št. 25. Ptuj, 23. junija 1967 Cena: 0,50 NO (50 SD) »Todnik* Izhaja pod tem Imenon <»d ^4 novembra IH61 daJje P" siv,t;pU OtMinSKlh cKlboi-ov SZDl. Ptuj oi OnTM^»4 — Izdaja zavoc -PtujtiKJ tednik« Ptuj Odsov<>r r,j uredaiic: A.nton Bauman. - Upcdnlžtvo ui uprava: Ptuj. He- roja Lacka Z. — TeL I5fl Stevtlk* tekmSega računa: NB 524-3-72 - Tiska Casopiisno pod let j* Maribor- ski iisk Manbor — Rokop.iiov n*- vra6amo. — Celoletna naročnin* 20 N D, za tnoeemstvo 40 ND v prodati tn^-od 0.50 ND (50 S D) Letnik XX S seje skupščine občine Ptuj Sprejetih več odlokov v skupščini so obsodili agresivni napad Izraela in politiko ZDA. V Ptuju astanovljena postaja milice. Več finančne in mo- ralne podpore milici pri vedno bolj zahtevnem delu. Skupščina sprejela vrsto odlokov: o stopnji in deležu občinskega prispevka in davka za vzgojo in izobraževanje, o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in druge. Pristojbina za pregled mleka se zniža od 3 starih dinarjev na 30 starih par. Sprejeli so sklep o najetju posojila za ureditev obrambnega nasipa pred popla- vami. V ponedeljek, 19. junija, je bila skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skup- nosti skupščine občine Ptuj. Po otvoritvi je predsednik skupščine Franjo Rebernak predlagal, da se pred pričelkom razprave ozremo na situacijo na Bližnjem vzhodu. Branko Gorjup, politični sekretar ob- činskega komiteja ZK Ptuj, je opisal situacijo v svetu po ne- davni krizi, prikazal agresivno politiko imperialističnih držav, posebno ZDA in stališče, ki ga je zavzela Jugoslavija v zvezi z nedavnimi dogodki na Bližnjem vzhodu. Zatem je skupščina razprav- ljala o piDsameznih točkah dnevnega reda. Gostinsko podjetje Haloški biser iz Ptuja in dijaški dom sta predložila občinski skupšči- ni v obravnavo svoja statuta. Strokovna služba v oddelku za upravno pravne zadeve je sta- tuta predhodno pregledala in o tem poročala na seji. Skupšči- na ju je sprejela s tem, da mo- rajo v statutih popraviti posa- mezne nepravilnosti, na katere jih je opozorila strokovna služba. Pred sklepanjem o ustanovit- vi postaje milice v Ptuju so ob- ravnavali odborniki poročilo o delu milice v lanskem letu. K poročilu so predstavniki milice dodali še nekatere težave, ki jih imajo pri svojem delu. Opozo- rili so na preslab dotok mladih kadrov, premajhne osebne do- hodke, stanovanjske probleme in težke pogoje dela. Za nor- malno delo so premalo oprem- ljeni. Potrebe in obseg dela pa naraščajo (o tem v posebnem članku). Predstavniki milice so odgovarjali na pripombe in vprašanja odbornikov glede de- la in predpisov javne varnosti. Franjo Rebernak, predsednik skupščine, se je zavzel za to, da skupščina posveti več pozorno- sti milici, jo finančno in moral- no podpre in ji pomaga pri nje- nem delu. Sekretariat za notranje zade- ve je v skladu z določili novega republiškega zakona o notra- njih zadevah predlagal, da skupščina občine izda odločbo o ustanovitvi postaje milice v Ptuju. Skupščina je nato usta- novila postajo milice v Ptuju. Skupščina je sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ptuj in odlok o stopnji in deležu občinskega prispevka in davka za vzgojo in izobraževanje. Ker je svet za Finance ugotovil, da odlok upo- števa vse določbe zakona o izo- braževalnih skupnostih in da zagotavlja predpisano in maksi- malno možno višino sredstev za financiranje vzgoje in izo- braževanja, ga je občinska skupščina sprejela. Skupščina je sprejela tudi odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Sprejela je tudi pripombo predstavnikov Majšperka. Za Ptuj bi znašal prispevek mesečno do 7 milijo- nov S din. Sprejet je bil odlok o ureja- nju in oddajanju stavbnega zemljišča v oljčini in odlok o potrditvi letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občine Ptuj za lansko leto. Daljša razprava v skupščini je bila ob sprejemanju odloka o spremembi odloka o pristoj- binah za veterinarsko sanitar- ne preglede, po katerem se zni- ža pristojbina za pregled mleka od 3 S dm na 30 S par. Odbor- niki so pripomnili, da so vete- rinarsko sanitarne usluge pre- drage. Vsakoletno se povečuje- jo razna plačila, tako za ceplje- nje, preglede, takse in drugo, cene živine pa se ne dvigajo so- razmerno. Opozorili so tudi, da se preveč časa čaka na kontro- lo transporta živine. Skupščina je sprejela tudi sklep o prevzemu poroštva za investicijsko posojilo, ki ga je zaprosil šolski center za kovin- sko stroko v Ptuju. Posojilo bo porabljeno za adaptacijo dode- ljene zgradbe bivše okoliške šo- le Ptuj, ki bo služila novo usta- novljenemu šolskemu centru za Doslovne prostore. Predvidena investicija je nujno potrebna in družbeno koristna. Ustanova do sedaj ni imela lastnih po- slovnih prostorov, kar je posta- lo še bolj pereče po zdhižitvi šolskega centra za lesno prede- lovalno in kovinsko stroko Ptuj ter izobraževalnega centra TAP v enoten zavod. Sprejet je bil tudi sklep o na- jetju ppsojila za ureditev obrambnega nasipa na desnem bregu Drave v Ptuju. Nasip naj bi preprečil poplave na tem delu Ptuja. SkuDŠčJna je nadalje sklepa- la o izvolitvi novih predsedni- kov, podpredsednikov in članov komisij občinske skupščine, o razrešitvi dosedanjih in izvolit- vi novih predsednikov, podpred- nikov in članov svetov občinske skupščine. Določenih je bilo 11 članov v ustanovno skupščino temeljne izobraževalne skupno- sti Ptuj in sprejet je bil sklep o izvolitvi sodnikov porotniko\ občinskega sodišča v Ptuju Sklepali so tudi o razpisu pro- stih mest predsednika in sodni- kov občinskega sodišča Ptuj. Po republiškem zakonu o no- tranjih zadevah imenuje ko- mandirja postaje milice, njegi ve pomočnike in komandir i. oddelkov postaje milice občin- ska skupščina brez razpisa in v soglasju z republiškim sekre- tarjem za notranje zadeve. Za komandirja postaje milice Ptuj je bil imenovan Karel Lončar iz Ptuja, do sedaj komandir te postaje. Za komandirje oddel- kov postaje milice Ptuj v Go- rišnici, Vidmu, Majšperku, Ki- dričevem in Desterniku so bili imenovani dosedanji komandir- ji teh postaj. Za namestnika občinskega javnega tožilca v Ptuju je re- publiški javni tožilec predlagal Franca Potočnika, diplomirane- ga pravnika iz Ptuja. Skupšči- na je imenovanega sprejela. Za predstavnika občinske skupščine v izvršilni odbor Kreditne banke Ptuj se po skle- pu občinske skupščine izvoli Anton Purg, načelnik oddelka za planske, analitične in orga- nizacijske zadeve skupščine ob- čine Ptuj. V zadnji točki dnevnega reda vprašanja in predlogi odborni- kov je odbornik iz Slovenskih goric opozoril, da ima tamkajš- nja zadruga velike načrte za kooperacijo. Kljub temu pa ma- li posestniki, ki jih je precej, nimajo pogojev za kooperacijo. Skupščino je prosil, da zago- tovi, da bodo tudi ti lahko uspešno kooperirali. Z.R. Prvi stebri za ormoški most Za Tednik odgovarja Vili Vrb- njak, namestnik šefa gradbišča: — Kako potekajo dela na gradbišču? Najprej smo morali odstrani- ti leseni most. Bil je nesposo- ben za vsak promet. Novi most je na istem mestu. Ob začetku gradnje in do sedaj nismo na- leteli na večje težave. Ko so. bili napravljeni načrti in izve- dena oi-ganizacija dela, smo pri- jeli s pripravljalnimi deli. Po- stavili smo kabelni žerjav. Pod- porna stebra ima na vsakem bregu reke. Nad Dravo so z njih napeljani kabli, po katerih vo- zimo potreben material. Pod- porna stebra se nagibata, tako da kabelni žerjav lahko prenaša breme ne samo prek Drave, am- pak tudi krajšo razdaljo proti toku in obratno. S tem je znat- no olajšan prenos materiala pri gradnji mostu, saj žerjav lahko prinese material na vsak pro- stor na mostu po dolžini in po širini. Postavili smo tudi betonarno, ki že redno obratuje in potreb- na skladišča. Za delavce smo uredili naselje. — Kako gradile podporne "itehre, predvsem one v vodi? Pričeli smo tudi fundirati rečne in nabrežne stebre. Lažje je betonirati one na suhem, težje pa graditi v strugi. Izde- lali smo kesone (leseni opaži). Enega smo že postavili v vodo za gradnjo prvega podpornika. (Nadaljevanje na 2. strani) Podporne stebre že betonirajo TEDNI PO SVETU Izredno zasedanje Generalne skupščine OZN Kljub odporu ZDA in Izraela, da bi preprečili sklicanje izred- nega zasedanja generalne skup- ščine OZN, se je večina držav- članic vendarle odločila za to zasedanje in tako se je pred dnevi začela ostra diplomatska bitka. Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosign, ki je nastopil kot prvi govornik, je predložil skupščini osnutek resolucije, v katerem je razširil pi-votno sov- jetsko zahtevo. Zahteval je ostro obsodbo Izraela kot agre- sorja, takojšen in brezpogojen umik izraelskih čet na izhodišč- ne položaje in povrnitev škode arabskim državam in njihovim prebivalcem. ZDA so ta predlog zavrnile in predlagale svoj načrt »petih točk« za rešitev krize na Sred- njem vzhodu, ki ga je uro pred zasedanjem pojasnil predsednik Johnson. Ameriški načrt je v popolnem nasprotju s sovjet- sko resolucijo, saj nikjer ne go- vori o obsodbi Izraela kot agre- sorja, niti o umiku izraelskih čet. Ta načrt je le medlo in ne- jasno omenja spoštovanje poli- tične neodvisnosti in ozemelj- ske nedotakljivosti držav na Srednjem vzhodu. Ta očitna protislovja glede v])rašanja Srednjega vzhoda med najvišjima velesilama do- kazujejo, da čaka spet v Zdru- ženih narodih ogorčena in dol- gotrajna bitka za pravično re- šitev krize na Srednjem vzhodu. Nekatere arabske metropole so precej črnoglede v pričakova- nju rezultatov sedanjega izred- nega zasedanja GS, sovjetska vlada pa vendarle gleda bolj op- timistično na bitke v OZN. Med tem časom je tudi fran- coski predsednik de Gaulle ob- sodil izraelski napad na arab- ske države. Na seji vlade je iz- javil, da morajo imeti vse drža- ve Srednjega vzhoda, tudi Iz- rael, pravico do obstoja, vendar Francija obsoja Izrael, ker je začel sovražnosti. Pri tem je de Gaulle dodal, da Francija ne more privoliti v nobeno oze-, meljsko spremembo, ki je re- zultat vojaške akcije. Franco- ski predsednik je ponovno na- stopil tudi proti nadaljevanju vojne v Vietnamu. Francija me- ni, da je ta spopad mogoče ustaviti edino z obljubo Ameri- ke, da bo v ustreznem roku umaknila svoje sile. Tudi Velika Britanija, ki se je spričo krize na Srednjem vzhodu, spričo vedno večjega pomanjkanja nafte in izbruha novih sovražnost v svoji kolo- niji v Adenu, znašla v kočlji- vem položaju, je bila prisilje- na spremeniti svoje prvotno stališče popolne podpore poli- tiki ZDA. Britanski zunanji mi nister Brown je v svojem go- voru pred generalno skupščino že pozval Izrael, naj ne anek- tira jordanskega dela Jeni- zalema. Po njegovem mnenju vojna ne sme pomeniti ozemelj- skih osvajanj, je dodal. V generalni skupščini je go- voril že tudi predsednik ZIS mi- ka Špiljak. Pojasnil je jugoslo- vansko stališče