Razne novice. Državnl dolgovl v Jugoslaviji. Belgrajsfca ^Pt^ litika piše, da znašajo celokupni državni dolgovi J»-» goslavije 43.405 milijonov kron. Ti dolgovi so pa y+* činoma kriti z vojnimi odškodninami, katere so od em" ente določene za Jugoslavijo. Izgredi graških komunistov. V četrtek, dne 26« marca, je udrla ve6 tiso6 oseb broječa množica delavu cev — bili so komunisti — v dvoreo ia t deželno dvo^ rano, kjer so dejansko napadli več članov dež. vlad«« razmetali vse akte in razbili mnogo šip. Vzrok izgre^ dov je draginja in pomanjkanje živil ter dejstvo, d« so socijaldemokraSki in komunistični vod t^-ji 'zgubilž vajeti in postajajo brez mo2i. Avstriia zvišala cene za tobak. ATStrija zviS« s 1. aprilom t. 1. cene za vse vrste tobaka za 125% V lanskem letu je trikrat zvišala cene za tobak. Dunaj brez raoke. Dunajski listi .pišejo, da ima Dunaj moke še samo za dva dni in nobenega upanja, da bi mesto dobilo v bližnjih dneh kako večjo množino moke. Na Dunaju pride na vsako osebo na teden 20 dek konjskega mesa, govedina se pa dobi samo od frhotapcev in verižnikov in stane 1 kg od 120 do 140 K* V Crnlgori — samo štirje zdravniki! Po zad-» njem sploSnem ljudskem štetju šteje Crnagora 420.000 prebivalcev, toda ima zavsem komaj Stiri zdravnike tcrrj za približno pol milijona Ijudi sam — — štirl zdravnike! Le^ar na Poljskem. Po vsej vzhndni Hvropf \n zlasti na Poljskem, budo razsaja legar. Samo M Poljstem j« zbolelo na legarju 250.000 oseB. AngleSčlna — avetovni posredoralBi jBeift. MJ-» ˇ StootBoliu je Tpmažthi ^ai trappifcm in ameriSk* Tseufiilišča za nnenje, kateri jezik bi bil Hajbolj pjrimeren kot svetovni pošredovalni jezik. Do slei i« došlo 35 odgovorov; 28 vseučiliSČ se je izreklo, da, Ui bila angleSčina kot naibolj primeren svetovni posredOTalni jezik. ttlobo-Ma« aoria. Kakor imaino na kopnena gore in* hribe najraznovrstnejše visočine, tako tudi svetovna morja niso povsod enako globoka. Najveftjo globočino v Sredozemskem morju najdemo južno od otoka Malta in sicer je tarakaj morje 4400 m globoko. .V Atlantskem oceanu najdemo globočine do 0500 m. Dognano je, da je morje v bližhri Filipinskih otokov celo 9788 m globoko. Najvišja gora na svetu je Gaurizankar v Aziji, ki je 8840 m visok, globoftina morja prekaša torej visočino najvišje gore na svetu za celih 900 jnetror, Amerijka brez alkohbla. Vlada Združenih držav Severne Amerike je prepovedala zavživanje in izde lovanje sleherne alkoholne pijače. Vse ameriške pivo varne so ustavile obrat. Vinogradniki v Kalilorniji , ki so bili na glasu, da so pridelovali vina, bodo de lali iz grozdja in sadja raznovrstne soke in brezal koholne pijače. V nobeni ameriški gostilni ali kavarni ni dobiti niti kapljice alkohola. In pri nas? Ceprav so alkoholne pijače zelo drage, vendar opazujemo žalostno dejstro, da se krčme polnijo, cerkve pa praz Hijo! Pravila za dopisnike. I. a) PoŠlji listujvsako prijetno in neprijetno novico! b) Kar misliš listu sporočiti, stori h i t r o in odpošljl takoj, dokler je še novo; stvar kmalu zastari in potem ni vefi zanimiva. & PiSi k r a t k o, s tem prihraniš dragocen čas urednikom, stavcem in samemu sebi. Bodi ti vodiino gesio: Pazi, k a j se je zgodilo, k|e in kako. 3. PiSi v a z I o 5 n o, posebno imena in šiM vilkd! 4. &• pfši: To se je pripetilo Itvčeraf ali .,d«' nes", ampak katerega dneinmtstca! i. D«laj k r a t k e stavke! $. N • piSi preveSskupaj, iia uradnik pomote lahto popravi ! 