Jugo = : vija 41.9, M:5J:2. KONČNO STANJE TOČK PC- | PRVEM DNEVU: Madžarska Jugoslavija 43. Evgen Bergant LEP SPREJEM POLJSKIH ^VATERPOLISTOV V CELJU £$] CEL-JE, 31. maja. \a povabila celjskega plavalnega kluba Neptun so slno-či prispeli v Celje^ Igralci ^vaterpolske državne A in| B reprezentance iz Poljske, ki bodo nocoj in jutri dopoldne igrali ?| moštvom izbranih \vaterpol štor severne Slovenije. Po prisrču em| sprejemu na postaji je 'oljskeM športnike sprejel tudi pr e bednik® OM D. Anrlrai T - ». n 7. W Lorger, Petrušie ta Retezar na zmagovalnem odru Za njim sta se Petrušič in Re-tezar hudo spoprijela za drugo mesto. Jugoslovan je s skrajnim naporom obdržal naskok do ciljnega traku. Izid: 1. Lorger (J) 14,1, 3. Pe-truSič (J) 15,0, 3. Retezar (M) 15,0. 4. Tor&k (M) 17,4. J. S, M. 3. Lorger je po teku ves nasmejan izjavil: »Kdo bi sl bil to mislil. Pa Še nasprotni veter je vel! Bomio videli, kako bo v četrtek v Grazu proti Lauerju in v nedeljo v Beogradu proti Mihajlovu. ko mi le r.oga ne bi nagajala!« NEUSPEŠNO NADALJEVANJE Izid: 1. Mihalyfi (M) 16,09, 2. Ski-ijevič (J) 15,65, 3. K8vesdy (M) 15.63. 4. Popovič (J) 14,28 M- 7, J: 4. OliLO Andrej Svetek v navzoino-l sti sekretarja občinskega komi’ Jul ZK Cveta Pelka in predsednika) sveta za telesno vzgojo Rada i.o-žarja. Po pozdravnem nagov.rul tovariša Pelka in zahvali za t op el | sprejem, ki jo je v imenu go izrekel gosp. Jan Javorški, se J a | razvil prijeten tovariški razgnvt >i. B. S tem na ie h"'' v »• jugoslovanskem taboru tudi konec. V vseh naslednjih disciplinah so Madžari rtas<»gli več. ir’ kor je bilo pričakovati po napovedih in tako so po treh točkah prešli v vodstvo in ga vse bolj večali. V skoku v višino je najbolj razočaral državni rekorder Marjanovič, ki ni preskočil niti 190 cm. To višino pa je presenetljivo premagal mladi Kavčič, ki je v zadnjem trenutku vskočil namesto poškodovanega Markuli-na. Madžara nista pokazala nič posebnega, vendar sta brez težav zasedla obe prvi mesti. Izid — 1. Bodo (M) 194, 2. Me-dovarssky (M) 194, 3. Kavčič (J) 190, 4. Marjanovič (J) 185. M: 8, J : 3. V teku na 400 m sta Madžara zmagala, ne da bi ju Jugoslovana sploh ogrozila. V kvalifikacijskih tekmah za vstop v žensko zvezno ligo v Novem Sadu je v petek ljubljanska Qlympia premagala .zagrebško Mladost 58:50 (24:25). Najuspešnejša igralka med ljubi.iančankami je bila Mrakova. dela z društvenim nastopen. . -d Domom Fartizan. Mimo domnšit telovadcev bodo nastopita tudi I pripadniki drugih partizank.::! | društev z Gorenjskega. Zsče ob 15. uri. Prvenstvena tekma I. conske Mge med zagrebško Trešnjevko in ljubljanskim Odredom, kj bo cbenem zadnja v spomladanskem delu tega tekmovanja, bo danes ob 10. uri na stadionu Odreda. Predtekma se začne že ob 9. uri. V odbojkarski tekmi moških za državno prvenstvo je v Beogradu Jugoslavija premagala Partizana 3:0 (15:13, 15:6. 15:6). Železničar pa Crveno zvezdo 3:1 (15:13, 15:10. 6:15, 15:111). V prvenstveni tekmi republiške lige sta se v Kranju Triglav in Medvode razšla neodločeno 71:71 (32:36). Kri Triglavu je bil naj-učinkovntejši Belehar s 33 koši. pr; Medvodah pa Bezak 23 Pred 150 gledalci sta dobro sodila Brumen in Pavlovič. (Z M.) AKADEMIJA BLEJSKEGA PARTIZANA TVD Partizan Bled bo Jutri proslavil 50-letniico telesno vzgojnega NESREČNA DIRKA V INDIANAPOLISU Na veliki ameriški avtomobilski dirki na 500 milj v Indianapolisu se je pri trčenju 11 vozil ubil mladi ameriški dirkač CConnor, ki je V"i:* za neko ameriško tovarno avtomobilskih - gum. Startalo ;e 33 avtomobilov, med katerimi je Američan Rathman dosegel sredi vožnje brzino 233 km na uro. Ta hip je izgubil kontrol) nad strojem, ki se je prevrni in letel naprej po dirkalni progi, tako da je še 10 drugih vozil zgrmelo vanj. Iz karurr-bola sta bila samo še dva voza sposobna za_ vožnjo. Tekmo ie 'gledalo 150.000 ljudi, zmagovalec je prejel nagrado 100] tisoč dolarjev, toda cilj je rlo-- 'n samo 14 dirkačev. NEDELJSKA KRIŽANKA Vodoravno: 1. luka v Vietnamu, 7. veliko tropsko drevo (kruhovec), 13. pastoralna Igra Mairtaa Držiča, 14. nanešen droben peseik, 15. pismeno potrdilo, spričevalo, 17. tekmec. 18. začetnici slovenskega literarnega zgodovinarja 'Jn esejista (1875 do 1937), 20. ainonsa, 22. francoska romantična pisateljica (s pravim imenom Aurora Dude-vant), 23. označba za neko go- spodarsko obdobje v ZSSR, 25 glavna telesna utrJpalnica, 27. oziralni zaimek, 28. kemični element, 30. poljska reka, pritok Odre, 32. oblaka pomožnega glagola, 33. izgnanstvo, 35. reka v vzhodni Franciji, 37. slavna italijanska sopranJstka (Maria Me-neghiini), 39. organsko modro barvilo (za porcelan), 41. varovanec, odjemalec, 42. dišavna rastlina. 1 2 5 k 5 6 1 7 & 9 10 U 12 1 13 14 jSEBI m 15 14 S 17 18 19 B 20 21 SRS m 22 ' 23 24 S 25 28 H 27 za 29 m 30 31 B 31 H 34 ES 35 38 ES 37 38 n 39 40 41 1 ki • NavpJčno: 1. eden vodilnih sodobnih ameriških pisateljevi (»Sadovi jeze«), 2. tuj dvoglas-J nik, 3. rJmsika boginja jeze, židovska mestna četirt, 5. velikoI jezero v severozahodni Rusiji,! 6. adresa, 7. začetnici srbske-] ga pisatelja (»Nečista kri«), gorovje v srednji Sahari, 9. očrt 10. zasilno bivališče v gorah, 11. južnoameriški ' sadež, 12-zdravilna rastlina, 16. ime ukrajinskega pesnika Sevčndka, 19-bombažna tkanina. 21. silovito čustvo, 24. opravila, 26. najmanjši delci tvarine, 29. ime pesnika in prevajalca Klopčiča, 31. pokrajina v Indokinl, 34. industrijska rastlina, 36. ločilni veznik, 38. okrajšava za »starejši1, 40 kazalni zaimek. REŠITEV zadnje NEDELJSKE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Massenet, d,ril, 12. mantisa, 13. Revizor.l 16. aparat, 17. Mati, 18. ata, 19 [ valum, 20. papiga, 22. iz, —r, 23.1 to, 24. srček, 25. N(ovo) m (esto).f —m, 27. op., aplavz. 31. sh»iiSS| 33. vas, 35. Loka, 36. stotak, 5^1 Orleans, 39. Slovani, 40. Kant,| 41. Antigona. KOLEDAR jžedeAJa. i Junija: Radovan Na današnji d.an leta 1941 30 bili prvi boji med gorenjskimi parti-f-nl in Nemci na Jelovici. VOCNA ZDKAVNISKA DEŽURNA jr.UZBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU Od 20. do 7 2i-e zjutraj. Ob nedeljah Ln prar- iK!i vos dan. ZDRAVSTVENI dom VIC dr. Zavrnijc Gorazd, Rimska c. jt. 22. tel. 20—433. Nedeijska dežurna služba v ambulanti Mirje, Trs mladinskih delovnih brigad, 2. od 8.—14 ure, tel. 21-797. JDFA' STVENI DOM CENTER jr 7' biča Milena, Miklošičeva 24, l SS-151. Za obiske otec-k ■sia tel števiiUta sdravstveni do>i rudnik dr. Krejčl Fedor, privoz 18, tel. 20-767. V odsotnost; zdravnika kličite telefon LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 13 ure dalje. Sobotna in nedeljska »ediatrična služba do 20. ure zvečer dr. Pavel Korenhauser. -el 32-225. ZDRAVSTVENI DOM RIOSTE er Juvan Zlata. ZD. Moste. Krekova 5, tel. 31-359. V odsot-r.ostl zdravnika kličite tel LM Dr tilazjiik Jožetu čestita za promocijo ilevkameirad- NOV VOZNI RED VLAKOV NA Železnicah Opolnoči od sobote na nedeljo dne 1. junija 1958 bomo spremenili V(jZ3Ki red vlakov na jugoslovanskih žedezntcah. promet vlakov s prevozom potnikov se ne bo bistveno spremenil. Odhodi in prtihodi vlakov po novem Voznem redu so razvidni na vsaki železniSki postaji. Iz Železniškega transport, podjet UUBLJANA Izšla je 3. številka revije »Sodobna pisarna« Naročniki jo bodo dobili te dimi. — Uprava. PRESELITEV! Možina Francka mbdistinja sporoča cen j. strankam, da je preselila s 1. VI. 1953 svoj obrat iz Igriške 10 v Čopovo 32. Obrtna zbornica za okraj Ljubljana bo priredila tečaj za moško in damsko krojno risanje tn dopolnilni tečaj iz istih predmetov za mojstre pod vodstvom tov. Verdenika Rudija. Tečaj bo od 30. junija do 2. avgusta i958 in sicer samo za obrtne mojstre in pomočnike. Prijave bo sprejemala zbornična pisarna Ljubljana, Mestni trg 2-n, soba 55, do 20 junija 1958. Po sklepu delavskega sveta z dne 2t> 5 1958 obveščamo vse or- ganizacije in društva, da Upravni odbor rudnika ne bo reševal nobenih prošenj za denarne in materialne prispevke in nanje tudi ne bo odgovarjal. Rudnik kaolina Crna. Orna pri Kamniku. Avtobusno podjetje »Slavnik — Adria«, Koper, uvaja s 1. 6. 1958 nov stalni vozni red. Poslužujte se naših novih in dodatnih prog, in sicer: 1. Proga Ljubljana — Piran: odhod iz Ljubljane ob 7.30, 14.00, 14.50, 16.30, 17.00, 19.20 dm Oh 30.00 uri. Posebno opozarjamo na jutranji avtobus ob 7.30 uri. 2. Proga. Piran — Ljubljana: odhod iz Pirana ob 4.00, 5.00, 6.00, 7 00 , 9.00, 10.00 in ob 18.00 uri. Avtobus, ki odpelje iz Pirana ob 18.-00 uri. pr. spe ob 21.00 uri v Ljubljano ter ima direktno zvez-z Mariborom — prihod ob 00.1-uri. KANCEROLOSKA SEKCIJA vabi vse člane na sestanek, Ja bo t četrtek, 5. junija letos, ob 19. uri v Rentgenološkem zavodu Kliničnih bolnic z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o delu odbora; 2. Pravila in organizacija dela; 3. Program dela sekoilje v tem poslovnem letu; 4. Poročilo o sestanku Komisije za raka pri Zveznem zavodu za ljudsko zdravje FLRJ: 5 Razno. Kolege, ki bi želeli postati člani sekcije in kj; doslej še niso bili prijavljeni, vljudno prosimo, da pismeno javijo svoja imena na naslov: Kancerološka sekcija SZD. Onkološki inštitut. Ljubljana. Lipičeva 2. SPORED ZA NEDELJO .KINO UNION« — ameriški barv. westem »KJER REJCA ZAVIJE«. Režija Anthonj Mann. Igrajo James St o w srt, Arthur Kermedy, Rock Hudson ln Julla Adams Predstave ob 15, 17. 19 in 31. Ob 10 matineja istega filma KINO »KOMUNA«: poljski film »RESNIČNI KONEC VOJNE«. — Tednik F N. 32- Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! Ob 30 matineja istega filma. KINO »SLOGA«: amer. barv. risanke »ZABAVNE PUSTOLOVŠČINE« Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma • KINO VIC«: ltalj. filmska ko- medija »BIGAMJST«. Igrajo Vit-torio de Sica, MarceUo Mastroi-anni Giovana Ralll ln Franca Valeri. predstave ob 15.' 17, IS in 21. Danes zadnjikrat! .KINO SISKA«; amer. barv. cine-mascope film »MED NEBOM IN ZEMLJO«. Tednik F N. 22. Predstave ob 16, 13.30 in 21. »LETNI KINO BEŽIGRAD«; jugoslovanski barvni film »POP CIKA IN POP SPIRA«. Predstava ob 20.20 uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Prodala v1" ' kinema- tografih razen v kinu Bežigrad od 9 do 11. ure in od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: ameriški film »JUŽNO OD SAHARE«. Predstave so danes ob 10, 15 in 17. TRIGLAV: ameriški film »GO- SPOD 880«. Tednik. V glavni vlo-gj Burt Lancaster in Edmund Gwenn. Predstave ob- 16. 16. in 20 Prodaja vstopnic od 10.—11. in od 15 dalje Danes zadnjič. LETNi KINO »JLA«: amer. barv. film »VESELO IZKRCEVANJE«, Ob 20.30. •LITOSTROJ«: ameriški film »VZHODNO ZAHODNA STRAN«, tednik 21. ob 18. in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave Zadnjič. ŠENTVID »SVOBODA«: meh. film »UMIRAM SREČNA«, ob 16. 16 ln Bunar Pege Vam ob stalni uporabi sigurno odstrani Pegasam krema Zahtevajte povsod samo PEGASAM: »PLEX« je najboljše sredstvo 2.--1 čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX«. kjer kupuješ* milo. ZDI? v srVj-NJ DOM SISKA renkole Rozalija. Černetova r?i tel. 22-831. VENi DOM BEŽIGRAD er ruhač Marko, tel. 23-370. — V odsotnosti zdravnika kličite tel L/M 30-300. Zdravstveni dom Ljubljana-Mo- stp obvešča starše, da bo drugo in -ere cepljenje predšolskih otrok otroški paralizi od 2 junija vključno 12. junija 1956 po nagi e *i n j em .vrstnem redu: ’ i ln 3. 1 unija 1953 v osnovni šo- I: Jarše od 14.—13. ure: 4. junija ;v v ambulanti Bizovik od 14.— :.j ure: 5, 6. 7; 9. 10. 11. im 12. ju- rir-. pa v Zdravstvenem domu Kr=>ova 5 od 14 do 18. ure. p rinimo starše, da se točno dr-: 1 dneva in ure. ki bo nazna-če- na vabilu. ■'-.bilo prinesite s seboj!!! . ravstvenii dom. Ljubljana -v . obvešča, da bo tretje cepi j e-r. predšolskih otrok proti otro-paralizi od 2. VI. vključno do : vi. 1958 v ambulanti na Viču :r. tol?k.; polikliniiiki, od 14.—18. in I, :rici dne 2. 6. od. 14.—16., ter • I'rt ra njih goricah dne 3. VI. cd :4.—17. ure. - - '.mo starše, da se točno dr- f datumov in ur, ki so označe- : - vabilih. Vabila prinesite s AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE LJUBLJANA telefon 80-649 bi rol ,13UB131KA| C* N** Zaradi nepr ed/vid enih tehničnih zaprek začasno uikinjamo z današnjim dnem avtobusno progo Ljubljen s-Brežice-Bizeljsko. «■ «r.V’--1«- r Mihljana VinAmA-fn VEVČE: amer. film »ČLOVEK IZ KOLORADA«, ob 18 in 29. ZADOBROVA: amer barv. film »RDEČE PODVEZE«, Ob 17 in 19. CKNUCE: amer. barv. film »DVA TEDNA LJUBEZNI«, ob 17 in 20. DOMŽALE; amer. barv. einema-scope film »SEDEM LET ZVESTOBE«, Ob 16. 18 in 20. KAMNIK »DOM«: .amer. barv. film »ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. DUPLICA: amer. barv film »NEŽNA PESEM«, ob 17 in 19. BLED: amer. barv. cinemasc. film »VZHODNO OD RAJA«. Ob 14. 16, 18. in 20.30. VOVO MESTO »KRKA«: angleški barv. film »SEMENJ ZELJA«. ČRNOMELJ: — amer. barv. film »ZVEZDA JE ROJENA«, ob 17 in 20. KRANJ »STORŽIČ«: ob 10 amer. barv. film »NA GLADKI POVRŠINI«. Ob 16. 18 in 20.15 amer. barv. film »NE2NI AKORDI«. KRANJ »PARTIZAN«: amer. barv. film »PESMI ZLATEGA ZAPA-DA«, Ob 20.15. KRANJ »SVOBODA«: amer. barv film »NA GLADKI POVRŠINI«, ob 17. in 19.15. KRANJ »TRIGLAV«: amer barv. film »PESMI ZLATEGA ZABADA«, Ob 17.30 NAKLO: ital.-franc, film »BIGA-MIST«, ob 17. RADOVLJICA: franc. - ital. clne-mascope »DESTRY« ob 18. 18 in . _in rdečo ki Vam jo povzročilo sončenje, Vam spremen; TSCHAMBA PII v prožno, epo ogorelo rjavo polt. ESP1BANTSKA 18.30 Silvo Matelič: Stanovanjske skup- nosti; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklam e; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Variete na vala 527.1 m a) Mali oglasi, b) Macov kabaret, c) Obiski; 21.15 V plesnem ritmu; 22.15 Nočni koncert Bruno Bjelinski: Koncert za flavto ln godalni orkester (solist Boris Čampa in Orkester Radia Ljubljana p. v. Alija Dermelja), Milo Cipra: Simfonietta (Orkester Zagrebške filharmonije p. v. Jovana šajnoviča); 23.00 — 23.15 in 23.30 — 23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). II. PROGRAM (na valu 202,1 m in 93,9 mHz) 10.30 Nedeljski simfonični koncert Arthur Rubinstein: Koncert št. 4 v d-molu za klavir in orkester Erno Dohna-nyi: Kuralia hungarica, 5 skladb za orkester; 11.30 — 12.00 Lahka glasba; 13.10 Promenadni koncert; 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila; 14.15 Lahka glasba; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Slavni pevci — slavne arije; 16.00 — 16.15 Igra trio Dor-ka Škoberneta. Radia Ljubljana; 14.15—15.00 2eleli ste — poslušajte* (prvi del); 15.00 —15.