155. številka.
Ljubljana, v soboto 11. julija.
XVIII. leto, 1885.
Iihaja vsak liun »vetfer, izimi-i nedelje in praznike, ter volja po pošti prejemati z:\ avstri j sko-oserske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 £ld., za Četrt leta 1 gld., za jeden mesce 1 tfld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za a se leto 13 tfld. M četrt leta 3 &ld. 80 kr., za jeden mesec 1 ffld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr. za mesec, po  0 kr. z:i 86trt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če ne osnatitlo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj so izvolč t'rankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravuiatvo ie v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". UpravniŠtvu naj so blagovolijo pošiijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Avstro-ogerska banka.
Mej vprašanji, s katerimi se bo imel baviti državni zbor v prihodnjem zasedanji, zavzemalo bode imenitno mesto rešenje nove nagodbe z Ogersko in v zvezi s tem podaljšanje privilegija nacijonalne banke. Že pred desetimi leti, ko se je začela v državnem zboru razprava v desetletnem podaljšanji privilegija, slišali so so tehtni ugovori in le z veliko težavo posrečilo se je ministerstvu Auersper-govemu, dobiti potrebno večino za novi privilegij. Ta čas so namreč Madjari zahtevali in tudi dosegli, da je politiški dualizem raztegnil se na poprej centralno, povsem nemško banko in da sta so ustanovili dve glavne bankini vodstvi: na Dunaji in v Pešti. Staro bankino ime prekrstilo se je v dvojezično nemško-madjarsko in bankovci po jedni strani nemški, po drugi madjarski dokazujejo še danes vsemu svetu, kdo v resnici vlada v Avstriji.
Ker so se že, kakor se poroča, pričele obravnave mej avstrijsko in ogersko vlado glede nagodbe, kateri poteče 1. 1887 desetletni obrok, bode govor tudi o avstro-ogerski banki, tembolj, ako s«; bodo res oglašale češke ohrtno-trgovitiske zbornice za napravo bankinega vodstva v Pragi. Oglejmo si torej pobliže osnovo in delovanje avstro-ogerske banke, da potem razsodimo, ali je res treba take banko in ali bi se ne dala nadomestiti s kakim drugim bankinim sistemom.
Avstro-ogerska ali nacijonalna banka, kakor se navadno imenuje, po svoji osnovi ni druzega, nego delniško društvo z delniškim kapitalom v znesku 90 milijonov gold., razdeljenim v delnice po 600 gold. (kurs na borsi jim je zdaj 8G0), ima pa posebni privilegij, da sme izdavati papirnati denar (bankovce), ne da bi ves znesek izdanih bankovcev bil pokrit po zlatu, oziroma srebru, založenem pod potrebnimi kavtelami. In ta papirni denar mora vsprejeti vsak avstrijski državljan v polnem znesku kot plačilo, ker ima prisilni kurs, in se sme zahtevati od banke, da mu zamenja bankovec z zlatom. Banka tedaj, ako več bankovcev izda, nego ima v zalogi gotovega zlata in srebra, od teh bankovcev dobiva obresti, ne da bi zanj druge stroške imela, nego papir in tisk.
Po izkazu od 30. junija t. 1. imela je banka v prometu 343,924.150 gold. v bankovcih, nasproti pa v svojih kletih založenih v srebru 126,471.000, v zlatu 00,272.000 gld., skupaj 195,744.000 gold., tedaj 148,180.000 gld. bankovcev ni pokritih po kovini. Toda od teh nepokritih bankovcev posodila je banka državi za vojne 1859 leta 80 milijonov brezobrestno, kateri dolg se od leta 1878 naprej amortizuje iz bankinega dobička, a tako počasno, da po 7 letih amortizacije dolg še vedno znaša 79,403.000 gold.
Svoje velikanske fonde nacijonalna banka ob-restonosno nalaga, kakor druge banke, namreč v eskomptu in deloma v zastavnih pismih, katerih ima pravico izdavati toliko, kolikor ima posojil uknjiženih na posestvih. Glavni dobiček jej pa dohaja od eskompta. Koncem junija imela je eskomp-tovanih menic in efektov za 117,437.000 milj. gld., posojil proti zastavljenim efektom 27,017.000 gold., na hipoteke 88,124.000 gold. Eskompt pa je znašal na Dunaji 43,337.000, vavtrijskih poddruž-nicah 35,560.000, vmes Praga z 9,527.000 gold., Ljubljana 482.000 gold., Gradec (za vse Štajersko) 1,428.000 gold., Celovec 535.000 gold. itd. v Pešti 20,815.000 gold. v ogerskih poddružni-cah 17,774.000 gld.
Ako pa vprašamo, kdo je tako srečen, da uživa kredit pri nacijonalni banki, da ima tedaj denar v rokah po tako nizki ceni, kakor ga nikjer drugod ne more dobivati, potem vidimo, da banka služi le velikemu kapitalu in da je ravno nacijonalna banka glavni steber kapitalistične stranke.
In ne le v gospodarskem oziru, tudi v narodnem ne moremo hvaliti bankinega delovanja. Vzemimo le slovenske posojilnice, katere so gotovo kredita vredni zavodi, vsaj v t;sti meri, kakor nemške „Vorschuskassen", pa kako teško jim je dobiti kredita pri nacijonalni banki, ker so cenzorji Nemci in jih slovenska firma posojilnic neprijetno v oči bode. Znane so nam izborno poslujoče slovenske posojilnice na Štajerskem, katere so uložile svoje menice pri Graški poddružnici v eskompt, pa so se jim vrnile, kot ne dovolj varno, bližnji nemški
„Vorschussverein" pa je dobil kredita, kolikor ga je zahteval,
Ker se menda tudi na Češkem jednake stvari gode, hočejo so oglašati češke trgovinske zbornice: Pražka, Plzenska in Budejoviška, da se pri sklepanji nove nagodbe preustroji privilegij n acijonalne banke tako, da bi se za Češko ustanovilo posebno glavno vodstvo, kakor se je storilo za Ogersko 1878. leta. In kakšen krik zagnal je glavni organ kapitalistične stranke „N. Fr. Presse" proti tej povsem opravičeni želji čeških zastopnikov trgovine in obrtstva! In kako hujska Madjare po svoji stari navadi na Čehe, Poljake in Slovence, kajti toliko veljave smo si pridobili, da nas saj imenuje, kedar govori o tistih avstrijskih Slovanih, kateri baje pod TaafTejevo vlado kakor pravi tirani vladajo v A vstriji in te nesrečne Nemce zatirajo in uničujejo na grozni način. Kedar bo glavno vodstvo bankino tudi v Pragi, potem bodo isto zahtevali Slovenci za Ljubljano iu potem — groza in strah preleti kapitalističnega trobentača — potem bodo češki in slovenski cenzorji sodili o kreditu nemških trgovinskih in družin firm. Da pa zdaj Nemci in navadno prav fanatični Nemci presojajo kreditno vrednost čeških in slovenskih trgovcev in denarnih zavodov, to je seveda naravno in ob jednem nov dokaz o tistem strašuem zatiranji avstrijskih Nemcev.
Ali pa je sploh treba banke s takim izrednim privilegijem? Ali res ne moremo shajati brez papirnatega denarja, ali se tej potrebi ne da ustreči po drugem potu? In morda ni ravno ta banka najbolj kriva, da ne pridemo do regulovanja naše valute in da se naš papirnati denar ziblje na valovih ažiotaže? Zakaj bi namesto zastarele bankine osnovo ne postavila druga, katera bolj ugaj a potrebam sedanjega časa, na primer američanski hankini sistem, kateri je v dvajsetih letih svojega obstanka pokazal svojo solidnost? In tako se nam uriva cela vrsta vprašanj, s katerimi se bode treba pečati državnemu zboru, kadar pride na dnevni red bankini privilegij.
Ker pa ni misliti, vzlasti z ozirom na Ogersko ne, da bi se banki odrekel privilegij, vsled katerega že toliko let svoje delničarje pita z mastnimi
LISTEK.
Potopisne arabeske.
VIII.
Gospod urednik! V Novem Slankamnu, od koder sem Vam zadnjič poslal opis tistih hišnih pročelij, udomačil sem se Vam, kakor nemška kultura (?) v Vašem »kranjskem Birininghamu", ali kakor bi rekel profesor Gartenauer: v Tržiškem „gnezdu" . . .