7. jW« popravi ntkdar kakSnega imena ali števiikB. Mapačno besedo prefirtaj in napiSi pravo besedo nad njo, za njo ali na robu! 8. Piši Tedno samo na e n i strani lista, nikdar ne na obeŁ Ce je poročilo pisano le na eni strani lista, potem si stavcit list lahko razdete med seboj, et pa sta popisani obe strani, more ob istem tasn staviti spis !• cn stavec. ~ 9. jKar si spišal, preberi še. enkrat, predno odpošlješ, gotovo boš vselej §e nekaj našel, kar jt treba popraviti. » 10. Pod vsako porofiilo podpiši svoje ime ali z uredništvom dogovorjeno drugo ime ali znamenje. Bodi pri tem brez skrbi, ker uredništvo imen svojih sotrudnikoT in dopisnikov ne izda pod nobenim po gojem. II. Ce sam hočeš, da nihče ne bo slutil o tetn, kar si poročal, negovorio tem, kar si pisal, ker drugač« s« lahko izdaš sam s kako besedo ali opombo. 9 12. Ne bodi h u d, ako ti urednik kaj Srta; vedi, da v«, zakaj je to storil. Ako kako stvar zavržfjMp bodi jezen in mu zaupaj, ker on najboljo poznapoiožaj in marsikaj zadošča, ako ne pride v list, za njegov« informacije. Poročaj kljub teimi dalje! 13. Pišisčrnilom! S svinčnikom pisano bi morali tu še posebej prepisovati, predno pride k iatavcu, zato pa nimamo časa. To je tudi vzrok, da marsikaUrih dopisov ne moremo objaviti. Gospodarstvo. Vimki davek se letos ne bo pt>biral.| jMaSa atranka j& vodila odloCen in vztrajen boj zop*r rinski davek na Stajerskem. V njenem imeuu je poslaneo dr. Hohnjeo vložil več interpelacij ua linančnega ministra, v katerih ja dokazal, da vinski davek na Stajerskem temelji na popolnoma nezakoniti podlagi in da je njegovo pobiranje nedopuščeno, ter zahteval, naj se pobiranje tega davka opusti. NaŠ vstrajen napor, ki je vedno hodil po potih zakona ter ni nikdar prekoračil dovoljenih mej, je dosegel zadoroljiv uspeh. Pretekli teden se je poslaneo dr. Hohnjeo zopet zglasil na finančnem ministrstvu v Beo gradu, kjer je zagovarjal s tam navzočim finančnim delegatora iz Ljubljane dr. Savnikom. Ljubljanski linančni delegat je dr. Hohnjecu izjavil, da letos ne bo rad pobiral vinskega davkai na Stajerskem. M. -Javl na Drav. polju. N& praznik 85. t. m. se j« Tr^ilo pri nas goSpodarska eborovanje, ki ]e bHo jato dobro obiskano. Govoril je uadrevizor Vlad. Badtnjak, \a je razpravljal o gospodarskfim položajn in t delovanju Kmetijske družbe in njenih podružaio UstanoTila ae ]• Kmatijsta; }«Srabiiiiti, 1 knien J« St. jLoTrenc na Drav. pojju. Dne 25. t. m. smo obtajali pri nas pravi gospodarski praznik. VrSil st je občni zbor posojibice, ,Strokovne zadnige in Kmetijske podružnice. Iz poročil, katera so podali naftelniki teb zadrug je razvidno, da so iste v leta 1919 jako dobro poslovale. Lepe nauke za delo naših za drug v bodočnostii nam je podal pre5. go&pod župnik Sagaj. G. nadrevizor Vladimir Pušenjak pa je govoril o gospodarskem položaju ter o Kmetijskih nabavnih in prodajalniht zadrugah ter. vabil navzoče, da pristopijo k zadrugi, katera se Je ustanovila za eeli oVraj s sedežem v< Ptuju. S?. Lenart v Slov. goricah. Na belo nedeljo, dne 11. aprila 1920 bo pri Sv. Lenartu v Slov. go«. v dvorani gospe Arnuš-K-orošec shod čebelarjev in podufien tefiaj po rani maši.