Amerikanski Slovenec ==■ j. . ' ' __. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka 28. JOLIET, ILLINOIS, 5. MARCA 1915 LETNIK XXIY. *Ttirško glavno mesto v strahu in trepetu. ngleike in francoske vojne ladje neprestano prodirajo po dardanelski morski ožini in trdnjavice padajo druga za drugo. Boji v Karpatih in Galiciji se nadaljujejo. Nemci na Poljskem brezuspešni. Nobena stranka na zapadnem bojišču nima posebne sreče. \DrI?Unai. I- marca. (Čez London.) — rzavno vojno ministrstvo Je nocoj sledeče naznanilo: Uspešni boji so bili pravkar dokončani na zapadnem delu karpatske onte. Več ruskih postojank je bilo jetihetlh' 19 častnikov in 2,000 mož u-1 ,ter mnogo vojnega materiala za-plenjenega "V v ••' Rusi •ra.,lm južn0 od Dniestra so bili Vsi 0,lacen' 'n se trdovratno upirajo. odbit*- "a naše P°st°iankc 50 bili |jjca s težkimi izgubami za sovraž- »kem* PolAskem in zapadnem Gali- PadovJ" Samo do t0Pniških SP°" c«ar Franc Jožef onemogel. D, i. PosUh;,t ran°a J°žefa s« je spet zelo sedi n . Oslabel je tako, da pre-^asa kakor mrtvičen- ctSar ,.'Jlv je na svojo okolico celo v je la. avdijencah, in lc s težavo ga itVn. °Stl Predramit», da podpiše dr-"e Papirje. Ugrski »čtrij pr.VI minister grof Tisza je il Se p°r°čal cesarju nekaj važnega se je "j°cn° Prestrašil, ko je videl, da »ila r,, ava cesarjeva nenadoma upog-Prv e-J" »rtev ."""'ster, misleč, da je cesar ra*Pozn r Poklical zdravnike, ki so stil, nt \ da se n> ccsar niti oaesve t° 3e zadremal vsled starostne ^^oglosti. !ar i« v 85. letu starosti. Jj 21 ®crlin Uradno naznanilo, ■"'listrstv' marca' ~ Nemško vvojno Ztlanil0 ■ ° danes izdalo sledeče na- IIQ ' °orai:u P" Przasny- - akl zatrjujejo, da je bilo nem- Poraz pri Przasnyszu. ško upanje na uspeh med podjetji zadnjih dveh tednov ob severni fronti u-tcmeljeno na njihovem zaupanju, da predro rusko linijo pri Przasnyszu. Ta nemški poskus, okrepiti položaj nemškega levega krila, kar je bilo važen del njihovega načrta za velikansko zajetno kretanje od Avgustowa do vzhodne Galicije, se je končno izjalovil, kakor pravijo danes ruski voditelji. Rusi zatrjujejo, da je umikanje Nemcev na severu hitrejše in nerednejše, nego katerokoli prejšnje umikanje na tem bojnem torišču. Nemci opuščali topove. Zatrjujejo, da so Nemci opustili velika števila težkih in lahkih topov ter celo zapustili za seboj lahko ranjene vojake v prizadevi, da se brž umaknejo. Ta stvarni položaj je po ruskem mnenju še značilnejši vsled dejstva, da so se Nemci baje poslužili nekaterih svojih najboljših čet v tem bojevanju. Mnogo znamenj je, da so imeli Nemci popolno zaupanje v uspeh. Naznanjeni nemški načrt za obleganje Grodna bi bil sedaj videti nevaren, ko Rusi prodirajo ob levem bregu reke Niemen proti Vzhodni Prusiji in ogrožajo položaj nemškega levega krila. Tukaj zatrjujejo, da so bile vse nemške čete, ki so pred kratkim prodrle čez Niemen, pognane nazaj na drugi breg1. / « Ljuto bojevanje. Čeprav so poročila o podjetjih v Galiciji nepopolna, je videti, da Avstrijci le počasi1 napredujejo v poskusu, prisiliti Ruše k umiku iz te pokrajine. Poluradno naznanilo, izdano danes v Petrogradu, se glasi: "Ruske čete so pričele ofenzivno kretanje severno od Grodna. Ujetniki in topovi, zaplenjeni po Rusih severno od Grodna, so od najboljših vojnih zborov nemških armad sedaj na vzhodni bojni fronti. "Ruski napredek okrog Przasnysza je bil znamenit. Zavzeli smo vas za vasjo ter ujeli več sto mož v vsakem kraju. V drugih • okrajih izvršujejo Nemci protinapade s svežimi četami in gotove vasi prehajajo iz posesti ene stranke ali druge. Vkljub temu gre naša. fronta naprej prav znatno vsak dan." Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 2. marca. — Sledeče uradno naznanilo vojnega ministrstva je bilo izdano nocoj: "V zapadnem delu Karpatov je bilo več ruskih protinapadov odbitih. Obdržali smo postojanke, ki smo jih prej pridobili. "Južno od reke Dniester se je bojevanje včeraj nadaljevalo. Napadi sovražnikovi so bili odbiti. Še vedno obdržujemo postojanke proti napadom dostikrat številno močnejšega sovražnika. "Na Poljskem in zapadnem Gali-škem so bili samo topniški spopadi. Mir prevladuje v Bukovini, kjer je položaj neizpremenjen." Rusi odbili Nemce pri Osovcu. Petrograd, 3. marca. — Vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo: "Dne 1. in 2. marca so med rekama Niemen in Vistula na severnem Poljskem Nemci napadali okrog Osovča. Mnogi poskusi sovražnikovi, približati se trdnjavi, so bili odbiti. "Okrog Grodna in drugod na celi fronti so naše čete dalje napredovale. Z naskokom smo vzeli vas Kerjen, na levem bregu reke Amulev, kjer smo ujeli deset častnikov in gotovo število vojakov ter zaplenili dva brzostrelna topova. Nemci odbiti v Galiciji. "V Karpatih med rekama Ondavo in Sanom nadalje s popolnim uspehom odbijamo prav močne napade avstrijskih čet. Nemci so brezuspešno na-skakovali naše postojanke pri Koziow-kS in Rojanki. Pri zadnjem kraju smo zajeli in uničili dve nemški stotniji. "Na vzhodnem Gališkem so Avstrijci, ki so branili prehode čez reko Lo-mnico, utrpeli nove in resne poraze. Naše čete so med bojevanjem šle • čez reko in zavzele vas Krasna. Naslednjega dne smo ujeli 6,000 mož, med njimi 64 častnikov, ter zaplenili štiri topove, sedem brzostrelnih topov in veliko število polkovnih in divizijskih vlakov." Bombe spuščene na Varšavo. Varšava, 3. marca. — Neki nemški zrakoplovec je danes bombardoval Varšavo. Največ bomb je padlo v Aju oclatlon. ^ijo^ornj., ^ AVSTRIJSKI OBLEGOVALNI TOP. —ANGLEŠKA STROJNA PUŠKA. ""ilc*" s« p i1'"11 ka*e avstrijski oblegovalni top. Takele topove je Avstrija poslala Nemčiji na pomoč v Bel ^"ehiii/"1 2ru®''e mnoge trdnjave, na videz nepremagljive. Spodnja slika pa nam kaže angleško Kun), ki jp vlačijo psi. Strojne puške so strašno smrtonosne zaradi brzega streljanja. troj okrajih stanovališč. Mnogo oken se je pretreslo, a usmrčen ni bil nihče. Boji v Dardanelah. Pariz, 2. marca, 1 zj. — "Temps" zatrjuje, da je med Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo sklenjena pogodba glede bodočega stana Dardanel, ki daje Rusiji svoboden prehod skozi morsko ožino. Atene, 1. marca. — Turške čete se naglo zbirajo na azijski strani Dardanel pod Essad pašo, braniteljem Janine. London, 1. marca. — Turške izgube v bombardovanju Dardanel znašajo dosedaj skupaj S,000 mož na mrtvih in ranjenih, kakor brzojavljajo iz Soluna danes. Vlaki s četami iz Carigrada zagačajo železnice na evropski strani in turški ranjenci leže za trdnjavicami brez zdravniške postrežbe. Admiralsko poročilo pravi, da je bil en mornar usmrčen in trije so bili ranjeni na britanski bojni ladji "Vengeance" v bojevanju zadnji petek. Podjetja v Dardanelah zopet ovira neugodno vreme. Močan severovzhodnik piha, z dežjem in meglo, tako da bi streljanje na daljavo in opazovanje z zrakoplovi bilo težavno. Trdnjavice padajo. London, 3. marca, 3 zj. — Zavezniško brodovje, sedaj šestnajst milj daleč v Dardanelah, je včeraj razbilo baterije trdnjavice Kiled Bahr, na evropski strani, in trdnjavice Sultanie (Chanak Kales), na azijski strani, ki stražita najožji del morske ožine. Strah in trepet v Carigradu. London, 3. marca.—Brzojavka Reu-ter's Telegram-družbi iz Aten pravi: "Zavezniško brodovje je danes bom-bardovalo in razbilo trdnjavici Hami-dieh in Čemerlik, na azijski strani notranjih Dardanel. Brzojavna postaja v Bezikiji je bila tudi razdejana. "Bombardovalo je devet ladij, ki so prodrle dve milji dalje navzgor po morski ožini." Neprestano prodiranje francoskih in angleških ladij je povzročilo strah in trepet v Carigradu, in danes prejete brzojavke poročajo, da so turške in nemške bapke prepeljale svojo gotovino.t K'-;>-,'>S, Mala Azija. Arhivi turške vlade so.bili že prej poslani tjakaj. Neka brzojavka iz Aten pravi, da so bili v Carigradu nabiti lepaki, ki proglašajo Mladoturke za izdajice. Mnogo tibegov iz armade, ki se zbira v obrambo glavnega mesta, se je baje pripetilo. Avstrijske ladje hite na pomoč. ■ Avstrijsko brodovje, obstoječe iz šestih avstrijsko-nemških podmorskih čolnov v spremstvu več torpedovk in torpednih rušivcev je zapustilo Pulj, avstrijsko pomorsko opirališče, včeraj in odplulo v Sredozemsko morje, kakor brzojavljajo iz Geneve. Brodovje je plulo baje mimo Krfa. Washington, D- C., 1. marca.—Vsak trgovinski promet med Nemčijo in zunanjim svetom sta Anglija in Francija lanes proglasila za prepovedan. Istovetni noti, ki vsebujeta naznanilo te drastične odredbe, sta bili obenem po britanskem in francoskem poslaništvu predloženi državnemu departmentu. Če bodo zavezniki res izvajali to politiko, potem v prihodnje ne bo več mogoče, pošiljati iz Združenih Držav bombaž in vsakovrstno blago, ki dosedaj ni bilo na imeniku tihotapskega blaga, dočim bo z druge strani Združenim Državam uvoz iz Nemčije popolnoma odrezan. Zavezna vlada zahteva pojasnila. Washington, D. C., 2. marca. — Zavezna vlada je odločila, da je zadnja nota francoske in britanske vlade enaka razglasu blokade (zaprtije) in se jo mora torej pretresati kot tako. Če se zaveznikom posreči, vzdržati dejansko blokado vseh nemških luk, tako da bi bile te luke zaprte ladjam nevtralnih dežel, se nima podati nikak protest ali ugovor. Če pa se gre za takozvano papirno blokado in tudi samo ena edi- Z zapadnega bojišča. Pariz, 1. marca. — Vojno ministrstvo pravi nocoj v svojem poročilu da zavezniki nadalje pridobivajo vkljub oviram po slabem Wemenu na mnogih točkah na zapadni liniji. "Dež in snežili viharji so ovirali podjetja v mnogih krajih na fronti," pravi poročilo. "V Champagni smo severno od Mesnila odbili močne protinapade in obdržali vse naše včerajšnje pridobitve, prizadevši sovražniku težke izgube. Berlin, 1. marca. — Uradno naznanilo o vojskovanju, izdano v Berlinu danes, vsebuje izjavo, da so francoske čete začele rabiti poseben topovski izstrelek, ki razširja strupen plin ob razpoku. Francozi pridobivajo. Pariz,' 3. marca. — Ponovne pridobitve po zavezniških četah na zapadni bojni fronti opisuje nocojšnje naznanilo vojnega ministrstva. "Od morja do reke Aisne so grmeli topovi," pravi naznanilo. "Nemci so spet pričeli bombardovati Reims z uži galnimi izstrelki. "V okrožju Champagne napreduje mo. Nemci ne morejo naprej. Zlasti zapadno od Porthesa smo bili danes uspešni. Ujeli smo 100 Nemcev* in zaplenili eno strojno puško..." Z. D. ladje varne pred nemškimi torpedi. Nemški odgovor na ameriško noto glede nemškega pomorskega vojnega pasa. MINE IN NEVTRALNE LADJE. Živežni izvoz iz Združenih Držav na Angleško ne bo prepovedan. na ladja kake nevtralne dežele dopluje v kako nemško luko, potem mislijo Združene Države zahtevati odškodbo za vse parnike in naklade, zaplenjene tekom izvajanja blokade. To je v kratkih obrisih vsebina not, ki se utegneta v kratkem odposlati v London in Pariz. Izpremenjeni načrti. Predsednik je opustil načrt, prepovedati živežni izvoz na Angleško kot povračilno odredbo za nadlegovanje ameriške pomorske trgovine. G. Wilson se izgovarja na baje upravičene prigovore ameriških farmarjev, ki trdijo, da bi taka prepoved zelo znižala žitne cene in Jih pripravila ob plačilo svojih trudov. Kot zastopniki teh farmarjev so senatorji in kongresni poslanci poljedelskih držav vložili protest proti načrtu, in stvar je videti s tem rešena. Z. D. ladje varne. Berlin, 2. marca. — V svojem odgovoru na nedavno ameriško noto glede nemškega pomorskega vojnega pasa se nemška vlada zlaga s tem, da imajo njeni podmorski čolni pod gotovimi pogoji zaustaviti trgovinske ladje na odprtem morju in postopati samo proti takim parnikom, ki imajo na krovu vojno tihotapsko blago ali pa pripadajo kaki sovražni velevlasti. Odgovor izreka pripravljenost Nemčije, da sprejme vse nemške predloge, izvzemši enega, ki bi omejil uporabo zasidranih min v zgolj obrambno svr-ho; pač pa je Nemčija voljna opustiti plavajoče mine. RUDARJI ZASUTI. 182 premogarjev zajetih vsled eksplozije v W. Va. Hinton, W. Va., 2. marca. — Delajoč neprestano skoro dvanajst ur, so reševalci ratio nocoj spravili na dan živih samo šest od 1827 rudarjev, zajetih v Layland-rudnikih družbe "New Rivtr and Pocahontas Consolidated Coal Co." blizu Quinnimonta danes po eksploziji. Eno truplo, ono George Benerka, so našli reševalci blizu vhoda v rudnik št. 3. Ostalih 175 rudarjev čaka smrt v globokih rovih. Po zunanjih dokazih je morala biti sila eksplozije strašna. Kamniti obok nad glavnim vhodom v rove je bil razdejan, okna v polumeru 300 yardov naokrog so se zdrobila in eksplozijo je bilo občutiti več milj daleč. Voznik vržen ob drog. A. B. Cooper, ki je peljal grocerijo do neke hiše, oddaljene 75 yardov od vhoda v rudnik, je bil odpihnjen proti telegrafskemu drogu in usmrčen. Prva skupina reševalcev, ki je prodrla v rudnik, je zadela ob močno padajoče skrili. Zračni toki so bili baje dobri. Ponesrečenci tujerodni. Straže so razpostavljene okrog rovov in samo delavcem je dovoljeno v zadnje. Družbini uradniki prikrivajo vse podrobnosti. Največ zasutih rudarjev je tujega rylu, pa je tudi veliko število Američanov. Hugh R. McMillen, pomožni jamski boss, je med pogrešanci. Iz Glenalluma, W. Va., pride semkaj jamska reševalna kara, in prejkone tudi ena iz Pittsburga, Pa. Še štiri trupla našli. Hinton, W. Va,, 3. marca. — Reševalni oddelki se nadalje trudijo, da bi prodrli v rove Layland-rudnika, kjer se je včeraj pripetila eksplozija, ali po nocojšnjem naznanilu so bila samo štiri dodatna trupla spravljena na površje danes, tako da je doslej znanih skupaj štirinajst mrtvih. V Springfieldu "suhe" nedelje. Springfield, 111., 1. marca. — Šerif John A. Wheeler okraja Sangamon je zaukazal, da se imajo salooni v Sprjng fieldu, ki jih je 217, zapreti prihodnjo nedeljo in vsako nedeljo zanaprej. Še-rif je sledil svojemu ultimatumu z naznanilom na vse svoje pomočnike (deputies), da se mora zakon izvajati brez strahu ali milosti, in vsak "deputy", ki se ne more pokoriti odredbi, naj rajši odstopi. Odredba šerifdva je vzbudila največjo senzacijo, ki jo je Springfield doživel izza mnogih dni. Mokraši in suhači, zbrani tukaj za zakonodajstvo, zatrjujejo, da bo njen vpliv občutiti po vsej državi. "Slovenska Liga." MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. > . pCer so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod 4,1 ne morejo dobiti .iz bank, (*ata jperajo ttpeti pomanjkanje pobegi-vsega svojega premoženja. Zdaj je čas, da se vsakdo spomai svojih trpečih, v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih! Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomoči. Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar. Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k, pošta: Najnižje denarne cene: * 5 kron pošljemo za.........$ .95 50 " " "......... 8.95 100 " _" ......... 17.25 500 " " "......7.. 85.00 1000 " " "...'.:..... 168.Q0 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pazite na naše prave cene denarja Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. Prihodnji torek, dne 9. marca, se prične v Chicagu v dvorani "Little Bohemia" na št. 1722 Loomis st., na voglu 18. ceste in Blue Island ave. zanimivo zborovanje delegatov že ustanovljenih podružnic "Slovenske Lige" z namenom, ustanoviti osrednji odbor iste ter določiti pravila in delokrog bodoče politične organizacije ameriških Slovencev. Če bo iz te moke kaj kruha za naš narod — bilo srečno! Listnica uredništva. Cenj. dopisnike prosimo potrpljenja. Nabralo se je toliko dopisov, da ne vemo, kam ž njimi. Vsi uporabni pridejo na vrsto. Veseli nas, da se "naša armada" tako pomnožuje. "A. S." je skala, ob katero se bodo razbili vsi sovražni valovi. Vsem cenj. sotrudni-•kom 1— hvala! Presenetljiv uspeh. "Pozdravljam Vas in Vam daj,em na znanje, da sem bila zelo bolna in sem morala poklicati dva zdravnika. Povedala sta mi, da se moja kri suši. Želodec ni hotel prejemati nobene hrane. Tedaj sem se spomnila na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in sem poslala po šest steklenic. Použila sem štiri in se počutila popolnoma zdraVo. Sedaj je tega leto dni in želim priporočiti to zdravilo vsakemu. Jozefina Andrle, Grand Rapids, Wis." Tako piše stara gospa, ki je dosegla presenetljiv uspeh. To zdravilo čisti drob, poživlja slast in krepi telo. Cena $1. V lekarnah. Jos. Triner, tvorničar, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * » Triner's Liniment daje novo prožnost utrujenim mišicam in sklepom. Bolečino brzo olajša. Cena 25 ali 50c. po pošti 35 ali 60c. — Adv. 2. ftMTOTTCANSKT RI.OVKNRC. 