v zvezi z izrael- sko agresijo in tudi to, kaj pri- čakuje Jugoslavija sedaj od ge- neralne skupščine. Poudaril je, da je treba neizbežno obsoditi agresijo, zahtevati brezpogojni umik izraelskih čet in plačati odškodnino napadenim arab- skim deželam. V ZDA skušajo z vsemi sred- stvi, tudi s taktiko zavlačevanja zaščititi svojega varovanca — Izrael. Menijo, da bo čas delal za Izrael in za njihove načrte. Očitno je, da je v tej računici nekaj bistvenih napak. Zaseda- nje generalne skupščine še ni končano in na listi govornikov so še predstavniki številnih dr- žav, ki nameravajo izreči teht- no besedo v obsodbo imperia- listične politike agresije" in ogrožanja miru. Drugi dogodki Podgorni na Brionih Predsednik prezidija vrhov- nega sovjcta ZSSR, ki se je pred dnevi napotil v ZAR, se je ustavil na povabilo predsednika Tita tudi na Brionih. Nenadno potovanje Podgor- nega je vzbudilo med moskov- skimi opazovalci izredno zani- manje. Menijo, da je osnovni cilj tega obiska, da bi Podgorni s predsednikom Naserjem pro- učil nadaljne korake, ki jih na- merava storiti Sovjetska zveza na mednarodnem področju gle- de likvidacije posledic agresije na Srednjem vzhodu. Upor v Adenu v Adenu je pred dnevi iz- bruhnil upor arabskih čet, in pripadnikov osvobodilne fronte za osvoboditev Južnega Jemena (Flosv). Poročajo, da imajo bri- tanske čete doslej blizu 200 mr- tvih in kakih 300 ranjenih in da so pripadniki osvobodilnih enot zažgali zgradbo parlamenta in podružnice britanske banke za Srednji vzhod. Osvobodilna fronta poziva prebivalstvo Adc- na, da se upre britanski impe- rialistični dominaciji in ne pri- znava južnoarabske federacije, za katero pravi, da je britanska kolonialistična tvorba. Tembolj, ker Britanija od prejšnjih na- povedanih rešitev za osvobodil- no fronto zdaj vedno bolj od- ločno vztraja pri upravi kon- servativnih vladarjev, katerim namerava oborožiti njihove te- lesne garde in jih poslati v oster fcoj proti naprednim na- cionalnim gibanjem v sultana- tih in šejkatih. Kamerunski predsednik Ahidžo na Brionih Te dni je prispel na štiridnev- ni uradni obisk predsednik re- publike Kameruna Hadž Ama- du Ahidžo. S predsednikom Ti- tom se pogovarja o perečih mednarodnih dogodkih in o dvostranskem sodelovanju. Vi- soki gost iz Kameruna bo obi- skal tudi Slovenijo, kjer si ho ogledal Ljubljano in nekatera pomembna industrijska in tu- ristična središča. Jemen obtožuie Veliko Britanijo Jemenski veleposlanik v OZN Abdul Azis Al Futaih ie obvestil aeneralnega .sekretarla OZN U Tanta. da »britanske oblasti ori- oravliaio agresijo na iemensko arab.«ko republiko, .Jemenska de- lesat^ija ie obtožila Veliko Brita- nijo pogostnih preleTov britanskih vojnih letal čez iemensko ozernlje, tooni.-^kega obstreljevanja in vdo- rov njenih oboroženih odredov na iemensko ozemlje. Samoupravljanje Nezainteresiranost za zbore volivcev Zbori volivcev po mnogih oce- nah niso to, kar se od njih pri- čakuje. Naglašajo, da se zbori niso tako uveljavili kot oblika neposrednega odločanja obča nov. kot se je pričakovalo, da prevladuje v njihovem delu for nializem in da občani ne kažejo dovolj zanimanja za delo zbo- rov. Te ocene nedvomno veljajo za mnoge zbore volivcev. Ven- dar lahko tudi ugotovimo, de vse te slabosti subjektivni narave in imajo organi občii ninogo možnosti za zboljšanic dela zborov volivcev. Ni redko tla sklicujejo in organiziralo ^bore volivcev na hitro, brez so- lidne priprave materiala in da občani pogosto ne morejo seznaniti z vprašanji dnevnega •"Oda. Marsikak material za /bo- re volivcev je obsežen in prevci ^•rokoven, da bi širši krog di Ijanov laiiko ugotovil, o Cev. fai odloča na zboru. Včasih s. odborniki niso dovolj sezname ni z vprašanji, o katerih bi naj zbor razpravljal. Vse to v pre- fejštiji meri zmanjšuje delovni ''načaj zborov in zanimanje za- nje. Drugi, tudi pomemben pro- blem je v tem, da je delo zbo r<>v volivcev pogosto obreme- nilno s formalizmom. Gre za da se občanom vnaprej po- o katerih predlogih poln- pravno odločajo in katere odlo čitve občinskih organov so od- visne od predpisov širših druž oeno-političnih skupnosti. V em primeru občani ne bi imeh >bčutka, da so zapravljali čas, ko so bili na zboru, na katerem ni mogoče sprejeti končnih sklepov. Na zainteresiranost občanov za sodelovanje na zboru voliv- cev slabo vpliva tudi neodgo- 'oren odnos odbornikov in or- ranov občinske skupščine do klepov zborov volivcev. Po malizi dela zborov volivcev, do- bijo občani odgovor le na vsa- ko tretje vprašanje, ki so ga Dostavili na zboru. Všteti so tu- di predlogi in sugestije. Ne glede na umestnost vpra- šanja in možnosti realizacije sklepov zbora volivcev, ne bi smelo biti nobenega vprašanja di predloga, ki bi ostal brez od lovora. Odborniki, organi ob ^inske uprave in skupščina v eloti bi morali čutiti večjo od aovornost do sklepov zborov volivcev. Zbori volivcev pa bi morali tudi sami opozarjati na usodo svojih predlogov in skle- pov. Nekateri mislijo, da bi k boli iemu delu zborov volivcev lah ko mnogo prispeval -poslovnik o delu zborov, ki so ga v nekate- rih občinah že sprejeli ^ E. L—T. Nova organizacija zdravstvene službe Novi zakon o organizaci.ji zdravstvene službe v SR Sloveni- ji zahteva združitev vseh zdrav- stvenih ustanov v ptu.jski in or- moški občini v enoten zdravstve- ni center. Zaradi teca bo prišlo do več.iih reorKanizati.j zdrav- »stvene službe, zlasti pa do zdru- ževanj, to ,1e do spojitev ali pri- pojitev zdravstvenih zavodov \ obeh občinah. V sredo. 21. t. m., je bilo ^ Ptu.ju posvetovanje, kako izvest to integracijo, l^deležili so se ga predsednik SO Ptuj Fran,jo Re- bernak. predsednik SO Ormo/ Franc \ovak. orod^^^a^ ni'* zdravstvenih domov v obeh ob- činah, predstavnik medobčinske- ga zdravstvenega centra in drug' družbeno-politični delavci. Predsednik SO Ptuj Fran.je Rebernak je udeležence seznani z navodili o združevanju. Izvesl se mora v treh fazah do '.M. de cembra 196"J. Opozoril je navzo f^e. da je rok razmeroma kratel' «n da bo treba pohiteti z delom. Prvo fazo. v kateri se naj izvr- ši.)o vse priprave in sprejmejo vse odločbe, kdo naj se komu pripoji oziroma s kom spoji, so končali. Sklenili "^o. da se bodo integrirali v obliki spojitve. V zdravstveni center se bodo spo- jili ZD Ptuj, Ormož, Kidričevo in Majšperk. Z obratnimi ambu lantami pa bodo sklenili pogod be o sodelovanju pri delu. Druga faza naj bo namenjeni \semu tehničnemu delu. priprav novih oziroma spremembi statu tov in drugih splošnih aktov > smislu sprejetih dogovorov in sklepov, pogodbam o souslanovi tel,iskih pravicah in dolžnostih dogovoru o samoupravnih pravi- cah in samoupravipih organih ter o obsegu samostojnosti. Ta del; se naj opravi.jo do 31. 10. t. 1. V tretji fazi se naj izvrši kon stituiranje zavoda, se pravi vo litve oziroma dopolnilne volitv v organe upravljanja, razpis vo- dilnih mest. sprejem splošnih aktov in drugo. Ta faza mora biti končana do konca leta. Na posvetovanju so se dogovo rili, da naj drugo fa/o integraci- je — (tehnični del) opravi posebr. na komisija, katere sestav so do- ločili. Sestala se bo po sklicu ob- •ine Ptuj. Ta komisija ne bo imela lah- kega dela. Morala bo upošfcv#.ti razvoj zdravstvene službe in strokovna stališča pri združeva- nju. Pri združevanju obratnih ambulant bo merodajno le zbolj- šanje zdravstvenega varstva de- lavcev, ne pa npr. čigava so osnovna sredstva. Treba bo upo- števali sistem samoupravljanja in pravice delovnih enot. Ne bi bilo. pravilno, če bi ukinili zdravstvene zavode, njihovim delavcem pa odpovedali, nato pa ustanovili nov zdravstveni zavod. Pri združevanju ne bi smeli gledati le na formalni efekt, ampak na zboljšanje zdravstve- nega varstva in zdravstvene f službe. stran 2 TEDNIK — petek, 21. junija 1967 Sfr«n 2 Območje taied Dravo in Sludenčaico bo varoval visokovodni nasip v ponedeljek 12. junija 1967 je začelo gradbeno podjetje »Tehnogradnje« Maribor, obrat zemeljska dela, graditi visoko- vodni tri metre širok nasip v podaljšku nasipa na desni strani odtočnega kanala SD Zlatoličje. Ta nasip bo segal do železniške- ga mosta in bo gotov do sep- tembra 1967. Projekt je izdelal Ivan Kra- pec, inž. grad., pri splošni vodni skupnosti Drava—Mura Mari- bor. Investitor je štab za var- stvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pri skupščini občine Ptuj. Ta nasip bi naj vse do pretoka 2600 mVsek. ubranil svoje zaledje pred poplavami. V primeru, da bi se dvignil nivo vode tudi nad to maksimalno mero, bo potrebno zavarovati nasip in preprečiti dviganje gladine vode s tem, da bo spu- ščen višek vode skozi rampo med Majcenovo in Roginovo hišo. Graditev tega nasipa poteka vzporedno s širjenjem in po- glabljanjem konca odtočnega kanala. Tako pridobljen mate- rial iz Dravine struge takoj od- važajo na visokovodni nasip tovorni avtomobili zasebnikov iz Celja, ki so pogodbeno prevzeli to delo pri »Tehnogradnjah«. Nasip bo visok en meter. Na priporočilo Geološkega zavoda v Ljubljani, ki je izdelal labo- ratorijsko analizo terena in sta- bilnostno analizo nasipa, bo nasip za vsakih 30 cm višine utrjen z vibratorjem, da ga ne bo mogel tok vode nagristi. Ta bo v nizvodnem delu obložen z betonskim tlakom pri TAP Ptuj, pri vzvodnem delu pa s potreb- nimi utrditvami. Inž. Josip Tomek-Hudek mla- di, šef gradbišča, meni, da bo lahko ta nasip čakal več deset- letij na ponovno visoko vodo, kot je bila 1965. in 1966. leta, ko je povzročila na območju med Studenčnico in Dravo go- spodarskim organizacijam in družinam ogromno materialno škodb. Sedanja dela pa ne mo- rejo računati na take možnosti, tem manj pa investitor, štab za varstvo pred naravnimi in dru- gimi nžSi-^čaini s'kupiščine obči- ne Ptuj, ki je naročil gradnjo tega nasipa, da bi zavaroval to območje pred nadaljnjo škodo. V glavnem projektu splošne vodne skupnosti Drava—^Mura Maribor ni nikakšnih računov na morebitne poplave, temveč je vse natančno preračunano na možnosti pretoka vode na 2600 mVsek. in celo na v«čje ko- ličine vode. Zanimiva je ugotovitev pro- .)ektanta, da bo potrebno zava- rovati tudi levo stran Drave pred vdorom vode v mesto, In sicer z zvišanjem nasipa, na ka- terem je spreliajalna pot v par- ku od bivšega starega mostu do Grajene, in sicer za 20 do 30 cm. Prav tako bo potrebno na des- nem obrežju pri dravskem mo- stu nasipati cesto k perutninski farmi za enako višino, in sicer do nasipa pri tej farmi. To bo za zavarovanje farme začasna rešitev, dokončna pa bo z nasi- pom za hidrocentralo SD 2. V ta visokovodni nasip bo vgrajenih okrog 9000 m^ zbij;ega materiala. Nasip bo nekoliko spremenil na dolžini 1,5 km po- krajino, kar se že sedaj vidi. čeprav je vse razrito. Na ptuj- skem cestnem dravskem mostu marsikdo obstane in opazuje novo delovišče ob Dravi, ki so ga narekovale lanske