^ Predaval bode potovalni ucitelj, gospod Ivan Jurančič. Oživila se bode podružniea čebelarskega društva> za okraj Sv. Lenart. Vsi Jjubitelji te tako važne m plodonosne panoge kmetiistva naj ne zamude prilike vdeležiti se tega podučnega tečaja. Sv. Anton v.Slov. gor. Naša Kmetijska podružnica je imela^ dne 25. marca občni zbor. Predsednik Rojs tn tajnik Juranfiič^ sta porofiala o delovanju podružnice. Urednik Zebot Jq predaval o načrtu, kako bi se dala izrabiti električna sila iz Fale za kmotij- stvo v Slov. goricab. — Za delegata Kmetijske po - družnice sta bila izvoljena gg. Jurančič in RojiS. Kmetje pristopajte pridno k svoji stanovski organizaciji- Središče, Na izrednem občnem zboru kmetijske podružnice, ki se je vršil dne 25. sušca, je pri volitvi delegatov zmagala SKZ. Samostojno pobanrani demokrati so dobili od štirih delegatov samo enega, pa še tega po naši milosti. G. načelniku se je sicer ,,gabilo" tako milostno sprejeti mandat, ampak je le boljše nekaj, kakor nič. Seveda, ako bi obveljal predlog njegovega pristaSa, potem se mu ne bi bilo gabilo! ? G. KlemenčiČ si pa naj zapomni, da naši delegati ne potrebujejo od samostojnih modrijanov m propadlih kandidatov nobenih navodil. Krščanska in ljudska misel v Središču lepo naprednje in zmaguje! Smarje pri Jelšab. Dne 25. marca je imela tukajšnja kmetijska podružnica občni zbor, na katerem se je volilo šest delegatov za glavni občni zbor v Ljubljani. Zmagala je z veliko večino lista SKZ. To pa zloglasnemu pretepaču in hotelirju Habjanu ni bilo po volji, ker njegova kompanija ni bila doma, da bi zopet vse razbila in vrgla naše prisiaše ven. Odšla je v Pristavo na samostojen shod, večbat se v prete•panju, General Habjan pa je ostal sam. Ko je spoznal, da s sedmimi svojimi ne doseže nifi, je zahtevai odločno, da se volitev prestavi na drug dan. Pa m pomagalo nič. Samostojnih mesarjev se naši ljudje ne ustrašijo ve&. Habjanu in samostojnim kličemo: .Vi se odlikujete v surovostih, paMcah in nožih, mi pa v oliki, pameti in po številu. Od vodstva kmetijske podružnice pa odločno zahtevamo, da nikdar več ne priredi kakega zborovanja ali predavanja v, Habjanovih prostorili. Shodl posavskih kmetov dne 25. sušca 1920 v Zakotu, Dobovi in Krški vasi, na katerih se je go vorilo o ustanovitvi sladkorne tovarne v Posa^ju so se prav dobro obnesli. G- Fran Malasek, strokovni učitelj na Kmetijski §oli na Grmu, je prav poljudno popisoval, kako1 so bile tudi na CeSkem klaverne razmere, predno se je vpeljala sladkorna induritnja in, kako so si potem s sejanjem sladkorne pese pomagali češki kmetje in kako se je razširilo vsled sladkorne industrije blagostanje po oeli deželi. Pojasnjeval ]e podrobno vse koristi, katere ima kmet vsled sejanja sladkorne pese in iz sladkorne tovarne. Konefioc i8 podučil kmete, kako je ravnati s sladkorno peso. Kmetje so bili g. predlagatelju zelo hvaležni za njegovo predavanje ter so sklenili ne-le, da bodo sami se poprijeli sejanja sladkorne pese, marveč tudi, da bodo svofe sosede pridobili zato. Mnogi kmelovalci so naročili že letos seme sladkorne pese in si bodo moyli v jeseni napraviti za svoje domače potrebe nadoroestek za sladkor — svoj domači sirup. Podučni in stvarni govor strokovnega učiteljag. Fran Maln.seka priobčimo v kratkem ter na željo mnogih kmetov tudi reeept, kako se dela iz sladkorne pese sirup. Oddaja plemenskih bikov pincgavske in simodaiske pasme. Na državne stroške se namerava naba\iti do 50 plemenskih bikov pincgavske in simodolske pas me za tiste okraje, kjer ae gojita te dve pasmi in kjer poinanjkuje dobrih plemenjakov. Nakupna cena poldrugo- do dveletnim bikom bo približno 5000 do G000 K. Oddajo bikov bo izvršila Slovenska kmotijska družba, ki jih bo prepustila živinorejoem, živinoroj - skim in bikorejskim zadrugam ter obhinam po zniža- ni ceni, in sicer s