►Štev. ii.
„Obrtnik*1
i/.haja 1. dan vnacoga meseca in stoji za 1 mesece liO kr., do konca leta 18P.'{
1 gl d. 20 kr.
Uredništvo: Gospodsko ulice St. 3.
V Ljubljani 1, julija 1883.
0BRTKI&
I.
„Dor Gevverbsmann** erscheint am 1. jeden Monates und kostet fttr i Monate <>0 kr., bis Knde des .1 ah res 1883 1 fl. 20 kr.
Red a k t i o n: llerrengasae Nr. 3.
(DER (}EWERBSMANN.)
StrolsoTrnjašls: list za. olortnil^e.
InsiMNiti se sprejemajo in stane dvestopna potit vrsta za enkrat 6 kr., večkrat ceneje. — Insoralo wordon angenommen und kostet dio zvveispaltigo Petltzeile 5 kr. — Mehrmalige Einschaltungen billiger.

|a
K šeststoletnici.
r—- e st; malo časa nas loči od pomonljivih dnij. ko obiše skrbni bi oče avstrijskih narodov, Njegovo Veličanstvo naš prosvitli cesar Fran Jožef I., svojo kranjsko deželo, katera bode svečanostim praznovala šeststoletno dobo svojega združenja s habsburško dinastijo.
Sest sto let! Velikanska doba v življenju narodov. Marši k tori dogodki, veseli in žalostni, mirni in viharni so preminuli in mi potomci vidimo iz mej vsega — edino stalno — vez ljudstva s svojo dinastijo, katera je čuvala narod in za katero so prelivali kri naši očetje.
Habsburški vladarji cenili so pa udanost in ljubezen svojih narodov, in tako se je izljupila stara država iz preteklih stoletij s svojimi tačasnimi upravami — narodu enako v monarhijo, kjer vladar gospodari s sporazuinljenje.in narodov — se svojim ljudstvom.
Ljudstvo, katero nosi državna bremena, ve, da prejema zato od nje varstvo svojih interesov in pravico, katero varovali so habsburški vladarji vedno v svojih državah.
Ni ga kraja v širnej državi, tudi ne. v naši deželi, kateremu bi vladar o časih nesreče ne prihitel na pomoč, in s tem v uovič oživel obupajoče ljudstvo.
Intencije vladarja za svoje ljudstvo bila so zmiraj dobra, srce za njegove težnje vedno odprto, in če ni vsi' povoljno, krivo je tudi ljudstvo samo, če v tako prostoj in pravičnoj državi ne dospe na stališče, katero zasluži.
Zato pa, presvitli vladar! mi. jeden dober del prebivalstva Tvoje udane dežele Kranjske, kateri se v potu svojega obraza trudimo in borimo za vsakdanji kruh, odkritosrčno Te pozdravljamo na domačih tleh z zahvalo Tvojoj ljubezni, in upanjem, da ostaneš mil in pravičen vladar, vsekdar mogočni pospešitelj pravic in koristi Tebi udanega delajočega stanu, od katerega izhaja vse, kar zvunaj narave napravi bistri um in pridna roka.
Živio iiiiš cesar Fran Jožef 1.!
*•©-

Po volitvah.
V zadnjem listu izražali smo up, da bode pri deželnozborskih volitvah tudi obrtni stan dobil svojega zastopnika, ter smo posebno pozornost obračali na kup-čijsko in obrtno zbornico. Volilni shod obrtnikov dne 4. junija, kateri je bil mnogobrojno obiskan, sklenil je jednoglasno resolucijo, vkaterej se je priporočalo centralnemu volilnemu odboru, kakor tudi svčtnikom kup. in obrt. zbornice, da gledajo na to, da bode obrtni stan zastopan po obrtniku, kateri iz lastnih skušenj potrebe i težnje svojega stanu pozna, in se je nadalje imenoval za kandidata predsednik kranjskega obrtnega društva in ud zbornice g. A. Klein. Volitve so se vršile, a up obrtnega stanu je šel po vodi.