in pred- lanske poplave in po.treba po zavarovanju razmeroma velike- ga območja v Ptuju. V. J. Sredstva za nasip zagotovlfena Izredno neugodne vremensike razmere v zadnjih letih povzro- čiajo vsiaikaletne papLave. Nara- sle vode reke Drave poplavlja- jo velike kmetijske površine. Znaitno maiterialrno škodo po- vzrcčajio tudi gospodarskim or- gainiizacijam na desmem bregu Drave pri Ptuju. Ob naraslii vodi moiraijo predvsem v obra- tih tx>vairne avtoopreme in Pe- rutniine, kjer napravi največjo škodo, sikoraj prekiniti proiz- vodnjo in se z vsemi silami boriti proitii uničujoči vodi. Glavni vzrok tako obsežnih poiplaiv je nizko obrežje od iz- Idva kainailia bodoče hidrocen- trale Srednja Drava 1 do želez- niškega mositu čez Dravo v Ptu- ju v skupni dolžini 880 metodov. Do sedaj se je ob pcpLavah vsako podijetje zase borilo pro- ti narasli vodi kot je vedelo in moglo. Gradiii sc- m«injše na- sipe, premeščali orodje, opre- mo, maitefi&il in drugo, v farmi pa še piščance. Vsiled pogostih poplav so pri- čeli misliti na skupno obram- bo pred naraslo vodo. Ugotovi- li so, da bi bilo z gradnjo vi- siakiavodinega obrambnega nasi- pa zašai'teaTO celotno območje Ptuja na desniem bregu Drave. O tem so se dogovorili na se- stanku vseh prizadetih gospo- darskih orgamiMoLj. SklietniM so pogodbo o siodelovamju v stroš- kih pri ureditvi obrambnega niaisipa. Celotna investicada bo znaša- la po ponudbi izvajalca del Tehnogrademj 30 milijioinov staipih dinarjev. Cena jo nižjia, ker bo izvaja'liec uporabljiiil breapLaono za nasip maiteriai!. ki je izkopan pri odvodnem ka- nialiu v HajdoAah, in bo korisitlii! že obsitojiečo gradbeno mehand- zacijo. G-osipodairske organuMcije so Se s pogodbo zavezale prispe- vaiti 15 miLijomov S din. Da bi se zaigotoviia sredstva za takojšen začetek gradni(^ nasipa, je sikupščina občiine ž. sprejela sklep o najetju poso- ,i!ila v celem zneaiku 30 miilijonov starih dinarjev. S tem je bil uresničen predlog šitaba za vair- stvo pred elementa rnimi in drugimi neil pciLem izkl.-učen iz ZK, ker načelo rotacije podredil svc- ji'm osebnim i'Pi*eresom. Nekaj Problemov je bilo tudi v Va- ""^ždinu. v Dbrenovcu. Maglaju. ^i>u. Gornjem Milanovcu. Za- ''adi voMitev predsednika obči- je bil Savnik v središču po- ^orno;5Jti, keir je bilo 26 kandd- 'iatov za preds'edniika. Občina vse pomembnejša Je več vzrokov, zaradi kate- '"'h je prišel izbor predsednika •občine v središče zanimamja in ^3'radi kalerih je prišlo dio tak- ^"^^ga prerivanja za predsed- '^iško mesto. Verjetno je eden '^a-iipomembnejših ta, da je v Sr>lošnem procesu decentraliz^- postala občina zeLo važan ' faiktor v družbernam in ©koimom- skem življenjiu, s tem pa tudi njen predsednik. Iz tega raz- loga se občana verjetno vse bolj zainimajio, kdo bo predsednik ob^čine. Sočasmo so odborniki, v splošni aferi demokratiiizacije, prenehaili avtomatično sipreje- maiti predložene kaindidaite. Je videz, da je odmrlo tiho prepriičanjie, da je na vsak na- čin potrebno sprejeti predloge »od zgoraj«, ker je to boljše, kakor predlagaiti kamdadate. Letošnje volitve so v celoti, vo- litve predsednikov pa še pose- bej, to nedvoumno potrdile. So pa še drugi vzroki. Sku- pinske karapamje, razni prepi- ri in drugo ckrog volitev pred- sednika niso bile osvobodene boja za oblast, za »svojega« človeka, za »svojo« skupino in s tem za »svoje« pozicije. To pa ni posebno zaskrblijiujoče. ker ni to rnič novega. Takšnih ker ni to nič novega,. Taiksmi boji sio bili, mogoče še večji, le da so bild za zaprtimi vraiti. Sedaj so moral-i preiti v skup- ščimsike dvorane, med občane, v jiavmost. To pa je, kar je v celotni zadevi najboljše. V tem podnebju in v teh pogojiih se ti pogajd ne bodo mc-gli dolgo obdržati. BL — T. Novi predstavniki Ob SS Ptuj Predsedstvo občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je imeno- valo predstavnike Zveze sindi- katov ptujske občine v nasled- nje organe: v skupščino temeljne izobra- ževalne skupnosti Ptuj sta ime- novana Adolf KOSI iz Tovarne gljnice in aluminija »Boris Ki- drič« Kidričevo in Ciril KOLA- RIC iz Kmetijskega kombinata Ptuj; v svet splošne bolnišnice »Dr. Jože Potrč« Ptuj je imenovan Ivan KRANJC iz Kmetijskega kombinata Ptuj; v komisije pri Skupščini ob- čine Ptuj so imenovali Danilo MASTEN iz Strojnih delavnic Ptuj v komisijo za volitve in imenovanje. Tone POTOČNIK iz Kmetijskega kombinata Ptuj v komisijo za odlikovanja, in Jože SOTLER iz Pekarne »Vin- ko Reš« Ptuj v komisijo za družbeni nadzor. V zvezi z razrešitvijo vseh funkcij zaradi odhoda na novo službeno dolžnost, ki jih je opravljal Franc STIPLOVSEK v občinskem sindikalnem svetu Ptuj, je bil za novega predsed- nika komisije aa pravno varst- vo pravic članov Zveze sindika- tov ptujske komune imenovan Lojze CENC, sodnik občinskega sodišča za prekrške Ptuj. Predsedstvo je imenovalo ko- misijo za odlikovanja pri Ob- činskem sindikalnem svetu Ptuj, v katero so imenovani: Ivan VAUDA iz Pekarne »Vinko Reš« Ptuj za predsednika, in za člana Jože ŠEGULA iz Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, ter Tone POTOČNIK iz Kmetijskega kombinata Ptuj. F.B. PTUJSKI UPOKOJENCI SO PROSLAVILI DVAJSET- LETNICO USTANOVITVE DRUŠTVA Z USPELO AKADEMIJO Letos slaivi ptujska podaruž- niica društva upokojencev dvaj- setletnico ustanovitve. Število članstva je iz leta v leto nara- ščalo iin šteje danes 1300 upo- kojencev. Delo podružnice je bilo zlasiti zadnja leta zelo uspešno. Sikrotmno siobico v Prešernovi ulici je društvo za- menjalo z nakupom hiše v Aškerčevi ulici, kjer ima sedaij v prvem nads-tropjiu piisamo, v pritličnih prostorih, kjer je bi- la svoj čas Weiisisensteiinova go- stilna, pa klub z dvema soba- ma in kuhinjo. Klub ima vedno obiskovalce, saj dobe v njem za priimenno ceno tudi okrepči- lo, zvečer pa iahko gledaijo te- levizijski program. Naikup hiše in ureditev prositoirov je dose- gel s parruočjo občinske siku$)- ščine delavni odbor s predsed- nikom Mirkom Majcoom na čelu. Za prihodnje se bo odbor potrudil, da bo tudi ptujsko društvo sezidado sodobno ure- jen dom upokojencev. V prostorih Muba je ob le- tošnjem Prešernovem dnevu prvič nasitopil novoustanovlje- ni upokojenski mešani pevski zbor pod vodstvom dirigenta Franca Petka, ki šteje 26 pev- cev. Pevsiki in tamburaišfci zbor Svobode sta ob tej priložncisti pripravila upokojencem prav prijieten veosr.. Preteklo sioboto pa je pevski zbor v počaistdtev dvajsetletnice naisitopil drugič v mestnem gledališču z desetimi pesmimi. Ped je narodne in po- narodele pesmi. Zbor je od zad- njega nastopa pokazal viden napredek. Poslušalcem so zelo ugajale pesmi, ki so bile v nji- hovih mlajših letih pogosteje na siporedih kot danes, ko ži- vimo v diobi pogosito zelo pleh- kih poipevk in jaizza. Za domia- čimi pevci se je predsitavil kot ?ast znaini godalini orkesiter upokojencev podružnice Mari- bor Ceniter. Orkester je navdu- šil poslušalce, saj so jim več- krat ploskali pri odprti sceni. Godbeniki so nekaj pesmi še dodali. Med programom je izročil oredsednik dolgoletnim članom društva Cehu, Gabrijelfu, Mo- koletovi in Pevcu časitne di- plome. Po akademijd so se pevci in acdbeniki kakor tudi ositali upokojenci zbrali na prijiaitelj- skem večeru v klubu in v go- stišču »Pri Roziki«. V. K. Kdo sme imeti orožje? Kdaj sme miličnik uporabiti revolver? \ Za zagotovitev javnega reda lin mira so pomiembne dok-čbe zakona o njabavljamju, posedo- vanju isn nošenju orožja. Po tem predpisu jie občinski organ za notranje zadeve priisitojen za izdajanje orožnih listov, in ta ne iz^da dovoljenja za nabavo, pcaesit ali noišenje orožja v vseh primerih, ko za to ni jKutrebe aili ko gre za osebe, ki bi lah- ko s svojdm vedenjem ogroža- le red in mir. Zakonite pravice miličnikov Po navodilu zv^sznega sekre- tar jail za niotramije zadeve o uporabi strelnega orožja, gumi- jastih paildc in drugih sredsitev prisiljevanja ni več nobenega dvoma v pogledu p<:,oblasitil or- gamom milice in drugih orga- nov za notranje zadeve. Po tem na vodili u stmejo upo- rabiti uradne os)ebe organoiv za notranje zadeve orožje v primeru, ko je treba zavairovati življenjie ljudi, preprečita beg tisitega, ki je bil zalorten pri težkem kaznivem dejanjoi, in v nekaterih drugih primenih. Ta- ko smejo miličniki uipcrabjti orožje, ko branijo sebe ali dru- ge osebe če so napadene na tak način ali s takšnim sredstvom, da je v nevarnosti življenje na- padenega ali če je moč naipa- dailca ald njihovo število taks.no, da se napadanj ne bi mogel ubraniti. Navodilo predvideva uporabo strelnega orožjia v primieru, če hcče pri težkem zločiniu zalo- tena oseba pabegnditi. Tak pri- mer je tudi pri posilsitvu, pri napadu na mladoletnike, poii težkih razbojništvih, ropih in tatvinah. Gumiijaisto palico sme upora- biti miličnik razen v drugih primerih takrat, ko gre za ukrotitev oseb, ki motijo jiavm mir. Fizično silo in gimi.iasi« paMoo smejo uporabiiti mllični:- ki v primetru pasivnega odpo- ra, oziroma v primeru, da se posameznik ne odzove nalogu aLi onemogoča službenim orga- nom izvrševanje njihovih na- log. Dj. M. — T. Življenje je včasih kruto Ko se je mož obrtnik pred dobrimi tridesetimi leti oziral za nevesto, mu je padlo oko na dekle, ki mu je postala nekaj pozneje žena in za katero mu vseh trideset let ni padlo v glavo, da mu bo nekoč pripra- vila toliko težkih ur, ki jih se- daj doživlja. Toda to bi bil že konec, zato pričnimo na začet- ku! Poročila sta se, on obrtnik, ona iz kmečke hiše. le po ne- kaj letih zakona je kupil mož hišo in prenesel lastništvo na ženo, še nekaj let pozneje je ne- kaj dograjeval in razširil svoje delavnice. V bistvu je bil pri- den, tudi žena je poprijela in ustvarjala sta si pogoje za živ- ljenje zase in za njunih sedem otrok, ki so z leti zavekali ob njunem ognjišču. Vse je bilo v redu, dokler se mož nekega dne ni odločil, da bi šel za nekaj časa na delo v inozemstvo, da bi lažje hitro dogradil še svoje delavnice in jih opremil s potrebnimi stroji. Res je odšel in opazil, ko je čez nekaj tednov prišel na kra- tek dopust, v ženinem obnaša- nju določeno spremembo. Po- zneje je pogosteje prihajal do- mov in ob neki priložnosti opa- zil, da je žena hitro odpravila z dvorišča nekega moškega ter bila vsa zmedena, ko je prišla v stanovanje. Česar s časom ni ugotovil sam, so dopolnila pisma, ki jih je dobil v inozemstvo. Med nje- ga in ženo je prišel nekdo tret- ji- V nekem slabem (ali dob- rem?) trenutku mu je žena pri- znala vse ter celo podpisala to- zadevno izjavo. Bil je videz, da bosta premostila prepad, ki je zazijal med njima, toda ko je mož prišel ponovno na dopust, ie bila žena zopet povsem dru- mčna. Nekaj ostrih besed in ^ena je odšla, najprej k sestri, nato k drugi, pozneje se je za- poslila v bližnjem mestu. Njun vrt in dvorišče je pre- rasel