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 15.15—16.15 Želeli ste — po-slušajtel (drugi del); 16.15—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. ULTRA GIN - šport krema je prvovrstna mastna Icrema. Tudi tvoja koža potrebuje hranilne snovi, ki jih vsebuje ULTRAGIN-sport krema. ivstveni dom Ljubljana Rud- ibvešča vse starše, da bo nje proti otroški paraiisi za in tretjo injekcijo naslednje SPORED ZA NEDELJO Poročila: 6.05, 7.00, 13.G0, 15.00, 19.30, 22.00, 22.55. 6.00 — 7.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 7.15 Reklame; 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva; 7.35 Operetni zvoki; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Parada popevk; 8.45 Mladinska radijska igra — Grimm: Trnjulčica; 9.35 »Bratci veseli vsi . . .« (Slovenske narodne pesmi poje kvintet »Niko Štritof« ob spremljavi Štirih fantov); 10.00 Še pomnite tovariši ... — Janko Mehle Napada na Drvar ne bom pozabil; 10.30 Pokaži, kaj znaš! (Prenos javne oddaje iz opernega gledališča v Ljubljani); 12.00 Revija zabavnih melodij; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.15 Glasbena medigra; 16.50 — 17.50 Prenos reportaže z atletskega dvoboja Madžarska : Jugoslavija; 17.50 Koncert lahke glasbe (igra godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča); 3. Proga Piran — Koper — Ljubljana — Zagreb: odhod iz Pirana ob 4.00 — prihodi v Ljubljano ob 7.10 uri, s prihodom v Zagreb o-b 1.1.20 uri. Odhod iz Zagreba ob 15.30 un. iz Ljubljane oh 19.20, s prihodom v Koper oh 22.00 uri, v Piran ps oh 22.30 uri. 4. proga Piran — Koper — Ljub ljar!a — Celje — Maribor: uvedeni sta dve progi. Odhod iz Pirana ob 10 G0 in 18.00 uri. Odhod iz Maribora ob 4.00 zjutraj in ob 13.00 uri Zahtevajte naše vozne rede. Poslužujte se udobnih im hitrih Slavnikovih avtobusov. OGLAS Iz tehničnih razlogov ne bo 15. junija 1953 tombole Občinskega odbora Rdečega križa v Cmi na Koroškem. Denar za prodane tablice vračajo prodajalci ali Občinski odbor RK Cma do 15. ■ 6. 1953. Po tem roku zapadejo zneski v korist izgradnje doma onemoglih v Crni«. Občinski odbor RK Cma Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 8. iunHa zaradi ogleda novoodkritih srednjeveških fresk pod vodstvom r.kaa in univ prof, dr. Steleta v izvedbi »Futnika« celodnevni telet na Gorenjsko s poslanici v Tupaličah, na Bregu, na Selu, v Žirovnici, na Bledu in v Bohinju s povratkom črez Jelovico in Selce Vozni stroški 1199 din. Udeleženci. ki so plačali članarino imajo 490 din popusta. Odhod ob 6. uri izpred Narodne Galerije. Število udeležencev je omejeno. Prijave do 4. junija pri »Putrihu«. IZDELOVALNiCA — POPRAV- I..JALNTCA OTROŠKIH VOZIČKOV Kovač L.. Kolodvorska 26. Obnavljam in popravljam vse vrste otrojlkih vozičkov. Slovensko geološko društvo priredi: 14. in 15. junija geološko ekskurzijo v Goriška Brda. Prijave sprejema Slov. geol. društvo. Ljubljana Tr« revolucije 11, do sobote. 7 'b. 1958. Absolventke in absolventi letnika 1928 . Državne dvorazredne trg. šole. Ljubljana, se zberemo k proslavi SO-letnice. Prijave sprejema Starc Meri, telefon 22-030. pismene pa Brankovič-Seibitz Dora Ljubljana. Miklošičeva 16-1. Obveščajte se med seboj. Prijave do 13 1u-nija letos. ABSOLVENTKE IV. F razreda Ekonomske srednje šole v Ljubljani letnik 1953 se dobijo 7. junija cb 1°. uri pred Slamičem. Udeležbo javite na naslov: Knavs, Ljubljana, Erjavčeva 22. OBVESTILO Ravnateljstvo gimnazije v Kamniku obvešča: sprejemni izpiti za višjo gimnazijo se bodo pričeli 12. junija 1858, ob 8. uri v prostorih gimnazije; matura se bo pričela 12. junija 1958 ob 8. uri v prostorih gimnazije; popravni izpita bodo za četrt- in osmi razred 20. in 21. junija 1958 ob 8 uri. Prijave za sprejemni izpit ali maturo je treba vložiti v tajništvu gimnazije do 5. junija 1958. Prijave za popravne izpite je treba vložiti v tajništvu gimnazije do 18. junija 1958. Ravnateljstvo O ure ISPERANTSKA nsk! ljudski odbor Rudnik D RAJ«A Nedelja. 1. junija, od 15: O’Niel'1 »Dolgega dneva potovanje v noč« Gostovanje ljubljanske Drame v Mariboru. Ob 20: Goodrieh-Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Izven in za podeželje. (Zadnjič v sezoni. — Vstopnice so že v prodaji.) Ponedeljek, 2. junija: ZAPRTO. OPERA Nedelja, 1. junija, ob 10.30: Javna oddaja Radia Ljubljana »Pokaži, kaj znaš«. Ob 20: Donizett) »LUCIA I-AM-. MERMOORSKA«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji). Ponedeljek. 2. junija; ZAPRTO. Zaradi zaključka sezone koncem junija, prosimo abonente vseh redov abonmaja SNG. zlasti dijaških in Študentskega, da zanesljivo poravnajo abonma za to sezono do 10. junija letos. ZSJ do 3. junija, ko dobi zadnjo 8. predstavo. Po teh datumih bomo abonentem, ki še ne bodo poravnali abonma, zaračunali večje stroške za izterjavo. KINO - INDUPLATI - JARŠE Gostovanje Obrtniškega gledališča iz Ljubljane Nedelja, 1 junija, ob 15,30 Roger »TRIJE FANTJE IN ENO DEKLE«, komedija v 3 dejanjih. Vstopnice so v prodaji od četrtka 29. maja dalje in dve uri pred začetkom predstave pri blagajničarki kina Induplati — Jarše pri Domžalah Cena vstopnic: 80. 60 in 50 din. Sporočamo cenjenim obiskovalcem. da bo na gostovanju nastopal popularni Bari Matija, filmski igralec »Kekec«. Ne zamudite te prilike! ■Vljudno vabljeni! »GODBENI S KI DOM« — DOMŽALE Gostovanje obrtniškega gledališča iz Ljubljane Nedelja 1 junija, ob 20.: Roger »TRIJE FANTJE EN ENO DEKLE«. komedija v 3 dejanjih. Vstopnice so v ptrodaji od Četrtka 29. maja dalje in dve url pred začetkom predstave, pri tovarišici hišnici godbeniškega doma. Juvanovi. Cene vstopnic: 80. 60, 50. 40 inlran, prodam. Ogled od 9. do lil in od 17 do 19. Naslov v ogl. oddelku. 11580-4 KROJAŠKI STROJ, malo rabljen, prodam. Tovarniška 29, Zelena jama. 11575-4 TAPECIRAN BEL ŠPORTNI, dobro ohranjen otroški voziček — prodam. Regent. Kneza Koclja 38. Šiška. 11571-4 KLAVIRSKO HARMONIKO Hoh-ner, 5 registrov, novo. poceni prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Hohner«. 11568-4 BETONSKI MEŠALEC z elektromotorjem, elelktrovarilni agregat, strorj za rezanje železa, parno lokomotivo, skreper z žaganj ačem ln elektromotorjem ter stikalom, 2 popolnoma novi žičnici brez vrvf in čeljustni drobilec kamna, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 11566-4 REGISTER BLAGAJNO do 10.000, 3 glavnih in 9 pomožnih registrov, prodam. Naslov v oglas, oddelku. 11564-4 ODLIČNO VESPO prodam. Ogled v, nedeljo 8. junija od 7. do 14. ure. Tržna ulica 5, Šiška 11551-4 ŠOTOR za dve osebi in zložljivo taborniško posteljo ugodno prodam. Potokar. Rimska c. 9. pritličje desno. 11550-4 KUHINJSKO in SOBNO pohištvo, malo rabljeno, prodam. Kovač, Smartinsika c. 10, dvorišče. 11547-4 OGRODJE ŠTEDILNIKA in več starih pečnic, prodamo. Zglasiti se pri hišnici Erjavčeva 25. 11541-4 DELIKATESE, GO STILNE J Prodam zelo dober stroj za rezanje salame. Regulacija na 10 različnih debelin. Naslov v oglas, oddelku. 11540-4 SPALNICO, novo. orehovo, politi-rano, prodam. Naslov v oglas, oddelku. 11536-4 FIAT TOPOLINO. lepo ohranjen, prodam. Povšetova 5. 11534-4 AVTO »DKW«. dober, ugodno prodam. Koželj Jože. Celje, Lisce. 11634-4 7-CEVNI RADIO EUMAGNUS luxuzna izvedba UKW, KV. SV, DV z zvožnilki, zvočni register itd. prodam za 55.00-0 din. Koser, Ljubljana, Krekova ul. 4. 11524-4 BOjfERJE nemške. rodovniške, krasne, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 11528-4 OGRODJE za štedilnik s kotlom, rabljen, prodam. Grudnovo nabrežje ,15.. 11834-4 MOPED, skoraj nov. prodam. Naslov v ogl; odd. , 11833-4 GUMI VOZ, 31. prodam. Peterka. Črnuče 76. 11828-4 MOšKO KOLO »Bianchi«. italijansko. kompletno, popolnoma novo s prestavami, prodam. Trubarjeva 46-1. 11826-4 POHIŠTVO Iz hrastovega lesa. dobro ohranjeno, prodam. Ogled od ■8. do 10 ure v Albanski ulici 10 pritličje 11823-4 ZENSKO KOLO. lepo. prodam. — Ogled v nedeljo dopoldne Trubarjeva 2. 11821-4 ZENSKO KOLO. dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11818-4 ŠIVALNI STROJ Singer z dolgim čolničkom prodam. Naslov v ogl oddelku. ' 11812-4 POHIŠTVO proda Feldin Franka, Mirje 2 11811-4 PODUZECE PTT SA0BRAČJLTA RUEKfl razpisuj e natečaj za 1. GRADBENEGA INŽENIRJA ali TEHNIKA s pooblastilom za projektiranje, 2. TT INŽENIRJE in TEHNIKE za šibki tok, 3. EKONOMISTE, 4. PRAVNIKA za referenta za plače in delov, odnose. Komfortna stanovanja na Reki so preskrbljena ob plačilu selitvenih stroškov. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih delovnih mest pofijtte do 15. junija 1958. 3800-R ŠEFI GARAŽE Pogoj: strojni tehnik z najman.j dveletne? prakso ali avtcmehanik-mojste>r z 10-letno prakso. — Pismene ponudbe pošljite v ogl. odd. p-od »Samostojen«. 3280-R PRODAM po ugodn»h cenah: nekaj vrat in vezanih oken, ročni voziček — cizo, star stroj za izdelavo betonskih votlakov. dvo-ročno črpalko in nekaj starega pohištva. Ogied: Cigaletova 13. dvorišče. 11817-4 NOVO MOŠKO KOLO, italijansko, s prestavami, poceni prodam. — Ižanska 96. 11810-4 KINE-EXACTA’ Biotar 1:2 kom.pl s 5 objektivi (Biotar, Trioplan. Telemegor, Teletessar. široko- kotni) in priborom ugodno prodam. Naslov v ogl odd. 11808-4 KUHINJSKO KREDENCO. belo. novo pieskano, poceni prodam. Kališnik. Celovška 1. 11S06-4 GOVEJO KOŠNJO oddam v Haut-mancah. Mencej. Ižanska cesta štev. 152. 11805-4 ZENSKO KOLO, novo, inozemske znamke, prodam. — Miklavčič, Vodnikova cesta 29. 11892-4 VESPQ tiipa 1953 z generalno popravljenim motorjem in tudi drugače brezhibno, nujno prodam. zarad; bolezni. Cena po do-govoru. Ponudbe: Vidic Marjan, Koper. Novogoriška 7. 11798-4 ŠTEDILNIK, vzidljiv, dobro ohranjen. na tri plošče, grelec in 2 pečnjaika ugodno prodam. Jesenice, Maršala Tita c. 16. 11797-4 DOBRO OHRANJEN OTROŠKI VOZIČEK (kombiniran) poceni prodam. Interesenti naj se zglasijo 1. VT. od 10.—12. ure na naslov: Kajfež Fani. Jenkova 11, Ljubljana. 11758-4 MOTORNO KOLO GILERA — 500 ccm, ugodno prodam. Ogled vsak dan v garaži Lipa. Vilharjeva (jama). 11755-4 KRATEK KLAVIR. zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 11754-4 VESPA-HOFMANN je naprodaj za 135.000. Nas-lov v ogl. odd. 11752-4 STROJE ZA PREDELAVO MESA, zelo dobre, prodam po ugodni ceni: rezalni stroj Wolf in Blitz 30 litrov, skupno montirana, ter polnilnico. — Predovnik Franc, Nazarje. R 1592-4 DVE ZENSKI KOLESI Italijanske znamrke. eno novo, eno rabljeno, prodam. Kogej Fani. Tržaška 35. Postojna. R 1593-4 NOV MEHANIZEM ŠIVALNEGA STROJA sist. Singer ln bundo prodam. Pirc Ana, Celovška 240. 11749-4 FIAT 1100 prodam. Rožna dolina c, XV.~1, Ljubljana. 11375-4 GOSTISCE ILIRIJA, Ljubljana, Kolodvorska 22, proda naslednja osnovna sredstva: razne vinske sode. register blagajno, sesalec za prah, .električni kuhalnik, pisalni stroj, aparat za kuhanje 'kave ln mize za samopostrežbo. 11651-4 MALI ŠPORTNI MOTORNI ČOLN (gliser), motor Johnson, hitrost 10 40 km na uro, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 11600-4 BRUŠENO 08 LED AL O — višine 1.81 cm, širine 76 cm, lepo ohranjeno, pisalno mizo in 2-krat po 3 m železne cevi 40 mm ter črno orehovo jedilnico, tudi posamezne kose, prodam. Naslov v ogl. odd. 11748-4 2 ELEKTROMOT ORJA, dobra, s stikali, takoj uporabljiva, znamke »G-anz« PS 12 380-220 in znamke »MareUi« HP 12.50 KW 9.20 380-220. prodamo. Štolama Sodražica. R 1571-4 2ENSKO ITALIJANSKO NOVO KOLO prodam. Titova 71. 11325-4 ELEKTROMOTOR SIEMENS, 1400 obratov, 10 KS proda Kmetič Franc, Dobruša p. Vodice. 11319-4 ELEKTROMOTOR 3-fazni, obratov 2800, 0.25 KS, poceni prodam. — Pintar, Sp. Besnica. 12, Kranj. 11316-4 MOTORNO KOLO DKW in Puch Roler z 10.000 km prodam. Ogled v nedeljo od 8. do 12. ure. Informacije ob delavnikih, tel. 27-02. Kozarje 12, Peklenk Anton. 11433-4 NOY ZAPRAVLJIVČEK z dvema tapeciranima sedežema popolnoma novima in kompresor z hladilnim prosiorom Wolf za mesarijo, prodam. Sladič Ivan. Šentvid 17 — Ljubljana. 10831-4 NAGROBNI SPOMENIK moderne izdelave, vsake velikosti v svetlem ali črnem marmorju (ter robnike okrog groba) dobite po nizki ceni že od 17.500 din dalje pri kamnoseku Franju KUNOVARjU, Tomačevska cesta 7 (na levem vogalu pokopališča Zale), Ljubljana, telefon 31-982. 5681-4 PUCH 200 ccm z rezervnimi deli, odličen, prodam. Bezlaj, Goriška blok 30 I/III. pri Litostroju. 11435-4 OJAČEVALEC z dvema zvočnikoma, mikrofon in gramofon, električni, ugodno prodam. Breg 4/1, Ljubljana. 11531-4 DOSTAVNI AVTO »MERCEDES« -(Liefer\v*agen) prodam. Vrecel Bogo Zg. Hoče 14 pri Mariboru. 11638-4 DOBER PIANINO je naprodaj. Zagorje, Ulica Talcev 2. 11636-4 MOTORNO KOLO 250 ccm z rezervnimi deli, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Bizjak, Šempeter ob Savinji. Doberteša vas 5. 11635-4 ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ . »SINGER«, poceni prodam. Zabrezovnik, Trbovlje, Obrtniška 10. 11629-4 LEICO III C in elektrobeni, popolnoma novo, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 11645-4 KLAVIRSKO HARMONIKO »HOH-NER«, 96 basov, 9 diskant registrov, 3 bas reg., malo rabljeno, nujno prodam. Ogled od torka da-lie pri »Harmonika«, Titova cesta 95. 11707-4 MOTORNO KOLO TRIUMF 250 ccm pro-dam poceni. Gregorčičeva 5 Ljubljana. Tepšič. 11718-4 PRVOVRSTNI ELEKTRIČNI HLADILNIK 1400 1, nov, prodam.^ Benčina Jože. Podjunska 6, Ljubljana. R 1585-4 ODLITKE ZA STRUŽNICO, že obdelane, stružne dolžine 1 m prodam Bevčič Marjan. Kalvarija 39," Kranj. 11297-4 VELIK KOZOLEC iz hrastovine, in smrekovi n e (cca 100 m) prodam Ponudbe .pod »Jože« v ogl. Odd." R 1549-4 AVTO nosilnosti do 2 točni v voznem stanju poceni prodam. Stroj je na novo brušen. Naslov V Ogl. odd. R 1550-4 iSUVU 11 ALUAN6>lvO jvOj-tO icva-metne znamite pero-aam. Ljubljana, Kneza Koclja a, UU44-4 KLAVIR, zelo dobro ohranjen, pripraven za pevska društva ali taasoene šoie prodam. Fonudb* pod »Folkoncertni klavir« v ogiasni oaaeiek. 11521-4 Nov vkikojsitaN za vespo, kompleten, prodam. Kekelj MUan, jezica — ivlaia vas 63. 11687-4 MOiuit DKw, 200 cm, dober, prodam za 55.000 din. Korenčan, 'irpinceva y. Stepanja vas. 11684-4 PORAVNALNI SXK0J, širina 52 cm, prodam. Rožman Janez, Gerbičeva 64, Ljubljana. 