Vi, gospod urednik, ki ste vajeni zabavnega velemestnega življenja, kakeršno se Vam naproti smeje iz vsakega kota (?) tiste Vaše „vele" Ljubljane, — Vi se ve da boste zmajevali z glavo, kako da je mogočo vztrajati od zajutreka do kosila v takem selškem „ gnezdu" (oprostite v drugo navedeni Gartenauerizem!), kjer ni golobradih „gut-heilcev" niti fotografskih izložeb kakor po Ljubljanskih oglih, po katerih si morete napasti oči na očarljivih kra-soticah ženskega in — moškega spola ... Nu da! Jednake kulturne navlake res ni tu doli po srem-skih seliščih! Ali, komur še pogled ni opešal o za-maknenji v tisto pariške podaljške ženskega života, najdo si tudi „nn deželi" dražestne očesne paše! In da Vas o tem prepričam, podajem Vam v naslednjem vspored dnevnih tukajšnjih zabav:
Zjutraj na vse zgodaj, ob dveh, treh, ko Vas še v mehkih blazinah objemIjejo presladke sanje o kaki neslani „prvi ljubezni", vsplaši Vas iz Etna* strelu jednako pokanje z bičem. Planivši nekako nervozni po konci, pogledate skoz okno in zanimljiv prizor se Vam razvija pred zaspanimi očmi: gosta krdela čilih, razgetajočih konj vihrajo po široki selski cesti ven v hladni jutrni somrak. Vi bi rekli, da jo nekje živinjski somenj, kakor pri Vas v Ljubljani v 8. dan vsacega meseca. A kaj še! Konjski pastir „tra na pašo" konje vsega sela. Po tem prijetnem, najmanje kake pol ure trajajočem intermezzu vrnete se v „krevet" ter se obrnete na drugo plat! Ali jedva zatisnite oči, zazveni Vam na ušesa melidijozno tro-bentanje na volovski rog. Kaj pa je zopet to? Nemara kaka požarna hramba, ali ka-liV O ne bojte se! To je le pastir goveje živine, klicajoč svojo počasno čredo iz raznih staj na občinski pašnik! No, predno je ves ta širokorožni zbor sklepčen, mine Vam zopet cela ura in s spanjem ste za danes pri kraji! Ipak zlezete še jedenkrat v pernice. Ali no pet, ne šest: eto Vam kričavega ovčarja s cvilečo piščalko, s katero zbira svoje kodraste ovce in ko-štrune, s pomočjo velikih belih psov, na skupen izlet v grmnato livado in stoteroglasno bleketanje teh prekrotkih živalic prežene Vam zadnjo tenjo jutrnih
sanj! Ne preostaje Vam torej druzega, nego da so oblečete ter iziđite „mi polje". In glejte! Baš v istem trenutku pod«! se po vasi navzdol neštevilno trume rujavkastih svinj s kodrastim ščetinjem. Za njimi prigiigajo dolge procesije snežnohelih gosi in razne druge perutnine in, ko je naposled vsa živina iz sela, začenjajo Vam dričati po vseh ulicah ja-drni vozovi, natvorjeni z vsakovrstnimi delavci, kateri se odpeljejo v brzem tiru na vse vetrove širnega polja: na njive, livade in vinograde, od koder se vrnejo veselo pojoči še le v večernem mraku . . .
Da pa vzlic temu občnemu izseljenju vas ipak ni prazna, o tem Vas poučijo, stopajočega po ulicah gori in doli, prijazni pozdravi ljubeznivih deklet ... In glejte! Ta arkadijska uljudnost brdkih Sremčank vzbudi Vas iz brezbrižnega sanjarstva, da začnete gledati nekoliko pozorneje okoli Bebe, In, zdaj, ko se približate tej ali onej hiši, opazite še le, da se naši Sremci ne zapirajo toli bojazljivo pred božjim zrakom, kakor marsikater Vaš zeleno-ličen učenjak, čepeč, mej prašnatim knjigami od zi-belje do rakve: kader se zjutraj namreč odpeljejo na polje, odprejo Vam vsa okna, da jim hladilna sapa ves dan preveja stanovanja, katera jim vsled tega neso tako zaduhla in plesniva, kakor na primer v kaki novi zanemarjeni hiši na — Pijavi Gorici.'
i I 1 %-
dividendami; naj bi se vsaj skušalo doseči, da ban-kinv kredit ne bo samo pristopen nekaterim izvoljencem, ampak d& bode banka bolj ustrezala, kakor dozdaj, kreditnim potrebam tudi manjših trgovcev in obrtnikov, če prav neso z Rbtschildom si v rodu. Zahtevati se tudi mora, da tekst na bankovcih ni le v nemškem in madjarskem jeziku, ampak kakor je bil poprej na državnih bankovcih tudi v jeziku drugih avstrijskih narodov. Ako mad-jarska občutljivost ne dopušča na svoji strani drugih besed, nego madjarskih, pa naj se vsaj na avstrijski strani kaže ravnopravnost vseh avstrijskih narodov. Ali bodemo res avstrijski Slovani ostali vedno — inferiorni?
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. julija.
„Narodni Listy" vedo povedati, da se državni zbor snide že v prvej polovici septembra. ^Ta list misli, da je položaj desnice sedaj neugodnejši, kakor je bil pred volitvami, ker se iz posamičnih klubov ne bode z lepa dala sestaviti trdno združena večina. Grof Ilohenvvart se je baje izjavil, da je položaj desnice jako nevaren.
Ker so poslednje volitve na 4'e«keni za Mladočehe neugodno izpale in je mej druzimi pro-pal tudi profesor Tilšer, ki je bil predsednik mlado-Českega kluba, se bode ta klub nekoliko preustrojil. Tilšer se je že odpovedal predsedništvu, ravno tako tudi dolgoletni blagajnik Schmidt. Kakor se čuje, misli ta klub seiaj izbrati novo vodstvo in postaviti se na izključneje narodno stališče, popustiti liberalizem, ki se je do zdaj gojil v njem. — Bu-dejoviškim škofom je imenovan dr. Martin Riha. Novi škof bil je profesor moralne teologije v tamošnjem semenišči. Znan je tudi kot bogoslovski pisatelj. Star je 40 let. Čehi so s tem imenovanjem jako zadovoljni, kajti Riha ni le Čeh po rodu, ampak tudi po mišljenji. Novi škof bode prekonizovan 17. julija h kratu z grofom Schonbornom, intronizo-van pa G. septembra, ko se bode tudi praznovala stoletnica Budejoviške škofije.
Poročila časopisov, da odstopi dalmatinski namestnik baron Jovanović zaradi slabega zdravja in na njegovo mesto pride podadmiral Pokornv, se ne potrjujejo. To so bile le želje Jovanovičevih nasprotnikov.
Karlovški metropolit Andjelie potoval je v Pešto, da se dogovori z OgevsttO vlado o nekaterih stvareh zaradi srbskega cerkvenega kongresa in sicer zaradi volitve in imenovanja osebe, ki bi bila sposobna za kongresnega komisarja. Ker je za pokritje kongresu h stroškov došlo samo 50O0 gld., mogel bi kongres le malo dni zborovati, ker vlada neče predujema dovoliti iz narodnega fonda, katera pravica njej pristoji. Metropolit skušal bode vlado pregovoriti, <ia tudi letos predujem dovoli.
Že nekaj časa se v državnem finančnem mi-nisterstvu izdeluje pristojbinski zakon za IIoniio in Hercegovino. Ta zakon bode v občnem podoben dotičnim zakonom cislitavskim, a pri tem se bode tudi oziral na specijalne razmere teh dveh dežel. H bratu se je pa v tem ministerstvu tudi že sprožilo vprašanje, ali bi ne bilo umestno, da bi se v Bosni in Hercegovini namesto dosedanje desetine uvel zemljiški davek.
V nanje države.
Iluuki car je že potrdil ukrep, da se odpravi poljska banka v Varšavi in tam osnuje državna
banka. Večina višjih uradnikov poljske banke se bode odpustila, nižji se bodo pa porabili pri novo-osnovanej državnej banki. Varšavsko poljsko gledališče se bode v kratkem premenilo v rusko. — Car je baje tudi potrdil zakon, da se bode v vseh ljudskih šolah na Rusko-Poljskem predavalo v ruščini.
„Standard" dobil je preko Indij« sledeče poročilo o afgaiiMkih notranjih zadevah: Emir izdal je, vrnivši se iz Kabula, na vse afganske gorske rodove, oklic, v katerem je opominjal, da naj puste notranje spore na strani in se pripravijo na upor proti Angležem ali proti Rusom, kateri bi je napah. Emir obljubil je vsem, kateri se mu bodo pridružili ob Času stiske, orožja in živeža, zato bodo pa morali biti pripravljeni bojevati se proti vsakemu sovražniku, katerega bode on določil. V Afganistanu malo kdo veruje, da bi emirjeva zagotav-ljenja lojalnosti in prijateljstva angleškej vladi imela kaj veljave; mislijo namreč, ko bi bila ta zagotovila odkritosrčna, ne bil bi emir shranil svojega zaklada v Turkestanu, ampak kje blizu Angležev, v Kabula ali Djellalabadu. Nek potnik iz Kabula trdi, da je emir bil jako nezadovoljen z izidom poslednjega d urbara in da on ima podkralja za lakomneža in jezičneža. Abdurrahman pričakoval je najmanj jeden milijon, najbrž pa še dva milijona f. st., razen 100.000 pušk, za odškodnino, da je vse moči Afganistana porabil za varstvo Heratske pokrajine. Častnike mejne komisije dolži, da so mu napravili sramoto, ker so njegove častnike nagovorili, da začno boj proti Rusom, potem se pa branili udeležiti se boja. — Širi se govorica, da Rusi prodirajo skozi puščavo na jugov/.hodu od Merva, in da je neka ekspedicija, ki preiskuje deželo, na potu proti Mai-meni. Tudi po deželi sami vlada velika nezadovoljnost. — Nek romar iz Khulma, v afganskem Turkestanu, pripovedoval je, da so emira uradniki jako nezadovoljni z njegovo vlado, in da bi se radi pridružili Rusiji, da se ga le iznebe, da bi se afganski Turkestan takoj spuntal in pridružil se Abdurrahma-novemu nasprotniku. Mohamed Iza han, strijc emi-rov, stopil je v neposredno zvezo z Rusi. Mnenja o njegovem postopanji so različna. Mnogi mislijo, da tako dela v sporazumljenji z emirom, drugi pa, da na svojo roko. Ko bi prišlo do vojne, misli ta romar, bi se Afgani zaradi emirovega tiranstva pridružili Rusom." Železnica do Askabaila je že skoraj dodelana, brzojav v Taškend iti Boharo pa že posluje. V Askabadu je 10.000 Rusov koncentrovanih. Vsak dan od tam odide kak oddelek v Sarraks in se nadomesti z novimi četami, ki prihajajo od Hvalin-skega morja. Ker toliko vojske ne treba oh mirnem času, vidi se, da se Rusija pripravlja, da takoj začne vojno, ko bi se z Angleži kaj zaradi srednjoazijskih zadev sporekla. Novo amjleško ministerstvo hode moralo biti previdno, da se ue zaplete v vojno, ki bi za Angleže utegnila biti osodepolna. Tem ložje je mogoče, da se vojna uname, ker je nova vlada že storila nekatere korake, ki neso po volji Rusom. Odlikovala je z redi Lumsdena in Ilobart-pašo, ki nikakor nesta prijazna Rusiji. Ruski listi mislijo, da so to sicer le malenkosti, katere se pa vendar ne smejo prezirati.