Zastonj je sicer pisati, za šest let zagotovljeno je, da obrtnik deželnega zbora ne bo videl, a te volitve so v vseh slučajih tolikanj zanimljive in podučljive, da si smatramo za dolžnost jih nekoliko ogledati, ter pa tudi opravičiti naše popolnoma naravno in pravilno stališče, to tem bolje, ker se je mej drugim proglašal neki princip, kateri nikakor nima v sedanji dobi prave podlage.
Če preziramo naše lastno stališče, izreči moramo, da so nas te volitve v obče razveselile, pervič z ozirom na zmago narodne ideje, in drugič zaradi zrelosti in neustrašljivosti volilcev posebno na deželi.
Upliv naših strank, starih in najnovejših, pokazal se je pri tej priliki dovelj jasno. Propali niso le tisti, kateri so z „latinskimi izreki“ podpirali svoje oklice, temveč tudi oni, koji se samohvalno prištevajo privilegiranem rešiteljem ljudstva, navzlic vsemu rovanju in hujskanju zoper osobe, katere imajo pri vsem očitanju še zmiraj velikansko prednost pred krivonosnemi preroki.
Brez da bi mogel kedo oporekati, smemo reči, da z enacimi volitvami se ne mora ponašati vsaka dežela. Korekture volilcev so pomenljive, in to bode uplivalo ves čas na napredni razvitek naše dežele.
Edino kar zaderžuje našo radost, je, da se želja obrtnikov ni spolnila.
Kako bi se vendar odlikoval sedanji deželni zbor od prejšnjega, v katerem je kot obrtni zastopnik za kupčijsko in obrtno zbornico sedel dr. Schafter, kateri še nikoli ni vzdignil roke za obrtnika, ko bi našinci, za katere je obrtni stan, posebno v glavnem mestu, ne gledč na lastni dobiček, toliko žrtoval, imeli v svojej sredi poštenega rokodelca.
Neki državni poslanec je naglaševal: „da terjatev, voliti take poslance, ki poznajo naše bolečine in potrebe iz lastne skušnje, ne zde rži nobene kritike; kajti lahko je, katerega o tem informirati.“ če Slovenci še nobene stvari nismo iznajdli, ta izrek je naš — originalen — in če ga logično dalje izpeljemo, pridemo gotovo tudi do sklepa, da sploh nobenega poslanca ni treba, kajti informiramo tudi lahko uradnike, kateri vodijo deželne posle; ali je pa tudi dovelj 5 poslancev mesto 37. Isto tako se je od druge strani naglašalo ne voliti uradnikov in profesorjev, brez da bi se priporočevalo obrtnika, iz kojega sledi, da dotičniki le sebe sposobne štejejo poslancem.
Ta princip sicer ni dospel do veljave, kakor kaže izid volitev, isto tako je tudi „Slovenski Narod“ priobčil dopis iz učiteljskih krogov, kateri so lastnega zastopnika terjali in dobili, kakor tudi našo resolucijo, in s tem pripoznal, da imajo razni stanovi prav, če hočejo imeti lastnega moža; kar je tudi naše mnenje, in ker to, kar zahtevamo za sč, v polnej meri, privoščimo tudi drugim stanovom.
Obrtniki niso nikjer kandidatov postavljali, temveč volili složno z drugimi, priporočane kandidate; a mislili so, da bode sedaj narodna kupčijska in obrtna zbornica volila kupčevalca in obrtnika, kar je popolnem naravno, če se prav do sedaj ni godilo, in so za ustavoverno dobo bile zbornice vedno pribežališče naj hujim nasprotnikom obrtije. Ko je vlada vpeljala obrtne in kupčijske zbornice in jim dala pravico voliti poslance, storila je gotovo za to, ker je spoznala, da je kupčijski in obrtni stan tako važen, da mora vsekako dobiti svojega zastopnika.
Kavno zato pa, ker te zbornice svojega namena nikjer niso spolnile, terjali so ne le obrtniki, temveč tudi češki poslanci, da se zbornice ločijo, da bode vendar tudi obrtni stan, kateri plačuje nad 2 tretjini davkov več, ko kupčijski, — zastopan. To uprašanje ne bi bilo prišlo na dnevni red, ko bi zbornice volile naravno, in žal, da so se tudi našinci sedaj d er žali prakse ži do v s k o-1 i b er a I ne stranke.