1x688-4 CRN O PSIČKO, čistokrvno nemško ovčarko z rodovnikom, staro 2 meseca, prodam. Poizvedbe; Domžale, Ljubljanska cesta 61. 11682-4 VELIK kdec nov vrtni sončnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 116<9—4 MovlD V1BEKTI VIKTOR1A, skoraj nov, je naprodaj. Trg Svobode 7, Kamnik. 11538-4 COLN na dva para vesel, premična sedeža in sedež za krmarja, odličen, prodam. M. Sark, Ljubljana, Jamova št 19. 116 4 4-4 VESPO, 150 ccm, malo rabljeno, prodam. Kuzma, Cankarjevo nabrežje 5 11668-4 OTKOsKO POSTBLJICO z vložkom in predalom, malo rabljeno, ugodno prodam. Ptujska i o_tt levo — pri Stadionu. 11665-4 globok OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Pokopališka 26, Moste. 11664-4 MLADE NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Kaiser, Črnuče št. 13. 11663-1 SVEČANO OBLEKO za sloko postavo in modro obleko in hladilnik za led naprodaj. Vprašajte: Pipan, Slomškova 9. 11662-4 ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČEK, nov, nov prtljažnik za Lambretto, novo preobleko za kolesa in žice ugodno prodam. Poizvedbe: Rožna dblina, ce»:.a 11-20. 11659-1 KRASNO RAZTEGLJIVO MIZO in 6 tapeciranih stolov, leseno sedežno banjo in jedilni servis Iz češkega porcelana za 6 oseb ugodno prodam. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure. Naslov v ogl. odd. 11651-4 SMREKOVE DESKE, 25 in 50 cm. prodam. Cerklje št. 113. 11656-4 ZA STEVER 55 (Buldog) prodam več originalnih rezervnih delov. Foto Pajk. Velenje. 11743-4 MOTORNO KOLO, 350 ccm, ln motorno škropilnico ugodno prodam Goce Delčeva 2. 11738-4 RADIO »KONZUL«, nov, odličen, z avtomatsko uro in moško kolo znamke »Puch« prodam zaradi nujnosti. Siard Maks, Ces-nikova 26, Šiška — bloki. 11737-4 MOTORNO KOLO znamke NSU, 98 ccm, in harmoniko znam o Lubas. dobro ohranjeno, ugodno prodam ali zamenjam za te/i« motorno kolo. Stakne Jare’, Poljanska cesta 33, Ljubljana. 11735-4 VELIKO vršINSKO SONCE znamke Hannan s stativom in transformatorjem prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 117 ; :-4 HARMONIKO, odlično, triton? ;o, 32 basno, hromatično. proda; -:a 17.500 din. Kelher Jože, Švab leva 9, Ljubljana. 11732-4 PEC ZA KOPALNICO, rabljeno, z gibljivo prho, prodam. Blailr, Ciglarjeva št. 26. HIŠNA GOBA! Navodila in razkužila. Ing. Prezelj, Ljubljana. WolfOva 3. 11736-4 DOBRO OHRANJEN TRICIKLU prodam. Ogled vsak dan or! 5. do 14. pri bivšem »Slamiču«. Gosposvetska 6, na dvorišču. 11728-4 VZIDLJIV ŠTEDILNIK, nov. po ceni prodam. Bolta Franc, Hrastje 29, Šmartno ob Savj Ljubljana. 11727-4 MOPED COLIBRI s ščitniki ln vžigačem. olivnozelene barve, nov, prevožen 270 km, prodam. Ljubljana, Trubarjeva cesta 4" levo. 11726-4 OTROŠKI VOZIČEK, malo rabljen. bel, in košaro prodam. -Kisovec. Poljanska cesta 52 — poooldne. 11723-4 zložljivo Železno posteljo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11716-4 otroški voziCek, globok, tapeciran, malo rabljen, prodam Ogled popoldne od 15. do 19. — Naslov v oglasnem oddelku, 11716-4 LEP ŠPORTNI VOZICEK, zložit , prodam. Nardin. Celovški b' k 20. levo/I. 11715-4 HARLEY, 750 ccm. ali posamezne dele prodam zelo ugodno. Jaklič. zadružni dom Zadobrova. Liubljana. Polje. 11713-4 BRENCLJE IN MUHE odvrača MUSCIN-mazilo! Ing. Prezelj. Ljubljana. Wolfova 3. 11729-4 20 g ZLATA za zobe prodam. — Kokol. Hranilniška ulica 14. Liubljana. 11699-1 AVTO OPEL OLIMPIA prodam. Ogled od 16. do 13. Naslov v oglasnem oddelku. 11692-4 MOTORNO KOLO PUCH, 200 ccm. brezhibno, prodam ali zamenjani za moped. Es, Šmartno v Hožni dolini. R 1591-4 V NEDELJO. 8, junija o 15. url bo javna dražba hiše-pošte na Vidmu štev. 42. Izklicna cena znaša 1,050.000 din. Kavcijo le treba položiti v znesku 105.000 din pred pričetkom dražbe. Vabi Kmetijska zadruga Videin-Dobrepolie. R 1586-4 REALITETNA PISARNA v Ljub- ljani, Tavčarjeva 6, tel. 21-011. proda: razna motorna kolesa, osebne in tovorne avtomobile ter prikolice, kompletno opremo za kleparsko delavnico, razne kovinske stružnice, lesno obdelovalne stroje, rentgenski aparat za zobno ambulanto, čevljarski stroj za prešivanje podplatov in stroj za šivanje podplatov, popolnoma nov šivalni stroj »Veritas« v omarici, zelo ugodno, več raznih hladilnikov od 120 do 1400 1 te druge stroje. Vsako premičnino boste najhitreje prodali ali kupili preko Realitetne pisarne. R 1579-4 C KLARINET — Dunajska glasba » — 18 zaklopk, odličen, prodam. Foto Recek, Kuzma, Prekmurje. 11513-4 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja podjetja »TOS«, Ljubljana, Metelkova 15, sprejme verzir. STROJEPISKO z ustrezno izobrazbo, SALDOKONTISTA -tko z ustrezajočo strokovno izobrazbo in vsaj enoletno prakso, trgov. POMOČNICO za skladiščno službo ter skladiščnega DELAVCA. Ponudbe sprejemamo do 10. jun. 1958. 3288-R §t. m — 1. junija um / SLOVENSKI P0B0CKV11EC / »tt. 13 OTROŠKO POSTELJICO s preda lom, iioto, prodam. Ogled od 14.30 do 19.30. Naslov v ogl. odd. 11787-4 PRODAMO: rabljen zapravljivček, rabljen alfa kotel 150 litrov, rabljeno peč za kopalnico. Vse je dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. Zglasite se v upravi Doma za kmetijske in gospodinjske tečaje v Podsmreki pri Višnji gori. 11782-4 OTROŠKI VOZIČEK, Kombiniran, prodam. — Celovška cesta številka 225-b. 11777-4 KAJAK (Klepper), zložljiv, dvosedežni, s pomožnim jadrom ugodno prodam. Ponudbe pod »Kajak« v ogL odd.. 11776-4 INOZEMSKI LAK, črn, ža lakiranje avtomobilov, 5 kg. za Steyer Buldog dinamostarter glavni ležaj. za Steyer 220 garnituro batov z ojnicami prodam. Trobec, ličarstvo, Kozarje štev. 1112, Ljubljana. 11775-4 FOTEL (Altvaterstuhl) in divan — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11772-4 DOLG KLAVIR, dunajske znamke ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11771-4 poročevalce« Bralcem »Slovenskega Zfl DOPUST! Kmalu boste odšli na zasluženi letni odmor. -Morda v tistem kraju ne boste mogli dobiti »Slovenskega poročevalca«, ki Vas doma obvešča o dogajanjih v svetu in domovini. Prosimo Vas, da nam v takšnem primeru takoj pišete, zlasti, če bo tamkaj na letovanju več Slovencev. Posebno dobrodošel nam bo naslov kolporterja, trafikanta ali prodajalca spominov, ker bi mu z obratno pošto poslali naše časopise v prodajo. TUDI NA DOPUSTU — VSAK DAN »SLOVENSKI POROČEVALEC« KEL STROJ za izdelavo okvirjev in elektromotor 8 KS, kupim. Ponudbe podružnic: Maribor pod »Gotovina«. 11511-5 AVTOBUSE in betonske mešalce kupimo. Za prenos nudimo traktor »Buldog«. Pismene ponudbe podružnici Maribor pod »Ispraven«. 11510-5 3000 KOM. STARE ZIDKE OPEKE kupim. Koželj Jože. Celje, Lisce. 11505-5 MOTOCIKEL, novejši tip, od 175 do 250 ccm. kupim. Barbo Franc. Valburga 45, p. Smlednik. 11489-5 VESPO LAMBRETO ali podoben dober motor kupim. Plačam takoj. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov v ogl. odd. 11458-5 OPEL-RECORD. novejše izdelave, brezhiben, odličen, z največ 30.000 km voženim. kupim. Ponudbe pošljite upravi SP Maribor pod »1,500.000 Record«. 11009-5 HARMONIJ, lahko neraben, kupim. — Ponudbe SP Celje pod »Harmonij«. 11422-5 LUTZOVO PEC, dobro ohranjeno. kupim. Naslov v ogl. odd. 11406-5 MOTORNO KOLO. zaželeno 125 ccm ali 250 ccm, 4-taktno s točnim opisom in ceno, kupim. — Plačam talkoj. Meserko Ivan, Mokronog 40, na Dolenjskem. R-1556-5 LAMBRETTO ali Vespo kupim. Samo pismene ponudbe z opisom in ceno. Naslov v oglasnem oddelku. 11314-5 VESPO. LAMBRETTO ali 'roler kupim. Naslov v ogl. odd. 11313-5 OSEBNI AVTO, brezhiben,_ kupim alf vzamem v najem. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe z navedbo cene in številom prevoženih kilometrov pošljite v ogl. odd. pod »Novejši model«. 11533-4 AVTO FIAT 1.100 ali Opel, tudi defekten, kupim. Ponudbe s ceno pošljite: Poljanska 45. 11386-5 MELIK »SLOVENIJA« I. in H. del kupim. Frece. Ljubljana, Koryt-kova 34. 11530-5 STROJ ZA PREDELAVO VOLNE kupim. Lahko je neuporaben. Panič Djordij# Zagreb, Šola.r-ljeva 3-1. 11527-5 BATERIJSKI RADIO kupim. Naslov SP Celje. 11630-5 LITOŽELEZNO KOPALNO KAD, popolnoma ohranjeno, kupim. — Fermolšek. Novo mesto. Trdinova 18. 11627-5 »FIAT-TOPOLINO C«, dobro ohranjen, kupim. Navedite opis in ' ceno. Naslov SP Celje. 11632-5 ČEVLJARSKI ČISTILNI, rezkalni stroj (Ausputzmasehine). kupim. Marušič. Masarykova 55. Ljubljana. 11686-5 PRODAJNO MIZO (pult) in poP-ce kupimo. Ponudbe v ogl. odd ■ pod »Trgovina«. 11650-5 ELEKTRIČNO STISKALNICO, dobro ohranjeno, do 20 ton, kupim. Naslov v ogl. odd. 11649-5 PODJETJE 2ITO MOKA, Ljubljana, Čufarjeva 2, kupi dva prednja rokavca za kamion Bedd-ford R-tnSl-S 4267 m! ZEMLJE z vinogradom prodam. Izredna prilika za zgraditev doma ob morski obali v Kaštel Stafiliču. Poizvedbe pri Alfonzu Pokovcu. Laze 25 pri Ljubljani. 11338-7 POLOVICA DVODRUZINSKE hiša — idealna, “vseljiva proti zamenjavi (Bežigrad) je naprodaj. — Naslov v ogl. odd. 11101-7 KOMFORTNO STANOVANJE kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Imam zamenjavo«. 11065-7 ZAZIDLJIVO PARCELO na Kodeljevem v izmeri 524 m- ugodno prodam. Stepanjska 6. 11337-7 LOKAL z sobo ugodno prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Delno vseljivo«. 10943-7 DVO ALI TRISOBNO komfortno stanovanje, prodam proti zamenjavi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. 10944-7 ENOSOBNO VSELJIVO stanovanje v Ljubljani kupim. Angela Hren. Gunclje 6, St. Vid-Ljub-ljana. 11523-7 HlSO z 2000 m: vrta m 3 ha gozda v Ljubljani prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ob Ljubljanici«. 11641-7 POSESTVO 3 ha z enodružinsko stanovanjsko hišo, delno takoj vseljivo, ob glavni cesti v Hru-ševc.u, Šentjur, prodam. Naslov SP Celje. 11631-7 MANJ&O HIŠO s prostim stanovanjem prodam po ugodni ceni. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mesto na Gorenjskem«. 11614-7 ENODRUŽINSKO komfortno hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vrt«. 11667-7 DVE GOZDNI PARCELI po 1100 kv. metrov, primerni za wee-kend hišice v Ribnem pri Bledu, prodamo. — Vprašajte: Pipan, Slomškova 9. 11661-7 STANOVANJE vsaj delno vseiji-vo kupim ali dam visoko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjava v Novem mestu«. 11660-7 ENODRUŽINSKO HIŠO z velikim vrtom prodam proti zamenjavi dvosobnega stanovanja. Naslov v ogl. odd. 11618-7 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 11647-7 DVO- DO TRISOBNO vseljivo stanovanje v novejši zgradb, v Ljubljani ali pa enodružinsko vseljivo vilo, kupim. Naslov v ogl. odd. 11734-7 DVOSTANOVANJSKO HIŠO na lepem kraju v Trbovljah prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljivo stanovanje«. 11638-7 ENOSTANOVANJSKO VILO v Mariboru, vseljivo, komfortno, sedemsobno stanovanje s pritiklinami. s parkom sadnim in zelenjadnim vrtom in garažo, prodam za 4,000.000 din. Naslov v ogl. odd 11696-7 STANOVANJE ALI HIŠICO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljivo«. 11607-7 PRISTOPIM K ZADRUŽNI zidavi ali kupim enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bežigrad*. 11594-7 DELAVNICO, prostorno, ugodno za srednjo obrt v centru Ljubljane prodam. Ponudbe v ogl. odd poč »Lepa delavnica«. 11590-7 ENODRUŽINSKO HIŠO v Kranju ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 11532-7 POLOVICO POSESTVA in hišo z gospodarskim poslopjem po! ure od Hrastnika prodam izpod cene zaradi bolezni ali dam v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra zemlja«. 10SS1-7 HIŠA, enonadstropna, opremljena, komfortna v Porečni je naprodaj za 1,500.000 din. Je takoj vseljiva. Slavica Goldner. Ul. bratstva i jedinstva 16. 11579-7 DVOSTANOVANJSKA VILA v Sp. Šiški je naprodaj. Dvosobno komfortno stanovanje je taikoj vseljivo proti zamenjavi za enosobno ali garsonjero. Ponudbe v ■ogl. odd. pod »Lep vrt 3,600.000«. 11578-7 VSELJIVO TRISOBNO stanovanje z vsemi pritiklinami z etažno kurjavo'v centru mesta Celja prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«. 11577-7 PODJETJA, ZAVODI, USTANOVE! Prodam enonadstropno obrtno poslovno hišo pri kolodvoru v Ljubljani. V pritličju je veliko skladišče (lokal), pisarniški prostori. delavnice, pomožni poslovni prostori, tri velike delavnice in veliko obširno dvorišče. Vsi prostori so vseljivi in primerni za vsako gospodarsko dejavnost. Naslov v ogl. odd. 11567-7 REALITETNA PISARNA v Ljubljani. Tavčarjeva ul. 6. telefon 21-8111. proda naslednje nepremičnine: 389 Posestvo pri Vrhniki; hiša, gospodarsko poslopje. 4 ha njive in travnikov, 11 ha gozda za sečnjo, takoj vseljivo. 1,250.000. 390 Trisobno stanovanje na Rakeku. takoj vseljivo 500.000 din. dvosobno 400.600 — enosobno 300.000. 391 Podstrešje v novejši h:ši za preurediti v dvosobno stanovanje, Bežigrad-Ljubljana, 400.000 392 Enodružinsko hišo, v pritličju lekarna, vseljiva, pripravna za trgovino ali obrt. I nadstr. trisobno stanovanje v okobci Sarajeva. 2,000.000 393 Dvočruzinsko hišo na Vrhniki pr.i Ljubljani, trisobno stanovanje vsellivo, primerno za obrtnika. 1.500.000. 388 Enodružinsko hišo. starejšo. vseliivo. Moste-Ljubljana. 900.000. 1256 Dvodružinsko hišo v Mariboru, 900.000. zelo ugodno. 048 Enodružinsko hišo, noveišo, trisobjio komfortno stanovanje takoj vseljivo, gospodarsko poslopje. 3 ha vrta. njive, travniki, gozd pri Mokronogu. 2.000.000. 372 Parcelo, zazidljivo, z odločbo enodružinske hiše. Gerbičeva ul. — Ljubljana. 800 m=. 550 din meter. 321 Dvodružinsko hišo z vrtom, dvosobno stanovanje vseljivo — Vižmarje. Šentvid. 1.400 cor> netto. 386 Poslovni prostor, dvoriščni, v bližini Turist hotela. Ljubljana, takoj vseljiv. 750.000. Kupce opozarjamo, da imamo noleg gornjih v nrodajl še vile, liiše, eno- in večsobn.a stanova-n1a. posestva, parcele v Ljubit a n: in celi Sloveniti ter drugih republikah vse DO ugodnih penah. -R-1580-T »PELTON« TURBINO 18 m padca, 20 1/sek.. kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Hitro«. 11620-5 DOBRO’ OHRANJEN AVTO, cca 20.000 km, kupim. Prednost Ima Volkswagen. Ponudbe v ogl. add_. pod »400.600«. 11616-5 5 GRAMOV 22 karatnega ziata, lahko tudi zlatnik, kupim. Naslov v ogl. odd. 11610-5 OSEBNI AVTO, dober, kupim. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro ohranjen«. 11596-5 POL OVORNJAK 0,8 do 1,5 t, kupim Naslov v ogl. odd. 11569-5 MOTORNO KOLO novejšega tipa, tudi roler, kupim; rajši ga vzamem v najem. Plačam odškodnino, za garancijo dam hranilno knjižico. Marsenič. Dalmatinova ulica 111. 