visok plevel, njuni njivici sta ostali neobdelani. Mimoido- či s prstom kažejo na tretje- g a ko opazujejo zanemarjeno domačijo. Trideset let skupnega življef^ nja, sedem otrok in mož ter do- mačija, vse to tehta žena na eni strani. Na drugi je on, tret- ii. Katera stran bo težja, žena? Življenje je včasih kruto. Akc ja s hibridno koruzo le delno uspela Pred meseci je bila zelo ve- lika akcija za sejanje hibridne koruze. V Markovcih je bil množičen sestanek kmetoval- cev, predstavnikov kmetijskih kombinatov od blizu in daleč in drugih družbeno političnih delavcev. Na tem sestanku so govorili o pomenu sejanja hi- bridne koruze, predvsem zara- di večjih pridelkov in boljšega izkoriščanja zemlje. V obratu za zadružno koope- racijo pri KK Ptuj smo povpra- šali o rezultatih te akcije. Po- vedali so nam, da je le delno uspela. Pri kmetovalcih ni bilo takega odziva, kot so pričako- vali. V načrtu so imeli posejati hibridno koruzo na 700 ha. Po- sejali so le 349 ha z nepopolno agrotehniko in 59 ha s popol- no. Delno je vzrok tudi stara miselnost pri kooperantih, češ da ni potrebna tako velika ko- ličina gnojil. Brez teh in ustre- zne oskrbe pa ni zadovoljivih pridelkov. Tudi letošnja suša je delno onemogočila normalno rast. V času, ko se je škropilo proti plevelu, je bila zemlja presuha, da bi škropiva napravila svoje. Kmetje so bili cesto v zmoti, misleč, da škropivo ni bilo do- bro. Vso pridelano koruzo bi lah- ko prodali. Kmetijski kombi^ nat Ptuj gradi sušilnico. Koru- zo bi rabili za svojo živino. Na obratu so povedali, da v bodoče ne bodo več organizira« li podobnih akcij. Sklepali ho- do le kooperacijske pogodbe, ki bodo za obrat in za koope- rante ekonomsko upravičene. Z R , Proizvodnja tahografov in varnostni!! pasov v TAP stekla Kot smo že pisali, so taho- grafi merilni števci, ki se mon- tirajo v avtomobile in na traku zaznamujejo vsak premik avto- mobila. Je precizna naprava, ki najbolje služi vodjem strojne- ga parka. S traka, ki ga taho- graf zapisuje med vožnjo, lah- ko razbere potek vožnje z av- tomobilom in s traka obračuna plačo šoferju. Trak koristi kot dokaz v prometni nesreči. Proizvodnja tega najnovejše- ga izdelka v Tovarni avto opre- me je stekla s kooperacijo z avstrijsko firmo. Izdeluje jih v posebnem oddelku v obratu na Bregu. V oddelku je zapo- slenih 10 delavcev. Proizvodnja je prilagojena potrebam. Tre- nutno je še manjša vsled tega, ker potrošniki tahografa in nje- govih vrlin ne poznajo. Proiz- vodnjo lahko po potrebi nemo- teno povečajo. V tovarni meni- jo, da se bo povpraševanje po njih večalo. Komisija, ki ob- navlja zakon o prometu, raz- mišlja tudi o obvezni uvedbi tahografov v nekatera vozila. Do sedaj je bil največji odje- malec tahografov podjetje I NA, ki je s tahografi opremilo ves strojni park. Drugi izdelek, ki so ga pri- čeli pred kratkim izdelovati v TAP, je varnostni pas. Tudi po tem proizvodu trenutno še ni večjega povpraševanja. Pri nas še ni v veljavi zakon, po katerem bi bil varnostni pas v avtomobilu obvezen, kot je na primer že v nekaterih deželah. S tovarnami, ki izdelujejo av. tomobile, se skušajo dogovori, ti, da bi izdelovali na avtomo- bilih priključke za varnostne pasove, da bi si jih lahko av- tomobilisti ob nakupu pritrdili. Tudi s podjetji, ki izdelujejo karoserije za avtobuse, se po- gajajo, da bi boljše avtobuse opremili s temi pasovi. V TAP razmišljajo, da bi v več- jih tovornjakih za sovozače na- pravili varnostni pas. Z R Orgelska »žvegla«, ki bi šlo vanjo tri polovnjake vina (Anekdota) Ko je v prvem letu svoje služ- be zagrebški nadškof dr. Anton Bauer obhajal god, mu je med drugimi prišel voščit tudi nje- gov gimnazijski sošolec stolni kapelnik profesor F. D. Na nje- govo voščilo se mu nadškof za- hvali in reče: »No, FranceH, kaj bi ti dal, kaj si mi tak lepo čestital?« Ta malo pomisli — bil je hudomušnež — pa mu od- vrne: »Znaš kaj, preuzvišeni. buš mi dal toliko vina, koliko ga ide u največo žveglo (piščal) u stolnim orgulama.« »Dobro,« pravi nadškof, »a kak burno to znali?« »Znaš, kak,« odgovori profesor, »odredi komisiju, npr. tvoga tajnika i još jednog pre- bendara (kanonika) pak i mene i tak čemo žveglu izmeriti.« Nadškof je s tem soglašal. In tako so nekega dne šli gospodje na kor, odprli zadaj orgelsko omaro, p>oiskali največjo piščal, izmerili njeno dolžino, širino in globino, izračunali kubaturo in prišli do zaključka, da bi lahko v to piščal natočili tri polov- njake (9001) vina (saj je merila v dolžino nad sedem metrov). Nadškofov tajnik dr. S. in kano- nik sta se začela smejati in zbi- jati pikre šale na profesorjev račun, ki je bil znan kot vin- ski brat, pa tudi sam profesor se je ustrašil, ker je računal le na en polovnjak. Hotel je pač nadškofa za njegovo dobro voljo malo »potegniti«, zdaj pa je pri- šel sam v kašo. Komisija je bila v veliki zadregi, kdo naj nad- škofa obvesti o komisijskem izvidu. Vsak se je branil. Na- zadnje so se sporazumeli, da bo to pismeno opravil nadškofov tajnik. Ko je nadškof dobil po- ročilo, je vztrajal pri svoji ob- ljubi in odredil, naj profesorju vino takoj dostavijo. Profesor dolgo ni upal k nadškofu, Ko pa je čez nekaj mesecev po opravkih prišel k njemu, in ko sta vse uredila, je nadškof pro- cesorja smehljaje vprašal: »No. Francek. si več popil vino?« Ta mu odvrne: »Preuzvišeni. popili smo ga ja i moji kakti i tvoji dobri prijatelji u tvoje zdrav- Mp« Tn sta se priiqtpb<:ij-'- no- slovila. F. P.-V. K. HUMOR Učiteljica: »Marko, če se vo- ziš v avtobusu in vidiš, da kak- šna ženska stoji, kaj storiš?« Marko: »Delam se, kot da spim!« Učiteljica: »Milenca, povej mi kaj o družini orhidej.« Milenca: »Prosim, moja mama pravi, da ni lepo obrekovati.« V zavarovalnico naglo priteče možakar, češ da bi se rad za- varoval. Toda bilo je že pozno in urad- nik mu je naročil, naj pride arugi dan. Možakar pa sili in sili, da bi zavarovanje uredil najraje kar takoj. »Vraga, kaj se vam pa tako mudi?« ga jezno vpraša uradnik. »No, seveda se mudi — veste, že gori!« Učitelj je rekel Tinčku, naj mu pove stavek, v katerem bo uporabil besedi pol-pol. Po dolgem premišljevanju Tinček odgovori: »Moji starši so pol moškega pol ženskega spo- la.« * »Ali si že kaj prodal, odkar slikaš?« »Da, svoj fotografski aparat in zimski plašč.« »Pred dvema letoma sem vas imel pred seboj, ker se ukradli novo obleko v trgovini, danes ste pa spet zaradi tega tu.« »Da, gospod sodnik, res je Toda dalj kot dve leti tudi vi ne nosite obleke.« »No, Andrej, ali si srečen v zakonu?« »Hm, to se ne da kar tako reči. Šivati se je učila, pa ne šiva, plesti in krpati pa zdaj ne mara. Kuhati se pa ni učila, ps« vendar kuha.« »Gospod odvetnik, koliko sta- ne pri vas vprašanje?« »Vprašanje nič, pač pa odgo- vor.« Učiteljica razlaga v drugem razredu o koristnosti domačih živali, ker dajejo meso, kožo. perje, kosti itd. »Ljudje na primer jedo meso Kaj pa napravijo s kostmi?« Tonček se odreže: »Te pori- nejo na rob krožnika.« stran 4 tednik petek, 2\ junija 196? Stran 4 ŽIVO GLEDALIŠČE (Troje velikih doživetij) Na začetku letošnje gledali- ške sezone kakor tudi kasneje na gostovanjih po evropskih gle- dališčih je zbudila v teatrskem sivetu veliko zanimanje uprizo- ritev zgodnje Shakespearove kraljevs.ke drame Henrik VI., ki jo je ustvaril veliki francoski režiser Jean Louis Barrault v svojem gledališču »Odeon«. Za- hvaljujoč izredni Barraultovi režiji tega dela, je postal med vsemi številnimi sodobnimi av- torji, katerih dela uprizarjajo v Parizu, prav Shakespeare naj- bolj »sodoben«, aktualen dra- matik. Ta Shakespearov tekst, ki je bil napisan pred nekaj stoletji, je dobil v tej moderni interpre- taciji značilnosti naše dobe; po tej mojstrski uprizoritvi bi mo- gli reči, da je bil napisan pred mesecem oziroma letom dni. Henrik VL v tej podobi je pri- zorišče idej — je poslanstvo! S svojim globokim ljudskim nemi- rom mojstrsko demonstrira zve- rinstvo, brutalnost in nesmisel vojne. Režiser s scene svari in budi vest! Ko pade zastor po končanem boju med »Belo in Rdečo rožo«, katerega osnovna tema je prav krvava in umaza- na vojna, zavlada v avditoriju grobna tišina — gledalec^ je ves prevzet od te grozne tišine smr- ti, kateri bo, to dobro ve, sle- dil vseuničujoči kaos. Ponovno se zavedamo, da je svet večno, pra- staro igrišče življenja in smrti! Barrault je iskal nepoznane- ga, toda aktualnega Shakes- peara. Našel ga je in oživil. Vnovič je povedal, da je gleda- lišče močno in živo in da so nekateri teksti, čeprav stari ne- kaj vekov, v moderni odrski nadgradnji živi tudi za današ- nji čas! Vsaka doba lahko naj- de v Shakespearu »svojega« Shakespeara. Velike predstave tega dramatika dokazujejo, da je Shakespeare »naš sodobnik«, kakor je zapisal poljski teatro- log Jan Kott. * Angleško gledališče je v po- slednjih letih obogatelo za troje velikih uprizoritev: »Kralj Lear«, Cehov »Striček Vanja« in »Otelo«. Vse so našle doma kakor v svetu močan odmev. Po »Kralju Learu« je bilo za- ..me spet veliko umetniško doži- vetje ponovno srečanje z Lau- renceom Olivierom — to pot v »Otelu«. Predstava »Otela« v izvedbi »National Theatre London« za- pušča v človeku vtis mogočne podobe izredne, očarljive lepo- te in slikovitosti, svojevrstne omamne muzike in mojstrovine z izredno bistrino misli. Seveda pa je ta uprizoritev očarljiva predvsem zaradi moj- strske upodobitve Otela v inter- pretaciji danes nedvomno enega največjih živečih igralcev — Laurencea Oliviera. Njegov Otcio je velika mojstrovina! Takoj njegov prvi nastop oča- ra. Pred teboj stoji kot noč črna figura v. dolgem belem oblačilu. Telo se mu narahlo ziblje v ne- kem samozadovoljstvu in uživa- nju'— v roki se mu poigrava rdeč cvet. V njem je neverjetna sila — čutnost in okretnost ne- varnega leoparda. Glas mu je začudo globok, teman. Olivier- jev Otelo je pristni črnec — sleherna črnska izrazitost je pri njem še celo potencirana. Osnovna karakteristika Oli- vierjevega Otela je nepoznava- nje samega sebe, to je bitni ele- ment njegovega karakterja. Vzroke njegovega propada je iskati prav v njem samem. Oie- lova naivna zaverovanost v sa- mega sebe, njegovo umišljeno samozadovoljstvo je v bistvu samoprevara, je, kot že rečeno, nepoznavanje samega sebe. To ga hitro pripelje do zloma: v ljubosumje in v dokončno ka- tastrofo. Naj nanizam le nekaj drobcev njegove igre. Ko poseže Otelo z golim mečem v roki v prepir med pijanim Casijem in razbr- zdano soldatesko, deluje kot ne- varno morje pred izbruhom — meč mu leži na prsih ko sama smrt. Njegove poslednje besede zrastejo v gromovit, pretresljiv crescendo, ki se počasi izgublja v nevarne daljave. Vselej ko prevladajo nad razumom strasti, je njegov Otelo strašen in pre- teč kot podivjana narava. Znani slavospev o »Pontskem morju« zveni pri Olivierju kot ritual. Nenadoma mu besede za- vfo v silovit vihar in potem po- časi ugašajo nalik večerni zarji. Ta »arija« — ki jo Olivier ble- ščeče govori v enem samem da- hu — je naštudirana do potan- kosti — važna mu je vsaka be- seda, da, sleherna črka. Ob po- slednjem stihu strga s prsi velik križ, ga vrže od sebe, poklekne in se z glavo priklanjajoč do zemlje — zaklinja poganskim bogovom in njihovim žrtvam. S tem simbolno nakaže, da je sa- mo površno sprejel pridobitve krščanske civilizacije, v katero nagonsko sumi. Pri vseh velikih čustvenih izbruhih in duševnih mukah se nagonsko vraqa k po- ganstvu! : ■ =; ■ -.