popustom ene tretjine nakupne Vsote. Zivinorejoi, zadruge in občine, kl Bi žele nabaviti tako bike po znižani oeni, se pozivljejo naj takoj najkasL>eje pa 4o 3t. nai»A t. ]. tložijo proSnje, potrjen-a od tamoSnje oEJBln«, d» j« *a ¦jih okoIiS bik-pl«menjak reg pcfrtben,1 pri Slo*i«nflkl laioflasno morajo prij toi djniMK -vlofifi 1M t**-1 stto, rfa bodo bika res prevaefi, ^n^sek W0l JL Kd biki doepejo v Ljubljano, s« prosilei is*is« pozovejo, da si vsak sain izbere aa pleme .teteg%.)» se mu zdi prlmeren, podpiSe »Zavezno pigmo"*, -ia w> bika drlal aai pleme najmanj dve leti in da fca ^k>Łl krfno spugSalni aapisuik. Nato doplada ostati zMsik ivetr»titBsk« lupnin« in prevzaroe osebao bika, SlOTenska km«tijs*a AraJA«. 3a lioniei-ejce. 1. Skočnina aa yse drl*T»« žrebce je enostavno zviSana na 50 K, aaženSi a %. maroeiu t. 1. 2. Doklade/ za oskrbo državnih žrtbcfer se bodo aa to leto znatno zvišale. 3. Emetijski e»ar piača dve freljini stroškov za zdravljenje obolelih &ržavnih žrebcev, kt so v osebni oskrbi, «110 tretji-i« pa oslrrbnit. — Poveljstvo žrebfcarne. O prebavi in kpmljenju prašičev. Vsak živinorejec stremi za naivežjim dctoH&o» in ga poskuša doseči pri izreji živine na raalKSn« «aftme. On gleda v prvi vrsti, da si zbere primd/u« pasmo, skrbi za dobre hleve, svojo živino pra*";l«o •skibuje ter dobro in kolikor mogoče poceni krmi. ?aka živinoreja bo gotovo prinašala nekaj dob-^ka, posebno pa tedaj, ako se preudari živinoreja vsestran« sko. ,Tako se iahko obvarujemo marsikatere Skode, ki je neizogibna, ako je premalo pazljivosti. Ravnci isto je tudi pri prašičjereji. Ne zadostuje le, ako sma zbraji dobro pleme, poskrbeli za dobre svinjak», « prašiči pa napažno ravnamo in jib poleg tega slabo krmimo, brez ozira, da premalo pazimo na pokra-riBno krmo. V praksi je opaziti, da se prašičem ae po* klada zadosti krme. Morda radi tega, ker je mogoče prjjnanjkuje; še večkrat pa je opaziti, da so pra&aft le zato napačno krmljeni, ker si ne znamo raalagati potrebne množine krmil. Jasno j«, da potrebuje mlad pujsek v primeri s svojo težo dosti ved krm«, kakDB odraščen prašiž. Mladi pujsek rabi rediboe sncrri aa tvorb« mesa, kosti, tolšče in gorkote. OdraSčen pt** menski prašič ne raste več v isti meri kot mlad pvjsek, izvzemši tedaj, ko ga pitamo. Znano je tudi, da se pri pitanju starejšib prašičev drugade seetaylia krma, kakor pri vzgoji pujskov, ki se bodo odbrali aa pitariie. Navedeni razlogi nas silijo k premiSljevanju 0 načinu prebave in 0 sestavi snovi, ki so potr«bn« za vzrejo praši^ev. Vsak, ki se boče pečati s praSičjereJo, me^a *•¦" deti, kaJco prebava prašič in najti snovi, ki so potr©« bne, da prašič hitro zrase, se odebeli in da Tzreja ia pitanje ne pride predrago. Ta nauk Je gotovo potra ben za onega, ki boče s prašičjerejo mnogo zaslužiti, n« da bi se tralila krmila vsled nezadostne prebave* Ce vprašam gospodinjo, zakaj poklada prašiSa tako mokro krmo, dobim odgovor, da je ta način ža od nekdaj v navadi, ne da bi sama kaj pomislila, ieli tudi pravilen. No in če hočeš morda razlagati, dia bi se krma lahko bolje izrabila potom pr;v pokladanja, potem pa dobiš odgovor, da prašiči taka najraje jedo. Se manj uspeha pa je, ako priporočaS drug način pokladanja krme. Potrebno se mi torej št zdi, prebavljanje praši6ev nekoliko razjasniti z oai rom na željo, ki jo izražajo nekateri živinorejci. Med pravilne organe prašiča štejemo zobe, kan terih ima prašič 44. Torej najpopolnejše zobovje iz* med vseh