1174S-5 DOBRO BARAKO, večjo ali manjšo. kupimo. Ponudbe pod »Baraka« v ogl. odd. 11712-5 MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, kupim za 20.000 din. Naslov v ogl. oddelku. 11929-5 ŠIVALNI STROJ kupim na tri obroke. Ponudbe pod »Šivilja« v ogl. odd. 11903-5 VESPO G S. novo ali malo rabljeno, kupim. Plačam takoj. Ponudbe pod »Kvaliteta« v oglasni oddelek. 11992-5 OSEBNI AVTO. dober, novejšega tipa, kupim. Ponudbe' pod »Gotovina« v ogl. odd. 11901-5 OTROŠKO KOLO za šestletnega otroka kupim. — Okorn Viniko, Ljubljana, Titova cesta štev. 16 (Šestica). 11983-5 ELEKTROMOTOR za šivalni stroj kupim. Naslov v ogl. odd. 11979-5 MOPED, dobro ohranjen, ali novo nemško ali italijansko žensko kolo kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 11970-5 NOVEJŠI AVTO. najraje »Liefer-wagen«. kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 11958-5 N A VI JALNI STROJ na šest vreten kupim. — Meglič, Tržaška cesta štev. 33. 11957-5 PISALNI STROJ, nov, prenosni, kupim. Od 17.—-18. ure. Mahnič. Breg 18. 11952-5, AVTO novejše tipe. najraje Fiat 1100 ali Olympio, vožen do 30.000 kilom., kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 11S27-5 DVE ROLO OMARI, starejšega tipa Duplica, visoki 2.16 m, kupimo. Slovenska filharmonija Ljubljana. R1611-5 BELE KERAMIČNE PLOŠCICE in pečnjake. tudi manjše število, kupim. Naslov v ogl. odd. 11882-5 POLNO JAR.MENIK, premer 45—60 kupim. Ponudbe pod »Polnojarme-nikc v ogl. odd. 11SS1-5 PIROTSKO PREPROGO, približno 1,50X2 ms, kupimo. Dominko, šara-novičeva 11 -TT. 11873-5 ODLIČNO OHRANJEN INOZEMSKI OTROŠKI VOZIČEK kupim. _ Ponudbe z navedbo cene podružnici Slov. poročevalca Maribor pod »Kombiniran«. 11S72-5 LITOGRAFSKO PREŠO. rabljeno, tudi z manjkajočimi deli kupimo. Ponudbe pod »Litograf« v ogl. odd. 11853-5 NOVO MOŠKO KOLO ZNAMKE PUCH CALIFORNIA kupim. Erzar Slavko. Suha 39. Kranj. 11790-5 KMEČKI GUMI VOZ. nosilnosti 2500 kg, kupim. Klavora Ivah, Čezsoča 128, p. Bovec. R 1616-5 Novogradnja v MLINIH pri Dubrovniku kapacitete 20 ležišč, vsi moderni prostori, terase, prvorazredni objekt v sredi parka z bujno vegetacijo. Je tik ob morju in vseljiva 1. junija letos. Prodamo jo takoj po ugodni ceni. Ponudbe pošljite na naslov: »»BORBA«, Zagreb ped šifro »»GD^ARALIŠTE U MLINIMA«. ' ' 3303-R VELETRGOVINA FELICE (Magaz-zini Fe lice) v Trstu, Via Carduccl 41, nasproti zaprti mestni tržnici. ter Veletrgovina pri postaji (Magazzini alla Stazzione) v Trstu, Via Cellini 2, naznanjata občinstvu, da razpolagata za novo sezono z izredno izbiro blaga In konfekcije: — dežni plašči naylon za ženske In moške po 3.900 lir — srajce, hlače, jopiče, izdelane obleke in raznovrstne druge izdelke po najnižjih cenah — razen tega so naprodaj imenitni nepremočljivi jopiči (bunde) po 2.900 lir. Ob vašem obisku v Trstu, obiščite torej Veletrgovino Felice (Magazzini Felice) in Veletrgovino pri postaji (Magazzini ala stazzione), kjer boste postreženi z najboljšim blagom in po ugodnih cenah. R 1549-4 ŠOTOR CETVERC in električni kuhalnik na 2 spirali prodam. Naslov v ogl. odd. 11841-4 GUME za voz 15 in 16 col prodam. Jurčkova pot 107, Ljubljana. 11840-4 ELEKTRIČNI KUHALNIK, emajliran. popolnoma nov, na dve plošči s priključkom prodam poceni. Naslov v ogl. odd. 11770-4 PLETILNI STROJ, gospodinjski, dvojna širina. prodam. Guček, Zrinjskega 9-IIT. 11765-6 MOTOR ARDIE 200 ccm, dober, je že registriran, prodam. Bertoncelj Emil, Vikrče 1, p. Medvode. 11764-4 LAMBRETTO 125 cm’ in avto Ford Aifel štirisedežen z malo jjorabo benzina prodam. Knez, Tržišče — Dolenjsko. R 1596-4 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO V KRAPINSKIH TOPLICAH proda gasilski avto znamke Chevrolet, 90KS, s specialno karoserijo z 20 brezhibnimi sedeži. R 1568-4 Komunalna banica Črnomelj razpisuje mesto bančnega USLUŽBENCA Pogoj: doviršena ekonomska srednja šola ali osem razr. gimn. z zaključnim izpitom. — Prednost imajo kandidati s prakso. Nastop službe takoj. Prošnje predlagajte upravi Komunalne banke najpozneje det 15. junija 1958. Komunalna banka Črnomelj. 3340-R MODERNO KOMPLETNO OTROŠKO SOBICO prodam. Čučnik, Poljan-ska 20-B. r 11974-4 PISALNI STROJ ZNAMKE »TORPEDO« ugodno prodam. Tratar, Titova 23-1. 11971-4 RABLJEN KROJAŠKI ŠIVALNI stroj — dobro'^ ohranjen, prodam po ugodni ceni. Poizvedbe: Urankar Anton, Brod 53, Šentvid nad Ljubljano. 11967-4 ZENSKO IN MOŠjKO ŠPORTNO ITALIJANSKO KOLO prodaiii, Titova 52-a, Kolegij, soba 322. 11966-4 KRASNO LUKSUZNO OMARO ZA knjige, servise in obleko iz oreha zelo ugodno prodam zaradi selitve. Ponudbe pošljite SP Kranj pod »Dobro ohranjena«. 11789-4 SODE poceni prodam od 100 do 230 1. Podmilščakova ul. 16 a. Bon car V. 117SS-* OSEBNI AVTO znamke »Peugeot« 60 KS z zaprto karoserij-o, dober, zamenjam za lažjega ali za motorno kolo 350 ccm. Pojasnila daje Ljudska , tehnika društvo Sodražica. R-1570-6 PLETILNI STROJ 8—60 zamenjam za stroj 8—70 do 8—9o. Doplačilo po dogovoru. Lončar Slavka — Horjul št. 17. - R-1403-6 9 ton CEMENTA posodim zastonj za 1 leto. Nabavljen marca 1953. Jereb, Poljanslka c. 53, tel. 31-278. 11474-6 MOTORNO KOLO ZUNDAP 350, dobro ohranjeno, zamenjam za 250— .350 ccm, lahko ie starejšega tipa. tudi če ni brezhibno, proti dopla Čilu. Naslov v ogl. odd 117^ '' OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE s svojimi organizacijami OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS A»i’0jiO3ILiSTl. Ograjeno zem-Ijilgče 160 kv. metrov z barako in vodo, primerno za garažiranj e, blizu centra Ljubljane prodam. Ponudbe v ogl. odd. Slov. poročevalca pod »GaražLranj e*. 11611-7 VSELJIVO enodružinsko vilo v Ljubljani kupim do 7,000.000 din. Ponudbe v ogl. odd. pod »Priseli enec-po vratnik«. 11520-7 VEČSOBNO STANOVANJE, dvo-inpol do 5-sobno. kupim v Ljubljani. Pogoj vseljivo takoj ali pozneje. Ponudbe v ogL odd. pod »2,700.000 din«. 11519-7 ENOSTANOVANJSKO HlSO. vseljivo takoj ali pozneje, kupim v Ljubljani. Fonudlbe v ogl. odd. pod »Vseljivo 1958«. 11518-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v ožjem centru Ljubljane, kupim. Ponudbe v ogL odd. pod »Velikost«. 11517-7 POSLOVNE PISARNIŠKE prostore ali večj< lokal, kupim. Po- nudibe v ogl. odd. »Možnost vselitve«. 11516-7 SADOVNJAK IN NJIVO prodam blizu postaje Rimske toplice. — Paradižnik Jože. Ogeče, Rimske toplice. 11509-7 PRODAM RISO — enostanovanj-sko z vrtom, pri zadnji tramvajski postaji Moste. Naslov v ogl. odd. 11503-7 Z AR AS CEN GOZD kupim pri Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 11493-7 ZAZIDLJIVO PARCELO, primerno za zidavo enostanovanjske hiše ali dvojčka, prodam tik Smartinske ceste. Haunig, Ber-nekerjeva 22. 11488-7 STAVBENO PARCELO 988 m» za Bežigradom — Brinje in ves stavbeni material na njej, prodam. Jereb, Poljanska c. 53 — tel. 31-278. 11476-7 BRIVSKO - FRIZERSKI SALON prodam ali dam v najem za par leit po dogovoru. Naslov pri Ivanu Merlaku. Trubarjeva 76 — Ljubljana. 11463-7 {J£±1 BMM fOiOCTMUtC ] - »• .j>w«a») mfto v i ipun i J-1^. 2000 m2 vrta in z a v- ečigOtalzO) 'vseljivo, prodam, za agOCMHM din Naslov v ogL odd. 11566-7 DVOSTANOVANJSKO VILO v DVOSOBNO STANOVANJI. lepo, neO&cnrcfortno, v oentru, zamenjam za 3 in pol do 3-sobno komfortno za visolko nagrado. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«. 11673-9 V OSrAN O VANJfeK O VILO v grada«. ho/j-k Škofji Loki. komfortna stanova- STANOVANJE IN HRANO za po- aja, poleg tega trije poslovni mod v gospodinjstvu dobi zapo- prostori In 20*0 m2 sadnega vrta, sleno zdravo dekle. Ostalo po do- vse vseljivo, prodam. Naslov v govoru. Naslov v ogl. oddelku, ogl. odd. 11563-7 11653-9 PtpZOBJ Prodam vveekend hišico v POPOLDANSKIH URAH b: po- na lepi razgledni točki na Pia- magala v ^gospodinjstvu tistemu MLADO DEKLE Uče itanovaiUe v Ljubljani. Ponudbe pod »Šivilj a c v oglasni odd. 11747-9 PRAZNO, OPREMLJENO SOBO ALI KABINET potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »A — 15« v ogl. odd. 1953-9 neopremljeno SOBO potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd. 1958-9 SOBO oddam u pomoč v goapo- dinjetvu. Naslov v oglasnem od-deHcu. 11865-9 SOBO Učen v okolici Ljubljane. Za uslugo Šivam. Ponudbe pod »Nujno 1« v ogl. odd. 11857-9 ZA PRAZNO SOBO dam 100.000.— posojila. Naslov v ogl. od. 11840-9 ZA DOPOLDANSKO POSTREŽBO nudim sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 11848-9 1958-9 oaoencu. umo-j ENODRUŽINSKO STANOVANJE STAREJŠA ZAKONCA, mirna, — ©—i©,«, ■»© ^ontrn ižčeta enosobno stanovanje. Fo- iia - - - - — nini pod Golico. Električna raz svetljava. Idealno letno in zim sko letovišče. Informacije: Leopold Soberl, Jesenice. Obrtniška |t. ZL 11643-7 ENODRUŽINSKO HlSO z vrtom, tudi staro, kupim v Ljubljani. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Hiša«. 11555-7 ki mi nudi stanovanje in brano v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Mirna uradnica« v ogl. oddelek. 11742-9 popoldne bi Pomagala v gospodinjstvu tistemu, ki mi nudi stanovanje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Mirna uradnica« v ogl. odd. 11741-9 »H’ša« uu»3a-i uraonica« v ogi. ouu. ZAZIDLJIVO PARCELO za eno- SOBO v Vidmu pri Dolu zame družinsko hišo od 600 do 700 m= njam za sobo v Ljubljani. Miklič kupim v Ljubljani. Ponudbe s Jelka. Slomškova lil. 11740-9 ceno v o-L. odd. pod »Parcele«. LEPO DVOSOBNO KOMFORTNO ~ " 11554-7 STANOVANJE v novejši hiši v iščeta enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Dobro plačam« v ogl. oddelek. 11839-9 MANJŠE moderno komfortno dvoinpolsobno stanovanje v m. nadstropju v novem bloku v centru zamenjam za večje dvoinpolsobno ali trisobno komfortno v centru. Ponudbe pod »Ostalo po dogovoru« v ogl. odd. 11838-9 LOKAL s stranskimi prostori v Ljubljani, skupno 140 kv. m — prodamo. Informacije vsako popoldne od 15 dalje v Einspiler-jevi 14-1. 11751-7 ZAZIDLJIVO PARCELO ec. 300 'k. metrov, okoli remize. z odločbo, kupim. Ponudbe pod »Enodružinsko« v ogl. odd. 11914-7 zamenjam za večje v centru Ljubljane ali v bližini. Naslov v oglasnem oddelku. 11443-9 SOBO, HRANO IN VSO OSKRBO nudim pridni ženski za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu Naslov v ogl. odd. 11603-9 SOBO. prazno, opremljeno ali kabinet, nujno potrebujem; grem tudi za sostanovalko kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd. 11912-9 TRGOVSKI ZASTOPNIK, 31-let-nik, samski, išče sobo. po možnost! s posebnim vhodom. Plača dobro Večidel je odsoten. Ponudbe pod »Solidno« v oglasni ________________„___..._________________ oddelek! 11994-9 ZLATO ZAPESTNICO sem izgu- L?ZU Tobačne tovarni v Ljub- dd trga do Doma armije. — ljani ugodno prodam v novejši Najditelja prosim, da jo proti hiši enodsobno in dvosobno kom- n2fr?, vrne na nss v ,Y. tortno stanovanje, vseljivo proti , ' _T_, , zamenjavi Informacije: Tržaška MOŠKA JOPICA j« bila lzguh-cesta 31. 11972-9 11en a v torek _zvečer pr^izhodu Kflffivrcrnl strogem centru zamenjam za enakovredno trisobno kjerkoli. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagra- onaeies. nm-s —LiT i da ali posojilo«. U739-9 BLIZU Tobačne tovarni v Ljub- bila od_ trga do Dom^a armije^ MIREN ŠTUDENT TEHNIKE išče -------------------------- ~—',~™ ” —™-i*i sobo v centru ali bližnji okolici. Plača dobro in vnaprej. Ponudbe v ogl. odd. pod »Junij«. 11720-9 kupim, ronuoas pvu 11720-9 cesta 31 11972-9 Hena v torek zvečer pn izhodu ENO°3TANOVANJSKO HlSO, pod- ZA ENO ALI DVOSOBNO STA- SOBO . išče tridesetletni intelek- letnega luna Bežigrad^ Prosimo ^S^ takof vseljivo, v bližini NOVANJE dam visoko nagrado tuaiec. Ponudbe pod »Samski« v • ceste postanega n^drtelja. da S nf oS Poizvedbe: ev. tudi kupim. Ponudbe pod oglasni oddelek. _ _ _ 11955-9 Jo takoj vme prot: nagradi pn Obvestilo! »AVTOOBNOVA« v Mariboru obveSCa cenjen« stranke, da J« s 1. ju .1 jem 1958 v servisnem obratu na Masarykovl cesti 17 uvedla dežurno servisno službo od 12. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 14. ure. Se priporoča kolektiv AVT00BN0VE SS05-R Alt uc:i v, • -- Ljubljane, prodam. Poizvedbe. Tržaška cesta štev. 91, Ljubljana. 11897-7 Štirisobno stanovanje s ku-kinjo v Koipru. prodam za 450.000 dmariev Mehle Janez, 2alna 45. p Grosuplje. 11892-7 NJIVO IN TRAVNIK, primerno za stavbišče. lepa lega v prometnem industrijskem kraju na dežeu —-prodam. Naslov v ogl. od. 11991-7 DVOSTANOVANJSKA HlSA poleg Križank v Ljubljani je naprodaj Je že delno vseljiva. Naslov v ogl. oddelku. 11988-7 HIŠICO, enodružinsko, preprosto, pol leseno, pol zidano, prodam. Zraven je sadni vrt. — Sobica 4x2.50 je vseljiva. Ponudbe pod »Konec Dolenjske ceste« v ogl oddelek. 11930-7 VSELJIVO enodružinsko hišo z vsemi pritiklinami, vrtom in sadovnjakom, prodam pri Viču Ponudbe pod »Vseljiva« v oglasni oddelek. 11961-7 DVOSTANOVANJSKO hišo vselji to, z lepile velikim vrtom v Celjn predam. Informacije: Rustja, Celje. Trg svobode 4. 11794-7 ZEMLJO, lahko za iveekend _ hišice, ev. tudi kupim. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd. 11694-9 REKA—LJUBLJANA! Dvosobno komfortno stanovanje v centru Reke zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Morje« v ogl. odd. 11466-9 ŠTUDENTKA BIOLOGIJE išče opremljeno ali neopremljeno sobo za september. Ponudbe v ogl odd. pod »Plačam vnaprej«. 11452-9 oglasni oddelek. 11955-9 SOBO išče študentka-absolventka. Ponudbe pod »Dobro plačam« v oglasni oddelek. 11954-9 MANJŠE komfortno dvoinpolsobno stanovanje v novem bloku v tretjem nadstropju, v centru mesta. zamenjam za večje enosobno komfortno, po možnosti s kabi- jo takoj vrne proti nagradi pri blagajni kina Bežigrad. 11681-10 NA CESTI NOVO MESTO—TREBNJE je bila dne 24. maja izgubljena aktovka z moškim perilom. Najditelja naprošam, da Jo proti povrnitvi stroškov vrne na naslov: Srečko Nograšek. Šmartno pri Litiji. 11697-10 komfortno, po možnosti s kam- rji , — ,y netom. samo v centru. Ponudbe CERADO, izgubljeno od 29. 23. . ' . -. ,________1 malo na avtnmOD lSKl CeSti pod »Resno za junij« v oglasni oddelek. 11837-9 11452-9 oddelek. 11837-9 STAREJŠA SOLIDNA ZAKONCA STANOVANJE in hrano nudim i efanouarnip fl 11 f-int-n -zp nnmn/' rt n i ■ v T>0- brez otrok iščeta stanovanje ali sobo. Plačata dobro! Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirna«. 11449-9 ŠTUDENT MEDICINE išče sobo Ponudbe pod »Soliden« v ogl. oddelek. 