Francoska zbornica dovolila je hudget stroškov in začela se posvetovati o budgetu dohodkov. — Minister vnanjih poslov Frevcinet in vojni minister Campenon zahtevata 947.00O frankov kredita za francoske naselbine ob guinejskem zalivu. Od te vsote je 300.000 frankov določenih za odškodovanje mejnarodne kongiške družbe za odstopljeno ozemlje.
Po volilnej reformi, katero pripravlja lici-gij*ku vlada, bodo se na novo razdelili volilni okraji. K onim mestom, ki so do sedaj volila liberalne poslance, bode se pridružilo več kmetskih
občin, da bodo mogli potem tudi konservativci zmagati. Ker za tako spremembo volilnega feda ni treba dvotretjinske večine, ni dvojbe, da boda kmalu postala zakon.
Dopisi.
Iz Rudol fovega 7. julija. (It e d k a s v e č a-
nost.) [Konec.] Dalje je pil na zdravje stotnik g. Wagner vsem navzočnim častitim gospodom, za-hvaljevajoč se jim za krepko podporo, katere je bila vsakikrat deležna, posebno pa na denašnji slavnostni dan meščanska straža, ki je in bode nevtralno društvo ter se držala gesla: Vse za vero, dom in cesarja!
Potem jo sledila zdravica stotnika g. W. na vrli požarni brambi iz Trebnjega in Rudolfovega, kateri sta s svojim prijaznim sodelovanjem mnogo pripomogli k svečanosti in sijajnosti denašnjega praznika.
Jako razveselila pa sta zbrane goste s svojima napitnicama zadnja dva govornika, g. R u p r e c h t kot poveljnik pož. brambe v Trebnjem in g. Luzer kot namestnik nenavzočnega poveljnika pož. brambe v Iludolfovem: prvi je napival pobratimstvu Novomeške in Trebanjske požarne brambe, drugi tesneji zvezi in zložnemu delovanju meščanske straže s požarno brambo v Rudolfovem.
Ob 4. uri vršila se je — do pozne noči ljudska zabava na prostem v bližnji Smoletovi bosti, kjer se je bila zbrala brezštevilna množica ljudij iz bližine in daljave in kjer ni niti najmanjša disharmonija kalila splošnega veselja in živahnega radovanja pri sviranji godbe in plesu in polnih kozarcih rajnega dolenjca.
Vrlim Trebanjčanom, katere je spremila svira-joča godba proti večeru iz hosto skozi mesto do njih voz, kličemo pa tudi mi Živili! in Na svidenje!
Novomeška meščanska straža pa sme dan 28. jun. I. 1885. z zlatimi črkami zapisati v svojo častno knjigo.
Epilog. Človek bi ne mislil, da bo tudi to eininentno-lojalno svečanost Šukljejevec, dopisuik „Ljubljanskega Lista', zlorabil v svoje strankarske namere, in vendar se je to zgodilo. Konec prejšnjega tedna prinesel je napominani list v svojih predalih tako suhoparen in jednostransk dopis iz Rudolfo-vega o tej svečanosti, da smo se čudom čudili, da uradni list o tako lojalni svečanosti tako malo ve povedati in še to, kar pove, strankarsko po svoje zavija. Tudi veje iz omenjenega dopisa neka čudna mržnja proti meščanski straži v Rudolfovem in proti grofu Margheriju: s tein pa si je dotični dopisuik sam pečat natisnil na čelo ter se tako izdal.
O grofu M. pravi resnicoljubni (?) dopisnik „Ljublj. Lista", da je „naš stari poslanec toast (pri banketu) zavil nekako politično na volitve". — Zares daleč smo prišli v Avstriji, če se ne sme v javnem društvu povedati, da so bile pred šestimi leti volitve svobodne!
Verujemo, da je ta beseda morala hudo zbosti dva pri banketu prisotna gospoda, g. E in g. dr. P.; prvemu se je na obrazu in govoru poznalo, kako no-
Dalje v prilogi.
Po oknih imajo Sreničanke razvrščene razne umetno nasajene cvetlice, ki so po narodnem pregovoru znak, da v istej hiši biva lepo dekle. In če dospejete v notranje prostore te ali one sremske hiše — tu kar ostrmite! Po tleh, po mizah, omarah in posteljah, razgrinjajo se pisane, doma vezene preproge, dragoceni, s svilnatimi arabeskimi in cvetkami prepleteni „čilimi" (pregrinjala); ob oknih vise beli, čipkasti zastori; sploh: kamer koli pogledate, povsod izdelek spretne Srbkine roke! Razven omenjenih tkanin in pletenin — o narodni sremsko-srbski obleki pomeniva se pozneje! — znamenite so Vam tukajšnje postelje: vse z mehkimi pernicami napolnjene in pregrnjene s tenkimi, platnenimi rjuhami. In kako bi tudi ne! Saj ste videli, da Vam kar mrgoli po selu raznovrstne perutnine in lami Vam je po širnih njivah toliko, da bi ga naši Vr-žejci ne preplavali v desetih stoletjih.
Naši preljubeznji sosedje, rudečelasi Germani se toliko bahajo s svojimi staronemškimi, s hrastovim pohištvom opravljenimi sobami, katere razkazujejo po raznih svojih razstavah. No, tudi našim bratom Srbom ne treba baš zapirati svojih hiš pred svetom! Srbska hiša, razdeljena na razne postranske sobe, ima svoje sredotočje v veliki skupni obiteljski sobani. Tu vam je na sredini velika, s pisano preprogo pogrnjena miza, „astal" imenovana,
pri kateri je skupni „rričak" (obed) vse zadružne obitelji. Ob zidih okolu so razpostavljeni visoki, z mnogimi „vanjkuši" natovorjeni „kreveti" (postelje) različni „ormari" in s pobeljenih sten Vas pozdrav ljajo mnogovrstne svete podobe: pravoslani svetci in svetice, mej katerimi najdete stare, izvirne slike na steklo, vse s ćirilski mi napisi. Prava znamenitost srbske hiše pa Vam je tako imenovana „slava". To je podoba, navadno največja in najlepša izmoj vseh ostalih nastenskih slik, predstavljajoča onega svetnika ali svetnico, katera je bila isti dan, ko so predniki dotične obitelji prestopili h krščanski veri. Ta slika Vam je prava obiteljska svetinja, ki se podeduje od roda do roda ter se časti kot dragocen amulet ali talisman vse rodbine. Pred sliko, ki je navadno obešena na odličnem mestu, visi srebrna svetilnica, v kateri ob nedeljah in praznikih, zlasti pa na dan dotičnega svetca, gori luč. In pred to svojo „slavo", gospod urednik, opravljajo Srbi svoje posamične in skupne molitve; pri jej se poslavljajo pri odhodu iz hiše na kak važen pot ali posel, in njo zopet pozdravljajo o vrnitvi na dom; skratka: pred to obiteljsko sliko-zaščitnico se vršijo razni narodno-verski obredi dotične zadruge.
Poleg nabožnih podob imajo Srbi raznovrstne posvetne slike: različne vladarje nekdanjo sluvne Srbijo, zaslužne narodne može iz tega in onega
stanti in prizore iz tužne srbske povestnice, zlasti iz petstoletne borbe z okrutim „dušmaninom Tur-činom11.
Spomina vredna je tudi srbska peč ali „fura", stoječa v tem ali onem kotu obiteljske sobane in sicer svobodno po konci, nalik koničnemu, na vrhu topemu stolpu, z zeleno-lošanimi, udolbenimi pernicami ... A glejte me — brezbrižneža! Skoro bi bil pozabil, pokazati Vam najimenitnejši komad srbskega pohištva in to je — tkalnica, jednostavni leseni stroj, na katerem vrle Srbkinje izdelujejo vse svoje prekrasne preproge, ,čilime" pregače in oti-rače itd.. .. Brez tega časti vrednega, starodavnega kulturnega stroja je menda ni pristne srbske hiše! Stoji Vam običajno na svetlem mestu ob oknu in če po zimi ali ob deževnih dnevih greste skoz selo, pozdravlja Vas iz te ali one hiše jednakomerno njegovo pritrkovanje.. .