5. MARCA 1915. iz SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 3. marca. — Prihodnji torek, dne 9. marca, bode v Jolietu prvotna volitev za nominacijo kandidatov za župana in komisionerje. Državljanska dolžnost vsakega volivca in vsake volivke je, da se te volitve gotovo udeleži. Letošnja volitev je največjega pomena za bodoči razvoj mesta Jolieta. Gre se za vprašanje, ali naj Joliet napreduje, ali nazaduje. Nazadoval bo, če bodo izvoljeni kandidati, ki imajo skrivni namen, potegniti voz mestne uprave v kolovoz, ki drži v suho deželo prohibicije. Napredoval bo, če bodo-izvoljeni kandidati, ki bodo skrbeli predvsem tudi za delavce: ogromna večina delavcev pa ne mara "suše", ker so itak suhi vsled napora pri gorečih plavžih v našem "peklu". Zatorej pazite, koga boste volili! — G. Josip Dunda, bančni uradnik, in g. Anton Nemanich mL, businessman, sta naša kandidata za komisio-nerja. Oba priporočamo za izvolitev prihodnji torek. Oba sta nadarjena tnlada moža, razumna, pridna, dobro-misleča in poštena. Oba sta popolnoma sposobna za mestno službo, ki se canjo poganjata. Oba še enkrat naj-topleje priporočamo vsem slovenskim, hrvatskim in drugim slovanskim volivcem in volivkam. — Ženske — na volišča! Ali se zavedate svoje volilne pravice? Videli bomo prihodnji torek! — Da Slovenci v Ameriki še niso obupali nad "ubogo" Avstrijo, je najboljši dokaz to, ker je "A. S." poslal tekom kratkega časa, odkar pošilja denar t staro domovino po najnižji in pravi tržni ceni, več tisoč kron. Res lep dar za Veliko poč! — Sožalje. G. John Peternel iz Springfielda, 111., nam piše: "Obžalujem Vašo izgubo č. g. John Kranjca, urednika listu, ker je bil tako vztrajen •a neustrašljiv. Bog mu daj večen ■air in pokoj!" — Bodrilne besede. G. Janez Totter iz St. Paula, Minn., nam med drugim piše: "2elim, da bi premagali vse »vaje nasprotnike v secjanjem hudem boju: onostran morja z orožjem, tu1 »j pA x uma svetlim mečem! Peklens a pošast si napenja vse svoje moči, da bi podkopala sv. katoliško Cerkev in uaičila slovenski narod. To se kaže prav očitno v 'Glasu Naroda'" itd.— Jiiičaih dopisov dobivamo vse polmj 4m za dnem. — Jolietski Nemci so nabrali v prid caajemm nemškim in avstrijskim vo-jakoat $546.20, koji znesek izroče te Ani aemškemu konzulu v Chicagu, da C> odpošlje Osrednjemu odboru nem-iko-avstrijskega Rdečega križa. Skup-mo vsoto ($546.20) so nabrali potom predstave v Princess-teatru ($183.50), koncerta v Turner hallu ($99.74) in prostovoljnih darov ($262.96). — V prid slovenskim vojnim ranjencem bodo naši združeni diletantje u-prizorili igro "Deseti brat" v Sterno-vi dvorani na belo nedeljo, in naši najboljši pevci bodo zapeli nekaj pesem. Obljubljen je tudi primeren govor. Več o vsem tem pozneje. — G. Janko Ogulin, bivši jolietski trgovec, nam piše iz Semiča tia Belokranjskem, da je živ in zdrav. Res je bil poklican v vojaško službo v Karlo-vec, ali že čez nekaj dni odpuščen, ker je bil vpoklican pomotoma, namesto nekega drugega reservista z istim imenom in iz istega rojstnega okraja. Ko «o pomoto spoznali, so g. Jankota odpustili iz službe, a ga v nagrado za prestane sitnosti povišali iz reservne-ga četovodje v res. častniškega namestnika. Njegov žensev ali soimenec Janez Ogulin je bi! kmalu potem ranjen v Galiciji, in vsled tega se je raznesla govorica prav do Jolieta, da je bil ranjen naš bivši trgovec Janko O-gulin. To na znanje vsem njegovim prijateljem in znancem v Jolietu, ki jim pošilja tem potom domoljuben pozdrav, in tudi njegova ga. sopro ga. Pristaviti nam je še žalostno vest, da je g. Janko Ogulinu dne 1. febr. t. 1. umrl oče, star 82 let, a že pred dvema letoma pa mati, iste starosti. Chicago, 111., 2. marca. — Slavni "A. SI."! Tu smo se pogovarjali in tudi nekoliko pregovarjali. Eni še vedno drže z brezverci, "G. N." in Mr. Sak-serjem. Eden izmed rojakov je rekel: "Zdaj pa še 'G. N.' napada 'Slovenca'," in vprašal sem ga, zakaj, pa ni vedel, dokler mu nisem jaz lepo na kratko raz-tolmaoil vzroka: "Veš, Mr. Sakser v New Yorku je .'G. N.' in Mr. Sakser pošilja denar. Ker je 'A. S.' izprevi-del, da so denarne cene v 'G. N.' sila pretirane in previsoke (za 100 kron $20), kot 'gentleman' kar na svoje oke začel pošiljati denar v staro domovino pod geslom: 'Mal pošljimo dar svojim dragim v stari domovini na altar', in sicer po veliko nižji ali pravi denarni ceni. To je pa Mr. Sakserja ujezilo in hajd s korobačem naganjati okoli za ligo. Le poglej, kako so se cene v 'G. N.' znižale, odkar 'A. S.' pošilja denar. 'A .S.' pošlje 100 kron za $17.25, a drugod je povsod višja cena, zato se Mr. Sakser v 'G. N.' jezi, ker dobro ve, da zdaj več ne more zahtevati $20 za 100 kron, kakor prej. To je edini vzrok!" "P____m.. .drej, je res; imaš prav, Nace, pa en'ga zvrni na zdravje onih, ki pod krinko narodnjaštva skubijo ubogo gmajno," mi so vsi potrdili. Še pili smo na zdravje onih, ki se ne boje kompetirati z Mr. Sakserjem in "G. N.", ki mislita, da imasta vse Slovence že v svoji malhi, da jih pod krinko na-prednjaštva lahko skubejo po svojem okusu. 2ivijo "A. S."! S. Centre. — Vsem volivcem in volivkam se priporočam v prijazno naklonjenost pri primarnih volitvah v torek 9. marca kot kandidat za mestnega komisarja. Moje ime je 25. od vrha med komisar-skimi kandidati. Vaš rojak Josip Dunda. Cleveland, Ohio. — Da pa ne bote godrnjali, g. urednik, radi papirja, na katerega Vam pišem! Veste, gospod, dandanes so slabi časi, in torej treba "šparat" pri vseh konceh. Je pa še tudi drug vzrok, zakaj Vam pišem na tak papir. Imam sedaj "kausing ma šino" in s to se da porabiti vsak papir, če tud je za "šrajbcajh" preslab. Poleti enkrat so se tukaj neki gospod pritožili, da moje "šrifte" ne morejo brati. Jaz sem se temu vjezil in hajd po "kaus mašino". Pa ne smete misliti, da grabim črke kar z obema rokama. To še ne bode tako hitro. Jaz pogle-i dam najprej postrani z enim očesom I po črkah, kakor kokoš po zrnju; ko ugledam pravo, jo kausnem, da mašina zašklopoče in se stresne. Potem pogledam, če sem pravo kausnil, in če se mi je posrečilo, zopet pogledam po drugi, ki jo zadene ista usoda; če pa se mi ni prava umerila, potem jo izbri šem in kausnem drugo. Iz tega vidi te, da jaz in moja "kaus mašina" še ni sva preveč intimna. Vzrok temu je pomanjkljaj časa. Kakor že popred omenjeno, se letos tukaj dramatične in druge predstave kar pode ena za drugo. To pa, seveda, poleg vsakdanjih opravil zahteva čas. Čas pa, dasirav no je vsak dan 24 ur dolg in je sedem dni v tednu, se nekam zmuza — tako "mimogrede", da se vsak lahko šteje srečnega, če se spominja, kedaj so šli torek ,sreda in četrtek mimo njega. N torej čuda, da se modroslovci spodti kajo še danes nad časom in skušajo uganiti, jeli čas kaj ali ni nič. Jaz pra vim ,da ni nič in mislim, da imam tem vse modroslovce za uho, kaj mi slite Vi, g. urednik? Da pa ne tra tim časa na času, hočem govoriti čem drugem. Ne smete misliti radi gori omenje nega, da imam jaz kaj posebnega opra viti z dramatičnimi predstavami. To ne, toda videti jih le morem, kaj ne Odkar sem zadnjič pisal o teh stvareh smo imeli že več predstav prav izvrst nih. Seveda, "Cake", kakor vselej do sedaj, vzame društvo "Triglav", ki ima tudi najstarejše in najbolj izvežbane igravce. Igrali so "Svetinova hči" dobrini uspehom. Ni mi treba posa mczne igravce omenjati, zadosti je, če rečem, da je ljudstvo pogosto ploskalo posameznim igravcem. Predvsem pa je veliko smeha vzbujalo igranje "Go lobove". Ona je kot vstvarjena za ta ke vloge in se do cela vživi v nje. "Ču den", seveda, je bil zopet čuden. Za njega je dosti, da se pokaže na odru in že se mu svet Smeja. On je za gotove vrste vlog kot nalašč. "Božidar" je pel res tako sladko in milo, da se ni čuditi, če ga je bujno ploskanje pri-moralo k ponovitvi lepe pesmi: "Kje so moje rožice". Čuditi pa se ni temu, saj se piše "Grdina". Njegova mati in oče sta bila med prvimi slovenskimi pevci tukaj. Da ne pozabim omeniti še "Svetine". On je bil tisti, ki je marsikaterega pripravil do sumljivo vlažnih oči. On je v tej reči, skoraj bi rekel, mojster. "Milica" seveda je poznana kot pevka in igravka. Tudi "Stojan" in drugi — ne morem posebej vsaccga omeniti — so igrali dobro. "Dragan" je imel zelo dolgo ulogo, vseeno pa jo je izvršil pohvalno, le malo prepočasi tu in tam. "Rosanda" je Grdinova in s tem je dosti rečeno. Udeležba je bila, kakor vedno pri tem društvu, velika. Nisem mislil toliko pisati o tej igri, ker je že nekaj tednov, odkar se je vršila, a prijazni spomini so me tako daleč zamotali, da se nisem mogel preje izmotati, da sem skoraj celo osobje obletal in bi rad še ostale ampak — "halt!" Isti dan kot zgoraj omenjena predstava, vršila se je druga v šolski dvorani sv. Vida, ki jo je priredila mladina te šole. Prireditev je bila otvorjena s krasno in dobro izvršeno pesmijo: "Na goro". Peli so 7 in 8 razredniki. Za njimi pa so prišli mnogoštevilni drugi igravci v raznoterih kostumih z zelo različnimi ulogami. Vsi so se prav korajžno 'postavili". "Kavalerija" se je zelo dopadla ljudem in mladi junaki so želi zasluženo pohvalo po ploskanju. "Vesele mlade Slovenke" so svojo prijazno ulogo lepo izvršile, posebno ljubka je bila njih pesmica. "Skupščina delavcev" je živo pokazala današnji problem med delavci in njih voditelji. 'Kovači" so napravili dosti smeha. Prijetna je bila njih pesem med pokom kladiva. Izmed vsega pa se je dopadla ljudem najbolj "Živa slovenska zastava". To je bilo v resnici krasno izvajano. Celo Angleži, ki so bili navzoči, so navdušeno ploskali tej krasni izvedbi. Igrale so deklice iz IV. razreda. "Vaja na rog klavna" in pa "Veseljaki" so O. K. napravili svojo "kunšt". — "Hoop Drill" je bil, kakor že poprej enkrat, tudi letos prav prijetno izveden in se je dopadel ljudem. Predstavo je zaključil trop "Teddy Bears", ki so se pokazali za "medvede" precej dobro izučene. Med pre-membami pa so igrali na klavir in violino M. Germ, A. Blatnik, F. Mišmaš, in F. Živoder. G. M. L. Holmar je vodil petje in godbo. S to predstavo so zopet pokazali otroci svojo zmožnost. Obenem pa je predstava otrokom v pogum. Vse kar spodbuja o-troke k večjemu navdušenju za uk in pridnost, je vredno, če tudi stane ve liko truda in skrbi. Da je s tolikim številom otrok, kot jih je tukaj, dosti napora, to mora vsak priznati, ki ve kaj o šoli. Naše sestre učiteljice se ne ustrašijo ničesar, dokler je otrokom v prid, to smo videli pri tej prireditvi in pri drugih. Če bi imeli n. pr. učitelji in učiteljice v javnih šolah toliko opraviti z otroci, kot imajo katoliške učiteljice v farnih šolah, bog-vedi, koliko plače bi zahtevali? Pred kratkim časom je pisal učitelj iz dru-zega kraja naše slavne dežele: "Kaj pri vas morebiti potrebujete kakega višjega učitelja? Rad bi malo preme-nil. Plače dobivam $125 na mesec!" Da bi te slana pobrala!" sem si mislil, "pri nas vzdržujemo ravno pet učiteljic za ta denar, skrbi pa imajo še enkrat toliko kot Ti." " 'Lira', slovensko katol, pevsko društvo, priredi v nedeljo 28. febr. v novi šolski dvorani predstavo.'" "Aha," sem rekel po tihem ko sem to. čital, "tja pa pojdeš." Lirjani so pin igravci, da malo takih. Pri petju sploh danes nimajo resne kompetieje. Predstavo sta otvorili dve pesmi. "Prošnja", Ant. Medved, je pel mešani zbor z dobrim uspehom in duhovitostjo. "Hrovatkoj", V. Novak, za moški zbor, pa je pesem, ki ima težjte in u-metne ovinke in spremembe, ima morebiti tudi matematično krasoto, a za slovensko uho — tako bi rekel če se izrazim odkrito,—pa nima vabljivosti. Igra "Pogumne Gorenjke" je bila igrana v splošno zadovoljnost. Dekleta in žene so igrale kakor da se gre res za obstanek. "Mati županja" so, seveda, imeli glavno besedo in so jo, kakor po navadi, tudi dali z zelo oblast nim povdarjanjem. "Francka" jr ■svojo ulogo dobro izvršila, zelo dobro ie igrala tudi "Maruša", njen nastop je bil pravilen, le tuintam se je za staro beračico prehitro zasukala. Tudi druge dekleta so se "postavile", posebno ko so prihrule skupaj z matikami, sabljami, puškami in še drugim orodjem in orožjem ter pognale "Francoze". "Mazel Žanet", hči francoskega uradnika, je igrala elegantno, kakor ona sploh kot stara igralka zna. Igra je prijetna že sama na sebi. Igralke pa so s pravilnim predstavljanjem celo povišale zanimivost. Druga igra, "Skriven zaklad", je bila jstotako dobro izvedena. "Balant" je iskal v svoji kleti "zaklad". Imel je pri tem veliko sitnosti od strani svoje žene, a le zato, ker je bila žena pametnejša od njega. Žena je vedela, da je njun zaklad le v dobro izgojenem sinu, katerega je hotela dati v šolo. "Balant" je iskal "zaklad" drugje tako dolgo, da je bil dobro "obrit" od "Brivca in čarovnikov". Ko pa je enkrat izgubil še tisti denar, ki ga je imel, se. je spametoval in tudi on sprevidel, da je za stariše največji "zaklad" dobro izgojena "deca". Igravci so svoje uloge dobro rešili in moramo jim častitati na njih navdušenosti za dramatiko. Nekateri mislijo, da je čas porabljen pri vajah za igre potraten, a se motijo. Ako je igra dobra, je igravcem v prid, kakor tudi avdijenci. Pri tem pa se igravci vadijo javnega nastopa, ki jim bode prej ali slej v korist. Marsikaj dobrega se stori ali slabega prepreči v u-godni priliki s par krepkimi besedami. Če. pa človek ni vajen javnega nastopa, bode priliko pustil iti mimo, ne da bi bil storil kaj za dobro stvar, potem pa se sliši: "če bi bil jaz vajen govoriti, to bi mu jih bil povedal, da bi si ne drznil tako kmalu zopet blebetati zoper vero, zoper bližnjega, dobro ime itd." Dobre igre so izobrazba. Ni Pa preveč pospeševalno za take napore, če ljudje ne pomagajo s pravim zanimanjem in udeležbo pri predstavah. Nekoliko več v tem oziru bi bilo pričakovati pri nas. Posebno nekaterim mladim ljudem ni druzega dosti mar, kakor tobak, ples in pool. Iz te moke bode malo kruha. Le premalo jih je, ki bi se zanimali za društva kot so "Lira", "Triglatf', "Orel" itd. Če mladeniči in dekleta ostanejo doma po večerih, to je še, je dobro. Ali koliko pa jih je, ki bi zvečer vzel knjigo v roke in ostal doma, posebno izmed mladeničev? Če pa gre vun in ni pri kakem dobrem društvu, kam pa gre?? Toliko torej, kar se tiče telesnega razvedrila. Precej, kaj ne? Nismo pa samo po eni strani prevideni, imamo tudi za duha kaj. Sedaj v postu imamo pobožnost v sredah, petkih in nedeljah zvečer. Ljudje se pridno udeležujejo pobožnosti križevega pota in govorov. V nedeljah imajo otroci svojo pobožnost ob treh popoldne in popolnoma zasedejo cerkev, kakor nasajenih igelc na papari jih je. Pojejo splošno po vsej cerkvi, pri postajah in blagoslovu, toko da "se cerkev maje". Petje, seveda ni strokovnjaško, a prijetno jih je slišati vseeno; predvsem pa je to molitev zanje in je menj priložnosti za ogledovanje in raztrese-nost. Katoliška društva imajo skozi ta čas svoja skupna sv. obhajila. Ta društva dobro napredujejo in se množijo po številu članov in po novih društvih. Društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J. je najmočnejše in za njim pride društvo Kat. Borštnarjev. Imamo že tudi nekaj Kolumbovih Vitezov med nami, ki delujejo dobro in složno v prid višje kulture. Da bi se to število kmalu podvojilo! Kaj pa na političnem polju? Tudi tam je vse v teku in se giblje. Glavna stvar na dnevnem redu je menda "Slovenska Liga". Nekateri pravijo, da bodo veliko storili v prid Slovencem v starem kraju, drugi pa pravijo, da ne bo nič. Jaz osebno, če se smem izraziti, pa sem po dolgem prevdarja-nju in opazovanju letečih vran prišel do prepričanja, da je bil mesec februar pregorak in zato sem pa gotov: če bodo Rusi zmagali, bodo njih sovražniki poraženi; če pa Rusi zmagali ne bodo, pa skorosgotovo njih nasprotniki poraženi ne bodo. Kaj mislite, da me bo neslo, g. urednik? i Naročnik iz "VI. mesta". Hripavost, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika, prehladi in kašlji se hitro vdajo, kjer se uporabi CEVERAS Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in tešilo. Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Gena 25 in 50c. Zanesljivo zdravilo zoper kašelj. "Naznanjam Vam, da so mi je izkazal SeveroT Balzam za Pljuča zolo zanesljivo zdravilo zoper kašelj. V treh slučajih je pomagalo mojim sinom ko jih je napadal kaSelj. Z veseljem ea priporočam vsim, ki ga potrebujejo." Em. Matejovez. Box 41, Comly, Ohio. V slučajih prehlada in Influenza je dobro omeniti, da Severn's Cold and Grip Tablets (Severovi Tableti zoper prehlad in hripo) rabljeni v zvezi Sevcroria Balzamom za Pljuča tudi izborno učinkujejo. Cena Tabletov Je 25 centov. Ali ste ie gEVERA'S poskusili Sladkorno odvajalo. TAB-LAX? So izborni, za otroke, kakor tudi za odrasle. Severove Pripravke imajo naprodaj lekarnarji vsepovsodi. Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomestitve. W. F. Severa Co. CEDAR RAPID5 IOWA r I Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po Mri Jttli (13. stot 3-1. Pre 191/ 3-1; Tri, Jlic Slal I 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno al« f* pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno vara«. Naša banka J* P nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. Houston, Pa., 24. febr. — Prosim Vas, g. urednik, za malo prostora v Vašem priljubljenem listu A. S. za odgovor dvema duševno revnima zastopnikoma umazane G. S. — Kdor le količkaj pošteno misli, je tem ubogim duševno revnim siromakom "bacek". Kdo so večji zaslepljeni backi, kot ste vi brezverci, ki za par centov ponujene provizije ponujate vaše umazane cunje kot Jud svoje umazano blago? Kje so večji zaslepljeni backi kot ste vi pri svobodomiselnih in socialiških cunjah? — Poglejte kako vas izsesavajo! Liste jim že itak drago plača-vate, poleg tega je pa zmerom njih blagajna prazna, nakar se oglasi urednik v svojem predalu, na primer takole: Cenjeni naročniki! Vsled velikih stroškov smo primorani vam list skrčiti na štiri strani. Če pa hočete sami sebi dobro, ker je list vaš in ker se za vaše delavske interese poteguje, zato podpirajte ga, da bomo čim prej ga izdajali nazaj na osmih straneh t. t. d. Zaslepljeni backi pa brž to vidijo, kako je Svoboda v stiski, pa takoj pošljejo v podporo, z raznimi izreki, napri-mer: B. C. zato ker sem srečal lepo punco Sc; L. P. zato ker nočem f.... poslušati 10c; S. T. zato ker nočem biti na katoliškem pokopališču pokopan lSc; M. N. za,to ker nočem iti v cerkev 25c i. t. d. Poglejte, kako vas backe izobražujejo za svoje lastne žepe! Pri vSi vaši izobrazbi, ko bi vas sedemleten šolarček vprašal S cerkvenih ali 10 božjih zapovedi, pa prav gotovo mu ne veste k«ij odgovoriti. Torej, ne drugi, le samo vi okrog proti-verskih listov ste največji zaslepljeni backi. — Pazita pa vidva, da ne bosta vtikala vaše dolge nosove v druzib družin razmere, kar vaju prav nič ne briga, zakaj se vama lahko pripeti, da se bo od nežne strani na vaju brez gr menja vroča ploha vlila. To si dobro zapomnite! — Dalje: Kaj mora biti vzrok, da si ne morete izbiti iz vaših butic našega katoliškega društva? Kaj vas briga, saj vas nihče noter ne sili! Kdor je pa notri, pa tudi lahko ven gre, če hoče. Vsaki ima prosto pot. Z vašo lažjo ste nam že tretjino "cag-livcev" odtrgali, celo tako osebo, ki je v blagoslovljenem stanu. Kaj bi bilo, ko bi se nesreča pripetila? Kdo bi bil drugi kriv kot vi hudobneži? Od veselja si roke majete, češ, prignali ga bomo do prepada. Pa povem vam, da zastonj se trudite, magari če se z glavami v steno zaženete, druzega ne bo, morebiti se Vam bo bolj posvetilo pred očmi, to bo vse. — O vaši pokojni svobodomisclki pa Vam ni treba biti tako hudo, saj se je vse zgodilo po vaši najboljši volji. Scfprog pokojne piše: Sama je že v svojem zdravju želela, da bi bila pokopana na mestnem pokopališču, in njena želja se je izpolnila, in f... ceremonij ni bilo treba plačati. V spominu Vam je o-stala, to rad verjamem, pa saj je tudi nam, marsikedo je vzdihnil: Bog nas varuj take smrti 1 Drugi dopisnik G. S. ravno v isti številki bi pa bilo boljše, da bi s svojo harmoniko zaigral eno "šncl-polko' svoji ženi, ali pa zazibal otroke v sladko spanje. -—■ Med vso drugo brozgo pravi sledeče: Praviš mi, da sem zastopnik dveh svobodomiselnih cunj. Rečem ti pa, da sem ponosen na to, da sem zastopnik dveh najbolj naprednih listov, namreč G. S. in N. V. P-š-š-šš-t tiho K. ali se ne bojiš, da bi Te Pro-(Nadaljcvanje na 5. strani.) The Joliet National Bank JOLIET, illinois Kapital in re«m»i $400,000.00. ■OBT. T. KHXY, fcrf* C HAS. G. PEAW-* ^^ Bfiwmwws^ Ki kruha istega ni aiogole dobi". no fosEBia sj/j,; STTA in pazimo? spefemo ^aTIl<>IP^,lT•■*-"^ KBUH-Be b,eb' Pokosil« ga — b«1^** i' "Oil lian ntir »»»»»»K««*!*«*«*«*««** K COMMERCIAL! TRUSTS RANK SAVINGS O/^llI^ H 10F JOLIET! SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE J NADZORNIKI' g D B««1'*7 u Itn C. L. Stali * J URADNIKI E. J. MURPHY, predsednik THEO. R. GERLACH. podpredeedalk. JOHN T. CLYNE.ke.ir. Herman t. L. stan Carl Oasterle Ch.rl«- g Edward R. Daley Tb.edare Willie. Ste r. ..JohE. E. J.Marpk* »»»»»»»»»»■■■MIIISII!«!«!*** Chicago Phone 79$ N. W. PkoM m James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTA«. D. POSTELANCZYK. klerk ia tolmač. 317 Jcff Street, H ona«, Jalict, IEL W. J. BRADY Kadar se mudite na luby andBroadww pozabite ▼stop*41 10j0 gostil«0 bolj So . ta s dan ie r šta, Pop ce ; V neg dre ni ; Tu, skrl 2or ie , Je , tvili Šo Poaojaj« ADVOKAT. I* podaja Orpheum Theatre BuiUiag joLirr, ill. TROST & DOMAČIH SM HAVANA IN p.Mbno.t »o °*ieht0p , »umr»cB"^ Th. U. S." iOc to N. - rt* 4 ■a ** ^ * Izgube kranjskega 17 pešpolka. Mrtvi. Častniki: Praporščak Bratsch praporščak Ehrenstorfer Janez. Moštvo: Arh Ignacij, 5. stot. (14.-11. 3.-12. 1914) ; Bracco Evgen, 2. stot., Iz Lošinja (14.-11.-3.-12. 1914); Do-~ ar Pavel, 3. odd. stroj, pušk, iz lrebeljevcga (13.-11,—2.-12. 1914); Go .. Fra»c, 2. stot., iz Št. Mihela-Sto-P'ce (14.-11. do 3.-12. 1914); Habe Ja-Jz- 8. stot., iz logaškega okr. (13.-11. . -"J2- 1914); Hvala Ignacij, 9. stot., 19U^reS"ic pri (13.-11.—2.-12. 14);-Iskra Alojzij, 8. stot., iz Boh. e.stnce (13.-11.-2.-12. 1914); Kaplar 19uf' l-3401" iz Bučke (13.-11.—2.-12. (U K°'ar J°žef> 2- stot-> iz Planine 3 "n:—3.-12. 1914); Komar Ivan, 2. 1914\ ^r Ljubliane (14.-11. do 3.-12. „: fLKošir Franc, 2. stot., iz Spod-(1^-11.—i?.-12. 1914); Kovač (,,'"' 6- stot., iz Zagorja pri Litiji stnt M 3-12. 1914); Koželj Franc, 5. 2Cf (14.-11.—3.-12. 1914); Kunstelj Jo rohrt0t (14.-11.-3.-12. 1914); Ma-Mrakl"6'-5' St0t (14-11- 3.-12. '14), <■•- Matija, 9. stotnija, iz Ljubljane I <13.-ii tot., j -12. 1. preddv, ■2 -12.1914); Pretnar Franc, 2. £{3 Naklega pri Kranju (14.-11,— • 1"14); Rozman Franc, 8. stot., iz 19UvTa PH KranJu (12.-11.-2.-12. 3 17 °tar Martin, 2. *artm' Z' St0t <14-"1L-Trini. s Sabec Franc, 6. stot., iz rinc: Šarbek Franc, 1. stot, iz Kres " T tiji (1. I9l4)."g"jzij' 2' stot (14.-11—3.-12. si;^ Litiji (13.-11'. do 2.-12. 1914); um du ; : šnedic Jožef, iz Gorij pri Ble-J«rii fi do 2-^12. 1914); Streicher 3.-12 lqiSt0t' iz Vranskega (14.-11,— Liuhi; ' Touh Janez, 11. stot, iz »e fcne (13 -11.—2.-12 1914); Witti- Zalarp'n'^ ',tot 03.-11.—2.-12. 1914); 11, -3-12. 3. stot, iz Borovnice (14,- iz i, — 1914); Zdešar Anton, 1. stot. PanS 1 ^3.-11..—2.-12. 1914); Zu-- c Janez, i, •• - - r Dole Bi njskem. stotnija, iz Toplic na Poldni pastniki: Praporščak Leo-poročnik Micki Leopold, 3S? - M ' uJet; poročnik Strammer Roba- Antončič Franc, 1. stot, iz nje vai°l0Šec Franc. 7- stot, iz Sred-Jožef, jj °šmel Janez, 7. stot.; Loy nez '-j ■ stot, iz Kočevja; Žaga Ja- ' " stotnija. tr^'kovania. Vojaški zaslužni kričijo je Jjg!1. razreda z vojno dekora-huiic. -Ip stotnik Slavomir Ver-Sta dobil CSarievo pohvalno priznanje Ivan ua,a;. nadporočnik 22. pešpolka Pešpniu 111 rezervni poročnik 22. ^01ka -Marko Bajuk. mualdZHUrJ-KniŠtVa Sta se °s'asila: Ro-"Cžu na |' )a[nik. ki se nahaja v Voro-^adtiji • eni in 1» Ivan Hočevar. -°nvalesr. nastavljen kakor pisar v reje 26;e.Sce,1tni bolr dec i v Valjevur Pisal ipL i, a',li!kega'leta> da Je l,jet-Ljubljano ravno %£h°dil° v ? ^'^'».Ljubljančan. ^"vedsk, POdpolk Kralje- ovnik in povelj.nik 4. J' Sandor JSkega topniškega pol , "čan, ie f.fttanovic-S kr ,! 5" 0l"'kov nčan ;„ f.fttanovich, rodom Ljub- ;roiie van z redom že- ega v°jno dekoracijo in od esarja & srebrnim križem. " stotnik-r«Cga b°j'šča se je vrnil bo-ni 8- Colari-tetne8a oddelka v Liu" vr ^Sz^.^atvasta se ogla-• 1Jljanski ,JCC* donla iz Zadobrove okoli<>- Odkar je bil od- lan sel * sev » fvi ljiuljer"0-b0jižče, niso dobili nje-'fjf e- >nati in sestre)) no-. ?a Vse Str, ° njcm- Povpraševali 7 bre, a fa vse poizvedovanje bn!Cevil> v 7 fC Ul- Tako so bili pri ? V skrbeh ? T-' °d d»c ^.L S:: že-aa gaZaraK Franceta- Ba,i dan rah k bn bo vei naz*j- Ali rnS° lobiH v^P^vi-n, z.kaj °n- šC?isa' Sam laJrCeV1 Pis'»o, ki jim ga P>oVskai Jra"ce, bivajoč v Kon- S8nimSil JUŽni Z ne- bo 6 Živ. in n S0 brali- eh in' bili forman^ žalosti njegovi doni Je vr"Uv° hišn A 1)riS1° ic lutli v je ^navadno pismo, ki Je Vl= ! u "anial, • I".mho, v'ada ^ hiš. i,12Pr.emenil°- P^l tviha.veselje '' t,1!a z5lost, zdaj pa -od žef Jenko, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, in morda še kakšen drugi Slovenec. — V ruskem ujetništvu so črko-stavec Ivan Bitenc, Franc Novak, trgovca Antona Novaka v Ljubljani, Ciril Silvester, učitelj v Trnškah na Primorskem in Ivan Tavčar iz Ivangrada na Komenščini. — Na severnem bojišču je padel Anton Stazinski, poleg župnika v Smledniku, ki je njegov stric, edini tega imena na Kranjskem. Bil je organist v Železnikih, nadarjen glasbenik in vnet za svoj poklic. — Ogenj na gradu barona Apfal-trerna. Ogenj je dne 16. jan. ponoči vpepelil baronu Apfaltrernu na Križu pri Komendi starejše dele gospodarskega poslopja pa slamo in drva in več strojev pokončal tako, da je škode okrog 60,000 K. —Smrtna kosa. Umrla je v Treb-nju pri Novem mestu preblagorodna gospa Terezija Mlejnik, mati preč. frančiškanskega provincijala P. Angela Mlejnik.—V Milayczycah na Ruskem Poljskem je feldmaršallajtnantu Lavriču umrl 21 let stari sin Karol, ki je bil 3. septembra odlikovan s cesarsko kolajno za hrabro vedenje pred sovražnikom. Tudi starejši sin fml. Lavriča stotnik generalnega štaba Albert se bori s smrtjo. Obolel je na legarju. — Rudniškemu ravnatelju Simonu Riegerju je v Eggenbergu pri Gradcu umrl najmlajši sin poročnik Hellmut Rudolf Rieger. Bolezen je dobil na severnem bojišču. — Umrla je dne 27. januarja na Viču gospa Apolo-nija Ravnikar, soproga Frančiška Ravnikar, strojevodje v Vidičevi opekarni. Bolehala je več let. — Umrl je na Proseku pevec "Hajdriha" Leopold Husu. — V Ložu je umrl star Radec-kijev veteran Tomaž Markolčič v visoki starosti 91 let. — V Gorici j£ u-mrl znani mešetar Serafin Lipičar, star 64 let. — Umrla je v Ljubljani gospa Uršula Costa, mati računskega ravnatelja v pokoju. — Umrla je v Ljubljani gospa Josi-pina Tilgner, vdova po c. kr. štabnem nadprofesorjuj — Črevesni legar s? je pojavil v Št. petru na Notranjskem, Radovljici, Kostanjevici, Zatičini, D. M. v»Polju in v Moštah pri Ljubljani. — Unirii- LJubljani: Matija O-relietri posestnikova hči,' 2 leti. — Jakob Jerebič, črnovojnik-sanitejec. — Vojaki III. vojnega zbora so, kakor bleežijo tudi graški listi, tekom šest mesecev vojske izvršili neizmerna dela. Sovražnik je bil proti njim večkrat v trojni, da celo sedemkratni premoči. — Umrli so v Ljubljani: Marijana Česeh, žena mizarja v tobačni, 48 let. — Marija Gradišek, sin policijskega nadstražnika, pol leta. — Ivan Podržaj trgovec, 23 let. — Josip Matokanovič, pešec 78. pešpolka. — Šolstvo. Minister za javna dela je učitelj na državni obrtni šoli Milana pl. Šukljc potrdil itlimu priznal profesorski naslov. — Potres. Iz Adlešič 27. januarja. Danes teden, 20. jan, čutili so v Selili nad Adlešiči dva potresa —'kar sem izvedel šele danes. Prvi je bil ponoči okoli pol 11. ure. Zadnji je bil neki precej močan, da se je hiša stresla in so okna zašklepetala. -j— Umrl je v celjski okolici izdelovalec glasovirjev Martin Ropaš. — Ustreljena divja mačka. V lovi šču Breg pri Kranju so psi zasledili divjo mačko na' drevesu. Lovec je streljal nanjo in jo obstrelil. Zver je zbežala v bližnjo lisičjo duplino, iz katere jo je izvlekel pes, neki lovec ji ie pa stopil na vrat in jo usmrtil. Divja mačka je tehtala 4 kg. V loviščih pri Kranju že 30 let niso ustrelili divje mačke. — Iz seznama izgub št. 112. Poročnik Luckman Viktor, 6. dom. p, 5 stot, ranjen; kadet Šmid Jožef, 6. dom. p, ranjen; poročnik dr. Smolle Kurt, črnovoj. p. II, ranjen. — Umrl je v Ljubljani v visoki starosti 86 let gospod Henrik Juh, bivši čevljarski mojster in meščan ljubljanski. gova žena Katarina zlato poroko v krogu svoje družine. Navzočih je bilo 7 otrok in 22 vnukov. Manjkalo je pa starejšega sina Ivana, ki je v trdnjavi Przemysl in najmlajše hčerke Zofije, ki je redovnica pri čč. ss. de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu. Cerkveni obred je izvršil njiju sili Martin, župnik v Boštanju. — Vojnega kurata Andreja Martin-čiča pogrešajo. Prijatelj, bivajoč v Ljubljani, je bil nedavno tega pisal pismo svojemu prijatelju Andreju Mar tinčiču, vojaškemu kuratu na bojno pošto 65. Ondan je prišlo rečeno pismo nazaj z opazko "vermisst". Bržkone ga je sovražnik ujel. — Padel je na čelu svoje stotnije dne 28. novembra na severnem bojišču nadporočnik 2. polka deželnih strelcev g. Ignacij Hočevar. — Za domovino je padel 11, sept. pr. leta v Galiciji Anton Mestek iz Šut-ne pri Sv. Križu na Dolenjskem. Služil je pri 97. pešpolku. Sovražna krogla ga je zadela v srce. — Umrl je na južnem bojišču Franc Kompare, narednik, doma iz Škocijana pri Dobu. — Z Ježice: Dne 1. svečana t. 1. so pobrali samoslovenske vaške napise v naši občini in jih odpeljali baje v Domžale, da jih bodo nadomestili z dvojezičnimi. — Vesele vesti s severnega bojišča. G. Gustav Pesarič, asistent na državni železnici, ki služi sedaj kot praporščak pri 17. pešpolku, piše svojemu bratu v Trbižu, ki je tudi uradnik na državni železnici, naslednjo vojnopoštno dopisnico z dne 20. januarja: "Ljubi brat! Končno Ti zopet enkrat pišem. Saj si lahko misliš, da človek po bojih in drugih dogodkih komaj čaka, da se odpočije. Sedaj smo za nekaj dni nastanjeni sredi gorovja, potem ko smo gospode Ruse strahovito potolkli in gnali. Kljub velikemu snegu in mrazu popolnoma zdrav ii dobre volje! Kmalu se vrnemo kot zmagovalci! Tvoj Gustav." — Iz ruskega ujetništva so se ogla sili po več mesecih: Ivan Bevc iz Ufe, Franc Rifelj iz Kuska in Anton Got-lib iz Simbirska. Vsi trije so doma iz šentpeterske fare na Dolenjskem. - Odlikovana junaka. Poveljstvo balkanskih sil je podelilo četovodjem Jožefu Mohorič in Francu Anžič, čr-novojniški polk št. 27, srebrno hra-brostno svetinjo I. razreda. — Pohvaljen je bil dne 19. januarja od 17. gorske brigade g. narednik Ivan Meden, po domače "Šlajmarjev Jo-han", 27. črnovojniškega polka, 7. stotnija, radi -hrabrosti pred sovražnikom. — Odlikovan Ljubljančan. Nadporočnik domobranskega polka št. 10 g. Alojzij Večaj, ki je na južnem ruskem bojišču poveljeval domobranski bataljon, je dobil Najvišjo pohvalo v priznanje za hrabro obnašanje pred sovražnikom ,kolajno s krono na belo-rdečem traku (signum laudis). Odli-kovanec je sin občespoštovanega tovarnarja g. Alojzija Večaja. -Cene slanine. V Zagrebu je določeno, da se sme prodajati slanina naj-debelejše vrste — debela 4 do* 5 prstov — po 3 K kilogram. Na R^ki se prodaja kilogram po 2 K 60 vin, v Ljubljani pa po 3 K 50 vin. in še dražje. - Malo pecivo. Glasom ukaza deželne vlade za Kranjsko mora se dopustno malo pecivo izdelovati v obliki dvodelne žemlje (navadne zemlje) in težo 45 gramov; kupna cena za to žemljo znaša 4 vinarje. Izdelovanje vsakovrstnega drugega malega peciva iz pšenične moke, kakor okroglih že-melj, rogljičkov, soljencev in dr. je prepovedano. A." ,;>tai 1,^1 —— uo mr- Kun t f ",nogih dril«ih v2V-a 'z Gline pri S°lka š 17 ;ab,"CRa slovenske-vid>»i. da , 7' 3" stol,«ja. Vsi so je Pn,-V tiho"6 bodo nikoli več V T**1 žarek,,"1 Uda»° žalost pa s«io i„ br- Doh ei>0p!sneSa veselja Kft P<*at; so °<1 Antona pi. Štv0 Ko so ga tja OnL l>roslr Peljali v "jetni-v ala v'* rUskih "vnin Pov Vr" " Ja. * m ožnje ,,. ."^to Tjumen v *«4>1 san," bll° ko"ca ne kra- iCVjr^ -an Rcs da ^ -g > dobro;^W da jV Je živ, pa junienu je v JC i Urad"ik Z2?" Tj .