-^^nfr;.- Višek večera" pa je nepozaben prizor, ko Otelo zazna, da je po nedolžnem umoril Degdemonp: dolga, mrtva tišina — avditorij je KO začaran. Strahotni trenut- ki! Imaš občutek, ko da je čas obstal! In zatem še sklepni pri- zor, ki pripoveduje o nerazsod- nem Indu, ki je zavrgel dra- gulj ... Govori ga klečeč na po- stelji — z razgaljenimi prsi in bos — z mrtvo Desdemono v objemu; njena glava se ji ziblje na njegovih ramenih. Besede mu teko mirno — kot molitev; na kraju Strga z roke masivno zapestnico, vzame izpod nje skrit bodež in se pred njo za- hode: »Tako!« Resnično, velika igralska kre- acija — velikega igralca! Ko je pred dnevi gostoval na Dunaju milanski »Piccolo tea- tro« s Pirandellovim delom »Velikani z gora« v režiji slav- nega Giorgija Streblerja — po končani predstavi v Burgthea- tru navdušenju publike ni in ni hotelo biti kraja. Srečanje s tem nepoznanim delom se je hkrati obogatilo s srečanjem čarobne uprizoritve. V resnici, »Piccolo teatro« je čudovit igralski ansambel z da- nes že svetovno slavo — in Stre- blerjeva režijska umetnost en- kratna, neponovljiva. Po tem velikem umetniškem doživetju se človek zaskrbljeno vprašuje, kje smo mi — kaj je z našim teatrom? »Velikani z gora« so Piran- dellovo poslednje delo. Pesnik sam ga je nazval mit. Zal pa je tO' samo fragment z nedokon- čanim, komaj skiciranim tretjim dejanjem. Dopolnil ga je režiser sam v glavnem v obliki panto- mime. Tako je postala misel ja- sna, ideja dela v svoji transcen- dentalnosti razumljiva! Vse v tem delu je fantastično. Okolje: neka umišljena, zagonetna vila, v kateri straši; ljudje v njej: sami čudaki, bajna bitja, naka- ze, norci, dvomljive pojave, ki beže pred resničnostjo in straši- jo po teh zatohlih prostorih. Vse je ovito v nekakšno žalost, za- ,strto poezijo, resignacijo, obup: pravi Pirandello! V to čudaško okolje se zate- če neka igralska družina. Upa- jo, da bodo vsaj m^d temi ču- daki našli publiko, ki bi hotela sprejeti njihovo igro — a za- man vsi upi: njihovega dela noče nihče gledati! Ti velikani z gora ali barbari, kakor bi jih lahko imenovali, umore prota- gonistko — ubijejo teater! Pirandellova na smrt ranjena skepsa — leta 1928 je pod vpli- vom fašizma propadla njegova namera, da bi ustanovil svojo igralsko grupo — ves njegov pesimizem leži v tej igri! V svetu krute stvarnosti, moči jn sile za umetnost, gledališče, p6'e- zijo ni prostora in nikakršnih nad. Zanj so te odvečne, nepo- trebne! Kljub vsej živi pestrosti na odru je vse zelo točno razčle- njeno in domišljeno — vse je osredotočeno na resničnost, iz- raz in besedo. Ta enostavnost človeka stre! Res, enkratno do- živetje, nepozaben večer! Vsa ta doživetja znova pritr- jujejo, da je v gledališču moč doseči velike uspehe samo in edino z veliko resnostjo, ljubez- nijo, predanim delom in seveda znanjem. Brez tega je vsako po- četje jalovo! Peter Malec Ustrezen ukrep .Na Poljskem v zadnjem času pogosteje na pobudo komiteja za "boj proti kajenju prepove- dujejo na sejah in sestankih kajenje. Kjer uveljavijo prepo- ved, se seja skrajša za 40 "/o, kjer pa večkrat prepovejo ka- jenje, je sej manj za 30 «/0. Originalen kino v New Yorku so odprli ori- ginalen kino, v katerem prika- zujejo izključno neme kavboj- ske filme. Pri vsakem sedežu je pištola in nekaj praznih na- bojev. Med predvajanjem fil- ma lahko gledalec aktivno so- deluje v dogodkih na platnu. Razumljivo je, da je potrebno po predstavi nekaj več časa, da se prezrači dvorana in da se odstrani smodnikov dim. Zelo uspešen seminar Dela\'ska univerza Ptuj je skupno z Občinskim sindikalnim svetom organizirala dvodnevni seminar za predsednike organov samoupravljanja v gospodaa^skih organizacijah. Seminar, ki je bil v dneh 15. in 16. junija na Borlu, so ocenili organizatorji kot ude- leženci kot zelo uspešnega in se je uspešnost odražala v redni udeležbi, v aktivnosti udeležen- cev In v tem, da je na seminarju bilo vsestransko obdelanih pre- cejšnje število zelo aktualnih vprašanj samoupravljanja v go- spodarskih organizacijah. Udele- ženci seminarja so bili iz 23 go- spodarskih podjetij. Seminar je imel skozi vse svo-» je trajanje značaj tribune, nsi kateri so predavatelji oziroma vodje seminarja skupno z udele- ženci pretresali posamezna aktualna vprašanja s področja samoupravljanja in gospodarje- nja. Ob koncu seminarja pa je bil organiziran še poseben raz- govor z nekaterimi vidnimi jav- nimi delavci. V program so bile zajete teme o mestu in vlogi gospodarskih organizacij v pogojih uresniče. vanja nalog gospodarske ir, družbene reforme, nadalje teme o samoupravljanju v gospodar- skih organizacijah in nadalj- njem razvijanju samoupra\ nih odnosov, o ustvarjanju in delitvi dohodka, o notranjih samo- upx-avnih aktih, o vsebini in ob- likah ter metodah dela samo- upravnih organov v gospodar- skih organizacijah. Se pred začetkom seminarja je Občinski sindikalni svet Ptuj poslal udeležencem vprašalne pole, v katere so le-ti vpisovali svoja mnenja o tem, katera so tista najvažnejša vprašanja, o katerih bi morala razpravljati ter o njih zavzeti svoja stališča občinska konferenca samouprav- Ijalcev, nadalje: o katerih vpra- šanjih naj bi razpravljal in ka- tere predloge naj bi predlagal v zvezi z nadaljnjim razvojem sa- moupravljanja predsednik ptuj- skih sindikatov na plenumu re- publiškega sveta sindikato\' Slo- venije, podobno je bilo naniza- nih v vprašalni poli še več vpra- šanj. Na posebnem razgovoru ob koncu seminarja so pri odgovo- rih sodelovali: predsednik obči- ne Franjo Rebernak: podpred- sednik občine Tone Žagar; po- litični sekretar ZK Branko Gor- jup: predsednik občinske konfe- rence SZDL Zdravko Turnšek in predsednik občinskega sindikal- nega sveta Simon Pešec. Vprašanja so pripravljale po- sebne komisije, ki so jih obliko- vali udeleženci in sta bili osnov- ni temi končnega razgovora: od- nos med samoupravljalci v go- spodarskih podjetjih in med sub- jektivnimi silami v občini ter odnosi na relaciji podjetje—ko- muna. Zlasti druga tema razgo- vora je bila obravnavana z zelo širokega gledišča. Predsednik ob- čine je prejel 13 vprašanj, ven- dar pa ni ^ilo dovolj časa, da bi na vsa ta vprašanja tudi dovolj izčrpno odgovoril, zato je udele- žence seminarja povabil k sebi na dodaten dopoldanski razgo- vor, kjer bodo vprašanja podrob- neje obdelali. Anketa, ki so jo udeleženci iz- polnili ob koncu seminarja pa potrjuje, da je bil seminar po- treben in uspešen, da je bila nje- gova organizacija s strani delav- ske univerze an občinskega sin- dikalnega sveta vsestransko .po- polna, da bi bilo treba organizi- rati še več podobnih seminarjev in zajeti vanje tudi vodilno osebje podjetij ipd. Svojo posebno vrednost je se- minar dobil zaradi svoje infor- mativ. oblike, k dobremu počutju na seminarju pa je svoj delež prispevalo tako prijetno okolje kot tudi pozornost in dobra po- strežba gostinskega podjetja gradu Bori. Premišljevanje Je lep sončen dan. Listje si še- petaje, pod varstvom- lahnega vetriča pripoveduje nekaj sveča- nega, lepega in zanimivega. Na mizi pod veliko košato ze- leno lipo leži knjiga, ki je delo človeka. Lepo se svetijo črke, svečane so besede, a najlepša je v.sebina, polna misli o domu, o naravi, o vsem lepem itd. Ko knjigo preberem, moje misli po- tujejo po krajih, veselih ali ža- lostnih dogodkih, ki so se poja- vili v knjigi. Potem hitijo dalje, vedno dalje. Pritihotapijo se do pisatelja. Tu se umirijo. Pisatelj je opisal slovensko mater, dom, razne želje in drugo v najlepših romantičnih ali realističnih de- lih. S knjigo je povzročil v lju- deh, ki so v tujini, eno samo ve- liko željo po domu, po domovini. Spodbujal je ljudi, da so se bo- rili in dosegli luč svobode. 2e v nežni mladosti ima bodoči pisa- telj v srcu nekaj, kar ga spodbu- ja k pisanju. Tako začne poslu- šati utrip svojega in drugih src ter to prenašati na papir. Milena Zerak, 7. razr. osn. šole v Zetalah Zinka: MOJ ŠOLSKI USPEH Sprašujete dragi tovariši vsi, zakaj se Janez tak kislo drži? Obraz prej veder in poln humorja, danes ga tareta skrb in nevolja. Kako naj bom še duhovit, imel sem ]>ri očetu popravni izpit! Učitelj je s cveki izkaz okrasil oče pa s tem se ni soglasil. Takoj mi nove je strune napel in z leskovim lokom goslati začel. Jaz piskal sem zraven in vriskal na-glas,- -«■* izmenoma včasih potegnil sem bas. Po koncertu nerodnem sva se zmenila, goslati se več ne bova učila! Raje bom v šoli pridno poslušal, cveke nesrečne popraviti skušal. Da bova potem zadovoljna oba, naj z leskovko v gozdu lisicam gosla! Odlomki iz živijenfa heroja 1x1 V začetku junija 1944 je spre- jel Tomaž za glavni štab NOV in POS obsežnejše poročilo, da so Nemci odikrili sedež vrhov- nega štaba v Drvarju in ga ho- teli 25. maja z velikim oddel- kom 730 izbranih padalcev, s s tankovskimi in motornimi enotami bliskovito uničiti. Prve kratke vesti o desantu na Drvar so v štabu zvedeli že prej. Poizkus sovražnika, da bi z udarcem na glavnino naše voj- ske prizadejal osvobodilnemu boju hud udarec, se je izjalovil. V bran je najprej pohitelo 130 gojencev oficirske šole pri vr- hovnem štabu in borci varnost- ne čete. Tudi prebivalci Drvar- ja so se padalcem upirali, zlasti mladina. Pri tem je padlo šest članov okrožnega komiteja SKOJ, član oblastnega komiteja za bosansko krajino Vranješevič, komandant drvarskega vojnega področja Tomič, drvarsko-pe- trovaškega odreda Jokič in član CK KPJ Miklavc, vsi heroji. Med dnevom so prešle s polo- žaja zahodno od Drvarja na po- moč enote VI. liške proletarske divizije, ki so skupaj z borci iz Drvarja skoraj popolnoma uni- čile padalske čete. Ko so vdrle proti večeru v Drvar nemške tankovske in motorizirane kolo- ne, so našle le Se 120 živih pa- dalcev. Nemci so nato prodirali proti Glamoču. Vrhovni štab pa se je pomaknil iz Drvarja po- noči na 30. maj na severno po- bočje Sator planine. Prvi pro- letarski korpus in 5. korpus sta predtem branila nemškim četam nagel prodor. Ko je vrhovni štab krenil zvečer 31. maja s 3. krajiško brigado in delom in- ženirske brigade ter s sprem- nim bataljonom proti Kuprešu. ga je blizu železniške postaje na Lunjevači iz zasede napadel nemški 13. SS polk. Napad so