11435-9 2 LEPI VEZANI SOBI — separi-ran vhod — nasproti sodišča v I nadstropju, primerni tudi za zastopstva, odvetnike, zamenjam za enoinpolsobno komfortno stanovanje (event. enosobno) v cen- novame (event. enosoonot v ccn- aeieik. »j.©©«-« tru Ponudbe pod »Sporazum« v UPOKOJENKI, starejši, ki bi pa- 11112-9 z;ia na dva že večja otroka, dam ogl. odd. 11412-9 MIREN ŠTUDENT išče nujno opremljeno sobo ali kabinet za eno leto. Ponudbe v ogl. odd. pod »Miren«. 11404-9 MI IO lahko za iv-eekena nisice, poa »mucii*. —--- - rodom. Poizvedbe: Snoj Ludvik. ŠTUDENT-TEHNIKE išče: majhno g, IUDLU A J-"**----- * . ~ “ opremljeno sobo v Ljubljani. _ Plača po dogovoru. Ponudbe v = ogl odd. pod »Tehnika«. 11402-9 m SKROMNO SOBO nujno potrebu- g jem. Ponudbe pod »Mehanik« v g ogl. odd. 11393-9 ^ ZA STANOVANJE V LJUBLJANI g pomagam popoldne v gospodinj- g stvu. Ponudbe v ogl. odd. pod g merna za dograditev za manjše ko- g jbUK podnajemniku, ki 1 lektive. Recej Sveta Jelena pn SOBO> pohiStvo (omara. f «£^•1 I fa^en 30, šenivid/Ljubljana. 11784-7 TRAVNIK 6000 m' na Viču Cesta v Log, ugodno prodam. Naslov ^v^ogh MODERNO vilo v CRIKVENIČ1 prodam. Je v celoti takoj vseljiva Elektrika, vodovod, krasen parket Zazidana površina 130 m! je_ primerna za dograditev za manjše so; maja na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb. dobite pri Hribarju. Tlake 10. p. Šmarje Sap. 11556-10 JOPICO lešnikove barve sem izgubila 30. maja opoldne na poti od Hradeckega ceste do Viča. — Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne na naslov: Vič. Sattner-j eva 20. 11893-10 POŠTENEGA NAJDITELJA naprošam. da vrne ključe (med njimi ključek štev. 7828) na naslov v ogl. oddelku proti dobri nagradi. Izgubil sem jih verjetno nekje na poti med Horjulom in ka. aam Polhovim Gradcem. j1!?2?."10 stanovanje in hrano. - Kavačlč KLJUČE izgn^V„I?ditei; Ždi Marija. Škofljica štev. 43. pri bližini bolnice, naj n5bT51 ^^ViTft3-10 Ljubljani. 10799-9 proti nagradi v ogl. odd. 11763 1« ^nniapiiimin fantu za .pomoč na kmetiji v popoldanskem času. Hrastje št. 7. Ljubljana. 11830-9 DAM STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu. Ogled v nedeljo. Golob Poljanski nasip štev. 40. m. nadstr. 11822-9 TRISOBNO STANOVANJE, sončno, zamenjam za enosobno s kabinetom in eno ločeno sobo. Ponudbe pod »Center« v oglasni oddelek. 11820-9 Izšel je AVTOBUSNI RED T02NJE zn 1958-59 godinu FNRJ mvu - - - bo za gradnjo enodružinske hiš-prodam (gramoz, vodovod elek-+ -'ka). Podut-:ši*3 53 11052- KLAV1R IN HARMONIJ damo v najem najboljšemu ponudniku Vprašajte v teimični pisarni Slov. p o roče vaic-a — tovariša Kocmurja. 11745-8 V NAJEM VZAMEM TAKOJ TOVORNI AVTO v voznem stanju. Naslov v ogl. odd. 66706-8 ElSO. novo, nedokončano ob obali pri Sušaku cddam v najem za letovanje. Informacije dobite na naslovu: Sušak. Ulica Kamova štev. 13-11., desno pri ing. Janiju 11931-8 LOKAL za mirno obrt potrebujem. Naslov v ogl. odd. 11997-8 ŠIVALNI STROJ vzamem v najem proti plačilu. Hradeokega c št. 70, Suknaič Joža. 11992-8 LOKAL za mirno obrt potrebujem. Poaudbe pod »Kjerkoli« v ogl. odd- 11760-8 LEP PROSTOR v bližini centra in nekaj gotovine dam kot družabnik za dobro idočo obrt. Ponudbe pod -Možno takoj« v ogl2sn! oddelek 11889-8 G-ARAZO za osebni avto vzamem v najem za dva meseca. Nujno Ponudbe pod »Garaža« v oglasni oddelek. 11855-8 stanovanje v centru (suteren) zamenjam za 2 neopremljen! so- _ bi ali enosobno stanovanje. Po nudbe pod »Tudi dvosobnona periferiji« v ogl. odd. 110®?;9 1 VELIKO POSOJILO nudim za ne- g opremljeno sobo._ Ponudbe v ogl. g odd. pod »Najvisja zar‘ce\a1(M.2.9 ■ vMISKA UPOKOJENKA, muna, g skromna, išče sobico. Ponudbe v g ogl. odd. pod ’Ljubljana«_.^g3_g g VISOKO NAGRADO ALI POSO- p JTLO dam za prazno stanovanje^ g Naslov v ogl. odd. B TRISOBNO KOMFORTNO STA ^ NOVANJE v Kamniku ali eno- m sobno v Ljubljani zamenjam za g stanovanje v Kopru. J^oli Portorožu. Informacije dobite na g Občinski posredovalnici za delo. g Tfcvnp T* tpl 85. = ZAMENJAMO STANOVANJE Ko- g per—Ljubljana ali naj bližja oko g lica. Stanovanje sestoji iz 3 sob, kuhmje in ostalih pritiklin z g vrtom. 20 minut do morskega g kopališča. Naslov v ogl. g DVOSOBNO STANOVANJE s pri- g tiklinami v strogem centru za- p menjam za večje Ponudbe P* g s7am°rii5Va< V Ogl. OGu. 11613-» == LEPO DVOSOBNO STANOVANJE ^ v mestu zamenjam za enako. — m Ponudbe pod »Ura« v m ENOSOBNO VELIKO STANOVA- 1 NJE zamenjam za dvo ali večje ^ enosobno s kabinetom v centru, g Ogled vsaik dan od 15 ure = Naslov v ogl. odd. . 11699-9 g SOBO potrebujem. Sem mirna in g čista. Ponudbe v ogl. odd pod -g »Dam nagrado«. Hj’39'9 g DVA ABSOLVENTA TEHNIKE = iščeta sobo. lahko za enega. — = Ponudbe v ogl. odd. pod »Kaie«_ To je prva velika in popolna Izdaja, ki je bila izdelana v soglasju z Zvezo združenja za cestni promet v FLRJ »Autobuskl red vožnje« vsebuje: MEDNARODNE LINIJE, MEDREPUBLIŠKE LINIJE. LINIJE LR SRBIJE, LR HRVATSKE,. LR SLOVENIJE, LR SOSNE IN HERCEGOVINE, LR MAKEDONIJE, LR CRNE GORE, z edinstvenim zasebnim imenikom AVTOBUSNIH POSTAJ MEST in .seb AVTOBUSNIH LINIJ. Izdaja v latinici. - Cena 1200 dinarjev. Prodajajo jo turistični biroji, poslovalnice za prevoz potnikov in knjigarne. Vsem prodajalcem dajemo 15°/* popusta in franko dostavo. Izvršujemo vsa neposredno sprejeta naročila samo po povzetju ali če vnaprej plačate v korist našega tekočega računa 101-T-972. SAVREMKNA ADMINISTRACIJAy Izdavačko-štamparsko preduzeče Beograd, Prizrenska 6, poštni predal 479; telefon 93-508, tekoči račun 101-T-972. vmaumBumniman RESNA ŠTUDENTKA Išče oprem Kranj. Planina 31, 11792-9 imam na razpolago gradben, material. Naslov v ogl oddelku uEPO DVOSOBNO 11 nlli-J -»» i »t/vu A INI TT? /ho komfortno STANOVANJE (balkoni), v Kranju 3145-R STANOVANJE nudim PREVZEMNI BLOK sem Izgubil v bi -Domagala t gospo- Trstenjakovi ali Fleteršnikovl bi pomagam _;s p- ulicL Prosim oddajte ga v ogl. odd. proti nagradi- 11800-10 OPATIJI zamenjam tud za enosobno v Kopru ali Izoli. Ponudbe na nasio-v: šetalište M. Tita 13 Opatija, Palmič Štefanija. ‘ 11515-9 ZAMENJAM (tud-; začasno) komfortno trisobno stanovanje z vrtom in pritiklinami v Novem mestu za dvo in polsobno s kopalnico v Ljubljani. Ponudbe v ogL od,d. pod »Ugodna zamenjava«. 11504-9 ŠIVILJI nudim sobo brezplačno Ponudbe v ogl. odd. pod »Tone — Takoj«. 11483-9 krasno dvosobno stanovanje v novi hiši s pritiklinami in vrtom na krasn; legi v Medvodah zamenjam za primer- 11576-9 Mirna študentka išče sobo Pripravljena je inštruirati nem-ščino in angleščino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Absolventka^«.^ ^ MLAJŠA UPOKOJENKA, ki bi skuhala kosilo in dopoldne pazila na otroke, dobi hrano in sta-novanje ali hrano in plačilo. In-formacije popoldne. Ljubljana. Bohoričeva 7. Fakin. 11553-9 KDOR ODSTOPI ALI PRESKRBI ENOSOBNO STANOVANJE za dve mirni osebi, dobi veliko nagrado. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Junij Ljubljana«.^^ g zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Naslov v ogl. ŠOFERJA za vožnjo dostavnega avtomobila po mestu sprejmemo s 1. julijem 1958. Ponudbe pošljite na naslov: Vesna-film, Ljub- DELJNO OPREMLJENO ALI NEOPREMLJENO SOBO potrebujem “H <■“ j ■»»='■ Zrioi«k«e. 9. 330B-R nudbe pod »Center« v ogl- m................. DVE SAMOSTOJNI SOBI > strogem . ......... centru zamenjam za 2-sobno st:ano- vanje proti visoki nagradi. Pon ud be Jpod »Diskretnost« v ogl. odd. umno SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v dveh urah izdela FOTO GRAD — Miklošičeva 36. 5687-11 ŽELIM SPOZNATI inteligentnega vdovca (40—46 let). Ponudbe v ogL oddelek pod »Ljubiteljica otrok«. 11514-11 ZA DRUŽABNIKA grem pri dobro idoči obrti. 500.000 gotovine. Ponudbo pod »Garancija« v ogl. odd. 11491-11 DOBRO SITUIRANA ŠIVILJA želi spoznati sebi primernega fanta od 30—32 let za skupno življenjsko pot. Samo resne ponudbe s sliko v ogl. odd. pod »Lep dom«. 11470-11 STAR, ZDRAV UPOKOJENEC bi se stalno priselil k samostojni gospodinjL Tudi na podeželje. — Ponudbe pod »Dopis« v ogl. oddelek. 11444-11 PAND EV ANA, stanujoča v Dobji vasi št. 15, Prevalje, obžalujem, kar sem govorila o Ivani Hermanovi, stanujoči v Dobji vaši št. 14, Prevalje, in se ji zahvaljujem. da je 'odstopila od nadaljnje tožbe. R1547-11 LASTNICO AVTOMOBILA želim spoznati. Fonudibe v ogl. odd. pod »Amater obrtnik 50«. 11430-11 DRUZABNICO za moško in žensko krojaško obrt — damsko krojačieo — sprejmem. Ponudbe pod »Sposobna« na SP Celje. 11426-11 USLU2BENEC SREDNJIH LET, soliden, z lastnim domom, neodvisen, želi spoznati dobro samsko gospodinjo od 25—36 let. ki ima hišo, stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici, po možnosti poklic ali Je dobro situirana. — Oglas naj ne moti. Resne ponudbe v ogl. odd. pod »Anonimna prilika na Gorenjskem«. 11496-11 ŽELIM POZNANSTVA Z INTELEKTUALCEM. ki bi znal nadomestiti otroku očeta, sam pa išče svojemu otroku mater. Ponudbe pod »Medsebojno spoštovanje« v ogl. odd. R 1555-11 BOLJŠE 40-LETNO DEKLE, dobro situirano lastnica srednjega posestva, reli znanja z uslužbencem 40 do 50 let, ki ima veselje do kmetijstva. Ponudbe pod »Ljubljana - okolica« v oglasni oddelek. - 11343-11 PORCELANSKE NAGROBNE SLIKE, najboljša izdelava, najnižje cene! Ljubljana, Beethovnova 12/IV — Rahovskv. 9681-11 PREPROGE vseh vrst popravljamo in snažimo. Po potrebi pridemo brezplačno na dom, da jih prevzamemo. Selman, Ljubljana. Poljan-«ka cesta 13/11. telefon 32-680. 9292-11 OBRTNIK z lepim stanovanjem želi resnega znanstva s sebi primernim postavnim dekletom — šiviljo do 32 let, po možnosti z nekaj gotovine. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Tunij«. 11652-11 VDOVA želi spoznati treznega tovariša 50 do 60 let za skupno razvedrilo. Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Cvetoči maj«. 11574-11 VDOVA brez otrok, srednjih let želj spoznati tovariša. Ponudbe pod »Imam stanovanje« v oglasni od-_ delek. . U5M-H STARETSE DEKLE. čedna, oostena, Do-er« v ogl. odd. 11757-11 V GOSTILNI »VESELI PRIJATELJI«, Ciglarjeva 2, Moste, igra vsak četrtek Lovski kvintet LM, v soboto in nedeljo pa Jankovičev trio. Za jedila in pijačo je preskrbljeno. R 1330-11 RAZNE BILJARDE Izdelujem po konkurenčni ceni. Mizarstvo Kramer. Maribor. Pregljeva 15. 10900-11 POSOJILO »VJ.000 DIN nujno potrebujem. Lepe obresti, visoka nagrada in protiusluge. Garancija. Ponudbe ood »Garancija« v ogl. oad. 11526-11 LETOVANJE NA MORJU! 550-5S0. -otroci popust, odprto 9. junija. »Turistički kamp«. Omišalj. oto.< Krk. R 1544-11 »DOLENJSKA«. Prosim za naslov »Lepi maj 10330« 1188.3-11 ZENSKI nudim nagrado m )■ dam v uporabo šivalni stro.1, če b- delala popoldne družbo starejši ženi. Ponudbe pod »Bližina savske kolonije« v ogl. odd. 11868-11 NAŠEL SEM KLJUČE na Gallusovem nabrežju v bližini Čevljarskega mostu. Dobite jih na Opekarski št. 31 (Mohar). -11 m^lil!l!llut!!«tHlllffl1l!lIll^n^ll!nlii^lil!llBl^H1ll1ln^ll!!!Wl!nlilnl1Slt1i1Iira1l!lll1!^1^fflIHllllmB!lmli1al^liniH^lM®ffln^lHl||!l^lHi|^nlHlttitl!l!lllit!!,.l•..':,: m ’ g= 1 Komisija za razpis delovnih mest pri | SPLOSNI BOLNIŠNICI C E L J B m j razpisuje delovna mesta: ■ Za interni oddelek: zdravnika specialista ali speciali-1 zanta — 2 medicinski sestri. 1 Za kirurgični oddelek: 5 zdravnikov specializantov — g zdravnika anestezista — 3 medicinske sestre — 2 M inštrumentarki — medicinskega laboranta — 4 fi- H zioterapevtke — 6 bolničark. S Za ginek.-porod, oddelek: zdravnika specialista ozir. ( specializanta — zdravnika anestezista — babico — 1 otroško negovalko — bolničarko. g Za otorinolaringološki oddelek: inštrumentarko 7 | otroški negovalki. ■ za infekcijski oddelek: administratorko s popolno 1 srednjo šolo — 2 otroški negovalki. I Za centralni laboratorij: medicinskega laboranta — | bolničarko. 1 Za otroški oddelek: t zdravnika specializanta — 2 me- I dicinski sestri — 8 otroških negovalk. | Za upravo bolnišnice: 2 pisarniški moči s popolno g srednjo šolo. 1 Ista komisija razpisuje štipendije za: 1 10 medicinskih sester — 2 fizioterapevtki — 6 otro- g ških negovalk — babico. g Vioge za razpisana delovna mesta in štipendije po- 1 šilite Ravnateljstvu Splošne bolnišnice v Celju do | 80. junija 1958. 3269-R Trgovsko podjetjo »VELMfi« Velenje sprejme takoj 2 TRGOVSKA POMOČNIKA železnlnarske ali splošne stroke. »VELMA« VELENJE nt)2v'U^uhl.fanl^Jereh, Ljubljana. ZA SOBO pomagaTn v popoldan- gjyiLJ\ s strojem išče neopremlje- PoljanSa c. 53, tel. 31-278. skih urah. Ponudbe pod »Zelo T Ljubljani Nad,-usluge nujno« V ogl. odd. 11544 s - r„Tijena pa je tudi la dru£° LUPO CISTO SONČNO ENOSOB- KSponudbe v ogl. od. pod »Sl- NO STANOVANJE s pritiklina- delo. Fonu * 11768-9 mi. vrtom zamenjam. Naslov v npi«1?OJENEC išče opremljeno sobo ogl. odd. llo43-9 or-y j dioveniii * dietnim obe- ODERNO KOMFORTNO DVO- kje'koli tilne T istem kraju. SOBNO STANOVANJE v Mari- dom, če ni gostim ^ ,Soba - boru zamenjam za Ljubljano. — Ponudbe K 11762-9 11475-9 dvosobno stanovanje zamenjam za slično na KeKi. Su-šalcu ali v Opatiji Ponudbe pod KDOrVprESKKBI ENOSOBNO MODERNO KOMFORTNO ŠTANolAN^ dobi lepo nagra- — ST™nMwra ' do. Sporočite na naslov v ogl oddelku. 11683-9 SOBO oddam pro-tj odkupu sobne opreme. Ponudbe v ogl. odd pod »Prilika«. 11677-9 SUHO ENOSOBNO VISOKOPRI-TUlCNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami za Bežigradom zamenjam za dvo ali enouipol-sobno stanovanje. Ponudbe pod »Junij« v ogl. odd. 1167o-9 &OBO v bližini Ljubljane oddam dvema študentoma. Naslov v ogl odd. 11703-9 Ponudbe SP Maribor pod »Priložnost«. 11641-9 SOBO 5 X 4 m v centru, vhod s stopnišča zamenjam za enako, lahko tudi malo manjšo. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. N' 11756-9 ENOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami in nekaj vrta. s prostorom za kopalnico, par-ketirano in prijetno, zamenjam za večje. Ogled v Železnikarjev! štev. 16, pri Bukoroviču. 11936-9 r: , ,, 11762-9 SO^O najraje za ^pa potrebujem Ponudbe pod ^Lepa NudŠ‘ ENOMESEČNO ZAMENJAVO STANOVANJA v Splitu za V višinskem predelu Slovenije_ ali Gorskega Kotorja. Inz. Zorič, Split, Vlade Bagata 22-1. 