Mi nemarno nič proti izvoljenim iz zbornice, in se nadejamo, da si bodo smatrali v sveto dolžnost, skrbeti za stan, kateri v zboru po strokovnjaku ni zastopan, in bi tudi, ker razmere poznamo — ker vemo, da drugače sedaj ni moglo biti, in ker nimamo uzrokov tiščati z glavo skozi zid — ne rekli besede, ko bi se ta naš princip kot pravilen in opravičen pripozual.
A tega ni povsod! Nekateri pridevajo v svojej domišliji obrtni stan ravno tako „inferiornim", kakor Nemec slovenski narod, ter mu odrekajo ne le sposobnost za poslaniški posel, temveč celo zmožnost, zastopati lastne koristi).
Oe še pristavimo, da tudi kupčevalci, koji s prodajo obrtnih izdelkov bogatijo — mej tem ko mojstri, katere zadene nesreča delati za take konfektionarje niti dihati ne morejo — niso prijatelji našega stanu, temveč naravni protivniki našim trjatvam, — omenili smo dovelj.
Denašnji obrtnik ni le rokodelec, kajti razmere so take, da blago kupuje z enacemi sredstvi kakor kupčevalec, ker ga pa tudi izdela, mora vendar imeti vsaj toliko zmožnosti, kakor tisti, kateri ga le prodaja.
In vendar si upajo nekateri naš stan, kateri nosi tolikanj deržavnih bremen, živi brezštevilno delavcev, in treba veliko učenja in praktičnih skušenj, — smešiti in zaničevati.
Bodi si, da vzroki temu pripadajo tudi obrtnikom, kojih nepristojne dejanja se nam očitajo, a za te nimamo odgovornosti, kajti osobe, katere se svojim obnašanjem škodujejo sodrugom, najdemo pri vseh stanovih.
To so fakta. Takemu nasprotovanju odgovarjati se zamero ali pa brez zamere, štejemo si v dolžnost, in ko bi vsi obrtniki ravnali enako, ne bilo bi pritožeb, da se odločuje prostor obrtniku le v kacemu kotu.
Od naših deželnozborskih poslancev pa upamo, da bodo v svojem času vpeljali vse, kar je mogoče, da se zlajšajo bremena, in napravi potrebno v povzdigo občnega blagostanja; kajti skrajni čas je, da napoči tudi za našo deželo, katera krvavi v s 1 e d samih političnih eksperimentov, vendar jedenkrat že doba miru in delovanja za materialni blagor deželanov.
Obrtni stan pa bode mogel iz samega sebe naglašati in predlagati ono, kar misli, da bi služilo njemu v oživljenje in razvitek.
Nasprotnikov pravičnim zahtevam v deželnem zboru ne bode, temu so porok imena, katere imajo polne simpatij tudi pri obrtnemu stanu.
V temu smislu pozdravljamo novi deželni zbor.
Das Deficit der arbeitenden Classen.