odbili. Proletarska brigada je nato varovala premik na obron- kih Vitoroga, da je vrhovni štab srečno prispel na Kupreško polje, odkoder je ponoči na 4. junij s sovjetskimi in zavezni- škimi letali odletel v Bari, od tam pa kmalu na Vis. Tomaž je vedel, da je sovraž- nik odkril vrhovni štab z obve- ščevalno službo, ki ji je uspelo preriti se visoko v naše vrste. Ko je sklonjen nad zemljevidom preučeval nemško vojaško ope- racijo, pripravljeno z najboljši- mi njenimi silami pri nas, je ugotovil, da je bil desant na Drvar med najneuspešnejšimi izmed vseh do tedaj v nemški zgodovini bojevanja. Druga pomembna vest, ki je prispela v glavni štab, je bilo obvestilo, da sta se sredi juni- ja srečala vrhovni komandant NOV in POS Tito in predstav- nik kraljevske vlade Šubašič. Sporazumela sta se, da bo kra- ljevska vlada sestavljena iz de- mokratičnih elementov. Njena skrb bo pomagati NOV. Priznati bo morala stanje v . Jugoslaviji po triletni vojni. Priznati bo morala AVNOJ in NKOJ in NOV pod poveljstvom maršala Tita in obsoditi narodne izda- jalce. Maršal Tito bo objavil iz- javo o sodelovanju z vlado dr. Šubašiča in poudaril, da do kon- ca vojne ne bo sprožil vpraša- nja ureditve države. Zavezniki so sporazum odobrili. Prihod dr. Šubašiča iz Londo- na na Vis k vrhovnemu štabu je bil dokaz, da niti zavezniki niti kraljevska vlada v emigra- ciji ne morejo mimo moči seda- njega vodstva osvobodilnega boja v Jugoslaviji. Potruditi so se morali na pot, da bi uvelja- vili svoje želje, kolikor bo ob podpori zaveznikov mogoče. O srečanju Tita in Šubašiča na Visu so v štabu veliko razprav- ljali. Ob zemljevidu Evrope v de- lovni sobi glavnega štaba je To- maž spremljal tudi razvoj do- godkov na svetovnih bojiščih, ki so napovedovali vedno bliž- ji in bližji konec vojne. Izredno pomembna je bila ra- dijska vest, da so se 6. junija 1944 izkrcale anglo-ameriške vo- jaške sile s tisoč ladij v Nor- mandiji. V nekaj urah so zavez- niki razbili Hitlerjev slavni »at- lantski zid«. Sovjeti so pričeli 29. junija 1944 _z ofenzivo na osrednji fronti. Njihova premoč je bila tolikšna, da je potolkla v dveh dneh tu osredotočene nemške sile in fronto razbila ter tako odprla vrata na Poljskp. Rdeča armada je prekoračila poljsko mejo iz leta 1939 in se zagnala proti Vzhodni Prusiji. Na koncu junija sta generala Rundstedt in Rommel dopove- dovala Hitlerju, naj vojno kon- ča Rundstedta je Hitler zato odstavil, Rommelu je poškodna ob zračnem napadu odpoved prihranila. Na Rundstedtovo mesto je Hitler postavil gene- rala Klugeja. Na italijanskem bojišču je To- maž na zemljevidu zaznamoval 17. maja, da je padla dolgo hra- njena, zelo utrjena nemška po- stojanka samostan na Monte Casinu. Maja in junija je Tomaž za- pisoval kakor vedno vojaške dogodke. Sam se je mudil na se- dežu VIL korpusa, ko je ta na- padal Mirno peč in jo po dveh dneh zavzel. Utrjeno Tržišče pri Krmelju je branil sovražnik s 350 možmi. XVIII. divi^jst fta je. napadla 30. maja pod komando Brajeviča, Stanteta in Janka Rudolfa. Na čelu napada je bila 10. ljubljanska brigada s ko- mandantom Rojškom. Pomaga- la je še artilerijska brigada. Najprej so uničili obvladujočo točko Sv. Jurij, nato pa so ne- kaj ur zavzemali Tržišče in na koncu zajeli bogat plen, med drugim tudi dva tanka in več kamionov. S to operacijo je bila očiščena dolina Mirne do nem- ške meje. Majska protiofenziva VIL korpusa je bila največja in najuspešnejša ofenzivna opera- cija NOV na Slovenskem, je pi- sal Tomaž. Uničila je vse uspe- he sovražnika v aprilskem sun- ku! Ofenziva VIL korpusa je trajala ves mesec. V operaciji je sodelovalo 5000 do 7000 sovraž- nih vojakov. Sovražniku je vrgel VIL korpus iz stroja 1700 voja- kov, 14 tankov ter 40 mitralje- zov ter več sto pušk. Junija je VIL korpus nadalje- val svojo ofenzivno aktivnost 7 dvema brigadama XV. divizije. Vdrl je prek meje v Radeče pri Zidanem mostu, da je tam za- plenil veliko papirja v papirnici za naše tiskarne. Poleg 8 ton pa- pirja so zaplenili še 6 motornih vozil, razno drugo blago in 200 goved na nemškem državnem posestvu. Za varstvo tega napa- da je 4. Gubčeva brigada na- padla več nemških graničarskih postojank. V ofenzivnih dneh sta Tomaž in Stane pomagala drug druge- mu, saj je moral Tomaž večkrat k enotam VIL korpusa in je te- daj sprejemal Stane poročila ko- mandantov oddelkov, pregledo- val depeše in reševal razne na- loge načelnika štaba. Kadar pa se je Stane mudil na sedeži* štabih enot. pa je Tomaž voii' štabne razgovore v imenu ko- mandanta. Ker sta skupaj pre- nočevala, sta pred nočnim po- čitkom pogosto hodila od aprila dalje po deseti uri zvečer, ko se je končal delovni dan, po gozdu ob sedežu glavnega štaba. Še in še sta premlevala, se pogovar- jala in preudarjala, kako bi se bilo bolje pripraviti za napade, kako bolje izkoristiti v danih okoliščinah razp>oložljive sile. Govorila sta tudi o napakah, ki so zakrivile včasih neuspehe. Govorila sta, kako je še potrebno zatirati omahovanje, kako je še potrebno izkoriščati male pred- nosti partizanov, tako da jih spremeniš v odločilno pobudo. Kolikokrat sta že v preteklosti izdelala nezlomljivo partizan- sko taktiko, čeprav so bile sile sovražnika izredno velike, za partizane najneugodnejše! V nočnih razgovorih na spre- hodih v zvezdnatih nočeh maja in junija po gozdu ob sedežu glavnega štaba v Beli krajini jima je le redkokdaj ušla misel v preteklost, preveč ju je za- vzela z odgovornimi nalogami sedanjost. Kakor v preteklosti, tako sta se tudi sedaj dopolnjevala. Sku- paj sta preučevala vojaški zem- ljevid, razmišljala o načrtih, le da sedaj nista več skupaj juri- šsla skozi sovražne obroče ka- kor pred dvema letoma, ko sta ustanovila prvo slovensko par- tizansko brigado in se nato z II. grupo odredov prebijala sko- zi Gorenjsko in Štajersko in nato v IV. operativni coni sku- paj kovala načrte in odločitve Tomaž je obcindoval Stanetov pogum, njegovo delavnost, pre- prostost. Na zunaj je bil Stane trd in okoren. Ko pa je pristopil • partizanom, je bil z njimi me- ^»k in čuteč Bil je izre-den vojaški učitelj, ki je s svojiig^ zgledom vplival na generacijo mladih slovenskih oficirjev in komandantov. Čeprav je govo- ril malo, je znal popeljati par- tizane k zmagi, razporediti sle- hernega na pravo mesto. Bežen pogled na zemljevid in že je komandant Stane razporedil svoje sile najbolje, najbolj zma- govito. Bil ie velik komandant! * Po poročilih s Primorske je napisal Tomaž, da je trajal ofen- zivni sunek sedme nemške ofen- zive od 11. do 23. aprila 1944. Nemci so določili za ofenzivo 15.000 mož: 188. pehotno divi- zijo, SS policijske in druge polke, italijanske fašistične eno- te, lokalno žandarmerijo in po- licijo ter Rupnikove domobran- ce. Prodirali so iz svojih opo- rišč: Škofje Loke, Selške in Poljanske doline. Dolomitov. Idrije, Tolmina in Svete Lucij*^ Hude boje je vodila XXX. di- vizija s sovražnimi kolonam, med Idrijo in Zirmi. Divizija j-^ ■'/rgla kolono nazaj v njeno po- stojanko. Štab korpusa je napadih sklenil izogniti se dol- gotrajnim bojem v sovražniko- vem zaledju in tako izigrati ofenzivo Napadel je progo Trst —Ljubljana med Šent Petrom ii"" Logatcem. V hitrem napadu se enote XXXI. divizije in deli XXX. divizije približali železni- ški progi in dve noči so jo na- nadali in jo porušili na več k'^' ■^00 mestih. Sabotažna enota Vojkove brigade je 22. aprik' vdrla v Postojnsko jamo in za- žgala eno največjih nemških skladišč bencina. Iz poročil enot NOV in POS je Tomaž razbral, da tudi nein- ska ofenziva na Gorenjskem ifi '"erkljanskem ni imel? uspeha. V. R. (Dalje prihodnjič) ^ stran 5 TEDNIK - potek, 2'». junija 1967 VZGOJNA VPRAŠANJA Cenim te, obtožufem tel Namesto učne razprave se bomo 1 nekaterimi primeri pravilnega jn nepravilnega vzgojnega ravna- r,ja soočili s poklicnimi vzgoji- telji- Za uvod naj nam bo misel, iz- pisana iz nekega dnevnika: -Ču- dno je, kako ostajajo sodbe in obsodbe iz najzgodnejše in kas- nejše mladosti v človeku. Kadar- Koii ti prikliče spomin tiste, ki so te oblikovali v človeka, te ho- teli oblikovati, se vrstijo drug za drugim pred tvojimi duhovnimi o-Oprostite — za kom žaluje- te?« Dama ni takoj odgovorila. Odvrnila je pogled od njega in «e vnovič zazrla skozi okno. To mu je dalo pogum, da še je na- smehnil: »Ce dovolite — sem vas vpra- šal, zadkom žalujete?« »Svojevrstno vprašanje!« je zamrmrala po kratkem premol- ku. »Ce je to vaš način, mu ni mogoče odreči originalnosti,« je rekel. Zdaj se ni več mogla ustav- ljati smehu. Obrnila se je od ' šipe v oknu k sosedu in zapičila vanj svoje črne oči. »Lepa dama,« je povzel z vi- teško dvorljivim glasom, »nikar me ne sovražite, saj nimate po- voda za to. Sprašujem vas za- radi sebe. Vedite, da mi ni vse- eno, kaj in kako mi boste od- govorili. In če vas bo volja, bo- va po mojem izpraševanju lah- ko zamenjala vlogi: spraševali boste vi, jaz pa vam bom odgo- varjal.« »Oprostite — jaz nisem prav nič radovedna.« »Niste radovedni? Kako lepo se to sliši iz ženskih ust! Pa vendar dovolite, da vam povem, da je žame važno vse, kar bom slišal od vas.« »Torej bodi! Da me ne boste več nadlegovali, naj vam po- vem, da žalujem za svojim mo- žem, pravzaprav za dvema mo- žema ...« »Za dvema? Kako to?« »Tako, kakor pač je.« »Sprejemam. In lepo vas pro- sim, povejte mi, kaj pa jc bil vaš pokojni mož?« »Moj mož? — Polkovnik v pokoju.« »Hvala. Vsekakor že starejši gospod, seveda?« '^Starejši, saj je imel dvain- sedemdeset let.« »In zdaj žalujete za njim — kako dolgo?« »Dve leti, celi dve leti. Prav- zaprav je po njegovi smrti pri- šlo še do nadaljevanja — a to zanima samo mene...« »Prosim, nočem biti vsiljivo rado\eden. In oni drugi, ki vam je umrl — je bil to morebiti vaš oče?« »Nikakor ne, gospod.« »Torej imate še živega očeta. Pa kakšne brale in sestre?« >Dva brata in tri sestre.« »Tn kaj je oče po poklifcu?« »Zdaj je davčni uradnik, prej je bil stotnik. Star je šestdeset let — in tako dalje. In tako dalje ...« Oba sta bušila v smeh. »Zdaj pa še eno vprašanje, če se vam ,bo zdelo vredno nanj rxlgovoriti: Ali vam je vaš mož po svoji smrti zapustil kakšno •premoženje?« >Kaj vse vam ne pride na m sel!« Dama je obrnila izpraševalcu hrbet. »Veliko premoženje?« je po- izvedoval sopotnik. »Saj mi vendar zadostuje po- kojnina po njem!« je odvrnila. »Njegov častniški čin pa tudi ni bil kar tako, saj je bil polkov- nik. To pa je v listih časih ne- kaj pomenilo!