9 TRISOBNO komfortno STANOVA NJE zamenjam za enako ali dvosobno s kabinetom. Ponudbe pod »Sončno« v ogl. odd. 11869-9 Upravni odbor Nižje glasbene šole Ljubi jana-Mos te razpisuje delovno mesto PROFESORJA za pouk violine. Pogoj: absolvirana Aka- demija za glasbo z diplom, izpitom. Pravilno kolko-vatie prošnje s kratkim ždvlj en j epdsom spre j ema tajništvo Nižje glasbene šole Ljublj ana-Mdste, Ob Ljubljanici 36. — Prijave morajo vložiti kandidati zaključno do 30. VI. 1358. 3276-R Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Slov. Konjice razpisuje štipendije za šolsko leto 1958-59 AGRONOMSKA FAKULTETA — 2 štipendista, KMETIJSKA SRED. SOLA MARIBOR — 3 štipendisti. KMETIJSKA STROJ. SOLA MARIBOR — 1 štipendist K prošnji za štipendijo priložite potrdilo o premoženjskem stanju, o otroškem dodatku in prepis zadnjega šolskega spričevala. Prošnje naj interesenti vročijo Kmetijski proizvajalni poslovni zvezi Slovenske Konjice najkasneje do 20. junija 1958. ___ 3267-R UPRAVNI ODBOR KPPZ Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ul. 6 sprejme takoj: delavca za delo na delovnem mestu pomočnika livarja, delavca za delo na delovnem mestu pomočnika valjarja, delavca za delo v laboratoriju ali laboranta. Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja vsak dan od 7. do 8. ure. 3283-R KOOPERATIVA EXPORT - IMPORT LJUBLJANA, Titova 19 I Z V A Z A M 0 : mehak rezan les, trd rezan les, gozdne sor-tlmente — celulozo, drva LESNE FINALNE IZDELKE: lesno galanterijo, vezane ploSSe, furnir, lesonit parket * PLETARSKE IZDELKE VSEH VRST (Iz vrbe In ličkanja) In IZDELKE DOMAČE OBRTI UVAŽAMO: PLUTO m PROIZVODE IZ PLUTE Telegram: Kooperativa L|ubljana — Telefoni: 21-053, 20-377. 23-950—959 Poštni predal 437 Naše glavne izvozne artikle razstavljamo na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU — hala A 3860-B n. m - i. jtotua mi f 8L01H8D fOTOCEVILBC / »te. IB HiUSIga Ravnateljstvo Xn austrijsko kovinarske šole, Ljubljana, Vošnjakova 17 a, razpisuje sprejem učence"/ v šol. letu 1958-59 za izučitev -aalednjih poklicev: STROJNI KLJUČAVNIČAR, ORODJAR, STRUGAR. KOVAČ in KLEPAR Kandidati morajo predložiti do 15, 7 1 958 ravnateljstvu šol e lastnoročno napisano prošnjo kolko-vano s 30 din državne m z 20 din okrajne takse. prošnji je treba priložiti: 1. Sol-t, :o spričevalo o dovršenih 4 razredih gimnazije ali S-ietke tpogoj i.rmanj 3 razrede gimnazije ali 7-;etka); 2. potidilo o državljanstvu; 3 izpisek iz matične knjige; 4. ; ;rdUo o imovinskem stanju; 5. mravnaško spričevalo iz katerega nora biti razvidno, da je prosilec sposoben za kovinsko stroko: 6. pretek življenjepis (navedite soei-r.ino stanje staršev, število otrok, udeležbo v raznih kulturnih In teku!turnih, sekcijah). Kekolkovane prošnje In prošnje brez priloženih listin ne bomo II p OŠ tOV" V prošnji], je treba navesti točen r. j.ov in jpoškMc za katerega se že-: kandidat izučiti in ako žela stanovati v Domu. • Pouk je teoretičen in praktičen traja tri ieta Za časa šolanja P ejemajo učenci I. letna(ka 1-500 d:n. H. letnika 2000 din, IH let-n:ka 2.500 din. Ravnateljstvo šole. S RAZPIS vi vpis v I. letnik rudarskega in elek-odseka INDUSTRIJSKE RUDARSKE : 'Lt v TRBOVLJAH v šolskem letu 1958-59. POGOJI: i. Itudarski odsek: Xandidat ' mora z uspehom dovršiti razred osnovne šole ali 2. razred - -nazije, v koledarskem letu 1958 ra dopolniti 15. leto starosti, mora duševno zdrav in telesno dobro •; Elektro odsek: . .ndidst • mora z uspehom dovršiti 4 v-de gimnazije in mora biti telesno duševno zdrav. kandidati pod I. ih 11. nimajo pisane izobrazbe, bodo sprejeti le, : z uspehom opravijo sprejemni izpit slovenskega jezika in računstva z : .c-trijo. • c iar.je v obeh odsekih traja 3 leta. -.spešno opravljenem- zaključnem iz-- se absolventi rudarskega odseka šobijo, za kvalificirane delavce ru-—xe stroke- — kopače, 'absolventi •ro odseka pa za obratne elektri- adinci, ki se žele vpisati, morajo ..ateljstvu šole predložiti s 30 din avano prošnjo in ji priložiti nasled-osebne dokumente: i. Zadnje šolsko, spričevalo .. Izpisek iz matične knjige rojenih -. Potrdilo c. premoženjskem stanju Potrdilo o stalnem bivanju (samo aidati, ki stanujejo izven Trbovelj) . Potrdilo o višini otroškega do- : trdila od 3 — 5 so kdlkovine prosta) . -koikovanih prošenj* ne bomo upo-r,\j, kakor tudi ne prošenj brez prior: ih listin. . • Učenci prejemajo redne mesečne na--. i .• cd 1500 din do 4000 din. Poleg nagrad so učenci lahko nagrajeni a posebnimi mesečnimi nagradami, višina je odvisna od učnega Vsako leto dobijo učenci par delovnih čevljev, del vno obleko, delovno spodnje perilo vse ostale 'zaščitne nje- praktičnega pouka, vse šolske potrebščine ter. knjig g. * Fr/ šoli je internat, ki nudi učencem pep' Šio oskrbo t. j. prenočišče, odlično"1 /pet -fobrokov .dnevno), .pranje, --cb.ttga perila in delovne obleke, kr-n;e : : rila ih obleke ter pomoč pri ~:enju. Vpis v šolo traja do 1. septembra 1955. RAVNATELJSTVO ŠOLE S GOSTINSKA ŠOLA LJUBLJANA — ’ Frivoz 11 7učence vsak dan osebno ali pis-• v 1. razred za šolsko, leto 1958-59 poklic kuhar in ’ natakar.' a oj i za sprejem: Uspešno dovršenih 8 razredov os-e šole, oz. 4 razrede nižje gimna- . Starost do 18 let, Zdravstvena sposobnost za delo v • instvu. krošnji, ki jo je treba predložiti do junija, mora biti priloženo: . Kolek za 30' din državne takse in ::0 din občinske takse, ... Zadnje, šolsko spričevalo. . 0. Rojstni list', 1. Potrdilo o sposobnosti za gostinske iice na. podlagi psihotehničnega pre-:a- na okrajni poklicni posvetovalnici, ". Zdravniško spričevalo, iz katerega ra biti razvidno, da prosilec ne bo-:a na pljučih in r.a srcu, da nima ornih napak in- ploskih nog in da . dober vid, sluh in vonj. Prosilci, kf imajo iz slovenskega je-: in računstva oceno zadostno, bodo :vani na posebni sprejemni izpit iz dveh predmetov. Prosilci, ki bi želeli v času šolanja .".ovati v Domu gostinske šole^ mojo vložiti posebno prijavo. Število .-t v Domu je omejeno, zato bodo ...-ko sprejeti le najpotrebnejši, pač pa vsem na razpolago hrana v šolski r: c-nzi. f \'se informacije daje uprava šole, . cbljana. Privoz 11, tel. 22-2S0. K p_is-nim informacijam je treba priložiti ■".a m ko za odgovor! Uprava šole HOTELSKA • ŠOLA V LJUBLJANI r- usposabljanje hotelskih uslužbencev drugih vodstvenih kadrov za gostinske gospodarske organizacije razpisuje v-isovanje učencev v 1. razred za šol-■•:o leto 1958-59. Vpišejo se lahko: 1. Absolventi. gostinskih, .šol s prak,-• im poukom' z najmanj triletno stro--vno gostinsko prakso. Kvalificiranj gostinski delavci z šno dovršenimi 8 razredi osnovne - : in najmanj triletno 'strokovno go- c'.insko prakso, 5. Uslužbenci v gostinstvu z uspešno v. rženimi 8 razredi osnovne šole in 'h j manj šestletno zaposlitvijo .v. gostin-s'vu, od tega najmanj tri leta na stro- V. vnih delovnih mestih. Kandidati morajo vložiti prošnje do -'. junija na. ravnateljstvo šole. Pribiti je treba: 1. Kolek za 30 din državne takse in za 20 din občinske takse, : 2. Rojstni list, 5. Spričevalo, oz., drugo . dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede splošne in strokovne izobrazbe, 4. Potrdilo .o delovnem stažu, oz. go-inski strokovni praksi. Šola je dveletna in ima stopnjo po- polne srednie strokovne šole. Vse informacije daje uprava šole. Ljubljana, Privoz 11, tel. 22-260. Za pismene informacije je treba priložiti znamko za odgovor! s SREDNJA BALETNA ŠOLA V LJUBLJANI Gosposka 12 Priiave za vpis v I. letnik sprejema ravnateljstvo šole vključno do 10. ju- ni ja 1953. ... Sorejernni izpiti bodo 11. junija od 8. do 10. in od 14. do 17. ure. Pogoji za sprejem: 1. starost, dijakinje 10 do 12 let, dijaki 10 do 17 let. 2. uspešno opravljen sprejemni izpit. Istočasno bo ravnateljstvo šole sprejemalo prijave za vpis v pripravnico. V pripravnico sprejemamo otroke od 7. do 10. leta. * Uprava Zenske obrtne Sole v Ljubljani-Rakovnik** razpisuje vpis V triletno- strokovno šolo z delovnim poukom. Vpisovanje n>a šolo je dne 23. VI. W5S, od 3.—12 ure Kandidatinje izpolnijo šolsko prijavo ter pred- a) zadnje šol*kjo spolčevado, b) rojstni Ust, c) BdravniiStoo spričevalo; d) podpisan^ izjavo kdo jdh bo vzdrževal v času šolanja. Prednost imajo prosilke na področju OLO Ljubljana in partnz-an-ske sirote. Seznam učenk sprejetih na šolo bo objavljen na razglasnd desskri od 26. VI. 1958 dalje. Sola nima internata. Prijava mora bitd kolkovana s kdlekom za 30 državne in 20 din občinske takse. ' S Po čl. 7 temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32(55) in čl. 6 Pravilnika sklada za štipendije Komunalne b3nke Ljubljana razpisuje Komunalna banka Ljubljana dodatno še naslednje ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1958-59: za poslovne enote na področju mesta Ljubljana 8 štipendij za dijake ekonomske srednje šole 2 štipendiji za slušatelje ekonomske ali pravne fakultete, za podružnfce v Domžalah, na Grosupljem, Vrhniki, v Litiji, na Rakeku ln v Medvodah po 1 štipendijo za dijake ekonomske srednje šole. Višina štipendij bo določena po odloku o višini štipendij (Uradni list FLRJ št. 33(55). Pogoji za dodelitev štipendij so: za ekonomsko in pravno fakulteto dovršeni 4 semestri z izpiti, ki so potrebni za vpis v peti semester, za ekonomsko srednjo šolo dovršena dva letnika. Pri podeljevanju štipendij imajo prednost otroci padlih borcev NOB. Prošnje z življenjepisom, potrdilom o otroškem dodatku in ' premoženjskem stanju pošljite do 30. junija 1958 Komunalni banki Ljubljana. Miklošičeva cesta 8. RAZPIS Admistrativne šole v Ljubljani, Roška IS, za sprejem dijakov(-inj) v I. letnik za šol. leto 1958-59 Prijave za vpis sprejema ravnateljstvo šole vključno do 5. junija letos ^Prijavi kolkov and s 30 din državne takse, je treba priložiti: 1 spričevalo dovršena nižji gimnaziji ali njej enakovredni šoli; 2. uradno zdravniško spričevalo, da ima dijak(-inja) zdrave roke in oči ter da je sposoben za administrativno službo. Sprejemni izpiti lz slovenščine in matematike bodo od 8 junija naprej _ Dijaki(-dmje). ki se žele vpisati v to šolo, naj dvignejo osebno ali zaprosijo po pošti za poseben pismen razpis o vpisu (z znamko za odgovor), v katerem so vse ostale informacije in točna navodila. Ravnateljstvo S ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE V LJUBLJANI razpisuje za šolsko leto 1958-59 vpis v I. letnik V Šolo za socialne delavce, ki traja dve leti in ima stopnjo višje šole, se lehko vpišejo:. a) tisti, ki so končali • popolno srednjo šolo, b) uslužbenci, ki imajo vsaj 6 razredov srednje šole ali utsrezno šolsko izobrazbo in 4 leta strokovne prakse na področju socialnih služb, c) uslužbenci, ki imajo vsaj 4 razrede srednje šole ali ustrezno šolsko Izobrazbo in 8 let strokovne prakse na področju socialnih služb. Prošnji za sprejem v šolo, ki mora biti kolkovana s 30 din državne takse, je treba priložiti: 1. življenjepis kolkovan s 25 din 2. zadnje šolsko spričevalo 3.. rojstni list 4. zdravniško spričevalo 5, za vse tiste,-, ki nimajo popolne srednje šole, je potrebno potrdilo pristojnega starešine o letih službe, ki so jih uspešno opravljali na področju so- -»cialnih -služb. —=...- ■ ?- Prošnje za sprejem, ki naj bodo opremljene' s točnim naslovom- kandidata, je treba poslati do 30. junija šoli za socialne delavce v Ljubljani, Črto-mirova ul. 4. Kandidati, ki nimajo popolne srednje šole, polagajo dopolnilne izpite iz splošno izobraževalnih predmetov, t. j. iz slovenščine, matematike, . zgodovine in zemljepisa. Izpiti iz zgodovine in zemljepisa bodo na šoli za socialne delavce v začetku oktobra, za slovenščino in matematiko pa bo organiziran tečaj v teku 1. semestra. Podrobni učni načrt za predmete dopolnilne izobrazbe in vse informacije dobe interesenti na upravi šole. Uprava šole RAZPIS TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI, AŠKERČEVA 7 PRIVATNI RAZREDNI IZPITI se začnejo 2. junija ob 8. uri po razporedu, ki je objavljen na razglasni šolski . deski v poslopju Tehniške srednje šole. Odseki Tehniške srednje šole Na Tehniški srednji šole »o naslednji odseki :strojni, elektrotehniški, kemijski, rudarsko-metalurški in lesnoindustrijski (oddelek za meh. predelavo lesa ter oddelek za papir in celulozo). V I. letnik vseh odsekov Tehniške srednje šole so lahko sprejeti kandidati, ki imajo uspešno dokončano nižjo srednjo šolo (4 gimnazije) ali osemletko in z uspehom opravljen sprejemni izpit iz slovenščino in matematike — snov nižje ^ gimnazije. Sprejemni izpiti se začnejo v četrtek, 26. junija 1938, ob 7. uri. Kandidati naj so prijavijo k izpitu na sam dan sprejemnih izpitov s pismeno pro.