Im osterreichischen Nationalitatenclub W(“r(J(:ii in der letzten Zeit social-politische Discussionen gefuhrt, an deneu Miinner aus dian Gewerbestaude eiueu sehr nihrigen Antheil iiehmen. In allen diesen Discussionen, die weit entfernt sind, sick in Tkeorien liber die Begliickung der menseklichen Gesellschaft zu ergehen, walLet das Destreben ob, die JVliingel unserer socialen Einrichtungen uach den einzelnen Gesellschafts-classen, so\vie deren Ursachen zu besprechen, an die sick alsdami Erwagungen dariiber reihen, wo die Selbstkilfe der Interessenten von Erfolg sein kanu, imd ivo die staatliche Hille angerufen werden muss. Die Discussion vom 1. April 188b kat speciell ein Interesse kervorgekoben, das von eminenter Bedeutung fiir die Entwickelung unserer Gewerbsverkaltuisse ist, und in vvelehem der Sckwerpunkt der Frage liegt, ob die Gevverbegesetz - Novelic, wie ein Kedner meinte, gleick dem berukmten Paragrapk 19 der Staatsgrundgesetze blos fiir das Papier geschrieben wurde, oder ob ihr das Kecht, zu den socialen Reformen gezaklt zu werden, gebiikrt. Indem wir beziiglick des Details dieser Discussion auf das Referat verweisen, wollen wir kier jenem Tkema unsere Aufmerksamkeit zuweuden, das man in der Tkat als das sckreiendste Missverkiiltniss unserer vo!kswirtksekaftlioken Einrichtungen bezeichnen kanu, und in dem eine unverdiente, materielle Bedriinkung der grossen Massen, oder wie wir es zu ueunen pfiegen, des kleineu Mannes liegt. Wir kaben es dabei nickt mit communistiscken oder nikilistiscken Tkeilungsprojecten zu tkun, das Eigentkum wird kier nickt als Diebstakl erklart, aber es wird gefordert, dass jeder Classe gegebeu W(H'de, vvas der Classe gebiikrt, und dass in dem Ziitiusse und der Fluctuation des mobilen Capitals das Gleichgevvickt kergestelit werde, von dem die Erkolung des Gewerbe- und Bauernstandes abkangt.
Es braucht keiner langen Auseinandersetzung, wenn wir sagen, die Gevverbe-novelle und der Befiikigungsnackweis werden dem Gewerbsmanne nickts uiitzen, wenn ihm nickt gleickzeitig billiges Capital und die Gelegenkeit koherer gewerblicher Ausbildung ge koten wird. Gline diese zwei Mittel vvird der Gevverbestand den sckweren Restaurationskampf ohne viol Erfolg fiihreu. Was nun den Unterricht betrifft, so ist nur eine Stimme dariiber, dass der Unterricht der Lekrlinge zu nickts taugt, dass er zumeist in der 'Wiederkolung liingst vergessener Dinge bestekt, wobei die kolfnuugsvolle Jugend spielt oder sckliift. Ut aliguid fecisse videatur — ist die trelfeudste Kritik fiir diesen Unterrickt, bei welckem von keiner Seite vici Ernst wakrzunekmen ist. Es liegt ein grosser Fekler darin, dass der Erziekung dieses Tkeiles unserer Jugend so vveuig Aufmerksamkeit gewidmet wird, und dock ist es jenes Zukunftselement, liir welckes Gevverbegesetze gemacht werden, und dem man eiue gevvisse Rolle in der socialen Ordnung zinveist. Die Universitaten sind nickt Alles im Staate, der Gewerbestaud, der Mittelstand fordert mindestens dieselbe Aufmerksamkeit, weil er in Massen auftritt, und weil seine Vernackliissi-gung die bosesten Ersckeinungen im Gefolge kat. Im Erziehungswesen vermag der Einzelne nickts oder nickt viel, kier kat Gemeinde, Land und Staat sehr ernste Pflichten zu erfiillen, und wir vviirden den Staat in erste Linie stellen, weil bei ikm die hockste Objectivitiit und die kbckste Intelligenz vorauszusetzen ist, wenn man iiberdies bedenkt, wie sekr die sociale Frage gerade an seiue Pforten klopft. Mančke Gemeinden kaben iibrigens gar keineu Sinn fiir diese Aufgaben, bei ihnen ist der Schiller, daher auch der Lehrling, der Angehorige irgend eiuer Familie, sonst gar nichts. Wie sehr das Gemeinvvohl durch die Erziehung tangirt wird, das ist dem verehrten Gemeinderathe zu „gelehrt“ und zu „politisch41, ikn inter-:
essiren weit mehr solche Institutionen, die gleich etwas — abwerfen. Hoffen wir, dass wenigstens die Staatsvenvaltung in dem piaktischen gewevblichen Unterrichte die beste Vollzugsvorschvift zn der 6ewerbegesetz-Novelle erblickt, es bliebe alsjdauu mir noeh iibrig, dem intelligenten Geveibsmanne audi die materini le n Mittel seiner Concurrenzfiihigkeit in die Hami zn geben, umi hier stehen wir vor der Capitals- und Creditlrage, ohne ilie es keinen lebensfahigen Gewerbe-staml gibi.