« Pri teh besedah se je ponos- no zravnala. »Nu, zahvaljujem se vam za vse, kar sem izvedel od vas,« je reke! moški. »In zdaj sem jaz na vrsti. Ne bom čakal, da mi boste zastavljali vprašanja, ka- kor sem prejle napravil jaz. Sam bom govoril o sebi. Torej: Poljak sem, posestnik, in se vra- čam v domovino. Imel sem svoj čas precej veliko premoženje, ki pa je v teku let nekoliko skopnelo, ker sem mnogo hodil po svetu. Zdaj mi je ostalo še toliko, da si lahko osnujem dru- žinsko ognjišče. Ljudje me si- cer imajo za lahkomiselneža in zapravljivca, pa ni tako. Res sem zapravil kakšen milijon- ček. a razvratnik in potratnik nisem postal. Nekoliko sem se povcsclil na svoji življenjski po- ti — to je bilo vse. Imel sem na razpolago mnogo nevest, odlo čil se nisem za nobeno. Zakaj? Ker so vse segale ne po meni, ampak po tistem, kar sem imel in šc imam. A zdaj sem se na- veličal puščavniškega življenja ter se vračam v domači pristan. M\ dovolite, da vas, preden sto- Dim iz popotne barke, vprašam če bi hoteli postati moja žena? Zdite se mi kar pravšnji za to.« Dama v črnem sc jc zakroho- tala. Pri tem je njeno lice do- bivalo nadih topline, ki je da- jala slutiti, da ji poznanstvo s sosedom ni zoprno. Ozrla se je vanj in ga dolgo nepremično in vprašujoče gledala. Nato je spregovorila: ~ »Povedala vam bom svoje za- držke in pokazala svojo pri- pravljenost za to, kar smem in morem. Po svojem možu, pol- kovniku, nimam dohodkov ra- zen pokojnine. Ce se omožim. izgubim to rento, ki traja do smrti. Drugič: čutim neke ob- veznosti do svoje družine, do očeta, bratov in sester. Prav zdaj jim nesem nekaj iz zapu- ščine pokojnega moža, da si gmotno nekoliko opomorejo. Zdaj veste v glavnem vse, kar vas utegne zanimati...« »Vsega še ne vem,« je dejal sopotnik. »Kaj pa oni dnagi mož, ki ste ga prej omenili?« »Z drugim možem je stvar bolj preprosta kakor s pmm. To ni bil moj mož, ampak moj prijatelj iz mladih let. Ljubila sem ga, preden sem srečala ti- stega, ki me je vzel za ženo. Po smrti polkovnika sem resno mislila nanj, toda, preden sva dozorela za skupno življenje, je zbolel in umrl. Tako sem neka- ko dvakrat vdova. Umrla sta mi dva moža, in jaz žalujem za obema'— za vsakim po svoje.« »In kje smo zdaj na vožnji z vlakom?« je vprašal sopotnik. »Bližamo se Litomcžicam. Tam živi naša družina. Peljem se k nji.« Kolesa so zaškripala. Stroje- vodja je potegnil zavoro, zasve- tile so obločnice s postajnega perona. »Gospa,« je dejal sopotnik, »lepa hvala za vaša pojasnila. In dovolite, da ostanem pn svo- ji nameri ki se je rodila med to najino vožnjo. Moje premo- ženjske razmere so take, da vam lahko zagotovim prihod- nost, če pristancte na ponudbo, da postanete moja žena. Cc sc strinjate z menoj, dovolite, da izstopim tudi jaz na tej postaji in se predstavim vašim sorod- nikom kot vaš ženin.« Zagledala se je vanj, ne da bi zinila besedico, kajti zdelo se ji ie, da njen sopotnik govori kakor misli in da mora biti v svojem srcu dober človek. Vlak se je ustavil, oba sta iz- stopila Ona je šla naprej, on pa je poklical sprevodnika, mu dal nekaj napitnine in naročil, naj poskrbi, da se iztovori nje- gova prtljaga. Dama v črnem je žc bila na cesti pred postalo. Oba sta se napotila proti me- stu, najprej vsak zase, ko jo je dohitel, pa ji jc ponudil roko in ona se je oprla na njegov laket. Prev. Amo Kosovel Strnn 6 TEDNIK — petek, 2\ junija 1967 Slr»in H Go^podinie, poi»kuSite! PRISTNI GORENJSKI STRLKLJI Potrebujemo pol litra moke. 3 jajca, za oreh presnega masla, 1 kavno žličko soli, pol majh- nega krožnika dobro odtečenega sirčka, četrt litra smetane, za nožev vrh drobno zrezane lupi- nice in dve žlici drobno zreza- nega peteršilja. Iz moke, enega jajca, presne- ga masla, soli in vode napravi vlečeno testo. Za eno uro ga pusti vzhajati. Pokrito naj bo s segreto skledo, ki jo večkrat po- grejemo. Tako se testo bolje vleče. Raztegnjeno testo polije- mo s presnim maslom, v kate- rem smo precvrle peteršilj, in namažemo z nadevom, ki ga zmešamo iz sirčka, 2 rumenja- kov, četrt litra smetane, slad- korja, limonine lupinice in tr- dega snega iz 2 beljakov. Ko testo zvijemo, ga položimo v či- sto, belo krpo, zvežemo na obeh koncih z vrvico in kuhamo v slani vodi. Ko je štrukelj kuhan, ga zabelimo z mastjo ali pres- nim maslom, v katerem smo prepražile drobtine, in servira- mo še toplega. SIROVI STRUKLJI Iz približno pol litra mehke moke, koščka presnega masla, vode in malo soli napravimo vlečeno testo, ki naj pol ure po- čiva. Medtem pripravimo nadev: pol kilograma pretlačene skute, limonina lupinica, 1—2 rume- njaka, kozarec kisle smetane in malo cimeta, nazadnje pa doda- mo še sneg iz 1—2 beljakov. Razvlečemo testo, ga polijemo z oljem ali raztopljenim pres- nim maslom, posujemo malo drobtinic in namažemo z nade- vom. Kdor želi. lahko tudi slad- ka. Rahlo zvijemo in zavijemo v prtič. Kuhamo približno četrt ure v slani vodi. Kuhane zabe- limo z drobtinicami, ki smo jih zarumenili na maslu. GORENJSKI SIROVI ŠTRUKLJI Napravite testo iz 35 dkg mo- ke, malo soli, mlačne vode in 2 žlic olja, dobro zgnetite; testo naj bo tako mehko kot za zavi- tek, da se bo lepo vleklo. Po- krijte ga s skledo, ki ste jo prej pogreli, in pustite počivati pol ure. Medtem pripravite na- dev iz 5 dkg surovega masla, ki ste ga raztopili in dali vanj pribliino 5 dkg drobtin in 25 dkg belega sirčka (skute), ki ste jo poprej zdrobili. Nato vmešajte še 2 jajci in 2 del kisle smetane in malo soli. Testo razvaljajte in raztegnite (lepo se potegne, če ga prej namažete z malo olja), namažite z nadevom, po- tresite s skuto in drobtinicami, zvijte in kuhajte v krpi četrt ure. Ko so štruklji kuhani, jih razrežite na kose, zabelite z maslom in drobtinicami ali z ocvirki. Servirajte s solato ali oslajene s kompotom. ČEBULA — ZDRAVILO Morda še niste vedeli, da pri- pisujejo rdeči čebuli veliko .zdravilnih lastnosti. Rdeča če- bula vsebuje več kot trideset vrst različnih mineralnih snovi, veliko količino vitamina C ter celo eterična olja. Po količini sladkorja pa jo lahko primer- jamo samo še z lubenicami. Rdečo čebulo so uporabljali tudi kot zdravilo. Pravijo, da je bilo to že v starem veku, ko so čebulo zmešali z medom in to zdravilo uporabljali kot najraz- ličnejše napitke. Nekaj takih vam predlagamo tudi mi: % Tinkturo, ki jo naredite iz sesekljane rdeče čebule, namo- čene v alkoholu, uporabljajte pri boleznih želodca; priporočajo pa jo tudi pri arteriosklerozi in povišanem krvnem pritisku. 9 Čebula z medom je uspeš- no zdravilo proti močnemu kaš- Iju. Recept pa je takle: 500 gra- mov rdeče čebule zelo drobno nasekljajte ter dodajte 50 gra- mov medu in 400 gramov slad- korja. Vse to kuhajte v litru vode približno tri ure ne pri prehudi vročini. Tekočino potem ohladite, nalijte v steklenico in dobro zamašite. # Odlična je tudi mešanica medu in čebule, ki jo pripravi- mo tako, da kozarec čebulinega soka pomešamo z enako količi- no medu. Mešanica je zdravilo proti možganski sklerozi, jem- ljemo pa jo trikrat dnevno — kavno ali veliko žlico — dive do tri ure po jedi ali pa uro pred jedjo. Kura zdravljenja naj tra- ja dva meseca, potem pa jo po dvotedenski prekinitvi lahko spet ponovimo za dva meseca. DROBNE ZANIMIVOSTI Nylon: nogavice ali avto pSašči? Skoraj pred 30 leti, konec le- ta 1938, se je pojavilo v ameri- škem tisku poročilo, da so v la- boratorijih koncema DUPON pr- vič izdelali sintetično tekstilno vlakno, ki po svoji kakovosti prekaša naravna vlakna. Nova »kemična svila« je dobila ime po tvrdki NYLON in je postala hitro popularna. Ze v maju leta 1940 so se pojavile na tržišču ženske nogavice iz nylona, ki so v trenutku iztisnile iz prodajaln nogavice iz dnagih materialov. Hitro širjenje nylona po svetu se je začelo z zmago nad žen- skim srcem in tako so začeli identificirati nylon z izdelki tri- kotaže. Vendar je največji po- trošnik nylona industrija plaščev za avtomobilska kolesa, na dru- gem mestu je industrija preprog, na tretjem industrija vrvi, tra- kov itd. Industrija nogavic je šele na četrtem mestu. Razvoj avtomobilizma in moraSa v ameriškem mestu Nevv Jer- sey so anketirali meščane in eno izmed vprašanj se je glasilo: Kako je razvoj avtomobilizma vplival na moralo? Odgovor ne- kega državljana so je glasil: Za- hvaljujoč avtomobilizmu se je znatno zmanjšalo število tatvin konj. Šestdeset minut v luči statistike Združenih narodov statistika skuša zajeti in v šte- vilkah izraziti vse na našem pla- netu: življenje in delo ljudi, pa tudi podatke o stvareh in rečeh. Na pogled suhe številke postane- jo dokaj zgovorne, če jih pro- učimo natančneje in jih strnemo v primerjave. Tudi statični urad OZN re- dno objavlja številčne pregledni- ce, ki so včasih splošne, včasih pa tudi ubrane na posebno temo. Eno izmed vprašanj, na katero so odgovorili statistiki Združe- nih narodov, se je glasilo: »►Kaj vse stori človeštvo v obdobju 60 minut, torej v eni uri!« Odgovor je znan seveda bolj okvirno, bolj na podlagi ocen kakor točnih podatkov, vendar je kljub temu zelo zanimiv. V eni uri popijejo ljudje po vsem svetu skupno 50,000.000 skodelic kave, pojedo 35 milijo- nov kilogramov krompirja in prelistajo 60 milijonov časopis- nih izvodov. V istem času se ro- di na svetu 5500 otrok, umre 4700 ljudi, poroči pa se 1000 in loči 100 parov. Podatek, prenesen v življenje, pomeni, da v isti uri, ko se sklene tisoč zakonskih zvez, stoji sto parov pred sodnikom za ločitve. Potemtakem pride na tisoč zakonov po sto ločitev ozi- roma razbije se povprečno vsa- ka deseta zakonska zveza. Druga primerjava pove, da se zvrsti vsako uro po 5500 rojstev in 4700 smrti, kar pomeni, da se svetovno prebivalstvo poveča v 60 minutah za 800 lačnih ust. De- janski prirastek je znatno večji, zakaj prav tisti narodi oziroma države, ki statistikom OZN niso mogle postreči s točnimi podatki, imajo razmeroma največ novo- rojenčkov, strokovnjaki za pre- hrano računajo, da bo treba gle- de na sedanji prirastek nasititi okoli leta 2000 kakih šest mili- jard ljudi. Naj navedemo še nekaj manj resnih statističnih podatkov. V Ameriki se pelje z dvigalom v eni uri povprečno po 2400 ljudi. Ugotovitvi, da obratuje na sever- noameriški celini četrt milijona dvigal, ki jih uporablja povpreč- no 20 milijonov ljudi, sledi zani- miv komentar: dvigalo je v sve- tovnem merilu najvarnejše pro- metno sredstvo, saj pridejo na tistih 20 milijonov ljudi, ki se vozijo z dvigali, le po 3 žrtve ne- sreče na leto. ZA DOBRO VOLJO »Ljuba moja, ti si edina, ki sem jo kdaj poljubil!« »Gotovo, dragec, to ti rada verjamem!« »Ljuba moja, in ti si tudi edi- na, ki mi to verjameš!« * Sodnik: »Vi ste bili torej pri- ča, ko sta se zakonca prepirala in pretepala.« Priča: »Da, gospod sodnik.« Sodnik: »Ali ste bili prisotni že od začetka prepira?« Priča: »Da, gospod sodnik. Bil sem njuna priča pri poroki.« Danes in jutri Kino Gorišnica 25. junija 1.1. angleški barvni film HUSARSKA BALADA. Kino Ormož 24. in 25. junija 1.1. španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO: 28. junija 1.1. kinemaskopski film SVETIŠČE GREHA. Kino Ptuj 22. do 24. junija t. 1. ameriški barvni film NE POŠILJAJ MI ROZ; 25. junija t. 1. ameriški barvni film KLIC TRO- BENTE ob 10., 16., 18. in ob 20. uri; 27. in 28. junija t. L angleški film DARLING, 28. junija ob 18. uri; in 29. junija t. 1. jugoslovansko-nemški film MED JASTREBI. Kino Tomaž pri Ormožu 25. junija 1.1. nemški film WINETOU II. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 24. junija do 2. julija 1967 Zadnji krajec bo v četrtek, 29. junija, ob 19.39. Napo- ved: nevihte bodo verjetno v soboto, 24. junija. V nedeljo, 25. junija, bo sončno. Lepo vreme bo držalo do petka, 30. junija. Vročina bo dosegla 30 do 32 stopinj Celzija. Ne- kako med petkom, 30. junija, in soboto, 1. julija, bodo ne- vihte in velika nevarnost toče. Med nevihtami se bo čez noč temperatura zraka znižala od 30 na 15 stopinj. V nede- ljo, 2. julija, bo verjetno slabo vreme. , Alojz Cestnik . ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOCJU MATIČNEGA URADA OBCINE PTUJ Rodile so: Marija Novak, Vo- gričevci 11, Ljutomer — Anico; Zofija Luknar, Pušenci 16 — Bernardko; Genovefa Lampret. Dežno 24 — Nado; Alojzija Ba- lažič, Litmerk 46 — Ireno; Kati- ca Zebec, Juršinci 19'a — Vla- sto; Marija Vidovič, Sedlašek 25 — deklico; Neža Flajšman, Do- lič 32 — deklico; Suzana Žagar. Celje. Dečkova 54 — deklico; Marija Kuserbanj. Budinščak 24 — Draga; Zofka Šagadin, Njiver- ce 5 — deklico; Karolina Krnjič. Kidričevo 13 — Sandro; Marija Kelc, Kidričevo 13 — Tončka: Ana Kukovec, Vičavska pot 23 — Petra; Martina Caf, Gomila 11 — deklico; Miroslava Kovačič. Lovrenc na Dr. polju 102 — Ed- varda; Albina Pucko, Budina n. h. — Janeza. Umrl je: Janez Terbuc, Budi- na 33. rojen 1935. umrl 14. juni- ja 1967. Zanimivosti po ^vetu DOLGA POT DO TRAJNIH KODROV V starodavni Grčiji so posve- čali frizuri posebno pažnjo. Gr- ške žene si niso rezale las. V obliki vozla so jih spenjale in '»■antični vozel« je prešel v zgo- dovino frizure, ki ima še danes mnogo častilk. Numizmatika starih časov nam je ohranila svojevrsten pregled mode. Na rimskih kovancih vi- dimo glave s frizurami, ki so bile vzor tedanje mode. V starem Egiptu pa so pripiso- vali velik pomen barvanju las. Ze pred 4000 leti so Egipčanke uporabljale vsem znano henno. ali hnu za barvanje las. Črna barva je bila priljubljena pri že- nah otoka Cipra, medtem ko so imele žene starega Rima rajš' svetle lase. Ker so bile po nara- vi temnolase, so uporabljale raz- ne preparate, da bi si naredile lase svetlejše. V XV. in XVI. stoletju so slovele Benečanke po svojih iz- kušnjah v barvanju las z rdečo barvo. To barvo je ovekovečil Tizian s svojimi slikami. Moda lasulj je dolžna zahvalo za svoj j obstoj Henriku III. V Berlinski kroniki iz druge polovice sedem- najstega stoletja je navedeno, da so bili v letu 1674 v Berlinu tri- je mojstri za izdelovanje lasulj, Ze v davnih časih so poskuša- li ljudje posnemati naravno ko- dranje las. V Evropi je iznašel kodranje las Francoz Marseille. Tri leta je poskušal in mojster ga je večkrat odpustil zaradi sla- bo napravljene frizure. S časom pa mu je le uspelo. Po desetlet- nih poskusih je že zaračunaval za trajno ondulacijo po 500 fr in postal čez nekaj let zelo bogat. Skrivnost trajne ondulacije so poskušali obvladati tudi pozneje Frizerji raznih dvorov so odre- zane lase navijali na paličice ter jih dajali v krop ter izdelovali iz tako pripravljenih las lasulje. Vsaka dvorna dama je morala imeti najmanj po tri takšne la- sulje. Zena Napoleona III. je bi- la plavolaska. Da bi Francozinje v njeni bližini dokazale svojo vdanost imperatorju, so jo po- snemale v vsem, tudi v barvi las. Tedaj je frizer Hugo iznašel eno- staven način razbarvanja las s pomočjo vodikovega prekisa. Kmalu v pariški družbi ni bilo nobene temnolaske več. Visoke pričeske, ki so bile v modi na^ dvoru kralja Ludvi- ka XIV., so bile obilno posipane s pudrom. Modne dame takrat cele tedne niso česale svojih las in so bile takšne frizure dobre drevesnice za insekte. j ^ Za rojstni dan sodobne trajne ondulacije je treba upoštevati 1906. teto, ko je Nemec Kari Ne- sler v prisotnosti 80 frizerjev iz raznih mest Evrope prikazal svoj izum. Leta 1909 pa je Ne- sler prvič uporabil električni aparat za kodranje las. Napoleon in konzerve Spremenljiva narava je že v starih časih učila človeka skrbeti za črne dni. Zaradi tega se je že davno trudil ustvariti si zaloge hrane za čas, ko je te primanj- kovalo, in izpopolnjeval različne načine za konsei"viranje hrane. Tako je sorazmerno hitro nastala konserva, kot jo poznamo danes. Konserva ni slučajen izum. Se pred vojno leta 1812 je ruski na- ravoslovec Karazin predložil, da bi pakirali proizvode v herme- tično zaprte posode. Toda prak- tična uporaba konserv je nastala kot rezultat izvršitve odredbe cesarja Napoleona L, ki je menii da »sposobnost zmagati ne ob- staja brez sposobnosti oskrbova- ti« in ki je zelo skrbel za to, da je bila njegova armada vedno in povsod oskrbljena z živili. Okrog leta 1760 je Francoz Appare pripravil prve konserve. Res je, da so bile precej slabše od sedanjih: material, ki ga je uporabil za konserve, je, bilo že- lezo, ki je hitro rjavelo in kva- rilo živilo. Leta 1810 pa je An- glež Durand predložil, da pre- vlečejo železne škatle s kositrom in nastala je sodobna konserva. Povprečni čas trajanja konser- ve je 3 do 5 let. Poskusne pri- merke hranijo 10 let. Zgodovin- sko redkost predstavlja zaboj konserv, ki so bile izdelane i-825. leta in ki so jih našli na Dotopljeni ladji. Sedaj hranijo te konserve v nekem muzeju v An- gliji in strokovnjaki mislijo, da je njihova vsebina še vedno ohranjena. Slavo svojih proizva- jalcev so povečale tudi konser- ve, ki jih je pustila Scottova ekspedicija, ter ekspedicija Amundsena in Shakletona na južnem tečaju in ki so jih našli po preteku 50 let popolnoma sveže. V sodobnem času so konserve nenadomestljiv artikel prehrane. V ilustracijo naj povemo, da uporabi industrija konserv fetno nad 5,000.000 ton pločevine na svetu. UGODNO PRODAM 2,80 m be- bcniske sohe za vinograd ali brajde. Vprašajte Budina 61, Ptuj. GRADBENO PARCELO 4 km od Ptuja, ositre.šje (8x9), lia/te in deske prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO KOLO Puch 175 kub., ugodnio prodam. Nova vas 56, p. Markovci. PRODAM sita nov anjisko hišo ■ gospodairskim poslopjem križišču ob cesiti II. reda ^ bližnjii okolici Ptuja, primer, no za avtomehanikarstvc. N* slov v upravi. OSTREŠJE 4x10 in late pvo, dam. Aliojz Toplak, Vičarsilfil pot 6. Ptuj. KUPIM dobro ohranjeno večjo kletno poliico. NasiLov v upra^ vi. J OBVESTILO Skupščina občine Ptuj. oddelek za notranje zadeve, ob- vešča lastnike motornih koles do 50 ccm — mopedov, da je po pravilniku o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list SFRJ. št. 20 67) predpisana tudi registracija motornih koles do 50 ccm — mopedov. Registracija nave- denih motornih koles mora biti opravljena do konca letoš- njega lota, ker sc po 1. januarju 1968 ta motorna kolesa ne smejo več uporabljati v prometu na javnih cestah, če ne bodo opremljena z evidenčnimi tablicami. Pri registraciji motornih koles do 50 ccm — mopedov se bo zahtevala tehnična brezhibnost, ki jo bo ugotav- ljala komisija za tehnične preglede motornih vozil, ki bo zraven ostalega zahtevala tudi luč za razsvetljavo evidenč- ne tablice. Lastnikom starejših motornih koles — mopedov, ki ni- majo ustreznih luči za razsvetljavo registrskih tablic, pri- poročamo, da si tako luč čimprej nabavijo in vozilo pra- vilno opremijo, uredijo listine o lastništvu, da ne bodo imeli težav pri registraciji. Registracija motornih koles do 50 ccm se predvideva za območje občinske skupščine Ptuj v mesecu septembru in oktobru. Točen datum pričetka registracije bo objavljen v ča- sopisu. Iz oddelka za notranje zadeve skupščine občine Ptuj Po 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37-209 64) in tretjem odstavku 186. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnilt okraja Maribor št. 33-462'64) je svet krajevne skup- nosti Cirkulane na svoji seji dne 20. 5. 1967 po sklepu zbora volivcev na območju krajevne skupnosti Cirkulane sprejel v Cirkulanah, dne 19. marca, 1967 SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za rekonstrukcijo cest in popra- vilo mostov na območju krajevne skupnosti Cirkulane. 1. Za rekonstrukcijo in popravilo mostov in cest na območju kra- jevne skupnosti Cirkulane se uvede v letu 1967 krajevni samopri- spevek v gotovini za naslednje objekte: — cesta Pristava — SRH i — cesta Gruškovec — cesta Brezovec — SRH — navoz gramoza na sedem cestnih odcepov v približni dolžini 3 km — gradnja mosta v Cirkulanah pod Smigocem — popravila brvi 2. Za izvršitev v 1. točki navedenih del je potrebno zbrati 40.000 novih din. 3. Krajevni samoprispevek znaša: a) za vsako zasebno kmečko gospodarstvo na območju krajevne skup- nosti Cirkulane 5 "/* od katastrskega dohodka, po izračunu predlo- ga za leto 1967; b) za obrtnike in samostojne poklice 2 «/• od čistega dohodka po davč- ni napovedi za leto 1967; C) za vse občane, ki so v delovnem razmerju, 30 N din; č) za vsako gospodinjstvo brez zemljišča in iz katerega ni nikogar v delovnem razmerju 20 N din, 4. Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti Cirkulane. 5. Krajevna skupnost sestavi seznam obveznosti za vsakega zavezanca krajevnega samoprispevka po tem sklepu in ga razgrne na vpogled zavezancem v prostoru krajevne pisarne Cirkulane, o čemer zavezan- ce obvesti z javnim razglasom. Proti odmeri prispevka ima zavezanec pravico pritožbe v roku 15 dni po razgrnitvi seznama na svet krajevne skupnosti Cirkulane. 6. Krajevni samoprispevek po 3. točki tega sklepa so zavezanci dolž- ni plačati do 1. decembra 1967. 7. Krajevnega prispevka so oproščeni: noseče žene, matere z otroki starimi 7 let, mlajši mladoletniki, moški, stari nad 55 let, in ženske, stare nad 50 let. ter občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nespo- sobni za delo, če v družinski skupnosti nimajo nikogar za delo spo- sobnega. 8. Svet krajevne skupnosti Cirkulane je odgovoren za zbiranje sred- stev in izvajanje del po tem sklepu. 9. Od zavezancev, ki svojih obveznosti ne izpolnijo v določenem roku, izterja te obveznosti za dohodke pristojen upravni organ cti- činske skupščine po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov if davkov občanov. 10. Sredstva krajevnega samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. 11. O uporabi krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račuH' ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti. Ostanek sredstev krajevnega samoprispevka, uvedenega s tef sklepom, se uporabi za po sklepu sveta krajevne skupnosti najnuj' nejše zadeve. 12. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem vestniK" cbčin Ormož in Ptuj«. Številka: 025-215 67 Cirkulane, dne 17. 6. 1967 Predsednik sveta krajevnem