domačih živali. Zakaj pa jih ima praŁiŁ3 Menda zato, da krmo z njimi drobi in napravi spre ¦< jemljivo za želodec. Prašiči pa se po večini krmijo ta-i ko, da krmo bolj posrebavajo, kakor pa, da bi jo pre-< grizevali, kar bi bilo mnogo bolje, vode pa menda ni treba pregrizevati, ker jo želodec itak lahko sprejma, 2e ta pojav nas uči, da je način mokrega krmljenja zelo napačen z ozirom na dobro prebavljanje redilniM snovi v krmi. Jezik je istotako prebavilni organ. Ta obrača krmo in jo spravlja pod zobe, da se lahko po-i polnoma zdrobi. Med pregrizevanjem torej jezik so-i deluje in meša krmo s slino, ki se prideluje med pre« grizovanjem. Bolj ko prašič pregrizuje krmo, več s* prideluje sline, ki se iaeša med krmila, razstaplja škrob in ga spreminja v raztopljive vrste sladkorja« Prašifi ima tri pare žlez, ki pridelujejo slino in te vzh polnujejo svojo nalogo le tedaj dobro, 6e se jib dosfci draži; to se zgodi med pregrizevanjem. Le slina ima raztopilno moč, ne voda, kakor se to razlaga napač no. Krompirjevega škroba ne topi voda uied krmo pomešana, temveč slina, ki ima zato neke vrste lermeat v sebi. Ne sme se pa ta pojav napačno razuraeti, da bi morda kdo mislil, češ, prašič lahko živi brez vode« PražiS rabi dosti vode za prebavo, za tvorbo prebav-* nih sokov in končno tudi za pridelovanje sline. Sev« mora ia voda napraviti že gotovo pot po živalskem te-< lesu, potem je šele res koristna živalskemu telesu. Pa mislim, da je ta zadeva sedaj dosti jasna: Gre zato, da se prepreči napačno pripravljanje krme s svojimi slabian posledicami. Gotovo :\ da se starejfei prašiči težje navadijo bolj trde krmo, ker so že razva« jeni. Treba je torej že mlade pujske vzgajati ˇ tem smislu. Bolj ko praSič krmo pregrizuje, bolj jo oslini in pripravi za sprejem v želodec, ki je enoslaven in nerazdeljen kol želodec goveje živine. Oddelki |elodt •» pri goveji živini služijo r prri rrsti le prftireko ¦ TanjtL PraSiS pa ne prežrakvje krme, stnto se ma na] poklada na (ak načia, da jo naprari Ž» t gob«w kolW \m m&to jjriflE»rli«iD za pr«bxn* 1 v *' se tuii zgodi pri pokladauiu trde krm«, katftro pra&ifc BHtfkV g*Qjia» zobovjem labko tftmeljito melie, akm mi (NrfljBtPMdaaa. Bolj trda, oziroma suha kroia s» mora iTHB *Sh6 (ega mliniti, da lahko smukne p« požlral nSta t Mod«c. Slina, pomeSana med krmo, draži ž«lodtefi stene. T« pridelujejo razna prebavilne sok« in idfidBs«. Kialin« in soki iiadaljujejo zapofceto prebavo, na dvnrgijo srojo nalogo, ]uw (.ridejo na po*o-5 še raaM baktorij*. Prebava se po Crevah nadaliui-a. Skozi •^ko ir»TO, ki rodi od želodca, se vije knnna zm«s t tauklh plastah, ta vsebaje Se dosti težko prebavnih redUaih snori, ki so s pomoftjo trebušnega soka, žolfca i« bakterij tudi še prebavijo. 2ol6 ima tudi nalojgo, <ia nekoliko CHnili mo6 solne kisline, da ne more madalj« Skodljivo vplivati po črevah. Neprebaljira aiBts e» iatififii po Sirokib firerah. Med prebavo raztopljene redilne snovi se po IBrevab posrkajo od sesalnib naprav in privedejo po idolodenih potih v krvni tok. Krvni tok vodi redllne snOTi skozi pljuča, kjer se združijo s kisikom zraka. Eato »orajo imeti prašiči sveži zrak. Srce pritiska kri na vse dele živalskega telesa. Iz krvi se tvori meso, kosti, tolšča, proizvaja se gorkota in moč. Neporabn© snovi krvi se po krvnem toku izločijo ali iztišiGijo skozi kožo, največ pa jlh preide po obistih v ¦lebur. Kralek opis prebavljanja nas uči, da moramo Ičrmljenju in načinu pripraljanja krme posve&ati