Hiše tu doli v Sremu, da-si so Vam cele vasi, zlasti v novejšem časi, vse po jednem načrtu in kalupu, vzgrajene so Vam iz različnega gradiva. Tu imate lesene hiše, lepo ometane hi obeljene ; poslopja, sezidana iz surove in ožgane opeke kakor tudi zgradbe stolčene iz prsti.
Poslednje izdelujejo Vam ti ljudje kaj jednostavno ! Tu Vam po tleh zaznamujejo obris vsega poslopja, potem zabijejo v zemljo na vsakem oglu
Priloga ^Slovenskemu Narodu" ftt. 155. 11. julija 1SS5.
všeč da mu je bil grot Margherijev toast, ki mu je tako rekoč besedo iz ust odtrgal. Drugi pa se je predrznil, grotu M. očitati, da ,preveč po starih arhivih stika" ter da bi bolje storil, ko bi napil na zdravje navzočnima go>pema „patronesama"; to zadnje naj si d« g. P, povedati - ni bila dolžnost grofa M. nego slavnega odbora in morda ravno P. samega.
Tudi trdi večkrat omenjeni dopisnik, da je grofu M. nasvetoval ono gori navedeno napitnico na meščansko stražo „triunivirat tukajšnje katilinarične zarote".
Nič ne pomaga: kedarkoli je prilika, pikajo \ in pred svetom ponižujejo bukljejevci grofa Marg-herija, ker za nje je le jeden Bog in jeden prorok — in to je gosp Šuklje, Margberi pa ni vreden, da bi mu jenneue na čevljih odrezal.
Mi pa poživljamo Novomeškega dopisnika „Ljubljanskega Lista", da naj z imenom pove osebnosti tistega „triumvirata", ki že čez jeden mesec po njegovi glavi razsaja in roji. Dokler tega ne stori in svoje najnovejše trditve o nasvetovanji napitnice ne dokaže, ostane dopisnik in je, kar je — lažnjivec.
Konečno toži dotični laži-dopisnik, ker ni bila glasna slovenska komanda g. Uuprechta še glasneji, da bi jo slišali tudi „stari purgarji, ki niso bili nav-zočni".
No, tudi mi smo želeli, da bi bila slovenska komanda poveljnika Trebanjske požarne brambe še glasnejša, tako glasna, da bi jo bila slišala še vedni ! poveljnik Novomeške požarne brambe Gustin (reete Guštin) in njega najnovejši pobralim in pisatelj raznih odprtih in neodprtih pisem dr. SI. — na svojem potu v Metliko: morda bi se bila od Trebanjske požarne brambe, vsaj slovenske komande naučila!
Meščanska straža pa — kot del irregularne deželne brambe — (naj si to za drugikrat Novomeški dopisnik slovenskega uradnega lista zapomni!) i ne sme se dotakniti ali omajati nemške komande, i ker je to povelje in želja najvišega vojskovodje v Avstriji. Svetovali bi pa dotičnomu dopisniku, da bi poizvedel ter Novomeščanom povedal, zakaj da se g. Sk. kot častnik meščanske straže ni udeležil eminentno lojalne svečanosti in vojaške maše 28. jun. in je demonstrativno doma ostal ter s tem za-Btavo in meščansko stražo razžalil?
Konečno še povemo dotičnomu laži-dopisniku, da gre govorica in je šla že ua dan svečanosti po mestu, da se je neki preslani gospod Šukljeje-vec izrazil, da ne bo prej odnehal, dokler ne bo i razrušil in uničil Novomeške meščanske straže.
Mi pa menimo, da bi ne bilo odveč, če bi se laži-dopisnik „Ljubijanskega lasta" dobro zapomnil, da ni pametno, v hiši obešen u o konopci govoriti!
2B Dunaja 8. julija. [Izv. dop.j (Zopet a i e r a Z w i r n - C i p e rl e.) Zvvirn — najnovejši po-nemčenec — po vsej sili hoče postati slaven, samo da sredstev ne ve, ki bi mu pomagala do zaželje nega cilja. Kajti sredstva in pota, ki jih je volil do sedaj, vodila so ga v smradljivo lužo, mej mo-čirad in žabje regljanje.
Vsled dopisa v »Slov. Narodu" prejel je Zvvirn iz slovenskih tal več dopisov, v kojih bila sta izražena gnjus in zaničevanje nad človekom, ki tako
ravna kot on. Stikal in letal je potem ta ubogi Zvvirn sem in tja, kje da bi naletel na „Slovenski Narod". In glej! Sreča mu je bila jedenkrat ugodna, a le za — njegovo novo — blamažo. Ko je „Slov. Narod" prečital, razkoračil se je Zvvirn na široko in zaklel se v sveti jezi — „maščeval se bomu! Nad kom? Se ve da, zopet nad — C i perlom, ki mu je užgal na čelo znak izdajalca, odpadnika, ničvrednega človeka. To vse obsega v tebi „erbarmlicher Menscb1'.
In Zvvirn se je res — maščeval. Načečkal je Dunajskim listom „Eingesendet", ki sta ga pa v s prejela samo dva, namreč „Deutsche Zeitung" in „Vorstadt Zeitung". V prvem listu je strašna usoda nanesla, da paraduje Zvvirnov „Eingesendet" pod dr. Hartmannom, ki se priporočuje za zdravljenje vseh — „Genitalleiden" in „Schvvitchezustande". Ubogi Zvvirn!
In v kakšnej nemščini je skovan ta Zvvirnov „Eingesendet". Vidi se Zvvirnu, da njegova zibelj ni tekla v „reichu", temveč v slovenski — Zibiki! On namreč pravi: „Ohne mich in eine vveitere Polemik . . . auszulassen." Revež ni še pisal polemike, pa že pravi „in eine vveitere Polemik4' in še „auszulassen"! O jeruml — Dalje pravi „sovvohl ich als mein Gegner Cvperle"! In ta možicelj na duhu trdi: „dnss ich (Zvvirn) in Folge meines dcMiiaehon Bildungsgauges dculsch hi h le miri denke!" Uboga nemška deca, koje učitelj tako slabo umeje nemški — materni nje jezik!
Čestitamo Vam Nemcem, da je uskočil v vaš tabor takšen — revež! Ali ni škoda učiteljev, ki so nemščino utepali v Zvvirnovo glavo? Zvvirn tudi trdi, da je po „Diensteidu" zavezan, njemu izročeno mladež izgojevati in poučevati v nemškem zmislu. Kdo mu bode to branil, ako je učitelj na — Dunaji! Sicer se je pa Zvvirn debelo zlagal, ako trdi, da le črtica stoji v dotični službovni prisegi o
— nemščini!
Zvvirn piše: „als Ofticier babe ich mich in national-politische Angelegenheiten nicht einzulas-sen" — in vendar je drznil se grditi Slovane, na kar mu je užgan bil stigma— „erbarmlicher Mensch".
Na, Zvvirnu še povemo, da je na krivej poti, ako misli, da je on očiščen odšel izpred sodišča. Narobe, javno mnenje obsodilo je — Zvvirna in no
— Ciperla. Slednji odšel je izpred sodišča kot mož,
Zvvirn pa kot —--. Kaj pa jo Zvvirn s svojim
„Eingesendet" v židovskih časnikih nameraval ? No, to ugane vsak. Zvvirn hotel je celo afero za svojo korist fruktikovati, zato je trdil svoj nemški „Bil-dungsgang",da nemški čuti in misli itd., kratko in malo usilil se je popolnem v nemški tabor in hotel, da Dunajčanje vedo, kakšen „mož" da je Zvvirn.
,,Eingesendet1, Zvvirnov pa nam kaže, da po-nemčeni Zvvirn niti nemški ne zna, in da se je Zvvirn zlagal, ako trdi svoj nemški „Bildungs-gang". Narobe, v temu uskoku tičal bo človek rojen v slovenski Zibiki — do smrti. Zvvirn v svojem „Eingesendet" ni niti jedne trditve „Slov. Naroda" ovrgel!
po štiri visoke, po konci stoječe sohe, mej njimi skopljejo za zidovo debelost široke jarke, nasipljejo v nje ilnate, s plevami in zasekano slamo pregne-tene prsti, katero tolčejo z lesenimi tolkači prvikrat za meter visočine: ko se prvi sloj posuši, na-tolčejo zopet drugo plast in tako naprej do vrha.
Ali, gospod urednik, nekam predaleč v stran sva zašla, ali ka-li! Da-li ne vidite, do nama je solnce že nad temenom!
Treba se vrniti na stan, daVidiva, s čim nama hode postregla brdka selska „domaćica". No, Vi, ki ste razvajeni po tisti francosko-nemški kuhi, ne boste z lepa zmagali tukajšnjih jedil. Poskusite vsaj! Tu Vam je najprej „kisela čorba" polna kokošjih želodcev, jeter in src, zabeljena s „kajmakom"' ali po domače rečeno, s kiselo smetano in s čebulo — kakor nalašč za ponedeljek, kaj ne da!