Der Vorsitzende des dsterreicliischen Nationalitiitenclubs bat in seinem Vortrage das Deficit der arbeitenden Classen besprochen, und hervorgeboben, wie mangelbaft u n sere volkswirthschaftlichen Institutionen sind. Haben Arbeiter oder Arbeiteriu im Schweisse ibres Angesicbtes 50 tl. erspart, dann tragen sie dieselben in die offentlicben Sparcassen, oder sagen vvir ancb Vorschusscassen, in neuester Zeit in die Hostsparcassen. Der Ertrag der Zinsen aus diesem sauer verdieuten Capitale ist ein ausserst massiger und steht in keinem Einklange zu unseren Creditverhiilt-nissen. Drei, vier Percent ist beutzutage jener Ertrag, den der kleine Mann tur seine Ersparnisse erhalt, und es sind im Ganzem colossale Summen, die aus dieser Hiindearbeit und der Sparsamkeit des Volkes in die Ottentlichen Sparanstalten fliessen. Wie werden diese Betrage verwendet? Die Postsparcassen kaufen Staats-papiere, fiihren daber das Geld einer sebr noblen und hochgestellten Kundschaft zu. Die Sparcassen verwenden diese Gelder auf Hvpotheken fiir grosse Giiter, sichere stadtische Hiinser, uuter Umstanden auch zum Ankauf von Creditpapieren und im Escompte an protokollirte Firmen und sonstige Parteien. Die Vorschusscassen, denen der geringste Theil dieser Gelder zufliesst, wagen sicb etwas tieler in das emerbende Publicum, aber ihnen haftet vom Hanse aus der Nacbtbeil des theuren Capitals, sie zablen ihrer Clientel ftinf bis sechs Percent, um den grossen Instituten Concurrenz macben zu konnen, dafiir vermogen sie aber auch nicht ihre Capitalien uuter sieben bis acht Percent abzugeben, und macben sicb dadurch der Verthouerung des Capitals scbuldig. Der Gewerbsmann, der bei uns sieben bis acht Percent Zinsen zabit, ist nicht concurrenzfahig Menschen gegenitber, die sicb das Geld mit vier und ftinf Percent sehaffen. Diese Moglicbkeit des billigen Credits ist jedoch unserem Gewerbsmann in der Hegel ganzlicb benommeb. Bei der soge-nannten dsterreicbisch-ungarischen Bank bat er keinen Zutritt, das Privilegium des niedrigen Zinsfusses ist nacb unseren Einrichtungen mir dem vermogenden Manne eingeraumt. Er, der den Credit bei diesem Institute zumeist dazu verwendet, um denselben um ein Percent bober abzugeben, lebt obne alle Arbeit von dieser Dilferenz. Auch von den Sparcassen kanu der kleine Gewerbsmann kein Geld er-balten Wobl legt er es dort an, wenn er eines bat, auf drei Percent, aber braucht er ein Capital, er bekommt es von dort nicht, denn die Ersparnisse der grossen Massen fliessen nicht wieder unter diese Massen zuriick, sondern werden fiir die hoheren Kategorien der creditbediirftigen Unternebmungen oder Besitzungen ver-wendet. Dasselbe ist bei den Postsparcassen der Fali. Das dabin gelangte Capital fliesst nicht in dieselben Kreise zuriick, aus denen es dabin gelangte. Unsere arbeitenden Classen miissen in Folge dessen immer krm er werden. Sie legen ibre Ersparnisse mit 3 Percent an, und benothigen sie selbst einen Credit, dann bezablen sie ibn in normalen Verh&ltnissen und in giinstigsten Fiillen mit 7 Percent. Der creditlose Theil unserer BevOlkerung arbeitet mit seinen Capitalien, und sie macben des Jahres colossale Summen aus, fiir die machtigeren Factoren der Gesellschaft, die sein Geld mit 4 Percent erbalten, wahrend er das Geld nie unter 7 Percent bekommt. Der Zuwachs des Capitals der arbeitenden Classen ist bei dem Zinsfusse von 3 Percent ausserst gering, der Verlust desselben bei dem Escompte von 7 bis