— Umrli so v Ljubljani: Fran Je reb, davčni iztirjevalec, 53 let. — Fran čiška Rebolj, bajtarjeva žena, 44 let. — Josipina Tilgner, zasebnica, 57 let. Marija Huber, zasebnica, 86 let. Matevž Dolinar, posestnikov sin, 17 let. — Nikolaj Scherzer, sodni sluga v pokoju, 72 let. — Terezija Kadiunig, vdova davčnega kontrolerja, 71 let let — Anton Cvelbar, črnovojnik 17. peš polka. — Martin Marinič, dninar-hira lec, 60 let. — Konstantin Crebel, lovec 8. lovskega bataljona. — Marija Ade la Razgon, rejenka, 13 mesecev. — A lojzija V i ran t, hči železniškega pre mikača, 9 dni. — Zlata poroka. Iz Sv. Križa pri Kostanjevici: Redek dogodek se je _ zgodil v naši župniji, 24. jan. sta oM:a- uz"e zveze, Jo- jala g. Ivan Kerin, posestnik in nje- ci veliu:S da jih iz Gline Ka neizmerna dalja: njimi-enega stotnika in enega nadpo-ročnika, zaplenili smo eno strojno puško, veliko pušk in streljiva. — Zvišanje deželnih doklad na Štajerskem. Kakor izvemo, bode vlada vendar dovolila brez deželnega zbora zvišanje deželnih doklad, dasi je slovenski odbornik dr. Karol Verstovšek odločno protestiral in predsednik Slovenskega kluba dr. Ant. Korošec na Dunaju posredoval v tem zmislu, da se sedaj ne nalaga višjih doklad ljudstvu, ki je gospodarsko itak hudo prizadeto. Vlada je uvaževala v toliko ugovor slovenskih zastopnikov, da ie odklonila zvišanje za 15 odst, kakor je začetkoma sklenila večina deželnega odbora, in se niti ni hotela spuščati pogajanja glede diferenciranja teh davkov. (Večina je namreč hotela te doklade različno naložiti davkoplačevalcem; mestnim hišnim posestnikom za 5 odst. manj, kakor kmečkim davkoplačevalcem.) Pač pa je vlada obljubila večini deželnega odbora, da je voljna potom par. 14. pritrditi zvišanju za 10 odst. Večina deželnega odbora se bode prihodnje dni v posebni izjavi zagovarjala v javnosti radi zvišanja teh doklad. — Ustrelil se je v Gradcu tajnik štajerske sekcije zveze industrijcev dr. Neuwirth. Vzrok je baje živčna bolezen. Star je bil 39 let. —Na polju časti in slave je padel France Antolovic. Sestra rajnega, bivajoča v Spodnji Sušici pri Brežicah, je dobila nazaj'dopisnico, ki jo je bila pisala bratu na bojno polje, z opazko: "Gefallen." — Zastrupljevalec svoje žene. Okrožno sodišče v Mariboru je prisodilo svojčas 531etnemu kajžarju Francu Solina 5 let težke ječe, ker je poizkušal z arzenikom v moštu zastrupiti svojo ženo Apolonijo Solina, se je proti obsodbi pritožil, češ da ni on zmešal mošta z arzenikom, a kasacijski sodni dvor je zavrnil ničnostno pritožbo. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oU* in firnežev. Izvršujejo se vsa bi: varska dela ter obešanje *tenak«g» papirja po nizkih cenah. 120 Jefferson St JOLIET, ILL N. W. telefon 556 WALTER R. PADDOCK. iMrtaS*. A. W. FLEXER, lakar. PADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, BUU, Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakorrstaih okrepčil in mazlL OBA TELEFONA 67 Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno. I- - C ŠTAJARSKO n Kako se vojskujejo junaški Štajerci. Nadporočnik Anton Salvador 87. pešpolka piše g. Mihelčiču v Zagorju: Radovedni ste, kaj počenjajo Štajerci. Skadrski bataljon je pričel delovati 6. decembra. Z naskokom je zopet v^el neko postojanko, ki jo je nazval po našem poveljniku "Petrbv vrh". Z neomajljivo silo in močjo smo nato prodirali. Zadnje junaštvo so podvzeli naši Štajerci dne 28. novembra kljub vztrajnemu odporu nasproti postojankam, ki so se zdele nepremagljive. Ukazano mi je bilo, naj napademo grič. Borili smo se zanj več dni, videli smo belino v očeh sovražnikov, a vrle naše čete so le počasi prodirale. Na izbranem napadal nem kraju, kjer se je zbral ostanek za zastavo; pol slabe stotnije, kako napasti trdnjavi podobno strmino. Naši topničarji so vse dobro pripravili, mi smo morali priti na vrh. Kjer sem — Kako si je vojak koroškega polka št. 7 zaslužil zlato kolajno. V nekem boju je prišla stotnija, v kateri je služil četovodja 7. pešpolka Jožef Meier, v gozdu v položaj, da je bila, popolnoma od driigilT odrezana, napadena od premočnega sovražnika in je imela tež ke izgube. Sovražnik je ponovil t strašno premočjo napad in bati se je bilo, da sovražnik uniči stotnijo. V tem kritičnerp trenutku prevzame poveljstvo rezervni četovodja odločno in popolnoma samostojno, umakne krilo stotnije in vodi z neomajno hladnokrvnostjo. dajoč s svojo osebo in smrt zaničujoč najlepši vzgled, kako nastopiti proti sovražnikovemu napadu, ki se je na 15 korakov pred pozicijo stotnije zlomil. Sedaj je zapovedal četovodja ustaviti ogenj in naskočiti sovražnika, s čemur je bežečemu sovražniku zadal še večje izgube. Vsled tega junaškega in odločnega čina je brez dvoma obvaroval stotnijo popolnega pogina in si tako zaslužil zlato hrabrostno kolajno. — Ukradeni darovi za vojake. O tem se poroča iz Trbiža dne 30. jan.: Ognjičarski soprogi Thaller in Plqebst sta se vračali z obiska pri soprogih, ki ■dužita pri 9 topniškem polku, z nenavadno veliko prtljago.( Železniškemu sprevodniku se je obudil sum ter je v Beljaku napravil ovadbo na policijo. Takojšnja preiskava je dognala, da je prtljaga obeh žensk sestajala iz samih darov, ki so bili namenjeni za vojake topniškega in 3. gorsko-topniškega polka. Razen tega so našli pri njima 1350 K gotovega denarja, pri kasnejši natančnejši preiskavi na deželnem sodišču v Celovcu pa še 2310 K, katerega sta imeli v nogovicah zašitega. Tudi v Beljaku so zaprli neko strežnico Elizabeto Pisk, ki je svoje delovanje iz-.| rabljala v to, da je kradla ranjencem namenjene darove; vrednost ukradenih daril znaša 200 K. Najboljši Wilmington Premog $3.50 MMMBMMWMWMOI TONA American Coal Co. (FRED W. EGGER) 1210 N. Chicago St. JOLIET. R&zvažamo hitro na vse kraje mesta. jOi}i!niHiHMlMniiiiiiiB»ii«i»iminninniiiMmmmimininnini 3 A. NEMANICH, pred.. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA.bW a a GLAVNICA $50,000.00. UtUn. in inkorp. leta 1&'0 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. HRVATSKO. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. ' . .f-v Potovalni zastopnik: Fr. Završnik, Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. nnnnniniiiiiiuiiiuiiuiiiiuiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiBiii Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON. Vložen denar obrestuje po crf__ 41 brez vsakega odbitka. — Umrl je v zagrebškem sanatoriju umirovljeni župnik in bivši poslanec | Maksimilijan Snap, star 57 let. — Prekrstitev sarajevskih ulic po nemškem cesarju in sultanu. Sarajevo. 1. jan. (Priv.) Iz zunanjega ministrstva je došlo naznanilo, da sta nemški I 2a VARNOST denarja jamči REZER VNI ZAKLAD, STROGA cesar in sultan izrekla občinskemu sve" XROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBClNA LJUBLJANSKA K tu zahvalo za sklep, da se bosta dve premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSA*» ulici imenovali po nemškem in tur- K . . , . T_„r . škem vladarju IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. _ P(.dv'0 ;e -e odražilo v zagre- Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA*. bu za rviVnar'prikoPmadu?tako da" sta- KI zahtevajte odločno, da se Vam poilje denar le na "MESTNO HRANO* ne sedaj vsak komad 5 vinarjev. Kljub NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj povišanju cene pa postaja pecivo od šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki < dne do dne manjše, tako da pravijo Vai denar. gostilničarji so povišali ceno kruhu, in sicer za 2—4 vinarje, tako da stane v gostilnah kosec kruha 6 oziroma moc. zagrebški šaljivci, da je takozvano | , . , ,. , i "cesarsko žemljico" lažje spraviti stal, se je nahajala tudi mala skupina . .. , .______t„,i: , [ ... ... , I denarnico nego petkronski novec, iurli hrabrega češkega polka številka 3; z njimi in s svojimi Štajerci sklenem, da zlomim sovražnikov odpor. Dva častnika omenjenega oddelka podpira-( g - Časopisje zahteva odpo ta moj naskok; z zastavo v roki zaklir , . čem Štajercem: "Tam gori hočemo razviti naš prapori" Divija mi zdaj ukaže pismeno, naj ne napadem istr-mine, tudi moj poveljnik ukaže, naj počakani, a zanašam se na svoje Štajerce; s hura in z naskokom prodiramo, vfcnniemo dve postojanki, posekamo oddelek neke strojne puške in stopimo v utrdbi, kjer razvijemo naš prapor. Ujeli smo 300 sovražnikov, med J. P. KING & O^telefon J^SIli ♦♦♦♦»»♦trgovec. Clinton in Denplaines Sti. Joliet l i\ -STRANI OBSEGA- 4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za »loven*ki narod s« podlafi drugih aaojtfc »lovensko-angleikih knjig » priučen je ANGLEŠČINE BREZ TELJA Vsebina knjig« je: »ov.-Angl. SI- vrnit*, Vaakdaaii raaga**-ri, Angleika piaava. Sp««OT»M» ptom. Kako m poatan* *i«vijaa 9— kg največjega Slor. AngL hi An«L-81ov. Slow)*. Mnogobrojn* Svalna pisma od rojakov tirom Amerik« dokawifr-jo, da je to edina knjiga brez kaure ne bi smel biti Mbcdcn aa«elj«m -Cena knjig« v platnu trdo tmh je $2.00, Ur M dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Pnri največji in edini slovenski- katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek SL0VEHSK9-AM. TISKOVNA DRU/.BA Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefon : Chicago 1 00. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta....$1:00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinoia. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natanč/io naananijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ae oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase poiljemo na proinjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, III. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879. CERKVENI KOLEDAR. 7. marca Nedelja Tomaž Akv. 8. *' Pondeljek Janez od Boga. 9. " Torek Fr$inčiška,j Pacij. 10. " Sreda 40 mučencfev. 11. " Četrtek Heraklij; Cozim. 12. " Petek Gregotij, papež. 13. " Sobota Rozina, vdova. CERKVENI GOVOR ZA TRETJO POSTNO NEDELJO. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O hudobnih jezikih. Jedni so rekli: Z Belcebubom, višjitn hudičev, izganja hudiče. Luk. 11, 15. 1. Veličastno plava velika barka po morju, hitro ko ptič parobrod po valovih teka, naglo ladija po vodi gre in kdo jili vlada? Malo krmilo, za koje krmilce drži. Kdo vlada pa človeka — vso družino, občino, ljudstvo in kraljestva? Mala stvar — človeški jezik. Jezik je tvoje krmilo, o človek, in ti si jeziku krmilec; kaj da večjidel slab vladar! Zato pravi sv. Duh: "da je več ljudij po jeziku pogubljenih, kakor z mečem pomorjenih" (Sir. 28, 22). Kako hudoben je jezik, slišimo iz današnjega svetega evangelija (Luk. 11, 15). Koliko po svetu hudega stor^, nam lahko vsaka soseska, vsaka občina in država pove. Z nobednim u-dom se človek tolikrat in po tako hudo ne pregreši, kakor z jezikom; so-sebno: 1. Zoper resnico. II. Zoper krščansko ljubezen. III. Zoper sveto čistost. Preštejte mi zvezde na nebu, povejte mi listja in trave broj, potem vam Jiočem število grehov jezika povedati. I I. Ljuba resnica, ti nebeška luč naši duši, lažnjivi jezik te ugasne in dušo umori z grdo lažjo, drugo govori, kakor misli (Modr. 1, 11). Prvi lažnivec je bil satan, ki se je zlagal angelom in prvim starišem (Joan. 8, 44). Lažnivca tovariš je prilizovalec, svete čednosti morilec, kakor Kajn ubijalec svo je ga brata Abeljna. Kaj je dražje ljudem na svetu, kakor mož-beseda; lažnivec je tudi morilec, ki obljube dela, pa jih ne dopolni, kakor se prerada rokodelcem godi. "Vaša beseda bodi: je, je; ne, ne" (Mat. 5, 37). 2. Svet je ljudem verozakon, svetlo seme zveličanja našega; brezbožen člo vek se svojim umazanim jezikom sv. vero oskruni, utrga revežu poslednjo sladko zaupanje iz krvavega srca, cele rodbine in dežele nesrečne stori. Tako delajo krivi preroki po gostilnicah, pri poliču. 3. Kriva priča naprošena, podkupljena, umori poštenje in dobro ime, jemlje premoženje pogosto tudi življenje bližnjemu: Zato tako ostro o-sma božja zapoved krivo pričo prepoveduje (Prip. 14, 5). Strašnejša je še kriva prisega, Boga laži in krivici za pričo poklicati. Kako Bog laž sovraži in ostro kaznuje ,nam kaže žalostni konec Ananija in Zafire (Dj. ap. 5). II. Hudobni jezik mori krščansko ljubezen: 1. Z opravljanjem: slabosti in pregrehe bližnjega raznašati, brez potrebe praviti, kar je še ljudem neznanega potrditi, kar se še dvomi, povišati drugih pregreške, delati bruno iz pezdirja. Opravljivec je divji hijeni podoben, ki mrcino izkoplje in po vsem kraju smrad napravi. Bratje, ne opravljajte jeden druzega (Joh. 4, 11). 2. Z obrekovanjem, kadar se čez druge izmišljeno hudo govori, kar nikoli storil, mislil ni. Kdo je Egiptovskega Jožefa v ječo, kdo nedolžno jag-nje Jezusa na križ spravil? Hudobni, obrekljivi jezik. Oh koliko nedolžnih je iz zavisti počrnjenih, krivo obsojenih! (I. Kor. 6, 10). 3. . S podpihovanjem, kadar se slabo od hiše do hiše nosi, kadar se pri studencu, ko ženstvo po vodo gre, moštvo živino napajat žene, oznanuje, rekoč: Je-li si čul, kaj je sosed rekel? Bi ti povedal, če me zamolčiš itd. Taki podpihovalci in podpihovalke razdra-žijo zakone, razkačijo cele soseske. "Preklet je dvojezičnik" itd. (Sirah 5, 16. 28. 11). 4. S kletvijo in rotenjem. Preklinja-lec snuje iz slabe navade, jezovec iz svojega žolča najstrašnejše besede, ne spoštuje svetih zakramentov, in se celo Boga loti. "Kdor preklinja, svojo dušo zakolne" (Sirah 21. 30). Kdo izmed nas se še ni po takem se svojim jezikom pregrešil? Kdo se je pa prav spokoril? Resnično je, da se jih več z jezikom pogubi, kakor z mečem pomori. III. Pregrešni jezik je ubijalec svete čistosti. "Kako lep je čist rod itd. (Modr. 4, 1); hudobni jezik jo oskruni: 1. Z nesramnim kvasanjem (klafa-njem). Nesramni, ki nespodobne šale uganjajo. Vsak nečisti gdvor je o-ster trn v srcu nedolžnosti zasajen, ki se ne da več izdreti, je iskra nečistega ognja, ki ne ugasne. Kako ve mladež med nami reči, koje so zakonskim pogosto neznane? Zakaj je mladina toliko prešerna, nesramožljiva. Nesramni jeziki so to storili in še store: 2. Z nesramnimi pesmimi. V veseli tovaršiji sedijo mladenči in devoj-ke ter si popevaje kratek čas delajo; ali poslušaj, o čem pojo? čuješ dekleta na polju, doma, kaj prepevajo? Najrajši od nesramne ljubezni. "Česar je srce polno, iz ust gre" (Luk. 6, 45). Tako piska peklenski ptičar in vabi mladino na svoje limanice, nedolžne duše v svojo mrežo zapleta. 3. Tudi ponočno vriskanje je škodljivo sveti čistosti. Vsaka divja zver naznanja po svoji šegi svojo pohot-nost; tudi razbrzdana mladina tako zna. "Ne bodite kakor konj in mezeg" itd. (Ps. 31, 9). 4. Najgrozovitnejše hudobni jezik s prilizovanjem nedolžne duše mori. Kakor Evi kača, se lizun nedolžni devici, zapeljivka mladeniču sladka, se s prazno hvalo prikupuje; gorje duši, ki se lizunu podkupiti da. "Na jeziku nosi strd, v srcu brusi meč" itd. (Ps. 63, 4—5). Sladki jezik je milijone duš pomoril. Gotovo je več ljudij z jezikom pogubljenih, kakor z mečem pomorjenih. Konec. Kakor jezik brez števila hudega po svetu učini, tako pa tudi dobrega neizrečeno veliko naredi, ako ga človek v brzdah ima in modro vlada. Kakor je sv. Peter na binkoštno nedeljo veliko tisoč ljudij preobrnil, sv. papež Leon divjega Atila vkrotil, tako moder učitelj, poglavar s svojim modrim pravičnim jezikom velike čete ljudij vdobro nagne in hudega obvaruje. "Blagor mu ,kdor se ni-s svojim jezikom pregrešil" (Sirah 25, 11). Amen. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam bili izraženi o priliki prerane smrti našega nepozabnega, iskreno ljubljenega brata, prečastitega gospoda JOHN KRANJEC, župnika slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu, 111., duhovnega sveto-vavca, urednika Am. SI. itd., ki se je po volji Vsemogočnega dne 12. febr. t. 1. preselil v lepšo domovino, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo Most Rev. James E. Quigleyu, Rt. Rev. Paul Rhodeju ter vsej s'ovenski in drugorodni preč. duhovščini za toliko časteče sprem Uvo na zadnji poti pokojnikovi. Posebej se še zahvaljujemo Rev. Father Francis X. Bajcu iz St. Paula, Minn., ker je drage volje izpolnil zadnjo željo svo'jega v Gospodu zaspalega prijatelja, in Rev. John Plevniku, ki je kot nadomestni!: pokojnikov skrbel zanj v bolezni in po smrti z največjo ljubeznijo. Nadalje se zahvaljujemo vsem čč. gospodom in cenj. lajikom, ki so rajnika med boleznijo obiskali; zastopnikom slavne K. S. K. J. pri pogrebu, s preds. Schnellerjem na čelu; vsem slavnim joliet-skim društvom za častno pogrebno spremstvo; vsem darovalcem prekrasnih vencev; gg. pevcem za genljivo petje v cerkvi in na pokopališču. Nadalje vsem prijateljem iz South Chicage, Chicago Heights, La Salle itd. za udeležbo pri pogrebu. In končno vsem preljubim Jolietčanom, ki so med boleznijo in pogrebom izkazali svojemu prerano umrlemu župniku največjo čast. Bog bodi vsem plačnik! V Jolietu, 111., 1. marca 1915. MARGARETA STANKO IN KATARINA KRANJEC, sestri. PETER KRANJEC, brat. Z ničem drugim si ne moremo razložiti tega ubogega bogatega miljar-derja, ki se v zlatu duši in do svoje smrti ubija; z ničem drugim tega Newyorčana, ki mora delati, neprestano delati, hitro delati, ker bi drugače zbolel. Kakor bi si- bila premetena stvarilna sila za Ameriko in Američane izmislila poseben dovtip, položila je v ameriške možgane nov moški pojm o časti, ki je za njene evolucijske svrhe jako praktičen! Čast možu je delo! Če nehaš delati, postaneš brezčasten! Nizkotna gonja za denarjem postane visok pojm o časti in velik življenski ideal. ZAKAJ AMERIŠKI MILIJARDERJI DELAJO. Nemec Ervin Rosen je izdal svoje spomine na Ameriko, v katerih med drugim piše: Dolar vlada v deželi in še trje v intenzivnem New Yorku. V tem mestu premožnejših ljudi ni nobenega ali skoraj nobenega bogatina, ki bi se u-maknil v prevžitkarski kot, da bi se v miru veselil svojega denarja. Svetov-noznani miljarderji, ki bi se morda z ečjo pravico lahko imenovali vladarje kakor marsikak knez, delajo v svojih birojih na finančni cesti Wall-st'reet ravno toliko in morda še napor-nejše kakor ubog delavec v kateremkoli kotu sveta, ki s široko razprtimi očmi čita o teh miljarderjih in si jih predstavlja kot srečne in vesele vži-alcc, čudovito petične bahače, ki se valjajo v zlatu in ga zapravljajo. V resnici pa ti ljudje težko delajo n prepuščajo vživanje in zapravljanje svojim ženam in hčeram s tisto potrpežljivostjo, ki je lastna Američanu. Te naj se kitijo z dragulji in može z angleškimi vojvodi, te naj si v krogu "višjih štiristo" izmišljajo norosti blaznih pojedin in nezaslišanih zapravlja-ških orgij. On, gospodar denarja, o-stane prostovoljno njegov hlapec. Železna volja, obsežna inteligenca, strahotna drznost, ki nagrabi skupaj stotine, tisoče milijonov, čisto vseeno, če na pošten ali nepošten način, in zlasti wtzmere, v katerih so denarni Napoleonidi sploh mogoči, se zde nekaj nepojmljivega. Nasprotja v njihovem življenju in delovanju so nepojmljiva. Eno je za Ameriko in Američana značilno, v New Yorku potencirano, v miljarderju poogromnjeno: Neodoljivo veselje do dela! Rusija in Rumunija. Bolgarsko "Utro" poroča iz diplo-matičnih virov: Veliko nezadovoljstvo je povzročilo med petrograjskimi me-rodajnimi krogi postopanje Rumunije zadnje dni nasproti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Rusija zahteva že več časa, naj dovoli Rumunija prevoz ruskih transportov čez rumunsko ozemlje, kar je rumunska vlada odločno odklonila. Ruski politični krogi sedaj trde, da ker Rusija več ne upa na podporo Rumunije, nastopi odločno V Bukare-štu. Z vso gotovostjo se trdi, da ^e izroči Rumuniji' energična nota, kar povzroča v Rumuniji veliko razburjenje, ker sodijo Rumunci, da lahko nasilno postopanje ruske vlade izpreme-ni rumunsko zemljo v bojišče. PRVOTNA VOLITEV. Prihodnji torek, 9. marca 1915, bo velevažna volitev^' Vsak volilec in vo-lilka si naj šteje v dolžnost, da se te volitve udeleži. Izmed sedmih kandidatov za župana bosta nominirana le dva, ki bosta potem šla na ožjo volitev 20. aprila. Vsak volilec sme glasovati le za enega kandidata za župana. To stori, če naredi križ v čveterokotu pred njegovim imenom. Če glasuje za več kot enega, se njegov glas ne šteje.. Treba je, da se vsak prej prepriča in nekoliko poduči, kako naj voli. Domenite se in eden drugega podučite, da bodo glasovnice pravilno zaznamovane, ker en glas jc veliko vreden. Naša dolžnost je, da takega moža no-miniramo in izvolimo, ki pozna delavce in delavske razmere. Izvoliti je treba za naše mesto župana, ki je odprt in odkritosrčen; ki jc dober trgovec in razume potrebe mesta; ki je previden, a ne ozftosrčen, da bi nam kratil osebno svobodo — da bi nam potem zaprl pi\> nice, ko bo vroče poletje in bo zemlja pokala od suše, a nikjer bi ne bilo revnemu delavcu dobiti požirek okrep-čila po trudapolnem delu. Delavci nimajo pivnic v svojih kleteh, kakor nekateri vodopivci, ki vpijejo, da je sa-lun nepotrebna potrata. Naša dolžnost je, izvoliti za župana moža, ki ne bo našim delavcem kratil osebne svobode, pa tudi ne skubil naših salunar-jev, kakor se to rado' primeri, če imajo vodopivci prvo besedo pred županom. Jolietski delavci ne smejo tako zanemariti svoje dolžnosti. Vsi moramo iti na volišče in oddati svoje glasove za moža, na katerega se smemo zanesti, da bo župan za vse ljudi in za celo mesto. Izmed 7. kandidatov za župana je samo eden, ki je mož na svojem mestu in zasluži, da ga naši možje in žene volijo. On je edini, ki more prodreti ob volitvi, da ne bodo suhači zmagali. On je mož, ki bo deloval pravilno za celo mesto, pa bo tudi stal na strani naših delavcev in trgovcev. In ta mož je g. WILLIAM H. CLARE. Vsak slovenski in hrvatski delavec in trgovec, istotako njih soproge, naj se zavedajo te velevažne zadeve in gledajo na to, da oddajo svoje glasove — vsi kot eden izvolimo g. VV. H. Clare za župana! Mr. Clare je bil rojen in vzgojen v Jolietu. Kot sin revnih irskih stari-šev je moral iskati si zaslužka; medtem ko so njegovi sošolci gonili žogo in se zabavali je moral on, ki želi zdaj postati naš župan in je skoro največji in najuglednejši trgovec v tem mestu, prodajati časnike na cestnjh vogalih ter štediti zaslužene cente, katere je potem izročil svoji ubogi materi. Kasneje, ko je odrasel je delal v žičarni in jcklarni po 12 ur na dan ob jako nizki plači. Pozneje mu jc bila sreča bolj mila in s treznim umom, poštenostjo, solidnostjo in varčnostjo si je toliko prištedil, da zdaj, nekateri celo pravijo, da ne potrebuje županske službe. Takega moža naj volijo naši delavci, ker to je delavski kandidat, ki je edini županski kandidat, kateri je skusil delo in njega težnje v svoji zgodnji mladosti. \ Tega moža naj volijo naše žene, ki je podpiral svojo ubogo mater s centi, ki jih je zaslužil s prodajanjem časnikov, trdim delom v žičarni in je-klarni. Ta mož pozna delavske razmere in pozna potrebe delavskega ljudstva. Ne pozabite na svojo dolžnost, ki Vas veže ,kot državljane, pa tudi se ne dajte pregovoriti, da bi volili za katerega drugega kandidata. Naredite križ v četverokotu pred imenom: WILLIAM H. CLARE. Zveza Katoliških Slovencev 1 V AMERIKI G (Slovenian Catholic Leag^e| Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0 Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor a ve., .Joliet, A' Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A«' Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Jolie'. Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. ,21 L. H. Henschen, kandidat za župana EDWARD P. WATERS kandidat za KOMISIONERJA za ^ mesto Joliet. Prvotne volitve 9. marca 1915. Podpisani sem bil rojen in zgojen v tem mestu. Mnogi meščani me poznajo dolgo vrsto let. Če bom nominiran in izvoljen, bom gledal za koristi davkoplačevalcev, delavcev in trgovcev, zlasti pa, da vodopivci ne pridejo v kontrolo mestne uprave. Moje ime je 7. od spodaj na baloti, če štejete navzgor. Naredite križ pred mojim imenom. Dajte mi eden glas od svojih štirih. — Adv. lini"' Kdo naj izbere kandidata za župana ali volilci sami ali Cop'e>^ tr0biv Naša dva dnevnika sta last Copley-a, ki je glava Gas konipamJe-svojih listih in hoče pregovoriti volilce koga naj nominirajo za komisarje. Eden list — Herald — hoče izvoliti župana, a drug1 misarje. Ali hočete, da Vam oni izberejo mestni odbor? n0ini Nakanili so, da porazijo Henschen-a in mesto njega za župan3 jo Barber-ja. . - jeta ^ Ta dva dnevnika nadaljujeta politični boj s tem, da prioDc nico zoper Henschen-a. . j0 k*"' Pišeta, da ne stanuje v mestu zadosti dolgo, da bi imel pra^ didature. jol'etl)' Resnica je, da je bil Laurence H. Henschen rojen in zgojen sCjiet>'' ...................... r_____J fif. H*1 .(JD? ■laV Popoldan 23. febr. je bil poklican eden izmed prijateljev g- uredi" v urad Joliet Daily Heralda in sicer v zasebrfo sobo, kjer so ^ gl ^ Leckie, poslovodja Gas-kompanije H. Mitchell in lastnik hst<" pregovo^ gas-kompanije g. Copley, ki stanuje v Aurori. Ti so hote i ^ ne Hcnschen-ovega prijatelja, da naj dela za Barberja za župana ka".., lilij UV> namen ni bil stanovati izven mesta. ttrVSCtf^ LAURENCE H. H*-*1® I «ure|,c Dajte novi vladi priliko za razvoj! Volite za Henschen in novo gospodarstvo v Joli«tu' kaf Pismo od Mr. S. J. Drew: — n; oPrav Izjava v Joliet Ileraldu, da sem jaz pisal, da Mr. Henschc'^^ik. do kandidature je neresnična. S .J. DR k ' 0 VOLITE ZA HENNING A. , HANSO^ \ delavca za KOMISIONERJA ki vedno gleda za koristi delavcev. On bi tudi ^ odboru bil na delavski strani. Volite zanj 9- n»ftrCa Union Coal & Transfer C°' 51& CA88 STREET, JOLIET, Piano and Furniture IVl<>v CMca«* toL 431». Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, 111 ODBOR: Predsednik........•......George Stonich, 813 N. Chicago St. Podpredsednik............Stephen Kukar, 1310 N. Broadway Tajnik.......................Josip Klepec, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St. Blagajnik....................... John Petric, 209 Indiana St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St. NADZORNIKI: Anton Sraj, Jr...............................1109 N. Broadway Nicholas J. Vranichar........................1215Summit St. Jos. M.Grill.................................1208 N. Broadway Glasilo: Amerikanski Slovenec. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." a organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz vseh krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepričanja od 16. do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško pod-f*oro izplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan. saka slovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker »asa pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša kompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., katere predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati. r _ Vsi dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika. KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE P°sljemo vsakemu rojaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znam-a » kar pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111. Naznanilo. Vsem članom in članicam društva Sv- Družine, št. 1, v Jolietu, se tem Potom naznanja, da se vrši zdravniško Pogledovanje ta teden vsak večer od • ure dokler se vsi prisotni ne pregle-aj°' da se stvar čimprej spravi v red, Se bo pregledovalo po več ur vsak *ečer. p €°a za pregledovanje je posebno "'zka m člani in članice naj se te pri- ilke poslužijo.' Vsak član in članica mora biti pre-g'edan od zdravnika. Kdor želi postati član ali članica te-®a društva se lahko vpiše vsak čas v uradu podnevi, a zvečer pa se lahko vpiše v šolski dvorani in takoj bo zdravniško pregledan. Sedaj se nudi rojakom in rojakinjam posebna prilika, da pristopijo v to mlado, a krepko in bujno rastočo organizacijo dokler je le $1.00 za pristop za stare in mlade, pa tudi je najlepša prilika glede zdravniške preiskave, ker vse lahko obenem opravi, če se pride vpisati zvečer v šolsko dvorano, ker bo takoj pregledan in potrjen. Toliko v prijazno naznanilo članom in članicam, katero upam, da upošteva vsak in se požuri, da s tem pomore stvari čim hitreje naprej. Pripeljite k zdravniku sabo vsak še po enega novega uda, da bomo še bolj napredovali, ker zdaj se nudi vsem najlepša prilika za pristop. Z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik. 12 SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) v j lc s'"šal? Sodrug Šavs je rekel agitir Z' SCji: Za Proletarca Je težko jo Ar' k" mu svobodaši nasprotuje- socian 'fUjeŠ' J' K ? Ti Praviš- da si S. -4J. ' pa najbolj napredni listje G. s°c'jali ne VCŽ tega' da svoboda®' in lase3 'p1.se Pulijo eden druzega za lcer s kdino v tem sta si podobna, imataa oba verska odpadnika, drugače K.? vsak svojo vrečo, razumiš J. sirtig p SC ne b°jiš, da bi ti dat so- tvoir, roletarec gorko zaušnico za Ko P'edrznost' kaJ? °"ečno pa še tole: Ti Svobodacjus, >-e ne ra .7 ■ ^'uuuuoijuj, Yzemj kaj se pravi socialacjus, *n0; v roke viljacjus, pa pojdi dem ; kldacjus. Pa zdravi! Pri- em še. John Pelhan, Box 174. 1idelanap°lis' Ind" 24- - De- ier je razmere se niso dosti izboljšale, ki išče-Se vedno zadosti brezposelnih, sreč; a' P?1 le nekaterim se po-. NU'dagadobi. . 1 še ce|društvenem polju napredujemo stetn ča'"a dobra Pr' obilnem pro-v'ce o Prebiramo razne liste in no-lfonec ^0Jni- Ko bi bil že saj enkrat •j, te vojske! sv0j0 'dtUkaj se kateri najde, da je čez k° da tuT0vin°- Pa le malo jih je, ta-ha s Sv J ne bodo imeli G. N. uspe-Vpraša °J0 ''go, ki jo sili med narod. N., kakj Vas. odpadli, brezverški G. temi slik"° .'lg? boste pa ustanovili s stra„ ijsta®'' ki jih stavite na načelno to, ki a; Kakšna združenost pa je šeti p * 10 Priobčili v štev. 43? Kak- ljub'janskn-Pa ima slika: J- Kristus, ^obe(1 ' skof. Šusteršič in pa hudič? k.dai dobe" mislil> da bo G- N- ne" tisto Ulo" i tako otipal in prevzel 'ostno! g,,. Ulas Svobode! Res ža-Se nam k -JtC-' s°bratje, kakšna ideja P0rabij0 k2® in kam se vaši denarii S"* l'8a'n daste za 1'So. In kak-roda? Npa Je to? Za dobro, prid nareku „ . amPak za odpad, kar je °di. pri "cu. Sram Vas Ivl G' N" ki take b0«°" ?arod! * kažete in pošiljate med Sem Sl«islu SC človek držal po va-r'ne, k; n- ' 110 bi se znal ločiti od zve-mate Vsala razuma, kakor ga Vi ni-Ve8a razu' da '»ia še količkaj pra-Je tisti Ti, ia'-Sl zna Predstavljati, kedo fr° ste še Prav0" b0 vaso namero; iz te mo- Wa>Uha * \t.. noviCe , as' Pošteni sobratje, kak-z druze P\ vidite v G. N. in C. A.? ljuKr°' loli s "doli z Avstrijo, doli rlAvst ••Cesarjem' Proč z domo- ata ^ ZT' G-N in c-A-ni- tjjkai-6^' kot za nos votlit' in ]SnJ' narod. Tak list ni sne fvatbati rok, da PoL°ke' 'n J", pošten človek prime Neli T je mrtev '» brez ko„ ' i« nam TPls"'k. pravzaprav n5ni do > 't211 V C A. precej širo-. p. 1 Pod imenom "Kaj piše Pa se ti da med ,nože? Ti ^o,-,' Ti uh P,se anarhist" od-bij ^kise ?081 revež, kako si se n,j( tali u' da si mož'. Ko bi sc ^ga, sKl- k«t si ti, bi ne bilo popr.i Jem t!- da v drugič *i in izkušenemu _«otov0 te bo spoznal, da um« bol ®n in svetoval ti bo v bolnišnico ali pa v norišnico, ker za drugam nisi. Ti kličeš: "Vrag naj vzame vero in vse tiste, kateri se držijo cerkvenih zapovedi." Kaj ti je vera in cerkev na poti? Ali bo vojna poprej končana, če boš cerkev izročil vragu? Kaj misliš, da je vera in cerkev kriva svetovne vojne? Ali so to nauki Kristusovi? Ne. Jezus Kristus je učil: Kot sem jaz vas ljubil, se ljubite in zvesti bratje ostanite i. t. d. Vprašam vas, G. N. in C. A., ali so vaši nauki koristni za dušno in telesno sreča? Ne, ampak za pogubo. Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Večkrat očita G. N. in C. A. dohodke avstrijskega cesarja, da ima 20 milijonov kron na leto. Saj če jih ima, jih da med narod, po smrti jih pa tudi ne bo seboj nesel v jamo. Vam je to težko pri srcu; ko bi pa vi imeli take dohodke, bi pa ne imeli tak nabrušene jezike. Ali ste vi kaj boljši? G .N., ali ne odirate nad 10 tisoč- ljudi za vaš list, ali zakaj vzamete $3 od njega, ki ni vreden piška-vega oreha? C. A. pa še tiste vrednosti nima. Ali ste vi in vaši podvržen-ci nam v kakšno korist? Prav absolutno nobeno. Vi gledate, da si sebi žepe polnite in za narod se ne ozirate, si mislite: "Nekaj je pa še bedakov, ki plešejo, kakor mi igramo." Pa malo se bo obračalo na vaše gosli, ker so zgubile glas, narod se bo pa spametoval. V nekem članku prosi G. N. Amer. Slovenca, da naj se po njem obrne, pa to se ne bo zgodilo. Se ni G. N. zmi-slil, da je dal preveč v javnost svoje komendije? Svetujemo G. N., da naj preneha s svojim' obrekovanjem v listu, ker s tem ne bo nič napredka. List naj bi bil za mir, pa ne za sovraštvo. Jaz mislim, da je gotovo vsakemu znano, da je poprej vladala silno hujša revčina; seveda je nismo mi občutili, so jo pa naši stari pradedi, ki so morali hoditi na tlako grofom in njih zahtevo izpolnjevati, če ne so bili obsojeni v kazen ,namreč 25 mož je šlo mimo njega in vsaki gk je z močjo udaril. Na povrh, ako ni .imela graščina obilnega pridelka, je še pobrala desetino od vsakega kmeta, neglede,> ali je s težavo pridelal ali je zastonj dobil. To so bili zadosti hudi udarci za kmeta, ki je bil njih suženj. Pa to je G. N. dobro znano, pa ne priobči tistega, kar se je godilo, ampak to, kar se ni in se ne bo zgodilo. Vprašamo G. N., kedo je odstranil tlako? Menda vi? Odstranil jo je Fran Jožef, cesar in njegova soproga Elizabeta, in sedaj bi ga pa rada G. N. in C. A. potopila v eni žlici vode, ko bi se jima posrečilo in Avstrijo pa izbrisala iz zemljevida. Pa je ne bosta, je še zadosti zvestih sobratov, ki jim je znano, zakaj se žrtvujejo vojaki. G. N. in C. A. priobčujeta, da so bili izgnani iz domovine za kruhom, ker ga niso imeli doma. Ali ga ne primanjkuje tudi tukaj? Kako so se £a živili poprej, dokler niso poznali Amerike? G. N. in C. A. priobčujet^ od avstrijskih požeruhov in penzijonistov. Tega ni Avstrija kriva. To je sodnijska u-prava. Na primer, ki dela v tovarni ali rudokopu, pa se mu zgodi nesreča, da mu vzame roko ali nogo ali pa obe. On gotovo vloži tožbo za odškodnino, če ni sposoben za delo, njemu morajo dati življenje ali pa gotovo svoto vsak mesec. Vprašamo, ali ne bo tudi v vaši ligi brezpotrebnih požeruhov? Jaz mislim, da se jih ne bo manjkalo. Raznovrstne slike ste že pokazali nam, ampak svoje še ne. Prosimo, pritisnite svojo sliko, da bomo poznali novega kralja lige. Naj zadostuje za danes. Ko si pa ogledamo Vašo izvanredno sliko, se pa zopet oglasimo. Pozdrav vsem naročnikom tega lista. Tebi, edini katoliški list, pa želimo, da bi kmalu obiskaval vse slovenske hiše. Zvesti avstrijski Slovenec. Indianapolis, Ind., 1. marca. — Cenjeni g. urednik, prosim, priobčite nekoliko vrstic v A. S. Želim tudi jaz spregovoriti par besed o sedajnem ev^~ ropskem položaju in o slovenskih li-garjih v Ameriki. Odkar je Glas Naroda začel nas Slovence s hudičem strašiti in ga nam v svojem papirju pošilja širom Amerike, so se začeli Slovenci, tudi pri nas v Indianapolisu, zavedali in spoznavali, da list G. N. sedaj kot rusko-srbsko-turško glasilo samo prazno slamo mlati in brez potrebe bobna okoli, kot da bi se mu nekaj preveč vrtelo. Dobro premišljeni avstrijski Slovenci smo sklenili, da ne bodemo nič več podpirali protislovenskih časnikov, ki pod nami kopljejo jamo in bi radi celo Avstrijo notri zvrnili. Kot že pregovor pravi, da kedor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, tako se bode tudi tukaj zgodilo, da bode ves Sakserjev in Blatnikov generalštab padel v jamo in to še predno bode eden od teh dveh kronan za slovenskega kralja. Odkar je začel Blatnik agitirati za slovenskega kralja oziroma prezidenta, ki je tako daleč prišel, da misli, da bode res on tako hitro prišel na kraljevi prestol —, tedaj se je tudi Sakserjev France pognal za ta mastni sedež! Ampak se jako motita oba kraljeva kandidata, da bi ves slovenski narod zmešala. Ne, ne! Dosti je še Slovencev v Ameriki, ki so še pri zdravi pameti in v trdni zavesti, ki dobro vedo, da z vašim bob-nanjem ni mogoče dosti doseči. Pa tudi če bi se uresničile vaše želje, ali bi se potem res po vseh slovenskih hribih med in mleko cedilo? No, potem pa ne bode treba nič več delati na Slovenskem in ne bode treba davkov plačevati —, seveda, to bode po mnenju Blatnika in Sakserja šele takrat, ko bode eden od teh dveh kralj, drugi pa minister. Ali žal, da bodeta le v Ameriki, kakor daleč bodeta sploh prišla — do kralja ali do prezidenta —; obžalovati je le, da ne moreta povsod biti, na Kranjskem, Češkem, Hrvaškem, Slavonskem, Ruskem, Srbskem, v Turčiji i. t. d. In nazadnje pa še v Ameriki, ker je že pred časom predsednik Wilson obljubil, da bode pomagal z vsemi močmi, da bode spravil vaju na druge prestole — ker se za svojega boji, da ga Blatnik ali-Sakser-jev France izpodrine. Ali zopet je za obžalovati, da bodeta oba morala se svojimi željami ostati v Ameriki, ker če bi se eden ali drugi prikazal v Avstriji, bi mu postala tla prevroča. Ni čudno, da se že vsi Slovenci iz teh kraljev in prezidentov norčujejo. No saj ni zameriti: ko je že cela Evropa v boju, se je pa tudi Blatnik in Sak ser zglasil s svojim generalštabom — in se vojskujeta proti svojemu kruhu. Saj nam je itak znano, da krušna pijanost je hujša od vinske in ječmenč-kove! Torej rojaki, ne ozirajte se na tako "malarijo" in bobnanje v rusko-srb-sko-turškem glasilu, ki se je nekdaj imenovalo Glas Naroda. Poprimimo časnik, ki se v resnici bojuje za obstanek Slovencev, ki je najboljši slovenski list v Ameriki. Kličem: Pozdrav vsem Slovencem širom Amerike! Tebi pa, vrli list, želimo veliko naročnikov in predplačnikov! Naročnik A. S. Kansas City, Kans., 24. febr,—Pustna nedelja je bila in bo gotovo še tudi v bodočnosti dan raznovrstnih zabav in veselic. In če sploh kateri narod, je gotovo slovenski narod med prvimi, ki se mora ta dan razveseliti, se še pošaliti, predno stopi v resni postni čas. Kakor vse povsod drugod, se je tudi nam Slovencem tukaj nudila na postno nedeljo prijetna prilika, se prav pošteno nasmejati, prav po domače pokram-ljati in pa poleg tega tudi kaj poskrbeti zas le vedno suha grla. Saj pa nam je tukajšno Cerkveno društvo priredilo ta večer vse polno raznovrstne zabave. Kar čudili smo se, ko smo na enkrat v nedeljo poprej slišali toli obširen vspored, ko smo poprej le malo veselico brez iger pričakovali. A kar črez teden so se naučile nekatere tukajšnje žene in gospodične prav lepo in nad vse šaljivo igro "V posredovalnici", ki so jo popolno dovršeno, brez pogreška uprizorile. Gospa Pelko (Cvitkovič Terezija) se je celi čas svoje službe obnašala kot prava posredovalka, ki mora doživeti v svojej službi dosti kaj neprijetnega, čestokrat pa tudi kaj šaljivega, a mora vse voljno vtakniti v žep, ne da bi se preveč jezila, da s tem ne škoduje svojej obrti. In vse te lastnosti je pokazala v polnej meri gori omenjena gospa in se je pokazala tudi to pot kot spretno igralko! Žal 1$, da-se ne more večkrat pokazati na odru radi mnogovrstnih družinskih opravkov. In Fany Sirkova? Kaj naj rečemo o njej? Ako povemo ,da je bila ta ulo-ga v rokah gospodične Anice Henich, smo povedali vse. Kakor že parkrat občudovali smo tudi to pot res skoraj nedoseženo dovršenost igralke, ki je imela svojo ulogo tudi ta čas popolno v svojej oblasti. Njena elegantna u-prava, njen ponosni nastop in njena samozavestna govorica, vse to je napravilo najprijetnejši utis na poslušalce in gledalce. Kot druga prosilka za delo je nastopila Miss Brighton (Šterk Marija). Opravljena po angleški, je tudi nastopila prav po angleški, z rokami v žepu, počasi in napeto. In, ker ni znala slovenskega jezika, je prav po angleško tolkla in zategovala svo.j "yes" in "no". Gospica Sterk Marija je prav dobro rešila ulogo, posebno še, ker je vzgojena tukaj v Ameriki in je angleščine popolnoma vešča. Pokazala je dokaj igralske zmožnosti, katero, dal Bog, da bi ne zakopala, ampak si jo še večkrat v igrah prav pridno vežbala. Ulogo Gendre Čičekove in ulogo gospe Česarik je igrala tukaj že znana kot izvrstna igralka gospa Špehar Ju-lijana. Obe ulogi je nepričakovano dovršeno rešila. Kot gospej Čiček se ji je posebno podalo njeno sicer ošabno, pa precej preprosto obnašanje, katerega je izdala s tem posebno, da je kar v navzočnosti gospe Pelke potegnila napolnjeno steklenico iz torbice in jo je prav krepko potegnila. Kot gospa Česarik pa se je posebno odlikovala s svojim mnogobesediče-njem, katerega pa je hotela na vsak način utajiti, pa se ji ni posrečilo. Res, prav izborno in nad vse pohvalno je bilo vse njeno kretanje, kateremu je odgovarjala vsa oprava igralke. Ne rečemo preveč s tem, da želimo, da bi videli toli spretno igralko večkrat, da vsak mesec na našem odru. Pa tudi gospa Steblinska (Majerle Marija) je prav dobro rešila svojo u-logo. Njeno ponašanje kot imenitne, a"ta čas nejevoljne gospe je bilo prav primerno in je pokazalo, da ima' gospa Majerle Marija dokaj igralske zmožnosti v sebi, ki se še da visoko izvežbati. Le pogumno naprej in nastopite še gospa" mnogokrat na odru! Tudi Stanka (Berta Krulič) je dobro pogodila svojo ulogo. Nastopila je prvokrat in že pri svojem prvem nastopu pokazala svojo nadarjenost. Ke-dar bo že večkrat nastopila, bodemo tudi v njej zrli dovršeno igralko, ki bo neustrašeno in bolj glasno rešila svojo ulogo. Gospica Melodina (Stampfl Julija-na) nam je že znana igralka, ki je pokazala tudi to pot vse polno zmožnosti za gledališki oder. Žive narave kakor je, se je veselo pevaje prikazala na odru in je le pevaje odgovarjala že precej utrujeni in radi tega nejevoljni Pelki. Prav spretno je izpeljala tudi to pot svojo ulogo, žali le, da je bilo premalo časa, da bi se bila za vsako pesem drugi napev naučila, kar pa sicer nikakor ni kazilo užitka v celoti in igralka je lahko ponosna na to. Da bi jo le kmalu videli kot pevko in igralko na odru! In končno še zaspana Lena (Anica Henicfc) s svojim neprestanim zeha-njein! Če katera igralka sploh, je pač ta le privabila cele koše smeha izza prs udeležencev. Saj je pa bila igralka tudi tako smešno opravljena, da se je moral vsak pri pogledu na njo nehote polno nasmejati. In njen spremenjen glas, kako se ji je podal, tako, da je le malokdo spoznal, da je bila to tista, ki je malo poprej igrala ulogo grajskega vrtnarja hčer. Res, kar očarala je ljudstvo s svojim nastopom. Komaj že čakamo, da zopet stopi- kot igralka pred nas! Poleg te igre pa sta ponovila fanta Klemen Matija in Staudo-har Jurij par nedelj poprej igrano ša-loigro "Mirmidaj in Dirindaj". Tudi to pot sta izborno rešila svoji ulogi v polno zadovoljnost navzočih. Pa tudi naši mali so se po dolgem prestanku ta večer zopet prikazali na odru in so se v dveh kratkih igricah zopet pokazali svojo veselje do iger in nadarjenost. Igrici so uprizorili u-čenci Šterk Maxo, Geršič Alojzij, Cvitkovič Jožef in Toplikar Viktor in pa učenke Novak Anica, Majerle Marica, Šterk Megica, Šneller Marica, Geršič Rozika in Geršič Marica. Največje veselje je pa zavladalo med poslušalci, ko so se prikazali na odru novi pevci zopet oživelega "Slavčeka" ter nam zapeli nekaj prav mičnih narodnih pesmic, med katerimi so posebno ugajale krasne popevke: "Njega ni,' "Soča voda je šumela", "Slovo" in Regiment po cesti gre. Res, čudili smo. se," da so zamogli pevci "prvinci", ki se niso še nikdar vadili v petju, v tako kratkem času doseči toli izurjenosti v petju! Saj je pouk trajal še ne čisto mesec dni. Pač občudovanja vredna je marljivost pevcev in požrtvovalen trud g. pevovodje, s katerim je dosegel v kratkem času tolike uspehe! Od pevcev prvencev pa še lahko pričakujemo lepe uspehe, ako bodo vztrajali v učenju in bodo z veseljem in točno prihajali k vajam, kar pa u- CLUŽBEN1M potom se na tem mestu naznanja, da je odbor D. S. ^ D. danes sprejel novoustanovljeno Podružnico ▼ Ottawa, UL, katera bodi znana pod imenom: Društvo sv. Družine, štev* 5, D. S. D. (Holy Family Society, Branch No. S, H. F. S.) OTTAWA, ILLINOIS Podružnico štev. 5, D. S. D., najiskrenejše pozdravljamo in ji želimo obilo sreče, bratske sloge in ljubezni, zadovoljstva in božjega blagoslova, ter kličemo: Živi, rasti, cveti in se množi Slavno Društvo sv. Družine, št. 5,D. S. D. v Ottawa, Illinois po našem geslu: "Vse za vero, dom in narod." DRUŠTVO SV. DRUŽINE, t Zjed. državah Sev. Amerike. Joliet, lil. 27, feb. 1915 JOS. KLEPEC, tajnik. parno od njih, saj se bliža spomladni čas, ko se bo tudi "Slavček" v naravi zopet vzbudil, da bode zopet črez leto veselo žvrgolel. Upamo, da ga bodo tudi tukajšnji novi pevci radi posnemali, da ne bodo poslušali besed kakega nezrelega in v petju neveščega fantalina ter bodo vstrajali v petju do pozne jeseni svojega življenja. Postransko slišimo tudi, da se bode v kratkem moški zbor razširil v mešani zbor, kar bo k povzdigi in dovršenosti petja le vrlo pripomoglo. Tako smo prebili veselo pustno nedeljo, tako smo se napolnili raznovrstnih šal, katerih otresti se, nam ponuja polno prilike resni postni čas. A tudi ta bo minul in zabave se bode pričele znova tudi pri nas, saj že zdaj nekaj slišimo, da se najboljši igralci v našej naselbini pridno vadijo v znanej, prelepej igri "Revček Andrejček", s katero nas mislijo razveseliti na belo nedeljo po veliki noči. Vrlo dobro, željno pričakujemo iste nedelje! Eden Slovenec. Utah se suši. Salt Lake City, Utah, 1. marca. — Woottenova predloga za državno pro-hibicijo je bila sprejeta v poslanski zbornici pozno danes popoludne s 40. proti 5. glasom. V senatu je bila sprejeta nekako pred dvema tednoma. Leadville, Colo., 23. febr. — Slavno uredništvo! Ker se že dolgo časa ni nič čitalo iz naše gorske naselbine, zato sem se jaz namenil opisati tukajšnje razmere. Delavske razmere niso ravno najslabše, za pridne roke se zmirom dobi kakšno delo. Na društvenem polju smo dobro preskrbljeni. Imamo več slovenskih (Nadaljevanje na 7. strani.) — Za najnižje dnevne cene denarja in druge podrobnosti o pošiljanju denarja v staro domovino, čitajte oglas "A. S." na 1. strani. DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedan ji. evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) . pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-štajerskega, spod-nje-koroškega, tržaškega i. t. d. peš-polka; naših lovskih bataljonov, dra-gonskega in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je dozdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu a pri nekaterih padlih na-eden je celo grob, kjer so pokopani. Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dept. S. Nevv York. Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje. lmo—ev. is. W. H. KEEGAN POOKBBNIK. Slovenci t La Salle i« okolici: dar potrebujete pogrebnika m obnMft na to tvrdko in prepričani bodita, dfc boste najbolj« poitreieni, ker tn snro4 jc najboljU ter mnogo canajH kol dragi. V slučaj« potreb« rešilnega iw (ambulance) pokličite nm« po talcflto* nu, ker smo vedno pripravljeni — §0 dnevi in ponoči. Vae delo Ju»Ecm. POSTREŽBA TOČNA VSAK W. H. KEEGAN, Telefona št 100 — vsak žaa. C or, 2nd aad Joliet It, Im 8*0* POZOR. ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljlc W m po >ajnitji ceni? Gotove! V mecofal J. & L Pasdertz se dobil* najboljše sveie i* jene klobase in najokusnejic Vae po najniiji cenL Pridite p*ekmite naie meso. Nizke cene te dobra peetreA* \ naie geal*. Ne p*nbUc t*rej obiskati Mi v naiej mesnici in gr**eri|i na vage te Broedway and Granite Street*. Cfcic. PfcMC 27«. N. W. ata, I Joliet Citizens Brewing Co^ North Collins St., Joliet, 111. JPilte ELki Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Pisanice in piruhe za Velikonoč pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike kaj radi svojim dragim v staro domovino in to v GOTOVEM DENARJU. Zlasti pa to storimo letos skoro vsi brez izjeme, ker vemo, da menda nikdar prej niso tam naših daril tako nujno potrebovali in tako hvaležno sprejeli kakor letos. Pritrgajmo si VSAJ EN DOLAR, TER GA POŠLJIMO SVOJIM DRAGIM V BEDNI STARI DOMOVINI NA ALTAR. To Vam pa najsigurneje, najhitreje in najceneje ter po pravi dnevni ceni izvrši naša stara, solidna in zanesljiva tvrdka _' Amerikanski Slovenec JOLIET, ILLINOIS VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. Reference: Dunn & Bradstreets ,New York City. First National Bank, Joliet, 111., Joliet National Bank, Joliet, 111., Commercial Trust & Savings Bank. Will County National Bank, Joliet, 111., Joliet Trust & Savings Bank. Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard "Ne (Dalje.) maram! ne pustim ga ubiti! Jaz zbolim na mrzlici, če ga ubiješ!...' Stanku je zadostovala ta grožnja, da se je odrekel morilnih namenov — bodisi do tega slona, ki so ga imeli pred sabo, bodisi do vseh drugih na svetu. Trenotek je še molčal, ne ve-doč, kaj bi odgovoril deklici, potem je pa rekel: "No, dobro! dobro!... Rečem, da dabro! Nelka! pusti me!" Nelka ga je pa takoj objela in v njenih objokanih očeh je zablisnil smeh. Sedaj je mislila samo na to, kako bi najhitreje dala slonu jesti. Kali in Mea sta se silno začudila, da Bvana kubva ne samo, da noče ubiti slona, ampak, da mu imajo celo takoj natrgati melon s krušnega drevesa, stročja akacij in vsakovrstnega zelišča, listja in trave, kolikor le morejo. Dvorezni Gebhrov sudanski meč je pri tem delu jako dobro služil in ako bi ga ne bilo, bi šla stvar veliko bolj počasi. Nelka pa ni marala čakati, da bi nabrali dovolj jedi, ampak je takoj, ko je prva melona padla z drevesa, jo prijela z o-bema rokama in jo nesla k soteski, ter ponavljala hitro, kakor iz strahu, da ne bi ji hotel kdo drugi pomagati: "Jaz! jaz! jaz!" Toda Stanko je nikakor ni maral o-virati pri tem veselju, ampak samo iz strahu, da ne bi v preveliki gorečnosti zdrčala obenem z melono po bregu, jo je prijel za pas in zaklical: "Zaženi!" Velikanski sad se je zatrkljal po strmem pobočju in padel k nogam slona, ki je v trenotku iztegnil svoj trobec, pograbil melono, potem pa zvil trobec, kakor da bi jo hotel položiti l»od vrat in — zginila je! "Snedel jo je!" zaklicala je Nelka vsa srečna. "Mislim!" odvrnil je Stanko smeje se. Slon je pa iztegnil k njima trobec, kakor da bi prosil še več in odzval se je z mogočnim glasom: "Hrrumf!" "Hoče še!" "Mislim!" ponovil je Stanko. Druga melona je šla za prvo in je zginila ravno tako v enem trenotku, potem, tretja, četrta, deset, potem je padalo doli akacijno stroeje in cele butare trave in velikega listja. Nelka ni nikomur dovolila, da bi m pomagal in ko so se ji majhne ročice utrudile da ako si ga vzela v svoje varstvo moraš za njega skrbeti." Nelka se je torej nagnila čez rob skale in pričela klicati: "Dovolj, dragi slon, dovolj!" Dragi slon pa, kakor da bi razumel zakaj se gre, je takoj prenehal piti mesto tega se je pa začel polivati z vodo: najprej si je oblil nogi, potem hrbet, nato pa oba boka. Med tem se je pa stemnilo in Stan ko je peljal deklico v zeribo, kjer ju je že čakala večerja. Oba sta bila najboljšega razpolože nja: Nelka, ker je slonu rešila življe nje, Stanko pa, ker je videl njene kot zvezde se bliščeče oči in vzradoščeni obraz, ki je izgledal veliko bolj sveže in zdravo kot kadarkoli poprej, odkar so odšli iz Hartuma. K zadovoljnosti dečka je pripomoglo tudi to, da si je obetal mirno in krasno noč. Od dveh strani nepristopna skala jih je varovala pred napadi, od tretje strani sta pa Kali in Meo postavila tako visoko steno bodečih akacijinih vej in pasiflorov, da niti ni moglo biti govora, da bi kakršnakoli roparska žival bila v stanu prodreti skozi tako zaporo. Poleg tega se je naredilo lepo vreme in takoj po zahodu solnca je bilo nebo posuto z zvezdami. Bilo je prijetno vsrkavati radi bližine vodopada nekoliko hladni zrak, nasičen z vonjem stepne trave in sveže nalomljenih vej. "Nobena muha ne more tu dobiti mrzlice!" mislil je Stanko z radostjo. Potem so se začeli pogovarjati o slonu, kajti Nelka ni mogla govoriti nič drugega in se je neprenehoma navduševala nad njegovo velikansko po stavo, trobcem in okli, katere je imel v resnici velikanske. Slednjič je vpra 'šala: "Stanko, kaj ne, kako je razumen?" "Kakor Salomon," odvrnil je Stanko. "Toda iz česa to sklepaš?" "Ker, ko sem ga prosila, naj več ne pije, me je takoj ubogal." "Če ni poprej obiskaval pouka iz angleškega jezika, ga pa vseeno razume, je to res čudno." Nelka je zapazila, da se Stanko iz nje norčuje, torej je zapihala proti njemu, kot mačica, potem pa rekla: "Reci kar hočeš, jaz pa vem, da je jako pameten in da se bo kmalu udomačil." "Če krnalu, ne em, toda udomačiti se "zamore. Afrikanski sloni so res bolj divji, kakor azijski, vendar mi od dela, je brcala z mizicama ve'dtto slim> da se je na primer Hanibal po-nove pošiljatve, slon je pa jedel in od siu£evai afrikanskih slonov. časa do časa dvignil trobec in se oglašal z grmečim glasom: '"Hrrumf" v znamenje, da prosi še več in — kot je trdila Nelka — v znamenje, da se zahvaljuje. Kali in Mea sta se" slednjič utrudila z delom, katero sta izvrševala jako goreče, toda samo iz prepričanja, da bvana kubva hoče samo napasti slona, da bi ga potem ubil. Slednjič pa jima je bvana kubva velel, naj prenehata, ker je solnce stalo ze nizko in je bil čas, da prično delati zeribo. K sreči to ni bili? težko, kajti dve strani trikotne skale)so bile popolnoma nepristop-ne, tako da je bilo treba zagraditi samo še tretjo. Tudi ni manjkalo akacij z velikimi bodečimi trni. Nelka se ni niti trenotek oddaljila od soteske in je vedno sedela sključena nad njenim bregom in pripovedovala Stanku,' kaj slon dela. Naenkrat se je razlegel njen tenki glasek: "Išče okrog sebe s trobcem!" Ali pa: "Miga z ušesi! Kako ima velika u-šesa!" Slednjič pa: Stanko! Stanko! — vstaja! oj!" Stanko se je hitro približal in prijel N'elko za roko. Slon je res vstal in sedaj sta otroka zamogla ogledovati njegovo velikansko postavo. Videla »ta poprej večkrat velike slone, katere so čez Sueški kanal na ladijah vozili i t Indije v Evropo, toda nobeden izmed njih se ni mogel primerjati s tem velikanom, ki je v resnici izgledal kot velika na štirih nbgah hodeča temno-siva skala. Razlikoval se je od onih tudi po svojih neizmerno velikih oklih, ki so bila pet ali šest črevljev dolga in, kakor je pripomnila Nelka, po svojih naravnost bajnih ušesih. Njegove prednje noge so bile visoke, toda pri-merova tenke, kar je bilo pripisovati tudi brez dvoma dolgotrajnemu postu. "To je pritlikavec!" zaklical je Stanko "Ako bi se vzpel in močno iztegnil trobec, mogel bi te potegniti za nogo." Toda velikan se ni mislil niti vzpenjati, niti prijeti koga zi nogo. S tresočim se korakom se je bližal koncu soteske, pogledal je trenotek v prepad, na čegar dnu se je penila voda, potem se je obrnil k steni, ki je stala poleg vodopada, stegnil je k njemu trobec, spustil ga v vodo kolikor je mogel, ter začel piti. "Njegova sreča," rekel je Stanko, "da je zamogel s trobcem priti do vode. Drugače bi bil poginil." Slon je pil tako dolgo, da je slednjič nemir prevzel deklico. "Stanko, ali mu ne bo škodilo?" vprašala je. "Ne vem," odvrnil je smeje se, "to- "Kdo je pa bil ta Hanibal?" Stanko je pogledal nanjo samozavestno in s pomilovanjem. "Seveda," rekel je, "v tvojih letih človek ne ve takih reči. Hanibal je bil velik kartaginški poveljnik, ki je rabil slone v vojni z Rimljani, ker pa leži Kartagina v Afriki, je moral rabiti afrikanske slone." Razgovor je pretrgalo glasno rjovenje slona, ki se je najedel 1V1 napil, potem pa začel trobiti, neznano če iz radosti ali iz hrepenenja po izgubljeni prostosti. Saba je skočil na noge in pričel lajati, Stanko je pa rekel: "Sedaj pa imaš I Sedaj kliče skupaj tovariše. To bomo imeli, ako jih pride sem cela čreda." "Bo že povedal drugim, da smo bili zanj dobri!" odvrnila je naglo Nelka. Toda Stanko, ki se ni bal v resnici, ker je mislil, da tudi če bi jih prišla cela čreda, jih bo blesk ognja preplašil—se je poredno nasmehnil in rekel: "Dobro, dobro! Toda če se sloni prikažejo, se ne boš jokala od straha, o ne! — samo oči se ti bodo potile, kakor že dvakrat." In pričel jo je dražiti: "Jaz ne plačem, samo oči se mi pote.. ." Nelka pa, ko je videla njegov vesel obraz, je spoznala, da ji ne grozi nobena nevarnost. "Kadar ga udomačimo," rekla je, "se mi ne bodo več oči potile, tudi ako ■bi rjovelo deset levov." "Zakaj?" "Ker nas bo on branil." Stanko je pomiril Sabo, ki se je ne-rpestano kregal s "slonom, potem se je pa nekoliko zamislil in rekel: "Še nekaj nisi pomislila. Mi ne o-stanemo za večno tu, ampak pojdemo dalje. Ne rečem, da takoj... nasprotno: prostor je pripraven in zdrav, sklenil sem torej tu ostati.. . Morda teden, morda dva, ker je tebi in nam vsem odpočitka treba. Torej dobro! Dokler ostanemo tu, bomo krmili slona, dasiravno povzroča to vse ogromno dela. Toda on je zaprt in ne moremo ga vzeti s .sabo. Kaj bo torej pozneje? Mi pojdemo, a on ostane tu in se bo spet mučil od lakote, dokler ne pogine. Potem nam ga bo toliko bolj žal..." Nelka se je jako užalostila in je nekaj ča^a sedela molče očividno ne ve-doč, kaj bi odgovorila na to umestno opazko, čez nekaj trenotkov je pa dvignila glavo, vrgla nazaj kodre, ki so ji padali na oči in se polna zaupanja o-brnila k dečku: "Vem," rekla je, "da ako ti hočeš, ga spraviš iz soteske." "Jaz?" Ona je pa iztegnila prst, se dotak- nila ž njim Stankove roke in ponovila: "Ti." Mala, prebrisana deklica je vedela, da bo njeno zaupanje ugajalo dečku in da bo od tega trenotka začel premišljevati, kako bi rešil slona. XXV. Noč je pretekla mirno in dasiravno se je na južni strani neba nabralo veliko oblakov, je bilo jutro krasno. Na Stankovo povelje sta začela Kali in Mea takoj po zajutreku nabirati melone, akacijno stročje in sveže listje in vsakovrstno travo slonu za hrano, kar sta potem polagala na brez soteske. Ker je hotela Nelka na vsak način sama krmiti svojega novega prijatelja, ji je naredil Stanko iz mladega rogovilastega figovega drevesa neke vrste vile, da bi lažje metala živež na dno soteske. Slon je trobil od zgodnjega jutra očividno proseč okrepčila, ko je pa slednjič zagledal na robu skale ravno isto belo bitje, ki ga je nakrmilo včeraj, jo je pozdravil z radostnim grgranjem in je takoj iztegnil pro ti nji svoj trobec. V jutranjem svitu se je zdel otrokoma še veliko večji, kot včeraj. Suh je bil jako, toda izgledal je že bolj živahno in je skoraj veselo obračal k Nelki svoje male bistre oči. Nelka je celo trdila, da so njegove prednje noge tekom noči postale bolj debele in je začela metati živež s tako vnemo, da jo je Stanko moral zadrževati, slednjič pa, ko se je preveč upehala, nadomestiti pri delu. Oba sta se izvrstno zabavala, zlasti pa so ju zabavale "grimase" slona. Od začetka je jedel vse, kar mu je padlo pod noge. Kmalu pa, ko je potolažil najhujšo lakoto, je začel izbirati. Ako je zadel na rastlino, ki mu je manj ugajala, jo je otepal ob sprednje noge, potem pa vrgel s trobcem kvišku, kakor da bi hotel reči: "Pojejta to sama". Slednjič pa, ko je utešil lakoto in žejo, se je začel pahljati s svojimi ogromnimi ušesi z očividno zadovoljnostjo. "Prepričana sem," rekla je Nelka, "da ako bi šla sedaj k njemu, bi nama ne storil nič hudega." In pričela je k njemu klicati: "Slon, dragi slon, kaj ne, da nama ne boš storil nič hudega?" Slon je pa v odgovor pokimal s trobcem in nato se je Nelka spet obrnila k Stanku: "Vidiš! pravi, da ne." "Morebiti," rekel je Stanko. "Te živali so jako razumne in tudi on je brez dvoma že spoznal, da sva mu midva potrebna. Kdo ve, če tudi ne občuti nekoliko hvaležnosti do naju; vendar je bolje ,da tega ne poskušaš, zlasti pa naj ne poskuša Saba, ker bi ga slon gotovo takoj ubil. Toda s časom se morda tudi ta dva sprijaznita." Daljše navduševanje nad slonom jima je pretrgal Kali, ki se je pričel bati, da bo moral delati vsak dan za hrano velikanske živali, ter se je približal s prikupljivim smehljajem Stanku in rekel: "Veliki gospod ubiti slona, a Kali ga snesti, namesto nabirati trave in vej." Toda "veliki gospod" je bil že sto milj oddaljen od namena ubiti slona, ker je bil pa pri tem tudi neizmerno žive narave, je odvrnil brez pomisleka: "Ti si osel." K sreči je pa pozabil, kako sč imenuje osel v Ki-svahili jeziku in je rekel po angleško "donkey", Kali pa, ki ni razumel po angleško, je smatral ta izraz očividno za kakšen kompliment, za kakšno sebi namenjeno pohvalo, kajti nekoliko pozneje sta slišala otroka, kako se je Kali obrnil k Mei in ji govoril bahato: "Mea imeti črno kožo in črne možgane, Kali pa je donkey." Potem je pa še dodal ponosno: "Sam veliki gosp&d j'e rekel, da je Kali donkey." Med tem je naročil Stanko obema, naj skrbita za deklico kot za oko v glavi in v kakoršnemkoli slučaju po-kličeta takoj njega .hato je vzel puško in šel-k dotični odlomljeni skali, ki je zapirala sotesko. Prišedši tja, jo je pazljivo pregledal, preiskal vse njene razpokline, vtaknil palico v razpoko, katero je našel v spodnji strani skale, zmeril skrbno njeno globino, potem se pa obrnil s počasnim korakom k šotoru, odprl med potjo puško z naboji in je pričel šteti. Preštel je komaj do trideset, ko se j je z baobabu, ki je rastel kakšnih pet-deset korakov od šotora, razlegel Mein t glas: _ j "Gospod, gospod!" Stanko se je približal ogromnemu drevesu, čegar deblo, pri tleh vse pre-perelo, je izgledalo kakor stolp, i« vpraša: "Kaj pa hočeš?" "Ne daleč je videti mnogo ze^er, še dalje se pa pasejo antilope." Dobro. Vzamem puško in pojdem. ker bo treba nakadUi mesa. Toda čemu si ti zlezla na drevo in kaj delaš tam?" Deklica je nato odvrnila s svojim tožnim, pevajočim glasom: Mea je zagledala gnezda sivih papig in hotela prinesti mladi gospodični, toda gnezdo je prazno, torej Mea ne bo dobila koral na vrat." "Boš jih dobila, ker ljubiš gospodično." Mlada zamorka je naglo Zlezla po raskavi skorji in pričela ponavljati z od veselja se bliščečimi očmi: "Da! da! Mea jo jako ljubi —■ korale pa tudi!" (Dalje prili.) " The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulog>-ter pošilja denar na vse dele svet« Kapital in preostanek $300,000.01 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedtau HENRY WEBER, kašir. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, K Frank Lopartz ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT&GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Stefanich ii -i§ [Sjl :.:SIovenska Gostilna::: |jjjO JU ---- vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. i[gji 915 N- Scott St., Joliet, IlDjjgj -------------------- ik Oscar J. Stephen i , ara lg- Ep Če bos kupoval od nas, ti bomo vsa* lej postregli z najnižjimi tržnimi *» nami. Mi imamo v zalogi vsakovtlfr nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki trdi les, lath, cederne stebra, desk * šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaiaes blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oflasi * pri nas in oglej si našo zalogo I bomo zadovoljili in ti prihranili d««* W. jr. LYONS Naš office in Lumber Yard na vo^» DES PLAINES IN CLINTON Si* Chicago Phone 3S5S Sobe 201 in 202 Barber Bldg JOLIET, ILLINOIS JA VIXI 1 XOFAM i 400 Ohio Street JOLIET STARA GOSTILNA NAJBOLJŠA ,* POSTREŽBA. Frank Bambich urar in zlatar, 914 N. Broadway, JOLIET, ILL. Kupuje in prodaja zemljišča ^ v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro-ijgj ti ognju, nevihti ali drugi po-tfi škodbi. hr Zavaruje tudi življenje proti pj nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarial sko stroko spadajoča pisanja. K i i sj i i m --- £ Govori nemško in angleško, je ifiw^sii^ai^sfiswss^sfiSBiffiaffij Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. IJOS. KUHAR MESNICAiti GROCERIJA SE PRIPOROČAM. 120 Moen Ave. Rockdale, Illinois. Garmey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, Metropolitan Drug Stori N. Chicago 4 Jackson Sts- Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZi AU <*auz VX&H bu&re so REVMATEMU SLABOSTIH » ČLENKIH ^^ HROMOSTI PLJUČNIH IN FRSWH BOLESTI . KOLKU MRAZENJU r ŽIVOTU BOLESTIH Y &ENKIH VNETJU OPRSNB M®® NEVRALOR PR0TTNU PREHJUENJU OTRPLOSTI M&C BOLESTIH » LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH . KRIŽU HUDEM KAŽLJU ■ Mk , m, yoi®3iWER,i — Umrl je v Badnu pri Dunaju na kapi podpolkovnik Peter Vukelič, star 66 let. i Varčevanje. «1 ^SSKHK^ififfitfi^K^SfiSffiJSS^SfiSfltfi l«g Iffiisi ^W^W^ffi^ffi^aSK^s^ffiSffi^SfilBi ISfiS njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka-Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pretijo j dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih Ijudl> in-zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa-1 Varčujte is svojim zdravjem bolj denarjem. Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočamo Trinerjevo Ameriško \ Zdravilno Grenko Vino ' TR1NERS 81TTER-WINE < /ST* trinerovo HOJRKEWHO "»""Wtd byJOSEPH TRINER 733 &A»M*„d Ave. CHiCAr.n ill To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenine, in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučaiih ZABASANOSTI, I OTRPLIH JETER, ZGUBI OKUSA, NENADNA SLABOČA, BOLEČINE DROBJA, KRČEV ŽELODČNEGA KATARA, in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da sc | oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti isvoje delo brci j motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno deluje- j V VSEH LEKARNAH CENA $1-00. Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo za , šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali. Ce ' j 25c in SOc, po pošti 35 in 60c. JOSEPH TRINER, —-=IZDELOVATELJ.= = 1333-1339 SoutU Ashland Ave. CHICAGO, ILL- J? gjjjjjjjjB WiBS*iai5aiiSii«g8aiWHiSli8g5Mliaiii*i5gižgBSgiMgaii 1» Učite svojo deco slovensko » moliti in citati s K S K K K K K K S K ft K I! K K S ft »z povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. jp. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kečije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. w. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILL8. I ^OMACA NARAVNA OHISKA VINA *»kor Delaware, Catawaba, I we s, i Conkord prodaja Josip Svete ___ 1780-82 E. 28th St., LOBAIK, OHIO. Catawba balo vino: . Conkord rudeče vino: £} f ............