najirečjo pozornost. Ni vse eno, kako prašifi krmo požre. -Hitrejše kot jo požira, manj se drobi in slini in vsled taga slabše prebavi. Ako je krma preveč razredčena z voda, je hitro požiranje neizogibno in posledica te ga je slabše prehrana. Tako se potrati dosti redilnih saovi t fcrmi. Krma naj se prašičem poklada najpref jr. obliki žganoey, zatem se da prašiču piti dosti vode. ČTako se bodo najbolj še izrabile redilne snovi vseh krmtf, Taka krvna zmes bi se dosegla, ako se kuhan krompir zmefika, pomeša z otrobi, plevami, močnimi krmili ia dobro pomešano poklado v obliki žgancev . fiiita je pokladati zdrobljena, ne preveč zmleta. Vsa •krmila, izvzemši krompirja, se lahko pokladajo surova. Pri tera se prihrani mnogo dela, nakar se je tudi oeirati t današnjem času. Pred vsem pa bi priporo $ali, da se spušča prašič na pašo. Prašič je na paši najbolj zdrav, akoravno vso krmo poje surovo, poleg tega požre tudi dosti škodljivcev, predvsem hroščev , ne da bi bilo opaziti zlih posledic. V mescu majniku «o paž prašifii po sadnih vrtovih pobera&i hrošftev . Gospodinje, svetujem Vam, poskusite! 0 tem prihodnjiC kaj ve6! PoljsM delavci. V Prekmurju se nahaja par lisoč poljskih delavcev, ki so hodili pred vojuo na deio po različnih krajih Madžarske. To so v veuki A-ečini ilobri, pridni, trezni in zanesl]ivi daiavci. ¦Vsled sodanjih razmer so ti sedaj vefiinoma brcz »1ela, ker jim je onemogočen prehod 6ez demarka'ji.isko •črto. Stalno se obračajo za to na državno pos 'edo \?lnico in prosijo zaposljenja čez poletje, ker jim sicor grozi največja beda. Ker pri nas 6ez poietje zelo ¦primanjkuje poljskib delavcev, se pozivljejo w>i %molovaloi, ki želijo dobiti take delavce, da se takoj pismeno obrnejo na državno posredovalnico za delo v Ijjubljani, ter naj javijo koliko delavcev in delavk po trebujejo in koliko mesecev bodo zaposleni. Pozivljejo se tudi vsa načelništva podmžnio, kakor tudi županistva, da iavno razglasijo to objavo. Pluge in brane, kakor tudi druge poljedolske stroje dobavija točno tvrdka Brata Mahler i. dmg, Onnaj VI, Dreihufeiseng. 9. Zastop: «Jadrana, trgovska prometna družba z o. z., Maribor, Gosposka u•iioa 44, DoplNl. Zerkovcl. :V nedeljo, dne 28. marcal se Je vršil •pri nas shod Soc. dem. stranke. Ker se je^ shod vrfiil kar pred eerkvijo, v Šoli je bil prepovedan, so se istega udeležili tudi pristaši Kmetske zveze. Zborovanje je otvoril Verlič iz Karčovine pri Mariboru, ii se je pe6ali že z vsemi rečmi, toda obnesla sfe mil nobena ni, nakar je dal besedo nekemu Slanovecu iz Ljubljane, ki je ikar v začetku začel udrihati poekle"rikalcib in farjih. Da je naletel na hud odpor od naše etrani je umevno. Ko ga nek oospod iz Zerkovo zavrne, da sociji nimajo sposobnosti, da bi kmete podučovali in jim zemliišča razdeljevali, je žačel vpiti lcakor kak pijanec v krčmi, da so mu kar pene leteie iž ust. Mi mu «eveda'Hi9nio ostali dolžni odgovora, 1n nastalo je vpitje in prerekanje, da se sploh ni dalo ire6 zborovati, nakar smo prisfaši^ Kmetske zveze odgli, bila nas je večina,, ali so ostaii še nadalje zbo rovali in kaj so' sklenili, mi še dozdaj nl znano. Naj vam še opišera tukajšnio pristaSe Soc. dem. stranke. ;Vodja je seveda uSifelj Zomljifi, ki jo ttidi sklicatel] -Shoda: Videlp naa je yk& mož, kako so je Zemlji& ma.lo i^ed konceni maSm vfačal iz gostilno Zupan s pet ianti. (3n je taisti, ):i zastruplja našo mladino-in jo liujska proti duhovnikom in kmetom. Hodi ž njimi po krflraah, jim kupuje vlno, 9a