8 Perceiit ausserst gross, und danim wilchst die Arnnith und die Vermogenslosigkeit in den unteron Classen und sammelt sich das Capital an einzelnen Stellfin der hOheren Kategorien , die das Privilegium geniessen, sich Geld zu maohen zu den niedrigsten Interessen. Will der Staat der Verarmung ganzer Classen entgegentreten, dami miissen die Creditverhaltnisse eine Reform erleben, man darf nicht ungestraft das Capital continuirlich aus einem Elemente herausziehen, und es nie in dasselbe zurflckfiiessen lassen. Pehlt es dem kleinen Manne an Garantien fiir die Beniitzung des billigen Capitals, dann muss man durch Coalition oder durch Tntervention des Staates solche Garantien schaffen, indern man Organismen in’s Leben ruft, die diesen Credit vermitteln, aber ohne diese Massregeln, ohne Credit und ohne billiges Capital ist gar nicht daran zu denken, dass der Gewerbestanđ aufkommt. Was durch Coalition der Gewerbsleute selbst zu erreichen ist, das soli angebahnt und erreicht werden; aber die Staatsvenvaltung hat so viele legislatorische Mittel in der Hand, dass sie nicht nur die Bildung von Creditinstituten fiir den kleinen Mann ausserordentlich fdrdern, sondern auch dem Zettelinstitute kunftighin eine Organisation auferlegen kanu, die dem allgemeinen Interesse niitzt. Heute ist dies nicht der Fali. —	„2ViW/n«“.
Domače zadeve.
Iz trgovinske in obrtne zbornice. Terjatev obrtnikov, da naj se zbornice ločijo v kupčijsko in obrtno posebej, imela je vspeh. Zbornice sicer ne bodo ločene, a prenarejene tako, da smemo povsem zadovoljni biti.
Vlada doposlala je vsem zbornicam načrt novega volilnega reda v pretres, in narodna večina naše kranjske zbornice je v seji dne 8. junija enoglasno sprejela novi volilni red.
S tem se bode popravila krivica, katera se je obrtnemu stanu godila, kar zbornica obstoji.
Nov volilpi red napravljen je na podlagi da v koplačevauja. Obrtniki plačujejo davkov 4(5.087 gld. 33'/2 kr., kupčevale! pa 17.(504 gld. 97 y2 kr. in vendar so dozdaj imeli kupčevale! več zastopnikov kakor obrtniki. Sklenilo se je torej:
1.	obderžati število 24 udov za zbornico;
2.	izmed teh odločiti za obrtnijski oddelek 16 udov, za trgovinski oddelek pa 8 udov;
3.	v obrtnijskem oddelku volijo:
a)	veliki obrtniki in rudokopi, ki plačujejo vsaj 100 gld. pridobninskega davka,
— dva odbornika;
b)	vsi drugi obrtniki pa štirnajst odbornikov ;
4.	trgovinskega oddelka volijo pa vsi oni trgovci:
a)	ki plačujejo vsaj po 5 gld. 25 kr. pridobninskega davka šest odbornikov;
b)	vsi drugi trgovci ki plačujejo vsaj po 2 gld. 10 kr. tega davka volijo dva
odbornika.
Obrtnikom bi sicer pripadalo 17 odbornikov a kupčevalcem le 7; — pripustilo se pa je trgovcem vendar 8 odbornikov.
V zadnjem zboru kranjskega obrtnega društva razpravljalo se je o tej zadevi, ter enoglasno sklenilo to prenaredbo, katera sicer ne daje obrtnemu stanu prednostij, temveč le to kar mu po pravici gre, odobriti; kakor seje tudi hvaležno pripoznalo, da sedanja vlada v resnici gleda na to, da se stare „liberalne11 postave prenaredijo v nove „pravične11 postave.