Potem se Vam ponuja ondu le tečna govedina z — zasedenim kiselim mlekom in svežim „belim in črnim lukecom" za prikuho; dalje na ražnji pečena jančevina, prhka in rujavkasto žareča, kakor ožgana terra di Sienn, s krhko glavnato salato; za to razna perutnina: „pilići" (piščanci), guske in patke (race) z osladnimi sremskimi češpljami in jagodami; naposled različne močnate jedila: pogačice in palačinke, o katerih Vam ne vem niti povedati, ako kse pripravljajo. In konečno so Vam na izbero
razne vrste ono tekočine, katere se toliko bojijo oni Vaši farizeji, ki javno pridigujejo vodo, ali na skrivnem pijejo vino. No, tu doli v vinorodnem Sremu, kjer ni tistih liter-filistrov, smete si ga že privoščiti čašico — bodi si rubinastega Karlovič.mea, ali cekinatega Koveždinca in po vrhu še požirek pristne Salaksije, kajti vonjiva neprecejena „turska kal'a" Vam bode že Zbistrila glavo, kakor Vas bode tudi pristen macedonski „duvan" oprostil vseh Ljubljanskih brenceljnev in muh .. .
Po kosilu se peljete na sprehod — v to ali ono sosednjo selo, ali če Vam je ljubo, krenite na IVu.ško Goro in ko se vrnete na večer na idilski svoj stan, vzemite tamburico ali gusle ter se napotite po selu „pod okno" te ali one sremsko kra-sotice. Vender, to Vam pa kar naprej povem: toli trmasta in rihjekrvna, kakor tiste Primčeve Julije, Vam ni nobena pristna Sremka. S početka se ve da Vas bode zavrnila, zlasti če jej pridete s tisto Vašo „petošolsko ljubeznijo0, vprašujoč njo kakor tisti srbski dijak:
„Oj devojko, gohbice,
(Iveda zeleno! Za koga ji1 mlado lice.
Tvojo gojeno?
Za kogn so ustn, sele,
slatku, medena,
II koncu še nekaj. Zvvirn se je zagrozil, da bode policija in žandarmerija vse one izvohala, ki so mu pisali anonimna pismu ter gu — ošteli. In potem, gorje jim! —r.
1/ Kranja 10. julija. [Izv. dop.] Malokdaj se iz našega mesta in okolice kaj v časnike piše, akoravno, bi bilo marsikaj kaj gradiva. Zato pošljem danes jaz te vrstice, tla Vam ne pridemo popolnem i/, spomina. Dne 19. junija bila je volitev za mestni odbor po navadnem kompromisu, a ne po vsi sreči, kajti jednemu je spodletelo, drugi pa je obvisel samo za jedcu las. Meščani smemo z vo-litvijo biti zadovoljni, ker ostane vse pri starem in gospodarstvo v dobrih rokah. V neki drugi zadevi pa imam jaz željo in ta je, da bi se slovenskemu jeziku malo več pravice, več veljave naklonilo. Ako so povabila k sejam in naznanila dnevnega reda že izključno (!!) nemška — kar je za Kranj več nego čudno — naj se vsaj predlogi, ki se stavijo slovenski, in obravnave, ki se vrše slovenski, tudi v tem jeziku v zapisnik zapišejo. Vsaj toliko naj se v mestnem zboru milemu domačemu jeziku nemški Mihel umakne, in pohlevna slovenska duša bo zadovoljna. (Ste preskromni. Poblevnost ni tu na mestu. Zahtevati morate popolno slovensko urado-vanje, saj mesto, kakeršno je Kranj, ne bi smelo tako silno zaostajati glede ravnopravnosti, ko je vender v mnogih drugih stvareh tako lepo napredovalo. Uredn.)
Domače stvari.
— (otajersko-slovenski romarji) brzo-javljajo z Velegrada. Slovesnost v velikanski cerkvi je veličastna; moravskih duhovnikov je do 100; ljudstva vsaki dan prihaja do 10.000. Bolezni ni.
— (Slavnostna beseda z bazarom) bode jutri v čitalniški restavraciji, čisti donesek namenjen je »Narodnemu domu". Bazar, pri katerem bodo rodoljubne gospice prodajale lepe dobitke, ki so preostali od loterijo za „Narodni dom", prične ob 6. uri po p o lud ne. Beseda pa ob 8. uri. Spored je jako lep in obširen. Mej drugim nastopil bode po dolgem presledku g. Meden. Izbral si je F. S. Vilharjovo skladbo na Preradovičevo krasno pesen „Mrtva ljubav", in gotovi smo si, aa bode točka ta posebno dopadala, da bode sploh večer lep, obisk pa mnogobrojen.
— (Konfiskacija.)  »Slovenskega Gospo-i darja št. 28 dobili smo »drugi natis", ker so prvega
zaplenili, to pa zaradi uvodnega članka: „Nepriča-kovano, pa potrebno" in zaradi dopisov od Jadranskega morja in iz Ribnice.
— (V Krški škofiji) bodo letos pet zlatih maš. Zlatomašniki so gg.: Bauer Karol, župnik v Šentlipši, B erg man Valentin, dekan v Pli-berku, Bom i k Josip, kanonik v Gospejsveti, Se-rajnik Lovro, infuliran prost in župnik v Tinjah, T ram p uš Josip, umirovljen župnik v Šentlipši. V mašnike posvečeni so bili v 1. oziroma 4. dan avgusta 1835. Vsi imenovani gospodje so vrli rodoljubi in vsi šo zdravi.
— (Vojvodski stol na Gospejsvetskem polji.) Kakor nekdo „Miru" poroča, je starodavni
I /.n koga grudi bule,
Rolo rumena?
Ko će grlo bibiidovo
Belo grliti, A ko če okce sokolovo,
Čiirno Ijultiii V-
Na tako najivno vprašanje Vam bode pač odgovorila zanikavno vsaka poštena srbska deva, rekše:
„Nisam ovo lice, djačo,
Zii to gajila, Niti grlo, mlad junaee,
Za to belila.
811 cc meni knjige tvoje V
Ne /.uiiiu citati! Sto za rake pero tvoje, Nf znani pisati?
Majku me jo od prostaka
Prostu rodila, l'.i Je mene za neljnka
l'roala gajila . . ."
Z jednakim breiikanjem torej tukaj ne opravite ničesar, treba je napeti druge, resnejše in milejše strune! Toda o tem drugikrat. Za nocoj: „lako noč!"
V S u rd uku.
Prostoslav Krotanov.
spomenik brez strehe in močno zanemarjen. Deželni zbor koroški je lani nekaj zemljišča kupil in deželnemu odboru naložil, naj prostor okolu spomenika poravna, vojvodski stol pa popravi. A deželni odbor zasadil ie samo 5 mladih dreves, druzega pa ni nič storil.
— (V Konjicah) bile so občinske volitve. Narodnjaki propali so v tretjem razredu, kjer jedino se je bilo zmage nadejati.
— (Tržaški parni tramvaj) se bode menda vender uresničil. V Tržaških listih čitamo, da je neka angleška družba zagotovila potrebno vsoto in da je danes odšla komisija v Vipavsko do lino ogledavat tramvajsko progo, da se potem ukrene, kar treba.
— (Včerajšnja antispiritističua predstava) bila je jako dobra. Ker nam danes nedostaje prostora, obširno poročati o njej, naj zadostuje to, da so se vse točke s popolno točnostjo izvajale, in da je po vsakej bilo splošno odobravanje in ploskanje. Priporočamo vsakemu, kdor utegne, da si ogleda zanimivo in redko predstavo, ker ne bo kmalu jednake piilike, kajti denašnja predstava je druga in zadnja.
— (Premetena tatova.) Včeraj zjutraj srečala Bta pred frančiškansko cerkvijo dva moža cunjarja Capulettya iz Kopra. Pridružita se mu in nagovorita ga najprvo slovenski, a potem laški. Krenili bo jo vsi trije proti „Zvezdi". Mej potoni pade jednemu spremljevalcev robec na tla. Capuletti ga pobere in izroči dotičniku, ki ga je izgubil. Slednji se lepo zahvali, odvozla konec in pokaže petdesetak, ki je bil v robci zavit. V zahvalo poštenosti povabita neznana moža Capulettija v kavarno Fischer na črno kavo.   Ko dospejo v kavarno, predlagata tujca, naj bi malo kockali (vvtirfeln), a Capuletti je to povabilo odbil.  Ker tako svojega namena nesta dosegla, vrgla sta Capulettiju v kavo kaj omamlji-vega, kajti kmalu je Capuletti zaspal. Spečemu pa sta ukrala neznana prijatelja iz telovnika dva pet-desetaka in jo popihala.   Jednako tatvino izvršila Bta gotovo ista dva v Šiški. Pridružila sta se kmetu, ki je v Ljubljani vole prodal. Jeden spremljevalcev izgubil je neko polo, katero je kmet pobral in nazaj izročil. Kakor sta nezuana lopova naglašala, je pola silne važnosti in precej povabita kmeta v zahvalo njega poštenosti na kozarec vina v gostilnico. | Prične se igra s kockami in kmalu sta kmeta osle- j parila za 45 gld. ter jo popihala. Tako srečno, ka- | kor v Šiški, se njima pa včeraj v Ljubljani ni godilo. Ko je policija o tatvini izvedela, precej šia je i na vse kraje. Mestna redarja Luckm ann in Ore- I hek šla sta za njima do Logatca in ja tam res t dobila in prijela.   Lopova sta: Tone Puniatto, i bivši trgovec iz Trsta, in Tone De fen t, tekavec iz Gorice. Danes se izročita deželni sodniji.