š-. n jo kolkovuno s 30 din državne takse in z 20 din takse OLO Ljubljana. Prošnji naj priložijo originalno spričevalo (ne prepis) o dovršeni nižji srednji šoli (4. gimnaziji) ali osemletki, rojstni list i(zpisek iz matične knjige) in zdravniško spričevalo izstavljeno od uradnega zdravnika ali šolske poliklinike, ki potrjuje predvsem; da kandidat ne boleha na epilepsiji, na živčni ali duševni bolezni, tuberkulozi, težji sladkorni bolezni, da ni invaliden, ne trpi na barvni slepoti, da ima dober s*uh in normalen voh in da je splošno dobre konstitucije — skratka, da je sposoben za Študij in poklic v stroki, ki se ji namerava posvetiti. Posebno opozarjamo enostransko in obojestranske vojne sirote iz da istočasno predložijo še potrdilo Zveze borcev ali pristojnega ljudskega odbora, ker se na kasuejše reklamacije, posebno po končanem vpisovanju, no bomo inogli ozirati. Izpiti bodo iz' obeh predmetov- pismeno in ustno, zato naj kandidati prinesejo s seboj papir in pribor za pismeni del izpita. Prav tako naj se prijavijo tudi tisti kanddati, ki so sprejemni izpit že opravili na kaki popolni gimnaziji, kar naj v prošnji naveaejo in izpitna komisija jim bo ta izpit priznala. Sprejemnega izpita so oproščeni tudi kandidati, ki so dovršili 4. razred gimnazije z odličnim uspehom, vendar se morajo tudi oni prijaviti enako kot vsi ostali dijaki. Po končanih sprejemnih izpitih bo vpisovanje dne 27. junija v času, ki ga bomo kandidatom sporočili ob prijavi. , Na elektrotehniški in strojni od--sek Tehniške srednje Šole ne bomo Murska Sobota in ficiranega delavca (pomočniški izpit) iz ustrezne stroke in so v ustrezni stroki tudi redno zaposleni. Diploma na Delavskih oddelkih Tehniške srednje šole je povsem izenačena -z diplomo rednih odsekov Tehniške srednje Šole. Vpisovanje v I. letnik Delavskih oddelkov bo v nedeljo 22. junija 1958 od 8. do 11. ure. Ob vpisu morajo kandidati predložiti rojstni list (izpisek iz matične knjige), spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli, spričevalo o 'uspešno opravljenem izpitu za kvalificiranega delavca (pomočniško spričevalo), potrdilo o zaposlitvi in zdravniško spričevalo, kot je predpisano za vpis v I. letnik rednih odsekov Tehniške srednje šole. Mojstrska šola pri TSS Na mojstrski šoli (prej Delovod-ski šoli) pri Tehniški srednji Šoli so naslednji, oddelki: a) kovinarski v b) • elektrotehniški c) mizarski d) rudarski in e) kemijski. Sola je dvoletna, celodnevna. Sredstva za šolanje si morajo preskrbeti kandidati sami. V Mojstrsko šolo pod a, b, c in e se lahko vpišejo kvalificirani delavci ali obrtni pomočniki ustreznega poklica, ki imajo 3 leta ali več pomočniške prakse. V rudarski oddelek Mojstrske šole (prej Nadzorni-šhe rudarske šole) se lahko vpišejo tudi kvalificirani delavci-kopači ali absolventi industrijske rudarske^ šole. če so najmanj eno leto delali na odkopu. Izjemoma sprejmemo v ustrezni oddelek tudi kandidate, ki imajo najmanj eno leino pomočniške prakse, morajo pa z uspehom opraviti sprejemni izpit iz praktičnega dela. ... , Sola daje kvalifikacijo visoko kvalificiranega delavca (obrtnega ^ mojj" stra) za poklic, v katerem se je absolvent izučil, v rudarstvu pa visokokvalificiranega delavea-mojstra, ki je usposobljen tudi za nadzormsko službo v rudniškem obratu. Vpisovanje v I. letnik bo v nedeljo 22. junija 1958 od 8. do 11. ttre. Ob vpisu morajo kandidati predložiti: rojstni list (izpisek iz matične knjige), zadnje šolsko spričevalo splošno izobraževalne šole, poni0??.1: ško spričevalo, potrdilo o pomočniški praksi in zdravniško spričevalo. Sprejemni izpiti iz praktičnega dela na Mojstrski šoli se bodo zaceli dan po vpisovanju ,t. j. 23. junija 1958 ob 7. uri v bolskin delnicah Tehniške srednje šole. Prizadeti naj prinesejo s seboj delovno obleko Ravnateljstvo TSS S Na Ekonomski srednji šoli v Celju bodo sprejemni izpiti ljL ja pismeni. 12 do 14. 3unija ustni Pimšnje kokkovane s 30 din državne in 20 d« občin stke takse ter opremljene s spričevalom dovršeni nižji gimnaziot rn testnim listom sprejema ravnateljstvo do 3 junija 195S b spr _ Celje. Maribor. N Ptuj. Ti kandidati naj se prijavijo za vpis na Tehniško srednjo šolo v Ma-riboni. Dijaki iz Spodnjega Posavja pa naj so vpisujejo na Tehniško srednjo šolo v Krškem. Predhodnih prošenj za 'vpis ne sprejemamo. Delavski oddelki TSS Šolanje na Delavskih oddelkih (strojni in elektrotehniški odsek) Tehniške srednje šole traja 4 leta r popoldanskih in večernih urah po programu, ki je predpisan za redno šolanje na Tehniški srednji šoli. V te oddelke se lahko vpišejo kandidati, ki imajo dovršeno nižjo srednjo šolo (4 gimnazije) ali osemletko, x uspehom opravljen izpit za kvali- „ RAZPIS Upravni cdbor Zdravstvenega doma Kamnik razpisuje mesto ZOBOTEHNIKA za Zobno ambulanto v Kamniku. ' Službo lahko- nastopi takoj. Osnovna in položajna plača po Urea- bi . Ponudbe pošljite upravnemu odboru Zdravstvenega doma v Kamniku. ■ RAZPIS TvUprhvnl odbor Kmetijske zadruge Begunje pri lescah razpisuje-mesto UPRAVNIKA Pogoj: dovršena kmetijska šola ali vsaj 5-letna praiksa v upravljanju kmetijske organizacije. Zaželena je starejša oseba; samsko stanovanje je preskrbljeno Ponudbe pošljite vključno !-som dosedanjih službovanj pošljite uradu tajnika Občinskega ljudskega odbora Cerknica, Cerknica nri Rakeku, v 15 dneh po objavi. Dve družinski stanovanji sta. zagotovljeni v novem stanovanjskem bloku. R GOSTINSKA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje, delovni mest! 1. visokokvalificiranega kuharja (-Ice), 2. kvalificiranega kuharja(-ice). Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prednost Imajo osebe, ki jih veseli delo z učenci. Za informacije se obračajte na ravnateljstvo Gostinske šole. Ljubljana, Privoz 11. R RAZPIS Razpisna komisija Kmetijskega Inštituta Slovenije v Ljubljani, Hacquetova 2, p. p. 355, ponovno razpisuje delovna mesta za: 1. 2 laboranta v centralnem laboratoriju, 2. kmetijskega tehnika pri odseku za mehanizacijo, 3. administrativno tehnično moč pri ekonomatu, 4. tehniško moč pri odseku n rodovniško knjigovodstvo, 5. administrativno moč — strojepisko, 6. vzorčevalca v centralnem labora-totliu. Pogoji: _ »d 1. srednja tanedjaha iola aU Ubo-rantska šola, ad 2. srednja kmetijska sola, ad 3. srednja ekonomska lola ali nižja srednja šola, ad 4. srednja ekonomska iola ali 4 raz. gimn. in nižja kmetijska Iola, ad 5. administrativna iola ali nižja srednja šola, ad 6. nižja kmetijska šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po veljavnih predpisih. Pismene prošnje z obširnim življenjepisom pošljite na zgornji naslov najkasneje do 15. junija 1958. R RAZPIS Zavod za varjenje LRS razpisuje delovna mesta za 1. inženirja ali tehnika-kemika 2. tehnika in inženirja-metalurga 3. inženirja ali tehnika-elektro šibki toI< , . • 5 inženirja ali tehmka-strojmka 6. Inženirja ali tehdika-gradbenika 7. več tehničnih risarjev in varilcev. Pismene vloge s kratkim življenjepisom sprejema Zavod za varjenje LRS Ljubljana, Erjavčeva 15. R Državni zavarovalni zavod. Direkcija za LR Siov-enijo v Ljubljani razpisuje na podlagi 3^in 08. 51 Zakotna o javnah uslužbenci za vse svoje organizacijske enote naslednja prosta delovna mesta: podružnica Celje: 3 Interne uslužbence (2 moška, 1 ženska), priipravnika,' kurirja (moški z odsluženim vojaškim rokom). Podružnica Videm-Krsko; veterinarja. terenskega instruiktorja. Podružnica Maribor I.: veteri- narja, 3 interne uslužbence (1 mo-Ski). 2 pripravnika. Podružnica Murska Sobota: kmetijskega tehnika. Podružnica Nov0 mesto. 2 interna uslužbenca, oziroma 2 pripravnika. Podružnica Nova Gorica: strojnega tehnika (moški) z odsluženim voj. rokom). 2 interna uslužbenca (moška), veterinarja. Podružnica Postojna: 3 interne uslužbence (tn-oški), pripravnika. Podružnica Radovljica: strojnega tehnika. 2 interna uslužbenca (moški). Podružnica Ljubljana: gradbe- nega tehnika, 2 striodna tehnika, veterinarskega tehnika, kmetijskega tehnika, 10 internih uslužbencev, arhivarja. 2 terenska in-struktorj a. Podružnica Maribor XI: veterinarja. Podružnica Piran: 3 Interne uslužbence, ex.peditorja arhivarja, terenskega inštruktorja. Direkcija Ljubljana: strojnega Inženirja, dipl. pravnika s prakso (moški). knjigovodjo s prakso (moškij, daktilografa s prakso v knjigovodstvu. 2 interna uslužbenca, 2 ročna tiskarja (Adrema). Razen tega je na vsaki podružnici prostih p,n več delovnih mest za zavarovalne zastopnike. Za razpisana mesta imte-rndh uslužbencev je potrebna popolna srednješolska izobrazba, oziroma ustrezni tehnikumi. enaiko za pripravnike Le izjemoma je lahkio sprejet tudi kandidat z nepopolno srednjo šolo. Za delovno mesto terenskega inštruktorja je potrebna najmanj nepopolna srednješolska izobrazba, za zastopnike pa se lahko prijavijo tudi kandddati z osnovno šolo Kandidati na1 vlože prijave do 15. junija 1058. V prijavah je treba navesti; rojstni datum, šolsko izobrazbo, morebitna službena leta in za katero delovno mesto ter v kateri organizacijski enoti s® priglašajo. Prijave je treba poslati na naslov: Razpisna komisija pri Direkciji Državnega zavarovalnega . zavoda v Ljubljani, Miklošičeva' 19. RAZPIS Komisija za razpis mest upravni kov pni oblo Mengeš razpisuje mesto UPRAVNIKA obrtnega podjetja »Peč« Mengeš Pogoji: pečarski mojster z najmanj 5-letno prakso na vodilnih položajih. POafta po dogovoru osdroma po tarifnem, pravilniku. • Pravilno kolkovane prošnje z osebnimi podatki in dokazih o usposobljenosti ter s kratkim opisom dosedanjega službovanja vročite Občinskemu ljudskemu odboru Mengeš, najkasneje do 15. VI 1058. R RAZPIS Kmetijska zadruga Savlje-KJeče razpisuje mesto UPRAVNIKA Plača po dogovoru, službo lah-ko nastopi takoj. B RAZPIS Upravni odbor Doma za kmetijske in gospodinjske tečaje Podsmreka pri Višnji gori razpisuje delovni mesti za: 1. MESTO VRTNARJA 2. Čistilko Pogoji: ad. 1: nižja vrtnarska šola ali priučena delovna moč v zelenjadarstvu: ad 2: pridna poštena delavka Plača po uredbi. Stanovanje in hrana v Domu. Prednost imajo ženske. Prošnje z življenjepisom pošljite na naš naslov dp IS. junija 1958 B RAZPIS Razpisna komisija pr,] Zavodu za organizacijo in tehniko poslovanja »ORGANIZATOR« Ljubljana, Titova 33-1, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: Za podružnico v Litiji: računovodje — vodje podružnice, plača do 24.000 din. blagajnika, plača do 16.000 din; Za podružnico y Ivančni Gotici: računovodje — vodje podružnice, pla6a do 24.000 din. Za računovodsko - knjigovodski oddelek v Ljubljani: računovodje — vodje oddelka, plača do 25.000 din. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pogoji: za računovodje — vodje podružnic; dokončan a ekonomska sredna šola z ustrezajočo prakso al{ dokončana srrednj a. šola z najmanj 6 let prakse ko-t finančni kn j iigovodj a: za blagajnika: srednja strokovna šola in 5 let knjigovodske prakse. B KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA razpisuje prosta delovna mesta pripravnikov za bančne uslužbence in sicer pri Eoslovnih enotah na področju mesta jubljane 11 delovnih mest pri poslovnih enotah v Domžalah, Kamniku, na Grosupljem, Vrhniki, Rakeku, v Litiji in Medvodah po eno delovno mesto, to je 7 delovnih mest. Pogoj za sprejem je dovršena ekonomska srednja šola ali ekonomska fakulteta. Ce se na razpis ne bo prijavilo zadostno število kandidatov z navedeno izobrazbo, bomo sprejeli tudi kandidate z dovršenimi 8 razredi gimnazije z maturo. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. julija 1958 pri Komunalni banki Ljubljana, Miklošičeva c. 8-1 in pri ostalih poslovnih enotah, za katere so razpisana delovna mesta. Temeljna plača pripravnikov je določena po uredbi o javnih uslužbencih, položajna plača pa po pravilniku banke. K RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri ObLO Ljub-lja-na-Sentvid razpisuje na podlagi 21 člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št 52-57) mesto pOSLOVOD-JE gostišča na pravila »Izletnik« v Guncljah — Šentvid Pogodi: kvalificiran gostinski, delavec z najmanj 5-letno prakso-Prednost Ima zakonsOci par. Zagotovljeno je enosobno stanovanje. Pismene ponudbe poišUhe najkasneje do 15. junija 1958 Komisiji Zg razipis mest direktorjev pod- - jelša pri ObLO Ljubljana-Sentvid. R Nenadbma has je zapustil dragi mož, o-čet stari oče, brat in stric JANEZ GLIVAH upokojenec Pogreb bo v torek, dne 3. Junija 1358, ob 16.30 iz- Janezove kapelice na Zalah. 2alujoei: žena Ela, hčerke Ela, Iva, Ada z možem in vnuki, brait Henrik, sestri Pepca in Mery ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 31. maja 1958. Umrla nam je v 58. letu starosti naša nadvse ljubljena mama, stara mama, teta IVANA TOMAZIN vdova ŠENČUR roj. ISTENIČ Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 2. junija 1958, ob 17. uri iz hiše žalosti Gorenja vas št. 29 na domače pokopališče Zg. Logatec. Neutolažljivi: mož Martin, otroci Lojze, Jože, Pepe, Janko, Marija, Mici, Jnlka, Martina, Iva in ostalo sorodstvo. ivij Št Sporočajmo žalostno vest, da je tragično preminil -naš zvesti sodelavec in član kolektiva GABRIJEL RESMAN mizar Dragega pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu. - Pogreb bo v nedeljo, 1. junija 1958, ob 17. uri izpred hiše žalosti, v Gorici štev. 14, na pokopališče v Mošnje. Uprava in sindikalna podružnica Splošnega gradbenega podjetja »Gorenje« — Radovljica Ob izgubi našega nepozabnega moža, očeta in dedka IVANA SEKAVČNIKA avtoprevoznika na Prevaljah se zahvaljujemo požrtvovalnim zdravnikom, osebju internega oddelka Splošne bolnišnice v Slovenjem Gradcu, ki so mu lajšali dolgotrajno bolezen. Zahvaljujemo se duhovščini za spremstvo in tolažilne besede, poveljniku Občinske gasilske zveze Ravne na Koroškem, godbi ravenskih železarjev in pevcem za ganljive žalostinke, dalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem gasilskim dmštvom, obrtnikom, združenju šoferjev in avtomehanikov, kakor tudi vsem ostalim organizacijam za njihovo številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za njihova sočustvovanja, za pismena in ustna sožalja ter cvetje in vence. Vsem iskrena hvala! Žalujoča družina Sekavčnik VOJNA POŠTA 3289 LJUBLJANA razpisuje Javno licitacijsko razprodajo 0 raznega potrošnega materiala, 9 raznega reprodukcijskega materiala In 9 raznega odpadnega materiala v skupni vrednosti cca 35,000.090 din. Licitacija bo 8. julija 1958 v Ljubljani, Parmova ulica štev. 51, od 7. ure dalje. Interesenti si lahko ogledajo biaga že 7. VII. 1958 med 7. in 14. uro. PRAVICO LICITACIJE IMAJO; 1. Gospodarske organizacije državnega in privatnega sektorja ter 2. Gospodarstva privatnega sektorja, katerih osnovna dejavnost je obrtna proizvodnja. Interesenti, ki se bodo udeležili licitacije, morajo prinesti s seboj pooblastilo in garantno pismo Narodne banke ,ali denar v gotovini zaradi položitve kavcije. 3299-R Kcfmisija za sklepanje in odpoved delovnih razmeri* Časopisnega podjetja »Slovenski poraosv^iee«. Ljubljana, Tomšičeva št. 1-3 razpisuje delovna mesta za: 3 STROJNIKE, 5 ROČNIH STAVCEV, REZAČI PAPIRJI, KNJIGOVEZA, SNAŽILKO MATRIC m ADMINISTRATIVNO M0C; vajence: 6 ZA ROČNE STAVCE, 2 ZA STROJNIKE, 3 ZA JEDKARJE, ZA FOTOGRAFA in 2 Z! KNJIGOVEZA. Pismene ponudbe pošljite sekretariatu podjetja »GORENJ E« industrijsko eksploatacijsko podjetje iMIRTNO ©b Pok! razpisuje delovna mesta za !mcnianegcs knjijjovodjo(-kinjo) materialnem! knjigovod]o(-kmjo) POGOJ: daljša praksa v industrijskem podjetju. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite Komisiji za deluvna razmerja pri podjetju. 3208-R iiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii Zapustila nas je ljuba mama, babica in t&ta JOŽEFA JELERČIČ roj. CEBRON Pogreb bo v nedeljo, 1. junija 1958, ob 15. uri iz hiše na Jakovcah -Vrabče na pokopališče. Žalujoči otroci in ostali sorodniki. jjiiiiiiiiiiiiniiniitiniimtmmnittiiiinimuttitittiiiiitiiiiimniimimiiimiiitunttih I - • • i | Po ugodnj ceni prodamo | | dobro ohranjen | | KOTEL ZA KUHANJE f | s pripadajočimi deli. | | Prostornina cca 2 kub. m., | | gretje indirektno s paro. 1 | Ponudbe pod »Ugodno« v | | ogl. odd. 3191-R | uiuiiuumiuiiiHiuiiiiiintuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniimmnitaiinuiiuuuuiuiiiiiiiiiiii Umrla nam je naša ljuba mama, babica, sestra in teta MARUANA KOS roj. KUŠAR Pogreb bo v nedeljo, 1. junija 1958, ob 13.30 izpred Vinoceta na Viško pokopališče. — Do pogreba leži M domu, Kozarje 94. Žalujoči: sin Boris, hčerka Minka, in Vera z družinama, Bojka, sestra Rezka ter snaha z Ivico in Metka. bogastvo »Dragi, zakaj te ni dol?