Iz mestnega zbora. V seji dne 22. junija stavil je mestni odbornik gosp. Pakič predlog, naj se povikša taksa za sprejem v mestno zvezo (Zustiindigkeits-Taxe) od 20 na 100 gld., — in si s tem predlogom postavil stalni a nikakor slavni spomenik v zgodovini našega mesta.
Namen povikšanja te takse za tako velikansko svoto (80 gld.) ne more biti drugi, kakor da se s tem izklučijo od pridobljenje domovinske pravice za Ljubljano vsi manj premožni ljudje, mej katere spadajo tudi mali obrtniki in delavci.
Kadi verjamemo, da je kacemu bourgeois, koji le hišnika ljudem prišteva, stotak kar nič — a krivica bi se godila otrocim kojih oče je živi 30—40 let v Ljubljani, plačuje davke in doklade, in kateri vsled nezmožnosti plačati tako visoko takso, svojim tukaj rojenim otrokom niti domovine, katero bi poznali, zapuščati ne more.
Zadnji čas bi zares bil, da se po državnem zakonu vredijo pogoji domovinske pravice, kajti sedanje razmere so samovoljne in nepravne.
Oe je že taksa za meščanstvo, katera znaša za bogataša in reveža enako 75 gld. za slednjega previsoka, bila bi ona za domovinsko pravico se 100 gld. v primeri s koristij taiste, tako ogromna, da ne moramo misliti, da bi jo odsek, komur se je ta „samostalni11 predlog g. Lakiča v pretres izročil, odobril.
Taki predlogi, ki merijo na to, reveža brez potrebe osamiti, niso dandanes popularni, in živo prepričanje imamo, da tudi mesto s tem ne pridobi ničesar druzega, kakor domače tujce, katerih se pa že v drugim oziru ne manjka.
Krono si je pa postavil g. Lakič še, sicer ne s prejetim predlogam, da se prošnje za sprejem v mesto, katere vložene so že blizo jednega leta, ne rešijo, dokler se ne sklene o njegovemu predlogu.
Das vvar kein Meisterstiick, Herr Lakič!
Ljubljiinski pekovski mojstri vložili so po kranjskem obrtnem društvu mestnemu magistratu prošnjo, da ustavi popolnem nepotrebno in za izgojo vajencev jako škodljivo prodajanje kruha po javnih ulicah. Dotično izvrstno vtemeljeno prošnjo je predsednik društva in mestni odbornik g. Klein že izročil, in se je nadejati povoljnoga uspeha.
Kranjski deželni zbor otvoril se je dne 25. junija. Deželnim glavarjem imenovan je gosp. grof' Gustav Thuru, izvoljen v kranjske) kupčijski in obrtni zbornici. Nadejati se nam je, da bode ta visokorodni gospod gotovo dober zastopnik svojih volilcev, kar pričajo njegove besede o priliki otvorenja deželnega zbora.
Gosp. deželni glavar naglaševaje naloge deželnega zbora, rekel je:	Treba
bode v prvej vrsti urediti i n pospeševati kmetijske in obrtne razmere in olajšati ter zboljšati stanje delavcev.
Če bode deželni zbor deloval po besedah svojega glavarja, pridobil si bode splošno priznanje in zahvalo.
Čast domači obrtniji. Gosp. F. Goršič izdelal je za cerkev sv. Jakoba nove orgije, katere se kot izvrstno mojstersko delo obče hvalijo, isto tako gosp. L. Widmayer, kateri je izdelal za omenjeno cerkev nove klopi.
Zidanje nove pripravnišnice dobil je gospod stavbeni mojster Filip Zupančič, s kojemu v zvezi je večina malih obrtnikov stavbenega stroka. Čestitamo!
Kranjsko obrtno društvo ima svoj mesečni zbor v pondeljek 2. julija ob 8 uri zvečer v „Bierquelle“.
Hranilno i posojilno društvo imelo bode izvanredni občni zbor v nedeljo 8. julija ob 10. uri dopoludne v „Bierhalle11.
Razne stvari.