— (Skesani tatje.) Zadnje dni ukrali so tatje neki branjevki na Poljanski cesti perila za 7 gld., neki Vipavki pa 1U5 gld. gotovine iz zaprte skrinje. Policija zasledovala je tatove, a doslej zaman. Tat pa seje menda sam kesati začel, kajti pred-včeraj zjutraj rano položil je na okno, kjer je bil krajo izvršil, 75 gld. v robci zavitih, včeraj pa v papir zavitih zopet 30 gold. Morebiti, da bode tatu ali tatico huda vest napotila, da prinese še ostali ukradeni znesek nazaj.
Najnovejše vesli.
Split 10. julija. Državni poslanec dr. Mat jednoglasno voljen županom.
Madrid 10. julija. „Gacetau konstatuje, da je od 20. maja do 7. julija v 10 provincijali 28.000 ljudij za kolero zbolelo, 12.350 umrlo, mej temi v Madridu 191 zbolelo, 113 umrlo. - Včeraj 1342 zbolelo, (i 11 umrlo.
Cisti prirastek znaša za 1884 1. 2,158.250 gld., uštevši pozavarovanja vsprejeta od „Patnje" pa 7,545 41 _ gld. Skupno društveno zavarovanje za leto 1884 znaša pa 3(1,541.887 gld. — Premije vrgle so leta 1884 po odštetji premijske reserve. ki jo je „Patria" povrnila v znesku 818.924 gld., še 678.127 gld. in so se proti lanskemu letu za 1(15.532 gld. dvignile. Skupni dohodki s sprejetimi rezervami lanskega leta so znašali 4,053.232 gld. Poslednje so se povišale na 2,767.755 gld, t. j. za 150.515 gld., s prištetimi rezervami za sprejeta pozavarovanja pa na 3.585.7»»6 gld., toraj za 968.526 gld. več kakor prejšnje leto.
Leto 1884 sklenilo je svojo bilanco z dobičkom 146.655 gld. Po odbitku postavne svote za 5°/0 obrestij delniške glavnice s 4 gld. v zlatu na delnico, odkazalo se je 35.000 gld. posebni rezervi in 8805 na nov račun. Opomniti nam je še, da ima društvo aktivnega premoženja 12,123.991 gld. U kr. — Zastopnik tega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko je gosp. J. Prosenc v Ljubljani. (415)
Tujci:
10. julija.
Pri %i< ;ju: Neuspiel z Dunaja. — DomiHor iz Budimpešte. — 1'ol'ach h Trsta. — Minks z Dunaja. — Hočevar iz Kočevja.
Pri »Snli<i: Motfachieh z Dunaju. — Dr. Zindlcr iz Gradca. — Pavlin z Dunaja. — IIa;tnagel iz Gorice. — Kump iz Celovca. — VVesel z Dunaja.
Meteorologiflno poročilo.
s	Cait opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mokrimi v mm.
10. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737 22 mm. 786-68 m, 737 68iimi.	18(5" 0 27 6" U 211" C	si. lih, al. vzh. si. vzb	ja«. jas. d. jas.	1 0 00mm.;
Zavarovalne stvari.
avstro-francosko društvo za zavarovanje življenja in rent na Dunaji razpošilja svoje računsko poročilo, računski sklep in bilanco za 1884. leto. h tega poročila, ki ga je obširna knjiga, je razvidno, da se je društvu predložilo 6010 novih ponudeb za 6,677.645 gld. zavarovanega kapitala (1204 ponudeb in 1,641.679 gld. kapitala več, nego prejšnje leto). Od teh vsprejelo se je 4711 pOnudeb za 5,117.397 gld. (815 pogodeb več nego lani). Bazen teh neposrednih kupčij sklenila se je s „Patrio" pozavarovalna pogodba za 6,728.199 gld. (10.652 pogodeb), tako, da se je v vsem letu sklenilo 15,363 pogodeb za 11,845.596 gld. zavarovanega kapitala.
Srednja temperatura 224°, za 3'55 nad normalnu).
IDiajiajslsa "borza,
dne" 11. julija t. 1
(.Izvirno telegralično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 9a kr.
Srebrna renta.......... 83 „ 75 „
Zlata renta........... 109 „ 10 „
5°/0 marčna renta......... 100 „ 05 „
Akcije narodne banke....... 875 „ — „
Kreditno akcije......... 285 „ 50 „
London.........                                     .   . 124 „ 60 „
Srebro........... — „ - „
Napol...... 9 „ 88
C kr cekiui ....... 5 „ 89 „
Nemške marke       ...      .   .   ,   . 61 „ 15 ,
4% državne srečke iz I 1854  250 gld 127 „ 75
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 107 „ 76
4% avstr zlata renta, davka prosta.   . 109 „ — „
O-.rA- ''laf.'i renta 1%...... 99 p 80 ,
,    papirnu renta 5u/0               .   . 92 „ ,SU „
5% štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ — „
Dunava retf srečke 5«/„          100 gld 116 „ - .
Zemlj obč avstr i'/i'/o »l»ti zast listi 124 „ — „
Prior oblig Elizabctiiu' zapad železnice 114 , 25 r
Prior oblig Ferdinandove sev. ieletolce 106 „ 25 „
Kreditne srečke     ...     100 gld 175 „ 75
Rudolfov« srečke.....                  10  „ 18 „ — „
Akcije anglo-i^str banko .      120  „ 99 „ — ,
Trainm\vay društ volj 170 gld a v .   . 196 „ 50 „
Talnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsemogoč nemil dopadlo našo preljuhljeno hčerko, oziroma sestro in svakinjo, gospodično
JOSIPINO PEKANI
po kratkej in mučnej bolezni danes po noči ob Vt 12. ur, v 20. letu njene starosti, v boljše življenje poklicati.
Pogreb drage umrlo bode v nedeljo popolu-dne ob 6. uri iz hiše št. 28 v Florijanskih ulicah na tukajšnje pokopnlišČe.
Drago umrlo priporočamo vsem prijateljem in znancem v molitev in blag spomin.
Sv; maše zadušnice brale so hodo v farni cerkvi v Žužemberku.
V Ljubljani, 11. julija 1885.
Žalujoča rodbina
(418) PEHANI.
Trgovsk pomočnik,
dober prodaj lec  vešč slovanskega jezika, iščo mesto v jednoj meianej trgovini, (394—3) Dopise v Zagreb, posi<> reitante s. 100.
učenca,
kateri mora takoj ustopiti, iščo
Štefan Keršič, kovti*ki mojster v N|»o<iii(i 5*1*1*1
(807-8) pulog Ljubljane.
Več prevoženih voz
vsake vrste se prav po ceni proda v If^ridUili uli-enli »St. 8. (390—2)
St. 42S3.
Razglas
(398—2)
glede oddaje Izpi uzujeiiili deželnih siroiiiiskih ustanov.
Začetkom šolskega leta 1886/6 bode zopet na deželne stroške nekaj dečkov in deklic v tukajšnjo sirotišnico vsprejetih, morebiti se bodo tudi nekatere sirotinske ustanove na roko podelile.
Te ustanove namenjene so ubogim sirotam iz Kranjskega od 6. do izpolnjenega 15. leta starosti, katere obiskujejo ljudsko šolo, kolikor jih postava veže.
Prošnjiki za te ustanove naj dokažejo starost po rojstnem listu, ubožtvo, sirotinštvo, in sicer: so li popolnoma sirote, ali pa Ie brez očeta ali pa brez matere, bivališče, telesno in duševno zmožnost za vsprejem v sirotišnico po zdravniškem spričevalu; potem naj dokažejo, ali že kako šolo obiskujejo, — tudi je navesti, kdo siroto postavno zastopa, ali kdo je njeni od sodnije postavljeni zastopnik (jerob).
Nekolekovane prošnje naj se ulože pri dotičnih c. kr. okrajnih glavarstvih, v Ljubljani pa pri mestnem magistratu
do 15. a vgiiMtn 1. 1885.
Za tiste sirote, za katere so se že v tekočem letu poslale prošnje na deželni odbor za vsprejem v sirotišnico ali za podelitev sirotinskih ustanov in katere se še npso rešile, ni treba sedaj prošenj ponavljati, ker se bode pri prihodnjem oddajanji na nje primerno oziralo.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 6. julija 1885.
! Kdor se hoče smijati!
naroči naj se na
šaljivi Jurjev koledar"
II. letnilc, za leto 1SSG,
kateri bode prinašal obilo smešnega gradiva, pripovedk in humoresk z ličnimi podobami. „Jurij" bodo v svojem koledarji bril burke s prerokovanjem ra/nih stvari, katere so imajo prihodnje leto zgoditi. Ugank, izrekov in smešnih pesni mu no bode manjkalo. — I Izšel bode že oktobra meseca. — Cena mu je 55 kr.