mu potem kliCejo zivlj«. To so namreč iantj« pri D. M. v Brezju, naSi iantj«  fe Zrkovo in DolgoS ga ttak n« trpijo. Dmg hud a- gijatoi je nek Hergenavs, kočar t Pobrežju in inat Zcmljii>ev. Tretji agitator je Stranic, m3.ihen ko6ar v n*5i obCini. Cetrti sodrug1 je Pulko, slamijoft v na- Rj oM. hiši. Seveda je tudi župan Al. Sel1 stal zvtsln ct\> strani svojega prvega svetovalca ZemljiC-i- Bohora pri Hoftab. Dne 23. suSca je po kratki bblezni umrl tukajSnji kmet Slmon Stupan t visoki starosti 75 let. Rajni je bil Tersko in narodno zave den mož ter priden in skrben gospodar. V februarju je Se zdrav in *il obhajal zlato poroko. Svetila mu TeČna Iu6! Slov. Bistriea. Pri nas imamo srečo, da bma mo cSoveka, ki si še vedno domišl]uje, Nemška Avstrija bo raztegnila svoja krila tudi čez Slov. Bistrico. V rokah imamo izjavo Jakoba Supanz, tajnika okrajne bolniške blagajne, ki se doslovno glasi: MDie Slovenen werden keine Rechte haben, weder gerichtli che, nooti politisohe. Die Slovenen werden nicbt diirfen auf der Strasse zusammenstehen, auch keine Versammlungen werden sie diirfen abhalten. Sie werden keine Scbulen babeji und iiberhaupt gar keine slovenisohen Bildungsanstalten, auch das slovenische Pfaffentum wird geknechtet oder reorganisiert. Es wird nur eine Verkehrssprache geben, die deutsche, wir brauchen das Windisohe nicht." Objavliamo le-te stavke brez komentarja. — V Slov. Bistrici se Se »ahaja tudi človek, ki je leta 1919 ob vpadu koroških Nemoev v Slovenjgradec si veselja mencal roke in izjavil ˇ Gornji Bistrici: ,,Die Herrlichkeit der Slovenen irird bald aus," Prifi« t Slov. Bistrici na r&zpolago. Ljlltomer. V Cezanjevcih je umrl 23. t. m. pa daijši bolezni Toni Fenš, brat že pok. profesorja bogoslovja g. dr. P. Feuša. Rajni Toni je bil zelo priljnbljea radi sveje gostoljubnosti in postrežJjivosti. Občina je ž njim zgnbila zopet dobrega sovaščana — moža poštenjaka, Star je bU 77 let N. v m, p.l Dobma. Mermolja je bil tu. Prišel je svoje backe za Velikvi noč ,,farbat." Nehote pa je moral opraviti — spoved. Kmetje smo ga tako spovedali, da morda še nikjer ni videl svoje samostojne dnše v tako jasni liiči. Ne ena beseda ni padla v njegov zagovor, niti od njegovih pristašev ne. Ves obnpan se je udal in izustil zadnjo podlost, da se izrablja spovednica v agitacijo proti wSamostojni!a Takoj nato je domačega g. kaplana pozival, da naj duhovniki stopijo v ,,Sa-' mostojno." To se pa zgoditi ne naore, ker s tem postanejo ,,samostojnežia — ^klerikalci" in se nima stranka zoper nikogar vojskovati. Ali pa | so nad vsemi drugimi sredstvi že obnpali in bi | radi cerkev zase, č«š, da ao jo tudi zidali. Me- \ šetarji libcralne stranke in kapitalistov, pri nas \ ste vse zarozili. Vsaj nekaj kmetov morate imeti ] pri svojem odborn, ne pa prekupce, botelirje, i čevljarje itd. Kot je Drofenik zapisal v wKme- | tijskem listu" očitno neresnico o shodn 28. deo. | 1919, tako je Mermolja v isti vrsti, da je prišel \ le za Veliko noč »farbat." — Tisti kmet, M mn \ je najbolj bral kozje mclitvice. 8i IIJ pri Velenju. U!ji.ulnost, po^.