Razstavo hišne oprave, o katerej smo zadnjič poročali, obiskal je dne 2!). maja presvitli cesar, ter je skoraj vse navzoče izpostavljatelje s svojim nagovorom počastil. Cesar ostal je poldrugo uro v razstavi, in pri odhodu rekel: „Ta razstava zadovolila me je po vsem. Jaz moram priznati, da je ta stroka očividno nap redovala“. Uredniku od „VViener Mobelhalle11, g. Kobert Kulka, katerega je cesar vprašal, kako da izhaja in napreduje ta strokovnjaški list, je na njegov odgovor, da se list čedalje bolj širi, rekel: „To me veseli močno, kajti strokovnjaški list je dandanes vsacemu obrtniku živa potreba, tudi sem že o vašem listu slišal11.
Ko je cesar razstavo zapustil, pozdravljalo ga je vse ljudstvo z navdušenimi živio-klici.
Petakarji. Dunajski mestni zastop vložil je peticijo, da se razširi volilna pravica enako državnemu zboru, tudi za deželni zbor na tako zvane petakarje.
Po tem dobil bi Dunaj za deželni zbor 9758 volilcev več kakor zdaj, in bi vse število volilcev znašalo nad 35.000.
Štajersko obrtno društvo v Gradcu sklenilo je v mesečnem zboru dne 11. maja napraviti v Gradcu pod naslovom „Gewerbehalle“ stalno obrtno razstavo, katera se bode začasno otvorila v društvenih prostorih. Eazpostavljati smeli bodo le udje društva, ali pa taki ki plačujejo društvu na leto po 5 gld.
Tudi bode prevzelo društvo po gotovem času in posebnih pravilih razprodajo izpostavljenih izdelkov.
Spodnje avstrijsko obrtno društvo imelo je li. maja svoj 43. letni zbor. Dohodki tega društva znašajo v letu 1882. 109.572 gld. Stroški 108.139 gld.
Udov šteje društvo 1792, društveno premoženje pa znaša 119.154gld. Hiblioteka ima 5543 bukev se 12.(i90 zvezki.
Po končanem zborovanju razdelile so se priznanja in medaile na izvrstne delavce.
Centralno obrtno društvo za Moravsko razpošilja svoje letno poročilo. Društvo obstoji še le kratek čas, a vidi se iz poročila da je izvrstno in plodonosno delovalo, in se je posebno krepko vdeležilo sedanjega obrtnega gibanja.
Centralblatt fiir d as gewerblich‘e Un t err ieh ts wes e n in Oester-reich imenujejo se nove knjige, izdavane po ukazu ministerstva za bogočastje in pouk, z namenom pospeševati obrtni pouk. in seznaniti širje kroge z načeli obrtnega šolstva. Ker se dozdaj za obrtno šolstvo na Kranjskem nihče ni posebno brigal, treba bode obračati našo pozornost tej važni zadevi, in delovati na to, da bode dobila Kranjska, katerej se ne manjka bistroumnih učencov, tako obrtno šolo, kakor jo imajo druge dežele, pri katerih obrtni pouk ni zadnji predmet.
Monatsversammlung das krain. Gevverbevereines am Montag den 2. Juli Abends 8 Uhr in der „Bierquelle“.
11. j a v a.
Vsleil uepreuehanih napadov na mojo osobo v „Ljudskom glasu“ došlo mi je od vseh, celo nepričakovanih strani toliko dokazov prijateljstva in simpatij, da mi povsem odškodujejo izmišljene in lažnjive „Poslane11.
V polemiko s brezimenemi subjekti se ne bodem spuščal, ker me že po izjavi „Ljudskega glasu11 vsakdo pozna, torej gotovo tudi ve, da vsi strastno surovi napadi merijo le na to, škodovati meni ne le na poštenem imenu, temveč z napravljanjem javnih škandalov škodovati mojo obrt, kar se pa onim „obrtnikom brez imena11, kakor dozdaj, tudi za naprej posrečilo ne bode.
Ljubljana, 1. julija 1883.	JU. Kunc.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik Matija Kunc. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.