$5.50 S}««*............ 8-00 H 25 gal........... 16.50 » gal........... 30.09 Delaware belo vi«®, sod, 10 gakmov, $13.00. p ; Sod 50 galonov, $50.00. ri vseh teh cenali j« Vojni Davek ž« vračunan. Vina so po-w noma naravna, kar Jamčim. Naročilu j« pridejati denar ali ii^y Order Sod, 6 gal. Sod, 10 gal. . Sod, 25 gal. . Sod, 50 ga!. $ 7.00 ......... 11.00 .........34.00 ..........42.50 Sod 25 galonov, Ljudska banka Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko - ^ v Jolietu Hran 11 ni r« Poštne Hranilnice jj AAiAiivw in Driave Illinois. ^»OOO najboljših ljudi t Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. ]» obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. *rst National Bank premoženje na d $4,600,000.00 mmmm*****»mmwmmmmmMmmm»0Mm % SLAVNOZNANI Slovenski POP Pr°ti žeji - najbolje sredstvo. več ga pijefc tembolj *e ti priljubi. K-- tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. ^BII^O PIYO > _____ 0 So naši domači čisti pridelki, koje t izdeluje domača tvrdka. At Slovenic Bottling Co. *ele; COtt st- I" 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 314 v>-1 ■ % s > AMERIKANSKI SLOVEfrttC. 5. MARCA 1915. 7. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje s S. strani.) --—---- društev, spadajooh raznim zvezam in jednotam, w. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joft*, Ko imate kaj opraviti s sodni)« oglasite se pri meni Vsem Slovencem in Hrvatom pripo> ročam mojo gostilno "HOTEL FLAJN1K" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO. VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstva a naj obilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE I P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik na Ave. Pittsburg, Po. Oba telefona 215. Mu odgovorim: "Grehov imaš pri meni $17.00 za hrano, potem je vse plačano." Ko je vse pošteno plačal, mu prigovarjam, naj nikdar več se ne šali tako nespametno; če je socijalist, naj le ostane, toda le v toliko naj se njegovo življenje spremeni: iz nespametnega, odpadlega v pametnega in krščanskega mladeniča. Posebno sem mu priporočal vsako nedeljo se poslužiti daritve sv. maše. "Vidiš, Nače," sem mu pravil, "pri vsaki sveti maši Kri Odrešenikova kliče za milost, ako smo se je s kesanim srcem udeležili." On odgovori: "To vem, da je treba vsako nedeljo iti k maši, to bom tudi storil zanaprpj; ali za cerkev in za duhovna pa ne bom nič dal. ' Vidiš ti, John, tebi sem dal $17.00 za hrano, in drugo, kar mi je še ostalo, naj pa v cerkev dam, kaj bo pa za mene? Zdaj bom začel močno 'šparati', samo danes bom šel še zvečer na veselico v La. Ti mi ne moreš ubraniti." Mu odgovorim: Jaz ti nič ne branim, samo bojim se,, da te nesreča ne zadene; človek ne ve ne ure, ne dneva, kdaj ga smrt zadene." On odgovori: "Če me pa smrt čaka, naj me pa kar prec do mrtvega ubije, zato da ne bom bolan ležal." Ali žalibog, resnično se je spolnilo, kar je govoril. Opolnoči, ko se je proti domu odpravil, zadela ga je v glavo poulična kara. Ko zvem žalostno novico, grem vprašat v župnišče, če bi g. župnik dovolil, da bi njegovo truplo prinesli v slov. cerkev; sem rekel: "Saj je sinoči govoril, da bo začel zopet k sv. maši hoditi, pa smrt ga je prehitela." G. župnik dovoli pod pogojem, da jc cerkveni odbor sklenil: Kdor ni v življenju plačeval v cerkvi stolnine, plača pri pogrebu za cerkev $10.00. Ker je pa ravno se našla pri njem tolika svota, se je dalo zahtevano svoto slovenski cerkvi. Žalostno smo spremili nesrečnega rojaka v cerkev in potem na pokopališče. Žalostna smrt nesrečnega mladeniča naj nam bo glasno svarilo: iz Boga se ni šaliti: "Sveto Srce Jezusovo, pomagaj nam, da Turki zmagajo"-- Vsi so siromaki, ki se morajo vojskovati, posebno se nam smilijo hrabri Slovenci, ker so naše krvi. Usmiljenja vredni so pa tudi dobri Rus\, in Srbi, pa tudi Nemci in Turki so naši bližnji. Hvala Bogu, da smo v A-meriki. Srce se mi pomiri, ko čitam da so Avstrijci zmagoviti; žalosten sem, kadar so poraženi in pobiti. Oj reveži! Posebno se mi smilijo Slovenci. Bog daj že skoraj mir! Presveto Srce Jezusovo usmili, usmili se nas vseh, in dodeli nam srečno zadnjo uro! Vojskujočim pa zmago oni državi, na katere strani je pravica. Živela Slovenija! Bog daj srečo tudi Glasu Naroda in njegovi ligi, da bi stoteren sad obrodila, da bi se le zopet vse ne ponesrečilo, kakor se nam je žalibog že mnogokrat v našem življenju. Z Bogom! John Culjan. Ta dobit« najboljši cement, apno, K To dobite najboljši CEMENT, A* NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, tar vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TKD PREMO«. Chicago Phone 225. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svoj« Mesnica Tel. 101 Joliet. Ill Chi. Ph»n«: Office «58. Res. 3704 Uradne are: •—12 a. trn. 1—5 and 7—4 p. m. Ob nedeljah »d 10. d« 12. Dr. S.Gasparovich Dentist Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 4M. JOLIET, :-: ILLINOIS. mmmmmnnm »»»»GERMAN**** Loan & Savings Bank* MARTIN W8STPUAL f »I* K. Bluff Strut JOLIKT, 1LL.J ImmrowTwrorotf? ' 1 Ur ud a telefon Chicago 100 n Stanovanja telefon Chicago 32*7 ;; JOSIP KLEPEC i JAVNI NdTAR • 1S0S N. Chicago St. JOLIET, II^L. Joliat stiiffl dri Hoqsb itffeeeional Cleaners and Dyers »TRAKA ft CO. Offi«« and Works, 642-444 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 488. N. W. Phone 420. MARTIN ZAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOSLII ...Gh -- W- > v- . ~ostilničar... * -MK najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premo* TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT * V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. »MICHAEL CONWAY* | 106 Loughran Bldg. Cum and Chicago Sii. JOLIET Pcsojflje denar na zemljiiča. Insurance vsak vrat Surety Bonda. ■team Ship Agent Both Phones M0. 'ZA) PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA ▼ slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki: A ■ SiT iski Sloven ec JOLIET, :: ILLINOIS. DELO JAMČIMO. •VIO VWU, M*w dix TOGO __AMTCRTKANSKI SLOVENEC. S. MARCA 1915. villi I ■ " 11 Kandidati za mestni odbor v Jolietn. ZA ŽUPANA — SLOVENCI IN SLOVENKE, HRVATJE IN HRVATICE. Ne pozabite iti na volišče v torek 9. marca, in ko boste volili naredite križ *>red imenom WILLIAM H. CLARE, Iter ta je najboljši, najzanesljivejši in ■najsposobnejši kandidat. Ako bo nominiran, bo tudi izvoljen. Takega moža si moramo nominirati, da bo tudi v ožji volitvi zmagal.—Adv. EDWARD C. AKIN, kandidat za komisionerja. Cenj. volilcem: — Najboljša šola za uradovanje mestnih poslov je praktična skušnja. Jaz sem služil dve .leti, kot mestni pravnik in skoro dve leti, kot župan tega mesta in sem že nad 30 let v odvetniškem poslu. Če bom izvoljen obljubim, da bom posvetil vse svoje moči in čas za mestno upravo, ker moja želja je, da se mesto postavi na pravo podlago.—Ad. ZA KOMISARJA — Bil sem rojen in zgojen v tem okraju, ter bivam v Jolietu že nad 30 let na 608 Washington St. v lastnem domu. Verjamem v pošteno trgovsko metodo poslovanja v javnih u-radih. Square deal vsakemu. Priporočam se za glasove Slovanov in se zahvaljujem za pomoč in zaupanje. JOHN J. WILLS. ZA KOMISIONERJA — Uspešen trgovec in mož, ki plačuje visoke davke, je pravi steber vsakega mesta. In tak mož je g. Frank L. Kiep, ki se priporoča volilcem za komisionerja. Volite za FRANK L. KIEP. LOUIS B. BERTNIK, kandidat za komisionerja je POŠTEN, ZAVEDEN, SPOSOBEN IN DELAVEN. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje T?f jiL t T? .Mik JHL %JX jLA JtjA rtm rputvmifiMt mj/vMr,. m jyifauarni/wi ■ ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company Ota tekftu 405 S. Blaff St., Met. M; ZA KOMISARJA — Sem kandidat. Jaz sem pravnik in moji prijatelji so mi zaupali svoje zasebne zadeve celih 20 let, zato so 1 zadovoljni zaupati mi tudi javen 1 rad, ker mesto rabi komisarje, k. io zanesljivi. Pridite k meni, da se domenimo. Moje ime je četrto na fealoti. Spoštovanjem, GEORGE J. ARBEITER, Adv. 207 Cutting Bldg. ROBERT J. BENTLEY, kandidat za komisionerja. Za vsak dolar potrošen bom zahteval cel dolar vrednega dela ali blaga. To bo moje geslo, če me volilci in vo-iilke nominirajo in izvolijo za mestnega komisionerja. Stanujem v Jolietu dolgo let in poznam njega potre-Ibe. Večina državljanov me pozna, ker sem star vposlenec pri Barrett's. ROBERT J. BENTLEY, 219'/z . Collins St. HENRY W. ODENTHAL, kandidat za komisionerja. Moje geslo: Pošteno, čisto in vspešno upravljanje ljudskih uradov se mora upeljati v mestno upravo. Vsakemu se naj da pravica — a posebne pravice nikomur. Zadnji dve leti sem poskušal to upeljati v upravo urada mestnega klerka in bom poskušal to pomnožiti, če izvoljen. Pred 2. leti ste volili za me za klerka, zdaj se Vam pa priporočam za glas za komisionerja, ter se Vam za to zahvaljujem. — Adv. ANTON NEMANICH ML., slovanski kandidat za komisionerja ob prvotni volitvi v Jolietu dne 9. marca se priporoča rojakom in vsem slovanskim volivcem. Volite svojca za svojega zastopnika v novi mestni u-pravi! Samo vaš človek razume vaše želje! — Adv. C. D. CALLAHAN, kandidat za komisionerja je sedanji mestni engineer in je jako potreben mestu, ker že dela v mestu v engineering departmntu nad 20» let in mu je stvar bolj znana kot kateremu človeku v mestu. Mr. Callahan je spoštovan po celem mestu in vsakdo, ki ga pozna ve, da ni osebe, ki bi bila bolj sposobna za komisionerja kot on, zlasti kar se tiče poslov v Street, water in public work dcpartinentih. Prvotne vtflitve v torek 9. t. m. ZA ŽUPANA — Volilcem v Jolietu naznanjam, da sem kandidat za župana tega naprednega mesta. V torek 9. marca 1915 bo volitev. Ako bom namini-ran in izvoljen dne 20. aprila 1915, bom upravljal županski urad varčno, nepristransko in v korist davkoplačevalcev — in sicer po svoji najboljši znanosti in po.željah someščanov, ki so volili za te vrste mestno upravo. JOHN C. ALPINE, 210 Union St. Marcus Krakar kandidat za KOMISIONERJA Skoro vsi Slovenci poznamo g. Krakarja, ki je eden prvih naših naseljencev v tem mestu. Prišel je sem pred 50. leti. Ko so Slovenci začeli bolj napredovati in si postavljati cerkev in šolo, je g. Krakar pomagal Rev. Šusteršiču pri zidanju in drugem delu za napredek naselbine. ______ G. Krakar je zdaj kandidat za komisionerja in se priporoča našim moških in ženskim volilcem. Obljublja, da bo gledal za našo stvar, zlasti da se ceste in pota popravijo in da boste vsi dobili kaj več od mesta za svoje davke. Pri volitvi, dne 9. marca, naredite križ pred njegovim imenom za kar se Vam zahvaljuje vnaprej. — Adv. ZA KOMISIONERJA — Jako bi me veselilo, če mi bi bilo mogoče govoriti s vsakim čitateljem tega lista, a jo( to skoro nemogoče, zato na tem ihestu omenim, da bivam v tem mestu blizo 40 let in poznam mesto in njega potrebe. Obljubim, če izvoljen, da bom deloval nepristransko za večji Joliet. Za Vaš glas 9. marca se priporočam in zahvaljujem. WARREN O. HODGDON. VOLITE PHIL. PECK ZA KOMISIONERJA V TOREK 9. MARCA 1915. ZA KOMISIONERJA — Volite za Chris. P. Sorg, ki izdeluje O. K. smodke — 40 let — navaden delavec. Za najboljše uspehe izvolite mene na dan 9. marca, 1915. CHRIS. P. SORG. JOHN J. NICHOLSON, kandidat za komisionerja. Znan meščan — je bil 7 let alderman prve warde in 2 leti mestni blagajnik, ter stanuje 33 let v prvi wardi. SPOSOBEN, IZKUŠEN, POŠTEN IN ZANESLJIV. ZA ŽUPANA. i Z novo upravo je treba izvoliti delavne može, ki bodo nastopili svoj posel in delovali, kakor je treba, ker ina-če bodo nepotrebno tratili ljudski denar. Moja kandidatura je utemeljena na mojem rekordu, in le na tem, ker hočem biti dober uposlenec ljudstva, kakor poskušam zdaj biti dober služabnik, se sem tekom časa več ali manj priučil potrebne znanosti glede mestnih poslov. Moja želja je, da dobim pravo moč s katero mi bo mogoče rabiti moje znanje v vsestransko korist mesta. Do-zdaj še nisem imel nobenega političnega urada. Zdaj pa se obračam na vse volilce za pomoč in glasove. Ker sem vposlen vsak dan 8 ur, zato mi je nemogoče osebno videti vseh volilcev, j a časa, ki je last mojega delodajalca1 jaz nočem in ne smem tratiti.. Jaz sem prost in samostojen ter nisem pod kontrolo nikogar in želim tudi tako ostati, ker inače bi ne mogel služiti ljudstvu. Moja želja ni nakopičiti moje delovanje na tem mestu, ker ni prostora, vendar se priporočam, da pregledate moje preteklost in potem presodite in če ste prepričani, da sem sposoben in vreden, se Vam priporočam za glas in za pomoč za kar se Vam vnaprej zahvaljujem. TIM F. PELL, Adv. 703 Summit St. MATT. BERSCHEID, kandidat za komisionerja. Kandidat sem za komisionerja za mesto Joliet, ki rabi najboljše može v svoji sredi za svojo upravo. Vi ste meščani in davkoplačevalci, zato je Vaša dolžnost (mož in žena), da si izvolite zmožne, poštene .zanesljive in izkušene komisionerja. Obračam se do Vas, ker imam dolgoletno skušnjo v mestni upravi. Zagotavljam, da bom služil mestu pošteno in nepristransko, kakor sem prejšnja leta, kot mestni klerk, zato se Vam priporočam, da naredite križ pred mojim imenom ob prv. volitvi 9. marca 1915, za kar se Vam zahvaljuje Vam udani MATT. BERSCHEID, Adv. 501 N. Bluff St. ZA KOMISIONERJA — ZA KOMISIONERJA — Rojakom priporočamo sledeče blago. Naredite križ red njegovim imenom, da tako'pomagate dobremu možu do cilja. On je Čeh in vsestranskega priporočila vreden. Adv. PODPISANA ŽELIM ZVEDETI ZA naslov svoje hčere Katarine Malešič, omožene Rebrovič. Pred par leti je živela v Chisholmu, Minn. Prosim cenjene rojake in rojakinje, če kdo ve za rrjen naslov, naj mi ga naznani ali se naj sama oglasi svoji materi, bivajoči v Ameriki leto in pol. Katarina Malešič, 258 Frederick St., Steelton, Pa. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................J10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5® Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................^ Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................!wi Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijskp Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................*6' Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slove" skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois« NAPRODAJ 3 HIŠE PO OGNJU poškodovane na 1003-5-7 Collins St. ■ Dosti dobrega lesa za stavbe, ki se proda prav poceni; če se kupi takoj. B. Berkovitz, 910 N. Chicago St. 27—3t E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenaki pogrebnik, • 9251 E. 92 St., S. Chicago, III. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili xa vsako prigodo in vreme. Chi. tel. 3399. N. W. <•»• Louis Wise 360 Jackson 81 JOLlS*' ^ gostilničar TIHO, ŽGAN JI 1» BIOA*®' --. u Sobe t naie« in Lnncfc Sem kandidat, naznanjam cenj. občinstvu. Jaz sem civil Engineer po poklicu in sem sposoben za javnega uradnika. Če bom nominiran za komisionerja bom tako deloval kot sem deloval vedno, kot delavec in kot gospodar. Ob tej priliki se o-bračam do slovenskih in hrvatskih volilcev za pomoč. Če bom izvoljen obljubim, da bom deloval za napredek mesta, da bo mestd" imelo dobiček z vodovodi, odtoki in drugimi napravami. Gledal bom, da bo vsakdo storil toliko za mesto za kolikor je plačan. Za naklonjenost in glasove se Vam že vnaprej zahvaljujem. Adv. ROBERT E. ORR. 'tfepojd i(«r maojU) y\vs\ , ipjAq qif opjjBBA ip«H qif op^BSA čuzod qif opjjUBA Sjšuipaid auisoupaiA i[e ouiaojoS ■bz Bfuauizi osmiJi as auodn^' nfOABZ UI95JBSA A lUOdlU) Tjiej I3JU3UIV A spppud wftoqfeM yeqb) j9qop 9}iqe3[ ZA KOMISIONERJA — Delal sem za Steel kompanijo 14 let in 10 let sem bil pomožni zapuščinski sodnik, kar je dokaj sposobnosti za mestni odbor. Ali ni res? Volite za me ob prvotni volitvi 9. marca in dokazal Vam bom svojo sposobnost. , FRANK H. McROBERTS, 307 — 4th Ave. Volite za CHAS. A. EKLUND, ob mestnih prvotnih volitvah 9. marca, ker je mož visokih načel, pošten, zmožen in skušen. On je član zidarske unije in gleda za koristi delavcev, da dobe ne le 15 do 18 odšt. od svojega dela, temveč 100 odst. Če bo izvoljen, bo imel delavski stan dobrega zastopnika v mestnem odboru, ker z njim se boste enako zmenili kot bratje. Ker Vas ne more vseh zdaj obiskati, Vas želi potem, ko bo izvoljen. Ne pozabite imena pred katerim naredite križ! PIVO v Cor. Scott and Clay St*. Joliet. ill. STEKLENICAH. Bo« Telephones 26. JOLIET, IL LIN©*