— Pisma in naročnino (399—1)
upravništvu „ Jurja s pušo", Trst. I
Oglas.
(419-1)
Hrvatsko pjevačko družtvo „Kolo" iznajmljuje
počenši 1. listopada 1885
prostorije opredeljene za gostiono
u ulastitoj novosagradjenoj kući na Sajmištu u Zagrebu, u koju svrhu pozivlje gg. gostioničare, koji bi te prostorije v najam uzeti htieli, da svoje ponudbo do I. kolovozu ove godine podnosu i uruče g. Franji -A.rd.old.vi, javnomu bilježniku u Zagrebu, Gajeva ulica. Pobližji uvjeti mogu se uviditi svaki dan kod g. Fr. Ardolda.
Odbor hrv. pjevač, družtva „Kolo", IVAN LAPAJnTv"kRŠKEM
jo izdal sledeče
knjige in k.ELjiSio.a
za ljudske šole in učitelje:
a Praktično metodiko....... cena 80 kr.
b) Prvt poduk.......... „   60 „
c) Fiziko in kemijo.........60 „
6) Prirodopii.........•  . „   56 ,
d Zemljepis............ „   26 „
e) Geometrijo........... „   24 B
i Malo fiziko........... »23
g) Domovinoilovje .  . ....... 20 "
h Pripovestl iz zgodovine Štajersko " 6 [ i) Opis krškega okrajnega glavaritva „ 30 „ J) Zgodovino štajerskih Slovenoev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisati 1} ima v zalogi tudi razno pisanice in risanke, potem: (232—26)
mali ^imenski zemljevid kranjske dežele
z deli sosednih kronovin   .......  cena 1 kr.
cer slovensko-neinški zemljevid Avstrljsko-
Ogerske . .......... „   1 n
In zemljevid Krškega okraj, glavarstva    „   5 „
ICCO G P
I11.'dravlja kakor je razvidno i?, zahvalnih pisem in zdravniških sprlčoval bolezni v želodcu in Jireindiu, bodenje, kre, Žeiodečno In premen-I javno mrzlico, zabasanjc, hemerojide, zlatenico, I migreno Itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. I Pošilja izdelovatolj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. I Pri vacem številu dbbl se primeren odpust. (848-11) Cena steklenioi 10 novo.
J. C. JUVANČIČ
posestnik vinogradov na I3i:«elJ*#l<em, ima
zalogo vina v Ljubljani
in priporoča: (281—9)
Bizeljsko vino 1884. 1. od 14 do 18 gld.
M   1883.1. B 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 , 20 „
y9J~ Uzorce p Silja v sodčkih od 50 litrov in več.
ID ve lepi, cioToro oliranjenl
kv  • • • OCljl.
jedna na pol odprta, druga zaprta, skoro novi, — isto tako na pol odprt        (411—2)
eleganten koleselj
ima na prodaj po ugodnih cenah Josip Ijavi'4'iičič v Postojim.
Dr. SprttoiRor-Jov«' v
i m
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Iliicking, medicinski s'ivctnik dr. 1'olin, dr. Miinning in mnoge drn^e zdravniške avtoritete ko je preskusile in je za izvrstno domače (ne tijno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznini. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuholmlju, /jihIi/vnju. zelodčnej kislini, vzriigovanju, omotici, koliku, škrofeljnoni itd., proti zlatej žili. zapretju. Hitro in brez bolečiu meče in povrnejo slast do ledij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. .00 in 30 kr.
Pri gospodu lekarjl Svobodi, pri Zlatem orlu, nu Prerilmovcm tricu. (716—54)
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, PKSTALOZZIGASSB I,
najitarejia tvrdka te vrste. (623—40)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
X3riNtni
zdravilni malaga-sekt
po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-tu uburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dohro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno uplivu.
V '/i in '/i originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—6)
ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR
DUNAJ HAMBURG
po originalnih centih a gld. 2.SO in gld. I.»0.
Dalje razna fina Inozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V rjuhi juni: pri go-npiidili: Josip Svoboda, lekar, in H. L. Wenzel, prodajalec deiikates. V Kraufii pri gospodu Fran Doienz, trgovina e špecerijskim blagom. V Loki t pri gospodu Jurij Deisjn-ger, trgovina s špecerijskim blagom. Na Bledu na jezeru (zdravilišče): pri gospodu Oton Wollling, prodajalec delikatOB. Na znamko Vinador, kakor tudi na postavno deponirauo znamko prosim posebno paziti, ker se le tedaj more popolnem jamčiti za absolutno pristnost in dobroto.
C Zaloga s Min, porcelanom io ogledali)
I   M. ROSSMANNA \
\ V Ljubljani 4
priporoča svojo izbrano in bogato zalogo na« J miznega posodja, kakor tudi posode za kavo in čaj ter vse v to stroko spadajoče stvari
bele in pisane.
ogledal s pozlačenim okvirjem in brez okvirja, J pozlačenega lesa za okvirje, petrolejskih lamp, ^ bronastih svečnikov, otlega stekla in stekle* ^ nih plošč (391-2) £
jy^T po najnižjih cenah. J
Za mašenje otlih zob
ni boljšega in upli vnej šega sredstva, kakor
zobna ptomha
c. kr. dvor. zdravnika za zobe dr. J. G. POPP-a
na Dunaji, mesto, Buguergasse št. 2, katero vsakdo sam prav lahko in brez bolečin dene v otli zob, ki se potem trdno sprime z ostanki zoha in dl s: i.in ter varuje zol> proti daljšemu razruseiiju.
Skozi 4.0 let poskušena
<■. kr. laklj. priv. prva iimeritiko in angleško patentotaua
anatherin zobna in ustna Yoda
dr. J. O*. JPOPP-e.,
c. kr. dvornega zdravnika za zi>be, na Dunaji, I. J
Ta odlični Izdelek se jo v 40. letih svojega obstanka ra/.širil in veljavo pridobil tudi izven Evrope. Njiva poraba se je za posibno dohro pokazala proti zubobolju vsake vrste, proti vsem boleznini mehkih UBtmh delov, majajočim se zobem, lahko krvavečemu bolnemu dlesnu, bramorici in Bkorbutu. Raztaplja sle/, s čemer ovira narejauje zobnega kamna, upliva osvežujočo in boljša okus v ustih ter korenito odpravi zoprn duh, ki navstaja po umetnih ali otlih zobeh, po jedeh ali kadenji tobaka. Olajšuje zoben jo pri majhnih otrocih in je dobro varstveno sredstvo proti difteritidl, neobhoano potrebno pri rabi mine-ral-iih vod. Velika steklenica velja 1 gld. 40 kr., srednja 1 gld. in majhna f>0 kr.
Dr. Popp-a vegetab. zobni prašek
nareja zobe blesteče bele, ne da hi jih kaj poškodoval. — V škatljicah po 63 kr.
Dr. Popp-a anatherin zobna pasta
v steklenicah za čiščenje in ohianenju zob, odpravi zoprni duh in zobni kamen. Cena steklenici 1 fjld. 2i kr.
Dr. Popp-a arom. zobna pasta.
Blesteči beli zobje po kratkej porabi. Zobe (prirodno in umetno) varuje In odstranja zobno bolečine. Cena kosu 35 kr. (325—1)
Dr. Popp-a aromatično milo iz zelišč,
kemično analizovano in od mnogih medicinskih in zdravniških celehritet evropskih kot nujreoluejšo ia za kozo najboljše pripoznano. Lišaje, spuščnje, pegd, mozuljce, grinte, ogrce, luskino na glavi in na bradi, hraste, kožne bolezni in nečistosti sploh hitro in gotovo odpravi. Cena kosu 30 kr. ysf P. n. občinstvo se prosi zahtevati izrecno c. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, ki imajo mojo varstveno znamko. ysf Več ponarejalcev in prodajalcev na Dunaji in Inspraku bilo je  nedavno  obsojenih  k občutnim
kaznim. "VU Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczy, E. Hirschitz, (i. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Potričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojim: Fr. Haccarich, lekar; na Kriketu: F. BOmchos, lekar; v Idriji: J. VVarto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; t; Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kotevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; p Litiji: J. Buneš, lekar; 0 Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Novem mestu • J. Hergman, l). RLzoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; p Trebnjem: J Kup-reeht, lekar; v Cmomlji: J. Hlažek, lekar; v Vipavi; A. I..li.iu, lekar.
••••
99 99 9 G s) 9 9 9 9 9 9999 0s)s)O9s) s) 991
V petek 10. in v soboto II. julija;
V tukajšnjem •
deželnem gledališči
m lira,
V1ZITN1CE
priporoča
„Narodna Tiskarna'*
po nizkej ceni.
J       Podpisana slav. p. n. občinstvu udano naznanja, Z da bode
\ kamnoseško obrt
♦ po ranjkem svojem moii nadaljevala pod svojim irae--  nom ter priporoča svojo zalogo opeke in kamenju
in prosi za mnogobrojna naročila. (396—3) Z
JI st rij u Vodnik
V  ' . j u I ► 1 j; 111 i In V 1'oiliilil.ii.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
DUNAJ.
VelikaiiNka
Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane WawliiiiK> toiiNke ftt'pue urs so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanskoga sist ma.