^žljivost in prijaznost so lastnosti, ki jib ima vsak pošten slo venski ?!ovek, ne moremo pa reči, da bi imel poštui urad v Velenju ravno preveč teh lastnosti. Prišel je na |,oS(o v Vclenju invalid iz Št. Ilja pri Velenju po svojo borno invalidno odškodnino popoldan ob 3. uri. Poprosil je po slovenski navadi, naj se mu izplača invalidna svotica. Mogočno pa je nastopil g. poštar in rekel, da ne izplača. Invalid je razlagal, da to vendar ni nobena težava za g. poštarja, Ce mu iz plača invalidno jjodporo, za njega pa težava, 6e mo ra djnigi dan zopet čoz eno uro daleč na pošto po te svoje revne krone in čez. eno uro daleč zopet domov. Ta razlaga in (o dokazovanje pa mogo-^nega g. pošlarja v Velenju ni ganilo, tudi železna roka invali dova ne, odslovil je ubogega invalida brez uljudno »ti, odpuslil ga brez postrežljivosti, obrnil mu hrbet brez prijnznosti. Invahd je zaklical: Gospoda in pa kmet.je se niso nikdar glihali, pa se tndi ae bodol in zapustil je pošto. Klestil je čez eno uro hoda na svoj dom in drugi dan zopet zamudil pol dneva, da je enkrat prišel do rvojp ppdpore. In vse to radi tega, ker ;,oStni tirad v Velian.iu uijudnosti, postrežljivosti ni ina prpvof\.o ka.kq. žalostna je usoda invalidova in kako prijotno je igrati mogočnega gospoda na pošti, kateri no pozna iift-mraaa no . vrot^ine in najbrž tudi ,r)i jjoznoi ne vojske ne stradanja, ne trpljftnja, ne Van. ne bolefiin, razven Ce jih ima na srcu. ^__^^ > LaŠki Okraj. Tudi v našem okraju so se za5ele množiti tatvine. Doe 22. snšca so prijeli pri Sv. Miklavžn nad Laškem jednega tacega nepovabljenega goeta na mki zidanici, kjer je prejšnji večer vlomil in se pokrepčal z jabolčnikora. Ta nepovabJjeni gO9t sicer ni Šmiklavčan, veudar pa je lani in letos močno vznemirjal prebivalce ne samo naše župnije ampak tadi so?ednih. Dezertacije se je navadil že pod bivšo Avstrijo, ter todi pozneje v Jugoslaviji ni več slažil, ampak žtvel večinoma od tatinskega posla. Pred tedni je mšel iz kaznilnice ter začel vnovič sroj rokovnjaški posel. Ob tej priliki opossai|aBi<» Todstra kaznilnic in eaporoT, mJ ˇe«dar bolj pazijo na take ptiče, Obenem opoauurjamo todi slamo orožnigtro, naj obraia mak) T6Č pozcf nosti na take elemente. Naše IJvdstv* se zaftldeno Tprašoje, kako je to mogode, da se gospodje orožnild tako malo brigajo za take almfiaje ko smo rendar bili rajeni, da so orožuki t birši Arstriji aa najmanjšega loTokepa tatn celi alarm. Sw. Lenart aad Laškem. Umri je dne 28. t ¦•. E^ranc OjsUršek, kmet r Terčah — aaa zreet pristaš. Rajti ja bil 7z«rea goapodar, »iroljnb*« sosed in «ad vse goreč kris^jan. 0 njegori priljabljenosti je pričal njegov pogreb, katerega s& je »deležila obilna množica ljadij. Rajnemn veftni mir in pokoj, njegovi« domačim da iskreB* sožalje. St. Lenart nad La&kim. Za Bapredek Sentl« narfianov vneti šenlmpertski Spilauc hofee y kratkei* povabiti k nam velikega preroka saTnoslojnežev Dro-fenika iz St. Jurja. Utrditi mora svoje bvi&tc«, ker ž©i nekaterim peša vera v Samoslojnci. Kadovedni smo ,_ katera hiša boSe biti počeščena z obiskom tega vsif-' jivega Drofenika in kateri Sentlenarfcani se bodo tu ¦spoznali kot njegovi zv&sti ufienci. 0 Tsem tem- vam bomo ob priliki poročali. Samo to bi lega T-elikega samostojneža opozorili, da noj ne pozabi svojim po -.• slušalcem povedati, zakaj se tako Mtro spremiBja ,. ker je bil še pre^d kratkun bud štajerčijanec in liberalec; razjasni tudi naj, ali je res, da je med vojsko delal dobre dobičke pri prodajanjn mok«, sladkorja , usnja itd., ker naši kmetje vojnib dbbJftkar,jeT n€ ma rajo. Tudi naj pove svojim poslušalcem, kato je doma vedno goreč prijatelj duhovnikov in pobožen krisijan. Ce pa bi to pozabil povedati, potem pa ga nai na to opozorila naš Posodnjak in Semljak, ki se njegovega obiska posebno veselita. Torej na reselo svidenje t St. Lenartu, vi velik prerok samostojn«5š«T!