« je poklicala Esther iz kuhinje. -Večerja je na mizi.« Jezno sem zalučal brisačo in prav vseeno mi je bilo, kam je padla.-Pravzaprav je pa nisem zalučal jezno, sem se zavedel, ko sem šel po stopnicah. Bilo me 'je strah, ne da bi vedel, zakaj. Kot bi se bal strahov, v katere ne verjamem. Esther je delila omako iz. velikega lonca na štedilniku. Carol je sedela pri mizi, srkala paradižnikov sok in se poželjivo igrala z rdečo pentljo na bonbonieri. Usedel sem se in prijel kozarec s sokom. "Čigav pa je kovček?« sem vprašal. »Vsaj to mi lahko poveš.« Esther se ni niti obrnila k meni. "Ne vem, kako se piše.« "Kdo pa?« je vprašala Carol. "O kom pa govoriš, mamica?« »Carol, popij sok.« Esther je postavila na mizo dva polna Krožnika. Bila je takšna, kot da vso noč ne bi bila spala. Vedel sem, da je spala vsaj osem ur. Usedla se je, ne da bi omenila kovček. Trdo sem odložil kozarec. "Prav. Pa mi odgovori na tole,« sem dejal zlobno. "Ali poznaš kakega možakarja, starega kakih petinštirideset ali petdeset let, ki ima močno kriv nos?« »Koga?« To me je vprašala, kot da bi me bila poslušala samo na pol. Ponovil sem opis. "In ostro brado,« sem dodal. "Ali je morda zadnje čase kaj spraševal po meni?« "Ne. Kaj vpraševal? Kdo pa je to?« Prisiljeno sem se zasmejal. "To je pa moja skrivnost. Ni toliko vredna kot tvoja, toda še najboljša je, kar' jih zmorem brez prejšnjega opozorila.«- "Kakšna skrivnost, očka?« je vprašala Carol s široko odprtimi očmi. »Ali ima mož, ki praviš, da ima kriv nos, kaj skrivnostnega?« "Samo šalil sem se,« sem rekel. "Jej.« Nato smo večerjali in ne Esther in ne jaz nisva poskušala ustaviti Carolinega klepatfcnja. Jaz sem zagodrnjal "da« ali "ne«, kakor je pač zahteval njen samogovor in zdaj pa zdaj pogledal Esther. Ni jedla. Sploh je bila videti odsotna. Carol je hodila po navadi spat ob pol osmih, toda z bonboniero sem jo podkupil, da je šla tokrat dvajset minut prej. Po navadi sem jo jaz spravljal spat. Odnesel sem jo v njeno' sobo, jo vrgel na posteljo, da je cvilila od razposajenosti, ji pomagal obleči pižamo, jo pokril, nato pa legel poleg nje s knjigo v roki. Vsak večer sem ji moral prebrati eno poglavje. Knjiga je opisovala doživljaje dveh deklic, Aliče in Mary, ki sta bili že v triindvajsetih poglavjih na obisku na kmetiji svoje stare matere. Poglavje tistega večera, štiriindvajseto, se mi je zdelo tako dolgo kot vseh triindvajset skupaj. »Ne beri tako hitro,« se je uprla Carol. S težavo sem bral počasneje. "Očka, ali hočeš slišati skrivnost?« je nenadoma vprašala Carol. "Ce misliš, da mi lahko zaupaš?« Oklenila se me je okrog vratu. Čutil sem njeno dihanje v ušesu, ena; izmed njenih kit pa me je ščegetala po licu. "Mamica se je jokala.« Obrnil sem se k njej s celim telesom. "Kdaj?« "Ko sem prišla domov iz šole. Sedela je v kuhinji in jokala. Ni mi hotela povedati, zakaj-.« "Verjetno zaradi glavobola.« "Upam, da jo bo minil.« "Da,« sem rekel. Vzel sem v roke knjigo in nadaljeval branje. Kar naprej sem se moral odkašljevati, kot da se mi je nekaj zataknilo v grlu. 2. NESREČA Esther je sedela po turško na kavču v dnevni sobi. Bila je videti nežna, sladka in dekliška. Kite so ji padale čez ramena in ljubka domača obleka ji ni popolnoma zakrivala kolen. Sedel sem poleg nje. "Carol že spi. Zdaj pa povej.« »Oprosti, dragi, da sem se vedla tako skrivnostno.« Nagnila se je k meni, jaz pa sem jo z desnico objel. »Nisem hotela, da bi Carol slišala, ker bi se ji prav gotovo sanjalo.« "Ali je bilo tako hudo?« sem vprašal. "Malo sem premišljeval, ljubica. Prav gotovo si koga povozila, kajne? Človek s krivim nosom pa je gotovo detektiv kakšne zavarovalnice.« »Kdo?« "Omenil sem ga bil pri večerji. Približno ob šestih zvečer je bil v trgovini, ko mene ni bilo tam, in je pri Redfernu poizvedoval po meni.« "Toda, dragi, nisem povzročila nesreče. Le videla sem jo. Zakaj pa bi se detektiv zanimal zate? Jaz sem bila priča.« Olajšano sem se zasmejal. »Torej to je vse — samo priča si bila pri nesreči.« »Pa le ni bilo samo to. Po kosilu sem šla z avtomobilom na obisk k Emilly. Na vogalu ulice Fort Hamilton sem se morala ustaviti zaradi rdeče prometne luči Ko se je luč ravno spreminjala, je šel čez cesto pred mojim avtomobilom neki moški. V rokah je nosil kovček. Sel je precej počasi in čakala sem, da bo šel mimo. Prav tedaj, ko sem hotela odpeljati naprej, sem zaslišala krik in cviljenje zavor. Pogledala sem tja in videla, kako leti naravnost proti meni. Zares se mi je zdelo, da je v zraku in da leti naravnost v moje okno.« »Pomiri se, ljubica,« sem rekel in jo stisnil k sebi. Začela je nekako znova. »Zgodilo se je takole: avtomobil, ki je čakal onstran ulice, je peljal naprej, ko je rdeča luč ugasnila. Moški, ki je šel čez ulico, pa ni gledal. Avtomobil je zadel'veri !” ga vrgel nazaj. TTdaril je • ^ v moj avto- mobil. Nato pa sem prav slišala, kako je butnil z glavo po asfaltu. Sedela sem za volanom in ga gledala, kako se počasi pobira. Z roko se je prijel za kljuko pri vratih in se povzpel. Njegov obraz se je pojavil na drugi strani okenskega stekla. »Ubogo dekle. Ali je bil krvav?« mmiz MESAR DKKO B4MJSIC iz Zatona pri Sibenfiku j« star 80 let in še mikali v življenju ni pokusil mesa. ITALIJANSKA STATISTIKA, ki so Jo objavili te dni, navaja, da živi v Neaplju 131.855 porojenih moških in 184.508 poročenih žena. Statistiki se sprašujejo, kako je to mogoče, JAPONSKE ladjedelnice so se povzpele na prvo mesto 2e leta" 1956, v leiai 15)57 pa je njihova proizvodnja še porasla Z 2.300.000 tonaimii novih plovnih objektov so Japonci postavili rekord, ki so ga držali od leta 1S20 Angleži z dva milijona tonami. NEKA AMERIŠKA TOVARNA. je izdelala papir iz kovinskih vlaken, ki prevaja toploto in elektriko, ima pa tudi Se neke magnetske lastnosti Papir je zelo »Sporen proti visoki temperaturi. V JUŽNOAFRIŠKEM zaščitnem nacionalnem parku »Kru-c-rr . j-e biio vred. .pet desetimi leti le dvanajst slonov, danes jih je pa nad tiisoč. Samo v zadnjih treh. letih se je število »snov povečalo za tri sto. NORVEŠKA je dežela, kjer pojeuo ljudje največ sira na svetu, v letu 1957 je hala potrošnja 8.4 kg na osebo, v Oslu pa je povprečje na prebivalca rekordno — 11.5 kg! NORVEŠKE OBLASTI raz--pravnja;io o predlogu, da bi u- vedli pismene šoferske izpite, rtoslei so kandidati taiko kot drugod po svetu opravljali ustmeni izpit iz teorije ter praktičnega iz vožnje Sest tednov ped morjem Francoska komisija za raziskovanje življenja v podmornicah ie pravkar končala poizkus, ki naj bi pokazal, kako prenašajo mornarji daljše bivanje pod morsko gladino. Sest prostovoljcev je ostalo v podmornici pol- Južnoameriške branjevke Tragedija ▼ živalskem vrtu v Washingtonu Pred dnevi je bila dve in polletna deklica s svojim starim očetom v živalskem vrtu v Washingtonu. Hotela je krmiti leve z orehi. Stopila je preblizu ograje kletke. Levinja »Julie« jo je s šapo udarila po glavi in jo potegnila v kletko. Preden je prišla pomoč, je bila deklica ?c mrtva. Šele z vodnimi curki in plinskimi bombami se ie posrečilo paznikom, da so ukrotili zbesnele živali. nstrument za ugotavljanje radioaktivnosti V Britaniji so razvili nov instrument za pregled rok in obleke ljudi, ki delajo v pogojih, kjer bi jim moglo škoditi atomsko žarčenje. Pri tem instrumentu uporabljajo dva števca isker za velika področja s posebnimi sintilatorji za ugotavljanje alfa in beta okužb. Števec pokaže rezultat preiskave, pri naslednjem pregledu pa se avtomatično izbriše. Instrument opozarja zvočno in vizualno na čezmerno radioaktivnost. Hkrati lahko pregleduje tri osebe. MA RlSEiMlUl MUSTER, Zadnja odkritja v zahodnem Pakistanu, v pokrajini treh starodavnih mest — Mohenjo Daro, Harappa in Kot Diji — so vzbudila pozornost vseh arheologov sveta. Odkritja pri Kot Dijl, .la milj od Khairpura v Fanžabu, dodajajo 700 let svetovni zgodovr-ni in presenetljive izkopanine pričajo, da je kraj starejsi od r.tare egipčanske kulture. . , . blata. Otei-dje so šciitili stolpi, postavljeni v enakomernih, raz- daljah. Mesto je bilo sedež vlade in v njem je prebival vladajoči razred. To je naijstarejše utrjeno področje, ki so ga odkrili v Indiiji. Vse odkrito področje je prekrito v gornjih plasteh s tanko plastjo oglja, kar priča, da je uničil naselbino požar. Sodijo, da so mesto Kot Di-ji požgali zavojevalci. Med najdbami pri Kot Diji so prvič našli posebno vrsto lončene posode iz zgodnje harap-panske kulture. To posodo, ki je prijetne oblike in barve, v odtenkih od ražnate do rdeče, z glaidlko površino, so izdelovali na podoben način, kakor jo še danes izdelujejo. Motivi, ki kra-se navadno vratove posod, so zelo prepresti. V glavnem so to raznobarvne črte, ki se prepletajo v zanke in. krivulje, včasih pa tudi v stilizirane vzorce ribjih lusk. Vzorci dokazujejo, da je bil ta kraj povezan z zgodnjim obdobjem harappamske arnike. Zaradi poplav v dolnjem delu Inda niso našli pri Mohenjo Daro in drugih naseljih harappanske keramike iz tega zgodnjega obdobja. Kot Dija pa Ind ni poplavljal. Na teh lončenih posodah niso našli zapletenih krožnih vzorcev ki so značilni za zrelo obdobje harappanske kulture. Edini razločno risani motivi ia zgodnjega obdobja so antilope z oblikovanimi telesi, grobo risani pavi in rogata božanstva. Večina keramike so skodele, nlzlki vrči s širokim vratom in. ravnim dnom, valjaste posode in plitvi krožniki iz tanke sive snovi. Našli so tudi modele iz žgane gline za pečenje peciva in večje posode stožčaste oblike, ki spominjajo na vretenom po- Solske kuhinje z vsakdanjim obrokom mleka so vpeljali tudi v Keniji, kjer je UNICEF dal v ta namen potrebne količine konservtranega mleka. Letos dobiva redni obrok okoli 6500 otrok nih šest tednov pod morjem. Zrak so obnavljali z dovajanjem kisika. Obenem z opazovanjem reakcij pri teh šestih mornarjih se je komisija ukvarjala z izpopolnjevanjem sistema obnavljanja zraka. Ucr na generalki V dolini Inda in vzdolž obalnih ravnin ob dolnjem toku je cvetela pred več kat 5000 leti ena od prvih civilizacij na svetu. Bila je osnovana na visoko razvitih in bogatih skupnostih, od katerih prekašajo Mohenjo Daro, Harappa in Kot Diji vse, ker so imele visok standard v kulturi in obrti ter dobro razviit si-tem pisave. Zadnja odkritja pri Kot Diji kažejo primiitivnejšo kulturo od me v Harappi in Mohenjo Daru, vse pa kaže, da so biiii prebivalci Kot Dija prvi in da s:o imeli svojo razvito kulturo, od katere ■o si pozneje prebivalci Harappe in Mohenjo Dara izposodili umetniške ideje in predvsem sistem graditve mesta in utrjevanja. Kot Diji sestavljata dva različna predela: mesto in okolica. kje,r so živeli obrtniki. V mestu so prebivališča s prostornimi sobami, grajena iz opeke na ka-menitih temeljih. Najzanimivejša oblika mesta je harappansfci obrambni zid. ki je zelo visok in širok, grajen iz neoklesanih kamnitih blokov :m opeke iz Plantaže banan in sladkornega trsa so bogastvo Jamajke. Nasade zelo skrbno obdelujejo po najmodernejših metodah. Banane škropijo, da jih ubranijo pred mrčesom in boleznimi. dahne predmete, kakršne so uporabljali v sitarii Mezopotamiji za. stenske okraske. Zanimive so tudi figure debelega bika s kratkim, gobcem in kratkimi ošiljenimi rogovi iz žgane gline. Stilno so povsem drugačne od glinastih bikov, ki so jih odkrili v dolilni Inda, podobne pa tistim, ki so jih našli pri Suši v Iranu iz leta 2800 do 2700 .pred našim štetjem. Kaže pa, da so najden in e iz Kot Dija najzgodnejši popolno izdelani primerki teh oibliik plastične umetnosti. Našli so tudi razne barvaste zapestnice iz keramike in školjk, ogrlice iz žgane gline z vgraviranimi vzorci, kroglice in diske, kd so jih uporabljali za igre. Tehnično spretnost pa kaže tudi kamnito orodje, ki "so ga našli-: lopate, grabljice, moitike in rezila, podobna srpom. Večina tega orodja je iz kamna. Keramična posoda in ostanki bivališč kažejo, da so bili ljudje, ki so jih uporabljali, stalno naseljeni v dolini Inda. O ljudeh iz Harappa, Mohenjo Dara in Kot Dija je že precej podatkov, medtem ko o Indoarijcih, ki so zavzeli kasneje severozahodni Pakistan, vemo bore malo. V oktobru bo začela delati nova arheološka ekipa. Opazovanje dna oceanov Skupina ameriških znanstvenikov s kolumbijske univerze je odplula lani iz Nev Yorka z ladjo »Verna«, da bi v okviru geofizikalnega leta križarila po južnem Atlantiku, Indijskem oceanu in se vrnila septembra čez Sredozemsko morje v ZDA. V Magellanovem prelivu so naleteli na morskem dnu na vlečejo vzdolž južnoameriške obale. Dr. TUliam Ludwig je k temu dejal, da bodo dale rebraste formacije peska, ki se formacije, ki so jih opazovali od ekvatorja do Antarktike ter jih bodo proučevali tudi na nadaljnji poti, morda ključ, s katerim bi mogli razložiti gibanje vode na dnu oceanov. Prav tako bodo mogli prav po teh slojih ugotoviti, ali je ledena doba pokrivala vso Zemljo istočasno ali ne. 271. Med tem ko je McTaggart brcal in suval, da bi se znebil Bareejevih zob, je Nepeesa stekla na prosto. Hladen zrak jo je poživil in ne da bi pomislila, kje naj išče rešitev, je stekla po snegu proti gozdu. Se preden so jo utegnila zakriti prva debla, je stopil na prag tudi šepajoči McTaggart. Videl je, kam je zbežala. 272. Z zmagoslavnim krikom je stekel čez jaso za njo. Čeprav ga je bil Baree močno ugriznil, ni čutil bolečin. "Vedel je, da Nepeesa ne more bežati daleč. Videl jo je, kako onemoglo omahuje med drevesi. S podvojeno hitrostjo je stekel za njo. Ko je prišel do roba gozda, se je tudi Baree priplazil čez prag Pierrotove hišs. 273. Čeljusti so mu krvavele od McTaggartovih brc. Prav na sredi med ušesi se mu je črnila osmojena dlaka. Tam ga je oprasnila McTaggartova krogla. Ce bi trgovec meril le za centimeter niže, bi bil ubil Bareeja. Tako pa ga je omamil in za nekaj časa ohromil. Sedaj pa se je Baree že lahko premikal. Počasi je hodil po McTaggartovi sledi.