Vse ure so natanko renasirane ter Karaul n jemo za vsako uro pet let.
V doki4/. ujolov«>g;n janiMtva In Ntroge so-lidnoNti, prev/.eiiieiiiu h tem dolžuoMt Javno. «la VMako uepriHtojećo uro nu/.iij y/.aiueuio In m druKO Kamenjamo.
lOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-vom, i/red no mil a iieno regulovane; razen tega so tudi cloktrogalvauično pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 8.20.
]000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emajliran i m i kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno na Nekuude re-puNirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1000 komadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-m'ranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na H rubinih, lino re-pasiraue, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60.
1000 komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13lotnega srebra, odobrenemu od v. kr. denarnega urada, tekočih na l.'> rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, lino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40.
1000 komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotuega srebra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasiraue, h kolesjem od niklja, tako da nij treba teb ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržuuasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 15.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40.
650 komadov ur za stene v finem email okviru in z hi luni, repasiraue; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75.
650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalncj mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov: (241—11)
Uhren-Ausverkauf
dor
Uhrenfabrik Fromm,
\Vien, II., Ohere Donaustrasse 107.
kateri bosta dala
slavna čitatelja mislij -s«
HOMES in gospa FEY. j
liasa se odpre ob ' .,7. liri. /.neeleL ol» S. uri /vrvor. f
Š Navadne gledališke cene. (400-;')|
J Ustopnioe se prodajajo v gledališkem poslopji.
Popolnem uniči šurko in praSiSke prav do zadnjega samo (9—4)
ZACHERL-ov prašek za šurke.
Pristen dobiva se samo v originalnih steklenicah z imenom in varstveno znamko. — Dobi se pri trgovcih, pri katerih ilotirni plakati visi: v izložbi.
JL. Kr©]"6ir
v LJubljani,
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap:
prejema tudi
kožuhovine in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.        (112—34)
M2!
m eisnmo pivo
v steklenicah
(6—98) priporoča
A. MAYER-jeva
trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. )
Staro, vsacemu dobro znano gostilno v Ru-
dolfovem, ležečo na prijaznem kraji ter obseza-jočo dve jedna tik druge stoječi hiši, dobro zidani, s prostornimi sobami za gostilno, z lepim vrtom, z jako romantičnim razgledom, z amerikansko ledenico, z obzidanim in s šipami obdanim kegljiščem, tmli z dvema lepima sobama za prenočile tujcev, namerava podpisana iz proste roke zaradi bolehno-sti prodati. Pogoji zvedrt se natančnejši pri lastnici ustno ali pismeno. Čas za kupce je odločen do I 1. septembra 1885.
Ito/.alija Ilruner,
(369—3) lastnica.
t (36!
i
Mnogo nad 10U.U00 strojev tvrdke Henrik L.m/, v Jlaiilieiinn, katera je bila pred 2 leti tukaj v Ljubljani razstavila jeden del tolikrat odlikovanih poljedelskih strojev in orodja, se vspešno rabi v vseh deželah in delih sveta. Velikanska korist, katero ima ekonom od solidne in dobre
mlatilnice ali siamoreznice,
je po našej deželi že dosti znana. Da si ložje napravijo gospodje ekonomi te tako koristne stroje, sem jaz prevzel njih razprodajo za Kranjsko in jih imam vedno poleg
šivalnih strojev, proti ognju in ulomu
na razpolaganje in jih prodajam
po predpisani tovarniški ceni.
Poleg tega sem pa v stanu pokazati po svojem mehaniku in drugih izvedenih osebah, kako se ti stroji rabijo.
Vabim tedaj uljudno p. n. ekonome, kateri še nemajo tacih strojev, da se name obrnejo, kadar kaj potrebujejo. (306-3)
Z velespoštovanjem
FR1NIETTEB
v Ljubljani
na Glavnem trgu št. 168.
Naznanilo in priporoeba.
Podpisana Vnnio in Jerman naznanjava slavnemu p. n. občinstvu uljudno, da sva s početkom meseca julija 1«85 začela in odprla v svoji lastni hiši (poprej g. Ripšlnovej)
v Celji štev. 39 na voglu poštne in graške ulice
svojo štacuno in trgovino
z različnim suknenim, platnenim in tkanim blagom, prtenino in vsake vrste drobnarijo
v pod firmo
VANIC & JERMAN.
Trudila se bodeva, kolikor je v najinih močeh, da hitro in dobro, pošteno in po ceni ustreževa željam vseh častitih kupovalcev, kateri mirna naklonjenost in zaupanje izkažejo.
Zagotavljava, da imava na prodaj Čisto novo robo in smova trditi, da nikdo ne bo šel nezadovoljen iz najino štneune.
Prosiva zatorej uljudno za zaupanje, naklonjenost in prav obilno obiskovanje najine trgovine
C. kr. avstr.
iS <413-
V Celji, dne 8.julija 1885.
2)
VANIČ & JERMAN.
oooooooaoooooooooooooooooDi
mm . ^icf^ tt -iti^ Spodaj navedene speci ja-
Q    >\\ \ I j l!^Jt/l^fa^^^}^^^^.^        Jitete, ki so po vecletnci iz-
' ■     ■     kušnji za tovrstno uspešne
pripoznaue, ima vedno čiat« v zalogi in razpošilja takoj po
»LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rolov/.a v Ljubljani.
lM*lr/iln 7*1 la^JP  jedno najboljših sredstev, da se prostor, lil « /A III        lfl^"j kjer lasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo (10 kr.
Wan*nalrn % (rani a najboU«e vrste, ljudstvu pnljubljeni
VrailtUSKU Agdlljt [efc. im\i{, steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
Pni»ir/lri ni*fi&al: ?n il•11111» n«jMfa v"*°i 1)1,1 in r()ži,st' v škl1"
1 (II lAlil piaOtJlV A(l UrillU , teljcah po 30 kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. 2£ A..::....^..loli AW ■<>/.; n-nnKnlr odvzame, če se dene mej perilo, ne-
O OrijentalsKi aiseci prašek I)rijcten duh po mill iH J^rja Pri,
jetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Ozeblinski balzam po dr. Kepesu ijgS&gj
in zastarele ozebliusko bule. Steklenica z navodom vred 80 kr. U knXAani np«ičitir Požene: bolhe, stenice, muhe, mole; dobiva se v 1UMU Mil [HltBBK poljubnih cenah in v steklenicah po 20 kr.
^ »iilltf 7 lH"lll -'° P1"^**11' razstapljaven in kri čistilen pripomoček in n( l(llll/i"J'l «" znamenit zoper zapretje telesa in krvne navale. 1 skatu-
ogrsk. priv.
eeiffii vzm
nadomestilo za slamjače in žične ustavke,
Čisti, trajni in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža se primerno cena. Pri naročbi naj se naznani notranja širjava in dolgost postelji.
Glavna zaloga: Dunaj, I., Neuer Markt 7.
FONCIERE",
a\ Peštansko zavarovalno društvo,
A Letni m.'im ..FGNCIERE", Peštanskega zavarovalnega dru-
W itva, za leto 1884. ku?.t:
\V dohodkov.......gld. 6,985.117*31,
(!) izdatkov........ „ 6,817.77990,
A\ in čistega dobička....    „ 167.337-41.
W Reservni zakladi znašajo .    „ 2,606.406*05,
v) Popolnoma uplačani delniški kapital je 3 milijone gld. av. v. u w Skupno poroštvo je okolo 10 milijonov gld. av. v. C
,,FONCIERE", Peštansko zavarovalno društvo, pripada torej /\ po vsi pravici k najbogatejšim asekurančnim zavodom.
V/ V dobi 20 letnega obstanka (dri leti 1880 kot „Peštansko zavaro-
(;) valno društvo", izplačalo Je društvo nad 23 milijonov gld. za škode.
Poš(a lisico
s
•ed-no
Ija z navodom vred 80 kr.
najfinejša v botelijah po 60 kr.
Malaga
(406-1)
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. ~3BCj
ooooooooooooooooocooooooooo
i -
cavarovaluo društvo,
zavaruje
proli škodi požara: poslopja, hišno orodje zaloge blaga, poljske pridelke: na eloveško živenje in /-r- C ealne šipe proli nlriljii ali iiloniu. A
JJfsF" Zavarovalnina se cono računa. Zavarovanja na več kot 4 leta prejemajo se po posebno ugodnih pogojih. ~"^Q
Škode pregledajo in izplačujejo se takoj in popolnoma.
Zasoljene razjasnil., dajo in zavarovalna naročila vsprejemajo po vseh vb večjih krajin nastavljeni opravnikl društva.
Na zahtevo preskrbi cenitev zavarovalnih predmetov ter izdelavo zavarovalnega naročila vrhovno nadzorstvo v Ljubljani.
bo gg. posestnikov poslopij, zemljišč, zalog hlapa, hišnega orodja, zrcalnih šip itd., kakor tudi do vseli onih, ki bi želeli zavarovati na ži ven jo, gre topla prošnja, da oglase svoja dotična naročila pri deželnih gg. opravuikih ali pa pri liajitljiiducjo pripuročujofem se
-3)
v Ljubljani, Kongresni trg št. 14, II. nadstropje.
t
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
023
7G
5